46. Stev. V Ljubljani, sobota 3. decembra 1921. Leto II. Izhaja tedensko. Poštnin« plačana v gotovini. Uredništvo: Narodni dom, Tajništvo Narodno • socialistične stranke. Teef. St. 77. laserati po dogovoru. Possmezna StesiUm stane Hl fiH Upravništvo: Ljubljana, Gradišče 7, Se\o. Telefon St. 77, Naročnina: Mesečno 6 bron. Ljubljana, dne 2. decembra. 1921. Navada je v parlamentarnih državah, da poda stara vlada v hipu, ko zasede prestol nov vladar, ostavko. Tudi ori nas se je po dolgem cincanju poskušalo naprav,ti nekaj sličnega. Ostavka se pa ni hotela posrečiti, ker je tičal vsem članom stare vlade v kosteh strah, da ne bi zasedli min. stolčkov drugi, morda celo iz opozicije. Vendar pa je viselo življenje stare vlade na nitki in ni-dosti manjkalo, da ni šlo ra-dikalsko - demokratsko posiliprijatelj-stvo v kose. Znano je, da sta si najmočnejši stranki vladne koalicije v ■sajhujšem medsebojnem boju za premoč in ministrske fotelje; celo v strankah »amih sc posamezni poslanci koljejo za ministrski frak. Ta medsebojni boj in osebna zavist in častihlepnost v zvezi s koristolovstvom posameznikov, — vse to je končno izzvalo sedanjo krizo, ki že nekaj tednov moti redno delo. Edini človek, ki drži kolikor toliko še vajeti v rokah, je Pašič. S težavo mu uspeva, da začasno še obvladuje svoje radikalce, ki bi z demokrati prelomili raje danes nego jutri. Vendar, kakor vs* kaže, Pašiču je za enkrat še uspelo, da obdrži staro koalicijo pri življenju; žrtvovati pa bo morala vsaka stranka nekaj dosedanjih ministrov, ki se bodo morali umakniti novim kandidatom, ki že komaj čakajo, da pridejo do korita. Najnovejša poročila so dosti kratka, a tem jasnejša. Nekaj starih imen, ki se ne dado Izriniti; poleg tužne vesti, da je minister Kukovec odžagan, izve svet, da Pucelj ostane, in še veselejše, da se bo dr. 2erjav končno vendar le tudi odpočil na mehkem ministrskem naslanjaču. Dopolnjeno je! Sedaj nastane vprašanje, katerega ministrskega posla se bo vsak teh strokovnjakov lotil. Na to nam poda vsevedno »Jutro« točen odgovor: medsebojno razdelitev portfeljev določijo kandidati sami med seboj. — In to je tisto, za kar sc je gospodom vedoo šlo in kar smo mi vedno trdili. Zunanji svet ima pa neprijetno lastnost, da ostro opazuje ministrsko igro naših voditeljev. Predno hočem imeti s kom opravka, si dotičnika dobro ogledam: zlasti njegovo gospodarstvo in njegovo obnašanje. Da nas zunanji svet ne ceni previsoko in da nam celo naši »visoki« zavezniki mečejo ob vsaki priliki polena pred noge, o tem je pri nas prepričan že vsak paglavec. Poleg ministrskih prepirov pošiljamo v svet najbolj nespretne diplomate, kar jih le moremo najti; pogoj je, da je član porodi-ce ali protežiranec klike. Nespretnosti teh ljudi se je posrečilo nagromaditi naši državi že nešteto blamaž in škode. Naši zaveznici Italiji se je posrečilo, da je skovala krog nas železen obroč sovražnikov; Anglija jo pri tem podpira. V Albaniji smo se morali umakniti Italiji. Proti Madžarski smo mobilizirali brez vinarja odškodnine. Zveza narodov in razorožitvena konferenca je postopala z nami kot s premaganci; diktirati nam hočejo celo število vojaštva in pušk. Niti od Avstrije ne moremo doseči tega, kar jej sami nudimo; pogled na Koroško nam to potrjuje. Pri vsem tem strmimo nepremično v antanto kot m»pol-boga. Ne vidimo Rusije in Nemčije niti naglega zbliževanja obeh držav. Da se Rusija gospodarsko rcorganizuje, nam je postranska stvar, kaj še le, da bi mirno priznali obliko njene , vlade nc-glede na to, kakšna da je. Mesto prijateljev si vstvarjamo med sorodnimi plemeni sovražnike in to z Bolgarijo v hrbtu! Nernci znajo drugače; kmalu bodo gospodarili v slovanski Rusiji in potem Jugoslavija . . . Kričimo o draginji, valutni krizi, korupciji in sličnih lepih stvareh. Od kod to, kdo Je temu kriv? Ce vidiš pri kmetski hiši kopo zanemarjenih otrok, lenih deklet in pijanih hlapcev, kdo je temu kriv? služinčad in otroci, ali slab gospodar? — Riba pri glavi smrdi, in glava v državi je vlada. Ljudstva samega ne more in ne sme zadeti krivda na slabem gospodarstvu. Kriva je edino le vlada; vedno in brezpogojno! Iz slabega gospodarstva vlade sledi vse zlo: draginja, korupcija in vsa socijalna mi-zerija. Ce so na vladi ljudje, ki nimajo smisla za ljudstvo in njegove potrebe, potem se ne čudimo, da smo zagazili tako daleč. Vsi vemo, kedo sedi danes pri vladi, vemo kedo je krivec vsega zla. So to radikalci in po možnosti še slabši demokratje. Parlamenta ni; vlada ga ne potrebuje. Cernu neprijetna ovira, kontrola? — Posluje nekak zakonodajni odbor, v katerem gospodarijo radikali in demo* krati. Druge skupine nimajo besede, Ta zakonodajni odbor spušča v svet samohvalne besede o gospodarskem in so-cijalnem delu in o dalekosežnih načrtih. Vse samo na papirju. Obeta se stanovanjska akcija, toda ljudje bodo še dolgo prezebali po raznih luknjah. Govore o uradniški pragmatiki in draginjskih dokladah, toda s tem bodo odlašali za agitacijo pri volitvah. Veliko se obeta in mešetari; toda