oo"eS
glasilo delovne organizacije
straža pri novem mestu, leto XXV, 24. junij 1988, številka 6
Glasilo ureja uredniški odbor: Alfonz Šterbenc (glavni in odgovorni urednik), Ivan Balog, Marjan Grabnar, Alenka Gorše, Vanja Kastelic, Mladen Majster, Gorazd Kosmina, Majda Medved, Stanka Žnidaršič, Tatjana šoško, Jože Novinec. Izdaja Delovna organizacija Novoles, lesni kombinat n.sol.o. Novo mesto - Straža. Glasilo izhaja mesečno v nakladi 3500 izvodov in je po mnenju sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije z odločbo št. 421/72 z dne 31. januarja 1987 oproščeno temeljnega prometnega davka. Grafična priprava in tisk: Tiskarna Novo mesto.
l/
Razstavljali smo na
VESTI	Kmetijskem sejmu v Novem Sadu
Pred razširjeno sejo Zveze sindikatov Slovenije
Ne državna tvorba, marveč gibanje delavcev Iz krize s sindikatom delavcev
24. junija se bodo sestali slovenski sindikati na razširjeni seji. Njen cilj je sprejeti usmeritve za preobrazbo sindikata, da bo sposoben pomagati tej družbi iz krize, ne več kot državni sindikat, marveč kot organizacija delavcev.
Poleg članov RS ZSS bodo na seji sodelovali člani sveta ZSJ iz Slovenije, predsedniki občinskih in medobčinskih svetov, predstavniki 18 konferenc zveze sindikatov iz večjih gospodarskih sistemov in po en član iz 65 osnovnih organizacij ZS, tako da bo na seji 275 udeležencev. Gradivo za razpravo je izšlo v Sindikalnem poročevalcu, prilogi Delavske enotnosti, 27. maja 1988.
Dosedanje razprave so pokazale, da so usmeritve zadnjega, 11. kongresa, še vedno sprejemljive in da je v tem gospodarskem in političnem trenutku potrebno poudariti tiste, ki vodijo sindikat v večjo samostojnost in prilagojenost interesom delavcev — poiskati organizacijske in akcijske prijeme, po katerih naj se ZSS preobrazi iz splošne družbenopolitične organizacije v interesno, v gibanje. To pomeni, da mora zanjo postati poglavitni osebek njen član, da morajo vodstva opustiti forum-ski način dela in se osredotočiti na obrambo samoupravnega, gmotnega in socialnega položaja delavcev.
Izhodiščne in strateške usmeritve
razširjene seje sveta ZSS bodo:
—	vrniti oblast delavcem in omejevati vlogo države,
—	spremljati in delovati za razvojno prenovo gospodarstva, njegovo večjo učinkovitost,
—	uveljaviti sistem in politiko osebnih dohodkov, ki bosta
spodbujala k delu in večjim gospodarskim dosežkom,
- boriti se za socialno varnost delavcev z jasnimi in uresničljivimi programi, ki bodo predvideli vire sredstev za njihovo pokrivanje.
Da bi sindikat to dosegel si mora izboriti vpliv na odločitve v skupščinah na vseh ravneh. Kadar se odloča o temeljnih vprašanjih delavcev, morajo biti stališča sindikata podlaga za usklajevanje politike.
Sredstva in ukrepi za to so predvideni v usmeritvah, treba pa se jih bo poslužiti. Predsedstvo sveta ZSS poudarja, da se je treba v prvi vrsti posluževati legitimnih načinov pri reševanju spornih zadev, pri čemer pa mora tudi stavka obveljati kot legalno sredstvo za uveljavljanje zahtev delavcev.
Sindikalna vodstva je treba okrepiti s kadri, ki jim člani zaupajo in ki so sposobni zaradi svojega znanja in izkušenj učinkovito uveljaviti zahteve članstva.
Predsedstvo RS ZSS predlaga, naj se na raširjeni seji sprejmejo tudi štirje statutarni akti:
—	navodilo za včlanjevanje v ZSS, ki naj nadomesti dosedanji avtomatizem včlanjevanja,
—	pravilnik o pogojih in postopku za izrekanje ukrepov članom ZSS,
—	oblikovanje sklada za zagotavljanje pomoči članom ZSS,
—	pravilni o organiziranju in delovanju služb pravne pomoči.
Predsedstvo je povabilo k rapravi o teh vprašanjih vse organe in organizacije sindikata, pri čemer je treba vključiti tudi sredstva javnega obveščanja, med njimi tisk v organizacijah združenega dela.
Funkcionarji ZSS so osebno odgovorni za kakovosten potek razprave v okviru objavljenih smernic. Na ta način bo skušal sindikat odgovoriti na izzive današnjega časa. Na razširjeni seji bodo izvolili tudi novega sekretarja RS ZSS. Evidentirana sta dva kandidata.
NOVOSADSKI SAJAM
DODELJUJE
DIPL0MU
sa	ZLATNOM MEDALJOM
"NOVOLES" LESNI KOMBINAT - TOZD BLAGOVNI PROMFT ________NOVO MESTO____
kao znak priznanja za
V	času od 13. 5. do 22. 5. 1988 je potekal jubilejni 55. mednarodni kmetijski sejem v Novem Sadu.
Na tem sejmu se je naša in tuja industrija predstavila s svojim proizvodnim programom pretežno iz področja kmetijske mehanizacije, ogledati in poizvedeti pa se je bilo moč tudi po izdelkih iz drugih področij.
NOVOLES se je tokrat predstavil s svojim programom investicijske opreme:	lakirnimi
sistemi (TOZD-a Sigmat Brestanica), svetlobniki (TOZD-a TAP Trebnje), čolni (TOZD-a Sigmat, Veliki Podlog).
V	času sejma je bilo opravljenih več poslovnih razgovorov s predstavniki raznih firm za program raznih lakirnih sistemov. Pokazal se je izredno velik interes. Potencialnim interesentom smo predstavili posamezne sisteme in jim pomagali pri odločitvah in izbiri opreme, ki bi najbolj ustrezala njihovi proizvodnji.
Glede na to, da je to še dokaj nov program, je bila udeležba na sejmu nujna. Z njo smo potrdili našo prisotnost na trgu, dobili pa tudi odličen začetni odziv.
Iz programa svetlobnikov TOZD TAP smo na sejmu raz-
stavljali svetlobne kupole in profilirano akrilno steklo. Odziv smo dobili s strani individualnih kupcev in projektantov. Glede na to, da je kmetijski sejem, je bil odziv dober, večji pa je bil verjetno na sejmu, kateri je potekal istočasno, v Beogradu.
Iz TOZD-a Sigmat Veliki Podlog smo imeli razstavljene vse naše čolne (kanuja BOBER in KLEN, kajaka KRAP in VIDRAS ter ribiški čoln SOM).
Največji interes se je prvotno pokazal za ribiški čoln »SOM«, samo s tem, da so bili individualni kupci v večini primerov mnenja, da bi moral biti za reko Donavo čoln malo drugače konstruinran. Morda je napačno le to, da še nimamo pravega čolna za to reko, splošen interes pa ni zanemarljiv.
Na koncu naj zapišemo, da nam je strokovna komisija dodelila zlato medaljo in diplomo za naše razstavljene čolne.
Sejem je obiskalo preko 700.000 obiskovalcev (v enem dnevu pa je bil porušen prejšnji rekord sejma).
Vse to nam je lahko v potrditev, da je naša prisotnost na tem sejmu ne samo upravičena, temveč nujna in potrebna.
Jože Prelog
Zanimiva pridobitev v BOR-u
V tozdu BOR so na kontaktni brusilki Hesemann naši strokovnjaki naredili izboljšave, ki pomenijo pomembno pridobitev. To brusilko uporabljajo v tozdu za brušenje ploskovnih, furniranih elementov za brušenje miznih plošč. Te plošče so različnih oblik in dimenzij,
posebno zahtevnost brušenja pa predstavljajo ukrivljene površine. Pri brušenju takih plošč z okroglimi in razlčih dimenzij so morali uporabljati dvojno brušenje. Ker stroj ni imel dovolj natančnih instrumentov za tovrstno brušenje je prihajalo do prebrušenja in različnega bruše-
so se z RC, s tov. Samom Somrakom, ki se po osnovni izobrazbi spozna na elektroniko. Samo se je posla lotil in v razmeroma kratkem času naredil elektronsko krmilno napravo za ta stroj. Pri tej napravi gre za sistem elektronskih tipal (ki so jih po njegovem načrtu izdelali v
TES-u) in za mikroračunalnik, ki odčita podatke senzorjev o plošči, si jih zapomni in tako ukrepa na izvršne komande oz. člene, da pride do enakomernega in pravilnega brušenja. S to elektronsko krmilno napravo so odpravili vsa dodatna brušenja in na ta način povečali tako
VESTI
elementov. Z SOPOVIMI monterji smo potek dela organizirali tako, da je delo potekalo v štirih skupinah in tako pridobili na času. Ves čas je bil zagotovljen nadzor za varno delo in deponiranje uničenih elementov na zato določen prostor.
V nedeljo dne 22. 05. 1988 ob 14.00 uri je bil opravljen preizkusni pogon, ob 15.00 pa so bile opravljene vse potrebne kontrole delovanja in očiščena lokacija filtra.
Silvo Mišjak
Kadrovske vesti za mesec maj 1988
TOZD TVP:
odšli: Šenica Valčka (upokojitev), Boh Marica (upokojitev), Može Amalija (upokojitev), Bubnjić Branko (v JLA), Bobnar Igor (v JLA)
TOZD ŽAGA:
prišli: Bele Jože (iz JLA), Kafol Jože (iz JLA)
TOZD TPI:
odšel: Golob Ivan (upokojitev)
TOZD BOR:
odšel: Juršič Franc (v JLA)
TOZD SIGMAT:
nja. Da so to odpravili, so morali plošče brusiti še na tračni brusilki, če so hoteli dobiti zahtevano kvaliteto. To je postopek brušenja močno podaljšalo. Da bi stroj čimbolj izpolnili, se je v tozdu rodila ideja, da se naj montira na stroj dodatna elektronika, ki bo zagotavljala točno in kvalitetno brušenje. Tako elektroniko proizvajajo samo v tujini, poleg tega je precej draga. Razmišljali so, ali ne bi bilo mogoče tako aparaturo skonstruirati doma, z domačimi strokovnjaki. Povezali
hitrost brušenja površin kot tudi kvaliteto brušenja. Prihrankov še niso izračunali, jasno pa je, da so veliki. Omeniti pa je še treba, da je naprava domača in je ni bilo treba uvoziti za drage devize. Vsekakor je pohvalno to, da je naprava plod domačih Novo-lesovih strokovnjakov. V tozdu se je rodila potreba in ideja, v razvoju, kjer imamo koncentrirano znanje, je prišlo do njene operacionalizacije. To je dokaz, da se da s pametnim pristopom in z dobro voljo marsikaj zahtevnega narediti tudi v lastni hiši!
prišli: Habinc Jože (iz JLA), Arnšek Ivan (iz JLA) odšel: Bogolin Alojz (sporazum)
TOZD TDP:
odšla: Hrovat Julijana (upokojitev)
TOZD TSP:
odšli: Mrvič Anton (v DSSS), Šercelj Ana (v DSSS)
TOZD TPP:
prišel: Banič Jože (iz JLA)
odšli: Blažič Roman (v JLA), Krevs Andrej (v JLA)
TOZD LIPA:
prišli: Štefanič Slavko (iz JLA), Drobnič Marjan (iz JLA), Ivnik
Robert (iz JLA)
odšel: Sintič Jože (v JLA)
TOZD TAP:
prišli: Ferkole Mirko (iz JLA), Ilnikar Janez odšel: Zupančič Alojz (upokojitev)
TOZD TKO:
Sanacija sesalnega filtra MX po požaru
Pri izteku dopoldanske izmene rednega dela dne 20. 05. 1988 ob približno 13.45 uri, je prišlo do eksplozije in požara filtra.
V prvem momentu in nadalje do 15,30 je vzdrževalna ekipa pomagala pri gašenju in izolaciji požara. Ob 15,30 smo se sestali pri direktorju TOZD TDP in izdelali plan sanacije. Glede na potrebo izvršitve plana TOZD in velikansko poškodovanost filtra (70 %) smo si zadali skoraj nedosegljive cilje sanacije.
S sanacijo smo pričeli takoj in aktivirali vse potrebne kapacitete doma in v SOP Krško. Za vodjo sanacije je bil določen v.d. vodja tekočega in inves. vzdrževanja tov. Mišjak Silvo in za povezavo nabavo potrebnih delov filtra za sanacijo teh. strojnega vzdrževanja TES tov. Turk Franc. Dogovorili smo se, da elektro instalacije demontirajo in montirajo elektrikarji TES in za vodjo določili elektro tehnologa tov. Kulovec Boruta. Za pomoč pri organizaciji pa vključili direktorja TOZD TDP tov.
