PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen | * na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni tDoberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
pnmorski
M.	dnevnih
Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije)
Poštnina plačana v gotovini Abb. postala 1 gruppo
Cena 600 lir - Leto XLI. št. 234 (12.266)
Trst, sobota, 19. oktobra 19t
Včeraj protokolarni del posvetovanj pri predsedniku republike
Delegacije strank danes pri Cossigi s predlogi za izhod iz vladne krize
RIM — Predsednik republike Francesco Cossiga je opravil včeraj uvodni, protokolarni del posvetovanj za rešitev vladne krize, ki je po mnenju yccine opazovalcev med najteže rešljivimi v italijanski povojni zgodovini. Pogovoril se je z bivšimi državnimi poglavarji Saragatom, Leone-lem in Pertinijem ter s predsedniko-
ma senata Fanfanijem in poslanske zbornice Jottijevo, ki so bili po srečanju s Cossigo skrajno zadržani.
Pertini, ki ga je njegov naslednik sprejel s posebno prisrčnostjo (na sliki AP), ni hotel dati nobene izjave v zvezi s krizo, precej pozornosti pa je vzbudila njegova ocena dogodkov okrog ladje Achille Lauro in Cra-
xijevega govora v poslanski " zbornici. Bivši poglavar države (ki ni bil nikoli posebno mehak do ministrskega predsednika in strankarskega to-, variša) je pohvalil Craxija kot »velikega vladnega voditelja in držav nika«, ker je »z velikim dostojanstvom in slogom« branil neodvisnost Italije, ki je lojalna, toda ne podrejena zaveznica ZDA
Prava politična posvetovanja predsednika republike se bodo začela danes, ko bo Cossiga sprejel v kratkih, tričetrturnih presledkih uradne delegacije vseh strank, in sicer po vrstnem redu KD, PSI, MSI, PRI, neodvisno levico, PSDI, KPI (ki bi morala biti po vrsti druga, a je srečanje odloženo na zgodnje popoldne, da lahko sodeluje tudi tajnik Natta na povratku iz Kitajske), PLI, PR, DP, mešani skupini senata in poslanske zbornice ter Južnotirolske ljudske stranke. Kdaj bo Cossiga zaključil posvete in kako je še vedno neznano.
Ravno o tem pa so se naravno včeraj razpredali križni pogovori med voditelji strank, ki so si sledili ves dan in pri katerih je bil najbolj aktiven novi liberalni tajnik Biondi, ki se je srečal z vsemi tajniki razpadle petstrankarske koalicije. Tudi povzročitelj krize, repubilkanski vo-
ditelj Spadolini je bil zelo aktiven, saj se je še posebej in relativno dolgo sestal s tajnikom KD De Mito. Iz vseh teh pogovorov izhaja malone skupen namen (z izjemo zelo zadržanih republikancev), da se kriza reši z obnovitvijo petstranskar-skega zavezništva, socialdemokrati in del demokristjanov pa že naravnost predlagajo spet Craxija za predsednika nove vlade.
Craxi pa se je včeraj dolgo sestal s svojim namestnikom v tajništvu PSI Martellijem ter načelnikoma parlamentarnih skupin Fortuno in Fabbri jem, da se dogovorijo o stališču, ki ga bo uradna delegacija PSI sporočila danes Cossigi. Socialisti, kot je sklepati iz izjav vidnih voditeljev Mance in Labriole, niso pa pripravljeni sklepati novih zavezništev z Damoklejevimi meči republikanskih izsiljevanj
Pri komunistih je načelnik poslancev Napolitano dejal, da bi glasovali za Craxijevo poročilo in ravnanje, ki je branilo italijansko suverenost, in naglasil zbližanje med stališči K Pl in PSI. Nekaj presenečenja je vzbudil pa Pajettov sinočnji »zasebni obisk« pri demokrščanskem tajniku De Miti, s katerim sta izmenjala mnenja o krizi
	o	3 VI
0' * o o >	S G o
71 «	z
O	fn
■V	-7. Vfl
m	x "Z
71	u * G ?
	% ^
	■-i
	O
	
Moški poj med El
O
O
S
RIM — Na zasedanju zunanjih ministrov Evropske gospodarske skupnosti, ki bo v ponedeljek v Luksemburgu, bo tekla beseda o predlogih, ki jih je poslala Moskva, da bi vzpostavili odnose med EGS in SEV (Svetom za vzajemno pomoč).
Kakor so v EGS zadovoljni s korakom Moskve, ki predstavlja uradno priznanje zahodnoevropskega gospodarskega telesa, tako si želijo, da bi Moskva pojasnila, kako si to sodelovanje predstavlja.
Nekatere članice EGS se zavzemajo za dvostranske odnose med državami, EGS pa se hoče predstaviti kot skupnost, poleg tega tudi ne priznava SEV.
Najbrž pa je pri vsem tem najbolj važno to, da je v gospodarskih poslih EGS dolžnik in da si na vse kriplje želi sovjetsko nafto in naravni plin plačati z večjim izvozom. Bilanca z EGS je za SEV še vedno ugodna, medtem ko se je v odnosu s svetom letos (izjemoma) pokvarila.
Toda z izvozom EGS tudi ni tako enostavno, kot se zdi. Nad njim držijo svojo težko roko ZDA, ki nočejo, da bi izvažali tehnologijo, ki bi jo SZ uporabila v vojaške namene. Prej ko slej je pot v gradnji celotnih obratov.
Izredno pričevanje v intervjuju jugoslovanskemu novinarju
Abu Abas v prvi osebi o dogodkih po ugrabitvi ladje Achille Lauro
BEOGRAD — Zahvaljujoč osebnemu poznanstvu iž časov izraelske in-Vazije na Libanon leta 1982 je novi-narju Dobriči Pivničkemu uspelo nabiti pogovor z Abu Abasom, ned-votruno osebnostjo tega meseca. Abu Abas je edino zaprosil novinarja, naj Pogovor objavi nekaj dni petem, ko •(opusti Beograd, kamor je prispel iz talije. Objavljamo povzetek pogovo-a’ ki je zanimiv ne samo zaradi po-robnosti o ameriški ugrabitvi egip-ovskega letala, ampak tudi, ker po-Jasnjuje Abasovo vlogo
H® ugrabitve italijanske ladje je Prislo po izraelskem letalskem napa-u na sedež PLO v Tuniziji. Ugrabite-,11 s.° Palestinci in je bilo precej ugi-anJ. kateri izmed frakcij pripadajo.
1 vain je po pogajanjih z njimi bolj , ano kateri organizaciji pripadajo Ugrabitelji ladje?
- f° napadu na sedež PLO smo pri-cakovali, da se bo zgodilo kaj take-
ga. Menili smo, da lahko pripadniki katere izmed skupin pripravijo napad na neko letalo, še na misel pa nam ni prišlo, da bi to lahko bila ladja. Dejstvo, da je bila ugrabljena prav italijanska ladja pa nas je še bolj presenetilo, saj je splošno znano, da imamo zelo dobre odnose z Italijo. Edina sled, s katero smo razpolagali, je bilo ime Samir Kantar. Ugrabitelji so zahtevali naj ga izraelske oblasti izpustijo. Samir Kantar pa je eden izmed pripadnikov Palestinske osvobodilne fronte. Ko sem dobil nalogo od Jaserja Arafata, naj stopim v stik z egiptovskimi oblastmi in nato z ugrabitelji, sem poskušal dobiti radijsko zvezo z ladjo, kar mi najprej ni uspelo.«
Znano je, da ste se do leta 1982 ukvarjali izključno z vojaškimi zadevami. Koliko vam je tokrat ustrezala vloga pogajalca?
»Vojaška preteklost mi je pomaga-
la, ker predvsem poznam psihologijo naših borcev. Že v prvem sporočilu, ki smo ga poslali ugrabiteljem, sem se skliceval na slavnega poveljnika Abu Halida, ki je padel med izraelsko agresijo v Libanonu, toda ugrabitelji so vedeli, da govorijo z nekom, ki jih dobro pozna. Vrnili so se v Port Said in zahtevali samo prost odhod zase.«
Egiptovsko letalo je krenilo proti Tunisu. Tedaj so vsi pričakovali, da bodo štiri ugrabitelje postavili pred sodišče PLO. Toda prišlo je do dramatičnega obrata...
»Osebno sem menil, da je velika napaka, ker gredo z letalom. Italijanskim in egiptovskim predstavnikom sem omenil, da se lahko v zraku marsikaj zgodi. Pri tem sem mislil predvsem na Izraelce. Moja bojazen se je uresničila. Potem, ko so
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Se vedno polemike med Italijo in ZDA
WASHINGTON, RIM — Po nekajdnevni evforiji zaradi uspele ameriške preusmeritve egiptovskega letala s štirimi palestinskimi ugrabitelji potniške ladje »Achille Lauro« na Sicilijo se je ameriško časopisje končno streznilo. Ob akciji, ki je »vrnila ponos in zaupanje v oborožene sile ZDA«, se sedaj časopisje sprašuje o posledicah in 'prvič ugotavlja, da so lahko ocene o umestnosti take akcije in ameriškega obnašanja težko sprejemljive tudi za »najzvestejše zaveznike ZDA«. Časopisje in televizijska omrežja so obenem omilile napade na italijansko vlado, ker m Američanom izročila voditelja Palestinske osvobodilne fronte in člana izvršnega sveta PLO Mohameda Abu Abasa.
Za čudo pa Bela hiša še vedno vztraja pri svoji zahtevi, da mora dobiti za vsako ceno Abasa v svoje roke. Poleg Egipta in Italije Bela hiša napada Jugoslavijo, da ni usli-
šala njene »upravičene zahteve« po izročitvi »terorista Abasa«.
Mohamed Abu Abas je torej sedaj za Belo hišo glavni kamen spotike. Včeraj pa je posrodno odgovoril na ameriške obtožbe italijanski pravosodni minister Martinazzoli, ki je dejal, da mu niso dali Američani niti najmanjšega dokaznega gradiva, da bi u-pravičeval Abasovo aretacijo. »Videl sem le kos papirja, v katerem se je namigovalo na radijska prisluškovanja, ki pa niso bila priložena k dokumentu«.
Predsednik vlade Craxi pa je včeraj dal v javnost poročilo svojega diplomatskega svetovalca Badinija, ki se je na ugrabljenem egiptovskem letalu sestal z Abasom. Iz tega poročila je razvidno, da bi morala Italija kršiti cel kup mednarodnih norm, če bi hotela aretirati Abasa, ki je med drugim iz pogovora izpadel kot eden najpomembnejših posredovalcev pri pozitivnem razpletu zadeve »Achille Lauro«.
Javne uprave in sindikati enotni v zavračanju zaprtja rafinerije
NA 4. STRANI
Tržaški župan Richetti nasprotuje postavitvi spomenika pri Sv. Ani
Manifestacija italijanskih in slovenskih študentov proti »davku na pravico do znanja«
NA 5. STRANI
Na Goriškem brez vode zaradi dolgotrajne suše
GORICA — Štirimesečno obdobje brez padavin prazni zaloge podtalnice in povzroča hude preglavice v oskrbi s pitno vodo ponekod na Goriškem. Že od četrtka zvečer so brez vode v Doberdobu in vseh zaselkih te občine, v Martinščini in na Vrhu. Sinoči je bila prekinjena dobava vode tudi na preostalem območju sovodenjske občine. V zajetju pri Petovljah, od koder oskrbujejo ta predel z vodo, je namreč zmanjkalo vode in so se vsi dosedanji ukrepi izkazali kot brezuspešni.
Že včeraj popoldne so prebivalci v zgoraj omenjenih krajih začeli dovažati vodo z vojaškimi cisternami, tehniki vodovodnega konzorcija CAPO pa medtem iščejo način, kako bi čimprej uspeh zagotoviti kolikor toliko redno preskrbo. Kot najbolj verjetna se zdi predlagana rešitev o začasni povezavi kraškoga dela vodovodnega omrežja z zajetjem pri Fari. Za uresničitev takega načrta pa je potrebno takoj zagotoviti kakih sto milijonov lir, dela pa bi lahko izvedli že v roku deset do petnajst dni.
KLJUB RASISTIČNEMU DIVJANJU V '9. AFRIKI
Formula ena gluha za žrtve
NA 10. STRANI
O
ŽENSKA NAMIZNOTENIŠKA A LIGA
Kras na nevarnem gostovanju
V ITALIJANSKEM ODBOJKARSKEM POKALU
Meblo favorit proti Kennedyju
NA 11. STRANI
• Abu Abas
Pred ženevskim vrhom z Reaganom ho Gorbačov poročal zaveznikom
NADALJEVANJE S 1. STRANI
nam prepovedali pristanek na tunizijskem letališču smo krenili proti grškemu zračnemu prostoru. V nekem trenutku smo zaslišali vrsto čudnih zvokov in blisk strelov. Pilot nam je sporočil, da so okrog nas letala, ki pa se niso odzvala na njegovo zahtevo naj se predstavijo. Skozi okna smo lahko povsem jasno videli, da gre za vojaška letala toda še vedno sem bil prepričan, da gre za izraelska. Šele na letališču na Siciliji smo lahko videli, kdo so gusarji.«
Glede na poznejše informacije, so vas na letališču pričakali ameriški vojaki...
»Pričakal nas je poveljnik ameriškega oporišča, toda tudi sam pristanek ni potekal brez zapletov. Italijani na letališkem stolpu nam niso hoteli dati dovoljenja za pristanek. V pilotski kabini smo poslušali pogovor med ameriškimi piloti in letalskim stolpom. Moram povedati, da so se ameriški piloti z redko grobimi besedami pogovarjali z italijanskim letališkim osebjem, in so dejali, da gre za odločitev ameriške vlade in da se Italijani marajo temu podrediti brez kakršnihkoli pripomb.«
Kasneje je na letališču prišlo do napete situacije med ameriškimi in italijanskimi vojaki.
»Res je. Medtem ko nas je poveljnik ameriškega oporišča po megafonu pozival, naj zapustimo letalo, so Amaričani in Italijani naperjali svoje orožje drug proti drugemu. Na grožnjo ameriškega poveljnika, da razpolaga z »200 letali, 500 tanki in jedrskim orožjem« in da se zato morajo vsi podrediti njegovim ukazom, smo mu v tej tragikomični situaciji predlagali naj razčiščevanje začne kar z jedrskim orožjem.«
Iz ZDA so poslali zahteve, naj vas aretirajo. Kaže, da ste trenutno najbolj pomembna oseba.
»Moram reči, da so vse te zahteve zame nekakšno odlikovanje. Toda ne verjemite, da je Američanom in Izraelcem do tega, da bi me ujeli zaradi domnevne ugraditve ladje. Jaz imam z njo le toliko, kolikor sem bil v vlogi pogajalca. Znano je, da moja organizacija »Palestinska osvobodilna fronta« ni sodelovala v oboroženih akcijah izven zasedenih ozemelj, kjer pa smo zelo aktivni in to je tisto, kar Izrael najbolj boli. Ves ta zaplet pa je samo še dodatno dokazal, da so pravi sovražnik ZDA, Izrael pa je zgolj ena izmed zveznih enot Združenih držav Amerike.« (dd)
Prihodnji teden v Bolgariji sestanek najvišjih voditeljev vzhodnega bloka
MOSKVA — Po obisku v Parizu, ki je izzval precejšnjo pozornost v svetu in pokazal, da razo-rožitvenih problemov na bo lahko rešiti, se sovjetski partijski voditelj Mihail Gorbačov odpravlja na novo potovanje v tujino. Tokrat je na vrsti Bolgarija, kjer bo naslednji teden sestanek najvišjih partijskih in državnih voditeljev varšavske vojaške zveze, zatem pa sovjetsko - bolgarsko srečanje na najvišji ravni.
Tako se bo končno uresničil obisk, ki je bil že nekajkrat napovedan, a je kar dvakrat propadel zaradi bolezni najvišjih sovjetskih voditeljev. Prvič je bilo vse skupaj dogovorjeno oktobra leta 1983, ko bi moral potovati Jurij Andropov, drugič pa leto kasneje februarja, ko se je na pot odpravljal Konstantin Čemenko. V začetku letošnjega leta so že objavili datum odhoda in pripravili natančen program obiska, vendar pa so morali potem vse skupaj odpovedati. Natančneje, sestanke voditeljev varšavske vojaške zveze so prestavili na »spomladanski čas«, čeprav so se potem voditelji zbrali maja v Varšavi, kjer so veljavnost obstoječega vojaškega sporazuma podaljšali za naslednjih trideset let.
Kot se je takrat zvedelo iz dobro obveščenih krogov, je ta odložitev Kremlju kar ustrezala, kajti v sovjetskem vrhu so se spraševali, ali bi bilo dobro, če bi novi partijski voditelj Mihail Gorbačov najprej obiskal Sofijo, kot so si baje to močno želeli bolgarski predstavniki. Nacionalna gonja, ki so jo v Bolgariji v zadnjih dveh letih sprožili proti Turkom in drugim narodnostim, je namreč zaradi negativnega odziva v svetu privedla tudi do nekaterih pomislekov v Kremlju, zaradi česar so se od nje nekoliko »distancirali« tudi Sovjeti, čeprav javno nihče ničesar ni rekel.
Sestanek v Varšavi v letošnjem maju je bil tako za vse daleč najbolj ugoden, kajti s tem so se v Kremlju izognili nadležnih vprašanj, zakaj prvi obisk sovjetskega voditelja ravno »tja« (tam je uradno sedež vzhodnoevropske vojaške zveze), čeprav je bilo vsakomur jasno, da bo Gorbačov moral iti nekam »prvič«. Nepričakovan »zasuk« v moskovskem programu vzhodnoevropskih obiskov pa seveda ni skoraj v ničemer spremenil značaja sovjetsko - bplgarskih odnosov.
Pozornost vzbuja tukaj seveda tudi sam sestanek varšavskih voditeljev (gre za najvišje poli-
tično telo varšavske vojaške zveze), saj prihaja do njega neposredno pred srečanjem Gorbačova z ameriškim predsednikom Ronaldom Reaganom novembra v Ženevi, od katerega bo neposredno odvisno, kako se bodo naprej odvijali odnosi med supersilama in kakšno usodo bo doživel proces popuščanja napetosti v svetu. Kot kaže, v tem trenutku v Kremlju niti sami ne vedo natančno, na kaj lahko računajo in kaj naj priporočajo svojim zaveznikom, ki zaradi velikih izdatkov za oboroževalno tekmo niso nič manj vznemirjeni kot njihovi nasprotniki v Zahodni Evropi.
Zanimanje vzbuja tukaj tudi vprašanje, kdo vse bo s sovjetske strani odpotoval v Sofijo. Po pravilu se namreč takšnih sestankov poleg partijskih in državnih voditeljev udeležujejo še predsedniki vlad in obrambni ter zunanji ministri. Toda po novem sta najvišji partijski in državni funkciji v Kremlju ločeni, zaradi česar ni jasno, ali se bo sestanka udeležil tudi Andrej Gromiko, ki je sedaj predsednik prezidija vrhovnega sovjeta, ali pa bo ostal za »zvezo«. Če ne bo odpotoval, bo to po tridesetih letih prvi takšen sestanek, ki bo brez njega.	DANILO SLIVNIK
Ob napovedanih poviških nekaterih pristojbin
Tanjše denarnice ob koncu leta za vse italijanske družine
RIM — Kdor bo po 1. novembru letel iz Rima v Milan, bo za pot plačal 14 tisoč lir več (poprej 138.000, po novem 152.000). Povprečen avtomobilist bo za isto razdaljo, ki jo bo prevozil po avtocesti, odštel 3.500 lir več kot poprej (namesto 30.500 bo plačal 34.000 lir). Globlje v žep bo moral seči tudi, kdor bo poslal navadno pismo; kar 22 odstotkov dražje bodo poštnine, odnosno 100 lir več kot poprej. Pisemska znamka se bo namreč po 1. novembru podražila od 450 na 550 lir.
Ta bremena bodo s 1. novembrom padla na pleča prebivalcev Italije. Naložil jim jih bo medministrski odbor za cene (CIP), ki je na svoji včerajšnji seji povišal pristojbine za letalske vozovnice, avtoceste in poštne pošiljke.
Preden bodo pričele veljati nove cestnine, bo moral o njih odločati upravni svet državne ustanove za ceste ANAS, ki so ga že sklicali za 22. oktober. Ker
bodo veljali samo za zadnja dva meseca leta 1985, so izračunali, da bo letošnji letni povišek znašal samo 3 odstotke; zadnja podražitev avtocestnih pristojbin je bila namreč uvedena 1. maja 1984. leta. Podražitev je takrat znašala 15 odstotkov, tako da je v prejšnjem letu znašal pristojbinski povišek na avtomobilskih cestah skupno 10 odstotkov.
V prihodnjih dneh bo minister za prevoze Signorile odobril povišek letalskih vozovnic za 10 odstotkov. Letošnji povišek bo znašal samo 1,2 odstotka.
Poštnina se bo zvišala za 8,5 odstotka, letno poprečje pa bo našalo 5,5 odstotka. Pisemska znamka za 20-gramsko pismo se bo od sedanjih 450 podražila na 550 lir. Pristojbina za pakete od 2.400 na 2.500 lir, poštna položnica od 750 na 800 lir, znamke za razglednice pa od 400 na 450 lir.
Papežev obisk na Sardiniji
MONTEPONI - IGLESIAS (Cagliari) — Prvič v zgodovini rimskokatoliške Cerkve se je njen poglavar spustil globoko pod zemljo v rudniški jašek. Papež Janez Pavel II. je hotel na tak svojevrsten način včeraj začeti svoj tridnevni pastoralni obisk na Sardiniji. 374 metrov globoko so mu tajniki sindikalne zveze CGIL - CISL - VIL prikazali težki zaposlitveni položaj sardinskega rudniškega bazena, kjer brezposelnost dosega že 11 odstotkov.
Kasneje je papež obiskal Oristano, danes bo v Nuoru, zadnji dan pa v Cagliariju. Že z včerajšnjega obiska je razvidno, da se bo papež na Sardiniji soočal predvsem s težkim gospodarskim in družbenim položajem tega v marsičem pozabljenega otoka.
Obleci svoje sanje...
Obleci enega od novih modelov Novella Pellicceria iz kolekcije 1985/86; to so elegantni, športni, klasični ali moderni, pa tudi izredno natančno krojeni in izdelani modeli
Izberi si »svoj« krzneni plašč, izdelan iz pazljivo izbranih krzen: Novella Pellicceria daje pečat avtentičnosti za vsak model
Presenetila te bo izredno ugodna cena: Novella Pellicceria si namreč z nakupom velikih količin krzen zagotavlja precejšnje popuste, ki gredo v korist njenih cenjenih kupcev
PROMOCIJSKA PRODAJA S POPUSTOM 30 od sto
PELLICCERIA
te pričakuje:
TRST - UL. PALESTRINA 10
Varese, Ul. Cavour 3 — Como, Drev. Masia 61 — Monza, Ul. Italia 50
£
0
S
1
XI
o
PRODAJA NA OBROKE DO 24 MESECEV BREZ MENIC
Darko Bratina na seminarju o vzgoji v večkulturnih družbah
»Slovenska šola v Italiji je v bistvu italijanska šola, prevedena v slovenščino«
Pevci zbora Srečko Kosovel vknjižili novo uspešno turnejo
LJUBLJANA — No mednarodnem seminarju o vzgoji v večkulturnih družbah v Ljubljani so v sredinih posegih odjeknila tudi vprašanja o vzgoji. in izobraževanju slovenske manjšinske skupnosti v Italiji.
Ferruccio Clavora je seznanil strokovnjake in izvedence, ki sledijo seminarju z dvojezičnim šolstvom, v Beneški Sloveniji, ravnatelj Slovenskega raziskovalnega inštituta Darko Bratina pa je v svojem referatu o-risal položaj slovenske šole v Italiji. Clavora je najprej zgodovinsko uokviril položaj Slovencev v Beneški Sloveniji. Poudaril je, da živita sku-Puo že sto dvajset let od priključitve k Italiji brez vsake zaščite, brez možnosti izobraževanja v materinščini, kljub temu pa je ohranila dokaj raz-
vit jezik. Opozoril je nato pomembno vlogo izseljencev, ki se zadnja leta vračajo v domače kraje. Prav ta skupina se je zavzela za organiziranje dvojezične šole, ki deluje zadnji dve leti. V tem predšolskem centru se otroci seznanijo tako s slovenskim kot z italijanskim jezikom. Pouk pa poteka seveda tudi v domačem narečju. Clavora je zaželel, da bi center OECD pripravil študijo o vzgoji Slovencev v videmski pokrajini, saj gre v tem pogledu morebiti za edinstven primer vzgoje na svetu.