uverjen naj bo vsakdo, da se ne bo preokrenilo na bolje, dokler se ne ustvari dobrih zakonov in še boljše uprave. Uvoz in izvoz se morata spraviti v sklad in uveljaviti se mora našo lastno valuto. Pred vsem pa je treba reda in smisla za ljudstvo. Naše politične kroge razburja zadnje čase izvedba razdelitve oblasti. Demokratski centralisti hočejo razbiti Slovenijo v mariborsko in ljubljansko oblast. Ta namera pa je naletela na odpor pretežne večine Slovencev; razlogi so gospodarski in kulturni. Zanimivo pri vsem je, da se je celo med našimi demokrati pojavil tozadevno razpor in glasilo starinov si je že v laseh z mladini. »Slovenski Narod« obširno utemeljuje škodo, ki bi jo trpela S.ovenija vsled delitve v gospodarskem in narodnem oziru. Starini sami imenujejo namera- vano razdelitev kot najbolj ponesrečen poizkus, katerega sc nikakor ne sme dopustiti. ©@«a ded! Kadar pridete iz šole domov, Vam pripravi mati toplo kosilo, da utešite želodec. Kadar se v šole prostem času naigrate in utrudite od vesele zabave, prožite materi roke, da Vam odreže kos kruha, pridene morda še jabolko ali sladko hruško. Preden greste spat, dobite toplo večerjo in zjutraj, preden se odpravite v šolo, Vas čaka tečen za-jutrek. Toda pomislite, da bi se Vam zgodilo sledeče; prišli bi lačni iz šole domov in bi gledali okolo, kje je kosilo, pa bi Vam dejala mama: »Nimam moke, ne masti, ne krompirja, da bi bila lahko pripravila kosilo. Lačen moraš ostati«! In prav tako bi Vam govorila za večerjo, malico, zajutrek. Kaj bi Vi počeli? Debele solze bi se Vam usule po licih, a solze bi Vas nc nasitile. Lačni bi bili še vedno. Šli bi morda celo k sosedom in prosili, da Vam podare kruha. Ali če bi Vas sosedje napodili, pomislite, kako bridko bi bilo to. Toda če bi sosedje odprli svoje omare in skrinje in bi Vam dali kruha in mleka, kako bi Vam bilo to všcčl Ali hvala Bogu. Vam ni treba stradati, ni Vam treba prositi pomoči pri sosedih. Vsega imate dovelj! Vsak dan se lahko najeste do sitega; poleg tega imate toplo obleko, imate prijazen dom! In jutri boste imeli še preko potrebne mere, saj pričakujete, da Vam bo prinesel sv. Miklavž zvrhan krožnik dobrih Stvari, morda tudi igrač, novo obleko, tople nogavice in še marsikaj lepega. Ali daleč od nas, v naši zaščitnici, veliki Rusiji, je na milijone otrok, ki so dan na dan lačni, ki bodo tudi jutri na Miklavžev dan lačni tako, da bodo umirali od lakote, ki v hudi zimi, kakršna je v Rusiji, zmrzujejo, ker jih ne ščiti topla obleka, ker morajo prebivati v mrzlih, neprijaznih hišah. Ti Vaši mali bratje in sestre ne poznajo veselega pričakovanja na Miklavžev večer, ne poznajo vriskajoče radosti, kakršne boste jutri zjutraj polni Vi, ko boste zagledali Miklavževe darove. Oni begajo lačni in premraženi po zasneženih poljih in gozdih, veiike Rusije. Strahotno je njihovo življenju* Pomislite nanje in pomislite nase! Ko sedate Vi h kosim in večerji v topli sobi, se potikajo oni po polju in gozdu kakor preplašeni zajci, da si poiščejo izpod snega nekaj za hrano; ko legate Vi spat, se stiskajo oni pod visokim drevjem in se zarivajo v grmovje, kjer prenočujejo; ko Vi zajtrkujete in se odpravljate v šolo, se oni zopet napravljajo bosi in napol nagi dalje, da iščejo hrane, da iščejo pristrešja. Pomislite le, da bi zadela Vas takšna grozna usoda! Deca! Glas o stradajoči in zmrzujoči ruski dcci gre po vsem svetu, je prišel do vseh otrok, ki so tako srečni, da jim ničesar ne manjka. In ti otroci so ravnali, kakor bi ravnali dobri sosedje z Vami, ko bi jih prosili kruha. Dali so ruski deci, kolikor so zmogli. Vaši mali sodržavljani v Srbiji in na Hrvaškem, v Vojvodini in Dalmaciji, Bosni in Hercegovini so sc dvignili in počeli nabirati za svoje brate in sestre v Rusiji. A ne le ti. Vsa deca po Ameriki, Angliji, Franciji, Italiji, Nemčiji in po vseh ostalih državah širnega sveta zbira za rusko deco, izpolnjujoč z dejanji besede našega Izvcličarja, ki je dejal: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe«. In ti slovenska deca? Ali hočeš zaostati v ljubezni do svojega bližnjega za otroci ostalega sveta? O, poznam tvojo dobrosrčnost in usmiljenost, poznam tvoje sočustvovanje s trpečimi, zato te pozivam, da stopiš tudi ti v krog onih, ki pomagajo ruski deci. Nocoj imaš šo čas, da poprosiš sv. Miklavža, da priloži k darovom zate še mal dar za rusko deco. Ce prav zaupljivo in iskreno prosi vsa slovenska deca sv. Miklavža, naj prinese še za rusko deco po 1 dinar, ki ga boste jutri izročili v šoli, tedaj sem prepričan, da ne bo zaostajal dar slovenske dece za darovi druge dece. Slovenska deca, pomagaj ubogi ruski deci, pomagaj onim, ki trpe po nedolžnem lakoto in mraz! Pokrajinski namestnik: Iv. Hribar s. r. Razgled po svetu. Karlova epidemija. »Novosti« prinašajo: »Madjari so res originalna rasa, to se je že večkrat povdarjalo in videlo. Oni so res amblcl-jozni, osebni in imajo take zahteve, katerih noben drug narod ne pozna. V zadnjem času se v Budimpešti naglo širi neka bolezen. Ljudje so duševno jako pobiti. Vsi so postali melanholični. Po cestah, pred očmi javnosti, se vršijo samomori, drugi zopet Javno jočejo, in jokajo tudi cele družine kar na javnih mestih. Zdravniki so konstatirali, da je ta pojav zelo opasen, ker jc epidemičen. Je to epidemična žalost za madžarskim kraljem Karlom in Žito«. Hvala bogu, da pri nas še ni začela razsajati. Morda pa, da jc le nekaj te Ponest o šEsiili poroknli. Živel je nekoč učen gospod; pisal sc je dr. Fran Turk. Razven zelo obilne žene in nekoliko domišljavosti jc bil še posestnik šestih odraslih hčera. Dr. Turk je bil redkokdaj zadovoljen. Svet v katerem je živel, je bil zanj dolgočasen in pust in to tembolj, ker je živela v njem vrsta upnikov, ki so kakor znano najbolj točni ljudje na svetu. 