42. Številko. tf Ljubljani, v sredo, 19. februoilo 1908. XLI. leto. Izhaja vsa« dan zvečer izvzemši nedelje in praznike ter velja po pošti p reje man za avstro-egrske dežele za vse lfto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za polgteta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta H K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vse drage detele in Ameriko telo leto 30 K. — Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se Izvolć frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo m npravnlsrro je v Knaflovih ulicah št 5. — Upravništvu Jnaj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari. Uredništva telefon iL 34. Posamezne številke po 10 k. Upravnistva telefon št. 85. Shod volicev norodno-no-predne stranke v Kamniku. L Na soboto, 15. t. ni. zvečer je sklicalo politično in gospodarsko društvo »Zora« shod volilcev, na kojega je povabilo tudi kandidata g. dr. J. Vilfana. Shod je bil jako dobro obiskan; prostorna čitalniška dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička. To je bil shod, kakršnega še ni bilo zadnjih 10 let v Kamniku. S kandidatom nas je pa počastil s svojim prihodom dični poslanec župan g. I. Hribar. 2al, da pri shodu ni bil navzoč niti eden nasprotnik. Ob določeni uri otvori predsednik »Zore«, g-. J. Močnik, shod, pozdravi prav prisrčno navzoče vo-lilee, se jim iskreno zahvaljuje, da so se v tako velikem številu odzvali društvenemu povabilu, predstavi kandidata g. dr. Vilfana (Burno ploskanje in živio-klici) in pa župana ljubljanskega g. Ivana Hribar j a, ki je bil istotako burno pozdravljen. Dalje je kazal na važnost bližajočih se deželnozborskih volitev, prosil navzoče, naj pazno zasledujejo vsa izvajanja gg. govornikov, želeč, naj se razpravlja parlamentarično. ker dobi vsakdo besedo, če se oglasi za njo. Nato da besedo kandidatu g", dr. Vilfanu. (Zopet dolgotrajna ova-eija). G. dr. Vilfan: Častiti gg. vo-lilci! Ko so me sklicani zaupniki na shodu v Ljubljani postavili kandidatom narodno-napredne stranke za mestno skupino Tržič - Radovljica -Kamnik, sem se branil prevzeti to kandidaturo in želel sem, naj hi to prevzel kak drug — morda kak obrtnik iz Tržiča ali iz Kamnika; na splošno željo in prigovarjanje volilcev samih sem se končno le odločil kandidirati in tako stojim danes pred vami kot kandidat za bodoči deželni zbor. Kar se tiče mojega programa, ki mi ga je danes razviti pred vami cenjeni volilci, mi bodi dopuščeno omenjati, da se strogo ujema z iiarodno-napredniin programom. Da sem narodnjak in naprednjak, naj vam služi v dokaz moje župansko delovanje v Radovljici, kjer sem kot župan npeljal popolno samosloven-sko uradovanje, ker zastopam stališče, daj, ako zahtevajo Nemci zase >a-monemško uradovanje, zakaj hi se teh pravic ne posluževalo nopolnoma slovensko mesto. (Kes je! Zivio! Ploskanje). Zato so mr. pozdravili nemški časopisi z »\vuh1ender Hetzer«. Tudi na gospodarskem polju sem storil Radovljici veliko dobroto, kar glasno priznavajo vsi Radovi j ičani, ko sem kot župan dal napraviti velik vodovod in izposloval državno in deželno podporo za njegovo izpeljavo. Prehajam tedaj k vprašanjem, ki so za vas Kamničane življenskega pomena, in ki jih bodem moral kot deželni poslanec — ako me počastite s svojim zaupanjem — zastopati in vsestransko izpeljavati. Eno teh glavnih vprašanj za vas je šolstvo. Zakon pravi, da naj ima vsaj vsak političen okraj eno meščansko šolo! Toda če se ozremo po teh pri nas na Kranjskem, najdemo pravzaprav samo eno, ta je v Postojni, ki pa se je stoprav šele otvorila, Će pa pogledamo v druge dežele, n. pr. na Koroško, vidimo že za vsakim voglom eno meščansko šole. Dolžnost vašega bodočega deželnega poslanca bo, da tako šolo preskrbi in pribori vam Kamničanom. (Burno odobravanje). Drugo vprašanje: Cestna zveza s sosednjimi Luč a mi! (Dobro! živio-klici in dolgotrajno ploskanje). Ta cestna zveza se mora na vsak način doseči, če naj se premet v Kamniku razšiii. Ta cestna zveza bi vam pri-^vajala mnogo dohodk >trgovina in obrt bodeta bol j le uspevala. Tretje vprašanje. Podaljšanje vašega vodovoda. Za kraj, kakor je Kamnik, kjer je vse odvisno od tujskega prometa, je neobhodno potrebne, da je skrbljeno vsestransko z dobro pitno vodo; vašega bodočega poslanca dolžnost bod/ preskrbeti vam za tako delo podpore, in to bodem tudi storil, če bom izvoljen. (Odobravanje) . Istotako bode potrebno, da &e gleda pri podaljšanju sedanje železniške proge pri Polzeli, da dobite železnico II. vrste; če boste imeli potem ugodnejše zveza in hitrejšo \ož-njo, se bode promet tujcev gotovo povečal, kar pomeaja za vas blagostanje. — Tudi v tem ozira bodem storil vse potrebne korake, če mi izkažete svoje zaupanja. Sejmi v Kamniku so zelo redki, zatorej bode dolžnost vašega poslanca skrbeti za to, da dol)i t" več živinskih sejmov, kajti kmet bode pripeljal v mesto živino mi prodaj, sknpi-Ček pa bode puščal vašim trgovcem in obrtnikom. Tedaj ako hoden, izvoljen, hočem tudi temu vprašanji: posvetiti vse svoje moči. Zelo pereče vprašanje j" vprašanje o regulaciji reke Bistrice; re gulacija je potrebna, m z delom naj se prične tam, kjer je najprvo potrebno, ne pa za regulacijo jo nepotrebnem denar v vodo metan. To bi bila nekako ona življenska vrašanja, ki zahtevajo mnogo dela in energičnega poslanskega nastopanja, ki pa so za vas Kamničane da-lekosežnega pomena. Ce pa imate gospodje volilci še kake želje, prosim, da mi jih poveste, da se bodem vedel v slučaju izvolitve na nje ozirati in se v pravem času ter na pristojnem mestu za nje potegovati. (Odobravanje). Preostaja mi sedaj še, da se, kakor je to v navadi pri volilnih shodih, dotaknem še nekoliko osebe mojega protikandidata. Kdo je ta protikandidat? Politični uradnik in okrajni glavar De-tela! (Klici: škandal!) v Jaz nimam prav čisto nič proti osebi mojega nasprotnika, ali drugo vprašanje je, kako se sklada njegov stan s to njegovo kandidaturo in zelo važno vprašanje je, ali bi mogel on kot politični uradnik v slučaju, da bi bil izvoljen, (Klici: Ne bo!) kaj dobrega storiti za svoje volilce? Jaz mislim, da ne! Vzemimo, da pridete volilci z neko zahtevo, ki bi bila za vas jako važna in v socialnem ali kulturnem oziru silno potrebna, vladi pa skrajno neprijetna. Kaj more storiti tak poslanec, ki mora biti kot uslužbenec politične uprave ponižni sluga vsakočasne vlade 1 Cisto naravno je, da bode šel vprašat za svet svojo vlado, in vlada, ki bi ji taka zahteva ne bila po godu, bi rekla: Ne! in zadeva, ki bi naj vam po vaših željah rešena, pomagala do blagostanja, bi šla rakom žvižgat. (Res je!) Da pa Detela ,kakor kak drug političen uradnik, nikakor ni samostojen, nego je vezan na svojega šefa barona Schwarza, naj vam dokazuje dejstvo, da je moral iti najprej k Schwarzu in potem celo na Dunaj prosit dovoljenja, da sme kandidirati. Prosim vas, ali ni to jasen dokaz, da bi moral taka dovoljenja iskati vselej, kadar bi hotel za volil-ce kaj dobrega storiti? (Res je!) Kar je pa najlepše, je pa 10. da je g. okrajni glavar Detela vladni neinčur! (Proč ž njim, mi ga ne maramo). Njegovi pristaši pripovedujejo, da je sin slovenskega očeta in sam tudi dober Slovenec. Res je, da zna slovenski, še bolj resnično p;« je, tla ima za /,0110 Nemko in da se v njegovi družini ne iz-pregovori niti ena sama slovenska beseda. (Škandal! Tak Slovenec je, kakor dr. Šusteršič, zato se pa ž njim pajdaši! Proč ž njim!) Še eno je, kar dokazuje jasno dovolj, da je Detela nemčur! Koma niso znane jeseniške razmere? Tam ta okrajni glavar noče, dasi bi lahko, če bi ganil le z mezincem, napravil red v občini; vsa njegova dejanja kažejo, da on ne mara Slovencev, potem pa naj že bodo liberalci ali klerikalci, marveč gleda vedno na to, da bi obdržal nemštvo na površju, da bi iz slovenskih Jesenic napravil močni steber .za nemški most do A dri je. (Škandal). Ce naj tak človek zastopa slovensko meščanstvo — tu se neha vse .