Darko Bratina je uvodoma razčlenil pojma dvojezičnosti in jezikovni dualizem. Dvojezičnost je stalno vezana na posameznika, jezikovni dualizem pa se nanaša na okolje, v katerem posamezniki živijo. Medtem ko
je tako označena dvojezičnost pozi-livna vrednota (na primer kot obvladanje dveh jezikov) pa sproži vprašanje jezikovnega dualizma nasprotovanje. Dvojezičen je skratka lahko le posameznik, ne pa skupnost, v katero je vključen.
Ravnatelj Slori se je nato zaustavil ob vprašanju slovenskega šolstva v Italiji. »Slovenska šola v Italiji je v bistvu italijanska šola prevedena v slovenščino z dodatkom pouka slovenščine. To ni dvojezična šola«, je poudaril Bratina, ki je nadalje ugotovil, da drugega v Italiji sploh nimamo S takim omejevalnim odnosom se hoče preprečiti, da bi se manjšinska skupnost normalno razvijala. V taki situaciji pa je zelo verjetno, da se bo znašla naša skupnost dvakrat v manjšinskem položaju: prvič v primerjavi z italijanskim narodom, če ne bo imela možnosti za splošen razvoj jezika na vseh področjih, pa se bo znašla v manjšini tildi v primerjavi z matičnim narodom.
Italijanski pogled na dvojezično vzgojo in izobraževanje je iznesel predstavnik italijanske delegacije Antonio Giunta La Spada. V svojem posegu je orisal možnosti, ki jih manjšinam zagotavljajo italijanska ustavna določila in zakoni. Pri konkretnih vprašanjih je izrecno omenil univerzitetno izobraževanje in avtonomijo manjšinskih šol, pri čemer pa je podčrtal, da govori v zasebnem imenu. Na naše izrecno vprašanje o nadaljnjem reševanju problemov slovenske šole v Italiji (reforma višje srednje šole in uvajanje novih učnih načrtov za osnovno šolo) je odgovoril le, da so to politična vprašanja, s katerimi se bodo morali spoprijeti politiki.
MARJAN KEMPERLE
BERITE
>Novi Matajur«
AJDOVŠČINA — Pevci zbora Srečko Kosovel iz Ajdovščine so v svojo bogato bero mednarodnih gostovanj vknjižili novo uspešno turnejo — tokrat po Franciji. V Freyming Merle-bachu so bili gostje mešanega zbora, ki deluje v okviru Jugoslovanskega rudarskega društva Jadran. Merle-bach je središče največjega premogovniškega bazena v Franciji, ki je od prve svetovne vojne naprej nudil trdo delo številnim priseljencem, med katerimi je bilo vedno precej Slovencev. Ocenjujejo, da je danes v tem predelu Lorene še kakih 1500 Slovencev, ki so povezani v štiri društva. Prav Jadran je najštevilnejše in najbolj delavno društvo, ne samo v severovzhodni Franciji temveč tudi v Zahodni Evropi. Vendar se osrednja dejavnost vrti okrog mešanega pevskega zbora, ki je v zadnjih letih dosegel zavidljivo kakovostno raven. To so dokazali tudi med julijsko turnejo po domovini, ko so bili tri dni gostje ajdovskih pevcev.
Kosovelovci so med obiskom izvedli več priložnostnih nastopov, osrednjo pozornost pa namenili celovečernemu koncertu v elitni dvorani v Merleba-chu. Zanimanje za nastop zbora je bilo veliko, saj so ga prišli poslušati Slovenci tudi iz sto kilometrov oddaljenih krajev, pa tudi predstavniki kulturnega življenja Lorene. Točno na dan, ko je pred 41 leti v Gravini začel svojo nepozabno glasbeno pot zbor Jugoslovanske armade Srečko Kosovel, je zdajšnja generacija koso-velovcev odpela enega najboljših koncertov zadnjih let.
V	prvem, zahtevnem delu, so pevci dokazali visoko tehnično vrednost, pri kritikih pa je posebno odobravanje doživela Gloria francoskega romantika Charlesa Gounoda. Drugi del je bil poglavje zase, saj so priredbe slovenskih narodnih dvignile dvorano na noge. Ptevd so blesteli v stopnjevanju zvoka v mogočne akorde, v pianissimih pa je razpoloženi dirigent Klavdij Koloini s pretanjenim niansi-ranjem znal izvabiti iz zbora in Skladb skrite glasbene poudarke.
V	nadaljevanju turneje so se ajdov-
ski pevci v Melunu srečali s tamkajšnjim zborom Sirinx, ki bo prihodnje leto vrnil obisk. Francozi so bili nad petjem našega zbora presenečeni, saj niso mogli verjeti, da ima lahko mestece s sedem tisoč prebivala tako kakovostno pevsko telo. Francozi seveda niso mogli vedeti, da je zborovsko petje na majhnem koščku slovenske zemlje tako razvejano in ajdovski pevci so to na najboljši možni način dokazovali skozi celo turnejo.
EDO PELICON
Pušja vas: deset let pozneje
PUŠJA VAS — Pušja vas — deset let pozneje: z govori občinskih in deželnih oblasti, s predvajanjem dokumentarnega filma, ki pomenljivo nosi naslov »Kje je bila in kakšna je bila« in še z drugimi manifestacijami, se bo to staro furlansko zgodovinsko jedro danes spomnilo, ob prisotnosti ministra za kulturne dobrine, dolgega obdobja obnove po potresu, ki ga je prizadel leta 1976. Takoj po potresu se je v prebivalstvu utrdila volja, da bi Pušja vas kljub hudemu razdejanju ponovno zadobila prvotno obliko. Začelo se je tako trdo delo, svoj delež, v skladu s pričakovanjem prebivalstva, pa sta gotovo prispevali tudi deželna ustanova in država. Pušja vas je danes v glavnem obnovljena z vsemi svojimi značilnostmi, kmalu bodo obnovili tudi cerkev. Danes pa bodo položili temeljni kamen palače Orignani - Martina, ki jo bodo uporabili za muzej. Ob tej priložnosti bodo prisotni tudi predstavniki rimske občinske uprave in furlanske skupnosti, ki živi v Rimu, ki sta dali na razpolago finančna sredstva za gradnjo tega muzeja.
Ljudje in teritorij Terskih dolin
ČENTA — »Ljudje in teritorij Terskih dolin«: tak je naslov knjige, ki so jo v soboto predstavili v Centi na pobudo krajevne Gorske skupnosti, ki je knjigo tudi finansirala. Razdeljena je na petnajst esejev raznih strokovnjakov, ki se zbirajo v okviru furlanskega študijskega centra Ippolito Nievo; le-ta se je že v preteklosti proslavil z zanimivimi pobudami, ki se neposredno nanašajo na to področje.
Namen pobude je v tem, da se prebivalstvu teh dolin, še posebej pa mladim, posreduje znanstveno tehten instrument, ki naj bo lahko razumljiv, da bj spoznali lastno zgodovino in lastne tradicije. S tem v zvezi je pomenljivo, da Gorska skupnost namerava podariti po en izvod knjige vsem razredom vseh šol v Terskih dolinah. V posameznih poglavjih se obravnavajo vprašanja, ki zadevajo naravno okolje, toponomastiko, jezik, ljudske tradicije, politično in gospodarsko zgodovino, ter zgodovino kulture, odporništva in posameznih krajev.
Velikega interesa je poglavje, ki obravnava krajevne bajke in legende, najvažnejše v italijanščini ali slovenščini, večino katerih so zbrali po ustnem izročilu starejših.
V knjigi je zaobjeto tudi vprašanje slovenske prisotnosti v teh dolinah. Antonio De Cillia govori o slovenskih zaselkih, v zvezi s katerimi poudarja njihove stalne boje za ohranitev lastnih značilnosti in avtonomije. Pavle Merku pa posveča posebno poglavje slovenskemu narečju Terskih dolin. To govorico — pravi Merkù — prav zaradi njene periferne lokacije označuje visoko število arhaizmov, poleg teh pa še zelo občutno razlikovanje v idiomih raznih dolin.
Izolski potapljač odkril potopljeno ladjo
IZOLA — »Ko sem se spuščal proti morskemu dnu nb steni enega izmed grebenov okoh Visa, sem na glo-nmi petdesetih metrov zagledal pilotski sedež. Bil sem Prepričan, da bom v bližini naletel na ostanke potop-jenega letala. Po nekaj zamahih pa sem najprej zagledal poldrugimetrski top, zraven ostanke posode lz keramike, v razmahu nekaj metrov pa sem naštel ®e 15 topov,« je opisal najdbo potopljene barke 35-letni oergio Gobbo, Izolan,, ki živi v Grožnjanu, sicer znani oblikovalec.
.. Vsi znaki kažejo, da je Gobbo prvi naletel na potop-jeno, približno 30-metrsko barko, sicer ne bi na mor-kem dnu ležalo toliko ostankov. Po obliki topov ladja iz-trp-a 'Z	18. stoletja, težko pa je reči ah gre za
k ROvsko, vojaško ali gusarsko ladjo, kajti viška kroni-a lzginitev ladje ob omenjenem grebenu ni zabeležila.
(j >:>Nahajališče sem si dobro zapomnil, naslednjega iav Srn-° se s PotaPUači viškega kluba za podvodne de-znova spustili na dno. Izmerili smo, da se o-sern t nahaÌaÌ° na glnbini °d 52 do 57 metrov, najdišče mi - ^ P°snel s podvodno fotografsko kamero, vendar j-| 1°, odpovedala bliskavica, tako je vprašljivo, ali bo dovolj osvetljen. Odločil sem se, da zadevo prijavi-:	na občinskem sekretariatu za notranje zadeve, vo-
sdo emu. Pomorskemu muzeju in republiškemu zavodu za cep^iško varstvo. Moje vztrajanje je naletelo na pre-lienUJe knóndenje, saj je znano, da je do prijav potop-nam-1	ab letal prišlo šele zatem, ko so »srečni«
Jmtelji dodobra »počistih« dno in si s prodajo najde-
nih predmetov napolnili žepe. Kupcev amfor, keramike in manjših kovinskih predmetov s potopljenih ladij nikoli ne zmanjka,« meni Sergio Gobbo.
Gobbo je prepričan, da je imel veliko sreče, da je naletel na ostanke barke, saj se je na Visu prvič potapljal z jeldenkami. »Viškemu klubu za podvodne dejavnosti (mimogrede: piransko društvo za podvodne dejavnosti je v bistvu ustanovitelj tega kluba, kajti piranski potapljači so na Visu pred leti izvedli prve tečaje), vojaškemu muzeju in zavodu za spomeniško varstvo sem predlagal, da bi ustanovili podvodni arheolo-ško-zgodovinski park, kar pomeni, da bi vsi predmeti o-stali pod vodo, aii pa da bi na nahajališče spustili in zacementirali kopije ostankov, to bi bila prava vaba za vse potapljače, največ koristi pa bi od tega imelo samo viško društvo.«
Na republiškem zavodu za spomeniško varstvo smo izvedeli, da so iz morja potegnili bronasti top in nekaj keramike, s pomočjo katerih bodo skušali ugotoviti letnico izdelave ladje in njeno pripadnost. Po besedah kon-zervatorja Marjana Orliča obstaja velika verjetnost, da je bila ladja potopljena v bitki 1811 med Napoleonovimi in britanskimi pomorskimi vojščaki, čez približno deset dni pa naj bi bilo vseh ugibanj konec. Glede Gob-bove pobude o ustanovitvi podvodnega parka, pa Orlič meni, da bo težko izvedljiva, posebej še zaradi izjemne globine, kjer se ladja nahaja. Sicer pa bo tudi odločitev, ali ostanke potegniti na površje, ali jih pustiti na dnu, znana v kratkem.
IZTOK UMER
Trgovina čevljev in usnjenih izdelkov
Madotto
fji SUPERGA
(^canguro
LUMBERIACK
Frciu
NOVI MODNI ARTIKLI ZA JESEN IN ZIMO
MIŠKO KRANJEC
Povest o dobrih ljudeh
125.
Tudi Ivan ne more umreti, ker je bil tako pošten h dober človek. In kako bi bilo na svetu, če bi ^rli Poštenost in dobrota, in kako bi bilo, če bi veliki načrti malih ljudi; zakaj kar svet stoji, br ,rriali. ljudje gojili velike načrte in upali, da si ob ■ nek°č lahko postavili tesen dom, kjer se bodo zimskih večerih greh in pili čaj.
Jo* ?e mani Pa ie mogla umreti Katica. O tem niti 1 Z®1 Koštrca ni bil prepričan, čeprav se mu je zde-■ da je Katica tisti dan, ko so iskali Petra, zašla v tistl nevarni jarek, ki obkroža otok in „ su'čev dom. Res da ni nihče nikdar slišal njene-zm ?^asu> ko bi klicala na pomoč; lahko, da je v -, ®snìavì ni mogel nihče slišati, ali pa so njen klic jenjali s klicem ptic v gozdu; zakaj takrat čaplje nn 6 kričii° na starem drevju. Toda če bi bila uto-a v tem močvirju, bi gotovo pognala iz nje kaka W i a roža> ki bi bila cel° mnogo lepša, kakor so ko1 lokvaaji, ki so nekoč pognali v rokavih Mure, i . so v vodi potonili nedolžni otroci. Verjetneje je o za Jožefa, da je Katica pobegnila s Petrom Ko-
štrco, ah pa da jo je ta kako odvedel s seboj. To je bilo več ko verjetno, saj sta oba izginila isti dan in nikdar več ni bilo sledu za njima. Tako je Ivanu tudi pisal v svet: Katico je Peter odvedel; kam, tega nihče ne ve. Ivan je stvar prijavil žandarjem, zaradi česar ima Peter Koštrca en greh več na svoji duši. Najbolj verjetno pa je, da se je Katica spremenila v pesem, o čemer je Koštrčeva Ana trdno prepričana. Spremenila se je v pesem in se razpuhtela v zrak. In ko sta neko nedeljsko popoldne šla mimo šole, je skoz odprto okno prihajal do pičice enak glas, kakor ga je imela Katica; prav tako jasen in prav tako sočen, a nič manj otožen. Tedaj je Ana obstala in vzdrhtela in že so se ji oči napolnile s solzami radosti; pridržala je Jožefa za rokav in žarečega lica šepetala:
»Katica poje!«
Spreletelo jo je po vsem telesu.
Jožef je prisluhnil, potem pa se je grenko nasmehnil in dejal: »To poje učiteljev radio; videl sem to stvar, kakšna je in kako to gre, ker mi je učitelj nekoliko razložil. Vidiš ono žico tam gori od dimnika do topola?«
»Vidim,« je pritrdila Ana in pogledala na razpeto žico.
»No, vidiš, ta žica lovi iz zraka elektriko in jo spreminja v glas.«
Ana je prikimala. »Saj sem rekla,« je dejala prepričljivo, »že zdavnaj sem trdila, da se je spremenila
v pesem in se razpuhtela v zrak, od koder jo zdaj nekateri ljudje love in se radujejo njenemu glasu. Zdaj sem le še bolj prepričana, da je tako. In tako tudi je, kakor gotovo je bog v nebesih.«
Jožef je premišljal, kako bi ji obrazložil vso stvar. Naposled pa se mu je zdelo, da tega Ani ne bo mogel nikdar pojasniti. Bolj ji bo razlagal, kako ta pesem v obliki elektrike pripotuje sem iz daljnih kra-jev in jo tu učitelj lovi na svoj aparat, bolj bo prepričana, da je to Katica. Toda ni se hotela premakniti, marveč se je od radosti razjokala, dokler ni konec koncev pesem zamrla. Potem je zapel nek moški in zdaj je prišlo Jožefu prav, da je lahko rekel-
»Kdo pa je potem ta, ki zdaj poje?«
»Tudi ta se je nekoč spremenil v pesem.«
Tedaj je Jožef zamahnil in stopil naprej in Ana je morala za njim. Bila je zelo vesela, da je po dolgem času spet slišala peti Katico. Potolažila se je, ker se je tako zgodilo. Ni si mogla kaj, da ne bi rekla: »Nekoč bi le rada stopila k učitelju in ga poprosila, če bi mogla slišati Katico, da bi zapela tisto pesem o materi in zavrženem otroku ah pa pesem o galeji ah pesem o bajžulku in še marsikatero, ki jih je znala.«
Da, Katica se je spremenila v pesem in jo zdaj ljudje lovijo iz zraka na žice, nad hišami razpete in se radujejo njene pesmi. Ta pesem ne bo nikdar več umrla, kakor ne umre nobena stvar, ki je lepa in dobra in ki preide bodi v zrak, ah pa se spremeni v rožo ah v karkoli temu podobnega.
Včeraj štiriurna stavka in manifestacija delavcev pred deželno palačo
Biasutti in sindikati soglasni o nujnosti rešitve problema Aquile na ministrski ravni
Delavci žaveljske rafinerije Aquila so torej včeraj dopoldne, kot smo že poročali, za štiri ure demonstrativno prekrižali roke, ne da bi s tem ustavili proizvodnjo v obratu. Njihovo sindikalno zastopstvo je medtem odšlo na sestanek s predsednikom deželne uprave Biasuttijem, ki sta mu prisostvovala tudi odbornika Rinaldi in Carbone, medtem ko je preostali del zaposlenih pred sedežem deželnega odbora mimo protestiral.
Sindikalna delegacija je z deželnim vrhom soglašala o skupni in dogovorjeni akciji, ki naj zajamči ohranitev in zaščito industrijske dejavnosti v tržaški pokrajini nasploh in ki naj preveri vse možnosti za rešitev žaveljske rafinerije. Kot prvi korak je sam predsednik Biasutti predlagal nujni sestanek z ministrom za industrijo Altissimom, na katerem naj bi se dogovorili za začetek pogajanj z družbo Total na ministrski in ne na krajevni ravni. Pri tem naj bi tudi preverili, če zaprtje rafinerije Aquila sodi v programe vsedržavnega energetskega načrta.
Medtem se je tudi izvedelo, da je družba Total, 24 ur potem, ko je s svojo odločitvijo seznanila deželno u-pravo in sindikate, izdala suho uradno sporočilo, v katerem je rečeno, da bo obdelava surove nafte v tržaškem obratu Aquila prenehala s 1. januarjem 1986 in da bo družba Total Italiana zaprosila ministrstvo za industrijo za potrebna pooblastila, s katerimi bo lahko spremenila rafinerijo v terminal za sprejem dokončnih izdelkov nafte.
Odločitvi so botrovale občutne spremembe na naftnem tržišču in njihove negativne posledice tako na ekonomičnost čiščenja in predelave surove nafte, kot na konkurenčnost o-brata Aquila. Napovedana preobrazba žaveljske rafinerije ostaja za družbo Total edini način za zagotovitev nadaljnjega energetskega napajanja naše dežele, z uporabo naftovodov in skladišč, ki so trenutno v okviru obrata.
Tud; včeraj so se v Trstu zvrstila številna javna stališča in protesti političnih, gospodarskih in sindikalnih sil. V tiskovnem sporočilu tržaške pokrajine je rečeno, da gre za nov, izredno hud udarec mestnemu gospodarstvu in to. prav v trenutku, ko so pred parlamentarno razpravo nekateri zakonski predlogi za spodbuditev in oživitev gospodarstva v Julijski krajini. Odločitev voditeljev francoskega Totala je po mnenju pokrajinskega odbora neodgovorna in toliko hujša, če upoštevamo, da je pred kratkim miljska občina dodelila nove terene za razširitev žavelj ske rafinerije. Pokrajinski odbor za to izraža solidarnost vsem, ki jih ta težka odločitev zadeva in poziva deželo, naj nujno poseže na pristojnih ravneh za preprečitev zaprtja obrata in za ohranitev današnje zaposlitvene ravni.
Pokrajinska federacija KPI pa v svojem sporočilu za tisk opozarja na dejstvo, da je odločitev družbe Total nesprejemljiva in v nasprotju z vsemi njenimi obvezami, ki jih je sprejela v letih pogajanj o prekvalifikaciji žaveljskega obrata z javnimi
upravam; in sindikalnimi organizacijami. KPI poudarja, da zaprtje še ene rafinerije pomeni nadaljnjo oši-bitev italijanske avtonomije na področju energetike in zahteva, da se razjasnijo odnosi med družbo Total in zavodom ENEL v zvezi s predlo-
ženo gradnjo premogovne elektrarne kot zaposlitvene alternative za delavce Aquile. Povrhu izraža federacija KPI svojo solidarnost delavcem in se obvezuje, da bo potom svojih teles in izvoljenih predstavnikov posredovala na vseh dostopnih ravneh za zajamčenje pravic delavcev in razvojnih perspektiv Trsta. Pri tem bo izhajala prav iz preverjanja vseh pogojev za ohranitev proizvodne perspektive žaveljske rafinerije in za polno ovrednotenje industrijske cone, v kateri se nahaja.
V posebnem sporočilu, ki so ga sprejeli delavci rafinerije med svojo skupščino, pa je med drugim rečeno, da ima Total dolg do krajevne in državne skupnosti zaradi številnih javnih posojil, ki jih je prejel za vlaganja v rafinerijo in ki skupaj z letošnjimi novimi zaposlitvami niso dala slutiti tako drastične odločitve, ki po mnenju zaposlenih kaže vse znake špekulativne poteze.
Na sliki: delavci rafinerije Aquila med mimo manifestacijo pred sedežem deželnega odbora.
Gospodarsko poročilo o lanskih gibanjih
Zveza industrijcev tržaške pokrajine je izdala Gospodarsko poročilo za leto 1984, ki na dvesto straneh in skoraj stotih statističnih preglednicah prinaša analizo lanskoletnega gospodarskega gibanja v pokrajini, s posebnim ozirom na industrijo.
Žal pa moramo takoj dodati, da poročilo ne odseva uspešnega leta za tržaško gospodarstvo, ki je še vedno na repu vsedržavnega gospodarskega oživljanja. Iz izmenjave pozitivnih in negativnih znakov pa je vendarle razbrati prizadevanja, ki jih zlasti industrijska podjetja vlagajo v tehnološko prenovo in proizvodni razvoj. Podrobne informacije o dejavnosti posameznih podjetij in široka statistična dokumentacija na vsak način predstavljajo nujni pripomoček za oceno, tako sektorsko kot globalno, tržaških družbeno-ekonom-skih gibanj in pokazateljev njihove pričakovane usmeritve v proizvodno oživljanje.
• Na Gradu sv. Justa bodo danes ob 11.30 otvorili fotografsko razstavo »Zemlja severnih sijev«, ki jo prireja sovjetska tiskovna agencija TASS s sodelovanjem Združenja Italija - SZ in pod pokroviteljstvom dežele in Le-toviščarske ustanove.
S četrtkove otvoritve na Proseku
Kulturni dom Prosek-Kontovel rezultat naporov in boja vse slovenske skupnosti
Predsinočnjim so na Proseku v prazničnem vzdušju odprli prenovljeno dvorano tamkajšnjega Kulturnega doma. Bil je to pomemben dan za prebivalce Proseka in Kontovela, ki lahko danes razpolagajo z lepo ure-jeno in primerno dvorano za svoje kulturno delo. Kulturna in druga društva obeh vasi bodo lahko razvijala svoje delovanje v prijetnem domu in vemo, kako je to važna postavka za naše kulturno udejstvovanje in u-stvarjanje.
Na slavnostnem odprtju je najprej
prisotne pozdravil Bruno Rupel, še posebej je omenil prisotnost tržaškega podprefekta Mazzurca, tržaškega kvestorja Allegre, generalnega konzula SFRJ v Trstu Draga Mirošiča in konzula Vlasto Valenčič, predsednika SKGZ Borisa Raceta, predsednika Kraške gorske skupnosti Miloša Budina, deželnega svetovalca Borisa I-skro, predsednika Zahodnokraškega rajonskega sveta Slavka Štoke in številnih drugih predstavnikov kulturnega, gospodarskega in političnega življenja.