2e dovolj pogosto se jc vršilo v hiši dr. Turka rodbinsko posvetovanje. Tilka, najstarejša, je otroškim boleznim že odrasla in jc imela priliko, da je božične praznike, med katerimi se je bila rodila, že sedemindvajsetič slavila. »Tilko moramo omožiti!« — to je bil vsakokratni zaključek posvetovanja. — Toda s kom? — Moški so dandanes kakor znano vsi tako sprijeni in se radi tega nočejo ženiti. Gospa Turk je vedela to prav dobro. »Pri Grkih in Rimljanih ni bilo prav nič boljše« se je drznil pripomniti ob takih prilikah gospod Turk. »E kaj, — vedno imaš na jeziku tvoje Grke in Rimljane! Ti bi bil lahko naša dekleta že davno oddal, če bi nc bil vedno tako visoko letal.« »Moja dekleta vendar ne morejo že vsakogar pobrati!« — dr. Turk je imel namreč tudi svoj ponos. Nekoč je stopila Tilka v njegovo sobo. »Kaj želiš, dragi otrok moj?« »Očka, že dolgo razmišljam o našem položaju. Sklenila sem, da mora postati drugače. Šest deklet nas je pri hiši in nobena ne zasluži vinarja; toda ti nočeš, da bi šle v službo. Ne preostane nam torej drugega, nego da se po-možimo. Jaz kot najstarejša hočem pričeti; zaročila se bom z Novakovim Tončkom, našim pekom. »Ka — a — a j?« Stari gospod Turk je lovil sapo. »Da, očka, z našim pekom; on sicer ne pozna starih Grkov in Rimljanov, ima pa zelo dobro* obrt. Ce vzamem njega, se ne boš iznebil samo ene hčerke, marveč tudi še enega upnika, Prav dobro bi bilo, če bi se hotele tudi moje sestre tako pametno pomožiti.« »To je vendar grozno! povej mi, ali si pri pameti?« »Prav gotovo! Vzamem mojega Tončka. In če začutim potrebo, da čitam starega Platona, storim to tudi lahko v pekariji; zlasti po zimi je tam prijetno toplo.« »Otrok, vidim, da sl za me izgubljen!« »Ali pa znova pridobljen! Mamica sč že veseli, da boste imeli zastonj vedno dovolj kruha. — Veš li, koliko kruha pojemo na leto?« »Potem pa je že bolje, da ti pustim tvojo voljo.« In zgodilo se je, kot je rekla Tilka. Vzela je peka. Drugo hčerko Almo je vzel Matevž Kozina, mesarski mojster, ki je dostavljal Turkovim meso v hišo. Odslej so se vrstili v drugače mirni hiši veseli dnevi iii s pečenkami se je razmetavalo kot z latinskimi citati. Emiea, tretja po rodu, je vzela trgovca s špecerijskim blagom ter pobotala obenem s tem korakom dolg v znesku 22,3 dinarjev, 63 para. Sir in klobase so prišle odslej v Turkovi hiši ob vso veljavo. Ce je vprašala gospa Turkova po večerji moža: »kakšnega sira želiš, švicarski ali bohinjski?« je odvrnil gospod Turk zaničljivo: le pusti; ljubši so mi raki«. Tako se je vse spremenilo v hiši gospoda dr. Turka. Četrta, Minka, je po mnenju starega Tnrka najslabše naletela; poročila je mizarja. , »Kaj nam bo pa ta koristil?« je vpraševal vznevoljen. / vij Mil , Z fftPVA <*rn 3. Jg21. bgfeanl tudj pr j na*, pa se skrtya še pod kožo in ne bo najbrže nikoli mogla javno na ff&p. Zahteve koroških Slovencev. V spomenici, |ri sp Jo izrodili dežqb iieniu glavarju zastopniki koroških Slovence/, se nahajajo med drugimi tudi sledeče zahteve, nanašajoče se ria ‘šolstvo koroškjh Slovencev. Od deželne vlade zahfevatpo: 1. Otvoritev zasebnih slovenskih ljudskih šol v St. Jakobu v Rožu in Št. Rupertu pri Velikovcu. 2. Ljudskim željam in potrebam odgovarjajoče jezikovne preosnove šolstva koroških Slovencev. 3. Zastopstvo Slovencev v deželnem šolskem svetu, v* Zahtevati moramo, da dobe koroški Slovenci državne slovenske šole, kot jih imajo pri nas Nemci. S pritiskom na naše Nemce bomo najbolj pomagali zatiranim koroškim Slovencem. Davki na vojne dobičke v Bolgariji. Iz Sofije poročajo, da je izvršena revizija vojnih dočikov. Sestavljenih je 1325 aktov. Nabralo se je že 27,403.480 levov davka na vojne dobičke. Zakaj pa bi to pri nas ne šlo? Koliko bi sl s tem opomogle vedno prazue državne blagajne! Položaj v stradajoči Rirsljj. Položaj stradajočih y paricj«$kl gp-ternjd se sjabš^ pej dne tfp fine. \ ptfp-fkih dpmovih ojfpgi nmpgpkraj p0 ppt m no^pg hr^ie. V vs*j gu^r- Rlli strada 38.000 ljudi, neyšjcvši mejst-nega prebivalstva. V orenburški guberniji strada 25.000 ljudi. Vsak dau jih umrje več za lakoto. To so žalostni sa-dpvi parskega ^bspiutjzma in manj brezvernega gospodarstva boljševiških voditeliey, kj gledajo Iv na svoje žepe, dočim so pahnili ubogo ljudstvo v to silno bedo. Ukrajinci potolkli boljševike. Glasom zadnjih poročil iz Helsing-forsa sta sedaj dve tretjini ukrajinskega ozemlja na zapadnem bregu Dnjcpra očiščenih boljševikov. 