(Nas ne bo!) Jaz mislim, da pošten Slovenec, naj že pripada tej ali oni stranki, ne more voliti takega nemčurja, četudi je njegovo kandidaturo obljubil na shodu v »Unionu« podpirati sam dr. Šusteršič (Klic: Žlindra!) s celo njegovo stranko. Sicer pa Detela sam pravi, da mu je vseeno, če je izvoljen ali ne, kajti ako bode izvoljen, postane deželni glavar, če ne pa pride v ministrstvo, ali vsaj za deželnovladnega svetnika, zato tudi ne bo prirejal shodov. (Se boji sodbe!) Jaz mu privoščim deželnovladnega svetnika. Volilci, slovenski meščani kamniški! Dostikrat ste že pokazali svoje slovensko lice, pokažite je tudi sedaj in zato prosim, da dne 28. svečana oddaste svoje glasove meni! Temu govoru je sledilo frenetično ploskanje in živio-klici so doneli po dvorani, da nisi čul sam sebe. Nato naznani predsednik, da ima besedo g. I . Hribar, župan ljubljanski. Volilci ga hrupno pozdravljajo, in preteklo je nekaj minut, predno je mogel pričeti govoriti nekako takole: Cenjeni volilci, vrli Kamničani! Jaz bi sicer ne smel tu govoriti, sem se vam takorekoč vsilil, ali kot predsedniku narodno - napredne stranke mi je dolžnost, da tudi jaz dvignem svoj glas za kandidata, ki pripada naši stranki. Volilna borba, pri koje j so se naši nasprotniki vrgli z vso silo na skupino Tržič - Radovljica - Kamnik je velikanskega pomena, in na vas, Kaniničanje, je ležeče, kako iziđemo iz te borbe. Govornik je opisal vrline kandidata dr. Vilfana, češ. saj je izšel iz naroda, in odkar je stopil iz univerze med svet, je vse njegovo življenje posvečeno samo delu za njegov narod. Delo, ki mis čaka v deželni zbornici, zahteva celega moža, in tak mož je dr. Vilfan. Volilna reforma, ki se ima tn rešiti, in sicer na tak način, da se dene slovenskemu meščanstvu vrv okrog vratu, zahteva energičnega zastopnika, in lak je dr. Vilfan, zato ga volilcem toplo priporoča. Kaj pa nasprotni kandidat I Sin slovenskega očeta — pa nemške matere. Oče kandidata Detele se je poročil z Nemko in njej na ljubo je pripuščal, da je vcepljala v nežna srca nežne mladine duh nemški. Tak človek, ki je ves prepojen že od nežne dobe z nemškim duhom, pač ne more biti zastopnik tako vrlih Slovencev, kakor so ravno kamniški meščani, ki so že v prejšnjih časih stali vselej na braniku. Morda je tu £e kdo navzoč, ki se je udeležil boja zoper Ke-celna in za dr. Samca. (Dva volilca). Kamničani imate ključ do tega mandata in ne pozabite, da bode 28. t. m. gledala na vas vsa Slovenija, zatorej oddajte svoje glasove g. dr. Janku Vilfanu, odvetniku in županu v Radovljici, kajti izvolitev Detele bi bil res škandal vseh škandalov. (Dolgotrajno ploskanje). Nato je govoril dr. K r a o t, koji je mnenja, da bi Detele kot Nemca ne smeli voliti niti katoliški volilci, saj imajo na svoji zastavi slovenski trak in enakega nosi tudi zastavonoša. Apeluje na volilce, naj delujejo na izvolitev dr. Vilfana. Delegacije. Dunaj, 18. februarja. Vojni odsek avstrijske delegacije je danes po daljši debati sprejel predlog za zvišanje plač častnikom in moštvu in glede izboljšanja hrane moštva. Istotako je bila sprejeta resolucija, naj se izboljšajo prejemki podčastnikom, ki služijo čez postavno dobo; odklonjena pa je bila resolucija, naj se vojaškim godbam omeji delokrog. Nadalje se je odobrila vladna predloga glede dovolitve 16 milijonov K za nabavo novega artilerijskega materijala. V plenarni seji se je nato razpravljalo o rednem vojnem proračunu. Pri tej priliki sta zelo ostro kri-tikovala militarizem delegata K 1 o -f a č in S c h u h in e i e r. Prvi je pripovedoval, kako grozovito se vojaki še vedno trpinčijo pri konjenici v Galiciji in Bukovini. Armado je treba modernizirati in demokratizirati, v ta namen pa je treba predvsem pobijati domišljavost o »prvem stanu«. Ako se hoče častniškemu stanu res pomagati, treba se je upreti tradiciji, ki sili vsakega častnika živet i čez svoje razmere. Govorni!; je zahteval dveletno vojaško siužbo, da se ugodnosti v smislu brambnega zakona res dovolijo, reformo vojaškega pravosodstva, izpopolnitev vojaškega zdravilstva itd. Parlamentarni položaj. D u n a j , 18. februarja. V kr-ščansko - socialni stranki sodijo o notranje političnem in parlamentarnem položaju zelo pesimistično. —• Odsek devetorice nemških strank je / LISTEK. Ljubezen Konfonove Klare. IX. (Dalje.) Marki d' Aure v: 11 * se ni ada jal iluzijam glede ljubezni princezi nje Dietrichstein. Poznal je svojo ljubico dovolj dobro, da je vedel, pri čem da je. Uvidevni je, da se mu ni vdala iz tiste brezmejne ljubezni, ki daje včasih ženskam pogum, kljubovati vsemu svetu, marveč da je postala žrtev svoje krvi in svojega temperamenta, da se je je polastil v trenotku, ko je bila vsa razdražena vsled tega, kar je videla in doživela na tnaske-radi v gledališču. Tudi princezinja si je bila že drugi dan na jasnem, kako se je zgodilo, da je postala ljubica markija d' Aureville. Bila je lahkomiselna in ošabna in ni ji bilo žal tega, kar se je zg-odilo. »Živeti, uživati trenutek, naj prinese bodočnost kar hoče,-- to je bilo tudi njeno načelo. Harmoni-rala je v tem oziru s IVaneozi in zato ji je bilo prijetno živeti v Ljubljani, kjer ljudje že niso ničesar več resno zamerili in se niso njeni krogi ob ničemer več izpodtikali. A dasi ji ni bilo žal, da se je dala premagati, vendar ni niti trenotek mislila, izvajati iz tega dogodkn kake posledice in svojo trenutno kaprico premeni t i v resno in trajnejšo ljubezensko razmerje. Že pri misli da bi imela z markijem stalno ljubezensko razmerje, ki bi ji nalagalo vsakovrstnih dolžnosti, jo je kar zazeblo, kajti zdelo se ji je, da bi bilo tako razmerje za njeno neodvisnost in svobodo v vsem zahtevajOČO naturo nekaj ne-znosnega. Dalje časa trajajočega ljubezenskega razmerja še ni imela nikdar in v svesti si je bila, da ga tudi nikdar ne bo imela, ker je bilo to do cela nasprotno njenemu značaju. Ljubezen, to ji je bilo sploh kratko-časje in zabava in tudi glede markija d' Aurevilla je bila odločena, da ostane njen ljubimec samo malo časa, samo dokler jo bo ta ljubezen mikala in zabavala. Svoji hišni, ki ji je bila bolj zaupnica in prijateljica, kakor pa služabnica, je odkritosrčno razodevala vse svoje misli in svoja čuvstvovanja. Pred njo ni imela nobenih skrivnosti in nobenih tajnosti. »Vsak moški me zanima samo toliko časa, dokler ga popolnoma ne spoznam,« je rekla hišni »Vsak človek je podoben posodi, v kateri je cela vrsta vedno manjših posod in v vsaki taki posodi je lak ko skrita kaka druga lastnost. Čim sem spoznala moža skozinskoz, sem se ga že tudi naveličala. Ni ga večjega dolgočasja, kakor poslušati, kako si ostane človek vedno enak in kako se ponavlja.