Zaviršek Andreja in direktorja TES tov. Stepan Antona. Organizirana je bila prehrana za vse delavce na sanaciji v soboto in nedeljo.
Istega dne ob 18.00 uri je tov. Turk Franc pripeljal tehnologa in glavnega monterja SOP, da smo ocenili poškodovanost in naredili spisek potrebnih delov za delovanje. Ocena roka za popravilo s strani SOP je bila
prišli: Drenik Peter (iz DSSS), Smiljanič Nikola, Grgič Boris, Crlje-nica Milan
odšli: Maršič Marjan (disc. isklj.), Perinovič Vojislav (smrt)
TOZD TES:
prišel: Erpe Marjan
odšla: Erjavec Sonja (sporazum)
TOZD TGD:
odšli: Koren Štefan (v JLA), Končina Jože (izjava)
TOZD BLP:
prišli: Peček Jože, Mervar Damjana
DSSS:
prišli: Mrvič Anton (iz TSP), Šercelj Ana (iz TSP), Pešut Dušan, Pureber Mojca
odšli: Uhan Anton (sporazum), Drenik Peter (v TKO).
Število zaposlenih delavcev na dan 31.5.1988
TOZD
MOŠKI ŽENSKE SKUPAJ
snitvi našega sanacijskega plana	TVP	117	145	262
in načinu organizacije naših lju-	ŽAGA	180	35	215
di, smo se dogovorili da SOP	TPI	65	23	88
zagotovi ves ustrezen material in	BOR	75	53	128
štiri monterje, ostalo potrebno	SIGMAT	120	37	157
število ljudi na montaži pa bomo	IGK	62	41	103
zapolnili z domačimi vzdrževal-	TDP	216	219	435
ci. Na istem sestanku smo se	TSP	148	142	290
domenili da bo prevoz elemen-	TPP	94	51	145
tov iz SOP Krško zagotovljen iz	LIPA	100	35	135
naše strani in bo šofer v Krškem	TAP	78	61	139
ob 6.00 dne 21. 05. 1988.	TKO	127	63	190
Ob 9.00 uri dne 21. 05. 1988	TES	119	31	150
smo imeli v TOZD ves potreben	TGD	58	62	120
material za saniranje. Vzdrže-	BLP	95	44	139
valci TOZD vključno z elektrikarji TES pa so do tedaj opravili že večji del demontaže uničenih	DSSS	125	121	246
	NOVOLES	1779	1163	2942
KOMENTARJI
Ureditev skladišča hlodovine na TOZD-u Žaga
Vsi se še spominjamo izgleda starega skladišča hlodovine na TOZD-u Žaga. Bilo je neurejeno, hlodovina je ležala v blatu, kroženje hlodovine je bilo neizvedljivo. Naj omenimo še dejstva, da imamo sorazmerno majhno skladiščno površino, da imamo opravka z občutljivo hlodovino (predvsem bukovino) ter močne sezonske vplive (konice) pri nabavi. Vse to je vplivalo na približno petnajst procentno izgubo skladiščene lesne mase. Danes je cena oz. vrednost nabavljene hlodovine tako velika, da si takšne malomarnosti in nestrokovnega ravnanja ne smemo več privoščiti.
Pogled na novo urejeno skladišče hlodovine je popolnoma drugačen. Skladišče je asfaltirano, postavljeni so topovi za špri-canje hlodovine (metoda zaščite). Postavljeni so tudi varnostni stebri, za kar je bil že skrajni čas, saj nas je samo velika sreča rešila pred nesrečo in veliko materialno škodo. Taka ureditev je sicer zahtevala določeno investicijo, zato pa imamo tehnološko ugodno in dolgoročno rešitev problematike ureditve skladišča hlodovine.
Ne smemo misliti, da urejeno skladišče rešuje vse naše probleme, saj še tako dobri pogoji ne morejo nadoknaditi izgub, ki lahko nastanejo s slabim delom. Naša naloga je maksimalno izkoristiti ugodnosti, ki nam jih to moderno skladišče nudi. Zato se bomo morali držati določenih pravil, ki jih stroka od nas zahteva:
— zagotoviti moramo kroženje hlodovine, tako da ne bo
noben hlod na skladišču ležal dlje kot en mesec;
—	ko se ena kopa isprazni, je potrebno s prostora, kjer je ležala odstraniti lubje in ostale odpadke (higienski ukrep);
—	sortirati hlodovino po dolžini ter kope zlagati čimbolj na gosto;
—	držati se moramo režima za špricanje hlodovine ter uvesti občasno kontrolo vlage hlodovine, da bi se režim eventualno lahko koregiral;
—	hlodovina, ki je prišla že okužena oz. delno pirava, se zlaga na posebno kopo ter se čimprej razžaga, da ne bi prišlo do okužbe zdrave hlodovine, hkrati pa pirovost na tej hlodovini ne bi napredovala;
—	uvesti moramo prevzemno kontrolo hlodovine na za to predvidenem prostoru.
Če se bomo držali vseh navedenih ukrepov, rezultat ne bo izostal in investicija v ureditev skladišča se bo kmalu obrestovala. Hkrati nam tako urejeno skladišče dolgoročno gledano omogoča mehanizacijo z elektronskim prevzemom prispele hlodovine, avtomatskim sortiranjem hlodovine in tudi merjenje točnega vstopa v žagalnico. V ta koncept pa moramo vključiti tudi centralni prevzem in pripravo hlodovine za TOZD Žaga in TVP, saj edino tako lahko preidemo na integralno izkoriščanje lesa v pravem smislu te besede.
Razvojni center:
Krvavica Robert, dipl. ing.
Izvoz ploskovnega pohištva v ZRN
Že z letošnjimi planskimi izhodišči je bila v Novolesu opredeljena povečana orientacija izvoza na evropsko tržišče.
Kot prvi večji izvoz ploskovnega pohištva bo sodelovanje s firmo SCIEDER (1600 zaposlenih), ki tudi sama izdela za cca 800 milijonov DEM pohištva in je tako eden večjih proizvajalcev na zahodnonemškem trgu.
Za dopolnilne programe ima firma razne proizvajalce v
Romuniji, Madžarski in Jugoslaviji.
Naš načrt do konca leta je cca 1,4 milijona DEM izvoza in sicer kosovnega pohištva kot so razne omarice za TV in video aparature. Izvoz je dohodkovno zanimiv, vendar bo potrebno veliko truda tako v proizvodnji kot prodaji, da bo tudi končna kalkulacija pozitivna.
Adamlje Janez
Jedilnica Nostalgija
Novoles na pohištvenem sejmu v Londonu — EarVs court (Novoles — The London international furniture show 1988 EarVs court)
Novoles je razstavljal letos že četrtič na Londonskem sejmu. Prvič, smo leta 1985 razstavljali pri Lesnini. Razstavili smo jedilnico CRAWFORD. To je čisto tipična ameriška kolonialna jedilnica. Zanimanja angleških kupcev za ta program ni bilo, razen enega, ki je dejal, da je kvaliteta še kar ustrezna, dizajn za naslednji sejem pa nam bo on poslal. To je bil kupec, ki je že delal z Lesnino Abdul JAMAL. Načrtov novih dizajnov do
naslednjega sejma 1986 nismo prejeli, zato smo se odločili in pokazali na Slovenijalesovem štandu pravkar razvito jedilnico Oueen Ann za ZDA.
Tudi tu nismo dobili kakih konkretnih naročil, zanimanja, pa je bilo precej več in tudi nekaj pohval na račun kvalitete.
Za naslednji sejem v Londonu 1987 Slovenijales ni programsko ničesar pripravil, niti ni izrazil želje, da mi kaj pripravimo. Iz izkušenj prejšnjih dveh sejmov
je bilo manjše. Posebno je bilo to opaziti v prvem nadstropju, kjer smo razstavljali tujci. V pritličju, kjer so bili domači proizvajalci ali trgovci je bilo bolj živahno.
Kaj se torej dogaja v Angliji?
Po razgovorih z nekaterimi jugoslovanskimi predstavniki predstavništev v Londonu je odgovor ta:
Angleška gospodarska politika stimulira in vzpodbuja domačo proizvodnjo. Bančne vloge so obdavčene, odobrene so olajšave oz. stimulacije za investiranje v novo proizvodnjo oz. v odpiranje novih delovnih mest. To je sprožilo plaz kupovanja zapuščenih hangarjev, v katerih posamezniki odpirajo novo proizvodnjo. To pa ne pomeni, da bo uvoz v Veliko Britanijo upadel, pričakuje se celo povečanje, saj z zaposlovanjem raste kupna moč in veča potrošnja.
London, 24. 04. 1988 — nedelja, prvi dan sejma
Kupcev malo, nekdo je rekel, da pravi angleški trgovci v nedeljo ne hodijo na sejem, le še čez teden nimajo časa. No, končno se resno začne zanimati za našo jedilnico HEPPLEWHITE angleški trgovec J. MALIK - RG »Regentsgolt Limited« oz. je to proizvajalec drobnega pohištva v angleškem stilu. Svoj program želi dopolniti z našimi jedilnicami v mahagoni furnirju — CRONN — to je mahagoni flo-der.
Jedilnica HEPPLEWH1TE je bila izdelana v češnjevem fur-
Lovska garnitura »Otva«
sem sam pripravil idejno skico za novo jedilnico NOSTAL-GIA, ki smo jo sami razvili v naši vzorčni delavnici v Straži. Tokrat se je zopet prva javila Lesnina, da želi razstavljat naš program, če imamo kaj primernega. Ponudili smo jim NOSTALGIJO. To je bila do sedaj najbogatejša jedilnica in tudi dokaj kvalitetno izdelana. Zanimanje za ta program pri kupcih je bilo veliko. Kljub razmeroma visoki ceni je kupec Abdul JAMAL za firmo Coun-try House Furniture rezerviral in naročil poizkusno serijo 50 Grt. Ta program smo letos prodali tudi v Arabijo in ZDA. Tudi za Anglijo je jedilnica primerna samo da v drugih trgovinah, ni v istih kjer prodajajo Tajvansko blago, ki je občutno cenejše.
Za letošnji nastop na sejmu EARL’S COURT v Londonu smo program široko zastavili. Jugoslovanski razsta vij alci — izključno izvozne trgovske organizacije — Slovenijales, Lesnina, Exportdrvo, Jugodrvo, so glede na zanimanje za Novolesove programe na sejmu lani želeli vsi razstavljati Novolesove programe. Ponudili smo jim programe,
ki smo jih v Novolesu sami razvili. To so bili programi — NOSTALGIJA, Queen Ann-novi, Queen Ann Delux, LOVSKA GARNITURA, BARBARA, FARMER GARNITURA. Le dve jedilnici smo razvili skupaj v sodelovanju s Slovenijalesom in sicer jedilnico WORD-CHESTER, ki jo je razstavljala angleška trgovska hiša MULTI-COM FURNITURE LTD in jedilnico HEPPLEWHITE v angleškem stilu RIGENSIE. To sem izbral glede na naše tehnološke možnosti iz angleškega kataloga — Slovenijales pa jo je narisal in zato jo je naša vzorčna delavnica izdelala. Kot že rečeno, smo letos za londonski sejem pripravili širok program, ki smo ga razstavljali pri naših dosedanjih izvoznikih:	Slovenijales,
Lesnina, Jugodrvo, Exportdrvo. Treba je povedati, da Novoles na angleško tržišče že uspešno izvaža preko Lesnine, Slovenijalesa, Jugodrva, Brodokomerca, le preko Exportdrva še ne.
Sejem pohištva je bil po obsegu manjši kot zadnje dve leti. Tudi zanimanje oz. prisotnost angleških kupcev na sejmu
Program Nostalgija
KOMENTARJI
nirju in v češnjevem masivnem lesu — v svetlem finšu (rahlo lužena češnja). Kupec je sam predlagal mahagoni furnir in bukov masivni les v temni poli-sander barvi. Postavili smo ceno kot bi bila izvedba iz češnje to je 650 GBP. Kupec je zahteval, da znižamo ceno, če želimo, da bi naročil večjo serijo. Ker smo prvotno izhajali iz češnjeve izvedbe, nam ni bilo težko znižati ceno na 600 GBP. Cena je CIF London in naj bi veljala do 24. 04. 1989, to je v proizvodnem smislu devet mesecev, kajti predvideva se prva odprema 300 grt v avgustu 1988, nato vsaka dva meseca po 300 grt. ali 150 grt vsak mesec. Jedilnica mora biti kompletno zmontirana z okovjem in steklom in stoli montirani in tapecirani. Barve tapetniškega blaga so sledeče: zlata (rumena), brokatno rdeča, vinsko rdeča in zelena. Razmerje barve bo kupec določal za vsako serijo posebej.
Poleg jedilnice HEPPLEW-HITE je naročena tudi jedilnica VVORDCHESTER in LOVSKA GARNITURA.