Po pozdravih je imel slavnostni govor predsednik zadruge Kulturni dom Prosek - Konitovel Milan Čuk. Govornik je najprej poudaril velik pomen, ki ga ima odprtje prenovljene dvorane Kulturnega doma, nato je omenil napore zadruge, kulturnih in drugih društev obeh vasi in sploh vaščanov, da so lahko dobili dom, ki bi bil primeren za razvejano kulturno u-dejstvovanje. Dom je bil zgrajen z napori in žrtvami in to je predsednik zadruge Čuk naglasil s temile besedami: »Naš kulturni dom je resnično

PSI: Za Milje in Devin-Nabrežino najti čimprej politično rešitev
Pokrajinsko vodstvo socialistične stranke je te dni obravnavalo politični položaj na deželi in v Trstu. Predvsem je ugodno ocenilo zaklju-čdk pogajanj na deželi, ki so privedla do pomenljivega rezultata, in sicer izvolitve tržaškega predstavnika PSI v deželni odbor, kar se je dogodilo prvič v zgodovini naše dežele. Pogajanja so tudi dokončno osvetlila odgovornosti za anomalije v tržaškem političnem življenju, kar bo lahko u-godno vplivalo na nadaljnji razvoj dogodkov na krajevni ravni. V tej novi fazi pogajanj, je rečeno v dokumentu, ki ga je na seji sprejelo vodstvo, se bodo socialisti predstavili z doslednostjo svoje politične akcije in s ponovnim zavračanjem vsakršnih pogojevanj in kompromisov, ki prav gotovo ne koristijo našemu mestu.
Pokrajinsko vodstvo je obravnavalo tudi položaj v miljski in devinsko-na-brežinski občini, kjer je treba zagotoviti v najkrajšem času vse možnosti za stvarno upravljanje in utrditi večine. V Miljah postavljajo socialisti kot pogoj za obnovitev pogajanj, da se komunisti odrečejo svojim he-gemonističnim zahtevam, ki niso več sprejemljive spričo poraza KPI na volitvah. S predlogom o štafeti želi PSI zlasti opozoriti komuniste, da njihova togost lahko vodi samo v položaj, v katerem je vsakršna uprava nemogoča. Poleg tega pa je za Milje potrebna tudi določitev stvarnega in konkretnega programa.
Glede dogajanja v devinsko-nabre-
žinski občini pa je treba po mnenju PSI preprečiti razkol med slovensko in italijansko skupnostjo. Zato je treba čimprej zagotoviti politično rešitev problema, ki naj dodeli socialistični stranki, okrepljeni na zadnjih volitvah, vodilno vlogo znotraj nove uprave.
Pokrajinsko vodstvo je nadalje zavzelo stališče glede odklona misov-skega glasu v miljskem občinskem svetu ter obsodila špekulacije, ki so jih s tem v zvezi vodili komunisti. Prihodnja seja vodstva bo posvečena vprašanju sklicanja prihodnjega pokrajinskega kongresa stranke.
Podaljšan rok prosilcem prispevkov za energetsko varčevanje
Deželna direkcija za javna dela je potrdila podaljšanje roka za predstavitev prošenj za dosego finančnih olajšav pri uresničevanju energetskega varčevanja v gradbenem sektorju. Rok je namreč zapadel 19. avgusta, podaljšek pa bo v veljavi do 30. oktobra letos. Prvi del prispevkov bo vsekakor razdeljen med tiste prosilce, ki so svoje prošnje oddali do zapadlosti prvega roka, drugi seznam za razdelitev prispevkov pa bodo sestavili na podlagi prošenj, ki bodo na direkcijo za javna dela prispele med 19. avgustom in 30. oktobrom.
Čarodej Vìky v openskem Prosvetnem domu
Znani in priljubljeni tržaški čarodej Viky bo svoj program »Viky show« ponovil jutri za občinstvo v Prosvetnem domu na Opčinah. Predstava, na katero že sedaj opozarja KD Tabor svoje zveste obiskovalce, bo ob 17. uri, obsegala pa bo seveda razne vragolije in točke čaranja, ki jih bo simpatični čarodej prikazal ob sodelovanju svojih mladih sodelavk. V program so vključene točke komične magije, plesni vložki in vesela glasba. Program, ki je že navdušil občinstvo v Barkovljah, pri Domju in še drugod, bo prav gotovo z veseljem sprejet tudi v Prosvetnem domu na Opčinah.
Jutri nastop albanskih folkloristov
Nedeljski nastop Albanske nacionalne folklorne skupine v našem mestu (prireditev bo ob 20.30 v kinodvorani Cristallo v Ul. Ghirlandaio) bo nudil edinstveno priložnost spoznavanja kulturne dediščine dežele, ki sicer geografske ni oddaljena, a o kateri vse premalo vemo. O važnosti priča že dejstvo, da je k organizaciji nastopa skupaj s tržaško Letoviščarsko ustanovo pristopilo italijansko zunanje ministrstvo in da so svoj delež pri tem dale tudi deželna uprava, pokrajina in Trgovinska zbornica.
Ob tej priliki bo dopotoval v Trst tudi albanski veleposlanik v Italiji Dino Bashkim. Spored njegovega obiska predvideva srečanja s predsednikom deželnega odbora Biasuttijem, s tržaškim županom Richettijem in s predsednikom pokrajinske uprave Marchiom.
Izlet Filatelističnega kluba Košir v Rim na ogled mednarodne razstave »Italia 85«
Filatelistični klub Košir iz Trsta organizira v prvih dneh novembra tridnevni izlet v Rim, kjer bo od 25. oktobra do 3. novembra, zelo velika in pomembna svetovna filatelistična razstava »Italia 85«. To je že tretjič po drugi svetovni vojni, da italijanska država organizira podobno razstavo, na kateri bodo uradno zastopane skoraj vse svetovne poštne uprave. Na ogled bo 5.000 razstavnih oken ali vitrin z najboljšimi in najrazličnejšimi filatelističnimi zbirkami. Poleg razstave pa so na sporedu tudi razna predavanja, konference, kongresi, avdiovizualne predstave in še veliko zanimivega. Ob tej priložnosti bo italijanska poštna uprava prvič v, svoji zgodovini izdala tudi tri poštne lističe, od katerih bo eden na razpolago samo za obiskovalce razstave.
Skupina tržaških filatelistov, zlasti mladine bo potovala z vlakom in poleg obiska razstave bo en dan na razpolago za ogled mesta in njegovih značilnosti. Tržaški skupini so se pridružili tudi nekateri filatelisti iz sosednjih filatelističnih društev iz Slovenije.
sad požrtvovalnosti domače skupnosti, vendar je istočasno tudi rezultat bojev, ki jih je celotna zamejska skupnost vodila proti razlaščanju naše zemlje. Znano je, da je dobršen del sredstev za popravila doma prišlo ravno iz protivrednosti, ki jih je dežela Furlanija - Julijska krajina dodelila Kraški gorski skupnosti za o-gromne razlastitve, ki so jih utrpeli domačini v izgradnjo nove avtoceste. To pomembno dejstvo želimo poudariti zato, ker predstavlja primer, kako lahko vsi Slovenci skupno nekaj dosežemo, če se znamo v pravem trenutku upreti krivicam.« Govornik je k temu dodal, da je KGS dodelila za popravila doma 145 milijonov lir. Zadruga pa je od KGS prejela že predujem 35 milijonov lir za nadaljnja preureditvena dela.
Kulturni dom na Proseku je torej toliko bolj naš, ker ga Slovenci nismo prejeli brez težav, vztrajnega dela in boja. Prav ta dom bo zato omogočil novo in kvalitetnejše delovanje in bo odprt, kot je poudaril Čuk, vsem, starim in mladim.
Slavnostnemu govoru so sledili pozdravi ob tako pomembnem dogodku, kot je bil prav odprtje doma. V imenu vaških organizacij je spregovorila Jana Ban, ki je poudarila, kako se bodo lahko v novih prostorih razvijale slovenska kultura, zavest in ponos. Odprtje doma je pozdravil tudi predstavnik Zveze slovenskih kulturnih društev Vojmir Tavčar, ki je poudaril pomen, ki ga ima za Slovence delo naših društev, saj so leta osnovne celice našega kulturnega in vsestranskega razvoja. Pozdrave je sklenil predsednik SKGZ Boris Race, ki je poudaril, kako važno bo, če se bodo v domu zbirali Slovenci In posvečali svoj čas najrazličnejšemu delovanju. V televizijski in masi-ficirani civilizaciji pomen; namreč kulturno delo resnično obogatitev človeka.
V kulturnem sporedu sta nastopila moški zbor »Vasilij Mirk«, ki ga vodi Evgen Prinčič, in pa žensk; zbor s Proseka in Kontovela, ki ga vodi Janko Ban. Oba zbora sta zaključila svečano prireditev s skupnim nastopom.
Ob zaključku naj zapišemo, da je bil prvi vtis, ko smo stopili v novo dvorano, nadvse prijeten. Preprostost in toplina dvorane, ki so jo krasili šopi cvetlic, je delovala urejeno in domače. Skratka tako, kot si je za takšne domove želeti.
Kulturne prireditve ob odprtju novega Kulturnega doma bodo kot znano trajale še do jutri. Po sinočnjem nastopu Godbenega društva Prosek in harmonikarskega ansambla podružnice GM Prosek - Kontovel bodo danes ob 18.30 odprli razstavo slikarja Atilija Kralja, nastopil pa bo mladi kitarist Igor Starc. In končno bodo jutri ob 1. uri člani Amaterske-gaodra Jaka Štoka pod vodstvom režiserja Branka Kraljeviča uprizorili igro v desetih slikah Pika Nogavička.
Na slikah s četrtkove otvoritve: levo del gostov in občinstva, desno pa Milan čuk med slavnostnim govorom.
Napori Odbora iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane še vedno brez uspeha
Tržaška občina vztrajno nasprotuje postavitvi spomenika pri Sv. Ani
Bližajo se prvonovembrske komemoracije in z njimi se bo spet pojavilo vprašanje, ki smo si ga že tolikokrat zastavili v vseh teh letih: kako je z dovoljenjem za postavitev spomenika padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane. Že več kot trideset let se v teh krajih Pripravljajo, da bi se na vidnejši način oddolžili spominu svojih padlih, a vsakokrat so njihove želje in na-pon trčili ob trdovraten odklon tržaških občinskih uprav.
Pred skoraj letom dni je tamkajšnji Odbor za postavitev spomenika. sPet poskušal s široko akcijo zbiranja podpisov, da bi vendarle omajal trdovratnost na občini. Zbrane Podpise je želel izročiti neposredno v voke županu Richettiju in v ta namen Je tudi prosil za sprejem. Toda, kot Je skoraj v navadi na tržaškem župan-stvu, ni bilo nobenega odgovora. Odbor je ob koncu počitnic poslal županu novo pismo in z isto zahtevo, a odgovora že spet nobenega. Podpisi pod Peticij©, ki so jih v prejšnjih zim-s .ih dneh tako skrbno zbirali v Šked-nju, na Kolonkovcu, pri Sv. Ani in še nrugod, so tako zaenkrat še v rokah Bdbora.
Do sprejema na županstvu torej ni prišlo. Župan Richetti pa kljub temu ni prezrl vprašanja. Škedenjcem in drugim je odgovoril, čeprav posredno. V začetku julija mu je namreč pisala rajonska svetovalka KPI in podpisnica peticije Bianca Furlan Kneipp in ga oštela, ker se o spomeniku ni izrekel, in tokrat je bil Richetti zelo hiter v svojem odgovoru. Kneippovi je odpisal, da je pobrskal po zaprašenih aktih, ki obravnavajo vprašanje spomenika padhm pri Sv. Ani, in ugotovil, da so prejšnji občinski odbori 22. 7. 1973, 22. 5. 1974 in 9. 4. 1980 izrazili negativno mnenje glede postavitve spomenika ter to mnenje utemeljili z ugotovitvijo, da bi ne bilo primerno graditi spomenikov v mestnem predelu, še zlasti ne v predelu, ki ima spomenik - muzej odporništva Rižarno, ki je posvečena spominu vseh padlih brez razlik. Drugi spomeniki v tem predelu bi skratka, po mnenju nekdanjih občinskih odborov, zmanjšali vrednost tega vsedržavnega spomenika. Tega mnenja je tudi sedanji župan Richetti in to poudarja v svojem pismu Kneippovi.
Mimo dejstva, da se župan doslej ni zmenil za zahteve Odbora za po-
stavitev spomenika, je pa hitro (in to je v redu) odgovoril Kneippovi, kar že samo po sebi potrjuje nesprejemljiv odnos, ki ga tržaški upravitelji kažejo do naših ljudi in problemov, je izgovor, s katerim se na tržaški občini upirajo zahtevi po postavitvi spomenika padlim v NOB, nedopusten in žaljiv.
Odbor iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ant- je na svoji predsinočnji seji ostro obsodil Richettijevo zadržanje in sklenil, da ta svoj protest izrazi na vidnejši način.
Skupščina združenja Italija - Nikaragua
V okviru mednarodne akcije »Nikaragua mora preživeti« bo združenje Italija - Nikaragua v torek, 22. oktobra, ob 20.30 priredila v Študent skem domu (Ul. F. Severo 158) skupščino članov tržaške sekcije in meščanov, ki so solidarni z nikaraguj-skim ljudstvom. Na dnevnem redu je obračun letošnje delovne prakse in predstavitev nove pobude z naslovom: »Mi daš svinčnik? Želim, da bi se naučil pisati«.
Včeraj odprtje razstavne sezone SKD Tabor
"V
»Železnice« Staneta Humarja v openskem Prosvetnem domu
Opensko SKD Tabor, ki v svojo bogato in razvejano delovanje vključuje tudi prirejanje umetnostnih razstav, je letošnjo razstavno sezono začelo z razstavo del akademskega slikarja Staneta Humarja, ki je sicer po rodu iz Trsta, a se je še zelo mlad kmalu po prvi svetovni vojni naselil v Ljubljani. Sedaj je mojster prinesel na ogled v dvorano openskega Prosvetnega doma ducat svojih risb v črno-belem in petnajst olj. Vsa razstavljena dela so uglašena na isto temo, na železnico in na življenje z železnico oziroma ob železnici, to je
Hočejo šolo, kjer naj bo prostor za kulturno rast vseh
Vec tisoč dijakov včeraj manifestiralo proti vladnemu osnutku finančnega zakona
s udentski sprevod po mestnih ulicah. Slovenski dijaki so imeli svoj transparent
[
pismo uredništvu
Odgovor
Koordinacijskega odbora dijakov višjih srednjih šol Mladinski sekciji SSk
.^^dinacijski odbor dijakov slo-WsJcih višjih srednjih šol nam je stot d objavo odgovor na stališče ohz,ai^e sekcije SSk, ki smo ga dn. v včerajšnji številki našega vnika. Odgovor se glasi:
Končno smo spoznali, da se vaša ko en'la Steče osnutka finančnega za-na ujemajo z našimi. Kljub temu krirt010 PrePr*čani, da so določene ut» ■ sprožene v vašem članku, ne-meljene. Netočnosti in laži nima-v '> .radi, zato bi želeli stvar dokončno Zjasniti.
Ponudbe sodelovanja s strani t®. .nskc sekcije SSk nismo nikoli s<. kljub temu da so bile naše sJe vedno vsem odprte. (Na znan-dn enfm hceju France Prešeren smo v e. *4. oktobra imeli šolsko zboro-nJe za volitve. Ob koncu smo jav-Hapovedali sejo koordinacijskega Va-?ra y popoldanskih urah. Kljub 1 Pripravljenosti k sodelovanju bil ^testnih pobudah na seji ni 0 nobenega vašega predstavnika).
se za to stvar žrtvovali, spal na lovoriki tisti, ki ni nikoli prispeval z drugim, kot s svojim ostrim jezikom.
Transparent na čelu povorke ni po gojeval naše udeležitve pri stavki, če pa ste mnenja, da je tak nastop hudo nedemokratičen, se obvezujemo, da bomo v prihodnosti skušali z vašo pomočjo premostiti takšne in podobne nesporazume.
Koordinacijski odbor dijakov višjih srednjih šol
Že dolgo ni bilo v Trstu tako množične manifestacije slovenskih in italijanskih dijakov, kot je bila včerajšnja. Okrog tri tisoč študentov višjih srednjih šol je med deveto in deseto uro šlo v sprevodu po središčnih ulicah, da bi protestiralo proti osnutku finančnega zakona, ki ga je predložila parlamentu bivša Craxijeva vlada.
Če bi ukrep ostal nespremenjen, bi dijaki morali plačevati za vpis v pi -vo leto 130 tisoč lir (sedanja taksa znaša 8.500 lir), v naslednjih letih pa po 80 tisoč (sedaj 7.000). Štiri leta šolanja na univerzi bi stala — samo za takso — poldrugi milijon lir namesto sedanjih 328 tisoč lir, da sploh ne omenimo takse za študij v izvenrednem času (okrog pol -milijona lir na leto).
Proti taki logiki, ki obdavčuje pravico do znanja, še tako potrebnega v sodobnem tehnološkem razvoju, ki še nadalje obremenjuje družine, ki prizadene najmanj premožne sloje, ne da bi ustvarjala novih možnosti za zaposlovanje, so na krajšem zborovanju na Borznem trgu spregovorili predstavnica koordinacijskega odbora italijanskih študentov Antonella Bre-celli, predstavnik univerzitetnih študentov Renzo Niccolini in v slovenščini, za koordinacijski odbor študentov slovenskih višjih šol, Barbara Logar.
Slovenska predstavnica je poudarila, da se dijaki borijo za šolo, ki naj ne bo selektivna, pač pa prostor kulturne rasti za vse. Ravno tako ne bi smela biti šola parkirišče bodočih
brezposelnih, pač pa bi se družba in njeni izvoljeni organi morali soočiti s temi problemi ter s konkretnimi u-krepi in reformami ustvariti šolo, ki bi mladega človeka resnično pripravila za delo in življenje. Logarjeva se je tudi zahvalila v imenu naprednih in demokratičnih organizacij tovarniškim svetom in ZKMI za organizacijsko in tehnično pomoč pri prirejanju včerajšnje povorke.
Med manifestacijo, katere so se udeležili tudi nekateri tovarniški sveti tržaških podjetij, so dijaki zb.irali podpise, k peticiji za spremembo sedanjega osnutka finančnega zakona. Peticijo bodo v prihodnjih dneh odposlali odgovornemu ministrstvu.
Poleg tega specifičnega pa je včerajšnja manifestacija imela še drug pomen: povsem je izolirala neofašistične skrajneže, ki so verjetno upali, da jim bo tržaško študirajočo mladino uspelo mobilizirati na nacionalistični fronti. Up se jim je izjalovil, saj je v povorki naravnost izstopal slovenski transparent, na Borznem trgu, lučaj od občinske palače, pa je odmevala slovenska beseda. Čmuhi niso pristopili k manifestaciji, pač pa so se zbrali v svojem brlogu — na sedežu Fronte della gioventù v Ulici Paduina.
Za konec naj še omenimo, da so dijaki z enominutnim molkom počastili črnskega pesnika Benjamina Moloi-sa, ki so ga južnoafriški rasisti včeraj zjutraj obesili. Zato je študentska manifestacija izzvenela tudi kot klic k miru in sožitju, proti nacionalnemu sovraštvu, (nf)
ena osnovnih tem tega slikarja, ne le ob tej razstavi.
Goste iz Ljubljane je občinstvu predstavil znani slovenski likovni kritik Janez Mesesnel, ki je posebno poudaril dvojno mojstrovo angažiranost in sicer čustveno navezanost na železnico in pa aktivno angažiranost v boju proti socialnim krivicam, kar je očitno tako rekoč v vsakem mojstrovem delu, saj slika množice revnih potnikov v starih neudobnih vlakih ali pa brezposelno rajo po kolodvorih. Vtem ko se je čustveno navezal na železnico zato, ker je bil njegov oče železničar, je k potenciranju njegove socialne angažiranosti zagotovo prispeval njegov mentor in učitelj na zagrebški akademiji sloviti Krsto He-gedušič, eden izmed ustanoviteljev znane zagrebške napredne likovne grupe Zemlja, vtem ko je Humar eden izmed ustanoviteljev sorodne ljubljanske umetniške grupe Gruda.
Kakor je pri slovenskem kulturnem društvu Tabor v navadi, je za odprtje razstave pripravilo tudi kratek kulturni program. Pod vodstvom svojega pevovodje Sveta Grgiča je openski ženski pevski zbor zelo ubrano zapet nekaj slovenskih in dalmatinskih pesmi. Razstava bo trajala do 27. t. m. in sicer po sledečem urniku: ob delavnikih od 16. do 20. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ter od 16. do 19. ure. (fre)
Srečanje KPI o finančnem zakonu
V Ljudskem domu na Pončani (Ul. Ponziana 14) bo sekcija KPI »G. Zoll« priredila danes ob 16. uri srečanje z razpravo na temo: »Finančni zakon: predlogi in pobude KPI«. Srečanja se bo udeležil posl. Isaia Ga-spavotto, član komisije za delo pri poslanski zbornici.
Hud padec kolesarja na cesti pod Križem
Mlad kolesar se je včeraj popoldne ponesrečO pod Križem. 19-letni Michele Cremon iz Ul. Piero della Francesca 4, se je na svojem kolesu peljal po cesti, ki vodi iz Križa proti Brojnici, ko je nenadoma izgubil nadzorstvo nad kolesom in padel. Pri padcu si je zlomil nosno kost, zlomil si je levo ključnico ter se ranil po obrazu in senceh.
Z rešilcem RK so ga prepeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v dveh mesecih.
bo Samozvani« koordinacijski od-sbT v* P°litično obarvan, zato pred-vlJa samo in vse dijake.
točn '^■0or^jnacijski odbor sestavljajo lien ° c*0*0yene osebe, ki so priprav-Su .e, v primeru prevzeti odgovornost V0J* dejanj.
.A.ZKMI nam je edina pri priprav-]\ja Ju zadnje stavke nudila pomoč, bla razP°^aSo nam je dala barve, PatS°’ č°P’če’ Papir za pisanje le-Vsp°V’ Pro.st°r, v katerem smo lahko ostat- Povili. Zakaj bi morala a P ta pomoč tajna? Morda zato, 0° na račun tistih ljudi, ki so
Aktualne teme na seji izvršnega odbora SSk
Pokrajinski izvršni odbor Slovenske skupnosti je na svoji predvčerajšnji seji obravnaval vrsto konkretnih problemov, ki živo zadevajo slovensko narodno skupnost. Med temi gre zlasti omeniti vprašanje prostorov v paviljonu B bivše psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu za potrebe slovenskih višjih srednjih šol, v prvi vrsti oddelka za geometre v sklopu Trgovskega zavoda Ž. Zois in Poklicnega zavoda J. Stefan. Temu problemu že več mesecev skrbno sledita predstavnika SSk v tržaškem občinskem in pokrajinskem odboru Lokar in Harej, ki sta se ponovno zavzela na pristojnih mestih, da bi čimprej prišlo do ustrezne izdelave in sprejetja varianta k obstoječemu regulacijskemu načrtu.
Na dnevnem redu — je rečeno v tiskovnem poročilu SSk — je bilo tudi vprašanje upravljivosti devinsko-nabrežinske občine, ki pet mesecev po volitvah nima še novega odbora, s posebnim ozirom na nove momente ki so nastopili v zadnjem času v zvezi z možnostmi za končno rešitev
tega zapletenega problema na osnovi stvarnih in sprejemljivih dejstev.
Izvršni odbor SSk se je seznanil s sklepom vodstva čistilnice Aquila v Žavijah, da preneha z dosedanjo dejavnostjo. Vodstvo francoske družbe Total je tako sklenilo zapreti obrat čistilnice in ga spremeniti v zgolj obalno skladišče. Tudi SSk ostro protestira proti tako drastičnemu ukrepu vodstva družbe, da zapre žavelj-ski obrat za predelovanje nafte, ki zaposluje nad petsto delavcev in us-službencev, med katerimi je tudi lepo število Slovencev.
Hkrati SSk ob tem ugotavlja, da je tržaško gospodarstvo dobOo s tem ukrepom hud udarec, ki ga bo težko prebolelo tudi zaradi tega, ker prihaja do njega v izredno težkem trenutku, ko je že itak kritična zaposlitvena raven pri nas. Zato pričakuje. se zaključuje tiskovna nota SSk, da se bodo pristojni krogi odločno zavzeli, da se namera vodstva podjetja prepreči oziroma poiščejo alternativne rešitve.
V Trst so pretihotapili pol kilograma marijuana
Finančni stražniki aretirali tri jugoslovanske državljane
Finančni stražniki so aretirali tri mlade jugoslovanske državljane, ki so na zastavi 750 s koprsko registracijo pretihotapili v Trst okrog pol kilograma marijuane. Gre za 29-letne-ga Stojana Gustinčiča, 31-letnega Eda Caha in 21-letno Florjano Škerlič, pro-ti katerim je zaporni nalog podpisal namestnik državnega tožilca Staffa.