« Princezinja je i mehi kaj rada take pogovore, v katerih je lahko brez ovinkov razodevala svoje nazore in njena hišna se ji je bila posebno prikupila prav s tem, da je razvijala včasih še dosti smelejše in pre-drznejše nazore. Marki d' Aureville se je trudil kar se je mogel, da si ohrani ljubezen lepe prineezinje. Bila ga je sama pozornost. Poznal jo je tako dobro, da je natančno vedel, kaj mora storiti in kaj mora opustiti, če hoče ostati v milosti pri njej. Bil je izkušen salonski mož, posna valeč ženskih src, duhovit in ljubezniv kadar je hotel, lep in mlad, eleganten in razsipen, a vendar ni mogel več doseči, da bi mu princezinja še enkrat sam krat dovolila tudi navaden poljub. Kramljala je ž njim in se zabavala, kadar ga je sploh sprejela in je bila za to razpoložena, sprejemala je ravnodušno krasne šopke, ki jih je naročnl v Trstu in ki so ga veljali ogromno denarja, dovoljevala mu, da je sedel pri njenih nogah in ji čital pikantne spise, a čim jo je količkaj začel dolgočasiti, ga je hladno odslovila. To je trajalo štirinajst oni. Marki je trpel velike muke. Zopet se je čutil ponižanega v svojem samoljub-ju, toliko bolj. ker se je zavedal, da takega ravnanja ni zaslužil. Bolelo ga je to toliko bolj, ker si je /daj domišljal, da ga ne vleče k princezinji Zgolj samo koprnenje njegove krvi, nego prava in pristna ljubezen« Nekaj dni pred veliko innskera-do pri maršalu Marmontu je princezinja zopet ležala na svoji zot'i. Pik« je prav zadovoljna sama s seboj. Kostum, ki si ga je bila izbrala, ji je jako ugajal, prilegal se ji je izborno in prepričana je bila, da doseže na maskeracli velik uspeh. Xa tihem si je tudi rekla, da se mora na tem plesu začeti kak nov roman in da mora zaradi tega odsloviti markija. T;i je sedel kraj zofe in čital princezinji osoljeno povest. Princezinja ga niti poslušala ni, tako je bila zatopljena v svoje misli. Naenkrat se je dvignila. »Odložite to knjigo, dragi marki, da se pomeniva o resni stvari. Prav zdaj sem premišljeval;! o najinem razmerju in spoznala sem, da je najbolje, če narediva — konec« Marki je bil tako presenečen, da mu je knjiga padla iz rok in da ni mogel spraviti besede čez ustne. »Kam naj naju dovede to raz- merje f« je nadaljevala princezinja. »Vi ste oženjeni, imate krasno, ljubeznivo, ljubezni vredno soprogo..« »Nikar ne govorite o tem,« je prosil marki ves zbegan. »Bodiva vsaj odkritosrčna,« se je zasmejala princezinja. »Poznam vašo soprogo in njene lastnosti in vem tudi, da jo pravzaprav resnično ljubite, četudi ste se je malo naveličali. To pa mine in vrnili se bodete k nji in še srečni bodete ž njo, kar se pa mene tiče, dragi marki, vam odkrito povem, da mi je bilo najino razmerje le kratkočasje in nič več.« »Kratkočasje je v silnem strmeli ju jecljal marki in obšlo ga je spoznanje, da ni imel doslej niti najmanjšega pojma o pravem značaju svoje ljubice. Naenkrat mu je šinila v glavo misel, ki ji je hitro dal izraza. »Začeli ste kako drugo — kratkočasje in se hočete mene oukrižati. Pa ne da bi bil baron Gall . . .« »Ne.« »Ta ni bil nikdar vaš ljubimec?« »Kaj vas to brigat« je hladno odgovorila princezinja. »Torej ne ljubite nikogar? Prosim vas, povejte mi resnico.« »Ljubim . . . svojega ženina.« Marki se je molče priklonil in je odšel. (Dalje prihodnji«.) danes nadaljeval posvetovanje o političnem položaju. Razpravljali so o vseh poglavjih proračuna. Minister dr. pl. Derschatta je naglasa!, da bi bilo želeti, da bi v narodnih vprašanjih nemško - svobodomiselne stranke postopale solidarno s krščanskimi socialisti. Poslanci iz alpskih dežel pa so se izrekli proti temu. Iz proračunskega odseka Dunaj, 18. februarja. Razprave proračunskega odseka se vlečejo v brezkončno dolgočasnost. Danes se je pletla dolgotrajna debata o poglavju »dvorna in državna tiskarna«, kar se je druga leta odpravilo v par minutah. Zahtevala se je zgradba drugega poslopja na Dunaju in 351etna služba za uslužbence državne tiskarne. — Potem je poročal poslanec dr. Korošec o poglavju »tabak«. Pri tem so se navajale želje trafikantov in pazniškega osobja v tobačni režiji. Slišale so se pritožbe, da so zadnja leta cenejše vrste smotk iz slabšega gradiva; poslanec E i n s p i n n e r je predlagal, naj se praktikant je tobačne režije iz leta 1902.—1903. že vendar imenujejo za asistente. V debato je posegel med drugimi tudi poslanec dr. P I o j. Proti obremenitvi otrok z delom. Dunaj, 18. februarja. Podod-sek za zakonski načrt glede otroškega dela je imel danes sejo ter se zedi-nil za sledeče določbe: otroci izpod 14. leta se smejo za delo rabiti le v toliko, da ni pri tem nevarnosti za njihovo zdravje, za telesni in duševni razvoj ter da s tem niso zadržani glede šolskega obiska. Do 12. leta je sploh prepovedano otroke vpregati v pridobninsko delo; izjema je pri kmetijstvu, kjer se smejo otroci že po 10. letu porabljati za lahka dela. Ob šolskih dnevih ne smejo biti otroci uposleni več kot tri ure. V kmetijstvu smejo otroci v prostih dneh delati do šest ur. Ne smejo pa se dajati otrokom alkoholne pijače. Pri strojih in motorih se sploh ne sme rabiti otrok pred dopolnjenim 14. letom. Vznemirljive vesti o Bosni. Dunaj, 18. februarja. »Vater-land« poroča, da so v Bosni nastale vsled velikosrbske agitacije tako napete razmere, da se je vojaški poveljnik Winzor s posebnim vlakom odpeljal na Dunaj k cesarju po vojaške odredbe. Zbor orožnikov na konjih, ki se je leta 1878. izborno ob-nesel, takozvani »štrafuni«, je baje že aktiviran ter so sklicani vsi dotični rezervniki (?). Zaradi železniških projektov na Balkanu. B e r o 1 i n , 18. februarja. Iz nemških političnih krogov poroča jo, da bo Nemčija slej kot prej podpirala Avstro-Ogrsko in Rusijo, da »e izvede program, ki se je sklenil med zadnjima dvema velesilama glede Macedonije v Miirzstegu. Posebno si Nemčija prizadeva, da odpravi napetost, ki je zavladala med Avstro-Ogrsko in Rusijo zaradi projektova-ne železnice skozi Sandžak. Petrograd, 18. februarja. Projekt železnice od Donave do Jadranskega morja je popolnoma resen. Z zgradbo te železnice postane Srbija popolnoma neodvisna od Av-stro-Ogrske ter si zagotovi svoj izvoz na Francosko in Angleško. Ma-cedonija bo lahko obilico svojega lesu izvažala v Italijo, vsled česar bo trpel tak izvoz iz Avstro-Ogrske. Zato v Rusiji pričakujejo, da se bo Av-stro-Ogrska rajši odpovedala železnici skozi Sandžak, kakor bi dovolila zgradbo te železnice. Rim, 18. februarja. »Popolo Romano« piše glede železnice skozi Sandžak, da je načrt popolnoma v soglasju z berolinsko pogodbo, zato se Avstro-Ogrski ni treba v tej stvari z nobeno drugo državo pogajati, kakor s Turčijo. Dunaj, 18. februarja. V trgovinskem ministrstvu preiskujejo in primerjajo sedaj gospodarsko-politi-čen pomen avstrijskega in ruskega železniškega projekta. Iz štatističre-ga gradiva skušajo dognati, katere dežele bodo imele od pomnoženega prometa koristi. Prihodnje dni se bodo vršila pogajanja o tej stvari med trgovinskim ministrstvom in ministrstvom zunanjih del ter se pri tem odloči, kako stališče zavzame Avstrija napram ruskemu načrtu Donava-Adrija. La*ota v Srbiji. B e 1 g r a d , 18. februarja. V skupščini je mladoradikalec Laza-r e v i č pripovedoval, da mora že tretjič opozarjati vlado na lakoto, ki razsaja v belgrajskem okrožju. Več oseb je že vsled lakote umrlo. Narodnjak Veliko vic je poudarjal, da ima narod pravico zahtevati,da se začne končno že tudi ozirati na njegove interese. Toda ministrstvo predlaga apanažo za prestolonaslednika v tistem trenotku, ko se govori v skupščini o lakoti. — Ministrski predsed- nik dr. P a š i č se je skliceval na ugodno gospodarsko bilanco. Ako nastane pomanjkanje v eni ali dveh vaseh, že kriče o lakoti v celi deželi. Mobilizacije na turško-ruski meji. Carigrad, 18. februarja. Ruske vesti, da se Turška oborožuje na ruski meji, so popolnoma neulemeljene. Ako bi Turška tudi res bila primorana svoje vojaštvo mobilizirati, bi to ne bilo naperjeno proti Rusiji. Da razprši vse dvome, je Turška odpoklicala svoje posadke z ruske meje. Odprava verouka iz italijanskih šol. Rim, 18. februarja. Zbornica je začela danes razpravljati o interpelaciji in predlogu 23 poslancev skrajne levice, naj se verouk odpravi iz šol v cerkev. Predlog je utemeljeval poslanec Bisolatti. Pri javljenih je 44 govornikov. Odprava direktnih davkov na Francoskem. Pariz, 18. februarja. V današnjem ministrskem svetu je napovedal finančni minister zakonsko predlogo, s katero se odpravijo direktni davki ter se nadomestijo s splošno pridobnino in z dopolnilno pridobni-no za rodbinske poglavarje. Kriza v nemškem ministrskem predsedstvu. Berolin, 18. februarja. Govori se zopet o krizi v kanceiarstvu. Kancelar knez Bulow bo baje primoran odstopiti, ker hoče odgoditi finančno reformo, dočim zvezni svet zahteva, da se o njej takoj razpravlja. Sicer pa obstoji velika