Za ves Novolesov program je bilo skozi ves čas sejma veliko zanimanje. Za Barbaro smo morali po sejmu nekaterim trgovcem poslati prospekte. Za nove programe Queen Ann pa bo imela Lesnina po 15. juniju z nekaterimi trgovci poseben sestanek v Londonu.
Koncem maja smo imeli pri predsedniku KPO sestanek, kjer smo analizirali in ocenili uspeh ali neuspeh londonskega sejma.
Sklenjeno je bilo, da bo Novoles v bodoče na takih in podobnih sejmih nastopal samostojno. Zavedamo se, da taki nastopi zahtevajo popolnoma drugačen pristop in da bo to tudi zahtevalo mnogo več stroškov. Sejemske firme kot so Koln, Lion, EARL’S COURTF ne zaupajo preveč jugoslovanskim firmam, zato zahtevajo plačilo nekaj mesecev v naprej. Da bo morala biti ekipa, ki bo sejem postavila in ga po končani razstavi odstranila, druga ekipa komercialistov pa bo morala biti ves čas sejma prisotna na sejmu. Treba bo pred sejmom obiskati nekatere kupce in jih povabiti na sejem, nekatere pa samo le pismeno.
Zaključek sestanka je bil, da bomo obiskovali tudi specializirane sejme pohištva, tudi take, ki prikazujejo materiale in polizdelke, da se tudi Novoles vključi v prodajo izdelkov iz lep-Ijencev, front in drugo.
STANE ŠTAVDOHAR
INOVATOR.
Inovativna dejavnost v TOZD TPP
Tokrat v naši rubriki predstavljamo ustvarjalne dosežke inovatorjev v TOZD TPP. Povod za to je seja delavskega sveta TOZD dne 7.5.1988, na kateri so delegati potrdili izplačilo nadomestil inovatorjem.
Nadomestila so prejeli Jakše Jožica, Brudar Ivanka, Menič Aloj-zija, Bele Marija, Bogovič Jože, Kolarič Josip, Pust Jože, Bajzek Josip, Zupančič Cveto in Rozemberger Ivan.
Posebnost izplačila inovacijskih nadomestil je v tem, da se je delavski svet odločil izplačati 10 % nadomestila vsem delavcem tozda. Omenjena odločitev delavskega sveta naj bi v slehernem delavcu v TOZD vzbudila ustvarjalnost, obenem pa dala priznanje za pomoč, ki so jo kot sodelavci nudili inovatorjem.
Navedeni inovatorji so pripravili inovacijo, ki v TOZD že živijo in ustvarjajo ekonomsko korist in sicer:
—	stroj za razrez letvic za rolete, ki so ga na predlog Zupančič Cveta in Rozenberger Ivana naredili v TOZD TES
—	izboljšava tehnološkega procesa pri barvanju profilov plošč, ki sta ga pripravila Bogovič Jože in Kolarič Josip in s tem za 5x skrajšala postopek
—	sprememba postopka barvanja nog, katerega avtorice so Jakše Jožica, Brudar Ivanka, Mervič Alojzija, Bele Marija ter Kastelic Anica. Z novim postopkom omenjene delavke opravijo delo tudi do 10x
— Postopek barvanja rolet, katerega avtorja sta Bele Leon in Bogovič Jože in sta z novim postopkom pridobila do 10x na času in na kvaliteti barvanja
— Naprave za brušenje krožnih žag, katere avtorja sta Brulc Jože in Strašek Andrej. Z novo pridobitvijo v TOZD TPP ni potrebno krožnih žag brusiti na drug TOZD in izgubljati dragocen delovni čas.
Da bi inventivno dejavnost v TOZD TPP bolje spoznali, sem tov. Bogovič Jožeta poprosil za kratek razgovor.
Tov. Bogovič, ki sicer velja za zgovornejšega sogovornika, me je prvo popeljal skozi proizvodno halo in mi praktično na vsakem delovnem mestu pokazal kakšno od inovacij, ki je plod razmišljanja delavcev TOZD TPP. Z veseljem je komentiral iznajdljivost delavcev, ki z raznimi idejami izboljšujejo delovni
proces. Poleg tega, da vlada ustvarjalni duh, so se v TOZD znebili tudi nevoščljivosti, saj na izplačilo zadnjih inovativnih predlogov ni bilo pripomb. Po mnenju tov. Bogoviča je trenuten razcvet inovativne dejavnosti posledica spoznanje nove tehnologije, ki so jo v letu 1987 dobile v TOZD-u. Na vprašanje, kako se vključuje razvojni center DSSS v delo razvojne dejavnosti TOZD-a, je tov. Bogovič odgovoril, da se vključuje, vendar bi moral biti ta delež vključevanja večji predvsem s strani strokovne pomoči.
O tem, kako vpliva trenutno slabo poslovanje na inventivno dejavnost, je tov. Bogovič zatrdil, da so delavci v začetku zapadli v apatijo, toda kasneje pa je prevladal občutek, da lahko z lastnimi močmi veliko pripomoremo k rešitvi našega Novolesa.
Ko govorimo o inventivni dejavnosti TOZD TPP moramo nujno omeniti tov. Bele Leona, vodjo operativne tehnološke priprave dela v TOZD TPP. Tov. Bele je v TOZD TPP napravil že nekaj inovacij, leta 1980 pa je za svojo inovativno delo prejel občinsko priznanje.
Tov. Bele je kot izkušen inovator v razgovoru razmišljal takole: vsakega delavca na kateremkoli delovnem mestu moramo moralno in finančno vzpodbuditi, da bo razmišljal o tem, kako bo pri svojem delu najuspešnejši, saj ON NAJBOLJ pozna delo, ki ga opravlja.
Doltar Janez
noviLon0iLon
POLI AMIDI — najbolj razširjeni konstrukcijski p lasto m eri
Kaj je to Novilon?
Letos aprila se je začela poizkusna proizvodnja litega poli-amida v TOZD-u TAP Trebnje. Novolesovo zaščitno ime za lite poliamide je Novilon in pod tem komercialnim imenom nastopamo na tržišču.
Kaj so pravzaprav poliamidi?
V Novolesovem glasilu bomo v nekaj nadaljevanjih poskušali te proizvode predstaviti, tako da bodo strokovni delavci, ki se sicer ukvarjajo z drugo proble-matiKo, pridobili nekaj osnovnega znanja tudi o teh proizvodih, ki bi jim lahko koristilo v primeru razgovorov s poslovnimi partnerji kot tudi v slučaju uporabe Novilona v lastnih obratih. Uporaba le-tega je namreč široka in možna skoraj v vseh proizvodnih vejah.
Struktura in proizvodnja poli-amidov.
Prvi sintetični poliamid je proizvedla firma Du Pont pod komercialnim imenom »nylon«, ki se uspešno uporablja pri proizvodnji sintetičnih vlaken. Od takrat je »nylon« postal osnovno ime za poliamide. Kmalu zatem se je pojavil novi tip poliamida za prešanje (Nylon 6.6), tako da poliamid velja za prvi komercialni konstrukcijski plastomer (termoplast). Poliamidi so dvo-verižni sintetični polimeri, sestavljeni od makromolekul izmeničnega razporeda ogljiko-vodikovih in funkcionalnih — NH.CO — skupin. Polarne amidne skupine povezujejo linearne makromolekule z močnimi vodikovimi vezmi, zato so poliamidi kristalni plastomeri visokih tališč. Obstojni so na vpliv topil in adsorbirajo vodo. Osnovne lastnosti so odvisne od velikosti ogljikovodičnega segmenta, oziroma o gostoti amid-nih skupin.
Po načinu pridobivanja oziroma po vrsti začetnih mono-mernih snovi, razlikujemo tri skupine poliamidov:
L Poliamidi, ki se pridobivajo s polikondenzacijo diamina in dikarbonskih kislin. Najbolj znani so:
- poliamid 6.6. (iz heksameti-lendiamina in adipinske kisline)
—	poliamid 6.10 (iz heksameti-lendiamina in sebacinske kisline)
—	poliamid 6.12 (iz heksameti-lendiamina in dodekandi kisline)
2. Poliamidi, ki se pridobivajo s polikondenzacijo višjih amino-kiselin ali s polimerizacijo cikličnih amidov kislin — lakta-mov. Najbolj znani so:
—	poliamid 6 (polikaproamid, polikaprolaktam)
—	poliamid 11 (poliundekan-amid, poliundekanlaktam)
—	poliamid 12 (polilaurilamid, polilaurillaktam)
Poliamidi se označujejo s številkami, ki nam povejo število ogljikovih atomov monomernih enot. Poliamidi, ki se pridobivajo iz diamina in dikarbonskih kislin, se označujeo z dvemi šte-
vilkami: prva kaže število ogljikovih atomov v diaminu, druga pa predstavlja število ogljikovih atomov v dikarbonski kislini.
3. Polikondenzati z aromat-skimi in drugimi komponentami V te tri skupine so uvrščeni vsi čisti, tako imenovani homo polimeri. Posebno skupino tvorijo mešani poliamidi (takoimeno-vani kopolimeri).
Liti poliamidi
Polimerizacija laktamov, ki so skoraj brez vlage, se ob prisotnosti alkalijskih katalizatorjev bistveno razlikuje od hidroli-tične polimerizacije, ki je ob prisotnosti vode dolgotrajna in zahteva za odpiranje laktam-skega prstana 10 - 30 ur, da bi dosegel potrebno viskoznost. Alkalna polimerizacija pa lahko
pripelje do zelo viskoznih poli-amidov že v nekaj minutah. Alkalni katalizatorji primarno reagirajo z laktamom, ustvarja se alkalilaktam, ki nato deluje kot resnični katalizator. Vodo, ki pri tem nastaja, moramo odstraniti, saj upočasnuje proces. V endotermni startni reakciji nastaja nestabilen aminokaproil — kaprolaktam, ki z laktamom reagira ob veliki hitrosti polime-rizacije in tako prihaja do verižne rasti makromolekule. Ker je reakcija zelo burna in egzotermna, prihaja do osvobajanja velike količine toplote, temperatura hitro narašča nad temperaturo tališča poliamidov, kar rezultira zmanjšanje viskoznosti. Iz tega sledi, da je zelo pomembno kontrolirano vodenje procesa polimerizacije in imeti možnost prekinitve procesa v željenem trenutku. V ta namen služijo iniciatorji (aktiva-torji), ki ne dopuščajo samo-pospeševanje procesa in dopuščajo prevodnost anionske lak-tampolimerizacije v heterogeni fazi pri temperaturi, ki je pod točko tališča poliamidov.
reakcij, kar ponuja velike možnosti kombiniranja, odvisno od potrebne kvalitete željenega proizvoda.
Prav na ta način polimerizacije se v Novolesu izdeluje Novi-lon — liti poliamid. Obstaja možnost izdelve homo-polime-rov poliamida 6 in poliamida 12, kot tudi kopolimera 6.12 v vseh željenih razmerjih. Prav tako obstaja možnost proizvodnje vseh navedenih poliamidov z vsemi znanimi polnili za poliami-de, kot tudi izdelavo v barvah, saj je ta način polimerizacije prav po tem specifičen. To nam ponuja skoraj neomejene možnosti variran j a lastnosti gotovih izdelkov v klasi poliamidov, odvisno od kraja in pogojih uporabe.
Komercialni nazivi osnovnih tipov Novilona so:
Novilon 6 - liti poliamid 6 -naravni
Novilon Oilon - liti poliamid 6 polnjen z oljem
Novilon 6.12 - liti kopolimer poliamida 6 in poliamida 12
Takšen način polimerizacije laktama je primeren za proizvodnjo polimerizacije v kalupih, diskontinuirano (takoime-novalo vlivanje poliamida v kalupe). Znano je veliko število iniciatorjev različnih hitrosti
V naslednjem nadaljevanju bodo predstavljene »Lastnosti osnovnih tipov Novilona in vpliv dodatkov (polnil) na spremembe lastnosti v željeni smeri«.
Lucija Barbarič, dipl. ing. kem.
Razvoj kemije
O prevajanju
Nekaj besed o pojmu »znanje jezika«
Laiki velikokrat pravijo za človeka, ki v tujem jeziku lahko govori samo o vsakodnevnih stvareh, po možnosti z napačno gramatiko, slabim izgovorom in neustrezno leksiko (gr.lexis=be-seda, torej besedišče) da »zna« dotični tuji jezik in praviloma ne delajo razlik med njim in izkušenim strokovnim ali književnim prevajalcem, katerega znanje tujega jezika je neprimerljivo širše, globlje in finejše. Parametri pojma »znanje jezika« so številni, ne samo lingvistične narave (znanje jezika ima namreč tudi svoje kulturološke, sociološke in psihološke dimenzije). Solidno znanje tujega jezika (kar je minimalna predpostavka za prevajanje) zajema solidno poznavanje, tako pasivno kot aktivno, njegove fonetike, morfologije (oblikoslovje), sintakse in leksike (besedišče) in še važnejše, fraz in idiomov. Za pismeno prevajanje je nujno poznavanje grafike tujega jezika, predvsem odnos grafičnih znakov in elementov izvora.