2 boljševiški armadi sta pribežali čez mejo na Poljsko, kjer sta bili takoj razoroženi. Število Ukrajincev, ki se bojujejo proti boljše-vikom, se ceni na 1 milijon mož. Boji so izredno ljuti. Pri osvojitvi Zitomira so obesili 3000 boljševikov in jih mnogo postrelili pri pouličnih bojih. Ukrajinci so pripravljeni na večmesečni boj. Ka-menec Podolski je razglašen kot ukrajinsko glavno mesto. Ljuti boji sc vrše za Kijev, ki so ga obkolili Ukrajinci. -fr* Tedenski pregled. Kulturen škandal na Jesenicah. 2e v zadnji številki smo priobčili dopis z Jesenic, iz katerega se jasno zrcali skrb naše vlade ip kričavih državotvor-cev za razmere, ki vladajo na Jesenicah. Da sc drznejo priseljenci Nemci na lastno pest otvoriti nemško strokovno šolo za naše slovensko delavstvo, je pri znani njihovi nadutosti končno razumljivo. Neverjetna pa je brezbrižnost ali popustljivost vlade, ki take škandale sploh dopušča. Dočim naši koroški otroci niti po mednarodni pogodbi zagotovljenih ljudskih šol ne morejo doseči, so hladnokrvno dopušča, da se nam našo mladino na naših tleh pred nosom po tujih priseljencih navaja k germanizaciji. Drugače tega drznega postopanja ne moremo označiti. Predobro poznamo prikrite namene nemških kulturonoscev. Z občudovanjem nemške kulture hočemo vtepsti neizkušenim gojencem občudovanje nemškega jezika in nemške veličine. Načrt je pa enostaven. Ker za poduk baje ni zmožnih slovenskih strokovnjakov, morajo nastopati pač nemški. Ker pa slednji nimajo pojma o našem jeziku, je pač naravna posledica, da se podučuje v nemščini. Š tem pa Je namen dosežen; v koliko, bomo pa kmalu videli. Poskrbeli bonio, da nc bo šlo tuje klasje v cvet! Zahtevatno: 1. Nemški poduk na jeseniški obrtni šoli se ima takoj ustaviti; 2. V slučaju, da se namerava poduk na imenovani šoli nadaljevati, naj vodijo poduk naši slovenski strokovnjaki, katerih je na razpolago. Pozivi Jemo: 1. Gospoda Pokrajinskega namestnika, ki slovi kot uarpden mož, da posveti tej zadevi vso pažnjo in takoj ustavi pritajeno germanizacijo našega zavednega delavstva; 2. Načelstvo narodno - socijalistične stranke, da stori nemudoma pri vladi vse korake, da se napravi z jeseniškim škandalom kratek proces; 3. Naše somišljenike delavce, da do nadaljnih ukrepov takoj opuste vsak nadaljni obisk te šole in brezpogojno preprečijo nemško podučevanje po lastni uvidevnosti, v prvi vrsti pa z energično protiagitaciji. Germanizacije našega ljudstva na Jesenicah mora biti konec | Nemški konzulat v Mariboru? Naši germanski neodrešenei dobivajo polagoma apetit; apetit jim delajo V obilni mufi naši državotvorni policai-luirapatrijotjc. Gospodje BismarkovcT so si izmislili v Mariboru svoj konzulat in si vtepli v glavo, da ga morajo tudi imeti. Bomo videli, kako bp kupčija s policaj-demokrati izpadla. Za vsak slučaj pa polagamo neodrešeuccm na srce sledeče: da bi postal morebitni nemški konzulat ognjišče tevtonske iredente ali kak Volksrat, naj si nepovabljeni švabski priseljenci kar iz glave izbijejo; neprijetno bi bilo, če bi nastala potreba, da bi se jim to od druge strani z energičnimi argumenti izbijalo. Mimogrede še vprašanje našim dr-žavotvorcem. Kedaj pa nameravate vsaj s prstom migniti v prilog našim prodanim Korošcem? Ali ste že poskrbeli, da izpolni tepena Avstrija določila mirovne pogodbe? Ali čakate, da se bodo naši konzulati v Beljaku in Celovcu sami ustanovili? — Koliko nemških šol hočete še otvoriti našim priseljenim Švabom v zahvalo, da našim avtohtonim sonarodnjakom na Koroškem ne pripuste nobene slovenske šole? Ali vas je volja zapreti dotlej vse nemške šole v Sloveniji, dokler ne izpolnijo Švabi pogodbene obveznosti? Državo-tvorci, odgovorite takoj! Ko se je pa v Turkovi hiši polagoma marsikaj popravilo ter na nbvo prepleskalo in zlikalo, ko se je umaknila stara razvalina kuhinjske omare novi krasni kredenci, se je udal stari Turk v svojo usodo. Peta hčerka, Elza, je padla v roke trgovca s platnom in tkanino. Naletela je dobro, kajti gospa Turkova je lahko rabila platna na kilometre. Preostala je samo Še Hanlca, naj-mlajši ljubljenček. »S Hauico pa bi se lahko poskusilo kaj boljšega,? je dejal gospod Turk. »Kako misliš?« ga vpraša njegova draga ženka. »No ta bi lahko končno vzela kakega fotografa ali zobotehnika. Imeli bi potem pri hiši vedno lepe slike ali pa bi si dajali popravljati svoje zobe. Potem imamo pa vse, kar potrebujemo. »Tako,« odvrne dobra žena, »kdo nam bo pa dajal premog za zimo?« In slučaj je nanesel, da je Jaka Mi-selj, premogar, iskal boljše polovice. No, kar na kratko — kmalu je bilo vseh šest pod streho. Pri zadnji je vzdihnila gospa Turkova stisnivši solzo: »Nebo je hotelo tako.