Finančni stražniki zagotavljajo, da so z aretacijo trojice prekinili razpe-čevalsko mrežo, ki je imela svojo bazo v Jugoslaviji, veje pa je pognala v raznih italijanskih krajih ob meji. Koprska milica je sicer pred časom že odkrila nekaj nasadov marijuane, predvsem v dolini Dragonje, vendar o omenjeni trojici včeraj nismo uspeli izvedeti kaj točnejšega.
Tržaški financarji so Gustinčiča in preostala dva vzeli na muho v bližini nekega pokritega parkirišča v središču mesta. Zazdelo se jim je sumljivo, da mladi tako skrbjjo za starikavo zastavo, ko bi jo vendar lahko parkirali kar na cesti. Da ne bi mo-
goče bilo shranjenega v njej kaj »dragocenega«? Preiskovalci so sklenili rešiti dvom z akcijo: mladim Jugoslovanom so sledili po tržaških opravkih in ko so se vrnili k avtu, so jih obkolili, že ob prvem splošnem pregledu so pod sedežem odkrili črno vrečko, v kateri je bilo okrog pol kilograma odlične »trave«. Avto in ma-rijuano so zaplenili, trojico pa odpeljali v koronejski zapor.
Smrt v stanovanju
Tržaški gasilci so včeraj v spalnici stanovanja v petem nadstropju v Ul. Toro 2 odkrili truplo 61-letne Luigie Oliani vd. Villanova. Gasilce je priklicala na kraj znanka pokojnice, ki ji je postalo sumljivo dejstvo, da Olianijeve že dva tedna ni bilo _ na spregled. Dežurni zdravnik Rdečega križa je v poročilu o smrti zapisal, da je ženska umrla pred približno desetimi dnevi.
»Pojoča je noč« v Ljubljani
Poletni večeri so mimo, noč pa je še vedno pojoča, vsaj za tiste, ki ji znajo prisluhniti, in za tiste, ki bodo nocoj v okrogli dvorani Cankarjevega doma.	_ . . .
Pevsko - glasbeno - plesna skupina, ki je poleti nastopala v Trebčah, Križu, Izoli, Mavhinjah in Nabrežini se je preselila v dvorane. Pred pri-bližno enim mesecem je skupina gostovala v Škofji Loki, takoj nato je prejela vabilo še za Ljubljano.
Skupina se je seveda skušala prilagoditi: spored je moral prenesti nekaj manjših sprememb in popravkov (še posebno pri plesu), ob tem pa še prezasedbo bobnarja (nocoj bo s skupino nastopal Vlado Mljač, elan znanega ansambla Prizma). Fantje in plesalke pa bodo tudi v novem o-kolju skušali ustvariti s svojo »fantazijo«, s svojimi melodijami, riimi in teksti, s plesom in vsemi drugimi pripomočki, pa tudi s svojo mladostno radoživostjo čar primorske poletne noči.
(nak)

^SLOVENSKO
P^Iledaušče
V TRSTU
Otvoritvena predstava sezone
1985 - 86
CARLO GOLDONI
PRIMORSKE ZDRAHE
komedija v treh dejanjih Režija: BORIS KOBAL
PONOVITVE
danes, 19. oktobra, ob 20.30 -
ABONMA RED F - druga sobota
po premieri
jutri, 20. oktobra, ob 16.00 -ABONMA RED G - popoldan na dan praznika
gledališča
VERDI
Jutri, 20. oktobra, ob 16. uri za red G bo v gledališču Verdi druga predstava operne sezone 1985/86 s Puccinijevo Tosco. Dirigent Oleg Caetam, režiser Alberto Passini.
ROSSETTI
Danes, 19. t.m., ob 16. uri, red prost in do 20.30 red 1. sobota, bo Teatro Stabile Furlanije-Julijske krajine uprizorilo Goldonijevo delo »I Rusteghi«. Režija Francesco Macedonio. V abonmaju odrezek št. 1. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Pretti (tel. 69-406).
CANKARJEV DOM LJUBLJANA
Velika dvorana
V nedeljo, 27. t.m., ob 19. uri: Fresca viva — živa freska, glasbeno scenska vizija življenja in običajev srednjeveškega Balkana. Izvajata folklorni ansambel OKUD IVO LOLA RIBAR in ansambel za staro glasbo RENESANS.
kino
Eden 15.30 »Morbida, calda e bagnata«. Ob 21.00 »Le studentesse del piacere n. 69«. Prepovedana mladini pod 18. letom.
Fenice 16.30—22.00 »Miranda«. Prepovedan mladim pod 18. letom.
Excelsior 16.30—22.00 »Mad Max«. Igrata Mei Gibson in Tina Turner. Nazionale Dvorana št. 1 16.30—22.00 »Video drome«.
Dvorana št. 2 16.30—22.00 »Porky's III«.
Dvorana št. 3 »L’amore e il sangue«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Mignon 16.30—22.15 »Demoni«. Režija: Dario Argento. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.30—22.15 »Passaggio in India«. Režija David Lean.
Vittorio Veneto 16.30—22.00 »College«.
Christian Vadim, Federica Moro. Lumiere 16.30—22.00 »Paris - Texas«. Alcione 16.00—22.00 »Fenomeni paranormali incontrollabili«.
Ariston 16.00—22.00 »Cercasi Susan disperatamente«. Igra: Madonna.
Radio 15.30—21.30 »II pomo mondo di mia moglie«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Igralska skupina ACM - Trst, ki je nastala ob proslavah Metodovega leta gostuje danes, 19. t.m., ob 20.30 v župnijski cerkvi pri Sv. Ivanu v Trstu s predstavo »BLAGOVESTNIKA Z VZHODA«. Ponovitev v nedeljo popoldne ob 16. uri v kapucinski cerkvi na Montuci v Trstu.
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom. Jutri, 20. t.m., ob 17. uri VIKJ SHOW — komična magija, ples, glasba... Vabimo staro in mlado na zabavni popoldan.
koncerti
Glasbena matica Trst. Sezona 85/86. Prvi abonmajski koncert v četrtek, 24. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu pevski zbor IVO LOLA RIBAR iz Beograda. Dirigent: Milovan Pančič. Dvig abonmajev in prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom pri blagajni Kulturnega doma.
Glasbena matica Trst, Ul. R. Manna 29, vpisuje abonmaje za koncertno sezono 1985/86 vsak dan razen sobote od 15. do 17. ure.
Società dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 21. t.m., ob 20.30 bodo v gledališču Rossetti nastopili skupina SALZBURGER SOLI-STEN in pianist J. DEMUS.
včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 19. oktobra ETBIN
Sonce vzide ob 6.27 in zatone ob 17.13 Dolžina dneva 10.46 — Luna vzide ob 13.05 in zatone ob 21.04.
Jutri, NEDELJA, 20. oktobra
FELICIJAN
Vreme včeraj: temperatura zraka 17 stopinj, zračni tlak 1022,4 mb pada, veter 8 km na uro južnik, vlaga 54-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 19 stopinj.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock, Trg Valmaura 11, Prosek, žavlje. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Prosek, žavlje.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: teh 226-165; Opčine: tel. 211-001; Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 299-197.
čestitke
V Krškem se danes poročila JANJA ŽVEGLIČ in FULVIO DOVGAN. Vse najboljše na skupni življenjski poti jima želijo družine Dovgan, Žveglič, Šušteršič, Zidarič, Kinčič, predvsem pa mala Anja.
Danes se vzameta JANJA in FULVIO. Veliko sreče, ljubezni in medsebojnega razumevanja jima želita Adriana in Saša. čestitkam se pridružuje družina Smotlak.
razstave
V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20 je na ogled kiparska razstava Zdenka Kalina.
Do 31. oktobra bo po običajnem urniku v galeriji Malcanton odprta razstava slikarja Luigija Daneluttija.
A
Danes se v Krškem srečata poti
FULVIA in ŽANE
Da bi srečno šla skupaj dalje, jima želita KD S. Škamperle in ŠD Union.
mali oglasi
Tel. 775-275
ODDAJAM v najem skladišče, 71 kv. m, pri Domju. Tel. 280-959.
PRODAMO ford granada 2100 diesel in furgone prirejene za trgovino za kramarstvo. V dobrem stanju, olajšave pri plačilih. Na ogled pri AUTO BIGOT — MARIANO DEL FRIULI.
ZGUBIL SE JE v bližini Domja velik črn pes Riki, št. 1096. Prosimo najditelja, naj telefonira na št. 825-845.
PRODAM ZX SPECTRUM 48 K (malo rabljen) skupaj s 50 programi, registrator in razne revije za 300.000 lir. Tel. 421-987 — Sandro ob popoldanskih urah.
PRODAM ameriške prašičke. Telefon 227-342.
PRODAM 500 kg koruze. Tel. 231-901 v večernih urah.
PRODAM kompleten gorilnik riello-4 comfort po ugodni ceni. Tel. 228-164.
PRODAM motor garelli KL 50 electro-nic. Tel. ob urah obedov na št. 040/200882.
menjalnica
18. 10. 1985
Ameriški dolar............... 1.765.—
Kanadski dolar ,............. 1.290.—
švicarski frank................ 819.—
Danska krona ...••••	184.—
Norveška krona ......	222.—
švedska krona ......	221.—
Holandski fiorini.............. 595.—
Francoski frank .............. 218.-r
Belgijski frank................. 32,—
Funt šterhng..................2.515.—
Irski šterling ......	2.070 —
Nemška marka . . 1 . . .	672.—
Avstrijski šiling............... 95.—
Portugalski eskudo .....	10.—
Japonski jen .......	7.	—
španska pezeta.................. 10.—
Avstralski dolar .....	1.190.—
Grška drahma	......	10.—
Debeli dinar.................... 5,20
Drobni dinar .	 ............... 5.—
'ŠSIES
BANCA Di CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. À.
TRST - ULICA F. FILZI Id - CS ei--3<3C
PODJETJE išče mladega uradnika/co z znanjem knjigovodstva. in uporabe kompjutra. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Mon-tecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »KNJIGOVODSTVO«.
DRUŽBA, državni zastopnik na področju restavracij, kavam in skupnosti išče prodajalca/ko, dinamičnega, z avtomobilom, po možnosti vpeljanega v to stroko za Trst in Gorico, pogodba Enasarco. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Mon-tecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »A-gent«.
ZAZIDLJIVO zemljišče iščem v Trstu ali bližnji okolici. Telefonirati Miranu - Alpe Adria - 794672.
razna obvestila
Filatelistični klub Košir prireja danes, 19. t.m., ob 16. uri v Ul. sv. Frančiška 20 prvo popoldansko srečanje za vse člane in za mladinsko skupino. Na sporedu je priprava na izlet v Rim ob priliki svetovne razstave in bodoče delovanje.
Grafična delavnica ATELIER — Nabrežina Center 16 — tel. 200-085 obvešča, da poteka vpisovanje do vključno 4. novembra. Za vpisovanje in informacije je tajništvo odprto vsak ponedeljek, sredo in petek od 16. do 18. ure.
Zadruga Kulturni dom Prosek-Kontovel — Danes, 19. t.m., ob 18.30 odprtje razstave Atilija Kralja z nastopom kitarista Igorja Starca. Jutri, 20. t.m., ob 17.00 bo Amaterski oder J. Štoka uprizoril mladinsko igro Astrid Lind-green »Pika Nogavička«, ki jo je režiral B. Kraljevič. Vljudno vabljeni.
Do 30. t.m, se na osnovni šoli _A. Sirk v Križu ' lahko vpišete na tečaj slovenskega in angleškega jezika, ki ju za odrasle prireja Tržaška Ljudska univerza. Vpisovanje je vsak ponedeljek, sredo in petek od 19. do 20;30. Vpisnina znaša 17.500 lir za vsak tečaj.
Slovenski dijaški dom v Trstu pod pokroviteljstvom Odbora za doraščajo-čo mladino SKGZ prireja 5-DNEVNO BIVANJE V LJUBLJANI od 26. do 30. decembra 1985 za mlade od 13. do 17. leta. Informacije in vpisovanje na sedežu SKGZ v Trstu — UL sv. Frančiška 20/3 — tel. 744-249 vsak dan (razen sobote), od 9. do 12. in od 16. do 18. ure.
izleti
KD Rdeča zvezda sporoča, da je odhod avtobusa za izlet na Dolenjsko jutri, 20. t.m., točno ob 7. uri iz Zgonika. Zbirališče ob 6.45 pri občinskem spomeniku.
Sindikat slovenske šole prireja 27. t.m. enodnevni izlet na Brione. Vpisovanje in spored izleta pri potovalnem uradu Aurora. Vabljeni vsi šolniki in njihovi svojci.
prispevki
Ernest Brišček (gostilna-Opčine št 65) daruje 50.000 lir za Godbo V. Parma.
V	počastitev spomina ob drugi obletnici smrti Stankota Babiča darujejo svojci 50.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje in 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu.
Namesto cvetja na grob drage prijateljice Mirande Grgič darujeta Matilde in Vanja z družinama 50.000 lir za KD Slovan.
V	spomin na dragega Stanka Lupinca darujeta Silva in Livio Valenčič 20.000 lir za SKD Tabor.
Ob prvi obletnici smrti Bruna Škrka darujejo mama Marija, brata Gigi in Egon ter sestri Marica in Olga z družinami 50.000 lir za Center za rakasta obolenja in 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	počastitev spomina Tatjane Taučer darujejo sošolci sina Aljoše iz 2. A in 3. A razreda ter profesorji srednje šole I. Cankar 146.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Marice Cerne daruje Zora Škabar 10.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Podporni član Adalgisa Biekar daruje
20.000	lir za TPPZ P. Tomažič in 5.000 lir za glasilo KPI Delo.
V	počastitev spomina Ivanke Piščanc darujejo Pepina Tavčar 10.000 lir. Alma Ferluga 10.000 lir, Loredana Marcuzi
10.000	lir, Rozina Volk 10.000 lir, Marija Križman 10.000 lir, Lidija Kozlovič 10.000 lir in Pepca Piščanc 10.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Namesto cvetja na grob Stanka Lupinca daruje Grozdana čebohin 10.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Stanka Lupinca darujeta -Marija in Lovrenc žerjul 20.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Viktorja Lozeja daruje bratranec Josip 50.000 lir za ŠZ Bor.
KONČNO
ZNIŽANA VREDNOST KOLKA NA MENICAH ZA POSOJILA ESA
Kmečke in obrtne hranilnice in posojilnice v Furlaniji-Julijski krajini z veseljem sporočajo, da jim je po dolgoletnih posredovanjih pri državnih finančnih oblasteh uspelo doseči znižano vrednost kolka na menicah za kratkoročna posojila, ki so jih banke dodeljevale s pomočjo prispevka ESA. Finančno ministrstvo je namreč uradno določilo, da se za večino finančnih prispevkov ESA določi vrednost kolka na menicah na 100 lir za vsak milijon posojila.
S tem je občutno zmanjšan celotni strošek posojil, 30 Kmečkih in obrtnih hranilnic in posojilnic s 45 podružnicami v deželi je še posebej zadovoljnih, da so one bistveno pripomogle k temu rezultatu in so obrtniškim podjetjem na razpolago za informacije in nasvete.
KMEČKE IN OBRTNE HRANILNICE IN POSOJILNICE
v Furlaniji-Julijski krajini


film - film - film
ureja kinoatelje filmi na tv zaslonu
BERETTI VERDI - »The Green Be-rets« 1968. Zelene baretke. Režija, produkcija, in glavna vloga: John Wayne. Igrajo še: David Janssen, Jim Hutton, Aldo Ray. Rete 4, danes, 19. oktobra, ob 20.30.
»Kako sovražiti Johna Wayneja, ko Podpira Goldwaterja, in ga hkrati nežno ljubiti, ko dviga v naročje Natalie Wood v predzadnji koluti filma The Searchers?« — tako opredeljuje Godard svoj odnos do velikega ameriškega igralca, ki je bil sposoben krasnih ylog (npr. v Fordovih filmih Poštna kočija in Mirni človek), a tudi zelo zelo težko prebavljiv za evropsko kritiko, ki je ostro grajala njegovo nazadnjaško te preveč nacionalistično nastrojeno Politično gledanje.
Zelene baretke so bile, v letu ber-kleyskih študentskih kontestacij, njegov topoumen in anahronističen manifest v prid ameriški intervenciji v Vietnamu. Sprožile so veliko polemik v pacifističnih krogih, v ZDA in po svetu, in bile pravi komercialni fiasko.
L’UOMO CHE VOLLE FARSI RE -»The Man who Would Be King« 1976. Človek, ki je hotel postati kralj. Režija: John Huston. Igrajo: Sean Con-nery, Michael Caine, Christopher Plummer. Rai 3, v nedeljo, 20. oktobra, ob 16.55.
Pustolovski film, po Kiplingu, ki spo-hdnja zaradi svoje eksotične mizan-scene in vsebine (razpad tradicionalnih vrednot in kolonialne družbe pred niodea-nizirajočim tempom novega veka) na Miliusovo fresko arabskega sveta in junaštva, Veter in lev. V obeh filmih igra zelo dobro Connery, ki pooseblja na duhovit in ekstravaganten način arhetip hollywoodskega Pustolovskega junaka, v slogu Rudol-Pha Valentina, Douglasa Fairbanksa, Errola Flynna.
CHE LA FESTA COMINCI. »Que la tete commence ...« 1975. Naj se prične s slavjem. Režija: Bernard Ta-vernier. Igrajo: Philippe Noiret, Jean Rochefort, Jean - Pierre Marielle, Christine Pascal. Italia 1, v ponede-ttek, 21. oktobra, ob 24.00.
Režiser Bernard Tavernier izhaja iz filmske kritike, vendar odklanja Vsako sorodstvo z gibanjem kritikov -režiserjev francoskega novega vala. Njegov zgodovinski film obravnava lik orleanskega vojvode, ki je nasledil kot »regent« Kralja Sonce, in ga lahko uokvirimo v žanr nekonvencionalnih zgodovinskih filmov, ki ga je ntvoril Rossellini s svojim portretom Louisa XIV. Toda Naj se prične s slavjem je predvsem film treh velikih 1gralcev: rahlega in otožnega Noireta (regent), makiavelskega in ambicioznega Rocheforta (opat Dubois) in donkihotskega upornika Marielleja (Markiz iz Pontcalleca).
CAFE’ EXPRESS - 1980. Režija: Nanni Loy. Igrajo: Nino Manfredi, Vittorio Mezzogiorno, Adolfo Celi. Rai G v torek, 22, oktobra, ob 20.30.
Nanni Loy je pred leti zaslovel za-radi svoje TV oddaje Skrito zrcalo, tco J6 posnel, s pomočjo skrivne kame-re’ serijo zelo zabavnih prizorov, ki so se dogajali v vlaku, v glavnem na Progah Južne Italije. Takrat se mu Je tudi porodila ideja za to simpa-ucno in zelo humano dogodivščino, V^Ppselnega in delnega invalida Mi-. eie j a Abbagnana, ki prodaja »na orno« kavo, mleko, kapučino in dela ~~uge' male usluge potnikom vlaka, lahko preživi sebe in malega sinč-Neko noč se ubogi Manfredi znaj-i v pravi kaši, ker ga začnejo za-stedovati kamoristi, železniški usluž-oonci in sin, ki je zbežal iz zavoda . ..
un matrimonio - »a Wedding«
78. Neka poroka. Režija: Robert Alt-!?an- Igrajo: Vittorio Gassman, Mia arrow, Lilian Gish, Geraldine Cha-
20*30	V sre<b>’ “IL oktobra, ob
Zgodovina novejšega filma je pose-jVna s porokami. Wajdova narodno-vadicionalna Ženitev iz 1972. Cimino-a Poroka, v rusko - pravoslavnem
TRGOVINA
ZELIŠČ
LA CASA DEL MIELE
G. Nardini
cesta Čedad - Praprotno (UD) Ul. Gialla
čedad mesto — Ul. S. Pellico (nasproti VIDUSSI)
Med nedeljskim izletom obišči-c m nabavite tipične in naravne S^Jfvodc, kot jih nudi narava. UUPRTO TUDI OB PRAZNIKIH lel-: (0432) 730837 - 733667
slogu, v Lovcu na jelene. Zakon Marije Braun, s katerim je Fassbinder sublimiral svoj pogled na povojno Nemčijo. Rohmerjeva sladka in duhovita Lepa poroka . .. Altmanova inačica na to temo se razlikuje od ostalih po svoji kaotičnosti, brezvezni in lagodni kritiki ameriškega načina življenja. Kot v Nashwillu, kar mrgoli in se prepleta nešteto zgodbic in likov, v tem nesmiselnem in paradoksnem obredu, ki prikazuje precej hudobno blišč in bedo ameriškega srednjega razreda.
ADELA H., UNA STORIA D’AMORE. »L’historie d’Adele H« 1975. Zgodba Adele H. Režija: Francois TruL fant. Igrajo: Isabelle Adjani, Bruce Robinson, Sylvia Mariott. Rai 3, v četrtek, 24. oktobra, ob 22.05.
Tretja (kulturna) mreža RAI je poskrbela za nov »hommage« prerano umrlemu mojstru francoskega in svetovnega filma. Truffaut je zelo ljubil ženske in to dokazal z izrednimi filmskimi portreti žensk: Jules in Jim, Nevesta v črnem (Jeanne Moreau); Fahrenheit 451 (Julie Christie) ; Sirena iz Mississipija (Catherine Dene-vue); Dve Angležinji; Ameriška noč (Jacqueline Bisset) ; zadnji njegov film Končno nedelja, s Fanny Ardant, ki je tudi postala njegova žena... A-dela Hugo je hčerka slavnega francoskega pisatelja, ki živi v senci velikega očeta in se hoče — neuspešno — osamosvojiti. Zato potuje širom po svetu, za sledovi nekega oficirja, ki bi ga rada poročila. Tudi tu je Truffaut zelo subtilen opazovalec ženske narave.
ZADNJI VALČEK - »The Last Waltz« 1978. Režija in scenarij: Martin Scor-sese. Nastopajo: The Band in drugi. TV Ljubljana, v petek, 25. oktobra, ob 22.25.
Film o poslovilnem koncertu Dyla-nove skupine The Band je gotovo e-den izmed najbolj uspelih primerov filmskega snemanja rock koncertov v živo. Koncert, ki ga mnogi označujejo kot labodji spev rocka 70. let, je bil posnet 1976 in prikazan šele 1978, po dveh letih montaže. Odhod tega ansambla iz rock scene so zadnjič pozdravili, s svojo glasbo, številni prijatelji in kolegi: Van Morrison, Joni Mitchell, Muddy Waters, Eric Clap-ton, Neil Young, Paul Butterfield, The Staples, Emmylou Harris, Ronnie Hawkins, dr. John, Ringo Star in seveda... Bob Dylan!
TECNOFOTO
DI. Conti 12 Tel. 772-298 Trg sv. Jakoba 14 Tel. 741-485
BARVNE
fotografije SE ISTI DAN
DIAPOZITIVI V 2 URAH
radiotelevizija
italijanska
Prvi kanal
10.00	Virginia Hill Story
11.10	Velike bitke preteklosti
11.55	Vremenske razmere
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	H grande teatro del West -TV film
12.30	La sorgente misteriosa
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik 1 - Tri minute. . .