Poleg poglabljanja v to ali ono stroko in njeno izrazje zahteva prevajanje od prevajalca tudi nenehno preverjanje in izpopolnjevanje znanja tako tujega kot tudi materinega jezika. Mini-
malni pogoj vsakega dobrega prevoda je, da prevajalec popolnoma, do potankosti razume tekst originala, ki ga je treba prevesti. Kajti ne prevajajo se besede, prevajajo se misli, prevaja se izvenjezikovna vsebina, ki stoji za besedami. V nasprotnem primeru se lahko v drugi jezik prenesejo napačne misli in s tem napačno vsebino. Prevajalec mora torej obvladati:
—	svoj materin jezik (JI)
—	tuj jezik iz katerega in v katerega prevaja (J2)
—	kulturno in družbeno ter gospodarsko ureditev dežel jezikovnega področja, za katero prevaja
—	osnovna znanja iz stroke, za katero prevaja
Pri poslovnih pogodbah poleg tega še:
—	osnove mednarodnega trženja in poslovnih povezav
—	osnovne zakonitosti pogodbenega prava dežel, iz katerih izhajajo poslovni partnerji
—	značilnosti pogodbenega jezika
Ker pa znanje jezika nikoli ni dovolj popolno (samo poglejmo našo jezikovno kulturo!) si mora prevajalec pomagati s slovarji, priročniki, enciklopedijami ter drugimi knjigami, ki vsebujejo
večje ali manjše število jezikovnih (glasovnih in pisnih, slovničnih, leksikalnih, stilističnih) in zunajjezikovnih (enciklopedičnih) informacij, ki naj bi omogočile prevesti določeno besedilo na pomensko in slovnično ustrezen način.
Zmotno je mišljenje, da s pregledom več dobrih slovarjev naj-
demo prevodni ekvivalent za vsako pomensko nianso ene besede. Slovarji nam nudijo samo nekatere naj pogostejše prevodne ekvivalente, ki služijo samo kot izhodišče pri iskanju pravega ekvivalenta - besede, ki lahko izraža ne samo pomen, pač pa tudi duh in sporočilo, ki jo pisec originala želi prenesti.
Tehnologija prevajanja
Original
Prevod
L2
Slovar L2 L1
Prevajalec
Računalnik z opremo
L1 = izhodiščni jezik L2 = ciljni jezik
V čem je razlika med 1/ umetnostnim in 2/ strokovnim prevajanjem?
Ad 1/ če v besedilu prevladuje več besed, ki jih uporabljajo v prenesenem pomenu
Ad 2/ če v besedilu prevladujejo enopomenske besede — termini
Iz te osnovne delitve izhaja tudi delitev na strokovno in umetniško prevajanje. Vsak od njiju postavlja pred prevajalca svoje zahteve. Strokovno besedilo je treba prevajati drugače kot umetniško, čeprav v obeh primerih prenašamo informacije iz enega jezika v drugega. Pri umetniškem prevajanju imajo prednost čustva, doživetja, pri strokovnem pa so najpomembnejši termini (izrazi). Kaj so termini? Enote jezika, ki imajo svoje značilnosti in se vedejo po določenih zakonih. Prevajalec mora te zakone in značilnosti poznati. To ni preprosto. Termini, kot vse ostale enote jezika, so podložni zakonom stalnega razvoja in sprememb. Na kratko, nov izraz se najprej pojavi v govoru, potrdi ga splošna uporaba in temu sledi kodifikacija. S tem termin dokončno preide v jezik kot sredstvo za sporočanje, izražanje in mišljenje. In ta proces je pogosto dolgotrajen. Prevajalci imajo pri tem pomembno vlogo. Le-ti se namreč navadno prvi srečajo z novimi pojmi, z novimi pojavi. Novosti še vedno prihajajo iz sveta, iz drugih kultur, iz drugih jezikov. In prav prevajalec je tisti, ki mora novemu pojavu dati ime, ustvariti mora zanj novo besedo v
svojem jeziku. To je težka in odgovorna naloga, pa tudi svojevrstni izziv, kjer se pokaže prevajalčeva ustvarjalnost.
Osnovna merila, po katerih se ravnamo pri izbiri ali tvorbi novih izrazov so sledeča:
a)	Temeljno merilo za tvorbo strokovnih izrazov je funkcija predmeta ali pojma, ki je zanj treba najti izraz.
b)	Izrazi morajo biti tako natančni, da je nevarnost dvoumnosti čim manjša.
c)	Izrazi morajo biti kratki in jasni, sicer se ne uveljavijo.
d)	Strokovno izrazje zahteva čim večjo ustaljenost. Izkušnje pričajo, da traja deset in več let predno vkoreninimo določen izraz. Zato kaže preganjati le tiste izraze, ki so strokovno ali jezikovno napačni.
e)	Prevzemanju tujih besed iz živih jezikov se do skrajnosti izogibamo, čeprav se nam to žal vedno ne posreči.
f)	Pri izbiri oz. tvorbi novih izrazov je koristna analogija z drugimi jeziki. Namreč zgrešeno se je opirati samo na en tuj jezik, sedaj zlasti angleški, ker niso izrazi v vseh jezikih enako dobri. Če je le mogoče, je treba upoštevati več jezikov.
g)	Sinonimom se je treba izogibati, ker so lahko vzrok za nesporazume. Kjer pa že obstoje, se je treba odločiti, kateremu bomo dali prednost.
Alenka
Gorše
Nekaj misli o novinarstvu in o obveščanju v OZD
Sredi maja 19HS je bil zvezni posvet novinarjev v združenem delu v Portorožu. Na tem posvetu je bila obravnavana vrsta aktualnih tem o vlogi in mestu novinarstva in sistema obveščanja v OZD kot tudi o subjektu tega sistema — o novinarju samem. Pokazalo se je, da je področje sistema obveščanja od OZD do OZD sila različno. Tako imajo nekatere OZD tudi do S novinarjev (poklicnih) in bogat in razvejan mehanizem obveščanja, drugod so pa npr. uredniki zgolj referenti ali »deklica za vse«. Ustrezno temu tretmaju so tudi rezultati od OZD do OZD sila različni. Zelo jasno se je pa pokazalo, da je sistem obveščanja razvit in učinkovit tam, kjer so razviti tudi samoupravni odnosi. Pridružujemo se mislim Slavka Frasa, predsednika DNJ, ki je ob tej priliki rekel: »Ne more biti dvoma, da je javno obveščanje v delovnih kolektivih v neposredni funkciji delovanja samoupravnega sistema, saj je informiranost pogoj za to delovanje. V kapilarah, ali če hočete v koreninah družbenega dogajanja, tam, kjer ljudje združujejo svoje delo, je obveščanje nepogrešljivi element sožitja in odločanja. Brez kakovostne medsebojne obveščenosti samoupravljanje ni možno, ni možna niti nobena družbena dejavnost. Glasila v združenem delu so torej izrednega družbenega pomena in jim mora javnost posvečati kar največ pozornosti.« V pričujočem prispevku iz posveta vam predstavljamo temo o etiki novinarja oz. urednika. Njuna vloga krmarjenja med Scilo in Karibdo različnih interesov posameznikov ali skupin pritiska je čestokrat nehvaležna. Ne bo odveč, če si prispevek preberete in si na ta način ustvarite korektno predstavo o subjektu sporočevalca informacij.
Š.A.
O etiki novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem delu
Sedaj, ko si novinarji medijev za obveščanje širše javnosti prizadevajo, da bi na novo izoblikovali in posodobili svoj etični kodeks, se mi zdi prav, da spregovorimo tudi o etiki novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem delu. Zdi se mi primerno zato, ker so razmere, v katerih delujejo novinarji in poteka informiranje in komuniciranje specifične. Nadaljnji ralog, ki narekuje obravnavo etike, pa je spoznanje, da utegne uspešno izpolnjevanje etičnih zahtev in standardov utrjevati položaj novinarjev in organizatorjev obveščanja, krepiti njihov ugled in zaupanje vanje. To pa je nujno potrebno za uveljavljanje tega poklica in za profesionalizacijo obveščanja in komuniciranja v združenem delu. Novinar brez ugleda in zaupanja vanj ne pomeni nič, ampak predstavlja samo strošek za delovno organizacijo.
Če kdo torej, potem je to gotovo novinar ali organizator obveščanja ta, ki neogibno potrebuje ugled in zaupanje kolektiva. Zaupanje in ugled pa nista nikomur vnaprej podarjena in pridobljena že z zaposlitvijo in sklenitvijo delovnega razmerja, ampak se porajata in večata z uspešnim opravljanjem poklica. Sta torej sad uveljavljanja poglobljenega novinarjevega znanja, njegove sposobnosti, da se hitro znajde v okolju in uči od njega; da zna opazovati in zapa-žati, razlikovati, identificirati in ustrezno poimenovati; da se nauči poslušati in razmišljati tudi na drugih valovnih dolžinah, ne le na svojih lastnih; da se odlikuje s svojo prodornostjo in z
analitično	pronicljivostjo
poglablja v bistvo problemov, procesov in odnosov, pojavov in tako naprej.
Znanje je torej bistven pogoj za pridobivanje ugleda, vendar ne edini. Da bi si pridobil zaupanje kolektiva, ki ga obvešča, mora novinar v združenem delu pisati in govoriti resnico in samo resnico. Resnicoljubnost, poštenost, iskrenost in zanesljivost so etične lastnosti, ki naredijo iz novinarja ugledno, zaupanja vredno osebnost in zanesljiv vir informacij. Za takega novinarja pravijo, da je odgovoren in objektiven.
Za etično podobo novinarja v združenem delu pa je pomembno tudi to, da na vsakem koraku, naj sporoča, komentira, kritizira ali polemizira, izpričuje svoje dostojanstvo in občutek za mero, kar pomeni, da ne pretirava, ali kako drugače maliči stvari, o katerih piše ali razpravlja.
K etični podobi novinarja sodi dalje tudi kulturna raven, spoštovanje osebnosti in njenega dostojanstva, skratka celovitost tistim, ki jim poroča, vključno onih, o katerih poroča. Biti prodoren novinar, kar je ena poklicnih odlik, ne pomeni agresivnosti in arogantnosti, ampak predvsem zmožnost odkrivanja in odpiranja zanesljivih virov informacij, obvladovanja problematike in tematike sporočanja in obravnavanja, sposobnost kritične analize in nedogmatsko sintetiziranje in povzemanje ustreznih sklepov in spoznanj.
Etika naj bi delovala večstransko. Zlasti naj bi prispevala k oblikovanju kulturnih odnosov med ljudmi, h kulturnemu pogovarjanju in k temu, da drug v
drugem ne bi videvali bitij, ki se vzajemno izključujejo, sovražijo, diskvalificirajo in podobno. Uveljavljanje etike hkrati pomeni tudi zavestno samoome-i jevanje v tem smislu, da ne spuščamo z vajeti lastnih strasti. Uveljavljanje etičnih načel v odnosih med ljudmi naj bo tudi praktična demonstracija in ilustracija demokratičnosti in enakopravnih odnosov med novinarjem in drugimi člani kolektiva. Menim, da takšna etika pospešuje proces nastajanja in rasti ugleda novinarja in zaupanja vanj.
Občinstvo, h kateremu se obračata novinar in organizator obveščanja v združenem delu, je delovni kolektiv. Ta je hkrati njun kolektivni delodajalec, ki ju nagrajuje in jima reže vsakdanji kruh. Čim uspešnejši je delovni kolektiv tem boljši in tem večji je tudi kos kruha, ki ga dobiva novinar. Da bi ga opravičil, je tudi sam dolžan prispevati k boljšemu gospodarjenju, poslovanju in dohodku.
Če kdo torej, potem je gotovo tudi novinar eden tistih subjektivnih dejavnikov, ki bi moral biti med najbolj iskreno zainteresiranimi za uspeh svoje delovne organizacije in učinkovito delo kolektiva, za racionalno organizacijo dela in poslovanja, za razvoj ustvarjalnosti, za čimvečji dohodek ob čim manjših stroških, za ustrezno kadrovsko politiko in tako naprej. To pa praktično pomeni, da je potrebno sproti obveščati kolektiv o vseh pojavih in dejstvih, ki bi utegnili zmanjšati končni uspeh delovne organizacije in rušiti odnose v njej. Seveda pa so poleg novinarjev odgovorni za uspeh delovne organizacije tudi drugi nosilci odgovornosti, funkcij in pooblastil, ki so hkrati zelo pomemben del informacij v delovni organizaciji.
Znano vam je, da sedanji kodeks definira novinarja kot družbenopolitičnega delavca. Po novem naj bi novinarja preimenovali v javnega delavca. Kaj naj bi potemtakem novinar v združenem delu?