« Stara Turkova pa sta dihala sredi žemelj, pečenk, sira, premoga in nekaj tucatov vnukov brez starih Grkov in Rimljanov veselejše in svobodneje — in če še nista umrla, živita še danes ter hvalita svoje prebrisane hčerke. Pridobivajte.. nove naročile! Nemci postajajo pridržuj. Deloma pod zašftfq naš*? ppJitiČHe rjjzdrapanostjj u^jveč p^ vsjsd iztjajal-skjj popustjiiv-psii našilj poiicaj-dpmo-kr^jpv so počgii prise(jepi šy^bsk| prj-tepppei zopet jqyno vsiljevati svojo tevtonsko nadutost. Glasilo celjskih ne-odrešehcev prinaša redno v vsaki številki limonadarske, najčešče pa hinav-sko-strupene članke o enakopravnosti, ^apipodločbi, varstvp manjšin, določilih (pjfovne pogodbe in podobnih lepih stvareh. Tudi nam je vse to znano; Ih qt sanio to! Desetletja smo kot sužnji na lastni zemlji peli švabskim valptom istq ipcjodijo; seveda smo želi za klice pq pravičnosti le prezirljiv smeh, su-rpvost in pasji bič. Možakarji pri celj-skeiTJ lističu! Vzemite letnike vašega glasila izpred vojne in medvojne dobe jfi $j tam dobro oglejte pesem o enakopravnosti in zaščiti manjšin. Saj je niti avtohtoni večini na lastnih tleh niste liOtpH priznati! — Poglejte vendar v dapašuio pd pamtiveka slovensko Ko-rpšM Ali zjpnorete našteti eno samo slovenskp šolo? — Koliko pa jih imate vi nemških samo v Sloveniji! — Ukrenite pri vaših nemških bratcih onkraj nipie, da dovo|ijo našim Korošcem na podlagi mirovne pogodbe vsaj toliko, kolikor smo vam mi prostovoljno dali, pa se bo dalo govoriti z nami! — In kpnčno: Kako pa bi se glasila vaša pesem o enakopravnosti, samoodločbi jn varstvu manjšin, če bi zia usoda potisnila sloveusko rajo zopet pod nemško peto? Koroška govori! Pollcajdemokratje germanizirajo! Umazan pohlep po denarju, dobička-žc|j»qst in pomanjkanje vsakoršnega domovinskega in socijalnega čuta so naše vslod vojne konjunkture vrtoglavo obogatele policajdcmokrate dovedli na pot narodnega izdajstva. Nemški ve-nžnik se priseli k nam iz sestradane Avstrije; čez teden dni iina z dobro plačano pomočjo narodnjakarskega advokata v žepu koncesijo. Prva stvar je, da pozove iz Avstrije ali celo iz rajha uradnike in dplpvce in podan je poče-tvk w novo nemško kolonizacijo. Te pritepene firme nadlegujejo slovenske urade in tvrdke z nemškimi dopisi z izgovorom, da ne znajo slovenščine. Priseljeni vsiljivci postairjo kmalu predrzni in če izkijpijo plačilo za nadutost in izzivanje, gredo takoj k narodnjakar-skeirm advokatu, ki proti dobremu plačilu takoj ščiji ubogo švabsko rajo. Da se vrši v škodo našega uradnštva in delavstva sistematični import Švabov, je najbolj znano našim ljudem v štajerskih industrijskih krajih. Zgledov za to jp že preveč. Dočiin je naših ljudi na stotine brez eksistence, se priseljevanje Nemcev dnevno nmoži. Največ med njimi je bivših avstrijskih oficirjev; že tako daNč srno prišli, da celo na Vrhniki špljonirajo v dobrih službah avstrijski generalnoštabni oficirji. Naša vlada, ki je v policaj-demokraisklh rokah, vse to prav dobro ve; nc migne pa z mezincem. Zamorca perejo. Človeku se milo stori, če bere gin-Ijivi oficijelni komunike, s katerim pere vlada demokratskega protežiranca dr. Pirkmajerja v Ptuju. Pove vse, česar imenovani gospod ni zagrešil, o pravih njegovih gfehih pa molči. Kdo pa je primoran, da veruje vladni limonadi? Morda očividci? Saj ljudje vendar niso slepi in neumni; verujejo pa to, kar sami vidijo in sami hočejo! Za nas ostane Pirkmajer kljub vladni pohvali to, kar je bil! Sklicevanje na 110 občinskih zaupnic je otročje! Imenujte okrajnim gtavarjem v Ptuju prvega Zancta z IbJane — in tekom 14 dni bo imel v žepu 220 občinskih zaupnic! Mi smo pa tako .ustvarjeni, da verujemo raje sodiščem. Korltarstvo NSS. Glasilo mariborskih državotvorcev je blagovolilo v svojem uvodniku z dne 30. novembra t. 1. počastiti našo stranko s korltarstvom. Bolj kompetentne sodbe res nismo mogli pričakovati. Popolnoma pa je pozabil cenjeni »Tabor«, da bi bil imenoval Ic enega samega koritarja v NSS! Ali so mar koritarji naši občinski svetniki, ki zastonj delajo v občinskih sejah in odsekih? Ali najdete y eell NSS |p fnega sapipep čjovoktj, kj u ffdel na vpjivijln mesjih pri vladi ali bpnkah? Imenujte ga! jn takoj vatu p.fitrdimo. Da pa dobite pravilne pojme q koritarstvu, vam jih hočemo raztolmačiti: »Koritar je individuj, ki brez vsakih zmožnosti in kvalifikacij ftfšfcp tujih trupel skokoma ali v samopašnem namenu s protekcijo prileze do dobička-nosnega ali vplivnega korita!« — če pa smatrate naših par poslancev in občinskih svetnikov kot korltarie, koliko jih je potem šele pri Vas! Da ne bo zamere: ali poznate morda gg. Ribul-karja, Toneta Kristana, dr. Žerjava itd. Škandali in sramota. Niso še potihnili glasovi o tihotaR-1 jen ju valut z diplomatskimi kovčki, fte je iznenadila svet umazana kupčija polkovnika Vasiča, ki je hotel * dobrimi kupč jami ogoljufati državo- za milijone. Sedaj sp prišli pa zopet na sled novi korupcijski aferi, ki se je slično Vasičevi odigravala na Dunaj«. Slo se je zopet za miljonske kupčije na državne stroške. Zločinec je inšpektor v ministrstvu financ Mihajlo So kič. Čakajo nas pa zopet nova razkritja. Naš delegat v Parizu g. Dimitrijevič je na kongresu zcmljoradničke stranke poročal o škandalih in goljufijah, ki gredo na milijarde. Sokrivci so čianl vlade in njeni organi, ki so gospodarili z vojno odškodniuo in vojnim pleuora, da se človeku lasje ježijo. Napram vsemu temu so mladi Pašič, ki ima ue-broj korupcijskih afer na vesti, in nedavno od porote obsojeni cariniki, pravi otroci. — In tako gre brez konca in kraja. Če pa mi take izdajalske čine bičamo, nas psujejo državotvorci z malkontenti in protidržavnimi separatisti! »K volitvam!