14.00	Prisma - varietejski tednik
14.30	športna sobota Pistoia : Kolesarstvo
16.30	Posebna oddaja iz parlamenta
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	The Muppet Show:
Shirley Bassey
17.35	Dokumentarec
18.05	Izžrebanje loterije
18.10	Verska rubrika 18.20 Napoved programov
18.40 Italijanska odprava na K2
19.35	Almanah - Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Fantastico - oddajo vodi Pippo Baudo
22.15	Dnevnik
23.15	Klinični primeri
00.10 Dnevnik 1 - Zadnje vesti -
Drugi kanal
10.00	Evropski dnevi
10.30	Napoved programa 10.45 Sobotne predstave:
Una bella domenica di settembre
12.30	Dnevnik 2 - Start
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.15	Avtomobilizem: VN Južne A-frike
15.30	Izžrebanje loterije
15.35	Simpatiche canaglie - risanka
L|ubl|ana
7.45	in 14.00 Teletekst RTV Ljubljana
8.00	Poročila
8.05	Prgišče, priljubljenih pravljic: Obuti maček - 1. del
8.20	Nepomembno in pomembno -12. del
8.35	Zakaj, zakaj
8.50	Pedenjžep
9.20	Miti in legende: Jožef in njegovi bratje - nanizanka
9.35	Moj Hrček je zbolel
9.20	Skrb za potomstvo
10.05	Afganistanci ne znajo paziti -TV film
10.35	J. Žmavc: Norčije v gledališču - 1. del
11.00	Računalništvo H. 1 7. del
11.30	Desetletje uničevanja:
Iskanje ugrabiteljev - 1. del
12.25 Poročila
14.15	Sedmi kontinent - mladinski film
15.40	Poročila
15.45	Niš: Rokomet - četveroboj narodov
17.00	Beograd: PJ v hokeju CZ -Partizan
18.40	Zgodbe iz življenja rastlin:
CANALE 5
9.10	Fio - TV film
9.40	L amico pubblico n. 1 - film
11.35	Poljedeljska rubrika
12.40	H pranzo è servito - kviz
13.30	Napoved programov
14.10	Che fine ha fatto Totò Baby? - film
16.15	Freebie & Bean - TV film
17.15	Big Bang - znanstveni tednik
18.00	Record - športni tednik
19.30	Zig Zag - kviz
20.30	Gran Hotel - variete
23.00	Premiere - filmske novosti
23.50	Šport: Boks
RETEQUATTRO
10.00	Cimone e Laura - film
12.15	I Ropers - TV film
12.15	L’isola delle mille avventure Evelin e la magia di un sogno d’amore
Lo strano mondo di Minò -risanka
14.15	Destini - TV novela
15.00	Piume e paillettes - TV novela
15.40	Napoved programov
16.00	Mi svegliai signora - film
17.50	Lucy Show - TV film
18.20	Ai confini delle notte - TV film
18.50	I Ryan - TV film
19.30	Febbre d’amore - TV roman
20.30	I berretti verdi - film Igrata: David Tassen in John Wayne
23.30	Dr. Cyclops - film
ITALIA 1
10.00	Fantasilandia - TV film
10.50	Operazione ‘ ladro - TV film
11.45	Quincy - TV film’
12.40	La donna bionica - TV film
13.30	Help - kviz
14.15	šport: Americanball
18.00	Musica è - glasbena oddaja
19.00	Gioco delle coppie - kviz
19.30	Happy days - TV film
20.00	Kiss me Licia - risanka
20.30	Supercar - TV film
televizija
16.00	II fantasma e la signora - TV film
16.30	Pane e marmellata Squadrone tuttofare - risanka
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Polčas košarkarske tekme Al-lige
18.30	Dnevnik 2 - Šport
18.40	Le strade dl San Francisco -TV film
Meteo 2 - Vremenske napovedi
19.45	Dnevnik 2 - Poročila 20.20 Dnevnik 2 - Šport
20.30	L’uomo di Alcatraz - film Igrajo: Burt Lancaster, Karl Malden, Thelma Ritter
22.50 Dnevnik 2 - Večerne vesti
23.00	Boks: Leory Murphy - Multi Ob koncu: Filmske novosti Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tret|l kanal
13.55	šola in vzgoja: Urbanistika
14.25	Šola in vzgoja:
Prvo leto življenja
14.55	Alassio: Nogomet Italija - Belgija
16.45	Sto italijanskih mest
16.55	Argento vivo - film
Režija: Victor Fleming. Igrajo: Jean Harlow, Lee Tracy, Frank Morgan
18.25	Drugi zvok - 5. oddaja
19.00	Dnevnik 3
19.10 Deželna poročila
19.35	Geo - Antologija - dokumentarec
20.15	Napoved programov
20.30 Dopo il tramonto - povest
21.40	Dnevnik 3
22.15	Rock koncert: Rockpalast Festival
Obdobje velikih novosti
19.24	TV in radio nocoj
19.25	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik in Vreme
20.00	Najdaljši dan - film
22.55	Zrcalo tedna
23.20	Poročila
Kapar
14.15	TV Novice
14.20	Capitan Luckner - TV film
14.45	Zanimivosti sveta - glasbena oddaja
15.00	Zbogom Gringo - film Igrata: G. Gemma in E. Stewart
16.45	Risanke
17.00	Rokomet, Niš:	Jugoslavija -
Češkoslovaška
18.30	Velike nesreče
18.55	TV novice
19.00	Detektiv v copatah - TV film
19.30	TVD Stičišče
: 19.50 Helzacomic - humoristična oddaja
20.30	Cin-Cin-Là - glasbena oddaja
22.10	TVD Vse danes
22.20	Možje RAF - TV film Košarka : Gibona. - CZ
23.20	Zdravnik in pacient - medicinska oddaja
postaje
21.30	Streethawk il falco della strada - TV film
22.30	Automan - TV film
23.30	Grand Prix
TELEPADOVA
11.00	I nuovi Rookies - TV film
12.00	II ritorno del Santo - TV film
13.00	L’incredibile Hulk - TV film
14.00	Eurocalcio - športna oddaja
15.00	Avstralski football
16.00	Šport: Catch
17.00	Spazio 1999 - TV film
18.00	Trasformer - risanke
18.30	H ritorno dell’uomo tigre -risanka
19.00	Peline Story - risanka
20.00	Gli orsetti del cuore - risanka
20.30	La banda di Harry Spdkes -film
22.30	Arabesque - TV film
23.30	Rrmbn TV
TRIVENETA
9.00	Risanke
9.30	Dokumentarec
10.00	Trgovska oddaja
12.20	Week-end
12.30	Primo mercato
14.30	TV film
15.00	Lo sceriffo alla riscossa - film
18.00	Filmski spored
16.30	L’arciere di Sherwood - TV film
17.00	Razstava preprog
20.20	Filmski spored
20.30	La falsa accusa - film
TELEFRIULI
14.30	Nogomet: Udinese - Pisa
16.30	Astroganga - risanka
17.00	Love American Style - TV film
17.30	Povera Clara - TV film
18.30	športna rubrika
19.00	Večerne vesti
19.30	Andrea Celeste - TV film
20.30	L’ispettore Bluey - TV film
21.45	Posebna poročila
22.30	Nočne vesti
22.45	Perchè il dio Fenicio continua ad uccidere? - film
radio
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 -
8.00	Dobro jutro po naše: Koledarček;
7.40	Pravljica za dobro jutro - Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: Kulturni dogodki (ponovitev) ; 8.40 - 10.00 Glasbeni mozaik: Slovenska popevka -Lahka glasba; 10.10 Koncert v Kulturnem domu v Trstu: Trio Lorenz;
11.15	Melodični orkestri; 11.30 - 13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo - Sestanek ob 12.00 - Lahka glasba: 13.20 Glasba po željah; 14.10 Čas in prostor: Anketa o mladinski brezposelnosti, nato: Glasbene skice; 15.00 Otroški kotiček: »Skrito - odkrito«, nato: Glasbene skice; 16.00 Zbornik: Diskografija Slovencev v Itabji, nato: Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba: klavirski razred prof. Aleksandra Rojca;
18.00	Janez Povše: »Za plačilo ti prinašam slovo«. Ljubezenska kriminalka; 18.40 Glasbena priloga.
RADIO KOPER (Slovenski program)
6.30,	7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme - prometni servis; 6.45 Cestne informacije;
7.30	Jutranji servis; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik, Pesem tedna; 17.00 Microchip; 17.15 Zamejska reportaža;
18.00	Zaključek programov.
RADIO KOPER (Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasbeno prebujanje; 6.30 Koledarček;
7.00	Dober dan; 9.03 Glasba; 9.32 Cucianovi dopisniki; 10.35 Vstop prost;
11.00	Gulp; 11.30 Na prvi strani - pregled tiska; 12.00 Glasba po željah;
14.45	Športna rubrika; 15.45 Glasbeni vikend; 16.32 Filmska glasba; 17.00 Glasba; 17.32 V dveh je boljše; 18.00 Bili so slavni; 18.32 Vse iz New Yor-ka; 20.00 Zaključek programov.
RADIO 1
6.00,	7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00,
14.00,	15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.05 Glasbena matineja; 7.15 Halo tukaj... Jug; 9.00 Vikend; 10.15 Black-out;
11.00	Odprti prostor - sobota; 11.10 Glasbena srečanja z Mino; 11.43 Čudežna svetilka; 12.26 Zgodovinske o-sebnosti: Eleonora Duse; 13.25 Master - glasba dan za dnem; 14.19 Slavček iz Lecceja: Tito Schipa; 15.03 Variete; 16.30 Dvojna igra; 17.30 Napotki za avtomobiliste; 18.00 Objektiv Evropa; 18.30 Glasbena oddaja;
19.20	Pogovor s poslušalci; 20.00 Black-out; 20.40 Tudi mi smo tu; 21.03 »Z« kakor zdravje; 21.30 Večerna kriminalka; 22.00 Nocoj s... »Pasolini deset let potem«; 22.27 Nočni variete;
23.05	Telefonski klic; 23.28 Zaključek programov.
RADIO 2
6.30,	7.30-, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30,
12.30,	13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30,
19.30	Poročila; 6.00 Kako je bilo v tridesetih letih?; 8.00 Igrajte z nami;
8.05	Radio 2 predstavlja; 8.45 Tisoč in ena pesem; 9.06 Programi pristopanja; 9.32 Radijska priredba;- 11.00 Plošče; 12.45 Glasba; 15.00 Jazz glasba; 15.’50 Glasba; 16.32 Izžrebanje loterije; 16.37 Kmetijska oddaja; 17.02 Tisoč in ena pesem; 17.32 Vabilo v gledališče: Microspie - radijska dvo-dejanka; 19.15 Glasbeno srečanje;
19.50	Glasba; 21.00 Salzburški festival 1985 - simfonični koncert; 22.50 Glasba; 23.28 Zaključek programov.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00 Poročila; 6.45 Prometne informacije (Ljubljana, Koper, Maribor) ; 7.25 Dobro jutro, otroci ;
7.35	Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Pionirski tednik;
9.00	Poročila; 9.05 Sobotna matineja;
10.05	Pojte z nami; 10.25 Lahka glasba; 11.05 Svetovna reportaža; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.10-
14.00	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti;
13.00	Dajies do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 14.05 Kulturna panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Popoldanski mozaik;
15.30	Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični magazin;
18.00	Škatlica z godbo; 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute z ansamblom Zeleni val; 20.00 Slovencem po svetu - vmes: Domovina je ena. Mladi mostovi, Naši kraji in ljudje; 22.50 literarni nokturno - Marko Kravos ; Sredozemlje. *
23.05	Od tod do polnoči.
jugoslovanska televizija
zasebne
V doberdobski občini, Martinščini in na Vrhu so od četrtka brez vode
Začetek koncertne sezone GM
Gostovanje mladinskega zbora »L L. Ribar« iz Beograda
Dovažajo jo z vojaškimi cisternami
Napovedi o izjemnem stanju glede oskrbe z vodo na kraškem delu vodovodnega omrežja CAFO in o nevarnosti prekinitve dobave vode so se uresničile. Že od četrtka zvečer so brez vode na območju celotne občine Doberdob, v Martinščini in na Vrhu. Črpalke na zajetju pri Petov-Ijah so namreč kljub dosedanjim u-krepom, ostale na suhem in namesto vode pošiljajo v omrežje zrak.
Pri ravnateljstvu vodovodnega konzorcija se trudijo, da bi prebivalstvu zagotovili minimalno količino vede in da bi že v nekaj dneh našli kakšno, pa čeprav začasno rešitev.
Včeraj zjutraj je bil na prefekturi sestanek med predstavniki konzorcija ter župani doberdobske, sovo-denjske in zagrajske občine. Prefektu in odgovornim za civilno zaščito so predočili nastali položaj in potrebo po takojšnjih ukrepih. Dogovorjeno je bilo, da se nemudoma začne dovažati voda z vojaškimi cisternami, medtem pa da se iščejo tudi druge in predvsem hitre rešitve. Prve cisterne z vodo so razposlali že včeraj pozno popoldne. S takim načinom oskrbe bodo nadaljevali tudi danes in v prihodnjih dneh, dokler se stanje ne bo normaliziralo.
Brez vode je trenutno okrog dva tisoč občanov v omenjenih treh krajih. Preskrba z vodo na območju so-vodenjske občine (razen Vrha) je bila do včeraj še normalna, vprašljivo pa je, koliko časa bo tako stanje še
trajalo. Župan je že v četrtek izdal ukaz o prepovedi uporabe vode za zalivanje in v druge namene in kar se da varčno porabo v gospodinjstvih. Nujno je treba zmanjšati porabo vode, sicer bodo tudi v tej občini ostah brez nje. Gladina vodnjaka, od koder pošiljajo vodo v omrežje na območju Sovodenj se je namreč nevarno znižala in je samo še nekaj centimetrov rezerve. Zmanjšanje porabe bi omogočilo kolikor toliklo redno oskrbo še za nekaj dni.
Katere so možne rešitve? Na rahlo izboljšanje stanja bi ugodno vplival nekoliko višji pretok Soče, vendar taka rešitev ni povsem zanesljiva, saj bi nadaljevanje sušnega vremena že v nekaj dneh izničilo prizadevanja. Včeraj so se tehniki konzorcija trudili z zamenjavo črpalke na zajetju, kjer je sicer še nekaj vode, ki pa je z do sedaj vgrajenim tipom črpalke niso mogli izkoristiti. Če se bo rešitev obnesla, bodo predvidoma v prihodnjih dneh uspeh načrpati toliko vode, da se bo napolnil rezervoar na Debeli griži in bodo potem vodo pošiljah v omrežje samo nekaj urna dan.
Govor je tudi o zgraditvi začasne povezave med Petovljami in zajetjem pri Fari, vendar je treba za tak poseg najprej zagotoviti finančno kritje (okrog 100 milijonov Mr). Cevovod bi seveda morali napeljati preko Soče, načrt pa bi bil izvedljiv v desetih, petnajstih dnevih. Seveda je go-1
vor o začasni napeljavi cevi, ki bi jih ob prvem močnejšem deževju odstranili.
Stanje je zares kritično in zahteva hitrih ukrepov, predvsem pa odgovorno ravnanje občanov. Voda je bolj kakor kdaj prej postala dragocena.
Predstavniki tržiškega pristanišča v Salzburgu
Delegacija tržiške pristaniške ustanove se te dni udeležuje zasedanja italijansko - avstrijske gospodarske zbornice v Salzburgu. Zasedanje, ki se je pričelo z uvodnim posegom avstrijskega zveznega ministra za finance Helger Bauerja je posvečeno oceni italijansko avstrijske blagovne menjave in še zlasti obravnavi vprašanj s področja prevozov in prometnih struktur.
Zasedanja se udeležujeta predsednik ustanove Bruno Podbersig in član upravnega sveta Bruno Longo, v delegaciji pa je tudi goriški župan Sca-rano. Predstavniki tržiške pristaniške ustanove so na zasedanju predstavili dokument, v katerem so navedene možnosti povečanja tranzita avstrijskega blaga skozi to najsevernejšo luko na Jadranu, bodisi avstrijskega blaga namenjenega izvozu, kakor tudi blaga, ki ga Avstrija uvaža, kakor na primer eksotičnih vrst lesa.
Mladinski pevski zbor Ivo Lola Ribar iz Beograda, pod vodstvom Milovana Pančiča, bo prvi gost v novi koncertni sezoni Glasbene matice v Gorici. Na celovečernem koncertu v petek, 25. oktobra ob 20.30 v Kulturnem domu, bo predstavil bogat spored iz zhoiovske zakladnice jugoslovanskih narodov.
Zbor, ki je bil ustanovljen leta 1944 v takrat že osvobojenem Beogradu, sodi, tako v jugoslovanskem, kakor v evropskem merilu, med bolj znane in uvelja' Ijene ansamble. Doslej si je pridobi vrste jugoslovanskih in mednarodnih priznanj ; pred petimi leti je na tekmovanju za najboljši jugoslovanski zbor osvojil prvo mesto. Znan je tudi v našem zamejskem prostoru, kjer je doslej gostoval že dvakrat, prvič leta 1973, nato pa pred tremi leti.
Tokrat se bo občinstvu predstavil z novim programom pesmi S. Hristi-ča, J. Marinkoviča. St. Mokranjca, D. Bortnjanskega, V. Berdoviča, M. Kuzmanoviča, D. Šapelevskega in U. Vrabca.
Naj ob koncu omenimo še, da tudi letos, tako kakor že lani, Glasbena matica ni razpisala abonmaja, ampak je treba vstopnice nabaviti za vsak koncert posebej.
Ipavčev oratorij
Na Sveti gori bodo danes prvič predstavili oratorij goričkega skladatelja Avgusta Ipavca »Ad portas
Israel«, ki v šestih slikar prikazuje Marijino življenje. Oratorij je goriški skladatelj pripravil ob letošnjem mednarodnem letu glasbe. Pri izvedbi sodeluje kar pet zborov in sicer iz Slovenije, Italije in Avstrije: Poli-jonski zbor iz Štarancana, zbor Breitensee z Dunaja, moški komorni zbor iz Mengša, mešani zbor Tolminske ter dekliški in otroški zbor.
Koncert, oziroma izvedba oratorija, se bo pričela ob 16. uri, zatem pa bo maša, ki jo bodo darovali nadškofi treh sosednjih dežel.
Naj ob tem omenimo, da bo ob današnjem koncertu na Skalnici - Sveti gori zagotovljen tudi avtobusni prevoz. Avtobusi bodo vozili s trga v Solkanu. Odhod je napovedan ob 14. in 15. uri, s Prevala pa ob 14.15 in 15.15.
Kongres
speleologov
Od 1. do 3. novembra bo v Gorici sedmi posvet speleologov Furlanije -Julijske krajine, ki ga organizira društvo »Bertarelli«. Poleg jamarjev in predstavnikov jamarskih klubov iz naše dežele, so svojo udeležbo najavili priznani strokovnjaki iz Avstrije, Romunije, češkoslovaške in tako dalje. Na zasedanju bodo razpravljali o hidrologiji Krasa. Tema, ki je_po-sebno letos aktualna zaradi izjemnih vremenskih razmer.
V težavah zakon o 220 milijardah
Socialisti skupine »rinnovamento« za hitro rešitev vladne krize
S seje krajevne skupščine
Goriška občina namerava urediti
v
nogometno igrišče v Standrežu
V svetu goriških socialistov prihaja do pomembnih premikov. V stranki se izoblikujejo nova stališča, zaradi česar bo v bodoče v stranki najbrž prišlo do nove pohtike. Prejšnji večer so se v velikem številu sestah pristaši skupine »rinnovamento«, da bi preučili vrsto vprašanj. Priložnost je nanesla, da so govoril tudi o krizi Craxijeve vlade do katere je prišlo zaradi odstopa ministra Spadolinija in republikancev.
Goriški sociahsti skupine »rinnovamento« v celoti podpirajo stališča ministrskega predsednika Crarija in njegovo vlado v zadevi o ugrabitvi i-talijanske potniške ladje »Achille Lauro« in dogodkih, ki so temu sledili. Pravilno je bilo stališče pogajanj, da se je rešila ladja in več kot petsto potnikov. Ugrabiteljem sodi italijansko sodišče, ki bo preučilo tudi vprašanje umora enega potnika. Obsojen je bil terorizem pa naj ta pride s katerekoli strani. Poudarjena pa je bila pravica Palestincev
Sovodenjska občinska uprava zelo pozorno spremlja dogajanje na šolskem področju tudi v sosednjih občinah in še zlasti v Gorici, kjer je v zadnjem času ponovno v ospredju vprašanje zagotovitve primernega sedeža za slovenske srednje šole. Doslej je občinska uprava, tudi v sodelovanju z občinama Doberdob in šte-verjan že naredila nekaj konkretnih korakov, v iskanju primerne rešitve. Z največjo pozornostjo in občutljivostjo bo vprašanju sledila tudi v prihodnje, čeprav se zaveda, da je pot do pozitivnega razpleta še zelo dolga, razrešitev pa v mnogočem odvisna od stališč in odločitev na goriški občini in pokrajini ter tudi na dežeh. Tako bi lahko v nekaj stavkih strnili srž razprave na zadnji seji občinskega sveta v Sovodnjah o tem za celotno našo narodnostno skupnost tako pomembnem vprašanju.
Razpravo je sprožil svetovalec Rafko Butkovič, ki je želel vedeti, kakšno je stališče občinske uprave do tega vprašanja in če je občina v zad njem času prejela kakšno obvestilo ali prošnjo za politično pomoč v tem smislu.
Odgovoril je župan Vid Primožič, ki je potrdil, da je občina 4. oktobra letos prejela pismo, ki ga je predsednik zavodnega sveta šole Ivan Trinko dr. Damijan Paulin naslovil
do lastne države seveda upoštevajoč nedotakljivost meja izraelske države. Poudarjena pa je bila prvič suverenost italijanskega ozemlja, pa čeprav se Italija nahaja v paktu NATO, proti vsem nedovoljenim posegam s strani tujih vojaških sil, kot se je zgodilo v prejšnjih dneh.
Kriza, ki so jo povzročili Spadolini in republikanci, je neosnovana, menijo socialisti skupine »rinnovamento«. Škodljiva je za italijansko gospodarstvo. Otežuje sprejem finančnega zakona, pogajanja sindikalnega značaja, je nevarna za gospodarski razvoj, ker prinaša nove težave pri boju za odpravo inflacije. Med zakoni, ki jih bo zakasnila je tudi odobritev paketa 220 milijard lir za gospodarsko ovrednotenje Gorice in Trsta in morda tudi zakon o obnovi goriške proste cone.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska lekarna v Ulici S. Michele, tel. 21074.
predsedniku deželnega odbora, predsedniku pokrajine, goriškemu prefektu, šolskemu skrbniku, nadškofu in številnim, županom občin na Goriškem in v katerem opozarja na nujnost razrešitve prostorskega vprašanja za to in druge šole, ki so nastanjene v stavbi bivšega semenišča, ki je menda že prodana. Pismo je župan tudi prebral.
Na Butkovičevo vprašanje pa je odgovoril podžupan Klemše, ki je potrdil že uvodoma navedeno stališče občine in pojasnil tudi nekatere korake, ki jih je občina naredila in zlasti omenil srečanje županov in odbornikov treh slovenskih občin na Goriškem s predsednikom Cumpeto in člani pokrajinskega odbora. »Srečanje, ki pa ni imelo pravega odziva,« po oceni podžupana. Kljub temu si bodo sovodenjski upravitelji po tej smeri prizadevali tudi v prihodnje.
»Ob tem pa se ni mogoče izogniti kritični oceni o tem, če smo v preteklosti res naredih vse, kar je bilo v naši moči, vključno z raznimi oblikami političnega pritiska za pozitivno rešitev,« je dejal odbornik Klemše in posebej naglasil, da govori zgolj v lastnem imenu. »Čudno se sliši, da dr. Paulin, ki je bil še do pred nekaj tedni odbornik na goriški občini in torej predstavnik stranke SSk
Na zadnji seji krajevne skupščine v Štandrežu, so nadaljevali z razpravo o javnih delih. Srečanja se je udeležil tudi goriški podžupan in odbornik za javna dela Mario Del Ben ter nekateri uslužbenci tehničnega urada.
Glede vprašanja nogometnega i-grišča, se je Del Ben obvezal, da ga bo rešil do konca leta, to se pravi preden zapade pogodba z lastniki zemljišča. Potem ko je povedal, da je bil prvotni načrt o športnem centru dokaj zahteven, so naročili arhitektu Jožetu Geju, naj izdela drugi načrt za modernizacijo nogometnega igrišča. Takoj ko bodo dobili načrt, je povedal Del Ben, bodo začeli z delom. V zvezi s tem so nekateri svetovalci, oziroma sam predsednik Juven-tine Brajnik izrazili zaskrbljenost, saj se o prenovitvi igrišča govori že dobrih dvanajst let, doslej pa ni bilo ničesar storjenega.
v tem forumu, kjer se predlagajo (in odločajo) rešitve, zdaj v svojstvu predsednika zavodnega sveta šole I-van Trinko bije plat zvona. Zanimi vo bi bilo vedeti, kolikokrat je postavil to vprašanje, ki je eno od o-snovnih vprašanj naše skupnosti na Goriškem, na dnevni red, ah pa je samo prikimaval gostobesednim obljubam prvega goriškega občana?«
V razpravo je nato posegel načelnik svetovalske skupine SSk, ki je polemično odgovoril, da nima namena zagovarjati dr. Paulina, vendar da so v goriškem občinskem odboru tudi predstavniki sociahstov, ki imajo tudi v svetu več moči kakor SSk. »Rešitev je v odločnem in skupnem nastopu vseh strank in vseh sil, kjer smo zastopani Slovenci.« Razprava se je zatem zasukala na drugo področje. Odbornik Marjan Devetak je izrazil pomisleke glede možnosti odkupa in prenovitve stavbe za potrebe šele, kajti v tem primeru bi se splačalo graditi novo šolo. Svetovalka Če-ščutova pa je opozorila na nevarnost, da bi šole, ki so zdaj združene na e-nem mestu, nujno morah razsehti v razna poslopja na različnih krajih mesta. Vsi diskutanti pa so se stri-njali z ugotovitvijo, da je treba vprašanje po tolikih letih jalovega opozarjanja in govorjenja, vendarle premakniti z mrtve točke.