Osebno mislim, da je potrebno pri novinarju v združenem delu — in ne samo pri njem - poudariti tisto, kar je zanj splošno in najširše, ne pa posebno, čeprav je pomembno tudi to. Novinar v združenem delu je in mora biti najprej strokovni delavec, habilitiran za opravljanje
informacijsko-komunikacijske dejavnosti. S tem se odpravlja enodimenzionalna definicija novinarja, ki poudarja zgolj ideološko razsežnost novinarjevega delovanja. Takšna definicija pa odvrača pozornost novinarjev od poglobljenega oblikovanja etike same stroke - novinarstva kot specifične pojavne oblike informiranja in komunici-
ranja kot globalnega in vsestransko prisotnega družbenega pojava in jo preusmerja v oblikovanje etične podobe novinar-. stva kot političnega delovanja, oziroma v deklariranje (vnaprejšnje) politične opredelitve novinarja kot etičnega imperativa. Glede na povedano je razpravljanje o tem, kaj je novinar in ali je vmesno in prav še nadalje ohranjati v kodeksu zahtevo, da je novinar zavezan marksi-zmu-leninizmu in podobnim politično-ideološkim pogledom, lahko zelo koristno in ustvarjano početje za nadaljnji razvoj novinarstva sploh in novinarjev v združenem delu posebej.
Če pravimo, da je novinar v združenem delu strokovni delavec, habilitiran za opravljanje informacijsko-komunikacijske dejavnosti v združenem delu, smo s tem že definirali tudi istič-nico za izobraževanje ustreznih delovnih in izobrazbenih profilov. To pomeni, da mora izobraževanje posredovati tiste znanstvene discipline in znanja, ki jih potrebuje novinar v združenem delu. Take discipline in znanja pa so obvladovanje informacijsko-komunikacijske dejavnosti oziroma njenih znanstveno-teo-retičnih osnov, zakonitosti sporočanja in ubesedovanja, za boljše razumevanje življenja in odnosov med ljudmi pa tudi še sociologijo (zlasti dela iz segmentov, ki jih ta obravnava in vključuje v strukturo svojega predmeta), psihologijo, ekonomiko, ustavni red in normativno ureditev informiranja in komuniciranja, položaj delavcev in podobno. Seveda s tem še zdaleč ni izčrpano vse, kar zadeva izobraževanje in usposabljanje novinarjev.
Naj se povrnem k predlogu o preimenovanju novinarja v javnega delavca. Mislim, da tako poimenovanje točneje izraža položaj novinarja, kot ga izraža naziv družbenopolitični delavec. Enostransko poimenovanje novinarja kot družbenopolitičnega delavca je pripeljalo do absolutiziranja ene od razsežnosti ali značilnosti novinarskega delovanja, ki se kaže v določenih učinkih javnega nastopanja novinarja in do nenehnih poskusov narediti iz novinarja propagandističnega izvajalca dnevne politike in transmisijskega vzvoda odločujočih politikov in funkcionarjev višjega reda. Nenehni napotki o čem naj bi in o čem naj ne bi pisali, govorili in podobno, spreminja novinarja v kolesce aparata ustanovitelja ali politične stranke. Iz strokovnjaka za javno informiranje in komuniciranje, ki mora biti samostojno in odgovorno, se spreminja v uradnika. Novinarjeva prva naloga pa je misija (poslanstvo, poklic), ne pa transmisija (prenosni jermen). Biti novinar po mojem prepričanju
in razumevanju ni predvsem družbenopolititčna funkcija, čeprav je res, da držijo politične stranke in mnogi ustanovitelji roko nad sredstvi obveščanja prav zaradi njihovega večjega ali manjšega političnega naboja in učinkov. Tudi novinar v združenem delu je velikokrat bil in je še v položaju, ko nosilci moči v delovni organizaciji skušajo narediti iz njega poslušno orodje tako, da minimizirajo njegovo samostojnost. Pomanjkljivost v izobrazbi in znanju novinarja je za voljo tega vse prevečkrat dobrodošla. Odtod vsaj deloma tudi nezaželjenost visokoizobra-ženih novinarjev v tej ali oni delovni organizaciji. Mislim, da je odprava mita o novinarju — družbenopolitičnem delavcu potrebna in v interesu nadaljnjega razvoja novinarstva kot stroke. Že sam naziv javni delavec kaže na razmerje med novinarjem in širšo javnostjo, katere sestavina so tudi družbenopolitične organizacije in družbene (državne) institucije, ne zgolj na razmerje med novinarjem in
nosti (v delovni organizaciji pa kolektivu), strokovnim in etičnim načelom stroke, svoji vesti .in resnici. Takšno izhodišče omogoča tudi trdnejše pozicije za delovanje novinarjev kot doslej, pa tudi večjo notranjo (moralno) neodvisnost in svobodo. Vse to pa bi hkrati krepilo tudi pokončnost novinarjev tako v javnih glasilih kot v združenem delu. Čeprav se opredeljujemo za označitev novinarja kot javnega delavca, ker širše označuje njegovo funkcijo, pa ne bi smeli dovoliti, da se dilema javni ali družbenopolitični delavec spremeni v jalov prepir.
Za oblikovanje etike ni najbolj bistveno vprašanje, javni ali družbenopolitični delavec, ampak odnos do resnice in javnosti. V tem primeru bi bilo namreč nujno opustiti tako pojem »javni« kot »družbenopolitični«, če se ne bi mogli sporazumeti o enotni etiketi novinarja. Končno ne bi smeli pozabiti, da tudi nosilce državnih in družbenih funkcij, politike, prištevajo med javne delavce.
družbenopolitično organizacijo ali ustanoviteljem sredstva obveščanja. Kljub svoji angažiranosti je novinar bolj podoben izvedenemu informatorju in pojasnjevalcu ter pedagogu kot pa družbenopolitičnemu delavcu z vsemi značilnostmi in atributi, ki jih ta ima ali ki mu jih pripisujejo. Sicer pa si lahko vsak novinar združenega dela sam odgovori, koliko dejansko je in koliko se čuti družbenopolitičnega delavca, oziroma koliko se njegov položaj razlikuje od položaja klasično pojmovanih profesionalnih nosilcev političnih funkcij. Zato je pomembno zavedati se, da je novinar predstavnik javnosti ko obvešča o delu državnih in drugih organov in institucij.
V interesu oblikovanja etike novinarstva je, da poudarimo kot temeljno zavezanost in odgovornost novinarja širši jav-
Omenil sem že pobudo, naj izpopolnjeni kodeks ne bi zahteval od novinarjev, da morajo pri svojem delu uveljavljati marksistični svetovni nazor. Tudi ta predlog zasluži globlji razmislek. Zakaj? Predvsem se mi zdi prav, da ne vztrajamo pri »marksi-zmu-leninizmu« zavoljo tega, ker ta, pa naj bo še tako univerzalen, zajema le del svetovne znanosti in znanj o naravi in družbi ter njunih pojavih, odnosih itd. So spoznanja, ki so jih in jih še prispevajo druge znanosti, tako da »marksizem-leninizem« ne more in tudi ne sme biti edini vir znanja in spoznanj novinarja. Kljub temu pa seveda ni nobene potrebe, da bi posebej v kodeksu naglašali pomen drugih znanstvenih disciplin pri novinarjevem iskanju resnice. Številni novinarji se bodo seveda posluževali Marksovih in Leninovih spoznanj, pa naj to v kodeksu piše ali ne. Najpomem-
bnejša naj bo zahteva kodeksa, da mora novinar pisati in govoriti resnico ter v okviru dane družbene ureditve in odnosov uveljavljati obče človeške in druge vrednote, metode in načine (ki morajo seveda tudi biti etično sprejemljivi) pa moramo prepustiti svobodni izbiri, znanju in zmožnosti novinarja. Se pravi, da morajo novinarji izpovedovati predvsem resnico in spoznanja, ki so pomembna za človeka in njegov položaj. Predvsem to naj narekuje etiko novinarstva in jo označuje, kajti samo pripadnost marksizmu-leninizmu in sklicevanje nanj še ne zagotavlja niti večje resničnosti resnice niti etično bolj sprejemljivega novinarja.
Naj k v semu temu še dodam, da me osebno zelo moti to, da so razni razlagalci in razvijalci »marksizma-leninizma« že tako onesnažili Marxov nauk, da bo potrebna ekološka akcija. V imenu marksizma in razrednega boja je mogoče danes zagovarjati najbolj nazadnjaške odnose in oblike delovanja države in partije, ohranjati stalinistično razlago in prakso socializma in podobno. Skratka, Marxa in njego nauk bo najprej potrebno ubraniti pred demagogi in dogmatiki, ki jim je sklicevanje na marksizem-leninizem zgolj sredstvo za preprečevanje razvoja in napredka socializma, oblikovanja demokratičnejših odnosov in sproščanja v človeku dremajočih ustvarjalnih sil, kar je trajna vrednost in cilj ter perspektiva človeka in njegove svobode. To je tisto, kar je v Marxovem nauku trajnega; nikoli dokončani razvoj človeka in njegovega položaja v družbi. Temu cilju mora biti podrejena tudi etika novinarstva, ki prav tako ne more priznavati dokončnosti naše družbene ureditve in odnosov v njej.
Etični kriterij novinarstva mora biti stalno preverjanje vprašanja ali se gibljemo v nakazani smeri osvobajanja človeka in njegovih ustvarjalnih sil ali ne. Samo tako je mogoče biti in ostati zvest tudi Marxu.
Novinar je v svojem delu večkrat postavljen pred etične dileme. Že umrli ameriški komentator VValter Lippman je v zvezi z iskanjem resnice opozarjal na tri notranje drame novinarja. Prva drama je v tem, da obstaja nenehni in mnogostranski konflikt med novinarjevo dolžnostjo, da raziskuje resnico in njegovo človeško željo, da se uveljavi in naredi kariero. Druga drama se kaže kot konflikt med raziskovanjem resnice in željo ter potrebo novinarja, da ostane v dobrih odnosih z »močnimi«. Tretja drama pa je konflikt med dolžnostjo raziskovati resnico na področju zunanje politike in lojalnostjo do vlade. Da gre tu
za izrazito etične dileme, bržčas ni treba dokazovati.
Hudim dilemam etičnega pomena je ali pa more biti izpostavljen zlasti novinar-komunist. Do etične dileme pri njem more priti zavoljo konflikta med strankino (statutarno) disciplino in (za)vestojo novinarja. Demokratični centralizem ga namreč zavezuje, da se zavzema za uresničevanje stališč in sklepov, čeprav z njihovim sprejemom ni soglašal in tako ostal v manjšini. V takem primeru ima pasivnost novinarja svoje etično opravičilo, ki bi ga morali spoštovati. Če tega ne bi upoštevali, potem bi morali priznati tudi utemeljenost izgovorov, češ, izpolnjeval sem samo svojo dolžnost. Vemo pa, da takih izgovorov praviloma ne priznavamo. Tega v naši ZK še zdaleč nismo razrešili.
Novinarjem se večkrat zameri in očita, ker se niso opredelili do posameznih pojavov, izjav ali prispevkov in obsodili njihovih nosilcev. Menim, da neoprede-ljevanja novinarjev ni mogoče zmeraj označevati kot nekaj negativnega, oportunističnega in podobno, kajti opredeljevanje in eksplicitno zavračanje nečesa ali nekoga vendarle vsebuje tudi prvine arbitriranja, kar se prav tako večkrat očita novinarjem, zlasti v primerih, ko se opredeljujejo zoper »neprave« osebnosti ali ko posegajo v urejanje »nezaželjenih« zadev. Sodim, da ravna novinar kot samostojna in odgovorna osebnost etično pravilno, ko se noče opredeljevati o zadevah ali osebnostih, če za kaj takega nima dovolj trdnih argumentov in če to ni v skladu z njegovo (za)vestjo in etiko. V takih primerih morajo po mojem prepričanju uredništva priznavati novinarju diskrecijsko pravico, da se ne opredeljuje, kar bi pomenilo upoštevanje tako imenovane pravice »ugovora vesti« kot etične kategorije.
Končno mislim, da je ena od teženj noveliranja etičnega kodeksa tudi v tem, da se zoperstavlja s svojimi normami uveljavljanju primitivnih in vulgarnih predstav o tem, zakaj naj bi uporabljali novinarje. Na nedavnem posvetovanju jugoslovanskih novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem delu je eden od udeležencev zelo odločno zavrnil misel, da morajo novinarji delovati kot bombaške trojke, ki jurišajo na bunker. Iz prispodobe očitno štrli aluzija, da naj bi opravljali novinarji »umazani in krvavi del posla« ter sondirali teren za druge ešalone. Tudi to je eden od razlogov, da se vsebina kodeksa obrne k novinarju in njegovi stroki, sicer se bodo poenostavljena gledanja na novinarja in novinarstvo še naprej ponavljala in vulgalizira-la. V življenjskem interesu novinarjev je, da se temu energično upirajo tudi s kodeksom stroke.