« Kako pišejo radikalski listi. Iz »Srbije« povzemamo sledeči značilen članek: »K volitvam!« tako vpijejo nekateri naši listi. Naivnost! Kdo bo pa šel k volitvam? Ali morda današnji ministri, ali pa narodni poslanci, ki sp sc kpmjti privlekli do lepe eksistence. In ali se bodo oni sami odrekli tega dobro-bita? Ministrska plača nese 470 dinarjev ali 1880 kron dnevno, mesečno torej 56.400 kron. Narodni poslanci imajo pa 150 dinarjev aii 600 kron dnevno. (Pa to gotovo radikalni poslanci, ker imajo vsi ostali le 120 din. Op. ur.) In poleg teh lepih dnevnjc nobedep nič ne Uejq. Poslanpj sedijo doma. Izračunajte, liolilfi je ijjihov prihod od čusa tiedelav-nosti narodne skupščine. In poleg vsega tega je Se mnogo naivnežev, ki mislijo, da bodo ti gospodje napravili atentat na lastne žepp in odšli k volitvam. Ne, tega ne bo. O tem se bodo lahko prepričaJi vsi nezadovoljneži. Kar se pa tiče ministrske križe, tudi ni hudo. Ta se bo končala s Jem, da se bodo nasitili še nekateri ministrski apetiti in da se bodo v beograjskih društvih pojavljale nove »ministrke«. Naša družba je gnjila. Pogrezli smp se tako globoko v korupcijo, da je vsak izhod iz nje nemogoč. Ozdravljenje pride morda takrat, ko spregovore oni, ki danes j:če pod neznosnim današnjim stanjem in katerih kosti pokajo. Iskali ste od mene podatkov o krizi. Evo jih. Verujte mi pa, da končavam ta dopis s stiskanjem pesti in s škripanjem zob.« Tako torej radikalna »Srbija«. Kaj naj pa mi k temu dodamo. Jeli potreben komentar? Ce sami radikalci, ki danes sedijo v koruptni vladi, priznavajo našo gnjilobo, kaj naj mi k temu rečemo? Nič! Končamo tudi mi z stiskom pesti in škripanjem zob. To bo pa dovedlo enkrat do onega, česar se vsi bojimo jn pred čemur vsi trepetamo. Dovedlo bo maso na ul co In potem bo — kar bo. Svaka sila do vremena. Novi Mesija. V zadnji številki »Nove Pravde« smo prinesli pod zgorajšnjim naslovom vest o prihodu novega delavskega Mesije. Nehote smo pa izpustili cel časten naslov tega Mesije, ki ie rojen iz demokratsko - komunistične - klerikalno -socijaldemokratične krvi in ki je krščen na ime: »Samostojna strokovna delavska Unija«. Oče novorojenčka Je ko- miičujej^. I)o)§tyo Jc, g? J? tnrodpi bqj o potežaj« v RrjMfl to J#?' samostojni flrlav! še vfidno pptre- y^fi$ prandnpr ii?t$rvp»m PfJ rfm- beti. Z$ ri^š 'potfienj narodni &oj' soci- fj^m nadzorpjku ta # IS X Wk»Wffc jajpi poi in narobe. Naši zaupniki so pri vpra&niih dosegel sporazum, tej priliki tov. I}randnerja informirali -—-— Socijalno gibanje. *» ij a jj s t C u r h a | e k , mati je kk*ri-|alTO-socl}alcjtejnohrqtski % u p a n c in variih pa banko-demokratska stranka. Otrok, ki je iz te mešanice jzšel, ne bo, po izzvali dr. Jadran Banka, dolgo živelj ii se je nadejati, da sp kmalu vrne m-ptl črne oebeške krilatce. Bok daj! Proslava »Sv. Save«. izobraževalno društvo »Bratstvo« prpskvj letos našega prosvetitelja »Sv. s primerno proslavo, ki se bo Vršila dne 27. januarja 1922 v veliki •dvorani »Narodnega doma«. Nova metoda. $iie moremo si kaj, da ne bi obelodanili nove metode, katere so se pričeli posluževati gospodje okrog JSZ, da soiKlrže vsaj navidezno njihove razbijanj® se organizacije. V Litiji obstoja nekaj časa podružnica Jugoslovenske strokovne zveze (klerikalcev), ki šteje oz. je štela kakih trideset članov. Ta podružnica je pa že davno v razsulu, ker delavstvo uvideva, da se kapitalist ne more boriti proti kapitalistu in da je spas delavstva je v delavskih organizacijah. Te dni je pa prejela Ibivša blagajničarka te organizacije s strani ljubljanskega vodstva dopis, v Jcaterem se energično zahteva, naj se članarina naprej pobira v nasprotnem skičaju se bo stvar izročila sodišču. O, gospodje okrog JSZ mar mislite, da Je kak višji faktor, ki bi mogel delavca prisiliti, da vam polni žepe? Ne! Taki časi so prešli. Ce vidite, da lii za Vas več prostora v Litiji, poberite šila in Skopita, pa Bog z Vami! Delavstva tudi % žaganjem več nazaj ne dobite. Marsikdo je že spregledal in marsikdo bo Je. Vaše slave bo kmalu konec. Delavstvo spada v strokovne organizacije, bc pa v kapitalistične. In taka je Vaša, xaio poŠjten delavec beži od Vas in Vam ne zaupa. Saj veste kaj pomeni — nezaupnica. No, to stp iz Litije dobili in sedaj naj bo tudi konec vsakega mešetarjenja. Pustite delavcu svobodo! Teroristi. Čudno se sliši tak naslov in Še čud-oejše bi bilo, če bi res med današnjo Človeško družbo imeli ljudi, ki bi jim pristoialo to ime. Pri vsej čudnosti je pa le res! Na Jesenicah imamo ii. pr. yrie »sodruge«, ki pozabljajo, da živi-pio v novih časih in da mora »tero- Iist« propasti. Pa se le ue zavedajo ega. Nad delavstvom, nad narodno-zavednim delavstvom, ki se odceplja od gnilih »internacijonalnih« vrst, hočejo izvajati »teror«. Terorizirajo jih s tem ali onim, vidijo pa sami, da se le mi vsem tem smešijo. Nedavno je na nekem občnem zboru v bližini Jesenic izjavil »sodrug« Jeran narodnim delavcem: »To vam povem, bojte se; vi znate kdo smo mi in mi ne damo, da bi skušal kdo naše vrste cepiti.