napetost tudi med Bulowom in centrumom. Pozor samlfllenlRl! Prosimo somišljenike po deželi, da ob veste v petek brzojavno naše uredništvo o izidu volitev v kmetskih volilnih okrajih, oziroma v po-samnih občinah. Uredništvo. Dnevne vesti V Ljubljani, 19 februarja. — Kolegijalna nevoščljivost Pod naslovom: „Dr. Tavčar, deželni odbornik in pravni zastopnik dežele ob enem" piše dr. Ravnihar v svojem glasilu tako-le: TjDr. Tavčar, sedaj kandidat za deželni zbor v ljubljanskem mestu, je imel v dež. odboru vsled svoje zveze z Nemci odločilno besedo. Kot deželni odbornik je imel 4000 K na leto za to, da ga ni bilo najti skoro nikoli v dež. dvorcu, ali pa morda za to, da se je norčeval iz tistih, ki so prihajali k njemu kot dež. odborniku, če so ga slučajno našli. Svojo moč po milosti velepo-sestva pa je kot ^nesebičen" (?!) politik uporabil tudi za to, da je imel poleg 4000 K Še druge velike postranske dohodke od dežele Kranjske. Dr. Tavčar je bil deželni odbornik in pravni zastopnik dežele Kranjske obenem. Kot deželni odbornik je odločal, v kateri zadevi naj se nastopi tožna pot ali naj se izzove pravda, kot pravni zastopnik pa je tako pro-vzročeno pravdo vodil. Tako je bil stranka in odvetnik obenem, seveda ne stranka, ki bi nosila sama nevarnost stroškov ob izgubljeni pravdi, nego rizi k o stroškov zadeval je dež. blagajno. Dežela je za Tavčarjevega odborništva imela dosti pravd, med njimi tudi z arhitektom, ki je napravil načrte za dež. dvorec, in ekspen-zarji niso bili majhni; o manjših nepotrebnih in malenkostnih zadevah niti ne govorimo. Tak sistem, ko dela javni mandatar za privatno pisarno, je treba zlomiti. To je nezdravo ozračje, ki kliče po vetru, da ga očisti! Da pa pade sistem, treba je, da padejo osebe, ki ga vzdržujejo, čas je!" Kakor videti, dr. Ravniharja Tavčarjevi ekspenzarji v nos bodejo ! Dr. Tavčar mu prej kotne tudi na to polje ne bo hotel slediti. Tudi ga čisto nič ne briga, kdo je njegov ekspenzar iz deželnega knjigovodstva presadil na dr. Ravniharjeve kolegijalne gredice. Gotovo bi ga ne bilo težko uganiti! Sioer pa na stvari nič groznega ni! Če je kje Član deželnega odbora odvetnik, se mu navadno poverijo deželne zadeve. To je čisto pametno, ker je že kot deželni odbornik informiran. Časih tudi ni dobro, Če tuji nosovi rijejo po aktih! Kar je dr. Tavčar deželni odbornik — več nego deset let — je imela dežela Štiri cele pravde. Enkrat je tožila na plačilo neke najemnine, trikrat je pa bila tožena. Tožili so jo: Slivnik iz Gorij, Hudetz s Dunaja in dr. Robida iz Ljubljane. Vse te pravde je dežela dobila; Se celo dr. Robida je propadel, dasi ga je zastopal dr. Ravnihar! Dalje je imel dr. Tavčar v rokah tudi neko davčno zadevo proti Kranjski industrij al ni družbi, katera se je branila plačati nekaj deželnih doklad. V ti zadevi je bil dr. Tavčar dvakrat pri raspravi pred upravnim sodiščem na Dunaju in obakrat je bila dotična odločba e. kr. finančnega ministrstva kot nepostavna dvignena. Ta je bilo res nekaj ekspenzarja, ali uspeh je bil ta, da je morala omenjena družba plačati okrog 9000 K deželnih naklad, kar dr. Ravnihar od svojega zaupnika v deželnem knjigovodstvu lahko vsak hip izve! Po vsi pravioi se sme trditi, da je dr. Tavčar deželo kranjsko pri skromnem zastopstva, katerega je potrebovala, uspešno zastopal. Tudi obširnejša pravda s stavbenikom Hudetiem je ie v dveh stopnjah dobljena. Tem manj možato je, če dr. Ravnihar oelo zadevo zavija in jo zanaša v volilno agitacijo. Kandidatu mora že voda v grlo teči, če se poslužuje takih sredstev! Drugega komentara ne pišemo. — Klerikalno - nemški bolni načrt In dr. Ravnikarjema kandidatura- Is povsem zanesljivega vira smo izvedeli za sledeči bojni načrt vodilnih mož klerikalno - nemške koalicije: Na dr. Ravniharjevo izvolitev prav nič ne računijo ter je morda oelo niti ne žele. Prisodili so mu namrečedino le nalogo, da naj odje s svojim sokolskim vplivom dr. Trillerju toliko naprednih glasov, da pride ta naš kandidat v ožjo volitev z zanesljivim klerikalcem dr. Gregoričem, na katerega bodo združili že pri prvi vo-litvi vse svoje glasove klerikalci, Nemci in vladni možje. Eksempel je enostaven — pravo jajce Kolumbovo! Reoimo, da bi bila absolutna večina 1200 glasov in da bi bilo oddanih 1400 naprednih glasov, od katerih pa naj bi jih vsled dr. Ravniharjeve protikandidature dobil dr. Triller le 1100, dr. Ravnihar pa 300. S tem bi bil namen že dosežen, ker bi bila potrebna ožja volitev med dr. Trillerjem in dr. Gregoričem, ki bi dobil večino 1000 združenih klerikalnih, nemških in vladnih glasov. Pri ožji volitvi pa računa klerikalno-nemška gospoda na utrujenost naprednih volilcev, na krepko vladno pripomoč in deloma tudi na dr. Ravniharjeve napredne disidente — erg o na gotovo zmago Na ta način naj bi se torej narodno - napredni stranki ugrabil en mandat! — če dr. Ravniharju ta načrt doslej ni bil znan in če so ga res preslepili z goljufivimi obljubami mogoče zmage, tedaj mora sedaj, ko je stvar razkrita, ve de ti kaj mu vele va narodna dolžnost! če se bo pa tudi odslej še dal zlorabljati za klerikalno-nemškega „Sturmbockau, tedaj pa naj se nihče večne zgraža nad očitanjem, da se je predsednik „Slovenske Sokolske Zveze" iz gole slepe Čestihlep-nosti in osebne mržnje udinjal vnemško-klerikalno-vlad-no službo. — Slovenskim naprednim volilcem pa mora biti sedaj povsem jasno, kako neobhodno potrebna je zlasti za te volitve najstrožja disciplina! — V ostalem pa priporočamo vsakomur, kdor je še v dvomu, zlasti pa mlajšim sokolskim bratom, naj pazljivo Čitajo zadnje Številke nNove Dobe" in naj potem sami presodijo, v koliko se taka infamna polemika da spraviti v sklad s čutom sokolske dolžnosti. — „Sokol" v Kranju In dr« Ravnikar. To odlično telovadno društvo je na svojem izrednem občnem zboru ob navzočnosti 54 Članov sklenilo soglasno sledečo resolucijo: pl. Telovadno društvo nSo-kol" v Kranju skleni izstopiti iz ^Slo-venske Sokolske Zveze" za toliko časa, dokler bode tej zvezi na čelu ali v odboru gosp. dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik v Ljubljani. 2. Ta resolucija našega društva se priobči vsem slovenskim sokolskim društvom in pa tudi n Vseslovenski Sokolski Zvezi" v Pragi na roke predsednika brata dr. Soheinerja, ki naj ta pojav „Sokola" v Kraniu intimira vsem Sokolskim zvezam." To je sokolska beseda! Velezanimivo obrazložbo resolucije, katero je predlagal brat dr. KuŠar, priobčimo prihodnjič! — Politično, gospodarsko in izobraževalno društvo za vodmat-Skl Okraj je sklicalo na jutri 20. t. m. volilni shod, ki se bo vršil ob 8. zvečer v gostilniški dvorani pri g. Pavšku na Martinovi cesti. Voliloi, udeležite se zanesljivo shoda, na katerem raz vije ta svoj program gospoda deželnozborska kandidata dr. Ivan Tavčar in dr. Karel Triller. Shod poseti tudi gosp. državni poslanec in župan Ivan Hribar. — 300 nemških in 500 klerikalnih glasov je torej zagotovljenih dr. Ravniharju, to je fakt, s katerim je sedaj treba računati. Mi smo že v soboto zabeležili to vest, ki so jo razuašali po mestu dr. Ravnihar je vi agitatorji. Vkljub temu, da smo to svojo trditev že opetovano ponovili, se je »neodvisni« kandidat dr. Rav- nihar ne upa dementirati. Dasi mu je bila znana že v soboto, vendar ni nanjo doslej reagiral niti na shodu, niti v svojem glasilu! In zakaj tega ni storili Iz enostavnega vzroka, ker tega ni mogel storiti, ker je do piči-ce res, da njegovi agitatorji odkrito priznavajo, da mu je zagotovljenih 300 nemških in 500 klerikalnih glasov! In kdo mu jih je zagotovili Gotovo samo odločilni faktorji! in na kak načinf Logično, samo na podlagi posebnega dogovora! Iz teh golih, suhih dejstev sledi neovržna gotovost, da je dr. Ravnihar kandidat združenih Nemcev in klerikalcev! »Heil«, predsednik »Slovenske sokolske zveze«! — Deželna vlada krši tiskovni zakon. Izkaznice, ki jih je izdala deželna vlada za deželnozborske volitve, je smatrati kot tiskovine, to tembolj, ker jim je pridejan obširen izpisek iz zakona o kazenskopravnih določbah v varstvo volilne in zboro-valne svobode. Na teh tiskovinah pa smo zaman iskali ime tiskarne, ki je te izkaznice natisnila, in kraj, kjer so bile te legitimacije natisnem*. § 9. tiskovnega zakona z dne 17. decembra 1862. se glasi doslovno tako-le: »Na vsaki tiskovini se mora razen kraja tiskanja navesti ime (Ivrdka) tiskarja in založnika ... Preziranje v tem paragrafu navedenih predpisov je kaznovati na tiskarju z globo 20 do 200 gld., vedoma kriva navedba pa na vsakem zadolžene u za pre-grešek z omenjeno globo in vrhu tega z zaporom od enega tedna do enega meseca.