Izgradnja informacijskega sistema v delovni organizaciji
Pri izgradnji informacijskega sistema imamo na voljo več alternativnih poti. pri čemer pa mora biti informacijski sistem DO tako zgrajen, da je sposoben opisati bodoča stanja, dogodke in akcije, ki jih bomo morali uporabiti, da bi dosegli predvideni cilj. Ker je izgradnja informacijskega sistema DO neob-hodna, so ga le te prisiljene izgrajevati ne glede na visoke stroške njegove izgradnje. Delovna organizacija gre lahko v korak s konkurenco le, če ima izgrajen informacijski sistem, ki ji omogoča dajati informacije za optimalne poslovne odločitve. To, kar v resnici informacijski sistem nudi neki DO, zavisi od naslednjih faktorjev:1 1 (dr. Viljem Rupnik: Informacijski upravljalni sistemi in njihov pomen za poslovne odločitve)
—	od tega, kakšne informacije zahtevamo od IS,
—	od tega, kakšna je kvaliteta in zanesljivost teh informacij,
—	kdaj želimo te informacije imeti,
—	kakšni so stroški za te informacije
Osnovni cilj izgradnje informacijskega sistema je zbiranje in obdelava podatkov ter dobivanje kvalitetnih informacij za poslovne odločitve, medtem ko se poleg tega lahko doseže tudi splošna informiranost v delovni organizaciji. Izgradnja informacijskega sistema pa zahteva tudi nov način vodenja in upravljanja, pa tudi organizacijske spremembe znotraj delovne organizacije.
Pri določanju elementov in posameznih aktivnosti pri izgradnji IS kot celote v DO je potrebno izvršiti celo vrsto aktivnosti, ki so potrebne pri razvojnih fazah informacijskega sistema. Potrebno je poznati tudi odločujoče dejavnike, ki definirajo dimenzije (vpis v register, predmet poslovanja, normativni akti, sistem upravljanja in vodenja, sistem organizacije in organizacijske strukture) delovne organizacije, kajti iz vsebine teh dejavnikov se morajo razbrati pomembne veličine za izgradnjo primarnega informacijskega sistema. Izgradnja IS običajno poteka po štirih glavnih fazah:2 (Cit. delo pod 1),
—	postavljanje problema,
—	sistemska analiza problema,
—	sistemsko projektiranje in
—	sistemsko programiranje problema
Izgradnja informacijskih sistemov predstavlja sestavljen in dolgotrajen proces. Že na samem začetku tega procesa se pojavljajo določena vprašanja. Od njihovih rešitev pa je odvisno, kakšen bo prispevek infor-
macijskega sistema pri efektivnosti funkcioniranja DO, za katero smo le — tega izgrajevali. V kolikor bi se lahko dobile optimalne ali vsaj približno optimalne rešitve vprašanj, bi te rešitve v določeni meri determinirale tudi optimalnost informacijskega sistema v celoti. Na drugi strani pa pri izgradnji informacijskega sistema nasploh nastopa težava v orientaciji na področju aplikacije. Ne glede na različne vrste informacijskih sistemov, nastopa večina težav pri koncepiranju delovnega načrta, po katerem naj bi določen informacijski sistem zgradili.
Glede na to, da je IS delovne organizacije tako zapleten, da ga v celoti in z vsemi podrobnostmi ni mogoče prikazati, se poslužujemo izgradnje modelov z upoštevanjem vseh faktorjev, ki do določene mere vplivajo na informacijski sistem. Na osnovi modela, ki temelji na poznani strukturi organizacijskih sistemov in njenih parametrov, potem izvajamo informacijski sistem. Iz prakse izhajajo potrebe po formalnem pristopu (razdelava metod analize, sinteze, strategij...).
Pri neupoštevanju formalnega pristopa se šele po velikih začetnih vlaganjih, predvsem pa v fazi izvajanja, pokažejo pomanjkljivosti, ki so rezultat nepopolne izgradnje informacijskega sistema. To se praviloma dogaja zaradi kompleksnosti realnih informacijskih sistemov in ne dovolj pretehtanega načrtovanja razvoja. Zato je upravičen napor v smiselno dovolj globoko formalizacijo informacijskega sistema in njegove okolice. Na osnovi te formalizacije lahko z objektivnim in formalnim pristopom v fazi izgrajevanja informacijskega sistema upoštevamo lastnosti, ki jih naj ima informacijski sistem. Torej je končna učinkovitost izgradnje IS predvsem rezultat primernosti in globine formalnega modela IS in okolice.
Vsaka delovna organizacija, ki ima solidno izgrajeno ročno obdelavo podatkov, prečiščeno osnovno šifracijo in dokumentacijo, je praktično zrela za prehod na računalniško obdelavo podatkov in s tem dane možnosti za izgradnjo računalniško zasnovanega informacijskega sistema. Zmotno pa bi bilo trditi, da se IS delovne organizacije izgrajuje samo s pomočjo sodobnih sredstev za obdelavo podatkov, čeprav ta sredstva inicirajo razvoj informacijskega sistema. Vendar pa si danes skoraj ni mogoče zamišljati izgradnje IS delovne organizacije, ne da bi se predvidela uporaba računalnika. Njegova uvedba pride v poštev
samo, če je v skladu s cilji, ki jih želimo doseči ob spremembi obstoječega poslovnega informacijskega sistema.
Pri izgradnji dobrega računalniško zasnovanega IS je potrebno najprej opredeliti procese odločanja, pri katerih so potrebne informacije s pomočjo računalnika. Zato je treba z uvajanjem računalnika v IS začeti šele potem, ko so opravljene številne analize. Z izgradnjo informacijskega sistema lahko razdelimo integracijske težnje v tri skupine:3 (Ferdinand Marn: Elementi avtomatiziranega proizvajalnega procesa)
—	združevanje podatkov v bankah podatkov; s tem odpade dosedanje shranjevanje enakih podatkov na raznih mestih in v različnih kategorijah ter vse težave, ki so spremljale takšen način shranjevanja podatkov,
—	direkten prenos podatkov s pomočjo komunikacijske mreže med posameznimi izvori informacij, računalnikov in uporabniki informacij; s tem odpravimo sicer nujno časovne zastoje in omogočimo obdelavo v realnem času (real — time),
—	sistemsko združevanje, povezano z razvojem ustreznega modela obratovanja, s pomočjo katerega lahko določimo, ali pa tudi predvidimo, vse važnejše podatke.
Ko je odločitev o uvedbi računalnika in s tem o vzpostavitvi računalniško zasnovanega IS sprejeta, je treba poskrbeti za njeno izvedbo. Pri tem pa je koristno, da poleg novega računalniško uvedenega IS vsaj nekaj časa obstaja še stari. Računati je namreč treba z začetnimi težavami, ki utegnejo povročiti napake, katere pa je mogoče v miru odstraniti le, če medtem deluje še stari informacijski sistem. Z uvedbo računalniško zasnovanih informacijskih sistemov pabo istočasno treba močno spremeniti stare organizacijske strukture. Predvsem zapadejo močne hierarhične strukture, s čimer se organizacijska struktura močneje približa proizvodnemu procesu. Organizacijo celotne delovne organizacije bo treba uskladiti z IS in obratno. Tak računalniško zasnovan informacijski sistem gradimo vrsto let. Praktično je nemogoče zgraditi ves sistem naenkrat. Zato je najprimerneje, da si ga zamislimo v grobih obrisih, z vsemi najvažnejšimi povezavami, nato pa izgrajujemo sektor za sektorjem po prioriteti, ki je za delovno organizacijo najbolj ekonomična. Tako globoke organizacijske spremembe, kot jih v IS vnaša računalnik pa izvršimo počasi in postopoma, pri čemer pa moramo v grobem upoštevati naslednje štiri faze:4 (Cit. delo pod 3)
— prenos vseh množičnih obdelav na računalniško obdelavo,
—	za posamezne dejavnosti v oddelkih začenjamo ustvarjati regulacijske sisteme,
—	pri še vedno ohranjenem periodičnem načinu obračuna skušamo integrirati posamezna področja,
—	prehod od periodične obdelave k obdelavi v realnem času in integracij vseh dejavnosti podjetja.
Računalniško zasnovan informacijski sistem je treba vzpostaviti za vsako delovno organizacijo posebej in mora biti prilagojen tamkajšnjim potrebam. Zato ni mogoče kupiti obstoječih organizacijskih rešitev in po njih vzpostaviti računalniško zasnovanega informacijskega sistema, temveč se mora ta postopno razvijati v lastni organizaciji. Skratka, v vsaki delovni organizaciji, ki ima informacijski sistem zgrajen s pomočjo računalnika, mora obstojati skupina strokovnjakov (programerji — organizatorji, sistemski analitiki ipd.), ki proučuje razmere v danem okolju, z namenom, da bi bil računalnik čim bolj uspešen. Iz tega pa sledi, da je treba pri uvedbi računalniško zasnovanega informacijskega sistema izvršiti tudi adekvatno izobrazbo kadrov, ki bi z enostavnimi in zanesljivimi sredstvi vpeljali »red« v delovno organizacijo. Dominantno vlogo v celotnem toku organizacijskih priprav za izgradnjo računalniško zasnovanega informacijskega sistema mora torej imeti organizacij izobraževanja vseh sodelujočih v sistemu in to od tistih, ki zajemajo informacije, do tistih, ki na temelju te informacije prinašajo določene odločitve. Vedno pa moramo imeti pred očmi, da lahko informacijski sistem eksistira samo, če zanj obstajajo organizacijski predpogoji, ki jih je mogoče ustvariti le, če imamo šolan kader na vseh nivojih. Potreben bo torej velik in dolgotrajen napor, da se bodo človek in njegove organizacije prilagodile novim načinom dela, ki jih omogočajo računalniki.
Razvojni center: Boris Hribernik, dipl.oec.

Stol chipendel
Razvojna in investicijska
politika v OZD
Večkrat se v praksi uporabljata pojma poslovna in razvojna politika, ki sta si po smislu zelo podobna, kljub temu pa obstaja razlika in sicer:
A) Poslovna politika organizacije združenega dela je tista, stalna aktivnost delovne organizacije, ki zajema:
—	izbiro in določanje ciljev za določen čas ter izbiro in odrejanje načina in sredstev za njihovo uresničitev ter,
—	prinašanje odločitev in pred-vzemanje ukrepov za realizacijo postavljenih ciljev.
v investicijskem programu, ki predstavlja sistematično analizo zunanjih in notranjih pogojev gospodarjenja in oblikovanja razvojne politike OZD, konkretizirane na določeno investicijsko nalogo.
Investicijsko politiko bi lahko definirali kot aktivnost, s katero se planira, uresničuje in kontrolira realni razvoj OZD preko vlaganja v osnovna in obratna sredstva ter perspektivno usposabljanje kadrov in gospodarsko infrastrukturo. Žal so v praksi slednji dve postavki zapostavlje-
Lično urejeno dvorišče na tozdu TGD
B)Razvojna politika OZD pa je
tisti del splošne poslovne politike, ki se nanaša na njeno dolgoročno poslovanje. To je tista zavestna aktivnost članov delovnega kolektiva, ki poslovanje svoje DO prilagaja spremembam in tendencam na trgu, ki se bodo zgodile v prihodnosti, s čimer bi se zagotovil obstoj in izboljšal položal DO v nacionalnem oziroma svetovnem gospodarstvu bližnje in daljne perspektive.
Razvojna politika bi morala zagotoviti takšno dolgoročno orientacijo, s katero se bo dosegla trajna ekonomska stabilnost v poslovanju in povečala efikasnost poslovanja OZD. Torej razvojna politika mora vsebovati ne samo kvantitativno ampak kvalitativno rast.
Da bi se uresničila razvojna_ politika, so potrebna določena vlaganja investicijskih sredstev. To pomeni, da se dolgoročna razvojna politika OZD uresničuje in investicijsko politiko, ki je krajša in časovno določena z roki aktiviranja. Investicije predstavljajo sedanja vlaganja za doseganje prihodnjih efektov.
Investicijska politika je časovno bolj določena od celotne razvojne politike in se konkretizira
ni, forsira pa se vlaganje v direktna materialna sredstva in sicer v raznih oblikah in kombinacijah med njimi.
Investicijska aktivnost kot odraz razvojne politike predstavlja trajno aktivnost OZD. Sam proces investiranja se prične z investicijsko iniciativo, ki bi jo lahko definirali kot idejo o potrebi investiranja. Ta ideja o potrebi investiranja pa ima svoj izvor v želji za neprestanim razvojem lastne proizvodnje in poslovanja, materializira pa se v raznih razvojnih programih (planih) in ciljih, ki jih prinašajo delavci OZD. Iz teh planov raz-
voja izhajajo investicijske iniciative, ki se v procesu prinašanja investicijskih odločitev konkretizirajo v investicijskih programih. Do investicijske iniciative pa, lahko pride zaradi:
—	družbenih potreb po investiranju in
-	potreb OZD po investiranju.
Potrebe po investiranju, ki v resnici predstavljajo eksterne in interne faktorje motiviranja po investiranju, so v trenutku nastajanja le komaj opazne, ko pa se že dovolj manifestirajo, so že tako velike in urgentne, da jih je zelo težko pravočasno zadovoljiti.