« »So-drug« Jeran, poznamo vas dobro in smo vas ravno na občnem zboru še bolj spoznali. Vi ste enkrat res bili terorist, pa stari »cajti« se nočejo več vrniti in zato ne bo več vaše »teroristične« slave. Svetujemo vani pa, da si kri ohladite. Narodni delavec je spoznal gnilobo mednarodnosti in hoče teh spon biti prost. Videli ste že, da tudi s terorjem ne pomaga in zato se udajte današnjim razmeram. Bodite krotki in se raje učite o »svetovni internacionali«, da ne boste tudi nadalje na zborih streljali — kozle. — Našim delavcem, našim tiarodno-zavedinn delavcem pa kličemo: »Tovariši! Terorja Jeranov in njegove »internacionalne« družbe se ne bojte. Za pravično, narodno stvar v boj! Živeli narodno-zavedni delavci!« Ozdravite Jih z agrarno reformo 1 Pri graščini Snežnik na Notranjskem je še vedno uslužbenih nekaj Nemccv in nemčurjev, ki komandirajo vse ostalo osobje. posebno pa podrejeno dely.styo. Posebno jim je zoprno narodno misleče osobie, zato zbirajo nekak fond, da bi ustanovili delavski dom, kjer bi vladala internacijonala. Pazimo torej na te pritepence, četudi nam naV!dez donašajo darila! Pri izplačevanju itak borih zaslužkov se odteguje delavcem bre? vsakega vpraša- Že v naprej opozarjamo sl. občinstvo na to prij-editev, Ker bo to prya taka prireditev v naši sredi- Progr^p). kj bo ysebova! razne srbske točke, fep pravočasno objavljen. Tudi pastopi im tej proslavi pravi st^ri srbski guslar, M bo odpel par lepih srbskih junaški)? pesmi. Za Miklavža priporočamo vsem našim čitateljem slaščičarno Bogoslav K a 1 a š v Ljubljani, Židovska ulica 3. Ima krasno in dobro blago po zelo solidnih cenah! nja po 26Q-30Q kron za ta zagonetni fond. To je očito nasilstvo, ki se mora takoj ustaviti. Najboljše sredstvo proti tej nadutosti potomcev srednjeveških »plemenitih« roparjev in njihovih valptov bo hitra in temeljit^ agrarna reforma! Trbovlje. Trboveljska premogokopna družba je izdala razglas, da bo odslej odtegovala od prejemkov dohodninski davek, ki se bo pobiral med drugim tudi od draginjskih doklad. Ne vemo, kdb je dal Trboveljski ta nalog, yemo pa, da se godi delavstvu, posebno pa se družinskim očetom s tem velika krivica. Vprašamo: Kako pa naj plača razmeroma veliki davek naprimer delavec, ki ima ženo in pet, šest, sedem otrok, ko mu je tako pri sedanji neznosni draginji, vsi njegovi prejemki ne zadostujejo niti za najskromnejše življenje? Ali res mislijo naši »državotyorci«, da je v interesu države, Če se onemogoči delavstvu družinsko življenje, če je nedolžna deca tega delavstva obsojena, da gine gladu? Država želi postati močna, želi, da se prebivalstvo množi, njeni faktorji pa silijo delavstvo, da se poprime »sistema dveh otrok*, ali pa še kaj hujšega. Gospoda, svetujemo’ vam, dokler je še čas: Ne igrajte se z ognjem; iščite denar, kjer je, ne trgajte delavstvu že itjik piŠlega koščka kruha cci ust, ne tirajte našega trpina v obup! — Štajercijanci zastrupljalo naše ljudstvo z žganjem. Žganjarna »Straschill« v Krempljevl ulici je bila pred približno 1 letom na ukaz oblasti prye inštance zaprta. Sedaj je tretja inštanca dovolila lastnici zopet prodajo na drobno. — Ta žganjarija in Hutterjeva sta pravi zastrupljevalnicl ljudstva. Lastnika teh dveh žganjerij, ki izdelujeta in prodajata žganje tudi na debelo, sta mnogo kriva, da je naše pri-prosto ljudstvo in delavstvo zaostalo. Žganje se je v prejšnjih časih pilo kar na litre. Sedaj se bo to ponavljalo. Zadnje leto, ko je bil žganjetoč prepovedan, se je že opazilo znatno zboljšanje na tem polju. V naprednih državah se bojujejo proti alkoholu, pri nas se pa podeljuje koncesije Nemcem, da nam zastrupljajo ljudstvo. Vseh treznomisle-čih zahteva je, da Straschillu in Hut-terju takoj zaprejo žganjarlje. Narodni in socijalni čut zahteva, da posežejo tukaj stranke in protialkoholne organizacije z energično roko vmes. Kočevje. Pretekli potek nas je po dolgem času zopet obiskal nar. poslanec tovariš B r a n d n e r. V občinski foiši ga je v imenu obč. odbornikov pozdravil tovariš Medved, k°t Prv* slovenski župan v Kočevju,, ki je ob tej priliki obljubil, da bo z vso vnemo stal ob strani našemu delavstvu posebno v izobraževalnem oziru. V ta namen in da delavstvo ne bo zapravljalo svojega prostega časa in zdravja v gostilnah, mu je dala v občinskem poslopju na razpolago lokal, kjer se bo lahko Šolalo v vseh za življenje nujno potrebnih vprašanjih. Tovariš Brandner se je tovarišu županu zalivani za njegovo skrb in poudaril, da bo nar.