« Ta zakonska določba pa, kakor se zdi, ne velja za gospoda Božidarja Sehvvarza. Morda je gospod deželni predsednik izven vseh zakonov in jih sme kršiti, kakor se mu zljubi? Će da kaka privatna oseba kaj natisniti in če ni slučajno na ti tiskovini označena tiskarna in kraj, kjer se je tiskala, je državno pravdništvo takoj pokoncu in dotič nik ima takoj na vratu kazensko preiskavo in kaznuje se ga z vso strogostjo zakona! Pozivamo e. kr. državno pravdništvo, naj sedaj prav tako rigorozno kakor proti privatnikom postopa tudi proti gospodu deželnemu predsedniku Božidarju Sehvvarzu ter uvede proti njemu kazensko preiskavo, ker je na eklatantni način kršil § 9. tiskovnega zakona z dne 17. decembra 1862. leta! Pred zakonom smo vsi enaki, zato zahtevamo, da se ti zakoni nepristransko in objektivno izvajajo proti vsakomur in če je tudi krivec slučajno deželni predsednik Božidar Schwarz! »Justitia reg-norum fundamentum«, to je vrhovno načelo državne sodne uprave, za to pričakujemo z vso gotovostjo, da bo roka pravice zgrabila tudi gospoda Božidarja Schwarza, ker ne dvomimo niti trenotka, da v A/strij i še vendarle nismo prijadrali tako daleč, da bi se zakonom morala pokoriti samo »misera contribuens plebs«, gotovi gospodje pa bi jih smeli kršiti, kakor bi se jim sljubilo! Sicer pa vprašamo g. Božidar j;; Schvvarza, aH je tvrdko in kraj, kjer so se tiskovin, natisnile, prikril zaradi tega, ker je dal legitimacije in glasovnice napraviti morda pri kaki nemški tvrd ki? Odgovorite, g. B^iidnr Schv arz! — Izkaznice in glasovnice za volitev v Ljubljani je jela vlada razpošiljati včeraj. Te izkaznice in glasovnice so nemško - shrrnsk'' da si bi že navaden takt zahteval, da bi bili ti dokumenti v deželi s 967< slovenskega prebivalstva, ako že ne sa-moslo venski, pa vsaj slovcnsko-nemški. Naši deželni vladi se pri tem seveda gre samo zato, da bi briskira-la narodno čuteče Slovence ter jim pokazala, da je slovenščina tudi pri uradih v izključno slovenski deželi zgolj pastorka. To je impertinentno postopanje deželne vlade, ki hoće, da pri vsaki priliki uveljavi svoje ger-manizatorske tendence. Priporočamo bodočim našim deželnim poslancem, da spregovore odločno in resno besedo v deželnem zboru o delovanju gospoda Božidarja Schvvarza, čigar alfa in ornega je širiti in pospeševati v naši deželi germanizacijo in zagotoviti nemškemu življenju odločilno besedo v našem javnem življenju. — Torej je le res! Dr. Ravnihar je na sobotnem svojem shodu rekel, da ga je izvrševalni odbor gospodarske stranke po soglasnem sklepu pozval, da naj kandidira v Ljubljani. Z ozirom na to smo zabeležili vest, da se s to kandidaturo ne strinjata člana izvrševalnega odbora gospodarske stranke dr. Lavrenčič in Iv. Rus v Loškem potoku. Zadnji sploh do četrtka ni ničesar vedel o dr. Ravniharjevi kandidaturi in je bil naravnost neprijetno iznenađen, ko se mu je sporočila ta vest. Vse to, kar smo pisali o dr. Lavrenčiču in Rusu, je resnično, tako resnično, da mora stvar priznati tudi dr. Ravniharjevo glasilo. V današnji Številki imenovanega glasila priobouje dr. Lavrenčič izjavo, v kateri pravi doslovno: »Stoječ od prvega početka na stališču, da ima biti Slovenska Gospodarska Stranka — agrarna stranka,sem bil vedno za tu, da stranka v mestih ne postavi kao. didatov.« Glede naše vesti o Ivanu Rusu pa se je postavil dr. Ravnikarjev moniter na zelo komodu,, stališče. Ker ne more ovreči naše vesti, jo enostavno proglaša za laž, če«, da je g. R u s Še v nedeljo priredil shod v Velikih Laščah, da si je vedel za Ravniharjevo kandidaturo že v četrtek. Ljuba duša, to je slab argument! Sicer pa je tudi ta argumentacija za nas prav dragocena, ker se da iz nje sklepati: 1. Da izvrševni-ni odbor gospodarske stranke ni soglasno pozval dr. Ravniharja naj kandiduje v Ljubljani in 2. da dr. Ravnihar ni smatral za potrebno, da bi obvestil člana izvrševalnega odbora g. Rusa o svoji kandidaturi v Ljubljani, da si jo je sprejel, kakor je sam naglašal na shoda, že pred 14 dnevi! To je res izboren strankin predsednik, ki tako bagateli zuje člane izvrševalnega odbora! H koncu š.-pripominjamo, da je našemu izvesti telju g. Rus izrecno dovolil, da sporoči našemu listu, da je on nasproten dr. Ravniharjevi kandidaturi v Ljubljani in da sploh ni vedel zanjo! — Vrtnar in hišni posestnik oče Korsika ima zelo vročo kri in hud je, da se kar bliska, kadar se razjezi Hud je pa na ves svet. Hud je m svoje konkurente, ker so mu vzeli mnogo odjemalcev, hud je n;i Km tijsko družbo, ker njegova semena v »Kmetovalcu-e vzela na režeta in sam zlodej ve, na koga je še ^ se hud. Seveda tudi na narodno-napred-no stranko. Sicer mu ni ničesar si > rila, toda oče Korsika je že tako ustvarjen, da je vedno na koga hud. In tako se je zgodilo, da je vzel ped svoje pokroviteljstvo »samostojn.-i kandidata Sokola dr. Ravniharja in Čuka dr. Gregoriča. Vnema, s katero se poteguje za nju, je vsega priznanja vredna. Hud je oč> Korsika, kadar govori o volit vali, da se gn ljudje kar zboje. In nikdar ne pride zadrego. Pomaga si, kakor ve in zna. Zdaj se kolportira po Ljubljani in vzbuja veliko smeha klasičen izrek očeta Korsike. Prijatelji so ga raz-togotili, da sta Gregorič in Ravnihar kandidata klerikalno - nemške zveze. Seveda je oče Korsika takoj planil pokonci in srdito izjavil, dy dr. Gre-gorič in dr. Ravnih ir nista ne klerikalca, ne liberalca, ne Nemca, nego — »čist internacional social-demo-krata««. Seveda se v«a Ljubljanu smeje in oče Korsika je zopet hud. A volitve bodo minile in prijatelji bomo zopet tudi z očetom Korsikoni, čeprav je našel, da st;t dr. Ravnihar in dr. Gregorič »Sisi internacional social-demokrata«. — Volitve v ljubljanski okolici. Prejeli smo naslednji poziv: V imenu napredne strank? v ljubljanski okolici priporočamo kot deželnozbor-skega kandidata gospoda Jakoba K o 1 e n c a , posestnika in trgovca na Goričanah, namesto dr. Susterši-ča. Prosimo somišljenike, naj nas pri volitvi podpirajo. — S o r a n i. — Klerikalni »samostojnik:< Josip Verbič, kandidat za mestno in trško skupino Postojna - Vrhnik; Lož, je že v milosti pri duhov ni k i ii. Ker ne vedo nič drugega povedati 0 njem, saj storil ni ie nikjer nič, hvalijo njegovo usmiljeno srce. To pa, to! Odkar mu je »Oehseutod« zapustil svoje tisočake, se je Jos. Verlii-ču njegovo usmiljeno srce tako raztegnilo, da ni več poznal niti svojih sorodnikov. Svojega lastnega brala že celo ne. Ta brat berači po hišah in je v svojem pomaiikanju že storil kazniva dejanja, a usmiljeno srd Jos. Verhiča se ne zgane. Neusmiljeno sedi Jos. Verbič na podedovanih tisočakih in lastnemu bratu ne pri vošči koščka kruha. Mož, ki še brata ne pozna usmiljenja, jo pa rtf vreden, da ga duhovniki priporočajo« Pa ne da bi se duhovniki norca delali iz svojega »samostojnega« kandidata in iz volilcev ? — Deželnozborska volitev v vipavsko - idrijskem okraju. P i št' SI nam: Ljudstvo v teh okrajih se je z;i čelo mogočno gibati in veliko je zanimanje za volitev. Vzrok, da so 81 ljudje tako razvneli, je o B e b a klerikalnega kandidata. Če bi bili kit rikalci postavili koga drugega kandidatom, bi bile volitve minile br*l posebnega razburjenje!. A za kanal' data Ivana Lavrenčiča se pač ne more nihče razgreti, zlasti ker se Jjuilj' dobro spominjajo, s kakim navdnše-njem so šli svoj čas proti njemu v boj in kako ponosni so bili, da so g* premagali. Kar se je takrat Lavrep-čiču očitalo, se mu očita tudi zdaj, in kdor kaj na se drži, jra ne bo volil. — Samostojni kmečki kandidat Kajetan Premerstein se mudi te dni na Vipavskem. Zavedni kmetov a V ga sprejemajo povsod z velikim n«; vdušenjem. Samostojni, zavedu1 kmet sili na dan in klerikalce je P° pravici strah. — Klerikalci proti dr. Šnsterši' cu. Te dni je poročal naš list o zani* mivem obč. zboru obrtnega obramb nega društva. Na tem obč. zboru se j r. Susteršiču iz vrst klerikalnih brtnikov povedalo več jako bridkih >$nic. »Slovenec« je o dogodkih na be, zboru obrtnega obrambnega rušiva sumljivo molčal ter izkušal ^ničnost poročila »Slov. Nar.