Letos asfaltirano skladišče hlodovine na Žagi
Zato bi morali vsi gospodarski subjekti težiti v interesu družbe in svojem lastnem, da sami te potrebe evidentirajo ex ante in ne ex post, kot se to pogosto v naši praksi dogaja. Niso redki slučaji iz prakse, da ko povpraševanje po nekaterih proizvodih bistveno poraste, šele takrat pričnejo rasti investicijski apetiti tudi tistih subjektov, ki se drugače ne ukvarjajo s to dejavnostjo. Posledica takega pojava je, kot popularno pravimo, »dupli-ranje kapacitet«. Zato bi bilo potrebno lastne, še prej pa družbene potrebe po investiranju predvideti in ne šele ugotavljati dejstva. Nedvomno so tiste OŽD, ki so organizacijsko in kadrovsko usposobljene sposobno realno predvideti vse spremembe, ki imajo bistven vpliv na njihovo bodoče poslovanje (razvoj tržišča, razvoj tehnike in tehnologije, razvoj surovinske baze, itd.) v prednosti pred onimi, ki te potrebe evidentirajo šele takrat, ko so že vsem jasne.
Specifičnost investicij je, da hkrati predstavljajo tudi omejitveni faktor razvoja. Ko se investicija enkrat realizira, le-ta praviloma za določen čas ne daje več možnosti za druga vlaganja, ki bi lahko bila še bolj efikasna in ustrezna od prejšnjih.
Zaradi resnosti investiranja in rizika realizirane investicije je v fazi načrtovanja potrebno preverjati tudi investicijsko iniciativo v smislu ali resnično obstaja potreba po določeni ideji o investiranju, tako z vidika družbenih potreb, kakor tudi z vidika potreb investitorja. Še zlasti je potrebno posvetiti temu vprašanju primerno pozornost v sedanjem času stabilizacije in vse težjih gospdarskih razmerah.
Ugotavljanje individualnih potreb OŽD po investiranju je bolj enostavno, kot pa ugotavljanje družbenih potreb. Interne faktorje motiviranja, investiranja je lažje ugotoviti, kajti le-ti izhajajo iz določenih problemov proizvodnje in poslovanja ali iz ciljev razvojne in investicijske
vidualne potrebe OZD po investiranju ne pojavljajo izolirano; temveč v praksi obstaja njihova medsebojna odvisnost. Vsaka ideja oziroma investicijska inicijativa mora biti preverjena in ocenjena v smislu njene opravičenosti. Dejanska realizacija nastopi šele po skrbnem preteh-tanju vseh idejnih zamisli, predhodnih študijih in raziskavah. Takšna analiza predstavlja v resnici ponovno preverjanje izhodiščnih parametrov in dokazovanje, da bodo nove naložbe, razen tega da zadovoljujejo družbene individualne potrebe, zagotovile tudi potreben dohodek za kritje vseh potreb vključno s sposobnostjo vračila vloženih sredstev. Analiza investicijske iniciative po svoji vsebini spominja na investicijski elaborat; je manjšega obsega in vsebuje le nekatere najvažnejše pokazatelje in indikatorje. Analiza investicijskih iniciativ bi morala biti praviloma alternativna, tako da se šele na osnovi naj-ugodnešje alternative preide v detaljno izdelavo elaborata.
Analiza investicijske iniciative bo zahtevala v vsakem konkretnem primeru različno obravnavo sistematično zajetih postavk. V nekaterih primerih bodo posamezne analize zaradi manjše pomembnosti celo odpadle, v drugih primerih pa bodo nekatere važne analize zahtevale večjo poglobljenost in natančnost. Ker se v naših pogojih gospodarjenja enakovredno prepletajo družbene, tehnične in ekonomske komponente, je analiza in ocena neke investicije zelo odgovorna in kompleksna naloga. Zavedati se moramo, da današnje razvito gospodarstvo ne prenese več, da se v investicijski politiki sprejemajo odločitve »iz rokava« samo na temelju vtisov, izkušenj in občutkov (intuicijo), temveč zahteva solidno poznavanje dejstev, analiz in predvidevanja ter poznavanje zakonitosti našega gospodarstva in družbenega razvoja.
Razvojni center Boris Hribernik, dip. oec.
Zakaj ne ješ? Pripravila sem tvojo najboljšo jed. Vidim,
'Zadnjih nekaj mesecev sem popolnoma izgubil apetit in vse ibolj utrujen sem.
da si tudi oslabel.
Sluznica je bleda, kot da bi bili slabokrvni.
Utrujen sem in boli me, ko grem na vodo.
' /Ste opazili v vodr i (kri?	j
Da, v zadnjih dveh tednih.
1
Kadar se pojavi kri v** urinu, se je treba \
posvetovati z zdrav- j ( Da, hrbet me boli. \ j \ nikom. Imate morda [še kake druge mot- j
W? _________________J
Prostata obkroža Z leti se prostata zgornji del mokrilne	povečuje in lahko
cevi, izza nje se	izzove motnje pri
nahaja zadnje črevo.	mokrenju.
Farmer garnitura
Program (Juinn Ann/NOVI
KULTURA
Glosa, čisla kot jutranja rosa
Prišel je dan, ko žaga je seliti pričela žagan les, da ne začel bigniti.
Za tako delo, takega obsega pomoč prosila je od tega in onega.
Tudi razvoj ta veleumski trust, ki vedno znova, vedno polnih ust po tozdih govoriči, da je sloga tisto kar druži nas in toči vino čisto, naj prostovoljcev pet primaknil bi na listo.
Pet mož v soboto naj bi dal razvoj, da bi pri delu ne nastal zastoj.
A glej hudiča! Ravno tega dne razvoj ’ma tol’ko dela, kot še nikoli ne. Projekt obsežni mora ta končati in referat obširni že jutri drug’ oddati. Tehnologijo novo tretji da študira s kompjuterjem četrti spet komunicira. Omaro načrtuje peti, maxi ki pa ne bo prišla na trg, po naši praksi
Strašno, strašno ta dan se vsem mudi, prihodnost naj nas torej ne skrbi.
Pa vendarle nekdo pač mora tja da se dokaže sloga, in organizacija.
Hura! Našel se je! Že star sicer in sivolas, od let vpognjen malce čez hrbet je stas.
Izrezan žolč, malo načeta jetra Našli smo ga pa le, budalo Petra!
Od petih mož samo moral je garati in složno za razvoj prispevek dati.
Ne, ni mi krivo da sem se znojil najskromnejši prispevek podelil. Zamerim le, da složnost izumira in slično kugi nas dvoji, razdira.
Naj mi nihče več od danes ne naklada, ne šef, ne ZE KA in ne naša vlada da jutri složni bomo vkup stopili in firmo našo iz doleov rešili.
Zdaj pa še to! Kol vedno tudi tega dne se je v razvoju mirno — pil kofe.
Na koncu samo to bi še dodal:
Če Janez bi svoj posel dobro znal te glose jaz pač ne bi bil oddal.
Ker pa se Janezek organizacje ni učil iz glose te naj bi poduk dobil:
»Kdor hoče biti Leader med soldati, najbolje sam streljati mora znati!«
Pošiljam še pozdrave vam v veter
pozdravlja vas	Peter
Počitnice ’88
TERMIN	SUKOŠAN NADINIČ
22. 6. - 2. 7. 1988
2. 7. - 12.7. 1988 12. 7. - 22. 7. 1988
22. 7. - 1. 8. 1988 1. 8. - 11.8. 1988
Krvavica Robert DSSS, Kralj Domine TPI, Kljajič Dejan BLP Pečjak Andrej TGD
Turk Alojz TPI, Bezeg Jože DSSS (upok.), Košmrl Ana TES, Lukan Viktor BLP,
Lukan Karel DSSS
Kolarič Josip TPP, Matoh Franc TAP, Umek Janez DSSS, Dukanovič Anica TDP, Umek Žabčič Nena TKO, Jakofčič Anica TKO, Faleskini Brane BLP, Bradač Dragica DSSS,
(Nadaljevanje na 14. strani)
(Nadaljevanje s 13. strani)
TERMIN
BUNCLUKA
11. 8. - 21. 8. 1988
21. 8. - 31. 8. 1988
TERMIN
22. 6. - 2. 7. 1988 2.7. - 12.7. 1988 12. 7. - 22. 7. 1988
22.7.	- 1.8.1988
1.	8. - 11. 8. 1988
11.	8. - 21. 8. 1988
21.	8. - 31. 8. 1988 31. 8. - 10. 9. 1988
TERMIN
2.	6. - 12. 6. 1988
12.	6. - 22. 6. 1988
22.	6. - 2. 7. 1988 2. 7. - 12. 7. 1988 12. 7. - 22. 7. 1988 22. 7. - 1. 8. 1988
1.	8. - 11. 8. 1988
11.	8. - 21. 8. 1988
21.	8. - 31. 8. 1988
31.8.	- 10.9. 1988
TERMIN
12.	6. - 22. 6. 1988
22.	6. - 2. 7. 1988
2.	7. - 12. 7. 1988
12.	7. - 22. 7. 1988
22.7,	- 1.8.1988
1.	8. - 11. 8. 1988
11.	8. - 21. 8. 1988
21.	8. - 31. 8. 1988 31. 8. - 10. 9. 1988 10. 9. - 20. 9. 1988
TERMIN
13.	5. - 23. 5. 1988
23.	5. - 2. 6. 1988
12.	6. - 22. 6. 1988
22.	6. - 2. 7. 1988
2.	7. - 12. 7. 1988 12. 7. - 22. 7. 1988 22.1.- 1.8.1988
1. 8. - 11. 8. 1988
11.8.	-21.8. 1988 21. 8. - 31. 8. 1988 31. 8. - 10. 9. 1988 10. 9. - 20. 9. 1988
TERMIN
22. 6. - 2. 7. 1988 2. 7. - 12. 7. 1988 12. 7. - 22. 7. 1988 22.1.- 1.8.1988 1. 8. - 11. 8. 1988 11. 8.-21. 8. 1988
21.8.	-31.8. 1988
31.8.	- 10. 9. 1988
Šoba Anton LIPA
Povše Jože TSP, Bradar Jože TES, Saje Franc DSSS, Jarh Jože Sigmat, Matkovič Angelca TKO
Tavčar Marko BLP, Mojstrovič Darko TVP, Medle Slavko DSSS, Potočar Marija TVP, Vidmajer Alojz TVP
22. 6. - 2. 7. 1988 2. 7. - 12. 7. 1988 Mišjak TDP 12. 7. - 22. 7. 1988 Zaviršek TDP 22. 7. - 1.8. 1988 Volf DSSS 1.8.- 11.8.1988 Matoh Ludvik TAP 11. 8. - 21. 8. 1988 Malenšek DSSS 21. 8. - 31. 8. 1988 31. 8. - 10. 9. 1988
SUKOŠAN PERIČIČ
Iskra Ivica DSSS, Vovk Izidor TPI Kosmina Gorazd DSSS, Bradač Franc TPI Peterlin Branko TDP, Umek Majda DSSS Štrbenc Alfonz DSSS, Vidmar Franc BLP Kulovec Mirjan TKO, Vidmar Franc, Pirkovič TDP
Vidmar Igor DSSS, Besednjak Andrej TSP Legan Jure TDP, Pilič Miloš BLP Šegina Ivan TPE, Pucelj Peter DSSS
červar hiša
Jarc Anica BLP Hrovat Hedvika TDP
Maresič Tatjana DSSS, Jaklič Slavka DSSS Bartolj Stane Žaga, Kulovec Franc Žaga Pureber-Uršič, TVP, TPI, Uršič TPI Schvvener Slavko TEŠ, Legan Cvetka DSSS Šiler Ana TDP, Bradač Matija DSSS Škufca Toni TPI
Franko Miro TDP, Jaklič Albin TDP Antončič TES, Brsan DSSS
ČERVAR GARSONJERA
Derganc Tončka TSP, Jarc Slavko TDP Kastelic Jože TPI, Strniša Jana TVP Brulc Bojana TPP, Šajnovič, Muslimovič TDP Kren Jelka TDP, Kramaršič Janez TPI Avguštin Stane TDP, Fabjan Tončka TVP Krštinc Jakob TVP, Koncilja Šobar DSSS Pirc Metod Žaga, Ljubi Peter TDP Poglajen Avgust, Špelko Lidija DSSS Tisovec Anica TVP, Štrumbelj Ciril Žaga Smolič Tomaž TES, Lemovec Milan BLP
NEREZINE
Somrak Niko BLP (upok.), Mihelič Marija DSSS
Somrak Niko BLP (upok.), Mihelič Marija DSSS
Zupančič Darko Žaga, Kuhar Franc Sigmat, Slapničar Mira TES
Jerman Ivanka TVP, Rosenberger Ivan TPP, Mervar Franc TVP
Poplašen Petar TSP, Kolenac Josip TKO, Bradač Zvonka DSSS
Milanovič Milan DSSS, Sitar Gabrijel BOR, Bradač Ivan Žaga
Turk Alojz TES, Maraž Franc TAP, Avguštin Franc TES
Pust Jože TPP, Avguštin Jože Žaga, Pavlič Jože TSP
Konda TSP, Šimenc DSSS, Kocjančič Alojz
TSP, Grum Franc TGD
Jaklič TVP, Ribič TDP, Godnjavec Milan
TDP, Košir Toni DSSS
Struna Marjan Žaga, Mervar Ivanka TVP,
Jaklič Frančiška TDP
Durič Branko Žaga, Rajer Ljubo TGD,
Šercelj Silvo DSSS
CRES
Okroglič Marjan DSSS (upok.)