V	nadaljevanju srečanja so vzeli na znanje odobritev razširitve domačega pokopališča ter asfaltiranje nekaterih cest (v občinskem proračunu imajo na voljo 300 milijonov lir). Glede ureditve kanalizacije je Del Ben povedal, da imajo prednost Kraška cesta (v celoti), Ul. Cavaheggeri di Lodi (zgornji del) ter Ulica Taglia-mento (spodnji del). Kar zadeva ureditve starega trga na Pilošču, se je goriški podžupan strinjal s premestitvijo avtobusne čakalnice južneje od trga in predlagal, naj bi o tej zadevi razpravljali z odbornikom Zucalli-jem. Tudi glede namakalnih naprav za potrebe štandreških vrtnarjev, je stvar stekla. Sedaj čakajo le, da inž. Fomasir izdela načrt, potem pa bodo začeh z delom (predvideva se v prvih mesecih naslednjega leta).
Obljube o takojšnji ureditvi so bile dane tudi kar zadeva ojačitve električne napeljave, oziroma posodobitve obstoječih struktur, ki ne zadoščajo današnjim potrebam prebivalstva.
Dobršen del sestanka pa je bil posvečen zahodni obvoznici, ki bo Gorico vezala s Sovodnjami. Glede tega je predsednik skupščine Valter Reščič naglasil negodovanje štandreške skupnosti, češ da načrtovalci in občina sama niso upoštevali predlogov krajanov in izrazil bojazen, da bo obvoznica izolirala štandrež. Tem trditvam je nasprotoval Del Ben in povedal, da bodo spremembe, ki jih predlagajo Štandrežci, vnesli v drugo fazo realizacije te cestne povezave.
Pričel se je tečaj o informatiki v zdravstvu
V	bolnišnici Usmiljenih bratov se je včeraj dopoldne pričel tečaj dopolnilnega izobraževanja za zdravnike, ki ga organizira konzorcij za razvoj videmske univerze v sodelovanju z goriško pokrajinsko upravo. Nad petdeset zdravnikov bo do konca decembra sledilo predavanjem na dokaj specifično temo: uporaba informatike v zdravstvu.
Včerajšnje slovesnosti so se poleg drugih udeležili tudi namestnik rektorja videmske univerze in vodja tečaja dr. Livio Clemente Piccinini, predsednik Goriške zdravniške zbornice dr. Giovanni Peha in predsednik pokrajine prof. Silvio Gum peta. Slednji je izrazil zadovoljstvo nad dejstvom, da je bila pobuda izvedena v Gorici in da je naletela na tako množičen odziv. Povabil je organizatorje, naj bi skušah del tečaja organizirati tudi v prostorih bolnišnice v Krminu, kjer naj bi v prihodnje.
ob upoštevanju načrta pri organizaciji zdravstvene službe in struktur, ustanovilj nekakšen izobraževalni center za delavce v zdravstvu.
Cesto pri Rupi odprejo te dni
Državno cesto številka 55 bodo predvidoma odprh za promet v ponedeljek ah torek, čeprav še z nekaterimi omejitvami. Zaključujejo namreč nameščanje železne ograje, urejanje gredic in križišča pri Gabrjah. Druga dela so v glavnem opravljena.
kino
Gorica
VITTORIA 18.00-22.00 »Mad Max, oltre la sfera del tuono«. Tina Turner.
CORSO 17.30-22.00 »007 bersaglio mobile«.
rji v'» v'
Irzic
EXCELSIOR 18.00—22.00 »R cavaliere pallido«.
COMUNALE 18.00—22.00 »Legend«
Nova Gorica
SOČA 18.00—20.00 »Indiana Jones«.
Ob 22.00 »Emanuela 2«.
SVOBODA Danes zaprto.
'DESKLE 19.30 »Na Cutter jev način«.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna v Ul. Terenzia-na 26, tel. 44387.
POGREBI
8.00	Lidia Temmel por. Fiore iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče; 9.30 Olga Angelin vd. Fabris iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Ignacija in na glavno pokopališče; 11.00 Luigi Furlani iz splošne bolnišnice v kapucinsko cerkev in na glavno pokopališče.
ZAHVALA
Vsem, ki so pospremili na zadnji poti najinega očeta in moža
Egidia Zorzenona
se iskreno zahvaljujeva
Kristina z mamo
Ločnik, 19. oktobra 1985
Na zadnji seji občinskega sveta
Živahna razprava v Sovodnjah o stavbah za slovenske šole
Nad trideset jih je pohajkovalo vzdolž dalmatinske obale
Enotedensko križarjenje goriških upokojencev
Duo Lorenz-Šček v Katoliškem domu
Sobota, 7. septertibra. Ura 01.30. Na Soriškem Travniku skupina upokojencev čaka na avtobus Avtoprometa iz Nove Gorice, ki jih bo popeljal v Split. Ko šofer Albert pripelje svoje vozilo se vsi hitro vkrcamo, poberejo še druge udeležence v Rupi, na Peči in v Gabrijah in še dva upokojenca iz Praprota ter, po opravlje-nih carinskih formalnostih na Pesku, Pohitimo v noči po Jadranski magistrali. Začenja se naše križarjenje po Jadranu, ki ga je pripravilo naše društvo upokojencev ob sodelovanju Avtoprometa in Dalmacija - turista. Vseh nas je 35 in sicer 4 iz Nove Gorice ter 31 iz Gorice in s Tržaškega. Pot je dolga, mi pa zaspani po neprespani noči. Zjutraj kratek »tehnični« Postanek v Karlobagu in nato naprej. Ustavimo se še nekaj časa, da si o-gledamo zeleni hrast na odcepu ceste za Benkovac. To je eden izmed «■eh hrastov, ki so večno zeleni in Je kot tak tudi zaščiten.
Nekaj pred 13. uro smo na pomolu v Splitu, kjer nas čaka motoma jahta »Nirvana«, ki bo za teden dni nase bivališče. Hitro znosimo kovčke v pale kabine ter nam servirajo kosi-Po kosilu pa vodič Ante nas pope-jje v mesto. Najprej proti Marjanu v Meštrovičev paviljon, kjer kipi prite-Saejo našo pozornost in ki so razstavljeni v vili, kjer je umetnik živel pd leta 1925 pa vse do 1938. leta. Nate z avtobusom skozi novi predor Pod Marjanam, da si od zunaj ogleda-P10 objekte, ki so jih zgradili za Mediteranske igre, stadion Poljjut in druge. Nato še ogled Dioklecijanove Palače in že se bliža ura vrnitve na ladjo.
»Nirvana«, nekoč italijanska tovor-na ladja, četudi ima že 64 let jih pa Po kaže. Preurejena je bila v jahto ® 18 kabinami za potnike. V vsaki kabini po dve ležišči, eno vrh druge tor z umivalnikom in zračnim hlaje-nJem. V tem letnem času hlajenje ni 028 Potrebno, toda julija in avgusta Jo temperatura v kabinah presegala 85 stopinj. Posadko sestavljajo kapetan Zublija in devet članov. Za nas Potnike pa je zelo važen kuhar Dar-Ko, ki je vse skozi odlično pripravljal Jodi, natakar Stanko in seveda tudi thašinski kapetan Darko, ker čeprav »Nirvana« je imela jadra, nikoli ni bilo toliko vetra da bi lahko z vetrom plula.
Pozno popoldne Nirvana odpluje v
smeri proti Makarski. S krova ladje si ogledujemo Split in posebno še novo naselje »Split 3«. Nekdanji grški »Aspalatos« je danes res velemesto. Po večerji jo vsi kaj kmalu popihamo v naše kabine in po kratkem presledku je slišati le ropot motorja in več ali manj glasno smrčanje. Ob desetih zvečer ladja pristane na pomolu v Makarski. Nedelja 8. septembra. Nekateri sopotniki so se' že ob zgodnih jutranjih urah sprehodili po Makarski, ostali pa to storijo po malici. Nekateri obiščejo zelo zanimiv muzej školjk, drugi pa izrabijo priliko ter gredo na kopanje na bližnje kopališče. Voda je čista, prozorna toda hladna, sonce pa pripeka. Makarska je še polna turistov in mnogo je tujcev, v največji meri so tu Nemci, številni pa so tudi Čehi, ki že celo vrsto let prihajajo v to dalmatinsko mestece.
Ko odplujemo proti 70 km dolgemu polotoku Pelješcu, plujemo mimo lepe obale in na žalost opazujemo tudi opustošenja iste, ki so jo prizadeli letošnji številni požari. Res ogromna škoda, ki je prizadela letos te kraje z neobičajno silo. Plujemo po Pelješačkem kanalu mimo Korčule in v nekem zalivu se Nirvana ustavi. Mornarji spustijo lestev ter najbolj korajžni zaplavajo v res ledeno vodo. Proti večeru bi bili morali prista-
ti v Trsteniku, toda ne tam in niti v bližini ni bilo prostora zato ladja pohiti do otoka Lopud in se zasidra v pristanu.
Ponedeljek, 9. septembra. Zjutraj odplujemo proti Dubrovniku. Morali bi pristati v pristanišču Dubrovnika Gružu, toda luka je zaprta, ker nad Dubrovnikom divja ponovni požar in se lukc poslužujejo avioni za gašenje požarov. Zato pristanemo v malem pristanišču Zatonu od koder nas avtobus popelje v Dubrovnik. Ko se vozimo po zalivu Rijeke, ki je fjordu podoben ob potnikalnici Trebišnji-ca, pa visoko nad nami vidimo plamene, ki uničujejo gozdičke. Tudi v neposredni bližini Dubrovnika opazimo sledove številnih požarov, ki so to poletje pestili to prekrasno obalo.
Avtobus nas pripelje na Pile kjer nas pričakuje prijazna in sposobna vodička, Srbkinja iz Beograda, ki pa govori zelo lepo slovenščino. V njenem spremstvu si v pičlih dveh urah ogledamo to lepo in zanimivo mesto, ki je bilo celih 470 let svobodna plemiška republika.
Torek 10. septembra. Ob desetih odplujemo iz pristanišča proti Mljetu, kamor dospemo v prvih dopoldanskih urah. Pri pomolu ni prostora in zato se »Nirvana« zasidra izven pristanišča in na kopno nas popelje motorni čoln. Zvečer imamo na ladji
»fish pic-nic« in nam servirajo okusne školjke in ribe. Tudi naši priložnostni ribiči pridejo na svoj račun, ko jim Darko servira ribe, ki so jih nalovili. Večer preživimo na ladji in kot ostale večere, se jedilnica spremeni v igralni kazino, kjer igramo karte ali pa tombolo, katere se udeležijo tudi člani posadke.
Sreda 11. septembra. Po zajtrku se odpravimo v Nacionalni park. Otok Mljet je bil svojčas pribežališče in zatočišče ilirskih gusarjev in je bil znan pod imenom Melita ali Meleta.
Ob desetih »Nirvana« zapusti Po-meno in spet po Pelješačkem kanalu jo zavije proti otoku Korčula. Med potjo srečujemo številne hidrogliserje In trajekte. Na Korčuli nas pričakujejo predstavniki tamkajšnjega društva upokojencev, katerim je naše društvo najavilo objsk slovenskih kolegov iz Italije. Poskrbeh so nam vodiča, ravnateljico muzeja, ki nam opisuje zgodovino tega mesteca ter nas vodi na ogled katedrale, ki ima mnogo zanimivosti ter dveh muzejev.
Po končanem ogledu mesta nas domači upokojenci povabijo v hotel, kjer si izmenjamo darila in ob kozarčku domačega »Posipa« preživimo nekaj uric. Povedo nam da jih je poleti doletela katastrofa, ko je zahodni del obale bil razdejan po požaru, ki je terjal tudi človeška življenja.
Četrtek 12. septembra. Preden ob desetih odplujemo nas pride še pozdravit tajnik upokojencev Veljko Lozica ter nato ladja odpluje proti Hvaru. Na Hvaru je vse drugačno podnebje, toplo je, dočim do sedaj smo bili pod vplivam hladnejšega vetra.
Petek 13. septembra. Po zajtrku odplujemo na otok Brač, kjer se par uric ustavimo v Milni in kjer naši upokojenci zaključujejo še zadnje nakupe. Zapustimo Milno in po par urah smo že v Splitu z ugotovitvijo da je ta teden minil v blisku. Ko se izkrcamo z ladje, je tam že naš Albert z avtobusom, zakličimo trikratni pozdrav »Nirvani« in posadki ter že drvimo z avtobusom proti domu.
V Karlobagu imamo še večerjo v lepem hotelu »Zagreb« in nato do Peska in domov in ko se razidemo si svečano obljubujemo »Na svidenje prihodnje leto na podobnem križarjenju.«
MILČE
Duo Lorenz - šček je privabil v nedeljo, 13. oktobra v dvorano Katoliškega doma v Gorici kar lepo število poslušalcev, med njimi mnogo mladih, ki obiskujejo razne glasbene šole.
Violinist Tomaž Lorenz in pianistka Alenka Šček sta v našem mestu že dobro znana, saj sta že večkrat nastopala v tej in drugih zasedbah. Kot duo sta teh letih napredovala in se predstavila kot zelo uigrana skupina. Program, ki sta ga predstavila, je bil zelo pester in primeren za naše poslušalce, ki po navadi še vedno s predsodki sprejemajo instrumentalno glasbo. Najprej smo poslušali Mozartovo sonato za violino in klavir v B-duru K. 454. Izvajalca sta ji znala dati tisto lahkotnost in ljubkost, ki je značilna za te Mozartove sonate in to predvsem po zaslugi klavirja, ki je res -»lepo peU. Najbolj zahtevna pa tudi vsebinsko najgloblja je bila Schmannova sonata št. 1, ki sta jo izvajalca res temperamentno zaigrala in je med poslušalci pustila globok vtis. V drugem delu programa je Tomaž Lorenz mojstrsko zaigral »Ekstremen sodobnega slovenskega skladatelja Primoža Ramovša. Delo je iz leta 1974 in spada v slovensko avantgardo (Ekstremi mogoče zato, ker ljubi avtor izredno visoke in izredno nizke Ume, s čimer ustvari skladatelj posebne efekte). Izvajalcu je treba priznati, da je znal pritegniti občinstvo in ga popeljati v stanja od izjemne napetosti do brezmejne spokojnosti, v izvenzemelj-ske dimenzije gluhe tišine. Skladba je bila marsikateremu poslušalcu zelo všeč. Ob zaključku sta izvajalca poklonila občinstvu še znane, po ljudskih motivih izdelane Dvorakove Romantične skladbe, ki so primemo zaključile ta izredno lepi koncertni večer.
Odložena seja v Podgori
Zaradi istočasnosti seje občinskega sveta je za v ponedeljek napovedana seja rajonskega sveta v Podgori odložena na sredo, 23. oktobra. Govor bo o javnih delih, prometu, javni razsvetljavi. Predsednik rajonskega sveta je povabil pristojne odbornike.
Pred leti pa je bilo potovanje po Aljaski zelo v redu
Ne prav uspelo potovanje Tomaža Devetaka v Patagonijo
Jomaž Devetak je res pravi pusto-, v|0c> v polnem pomenu besede, saj .“J Pusto kot v Patagoniji je le ma-• Nie na našem planetu. Tudi zato se t k °rna'>' odpravil tja, želel pa je krat združiti v enem podvigu, če-P av on tega izraza ne mara, vse e-roente, ki so mu pri srcu: hojo, ple-nJe in vožnjo s kanujem. Ni bil v y em uspešen, kasneje bomo spozna-7 zakaj, vseeno pa je bila njegova /-arnjsel res originalna, kot je bila j ,er tudi tista ko se je pred dvema rt.!?-va s kanujem spustil po eni naj-Jjsih rek na svetu, Yukon v Sever-
111 Ameriki.
zbira cilja potovanja je bila prav-i Prav. slučajnostna, saj je malo kra-f’ i .i er bi lahko Tomaž in Mauro uadagnino, fant iz Gorice, ki je bil v ni,.1In ua poti, hodila, plezala in se Prek -8 kanujem. Ena bistvenih pre-so Je bila finančnega značaja, saj stroški za izpeljavo takega na-1 ^ **> visoki, Argentina pa je bi-Poo™^ vsemi m°žnostmi še najbolj oceni, le avionska karta je pred-ro i ala večji izdatek. Tomaž in Mau-dit'đ nameravaia v Argentini preho-1 400 kilometrov po pampi, južnoa-vrtr^ki stePi. splezati na nekatere obnVe ■ °kr(>g jezera Argentino, tik s Usnjeni zemlji, s kanujem pa sta p nameravala spustiti po reki Santa oh^r Uio Gallegos ob Atlantski Za “■ Načrt je bil torej sila drzen, Trim' k.^iičnih dejavnikov pa sta ga starti 'n klauro le delno izpolnila; ra? u skl brez finančne podpore tvrdk (»sponsorjev« kot jih seb 'lrnenujerno). zato nista imela za °J prave organizacije, vrhu vsega Jun je še sreča obrnila hrbet.
lom ^^ana sta z Aeroflotovim leta-Mn if)0 en°inpoldnevnem postanku v jimS • ^ v botelu v Moskvi, saj tela3 h* kilo dovoljeno v mesto, priteče ,Y Buenos Aires. Bila je to naj-faJJSa varianta, vendar razliko sta hahrtvr Plavala z obrestmi. Tomažev se j® nekje med poletom Bue' ' P? dvotedenskem čakanju v (jp.v 008 Airesu, kjer so jima na se-t,aLU Aeroflota vsak dan obljubljali Slana -ik, pa ga ni bilo od nikjer. aa je bila še toliko večja ker je
imel Tomaž v svojem nahrbtniku vso zimsko opremo. Ne smemo pozabiti, da sta bila Tomaž in Mauro v Argentini pozimi, ter vse potrebno za plezanje, ampak tudi zato ker vsega tega ni bilo mogoče v Buenos Airesu več nakupiti, ker enostavno tega ni bilo na razpolago. Že takoj na začetku sta se morala odpovedati enemu delu njihovega načrta, ki je predvideval plezanje v stene slovitih And. V tem kontekstu je treba upoštevati tudi ekonomski faktor, saj sta za bivanje v Buenos Airesu porabila del sredstev, ki ni bil predviden, kot tudi za nakup nove (in slabe) opreme. Letalska družba Aeroflot pa jima ni dala nobenega povračila stroškov, ne takrat in niti kasneje.
Po neuspešnem čakanju sta se Tomaž in Mauro odpeljala 2500 kilometrov na jug do mesta Perito Moreno, ki leži ob jezeru Buenos Aires. Tam sta kupila konja, za katerega sta odštela sto dolarjev, ki naj bi njihovo opremo in hrano nesel do približno 400 kilometrov oddaljenega mesta Gobernador Gregores. Rabili smo pogojnik, ker se je mrcina naveličala hoje že po treh dneh in ni hotela nikamor več. Prodala sta jo na bližnji kmetiji, jasno za znatno nižjo vsoto, odvrgla sta vso dodatno opremo, skoraj vso enomesečno hrano, njihovo in za konja, skratka vse kar jim ni Mo nujno potrebno za nadaljevanje poti. Medtem pa je zmrznil še plinski kuhalnik. Vse je postalo veliko bolj komplicirano tudi zaradi tega, ker je bilo na tem območju malo vode, za prenos le-te pa bi morali uporabljati konja. Na tem predelu je stalno pihal izredno močan veter, ki jim je včasih onemogočal, da bi postavila šotor in sta morala zaradi tega prenočiti na odprtem. Zaradi izredno slabih pogojev sta izredno pospešila ritem hoje, dnevno sta prehodila med 25 in 45 kilometri, s 17 kilogramov težkim nahrbtnikom, z malo vode in hrane.
Tomaž nam je opisal deželo, ki sta jo prehodila kot pusto in revno, ki v določeni meri po zunanjem zgledu odraža težak gospodarski položaj v katerem se nahaja Argentina, ki je bil v določeni meri tudi posledica o-
pustitve zemlje in množičnega bega v mesta, kar je značilno za skoraj vse dežele v razvoju. Kmetije, ki sta jih med potjo srečevala so bile skoraj vse opuščene, ogromne črede konj in krav so bile prepuščene milosti in nemilosti narave in divjih živali, le tu pa tam je bil kje kak pastir, ki je skrbel za svojo čredo v za silo pripravljenem prezimovališču. Lastniki teh velikih posestev, ki se raz-stezajo tudi po več desetin kilometrov, pa živijo brez izjeme stran od tam in ne skrbijo za njihove «haciende«. Mogoče, nam je povedal Tomaž, je vse to odsevalo v naših očeh negativno le zaradi težav, ki smo jih i-meli, in bi bilo decembra ali januarja, ko strižejo ovce, mogoče boljše. Mogoče...
Iz kraja Perito Moreno do mesteca Gobernador Gregores, približno 400 kilometrov, sta prišla Tomaž in Mauro v 16 dneh hoda. Počivala sta le dva dni v naselju Las Horquetas, kjer sta se končno le pošteno najedla. V vasi Gobernador Gregores sta stopila na letalo, ki jih je za 11 dolarjev prepeljalo v mestece El Falafate, na breg jezera Argentino. Tam bi se
moral začeti drugi del njihovega potovanja.
Tokrat uporabljamo pogojnik ker bi bil spust po reki Santa Cruz možen le če bi kanu, ki sta ga kupila odposlala iz Buenos Airesa, pravočasno prispel v El Calafate. Nesrečna zvezda pa jim je še naprej sijala na nebu, zato ob njihovem prihodu v El Calafate kanuja ni bilo nikjer. Med čakanjem sta hodila na krajše enodnevne sprehode po okoliških planinah (zimske opreme Tomaž ni več imel), in skušala sta živeti čim bolj skromno, ker denarja ni bilo več, veliko. Ogledala sta si" tudi znameniti ledenik Moreno. Ta je edini na svetu, ki se v stalnih presledkih lomi in raste. Vsaka štiri leta ko se plazovi ledu pomikajo v jezero Argentino prihrumijo na ogled tega čudeža narave trume turistov in znanstvenikov. Mestece El Calafate se pozimi spremeni v vas, saj živijo njihovi prebivalci le od turizma, zato so tam življenjski stroški precej visoki. Sicer je kraj priljubljen tudi zaradi odlično izpeljanih smučarskih prog, letos pa bodo tam priredili tekmovanje za svetovni pokal v alpskem smučanju.
Če Meka ne gre k Mohamedu mora Mohamed k Meki. Zato sta morala Tomaž in Mauro po njihov kanu v 350 kilometrov oddaljeni Rio Gallegos Nek novinar jima je ponudil pomoč. Ta pa ni bila brezplačna. Nasprotno! Ob ponovni vrnitvi na obalo jezera Argentino jih je čakalo še zadnje presenečenje; špediterji so jima, hote ali nehote, zamenjali vesla. Namesto tistih, ki sta jih kupila v »capitai federai« (tako Argentinci imenujejo Buenos Aires) sta se ob odpakiranju kanuja presenečeno in žalostno zazrla v otroška vesla. Ta bi jima lahko le toliko pomagala kot če bi s seboj imela navadne kole. Sicer tudi kanu ni bil najboljši, vendar v Argentini posebne izbire športnih artiklov ni. Bil je prenizek za visoke valove jezera Argentino in nevarno je bilo, da bi se ob hujši obremenitvi o-brnil. Ledeniška voda ne bi dopustila take napake, saj bi kdorkoli v njej v nekaj minutah zmrznil, še zadnje presenečenje. Po izredno naporni vožnji no jezeru Argentino sta se morala Mauro in Tomaž odpovedati še vožnji po reki, saj je veter stalno pihal v nasprotno smer in je bil ves njihov trud zaman. Pustila sta kanu in se po dvodnevni vožnji z avtobusom vrnila v Buenos Aires. Od tam pa nekaj dni kasneje domov.