« tajiti. Kamniški tednik »Naš list« ,a v o tem obč. zboru še več pove-jati ter poroča takole »Obrtno obrambno društvo je imelo te dni voj občni zbor in pri tej priliki sta uistopila dva klerikalna obrtnika Anžič in Ložar) z vso ogorčenostjo roti dr. Susteršiču in proti vodstvu \ L. S. Očitala sta dr. Susteršiču, da $ »udeležuje raje banketov v Pulju in izletov po morju, kakor bi se hri-mpefttl. Dne 19. februarja 19.8 Trrmln f»Semea sa april . . . . za * U kg K It 5* P&eniea za oktober . . . sa 60 kg K 10 17 iti ca april .... za 60 kg K 10 16 v-ruta za maj 19U8 . . za fc< kg K 6-6 i 3»w aa april , . . . za 50 kg K 7*71 Efektiv. 5 10 vin. ceneje. Meteorolosti.no poročilo. Vitina n.d morjem 90«. Srednji iraćsi ti.k 786 » mm m Čas Stanje baro metra i° opazovanja 1 > s s Vetrovi v mm Nebo 18 i 9. zv. j 727 5 19.1 7. zj. j 7Ž4-0 „ 2. popj 7*3 8 4 0 al. jiabod oblačno £6 pol o: lac. del. jasno Srednja včerajšnja temperatura: 4*8° nor ualna C* »— Padavina v mm 3 7 Vabilo na XD1I. redni katera okrepčale lasttće, odstranjnl* lutke in preprečuie izpadanje las. 1 gtekl^niea z navodom 1 krona fiaspošUja i« i obratno pošto no manj ko: dve steklenic:. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, špecijali tet, najfinejših parfumov, kirurgiškto obvez, svežih mineralnih vod 1.1, d Dež. lekarna Milana Lenstek i LJubljani. Rešljiva cesta it. I poleg novozgrajenega Fran Jožefovega i ubil moita S 5 7 občni zbor Posojilnice v Žužemberku i registrovane zadrug i neomejeno zavezo ••• ki se bode vršil dne ±. marca. dL©OS ob 4. url popoldne I w zadružni pisarni, j DNEVNI RED: 1. Poročilo nacelštva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Predložitev in potrjenje letnega računa za upravno leto 1907. 4. ČitaDJe revizijskega poročila Zadružne Zveze. 5. Volitev ilačelstva. 6. Volitev nadzorstva. 634 7. Slučajnosti. Načelstvo- Kontorlstlnja dobro izurjena v slovenski in nemški korespondenci, z daljšo prakso, se sprejme pod dobrimi pogoji. 6 8 8 Kje, pove uprav. „Slov. Naroda". Kupim majhno posestvo ali hišo s velikim vrtom pri kaki postaji na Gorenjskem od Medvod do Leseo. Pisma in ponudbe naj se pošiljajo pod šifro HJ, g, 99" na upravništvo BSlov. Naroda". 627—1 KovnčniCG •o daje ¥ najem za dobo 10 let (brez kovaškega orodja). Nahaja se v sredini mesta Kamnik, v kateri se je izvrševala kovaška obrt skozi mnogo let ter je bila dosedaj ena prvih ko-vačnio v Kamniku. Ponudbe na g Antona Flereta, posestnika in vrtnarja v Kamniku štev. 83. 6*1 i Jutri, v ietrleK, a. L m. Ml Ples in velik za 1 konja, spredaj nekaj prostora, prostorna Šupa za vozove in prostor za seno SO Odda takoj. Vprašati je pri hišniku v Slom« zkovih ulicah it 12. 6-6 i Vabilo k občnemu zboru ■a 20. upravno leto Posojilnice v Ribnici registrovane zadruge z ometeno zavezo kateri se bode vršil y nedeljo, dne 8. marca 1908 **1»»JV5. uri pop« ! - A. KUNC, Dvorski trg št. 3. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pnetoeleaiiek. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne1 1. Priloga »Slovenskemu Naroda" si. 42., dne 19. februarja 1908 Dopisi. Z Dobrove. Znnni vneti tretje-rednik, bivši poštar, % pokojem nad-ueitelj, podmežnar, izvrševalec testamentov in zapuščin, Matija Ranili, je postal v novejšem času tudi krite* noseč pri pogrebih In občinski pod* sluga ali kakor ljiulsivo pravi »cu-itelar«. Dne 21. februarja t. 1. se bo vršila v šoli na Dobrovi volitev v deželni zbor in vendar ta vneti tercijal in »cuštelar« šele danes 18. t. m. legitimacije osebno laznuša in volilnem i*opota ter prigovarja, koga naj volijo in jim tudi glasovnice proti njih volji popisuje, kakor je tudi ob času volitev v državni zbor delal. Sam se to čudno zdi in vprašamo okrajno glavarstvo oziroma županstvo, od kdaj je Peruna pooblastilo, ali si je sam to izvrševanje prisvojil, da strankam legitimacije in glasovnice vroeuje ter obenem tudi glasovnice napisuje, akoravno stranke niso s tem zadovoljne? Okrajno glavarstvo naj tega vsiljivega pisača in »cuštelarj a« pouči, da je tudi on postavi podložen, akoravno je upokojen in naj le igra križenosca pri pogrebih, a prostosti volitve, si od Peruna in podmežnarja ne damo kratiti. Iz Št. Vida pri Zatičini. Uči tel j- stvo v Št. Vidu pri Zatičini je priredilo v nedeljo, dne 16. t. m. dopoldni obiteljski sestanek. Udeležilo se ga je približno 200 poslušalcev, ki so pazno sledili izvajanju gospoda učitelja Leona Pibrovea. Tema je bil: ?Zakaj ne dosežemo vzgojni činitelji zaželjenih uspehov? Delujnio složno in uspehi nas bodo razočarali!« Gospod predavatelj nam je predočil mladino v duševnem življenju. Dokazal je, da je pretežna večina dece zanemarjena in posirovela. Poiskal je vzroke teh vzgojnih neuspehov v slabih socialnih odnošajih, v sovraštvu, ki je med domom in šolo, v strankarskem hujskanju zoper šolo, slabi vzgoji, ki jo imajo otroci doma itd. Kadi omenjenih dejstev je stališče v šoli omajano in uspehi iz-ostajajo. Gospod učitelj je navduševal starše oziroma roditelje za skupno delo, da tako zapustimo v dobri vzgoji deci največje bogastvo. Ko je razjasnil potrebo družbe sv. Cirila in Metoda in priporočil list »Domače ognjišče« so sledili govoru razja-snilni pogovori med starši in učiteljevom. Glavno vlogo je prevzela gdč. Mirni Pezdirjeva. — Xa željo udeležencev se vrši drugi roditeljski sestanek v nedeljo, dne 1. marca t. 1. Iz Žirov. Žalostne razmere so zavladale pri nas, odkar pašujeta v Zireh kaplana Pavel Perko in Matija Okorn. Da hočeta ta dva fanatika ndušiti vsako napredno gibanje in naj bode to še tako dostojno in odobravanja vredno, to sta pokazala s ojim ruvanjem proti šolskim otrokom, kateri obiskujejo kot naraščaj lovadbo »Telovadnega društva So-■>I v Žireh«. To počenjanje omenjenih kaplanov presega že vse meje. deklice pokliče v šoli pred tablo in jih tam javno zasramuje pred drugimi otroci — »glejte, to so sokoličice«. "jima jc vseeno zna li otrok ali ne voj »odstavek-< iz katekizma, samo oa ni pri naraščaju in dobro je — drugače pa je z onimi, ki telovadijo — če znajo ali ne znajo, kaznovani in zasramovani so vedno tako, da se otroci boje iti v šoto, kadar je verouk. Staršem se pošiljajo na dom pi-nia, v katerih se jih nagovarja z zavitimi razlogi, naj ne puščajo otrok, Ia bi hodili k telovadbi. Toda starši •o se sami prepričali o telovadbi naraščaja in bili priča /e večkrat kako se otroci vedno in vedno opominjajo k dostojnemu vedenju ter se na nje pubeznjivo vpliva, da se njihovo Mlado mišljenje ublaži. Vkljub temu, a vidita prej imenovanu gospoda, da je vse njuno početje brezuspešno m ne najde zaželjem'ga uspeha niti Pn starših, niti pri otrocih, ne prenehata s svojim početjem. Da pa je ljudstvo že do skrajnosti ogorčeno ^ad nevrednm početjem katehetov, to se je pokazalo 17. t. m., ko je dal duška svoji nevolji neki rokodelec Pred župniščem. Res je in priznavajo sami, da je bil močno vinjen, to pa početje kaplanov napram nje-ovim otrokom, je dalo povoo, da je ož razlil svoj gnev pred župniščem glasnim krikom, česar ne moremo obravati. Vsak dostojen človek bi Ri mislil — gospodje vidijo, da je toož pripit, torej ga bodo skušali odjaviti na kak način izpred župniki bi pokazal dostojnost duhovna. Toda zgodilo se je nasprotno, iloruastil je iz župnišča kaplan erko in sunil moža, da se je prevr-| v blato, mož je kričal še bolj, za-0 pa mu je dal Perko še dve zaušni-in vsako s tako silo, da je možii Irla na tla. Nato je pa šel ta boječi kaplan javit celo stvar orožniki. Upamo, da se kaj podobnega S bode nudilo več šolskim otrokom, se njih katehet pretepa na cesti. Vodovodi hsnuli}«!]