Rebolj Andrej TDP Koncilje Vojko TGD Berkopec Franci TSP Henčič Peter TKO Šporar Darko BLP Tisovec Marjan TES Vene Greta TSP
BAŠKA	ACAPULCO
Gajič Božena TPP Žagar Majda TES Srebrnjak TPP Šuštaršič Irena TVP Petan Sonja DSSS Pečnik SIGMAT Fabjan Anton DSSS Hrovat Franci TPI TERMIN
22. 6. - 2. 7. 1988 2. 7. - 12.7. 1988
12.7.	- 22. 7. 1988 22.1.- 1.8.1988
1. 8. - 11. 8. 1988
11.8.	-21.8. 1988 21. 8. - 31. 8. 1988
31.8.	- 10.9. 1988 TERMIN
Kumar Darko TPI Simončič Martin ŽAGA Požeš Ladko TPE Peterlin Zvone BLP Omerzel-Miklavčič S. Radanovič Darja BOR
PUNAT
Novak Milka TDP, Branko Brajkovič TKO, Bašelj Alojz TPI
Bubnjić Aga TKO, Kraševec Jože TDP, Košir Jože TVP
Mirtič Andreja TPI, Strašek Andrej TPP,
Mezek Marjana DSSS
Strniša Joži TSP, Zajc Jože DSSS,
Repše Jože TVP
Kren Jože TVP, Šonč Joža TSP,
Longar Adolf TPE
Božič Tine TVP, Vidmar Ivan (57) TSP, Piškur Janez DSSS
Štajdohar Anica DSSS, Rudolf Peter BLP, Avguštin Jerica TDP
Šmajdek Sandi DSSS, Špringer Alojz DSSS, Zupančič Antonija TKO
NJIVICE
22. 6. - 2. 7. 1988 2. 7. - 12. 7. 1988
2. 7. - 12. 7. 1988 12. 7. - 22. 7. 1988
22. 7. - 1.8. 1988
1. 8. - 11. 8. 1988
11. 8. - 21. 8. 1988
21. 8. - 31. 8. 1988
31. 8. - 10. 9. 1988
TERMIN
Legan Anton DSSS, Poplašen Franjo TSP, Logar Milan TPE, Muc Stane TKO Božič Milena DSSS, Petan Ivanka TVP (upok.), Zorn Ivanka TKO, Košir Cvto TVP, Saje Malči TVP
Peretin Dragutin TKO, Miklič Viktor BLP, Hočevar Slavka TSP, Horvat Marija TDP Saje Stane TDP, Frkat Manda TPI, Jakubovič Marta TVP, Jurca Miran TPP, Čačič Jerko TSP, Pavlin Martina TPI, Rački Majda DSSS, Zoran Jože TSP, Strajnar Marjan Žaga Vardič Marko TSP, Vračar Brane TES, Pavlin Lado DSSS Pavlin Slavko TPI, Klobučar Jože Žaga, Kasun Željko Žaga, Živko Alojz TES, Koncilja Jožica TGD, Lovše Janez TGD, Miklavčič Draga TSP
Tisovec Mari TVP, Durič Štefica TDP, Grubar Jožica TSP, Kadribašič Sulejman, Žaga, Kovačič Ivan TPP, Može Ivka TVP, Masnik Dušan Žaga, Pureber Silva DSSS, Bradač Andrej TPI Glavan Tončka Žaga, Černič Mirko TDP, Levstek Vika TVP, Kusturič Nedeljko TDP, Medved Anica TPE, Horvat Nada TDP, Petrič Andrej TDP, Čolnar Milan DSSS, Potočar Angelca TSP
Karlo Ivica Žaga, Anžiček Igor Sigmat, Pejič Tune Žaga, Kastelic Vanja TPI, Živko Alojz TES, Mlinarič Jože TES, Rajlič Miro TE Pavlov Dunja TDP
MEDULIN
Vidic Tatjana TES
Rozman Jože TVP, Ivanuša Magda BOR Pavlin Slavko TES, Gorše Vinko BLP Ožbolt Sonja TVP, Težak Vida TKO Gorjup Karel Sigmat, Kodelič Vida TVP Glas Rudi Sigmat, Kompan Alojz Vovk Janez TDP, Novina Darja BLP Špehar Marija TSP Vloge za Bohinjsko Bistrico so bile vse rešene v željenih terminih. Nekaj prostih terminov za obmorsko letovanje je še na voljo. Kandidati naj pokličejo na 203 tov. Kosmina Gorazda.
Predsednik komisije: Franko Miro 1. r.
22. 6. - 2. 7. 1988 2. 7. - 12. 7. 1988 12. 7. - 22. 7. 1988 22.1.- 1.8.1988 L 8. - 11. 8. 1988 11.8. -21.8. 1988 21. 8. - 31. 8. 1988 31. 8. - 10. 9. 1988
NOGOMETNI KLUB 2. ZV. LIGE
LJUBLJAN. GLED.IGR. (MILAN)
PRIKRITO
GORENJE
SEVERNO-
ATLANTSKI
PAKI
AVIOMOB.
OZNAKA
KUTINE
REZILO
VRSIA
VIKUNJE
LOVACA
ČLOVEK Z
VELIKIMI
OČMI
URNA
OSVEŽILNA
PIJACA
T
T
ZAH.NEMS.
SMUČARKA
(SYLVIA)
ZOBNIK
IT.JADR.
LETOVIŠČE
ONASSIS
OBGLO-
DANJE
IME
SLIKARKE
KOBILCA
IME
DIRKAČA
LAUDE
SOVRAŠTVO
NEMŠKI ADMIRAL V 2. SV.V.
REKA V
SREDNJI
ITALIJI
GOROVJE V
SEVERNI
FRANCIJI
ČLOVEK, KI GA MUČIJO
TKANINA
KEMIJSKA
SPOJINA
OŠTIR
KONEC
POLOTOKA
MAK.SNEM. (MILTON)
LJUBLJANA
ORANJE
LAHKA
KOVINA
BIRO
OSEBA
IZ
PRAVLJICE
VRSIA
MADŽAR.
VINA
VRSTA REDOVNICE
GOROVJE
V
SAHARI
SLIKARSKA
PLOŠČA
BEGOVIĆ
TEN. KLUB
VRSTA LESJ PLOŠČE
VERDIJEVA OPERA
PRISTANIŠČE V IRAKU
FALOT
KRAJ PRI CERKNICI
AVTOM.
OZNAKA
CACKA
GR. BOG VETROV
BITTNER
VRSTA
DIVJE
SVINJE
ENAKA
SAHOGLAS
NIKA
DESNI
PRITOK
SAVE
APOTEKAR
AV.OZNAKA ZA TETOVO
VRSIA
MOPEDA
NEMŠKI
PREDLOG
INDIJANCI V SREDNJI AMERIKI
SORIA
JABOLK
SPANSKO
ŽENSKO
IME
PRISTANI SCE V IZRAELU
GERMANSKI OREL
FRANCOSKO
LETOVIŠČE
časopisno zarotniško podjatja
® KMEČKI GLAS
ROMANTIČNA POVEST O USKOŠKIH ČASIH Slavko Dokl:
»USKOŠKA PRINCESA«
V slovenski literaturi je kdo ve zakaj skoraj zamrl žanr zgodovinske (romantične) povesti, ki je imela nekdaj veliko bralcev. Med avtorje, ki se po svojih najboljših močeh trudijo, da bi literaturo razbremenili njegovega »usodnega poslanstva«, je tudi Novomeščan Slavko Dokl. V Uskoški princesi popisuje uskoško življenje v dolini reke Krke v 17. stoletju v značilni romantični maniri, ob tem pa povest o mladem uskoškem paru in njunih pustolovščinah doma in v širnem svetu prepleta z etnološkimi, zgodovinskimi in kulturološkimi drobnimi zanimivostmi, ki nadevajo njegovemu fantazijskemu pisanju zgodovinsko preobleko. Knjigo je z imenitnimi grafikami ilustriral samouk Bogdan Breznik iz Trebnjega.
Knjiga obsega cca 300 strani in 20 ilustracij. Cena knjige ob izidu septembra 1988 bo 26.000 din. Lahko jo naročite z naročilnico, ki jo pošljite na naslov: ČZP Kmečki glas, Miklošičeva 4,
*9 KMEČKI dLAS
Ime in priimek----------------------
Natančen naslov (kraj, poštna št., ulica in št.)
Zaposlen pri--------------------------------------------------------------------------------
Matična Št. občana -------------------------------------------------------------------------
Naročam USKOŠKO PRINCESO po ceni 26.000 din. Knjigo bom plačal a v	zaporednih mesečnih obrokih (največ 3) po	din.
Stroške dostave zaračunavamo posebej.
Datum: ________________ Podpis:-------------------------------------------------------------
mesta. Škoda, da vas ni bilo z nami. S planinci hoditi po svetu je običajno lepo, zdravo in sorazmerno poceni.
Za konec pa še to, da bomo odslej program izleta objavljali tudi na oglasni deski P.D. Novo mesto in se bo sprejemalo prijave iz celotnega novomeškega področja.
Nasvidenje na prihodnji turi in vsem lep planinski pozdrav!!
Novoles
P.S.
»Delavcev, ki so tehnološki višek, ni mogoče obravnavati enako kot druge nezaposlene. O teh viških je treba razmišljati že ob načrtovanju zamisli o preusmeritvi programov.«
***
Tako dolgoročno kakor kratkoročno prihodnost delavcev opiramo izključno na razvojno, kadrovsko in tehnološko prenovo gospodarstva. Brez nje ni socialne varnosti. Zato mora skrbeti predvsem združeno delo samo, njegovi vodstveni oziroma strokovni delavci ter vse ustvarjalne sile v občini in republiki.«
* * *
(Nekaj citatov iz razprav na seji predsedstva RS ZSS)
»Za organe in organizacije ZSS je osrednje vprašanje, kako ustvariti pogoje, da bodo mogli delavci s svojim delom in z gospodarjenjem z družbenimi srdstvi zagotavljati daljšo prihodnost zase in za družbo.«
***
»Delavci ne potrebujejo tolažbe ali razlag za krizo, ampak odgovor, kako iz nje, in doklej še zategovati pas.«
Vprašanje uredniku
Za nagradno Novoletno križanko sem bila izžrebana in dobila kot nagrado knjigo... če drugače povem, naj bi jo dobila, saj do danes knjižne nagrade še nisem prejela.
Sprašujem urednika, ali je to samo obljuba, kot smo jih danes vajeni, ali kaj drugega.
Redna bralka
Golica ’88
V soboto 21. maja je PS ŠD Novoles organiziralo izlet na Golico. Prijav za ta izlet je bilo 26, zaradi slabe vremenske napovedi, pa se je izleta udeležilo le 18 planincev. Ta izlet je potekal po pravilu: slab začetek dober konec!
Iz A.P. Novo mesto smo odpeljali nekaj čez šesto uro. Med potjo, do Jesenic je v presledkih deževalo. Na Jesenicah pa se je že začelo svetliti. Ob prihodu v vas pod Golico okoli devete ure se je že kazalo sonce in narcise so se belile po košeni-cah. Tako smo smelo in z veseljem odšli proti koči na Golici 1582 m. Po kratkem postanku v koči smo dosegli vrh Golice 1826 m nekaj minut pred poldnevom. Proti pričakovanju se nam je nudil lep razgled po Savski in Dravski dolini. Tudi snega ni manjkalo. Ob robu snežne odeje, pa so se že kazali resasti planinski zvončki. Res lepo poplačan napor. Zagnani fotoamaterji so imeli za polne filme dela.
Zadovoljni smo se vračali v dolino. Za spomin si je vsak utrgal narciso in tako potešil tudi to, sicer prepovedano dejavnost.
Na poti domov smo se oglasili v Domžalah, kjer je bila zanimiva razstava obrti in mini gospodarstva. Tudi redko videno galerijo slik hlebinjskih naivcev smo imeli priliko občudovati, pa še nekaj uspelih nakupov je bilo opravljenih. Skratka prijetno s koristnim. Tako vsestransko zadovoljeni smo se vračali proti domu in res lepa ubrana pesem navdušenih planink in planincev nas je spremljala od Domžal do Novega
Cene Moznik v devalvacijskih časih
Riše: Ivan Balog