Ta je skop zapis o Tomaževi izkušnji v Argentini. Lahko sami spoznamo, da taka potovanja niso ne udobna m niti zelo eksotična kot si marsikateri predstavljamo. Vse pa postane še bolj mučno če je splet negativnih okoliščin tako »učinkovit« kot je bil v tem primeru. Ob koncu nam je Tomaž zaupal, da je bila ta izkušnja, a posteriori seveda, tudi pozitivna. Vnaprej je sklenil, da se bo držal dvoje pravil: nikoli več ne bo letel s sovjetsko letalsko družbo Aeroflot in ne bo več šel, razen če ne bo to organizirana ekspedicija, v kraje kjer stvari ne tečejo kot bi morale. Dodal je: »če bi v Kanadi poslal iglo iz enega v drug konec države, bi igla pravočasno prišla na svoj naslov. Zakaj bi si torej kompliciral življenje če ga lahko poenostavim?«
FABIO GERGOLET
Kljub vse hujšemu rasističnemu divjanju v Južni Afriki
Formula ena gluha in slepa za vse, kar ni denar
KVALIFIKACIJE ZA SP v
Ze petnajst potnikov za Mehiko
RIM — število držav, ki so si zagotovile nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu v Mehiki, se je povečalo na petnajst. Uvrstitev sta si namreč priborila še Alžirija (z zmago s 3:0 proti Tuniziji) in Maroko (kljub porazu z 1:0 proti Libiji, ker je v prvi tekmi zmagal s 3:0).
Ostali udeleženci finalnega dela svetovnega prvenstva so Italija (svetovni prvak), Mehika (organizator), Madžarska, Poljska, Bolgarija, Zahodna Nemčija, Portugalska, Anglija, Španija (za Evropo), Argentina, Urugvaj, Brazilija (za Južno Ameriko), Kanada (za Srednjo in Severno Ameriko).
Pellegrini pri Palermu
FIRENZE — Fiorentina je napadalca Claudia Pellegrini ja dokončno odstopila Palermu.
KYALAMI — Medtem ko so se celo nekateri sponsorji odrekli svojim napisom na vozilih in ob progi dirke za VN Južne Afrike v Kyala-miju, pa teh, ki so odgovorni za formulo ena, ni zganila niti včerajšnja usmrtitev južnoafriškega črnskega pesnika Benjamina Moloiseja in bodo, ne oziraje se na nič drugega kot na svoj osebni dobiček, izvedli današnjo predzadnjo preizkušnjo letošnjega prvenstva. Avtomobilski in motociklistični šport je tako edini, ki še vzdržuje stike s to rasistično državo, kar je že prineslo nekatere južnoafriške atlete, da so krenili drugam in nastopajo za tuje federacije, kot na primer Buddova za angleško ali Kriek za ameriško.
Vsekakor se je tudi v avtomobilskih krogih nekaj začelo krhati. Že pred časom so izbruhnile polemike o umestnosti dirke, čeprav bi morali to vprašanje načeti tedaj, ko so sestavljali koledar svetovnega prvenstva. Kot smo že pisali, ne bo
na startu vozil renualt, ligier, ram, a sedaj so se jim pridružili nekateri sponsorji. Po usmrtitvi Moloiseja pa se je italijanska televizija odločila, da dirke ne bo prenašala.
Glede samih poskusnih voženj velja omeniti izreden tempo Mansella
(Williams honda), ki se je prebil na prvo mesto. Skupaj z njim bo star-tal Piquet (brabham BMW), medtem ko je Rosberg, ki je po prvem dnevu vodil, zdrknil na tretje mesto, Senna (lotus renault) pa je obdržal svojo pozicijo. Znova sta povsem ra-
zočarala oba ferrarija. Očitno pri tej prestižni italijanski hiši še vedno niso našli poti iz sedanje krize.
STARTNI VRSTNI RED
1. VRSTA: Mansell (VB) Williams honda r02”366, Piquet (Braz.) brabham BMW r02”490 ; 2. VRSTA: Rosberg (Fin.) Williams honda r02”504, Senna (Braz.) lotus renault r02”825; 3. VRSTA: Surer (Švi.) brabham BMW 1’04”088, De Angelis (It.) lotos renault 1’04”129; 4. VRSTA: Fabi (It.) toleman hart 1’04”215, Lauda (Av.) mclaren 1’04”283; 5. VRSTA: Prost (Fr.) mclaren 1’04”376, Bout-sen (Bel.) arrows BMW r04”518; 6. VRSTA: Berger (Av.) arrows BMW r04”780, Patrese (It.) alfa romeo r04”948; 7. VRSTA: Ghinzani (It.) toleman hart 1’05”114, Cheever (ZDA) alfa romeo 1’05”260; 8. VRSTA: Albereto (It.) ferrari r05”268, Johans-son (Šve.) ferrari 1’05”388.
Na sliki: Nigel Mansell na Williams hondi.
Na jutrišnjem gostovanju v Trevigliu v 3. kolu košarkarske B lige
Jadran pri solidnem, a dosegljivem nasprotniku
Po dveh kolih še brez točke. Tak je dosedanji obračun Jadranovega moštva v uvodnem delu drugoligaške-ga prvenstva. Pri tem je potrebna premisa, da so »plavi« ob ligaškem startu naleteli na dokaj neugoden koledarski razpored. Pričakovati pa je, da se bo položaj na lestvici kmalu izboljšal.
Po prvenstvenem srečanju s Cagi-vo, ki je nekoliko razburilo duhove gledalcev, so se jadranovci povrnili v normalnost in so v tem tednu spet ravnali po običajnem vadbenem režimu. Vseeno imamo nekaj novosti. Gripa se je letos pojavila mnogo prej kot običajno in je že prizadela nekaj žrtev tudi v Jadranovih vrstah. Tokrat pa je bila prizanesljiva z igralci (samo Štefan Gulič je imel nekoliko vročine v začetku tedna, a je že v torek spet redno treniral) in se je neusmiljeno spravila na Jadranovega trenerja in na njegovega pomočnika. Marko Ban je opravil vse predvidene treninge in njegovo zdravstveno stanje je zaenkrat zadovoljivo, čeprav je v sredo spet čutil bolečine v hrbtu. Poškodovan pa je novopeče-
ni Jadranov košarkar Peter Furlan, k) je utrpel nevšečen udarec na stopalu.
Največjo novost v Jadranovem taboru nedvomno predstavlja odhod Andreja Vremca, ki bo letos okrepil vrste članske postave Kontovela v promocijskem prvenstvu. Igralec je samostojno sprejel to odločitev, ki je sicer začasna, z utemeljitvijo, da bi imel pri Jadranu letos maloštevilne možnosti igranja. Vremec se je torej odpovedal sodelovanju pri Jadranu za letošnjo sezono, kar pa ne izključuje njegovega povratka v Jadranove vrsto že naslednje leto.
Toliko o splošnem stanju našega drugoligaša, ki bo jutri odpotoval v Treviglio, kjer se bo pomeril z domačo ekipo Mauri, ki v drugoligaški konkurenci nastopa že vrsto let in se je doslej vedno dobro odrezala, čeprav ni bila nikoli (niti letos ni) v ožjem krogu favoritov za prestop v višjo ligo. Ogrodje ekipe je dokaj tipično. Šest, sedem izkušenih košarkarjev, ob katerih priložnostno nastopajo mlade nade kluba. Za Treviglio bo letos igral tudi Giorgio Clau-
dio, 188 cm visoki play maker, ki je vrsto let uspešno nastopal v A-2 ligi z Vigevanom in Fabrianom. Moštvo Mauri pa lahko računa na doprinos štirih dvometrašev, med katerimi izstopa 210 cm visoki center Massimo Codevilla, ki ga snubijo tudi prvoligaški klubi. Ob njem bo nevaren Silvio Gabrielli (204 cm), ki lahko igra bodisi na krilu kot na centru. V poziciji visokega beka nastopa izkušeni Claudio Rancati (194 cm), ki je dober strelec. Na krilih navadno igrata
MAURI TREVIGLIO
Franco Meneghel	198 cm	k	1949
Giovanni Zonta	196 cm	b	1965
Claudio Rancati	194 cm	b	1955
Stefano Pampana	203 cm	c	1960
Massimo Codevilla	210 cm	c	1962
Silvio Gabrielli	204 cm	k-c	1960
Massimo Gatti	185 cm	b	1961
Stefano Bertoletti	193 cm	b	1966
Giorgio Claudio	188 cm	b	1958
Domenico Cofis	202 cm	k	1963
TRENER: Paolo Fontana.
Franco Meneghel (198 cm), dvojnik tržaškim košarkarskim ljubiteljem dobro znanega Gina in 202 cm visoki Domenico Cifis. Franco Meneghel je prav tako košarkar s »slavno« preteklostjo, saj je dolgo let igral na prvoligaških parketih, najprej s For-stom iz Cantùju in nato z bergam-skim prvoligašem.
Kot vidimo, je tudi jutrišnji Jadranov nasprotnik solidno moštvo, ki ima poleg tega še prednost domačega igrišča. Izhajajoč iz neke relativne jakostne lestvice drugoligaških ekip, bi Jadran tokrat lahko vnovčil prvi par prvenstvenih točk pod pogojem, da ponovi dobro igro iz tekme s Cagivo, z dodatkom večje natančnosti pri zaključevanju akcij in pri izvajanju prostih metov. Ključni element tekme bo spet v ustreznem tempu igre, saj hitrost gotovo ni na prvem mestu med vrlinami Mauri-ja. Jadran bo v Treviglio odpotoval jutri zjutraj. Vodstvo našega kluba tudi tokrat računa na spremstvo dela navijačev. Srečanje bo v dvorani Zanovello, v Drevoredu Partigiano s pričetkom ob 17.30. (Cancia)
domači šport
Danes
Sobota, 19. oktobra 1985
ODBOJKA
ITALIJANSKI POKAL
20.00	v Tavagnaccu: Kennedy - Meblo
POKAL F-JK
17.00	v Dolini: nastopata Breg in Sloga
UNDER 18 MOŠKI
15.30	v Trstu, licej Galilei: Prevenire - Bor
UNDER 18 ŽENSKE
20.00	v Trstu, pri Sv. Sergiju: Vir-tus - Sokol; 16.00 v Trstu, šola Da Vinci: Volley 80 - Kontovel
NOGOMET
UNDER 18
14.30	v Bazovici:	Zarja - Super-
caffè
CICIBANI
15.30	v Bazovici: Zarja - S. Gio-\anni; 15.30 v Trstu, villa Ara: CGS - Primorje
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA A LIGA
18.30	v Coccagliu, Ul. Buscarino: Coccaglio - Kras Globtrade
Moška c liga
18.00	v Trevisu, Ul. Canoniche 7: Duomofolgore - Kras Globtrade
kratke vesti - kratke vesti
Na Grezarju pred tekmo Triestina - Genoa
F. Ruzzier proti času
Olimpijske igre odprte vsem?
AMSTERDAM — Od danes do ponedeljka bo v Amsterdamu kongres združenja mednarodnih športnih zvez, na katerem bo v ospredju razprava glede vprašanja, če lahko na olimpijskih igrah nastopijo poleg amaterjev tudi profesionalci.
Italijani dobro začeli
PESCARA — V prvem četrtfinalnem srečanju vaterpolskega pokala pokalnih prvakov je Sisley Pescara s 13:10 premagal Rote Erde Hamm (ZRN). V drugem srečanju je beograjski Partizan tesno z 8:9 zgubil proti madžarskemu Vasasu.
Žico na operacijo
RIO DE JANEIRO — Žico res nima sreče z zdravjem. Ugotovili so namreč, da ima hudo poškodovan meniskus.
Zmaga Portugalske terjala tudi žrtve
LIZBONA — Kvalifikacijsko srečanje za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu med Portugalsko in
Zahodno Nemčijo je bilo za nekega navijača usodno, saj ga je od prevelikega razburjanja zadela kap. »Dramatične« (za Portugalce seveda) zadnje minute pa so v bolnico spravile še številne druge gledalce, ki so si opomogli šele z zdravniško pomočjo. Kot znano, je Portugalska tesno zmagala (1:0) in si zagotovila nastop v Mehiki.
Italija - ZRN v Padovi
BENETKE — Kvalifikacijsko srečanje za nastop na svetovnem košarkarskem prvenstvu v Španiji med I-talijo in Zahodno Nemčijo ho 13. februarja v Padovi.
Slovenski atlet Fabio Ruzzier bo jutri skušal izboljšati deželni rekord v hoji na razdalji 50 km, prizorišče njegovega poskusa pa bo atletska steza na občinskem stadionu Grezar, pri čemer je prihod na cilj predviden le malo pred pričetkom tekme med Triestino in Genoo.
Primeren okvir torej za zahtevno preizkušnjo, na katero se Ruzzier pripravlja že dalj časa, kot je zanj značilno, resno in prizadevno. Fabio želi porušiti rekord, ki ga je pred osmimi leti dosegel Claudio Sterpin s časom 4 ure 54 minut, računa pa, da
bo to znamko kar krepko presegel in razdaljo prehodil v času okrog 4.20’, kar je seveda dosežek državnega merda, ki si ga lahko privošči kvečjemu deset najboljših italijanskih hi-trohodcev. Naj povemo, da znaša državni rekord olimpijskega reprezentanta Rimljana Graduccija 4.00T4”.
Nastop na atletski stezi (edina površina, ki omogoča, da je rekord u-radno priznan) povzroča atletu precej težav, saj enoličnost okolja in proge močno vplivata na psihično razpoloženje, celo več kot na telesno počutje. Ruzziera bo pri njegovem poizkusu do razdalje 30 km spremljal član društva Gruppo sportivo San Giacomo Furio Lorber, ki mu bo tako v oporo. Seveda bi bilo zelo dobro, da bi Ruzziera bodrdi tudi s tribun in ne samo tik pred koncem poizkusa.
Ruzzier nam je povedal, da se še najbolj boji burje. V primeru dežja pa bo poskus odložen za teden dni.
Start Ruzzierovega boja s časom bc ob 9.30. (ak)
Košarka: 3. kolo v 1. jugoslovanski ligi
V 1. jugoslovanski košarkarski ligi bo danes na sporedu 3. kolo, v katerem bo ljubljanska Smelt Olimpija igrala v gosteh, in sicer pri Jugopla-stiki. Vsekakor pa Ljubljančanov verjetno še nekaj časa ne bo na domačem igrišču. Po izgredih, do katerih je prišlo med zadnjo tekmo proti Zadru in ki sta jo sodnika prekinila, je namreč disciplinska komisija Smelt Olimpijo kaznovala s prepovedjo igranja treh tekem pred domačim občinstvom.
DANAŠNJI SPORED: Bosna - Sloga, Gibona - Crvena zvezda, Zadar -Rabotnički, Jugoplastika - Smelt Olimpija, Borac - Budućnost, Partizan -Šibenka.
Odbojka: v prvenstvu »under 18«
Friu(export odlično pričel
Friulexport — Oma L. Vogue 3:0 (15:2, 15:5, 15:2)
FRIULEXPORT:	Foraus, Pertot,
Ukmar, Umek, Garbini, Žerjal, Dam brogio.
V otvoritveni tekmi prvenstva »under 18« je Friulexport zopet pokazal, da je glavni favorit za zmago pokrajinskega dela tega prvenstva. Na igrišču je bila vidna razlika v kvaliteti, saj je Friulexport pokazal že dovršeno odbojko, medtem ko se je pri Orni poznala neizkušenost. Rezultat tako ni bil nikoli v dvomu in toč-
ke, ki so jih igralke- Orne dosegle, šo bile le sad naivnih napak Friul-exporta. (Marko Kalc)
»UNDER 18« - MOŠKI
Volley Club — Sloga	0:3
(3:15, 0:15, 10:15)
Uspeh Italije
FORLI’ — V boksarskem srečanju v Forti ju je Italija preprečljivo premagala Jugoslavijo. Vsa štiri srečanja so namreč osvojih italijanski a-materji.
OMNPIC <*«#'
TRST — Ulica del Bosco 10/A — Telefon: 040/773902
SKI CENTER - najboljša smučarska oprema
Jutri
Nedelja, 20. oktobra 1985
KOŠARKA
MOŠKA B LIGA
17.30	v Trevigliu. Ul. Zanovello: Mauri Treviglio - Jadran
TROFEJA MESTA TRST NARAŠČAJNIKI
11.00 v Trstu, telovadnica Nesbeda: Libertas - Kontovel E3. Shop
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Miljah: Fortitudo - Zarja; 14.30 v Trstu, pri Sv. Sergiju: San Sergio - Vesna
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Repnu: Kras - Campanelle; 14.30 v Dolini: Breg - Aurisina; 14.30 v Trebčah: Primorec - Gaja; 14.30 na Proseku: Primorje - CUS; 14.30 v So-vodnjah: Sovodnje - Poggio; 14.30 v Podgori: Piedimonte - Mladost; 14.30 v Gorici, igrišče Straccis: Azzurra -Juventina
NARAŠČAJNIKI
8.30	v Miljah:	Fortitudo - Breg;
12.45 v Trstu, Ul. Flavia: San Luigi - Kras
NAJMLAJŠI
10.30	na Opčinah, Ul. Alpini: Opici-na - Primorje
ZAČETNIKI
9.45 na Opčinah, Ul. Carsia: Super-caffè - Primorje
ODBOJKA
UNDER 18 ŽENSKE
11.00	v Trstu, šola Morpurgo: Le Volpi - Breg
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA C LIGA
10.00	v Zgoniku: Kras Globtrade -Rentsch Bočen; 10.00 v ViUazzanu: Cassa Rurale - Dom
MOŠKO PROMOCIJSKO PRVENSTVO
10.00 v Trstu, Ul. del Ronco: Fani Olimpia - Kras Globtrade.
Drevi v Štandrežu poročeni - neporočeni
Drevi bo v telovadnici v Štandrežu prijateljska odbojkarska tekma med poročenimi in neporočenimi. Favoriti drevišnje tekme so prav gotovo poročeni, saj imajo »več izkušenj«, in to na vseh področjih. Srečanje se bo pričelo ob 19.30.
Namizni tenis - zenska A liga: za krasovke
Nevarno gostovanje v Brescii
DP v mnogoboju za naraščajnice
Med 12 najboljših v Veroni tudi ekipa Bora Infordala
Danes in jutri bo v Veroni državno atletsko društveno prvenstvo v mnogoboju za naraščajnice. Na to državno prvenstvo se je uvrstilo prvih dvanajst društev v Italiji. Med temi zavzema odlično drugo mesto slovensko društvo Bor Inf ordata v postavi: Veronika Gerdol, Lidija Glavina, Tanja Kak in Vera Kermec.
Naša dekleta se bodo torej pomerila v zelo težki in kvalificirani konkurenci, vendar kljub temu lahko u-Pamo, da bodo dosegle dobro uyrsti-tev, čeprav bo Gerdolova nastopila le v pomoč klubskim tovarišicam, saj tako tehnično, kot telesno, žal, ni nared za tako zahtevno tekmovanje. To je za naše predstavnice dokaj hud problem, saj je bila Gerdolova tista, ki je navadno prinašala ekipi največ točk.
(L. G.)
Danes bo na sporedu tretje kolo v ženski namiznoteniški A ligi. Po dveh prepričljivih zmagah bodo krasovke pred eno izmed težjih nalog v sezoni 85-86. Danes ob 18.30 se bodo namreč pomerile v gosteh z nevarnim Coccagliom iz Brescie, ki jim je v lanski sezoni zadal edini poraz, ki so ga Cergolova in tovarišice utrpele v teku vsega prvenstva.
Zaradi pomembnosti srečanja se je Bemardičeva pridružila letošnjim novim soigralkam že v četrtek popoldan, tako da se bodo rdeče-bele predstavile za zeleno mizo v najboljši formi, saj bodo tokrat tudi psihično obremenjene, saj bodo skušale po vsej sili iz Brescie odnesti tretji zaporedni par točk in se oddolžiti za lanski spodrsljaj s 4:5.
Ekipo iz Coccaglia sestavljajo tri dobre igralke (Andreone, Maccalli in Corbetta), ki so med vodilnimi v drugi kategoriji, vendar so krasov-
ke v današnjem spopadu na papirju nesporne favoritinje. Na Krasovi strani je tudi izkušenost Mihčeve in Bernardičeve, ki zna biti odločilna v kritičnih trenutkih srečanja. Treba pa bo vzeti ta nastop izredno resno,
brez vsakršnega najmanjšega podcenjevanja, če bo tako, res ne vemo, kako naj bi lahko domačinke presenetile igralke Krasa Globtrade.
Na sliki: Kras Globtrade - Vigor.
(Z. S.)
Italijanski pokal: Meblo v lavagnaccu
S Kennedyjem le dober trening? V
Balinanje: finale društvenih prvenstev
tekmovanju enojk bo Guliča (Polet) nadomestil Simoneta
Drevi ob 20. uri bo v Tavagnaccu W Vidmu združena ekipa Meblo odigrala povratno tekmo s Kennedyjem za italijanski pokal B in C-l lige. Vse kaže, da bo odbojkarska zveza potrdi-Ja veljavnost prve tekme v Nabrežini, ki je bila odigrana brez uradnih sod-Pikov in ki jo je Meblo osvojil z gladkim 3:0.
Tudi v tem povratnem srečanju je Meblo absolutni favorit, saj mu Ken-nedy ni dorasel. V tem srečanju, kot tudi v preostalih dveh s Tornano iz Gradišča je zlasti potrebna zma-Sa, končni izid oziroma količnik v setih pa jfe razmeroma nepomemben, saj sta Kennedy in Torriana tako za Meblo, kot za Mogliano Veneto, objektivno šibkejša nasprotnika in uvrstitev obeh drugoligašev v nadaljnje kolo, v katerem se bosta pomerila Pied sabo, sploh ni vprašljiva. Za-io je možno, da bo trener Drasič nocoj omogočil večjemu številu igralk, da se izkažejo, kakorkoli pa je pri-
čakovati, da bo Meblo predvsem uigraval kombinacije, kar gre včasih na škodo učinka samega.
Skratka, tekma, ki je predvsem dober trening.
DEŽELNI POKAL F JK
Breg in Sloga
V Dolini bo danes popoldne s pričetkom ob 17. uri prvi krog tekmovanja za odbojkarski deželni pokal Furlanije - Julijske krajine. V občinski telovadnici se bodo pomerile ženske šesterke domačega Brega, Sloge, CUS in Killjoya. šlo bo torej za vrsto tržaških derbijev, na sporedu pa bodo samo tri tekme. Breg in Sloga bosta odigrali le po eno srečanje in sicer proti CUS oziroma Killjoyu.
Čeprav le Killjoy igra v C-2 ligi, ostale pa so četrtoligaši, je po našem mnenju favorit skupine Breg.
Danes s pričetkom ob 14.30 bodo na pokritih baliniščih pristaniškega doma na Proseku odigrali finalni del pokrajinskega društvenega prvenstva,
, ki se je celo poletje odvijalo dvakrat tedensko na raznih balinarskih stezah na Tržaškem.
Ekipe so bile razdeljene v dve skupini po 11. V vsaki so odigrali tri srečanja in sicer srečanja enojk, dvojic in četverk, tako da je bil izid posameznega srečanja lahko 3:0 ali 2:1. V finalni del so se uvrstile prve štiri ekipe iz vsake discipline, ki se bodo danes pomerile vsaka z vsako za naslov pokrajinskega društvenega prvaka.
Slovenske barve bo danes na Proseku v tekmovanju enojk zastopal openski Polet, ki bo tako na najboljši način zaključil eno 'svojih naj-
uspešnejših bahnarskih sezon doslej. Da se je Polet uvrstil na četrto mesto in s tem imel pravico nastopanja v finalu ima največje zasluge izkušeni Vasja Gulič, ki je svoji ekipi priboril skoraj vse točke. Danes pa bo zaradi službenih obveznosti odsoten, tako da ga bo nadomestil Boris Simoneta.
Na Proseku se bodo zbrali praktično vsi najboljši balinarji s Tržaškega in naloga Poletovca bo vse prej kot lahka, vendar pa je Simoneta v letošnji sezoni prav v najpomembnejših nastopih pripravil že marsikatero prijetno presenečenje in upajmo, da mu bo to uspelo tudi tokrat. Poleg Poleta bodo v tekmovanju enojk sodelovale še ekipe Portualeja, Istrie in Postelegrafoni.
Z. S.
MOŠKA NAMIZNOTENIŠKA C LIGA
Krašovci v Trevisu
Po odličnem vtisu, ki so go Bole, Derganc in Colja zapustili v prejšnjem kolu, ko so se kar tri ure in pol enakovredno upirali enemu izmed resnih kandidatov za prestopov v višjo ligo, bodo danes ob 18. uri gostovali v Trevisu, kjer se bodo pomerili s tamkajšnjim Duomom Folgore. Vsako predvidevanje je odveč, saj še ne vemo, kdo bo branil Krasove barve na tem zahtevnem gostovanju. Za primerjavo naj samo navedemo, da je Duomo Folgore v prvem kolu klonil pred Liberalejem A iz Castelfranca (Krasovemu prejšnjemu nasprotniku) kar z 1:5. Če so igralci iz Trevisa ohranili lansko strukturo ekipe lahko pričakujemo, da bo Kras Globtrade tokrat vknjižil nov par točk.