®, kopolKke naprave Projekti in izvršitev pri domači specialni tvrdki (tehn. zved. mnenja ob poveritvi gradbe zastonj). 5664—53 inženir - tildrotekt Konrad Lochnlk, LJubljana Beettovenove ulice Jtev. 4. Brzojavi: Lnthnlk-UuUIlnna 200 novih stolov ao C dda skupaj ali na drobno po nizki ceni. Več v Kolodvorskih ulicah 35, v fr£ c vini. r85 * 6 KliBčavnifiarstvo Ig«. Fasching-a vdov? Poljanski nasip tteo 8. R eho a h ša. lztrstMO In Boltdfao delo. t n zmerne. Popratila m* točno Izvršujejo. LJUBLJANSKI MESEČNIK U KNJIŽEVNOST IN PROSVETD LETNIK XXVII (1907). lihaja po 4 pol* obssZan ▼ veliki osmark po eden pot os tresoč v iraških ter stoj« ■.»s loto 9 & ao h, pol lots 4 K 9o h, četrt let« s K 30 h. '. 1 veo ncavstrijske 3e£elo n K ao b n« lete Posamezni ivoihi sa dobivajo po 80 h. .Narodna Tiskarna" v Ljubljani. Svilnate in čipkaste meiji apartal modeli« tudi ju p oni ia apal&O SUkcje iz eoega prvih dunajskih specialnih ateljejev se posa- m-zno prodajajo čudovito cono. aMF Samo Lefc*, IL nadstropje štev 66 v Slama in seno v balah-= |e ceno naproda] w akladličn na M&rtlnovl Gesti štev 10. 4o?6 -za poibli uradnik iz vež ban manj ali več v pisarniških delih evidence zemljiškega katastra, 80 fŠČO« Dnevno plačilo vštevši nedelje in praznike 2 K 60 v. 613 2 Geometer Witschl, Ribnica GraSčina v Polhovem gradcu pri -LJoatUal- prodaja 3 - 400 centov sena I vrste. Cena po dogovora z o skrb nikom. tdi * o pristna goriška in različna vina tečijo najceneje ▼ £85-8 visoioćii I_i3vL"bl3a.nst Stari trg 13. Goriški 4? 2 na začetne Črke n Prv^ kranjska tovarne testenin'1! ko znhtovate pasto, makarone itd. ter vzemite le one z napisom ,,Pekatete". Te so ooooooooo izborne. ooooooooo Žnideršič e Uidenčič, 31. B^trica. C. In kr. dvorni založnik Papežev dvorci založnik Dunajska cesta (lekarna pri angelu) opetovano odlikovani priporoča nastopne preli- knšene izdelke: Salnrvjakove pastsle — preizkuSene _ olajšujejo Url-____pavost In kaseli. razkrajalo altz. 1 škatljica stane 20 vin y 11 škatljic 2 kroni. AritirrH**ij rvinr.,*4 nafboliae, bolečino gaseče sredstvo proti trganju nnrrngumvn |n podobni revmatičnim bolečinam. Ena steklenica atane 1 krono Tinktura za želodec tek vzbujajoče, prebavno, In odprtje telesa pospešujoče sredstvo. 1 steklenica Sw vinarjev. NaroČila se tečno Izvrše proti povzetja. 1943 37 Železnato vino vsebuje es slabokrvne In nervozne osebe, blede in ala- ootne Otrobe »ahko prebavljiv železnat izdelek. Ena pollitrska stekleLica 2 kroni Poštni zavoj s 8 Bteklenicami K 660 franko saboj in poštn na. dobro izvežbaoa v Špecerijski in ielez ciniki stroki, spre {m e A. Sušnik v Llublfanl. &15-4 Proda se hišo št. 40. v Ilirski Bistrici na Notranjskem. Hiša je v dobrem stanja, ima jako rjgodoo ]e£o sredi trga, z dotiro;dočo gostilno. Pob g spada tudi vebko gospodarsko poslople z vrtom in nekai zemlje. im-z Tozadevne por udre taj se poš Ijejo na naslov: Ferdinand Kranjec, smd. t.chn., Dunaj IV,, Tehnika, Steckenpferd Boy-Rum Bergmanna & S o m p., Draždane in Dečin n L. se obnaša bepriinerro dobro proti tvontvi luskin in izpsdanjn las, pospežoje rast las in je za vdrg nenje proti revmatičnim boleznim izredne veljave. Dobiva se v steklenicah po 2 K in po 4 K po vseh lekarnah, drogerijah, pa-fnmerijah in briv-nfcah. 11 2103 18 Prodam takoj lastnega pridelka, po zelo Ličen, veleposestnik berku na Goriškem. nizki ceni. v Riken- 690—8 St 4802. 616—2 Vrt v najem! K mestni hiši št. 16 na Poljanskem nasipu spadajoči veliki vrt c rastlinjakom, v katerem je tndi sta* no vanje, so da a 1. majem 1908 v najem. Pogoje je izvedeti pri mestnem gospodarskem urada v navadnih uradnih urah. Mestni magistrat ljubljanski dne 7. februarja 1908. Podp:sano Županstvo razpisuje služilo občinskega tilnika z mesečno plačo K 70 —. Prednost imajo penz'jonisti, ki so v tej službi le izve ž bani. Prošnje z izpričevalom o dosedanjem službovanju je vložiti do 1. marca t. t pri županstvu. &37 U Mestno županstvo v Radovljici, dne 11. sveSsr.a 1908. K K M knjigarna in x x x trgovina s papirjem v večjem mestu na J(rvaš%em, prav dobro uvedena, $e paradi bolezni c o o o o o o tel^j p-CCiff. oooooooo Trgovina je v najboljšem rajvitfa, dela tudi na debelo, in raspečava zakonito varovane špecialitete narodno-domoljubnega 3načajat # gredo izredno dobro ijpod rc% To knjigarsko podjetje je brey konkurence in so šajamčeni izredni, leto ja letom rastoči dohodki in so v dokaj te izredne dobičkonosnosti v knjigarni na razpolago dok^i. Posebnega strokovnega jnan/a ni teba. Za pievzeije in upravljanje knjigarne je treba 40.000 Jf glavnice. Ponudniki* ki morajo biti nepogojno Sevanj naj Se obračajo na naslov: S~ eobći trgovačko - obrtnički posredovni yavod Zourenčic i Šalamun v Zagrebu C^rvaško). 4 4 3 irstHjssu) državne založnice. rada zvod iz voznega Bohed v Ljufeilano ješ. isLi «-08 zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka jui teljak, (čez Pod- /-05 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, iuž. žel., Gorica, d. ž., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago. r07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža -Toplice, Kočevje. ?*CB predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago. ,i*4>o predpoidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. že!^ Gorico drž. žel^ Trs drž. želn Beli rožčico) Celovec. *06 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. *.*D popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. 'io zvečer Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje, •ao svečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. 9"40 poneol. Osebni vlak v smeri: Je tenlce, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica drž. ie?., Trst drž. žel, Beljak juž. žel., (Čez Podrožčico). Odhod Is Ljubltase dri. Kolodvore /23 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. i OB popoldne. Osebni vlak v Kamnik MO zveoer. Osebni vlak v Kamnik Q 00 porodi. Osebni vlak v Kamnik. (Satiu ob nedeljah in praznikih v oktobru.) žel., Trbiža, Jesenic, Gcrice, Trsta. 3*34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rvdoifovega, Grosuplja. ii*!5 predpoidne. Osebni vlak iz Prage Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčico in Trbiž, Gorice drž. žeL, Jesenic. 2-32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega. Grosuplja. * 36 popoldne. Osebni vlak ia Beljaka juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čet Podrožčico) Gorice drž. žel, trsti dri žel. Jesenic, o-eo zvečer. Oseb. vlak iz Prage, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic. 8.37 zveeer. Osebni vlak iz Kočevja, Straže- Toplic, Rudolfovega. Grosuplja. 3*3 zvečor. Osebni viak iz Beljaka juž žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Pod rožčico) Trsta dri. ieL Gorice drž. ŽeL Jesenic. H 50 po no61. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsa drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic Dohod v Llnbllano zjutraj. Osebni vlak ia Kamnika. !C 50 predpoidne. Osebni vlak iz Kamniki O* O zvečer. Osebni vlak ia Kamnika, o-eo poneoi. Osebni vlak ia Kamnika. (Sam* ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v »redni« evropejskem času.) C. kr. raiaateljstvs državnih želesuic v Trsta. sprejema s»varoTSnJi ttovesaefi Irr- IJei^fa po n^jrasnovTStDfijSili kombinacija« t>oH btko »gudniroi pojenji, ka »aKeaa 6>ug% lavarovalnžeA Z UMU Je daa lavsrovaoje na doživet)* Ia aort s ■»•fjpkjof.irai m fplatttt. V tak čuui ina ps pretek« pttia M prsfles et airMeade. ee „SLAVI JA • a a a vzajemno iivftrevalni banka v Pragi. - - - - Rez. fondi: 38,242.074*78 K. Izplačane odškodnino ki kapitattjo 91,936.993 72 K. Po velikosti druga vzajemna aa varoval niča sias« driavc •emaralai laeiap v Lfmbllaari, »trn? piearae ae ? laataei kaalnoj mM eall4 7;.vnrnja i" Kirntia ik SUoiie aaeiaia Ullra aajbo^fti km pa aainiiga Dsvsbojo pedpeie i te flataam 74 61 5 UL Vajenca iz boljše hiše, ne pod 14 let starega, sprejme takoj Karel Skala, trgovina z mešanim blagom v Kamniku na Gorenjskem. 699-z Klnentatosrnf „Cđlson" Dunajska cesta »»sproti kavam »Evropa* V sredo iaa soboto nov spored. .* mi 6.0 Mladenič 25 let star, Uče službe. Vstopil ; rad v službo s preprostim opravilom Ponudbe na upravništvo „Slov Naroda". a 5_ S V ETO V N08 LAVNI 208 101 BRANCU tvrdke FRATELLI BRANCA v MILANU EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA GRENČICA NA SVETU! Neutrpljlva v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši delikatesn trgovini in v vsaki kavarni. Zajamčeno nepremočijivo mazilo za usnje HEVEAX! 1 dela usnje mebko, trdno in zajamčeno nepremoČljivo. Pločevinasta škatlja s Čopičem stane 3 K, 10 skatelj 25 K« Na strokovnih razstavah samo najvišje odlike. Zaloga za Kranjsko: FR. SZANTNER v Izubijani, ^lenbur^ove ull*p i* te v. a. Občina Medvede, politični okral Ljubljana, na 13.000 K proračun jena dela in dobave, se bodo oddale potom lovne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopađajr.če ponudbe z naoovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna, naj se predlože do 31. marca t. I. ob dvanajstih opoldne podpisanemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, je doposlati zapečatene z nadpi3om : »Ponudba za prevzetje gradbe vodovoda za vas Presko," Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudbnik stavbne pogoje po >sej vsebini in da se jim brezp g >jno ukloni. Razen tega je dudati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarno^armh vredcostn.h papirjih po kurzni ceni. Deželni odbor si izrecuo pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno raspravo. Načrti, pr/račun in atavhn"' pogoji so na ogled pii deželaem stavbnem urada ob navadnih uradnih urah. 631—3 Deželni odbor vojvodine Kranjske v Ljubljani. Za mro " *W2ml" ta lokal *m e velikim izložbenim oknom v KolO dvorskih ulicah it 24. (Tišlerjeva gostilna. 686 2 Več istotam ali pa nasproti št 35 Data svetinja Berolin, Pariz, Rim itd. 3002-48. Naiboliee kozm, čistilo u sobe Izdeluje i O. Seydl Stritarjeva ulica 7. Premog in drva prodaja po najnižjih conah . Bucher Kolizej st 130 — Telefon št. 259. ■■ in sicer: 52»—3 Št. 40. r. 513 3 ■e bode Vsled rtzpi^a c. kr. d^želae vlade z dne 3. februarja 1908 št 658/Pr. veiitgv dveh poslancev za deželni alior %% deželno §foln$ mi slo Cjubljano ki se ima ti siti dne 28 februarja t, I. vršila u štirih oddelkih in sicer: I. oddelek za voblce z začetno črko — v veliki dvorani „Mast* nega doma" z dohodom iz StreliSkih ulic; II. oddelek za volilce z začetno črko X — L v veliki dvorani „Mesta nega doma" z dohodom od strani ob mestni ledenici; ni. oddeitk za vol ce z začetno črko JMC — uz v veliki dvorani hotela „Union"; in VI. oddelek za v« lica z začetno črko 3 — Ž v veliki dvorani hotela i)Unlon"| oba z dohodom skozi hišna vrata v Frančiškanskih ulicah. S tem razglasom je razveljavljen drugi odstavek razglasa z dne 1. fe brrarja t. I. št. 30/Pr. Pcsamezoa volišča, kakor tudi začetek in konec volitev označena bodo poleg tega natančno tudi na volilnih izkaznicah, ki se volićem pravočasno dostavijo. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 11. februarja 1908. Župan: IVAN HRIBAR 1. r. Um Jax in m Dunajska cesta št. 17 priporočala svoj oopto zalogo voznih koias O § Šivalni stroji o In ona*« Brezplačni kuril n vezen|« w httl. FisalDi stroji ,ADLER'. Ji; 50 kg Ia trboveljskega premoga v kosih K 1*60 50 kg kočevskega premoga v kosih . K 1 20 50 kg orehovnega premoga . . . . K 120 Trgovci s premogom v Ljubljani! Pod tem nadpisom je izšlo medtem, ko sem bil bolan, 7iekaj inseratov, inspiriranih proti moji nadobavi in prodaji premoga. Predroko omenim le, da v kolikor sem se zamogel dosedaj in-formovati, niti eden, ali saj ne vpošteven trgovec s premogom v Ljubljani ni deležen tega lažnivega inserata. Onemu, meni sicer znanemu vprizoritelju tega inserata, ki pa hoče veljati vedno več nego kak trgovec s pijemo-gom, bom pa že nategnil ušesa, kakor naglo bom ozdravel. Jos. Paulin, posestnik in lastnik premogokopov v Ljubljani, Nove ulice štv. 3. t94-3 Zahtevajte zastonj iu poštnine prosto moj veliki, bogato ilustrirani glavti katalog z okoli M> ki slikami vsakovrstnih n:k Tastih, srebrnih in zlatih ar in vseh vrst soliduih zi&tnin in srebrnin, glasbil, usnjat^ga blaga, kadilnih priprav po tx\lrn!la tvor-nlsltlli r nuli. Nikljasta remontoarka K 3 — Sistem Roskopf patentna nra.....„ 4*— Švicarska orig. sist. Roakopt patent . . „ 5*— Registrirana „Adler Roskopf" nikljasta remontoarka na sidro . 7*— Goldinasta remontoar. „Luna" dvojni pokrov „ 8'50 Srebrna remontoarka ,Gloria* kolesje, p osto „ 8 40 Srebrnn remontoarka dvojni pokrov . . . „ 1215 Srebrna oklopna veriŽiea s obročkom na vzmet o g težka......,,2 80 Rus. tnla uiklj. cil. romont. ara, kolesje Lana, dvojni pokrov......„ 10*50 Budilka...........„ 2*90 Kuhinjska ara........,,3 Schwarzwald&ka ura......M 2*80 Ura s kukavico........„ 8" 50 Za vsako nro kletno pismeno jam-tro. — Brez rizika. Zamena dovoljen«, ali denar nazaj. Prva tvornica za nre v Mostu Jliin Ifloiipad* c. in kr. dvorni dobavitelj v Mosta it 958 (Čaike). 6 H Razpis službe. Pri Mestni hranilnici ljubljanski je popoluiti mesto uradnega sluge s sistemizovanimi prejemki. Slovenščine v govoru ia pisavi popolnoma zmožni prosilci naj vlagaj svoje B potrebnimi dokazili, to je z rojstnim listom, domovnico, izpričevalom c Šolanju ia sedanjem službovanju, nravnostuim iu zdravniškim izpričevalom oprem ljene prošnje najkasneje do 27. februarja 1908 pri podpisanem ravnateljstvu. V Ljubljani, dne 12. februarja 1908. 669-: Ravnateljstvo* Naznanilo jn priporočilo. IUAH OfiMtl obl. konc. zidarski mojster In stavb, podjetnik v £jubljani t • • • se priporoča iu naznanja slav. občinstvu in drugim korpo racijam v Ljubljani, kakor tudi na deželi, da se je presolil z Vrhnike v fijttbljano ter bode v prihodnje tu, kakor tudi na deželi vsa v svojo stroko spadajoča dela izvrševal točno in solidno po zmernih cenah. t«r stavbno pisarna se nahaja na Karlovskl cesti st 51. Z odličnim spoštovanjem 449 4 Ivan Ogri?-!, ild-rskl mojster. Pozor! Pozor! . SMOLE Šetenburgove ulic« štev. 6. Zavod za plakatiranje in reklamo je najstarejši in največji ima največje reklamne table v najbolj obljudenih ulicah. Edino ta zavod ima 70 tabel za plakatiranje, kar sa lahko dokaže, gledališka stojala niso všteta, katera so tudi moja last, kakor tudi ne kiosk pred deželnim glediščem. Z najodličnejŠim spoštovanjem 560- J fi. Smole nloiinter, snožilec okenj in stanovanj v Ljubljani, Šelenbnrgove nlice št. 6. Slaven, Slaven, Slaven, Slaven, ker Čuva prteaiuo. 242—9 vsed bleščeče beline, ki jo dobi prteuina. ker ne dobi prtenina po pranju prav nikakega duba ker je zelo poceni in se pri pranju prihrani mnogo čaaa. ■ m -o Dobiva so v trgovinah i drogorijimi, s kolonijalnim blagom in z milom. lin debelo pri L MIM L O S, Dunaj L, Molkerbustel 3.