IZIDI 2. KOLA: Kras Globtrade -Libartas A Castelfranco 4:5; La Rotonda A Ferrara - La Rotonda B Ferrara 5:1; Duomo Treviso - Liberale B Castelfranco 5:3; Polisportiva Leoniana Vicenza - Italcantieri Mon-falcune 3:5.	Z.S.
ŽENSKA C LIGA
Tudi krasova dekleta, ki so doslej z dvema zmagama iz prvih dveh kol prijetno presenetila, se bodo jutri ob 10. uri srečala v zgoniškem športno-kulturnem centru s skromnim
Rentschom. Čeprav je vsako predvidevanje odveč pa bodo skušale predstavnice Krasa - Globtrade tudi jutri ohraniti nepremagljivost. Kar se tiče postave bo tokrat poleg običajnih izkušenih Darme Purič in Nataše
Škrk nastopila mlajša Damjana Guštin.
Domovke bodo jutri gostile v Vil-lazzanu, kjer lahko dosežejo svojo drugo zmago.
IZIDI 2. KOLA: Alto Adige Bočen -Kras Globtrade 2:5; Azzurra Gorica -Cassa Rurale Villazzano 5:1; Recoaro Bolzano - Cameit 5:1; Rentsch Bolzano - Dom 2:5. (Z.S.)
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Ta teden bo startalo tudi moško promocijsko prvenstvo. V skupini C bodo poleg Krasa nastopale še tržaške ekipe ZBT A, Don Bosco, Fani Olimpia in Chiadino. Krašovci se bodo v prvem kolu jutri ob 10. uri pomerili v Ul. Del Ronco 5 s Fani Olimpia A. V letošnjem prvenstvu bodo igralci, ki ne pridejo v poštev za C ligo .nabirali le izkušnje, najboljši pa se bodo morda že v prihodnji sezoni pridružih bolj izkušenim tretjeligašem. (Z. S.)
obvestila
ŠD MLADINA
“»vešča, da bo predsmučarska telo-adba ob torkih v telovadnici na Pro-eku ob 20.(K) in ob četrtkih v telovadnici v Zgoniku ob 19.30. Začetek 'raja v torek, 22. t.m., na Proseku, fasovanje in informacije na kraju varnem.
REKREACUSK! odsek šz bor
Lr<lrota’ da bo potekala jutranja re-eativna vadba za skupino mlajših «tir»?..0» sredah ob 9.30, za skupino Varlovih članic pa istega dne ob 10.30. „ d»a bo v prostorih Borovega šport-LSa centra.
v košarkarski odsek šz breg
letajo začetn'ke za minibasket rojene Dni- •	6 b* mlajše vsak ponedeljek v
oh 0d 16-30 do 17.30 ter ob ^ Domju od 16.30 do
pa
sredah
18.00.
se^^bdki rojeni leta 1974 in 75 od ion vpišejo ob sredah pri Domju lini, do 19.30 ter ob petkih v Do-,uu »d 16.30 do 18.00.
obŠvn-,BREG ~ SMUČARSKA SEKCIJA Pred a’ da »0 °b sredah in petkih od ps„mucarska telovadba pri Domju samp do 2?' ure- Prijave na kraju ,®- Istočasno bo tudi vpisovanje zi e (začetnike) na plastični ste-Tni *m ormaci je v večernih urah — el- 040/228-609.
o^ d°m
teW j’. da so treningi minibasketa v °d	Kulturnega doma ob torkih
14 in, do 16. ure in pa ob petkih od *•40 do 15.30.
„4* dom
lOì.'fio-i vse mlade košarkarje letnikov v ini * (propaganda), da so treningi ib ‘ovadnici Kulturnega doma ob tor-°d 18. do 19. ure in pa ob
kih
kih "j do 19. ure in pa ob četrt-'J°d 16. do 17. ure.
MEBLOVI ABONMAJI V PRODAJI ekiJ^aji združene ženske odbojkarske Ualiil	ki letos nastopa v drugi
Sija^ki ligj so v prodaji pri matič-
tóftVÌh: ŠZ E
»otošnjegk
°yel> ŠZ Sloga ter ŠD Sokol. Cena
ŠZ Bor, ŠD Breg, ŠD
menir** abonmaja je ostala nespre-20 tk a’ ?a enajst domačih tekem je htieln °c »r- Mladina izpod 16 let bo v,a Prost vstop.
Prircm81^ SEKCIJA SK DEVIN do 2j1 Ponedeljkih in petkih od 20. vadnif.iUre telovadbo za odrasle v telo-iave toi 0.snovne šole v Devinu. Za pri-nih „rt., “/rat! na št. 200-236 v večer-ah ab na kraju samem.
spoB?aOJKARSKO DRUŠTVO BOR »ojke d’ <a Potekajo treningi miniod-Ijek i-.P?.. naslednjem umiku: ponede-15-30 a ,a dvorana na 1. maju) od
17.30.	n	Trek (licej) od 16. do
ju) „j ,lek (mala dvorana na 1. ma-°d 15.30 do 17.00.
V 2. amaterski nogometni ligi
Vesni in Zarji ne bo lahko
Naša nogometna predstavnika v drugi amaterski ligi čaka jutri dokaj zahtevna naloga, še zlasti če upoštevamo doslej res spremenljivo igro Vesne in Zarje.
Nedvomno zahtevnejši je nastop Vesne, ki se bo v naselju pri Sv. Sergiju pomerila s San Sergiom. že lani je ta ekipa prijetno presenečala, letos pa odločno kandidira za mesto pod soncem. Na skupni lestvici deli San Sergio prvo mesto z Maggesano in Stockom. To so tudi edine ekipe, ki doslej še niso' okusile grenkobe poraza. San Sergio razpolaga z zelo močnim napadom (dosegel je že 9 golov v štirih tekmah, se pravi povprečno več kot dva gola za vsako kolo), mogoče slabši pa je v obrambi. V minulem kolu je namreč s 3:3 izenačil s San Luigijem, ki se dotlej res ni mogel ponašati z kdove kako prodornim napadom.
Vesna, ki je v nedeljo po zelo razburljivi tekmi v zadnjem hipu doma iztržila točko Fortitudu, menda še vedno ni rešila vseh svojih težav, tako da o kakšni posebni formi še ni mogoče govoriti. Jasno pa je, da si ambiciozno kriško društvo ne sme in ne more privoščiti ponovnega, že drugega poraza.
Po zmagi nad Beglianom bo Zarja gostovala v Miljah pri Fortitudu. Miljsko moštvo ima na lestvici točko več od Bazovcev. Izkupiček je obračun dveh zmag in enega neodločenega izida (z Vesno 2:2), spodrsljaj pa si je Fortitudo privoščil z Opici-no, ki res ni nepremagljiva ekipa. Po _ dveh zmagah proti šibkejšim ligašem čaka zarjane boljši nasprotnik, ki bo v dobršni meri. razgahl moč Križmančičeve enajsterice.
Naj povemo še, da se bodo srečanja pričela že ob 14.30.
Zarjini under 18 najstarejši... mladinci
kurenci. Doslej so dvakrat igrali neodločeno, dvakrat pa so izgubili še vedno torej zasledujejo prvo prvenstveno zmago
3. AL: v ospredju derbi Primorec - Gaja in nastop Sovodenj s Poggiom
V Trebčah brez favorita, težek izpit za Sovodenjce
Kras in Primorje lahko ohranita vodstvo - Preporod Brega in zmagi Mladosti in inventine?
PRIMOREC — GAJA
Trebensko - padriško - gropajski derbi zaradi bližine vasi in tradicionalne rivalitete med društvi zasluži v letos res pisani panorami »bratskih« spopadov posebno pozornost in upati je, da se bo okrog trebenskega pravokotnika zbralo številno občinstvo. Domačini imajo na začasni lestvici točko več od gajevcev. Se bodo še bolj oddaljili, bo ohranjen status quo ali bomo priča spremembi razmerja sil? Odgovor je nemogoč. Primorec bo moral igrati veliko bolje kot proti CUS, zlasti v napadu. Gaja pa bi želela ponoviti briljantni uspeh proti Bregu.
KRAS — CAMPANELLE
Kras bi moral tudi po tem srečanju ohraniti vodstvo na skupni lestvici. Campanelle so res slabo štartale,
minulem kolu pa so celo gladko klonile San Marcu, ki je bil dotlej še brez točk. Le podcenjevanje hi lahko preprečilo Repencem, da ostanejo brez zmage.
FK1IVIUKJE — CUS
Vodeče proseško moštvo je pred na lažjo nalogo. Na tujem, daleč od sv jega majhnega igrišča, CUS ne I smel doseči mnogo uspehov, po druj strani pa je Primorje v dobri form Dovolj je, da Prosečani igrajo s pr memo zbranostjo.
BREG — AURISINA
Po pekočem porazu v derbiju z Ga-jo čaka Brežane domač nastop, v ka-terern pričakujemo njihov preporod. Nič več kot solidna Aurisina je nasprotnik, ki ga Breg lahko premaga.
če ne želi v prvenstvu odigrati podrejeno vloge.
SOVODNJE — POGGIO
Jutrišnje srečanje bo za Sovodenjce dober preizkusni izpit glede možnosti, ki jih imajo slovenski nogometaši v tem prvenstvu. V goste bodo namreč sprejeli Poggio iz Zdnavšči-ne, ki trenutno zaostaja za Marsono-vimi varovanci za točko in je v napovedih številnih poznavalcev amaterskih lig eden glavnih kandidatov za napredovanje. To je doslej potrdil z remiji na tujem proti Juventini in San Lorenzu ter z zmago proti Piedi-monteju. Vse kaže, da bo jutrišnje srečanje izredno borbeno, saj bo odločalo o samem vrhu lestvice.
PIEDIMONTE — MLADOST
Doberdobci bodo gostovali proti naj-
večjemu razočaranju prvenstva, Piedi-monjteju, ki je bil pred prvenstvom med glavnimi kandidati za napredo-vanje. Doslej pa so Podgorci zbrali
. focko in so na diri lestvice. Ju-trišnje srečanje je prava neznanka, saj se bosta srečali ekipi, ki igrata s spremenljivo srečo.
AZZURRA — JUVENTINA
Štandrežci bodo igrali v Gorici proti Azzurri, ki bi jim ne smela povzročati prevelikih težav. Z igro, ki so jo doslej pokazali, so Vižintinovi varovanci dokaj zadovoljili, čeprav je treba reči, da se lahko še izboljšajo. Zato imajo jutri vse možnosti, da v Gorici pospravijo novi par točk, kar bi pomenilo tudi pomembno mesto na razpredelnici.
Naročnino: mesečna 10.000 lir • celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poštni tekoči račun xa Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101 603 45361. ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljevo 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 775275. tlx. 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
19. oktobra 1985
TRST Ul Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L JZTT m tiskaF' ^Trst
član kaOianska zvara časopisnih založnfcov F1EG
Črnski pesnik in aktivist ANC se je do zadnjega proglašal za nedolžnega
Kljub vsem pozivom v Južni Afriki izvedli smrtno obsodbo proti Benjaminu Moloiseju
Botha obljublja ustavne reforme
JOHANNESBURG — Medtem ko je velik del svetovne javnosti z ogorčenjem sprejel vest o eksekuciji Benjamina Moloiseja, je južnoafriški predsednik Pieter Botha ponovno zagotovil, da namerava izvesti razne ustavne reforme za omilitev rasnega razlikovanja, ki pa ga v bistvu ne bodo odpravile.
Včeraj je londonski dnevnik »Daily Telegraph«. priobčil intervju z južnoafriškim predsednikom, ki je med drugim zagotovil, da bo Pretoria prihodnje leto sprejela zakon, po katerem bodo lahko tudi črnci izvoljeni v predsedniški svet, se pravi v posvetovalni organ, ki v južnoafriški ureditvi nekako nadomešča sevat. Botha je poleg tega povedal, da bodo rasne skupine, ki so sedaj zapostavljene, v kratkem dobile večjo besedo v krajevnih in deželnih upravah. Na vprašanje časnikarja, ali je mogoče pričakovati, da bodo črnci imeli vstop tudi v osrednjo vlado, je Botha odgovoril pritrdilno. Pristavil pa je, da se to ne bo nujno zgodilo v takšni obliki, kot bi jo pričakovali na Zahodu.
JOHANNESBURG — Kljub številnim pozivom za pomilostitev, ki so v Južno Afriko prihajali iz različnih delov sveta, so včeraj zjutraj v osrednji pretorijski kaznilnici izvedli smrtno obsodbo proti črnskemu pesniku in aktivistu Afriškega nacionalnega kongresa (ANC) Benjaminu Moloiseju. Na vislicah so ga usmrtili okrog 7. ure po krajevnem, se pravi okrog 6. ure po našem času.
Kaznilnico so vso noč stražili policijski agenti s psi in preprečevali številnim ljudem ter časnikarjem in televizijskim snemalcem, da bi se ji približah. V avtomobilu, ustavljenem nedaleč od kaznilnice, so bili tudi starši obsojenca, ki so zaman čakali, da bi lahko še enkrat govorih s svojim sinom tik pred eksekucijo. V kaznilnico so jih pustih šele po njej. Ob povratku iz zapora, se je s starši srečala Winnie Mandela, žena zgodovinskega voditelja ANC Nelsona, ki že več kot 20 let sedi v zaporu, obsojen na dosmrtno ječo.
»Mama, svetu povej, da bom jutri svojo kri prelil za tiste, ki ostanejo. Boj se nadaljuje in svoboda je pri roki.« Te so bile zadnje besede, ki jih je Benjamin Moloise izrekel svoji materi, ko ga je obiskala na predvečer eksekucije. Bilo mu je 30 let. Preživljal se je kot tapetnik, v Sowetu, kjer je stanoval, pa je bil znan in priljubljen tudi zaradi svojih pesmi. Bil je, kot rečeno, tudi aktivist ANC. Ko je novembra 1982 padel pod streh v Sowetu črnski policaj Philips Sepele, so Moloiseja aretirali pod obtožbo, da je zagrešil umor. Na procesu junija naslednjega leta je bil obsojen na smrt, obsodbo pa bi morah izvesti 21. avgusta letos. Do tega ni prišlo, ker so njegovi branilci vložih prošnjo za revizijo procesa, ki pa jo je predsednik Pieter Botha zavrnil. Slednji je zavrnil tudi vse pozive na pomilostitev, ki so mu jih v teh dneh poslali glavni tajnik OZN Perez De Cuehar, evropski parlament, italijanski predsednik Cossiga in številni drugi. Poudariti velja, da se
je Benjamin Moloise do zadnjega proglašal za nedolžnega, čeprav je pred nekaj meseci priznal, da je bil član skupine, ki je ubila črnskega policaja.
Tudi ta dogodek razkriva resnični obraz južnoafriškega rasističnega režima, ki ne odstopa od svojih sta-hšč, pa čeprav ima proti pol sveta in predvsem pravico. Mimo tega velja opozoriti, da so v Južni Afriki izvedbe smrtnih kazni na dnevnem redu. Letos so jih že izvedh 87, v ječah pa čaka na isti konec več kot 200 obsojencev. V zadnjih 5 letih so na vislicah umorih več kot 600 obsojencev.
Iz protesta proti usmrtitvi Benjamina Moloiseja je italijanska radiotelevizija RAI napovedala, da ne bo oddajala v neposrednem prenosu avtomobilske dirke formule 1 za VN Južne Afrike, ki bi morala biti na sporedu danes ob 13.15 po drugem kanalu.
Bivše potnike »AchiBeja Laura« doletela še prometna nesreča
BONN — Skupina Nemcev, ki se je udeležila nesrečnega križarjenja na italijanski potniški ladji »Achille Lauro«, je v noči med četrtkom in petkom bila vpletena v dramatično prometno nesrečo, ki je terjala 3 človeška življenja, 6 težje in večje število lažje ranjenih. Avtobus, na katerem se je skupina vračala iz Genove, kamor je šla iskat svojo prtljago, se je na avtocesti v bližini Briibla v Baden-Wiirttembergu zaletel v avtomobil, ki je vozil pred njim in v katerega je malo prej trčil tovornjak. Slednji je vozil v nasprotni smeri in je še iz ne povsem pojasnjenih vzrokov podrl pregrado sredi avtoceste in zapeljal na nasprotni pas.
V nesreči sta umrla šofer avtobusa in vodička turistov, ki so se na njem peljah, tretja smrtna žrtev pa je potnik avtomobila, v katerega sta trčila tovornjak in avtobus, Večino ranjenih so izvlekli iz pločevin avtobusa, na katerem je bilo 43 potnikov. Precej ranjenih pa je bilo tudi v drugih 6 avtomobilih, ki so bili vpleteni v verižnem trčenju po glavnem incidentu. Dramatično nesrečo je gotovo delno zakrivila megla. Pripetila se je na avtocesti Basel j - Karlsruhe, na kateri so morah prekiniti promet za več ur. Pločevine so odstranih šele v prvih jutranjih urah.
Med bivšimi potniki ladje »Achille Lauro«, ki jih očitno preganja zla usoda, je bilo več ranjenih, od katerih so nekateri utrpeh hude poškodbe.
Kljub letošnjim rekordom so še neizkoriščene možnosti
Turistična privlačnost Dalmacije
SPLIT — V Dalmaciji so v prvih osmih mesecih letos zabeležili 22.515.000 nočitev, kar je 15 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Prvikrat v zgodovini dalmatinskega turizma je bilo število nočitev tuujih turistov višje od števila domačih nočitev, saj so tuji gostje zabeležih 11.481.000 nočitev, kar je 25 odstotkov več kot lani.
Zahvaljujoč se dobrim podatkom za mesec september in ugotovitvam, da trenutno letuje v Dubrovniku, Makarski, Zadru, Hvaru, Splitu, Trogiru in Šibeniku več kot 45 tisoč turistov, pričakujejo, da bo Dalmacija letos dosegla rekordno število 26 milijonov nočitev. Glede na devizni priliv bi morala ta regija skupno zagotoviti 400 milijonov dolarjev.
Letošnja sezona je torej zgovorno dokazala, da ima Dalmacija izredno privlačno moč na tuje turiste in da bi bila prisotnost še večja, če ne bi bilo raznih omejitvenih faktorjev. V prvi vrsti je treba upoštevati omejeno število hotelskih postelj, ki negativno vpliva predvsem v vrhuncu sezone. Drugi prav tako pomembni negativni faktor je pomanjkanje sodobnih cestnih infrastruktur. Jadranska magistrala je postala pravo ozko grlo in odvrača številne motorizirane turiste. Vsi po-
skusi, da bi turiste preusmerili na alternativne cestne odseke, so bili brezuspešni, saj je le bežen pogled na zemljevid turistu dokazal, da se taki »obvozi« časovno in kilometrsko ne izplačajo.
Seveda še večji vzpon dalmatinskega turizma pre-preprečujejo, tudi druge pomanjkljivosti. Na otokih se še vedno borijo s pomanjkanjem vode, čakalna doba v trajektnih lukah je ob konicah predolga. Letos pa je turističnim delavcem Dalmacije uspelo zagotoviti skoraj brezhibno prehrambeno oskrbo, delovni umik gostinskih obratov se je podaljšal v noč. Še vedno pa tuje turiste moti nečistoča, pomanjkanje prijaznosti, v bistvu naturistična miselnost na marsikaterem območju Dalmacije. Kljub takim negativnim pojavom pa so se tuji turisti v glavnem zadovoljni vrnili z letovanja v Dalmaciji, tako da so izgledi za prihodnjo sezono dobri.
Turistične delavce pa delno skrbi nazadovanje domačih gostov. Letos na veliko presenečenje vseh, tega niso še zabeležili, izgledi za bodočnost pa niso najboljši. Prav zato predlagajo, da bi se šolski pouk v notranjosti začel kasneje, saj bi lahko marsikateri domači gost s šoloobveznimi otroki tako izkoristil posezonsko septembrsko letovanje.
Ljubezen ob jezeru
Po romanu J. 0. Curwooda ilustriral Ž. Lordarne besedilo priredil Ciril Gale
V njej velja še statut iz L 1278
Gospodarske in politične posebnosti male Andore
Državica na razpotju ob vstopu Španije v EGS
Ko govorimo in pišemo o gospodarstvu, mislimo ponavadi na gospodarske velesile: ZDA, EGS, Japonsko, Sovjetsko zvezo. Kitajsko ... Tu pa tam se ozremo še na probleme držav v razvoju, ali pa obravnavamo specifične oblike gospodarstva, kakršno je na primer samoupravljanje v Jugoslaviji. Redkokdaj se ukvarjamo z gospodarstvom malih držav, kakršna je na primer Andora. Prav pred kratkim pa je eden najuglednejših svetovnih gospodarskih časopisov, Financial Times, objavil daljši članek o tej mali pirenejski državici, iz katerega povzemamo nekaj misli.
Mogoče vsi ne vedo, da je Andora fevdalna država, ki ima dva fevdalna »gospoda«: prvi je španski škof iz kraja Seo D'urgell, drugi pa francoski predsednik. Obema plačuje ta država letni davek, ki pa je z leti zaradi inflacije postal tako neznaten, da ima le še simbolični pomen. Do takega kompromisa so prišli v 13. stoletju in do danes se nič ni spremenilo (razen tega, da je v Franciji kralja zamenjal predsednik republike); dejanske suverenosti nad državo pa nimata ne Francija ne Španija. To povzroča tej državici predvsem probleme v zunanji politiki: v statutu iz leta 1278 namreč nič ne piše o tem problemu. Trenutno so problem rešili tako, da pošiljajo na pogovore z zunanjimi partnerji delegacijo, v kateri sta poleg predstavnika andorske vlade še po en predstavnik »fevdalnih gospodov«.
Nihče od dveh »gospodarjev« pa ne mara odstopiti od svojega položaja: tako ima država francoske in španske šole, pošto in druge usluge. In, čeprav si je Francija večkrat lastila pravico, da zastopa Andoro, je treba pripomniti, da je ta državica geografsko, kulturno in predvsem ekonomsko bliže Španiji.
O Andori večkrat govorimo kot o državi, kjer kraljuje »gospodarstvo plastične vrečke«: v zadnjih letih so namreč v La Velli zrastle kot gobe po dežju veleblagovnice, ki Špancem prodajajo vsakovrstno bla-
go, ki prihaja predvsem iz Francije in je podvrženo le nizki carini. Zaradi ugodnih cen so Španci množično zahajali v Andoro; La Velia je svoje prebivalstvo potrojila v zadnjih tridesetih letih. F zadnjih dveh letih se je priliv španskih kupcev zmanjšal za približno četrtino zaradi ekonomske krize v tej največji hiberijski državi; trgovina pa je vseeno ostajala temelj gospodarstva te pirenejske države.
Sedaj pa čaka Andoro težka preizkušnja: z vstopom Španije v EGS bd januarja prihodnjega leta in z istočasno ukinitvijo carine iz EGS v Španijo (kot znano je pretok blaga iz ene v drugo državo EGS povsem oproščeno carine) bo bržkone andorska trgovina skoraj povsem propadla. Andora ni namreč član EGS: njen status je tudi v tem oziru dokaj čuden in ga pravzaprav še niso rešili.
V pričakovanju na ugodno rešitev (beri: vstop v EGS) pa mora Andora iskati druge rešitve, da reši svoje gospodarstvo: v prvi vrsti je tu turizem (predvsem smučarski), ki ima potencialno velike možnosti, da se razvije, a pod pogojem, da si državica zgradi lastno letališče, kar bi seveda olajšalo prihod turistov. Že sedaj pa razpolaga Andora s približno 250 hoteli.
Druga možnost se odpira Andori na bančnem področju: obstajajo namreč vsi predpogoji, da postane ta država, kot že mnogo drugih malih in na splošno industrijsko nerazvitih držav, veliki finančni center.
Tretja, mogoče najtežje izvedljiva rešitev, je nato še uvedba lahke industrije (npr. na področju elektronike). Za to pa so potrebna sredstva, ki jih ta država mogoče še nima.
Medtem se mora tudi struktura Andore nekoliko spremeniti, saj so tu še velike neenakopravnosti med. državljani, sindikati so prepovedani in prav tako stavke. Političnih strank ni in jih verjetno tudi v bodoče ne bo. Tudi v tem oziru predstavlja ta država za naše pojme posebnost.	MARKO OBLAK