-soc. stranka v smislu svojega programa odločno nastopala za koristi domačega delavstva. Je sicer žalostno — je dejal — da sc po narodni osvoboditvi ne moremo lotiti izključno socijalnega boja v svrho dosege gospodarske demokracije, marveč se moramo na lastni zemlji boriti še vedno proti starim našim narodnim nasprotnikom, ki našega delavca po gotovem načrtu zapostavljajo In Naroduo-socljalna Zveza za trboveljske rudarje. Osrednje vodstvo Narodno-socijalne Zveze j«; podvzelo vse potrebne korake pri pokrajinski vladi, da se trboveljskim rudarjem ne odt.&ne davek na uraginjske doklade in da se postopa pri odmeri davka kakor pri rudarjih v državnih rudokopih v Velenju. Tildi si je nadelo osrednje vodstvo NSZ nalogo, cia stori tozadevne korake tudi v Beogradu. Sploh bo NSZ storila vse mogoče, da se bedni položaj trboveljskih rudarjev kolikor mogoče izboljša. Za »blaženje brezposelnosti v Italiji je določila italijanska vlada 268 milijonov. Izvrše se rjjzna javna dela. 'fo je v bafikerotni Italiji. Pri nas narašča brezposelnost od dne do dne; naši kapitalisti pa uvažajo na stotine nemških delavcev in uradnikov, ki odjedajo kruh brezposelnim domačinom. Poglejte v Manbor, Celje in drugam. Litija. Že zopet se moramo javno oglasiti, ker imajo naši gospodje okolu ravnateljstva predilnice sila gluha ušesa. Kakor javljeno smo pred Časom zahtevali povišek draginjskih doklad in smo seve tudi dosegli. Dosegli sino pa samo v obljubah, ker v dejanjih še do danes lii rtič. V zadnjem času srno pa odločno zahtevali, da se nam zahtevani povišek tudi dejansko nakaže. Ker še nimamo nobenega definitivnega odgovora, se tudi teni pototn obračamo na merodajne faktorje in jih svarimo pred odklonitvijo upravičeri.h zahtev. Zahtevamo, da upoštevate našo bedo, da upoštevate vedno večjo draginjo in nam daste, kaj: nam gre! Ce pas pri-tirate, da posežemo po ostrejših sredstvih, pripišite posledice sebi. Delavec trpi in trpi; ampak da bi se pustil popolnoma izigrati, te«a ne! Dajte nam, kar nam gre in potem mirna Bosna. Gospodje na Dunaju in v Lit ji,' zadnji klic je ta! Žavedajte se svojih dolžnosti, da ne bo prepozno! Prevalje. Vodstvo tukajšnje tkalnice kaj rado prikrajŠuje delavce na prejemkih. Vsako najmanjšo priliko porabi v to, da odtrga temu ali onemu kak vinar V sedanjih Časih, ko bi se delavstvu moralo nuditi čim več, gleda naše vodstvo, da dobi delavec čim manj. Na primer en konkreten, vnebovpijoč slučaj: Delavcu F. T. je zbolela na Češkem mati. Prosil je za dopust in ga tudi dobil. Ko se je vrnil in šel po mezdo, mu je isto g. ravnatelj kratko-malo odrekel, češ, na dopustu se nahajajoči delavci nimajo pravice do mezde. Nam se tako postopanje čudno zdi, ker vemo, da imajo delavci v slučaju bolezni ali smrti ožjih sorodnikov pravico do primernega dopusta ih pravico do plače in vseh doklad. Tudi ima litijsko delavstvo, ki ie vendar pri enem ta istem podjetju, zasiguran letni dopust in to: delavci do 5 let službe po 7 dni; do 15 let službe 14 dni in potem dalje po 21 dni dopusta. Cel čas dopusta vlečejo plačo in vse doklade. Vprašamo se lahko, zakaj potem pri nas razlika? Zakaj se tovarišu F. T., ki je že 12 let uslužben, prikrajšuje plača in doklade? Mar je sam zakrivil bolezen stare is bolane matere? Že človekoljubnost zahteva nekoliko več takta, gospodje ravnatelji, ki nimate sočutja do trpinov. Sploh si pa bomo mi te gospode A la Preiss in Schtuchard nekoliko pobližje ogledali. Vidimo, da jim narodnozave-den delavec ni nič kaj pri srcu in mu za to skušajo povsod škodovati. Zahtevamo, da se napravi konec 81-kanam in se da delavcu, kar mu gre. Delavcu F. T. se po krivici odtegijje plača in doklade, zato zafrtevapijp, da se tu napravi rec|. Ce nas izžovet* bomo pa po drugih sredstvi!} posegli in ti Vani ne bodo ljubi. Verjemite, da pe. Sklepi mednarodne delovne konference. Najbolj važne resolucije, ki so se sklenile na letošnjem zasedanju Mednarodne konference za delo v Ženevi, določene po verzaljski mirovni pogodbi, so sledeče: 1. Otroci, ki niso dosegli 14. leta starostj, se ne smejo uporabljati pri poljedelskem delu, razen v časi), ki ni določen za osnovni šolski pouk. 2. Poljedelskim delavcem se imajo priznati enake pravice glede na združevanje kakor industrijskim delavcem in trgovskim nastavljencem ter se Jim koalicijska pravica v nobenem oziru ne sme kratiti. 3. Zakonske odredbe glede na zavarovanje; zoper nezgode pri delu se im^io raztegniti tudi na poljedelsko delavstvo. Resolucij^ glede osemurnega d®tev-riika za poljedelske delavce ni dobila potrebne večine. 4. Glede na pomorščake se je sklenilo, da se na jadjah ne smejo v kuril-niškili prostorih in premogovnih skladiščih uporabljati delavci pred 18. letom starosti. Pomorščaki, stari manj kot 18 let, pa se bodo morali vsako leto zdravniško pregledati kakor tudi, ko sc sprejmejo v službo. 5. Vsako delovno ppdjetje katerekoli vrste ima svojim delavcem in uslužbencem dovoliti 24 urni nepretrgani počitek na teden; če le mogoče, vsem skupaj na dan, ki se določi po krajevnih navadah in razmerah. (5. Uporaba svinčene beline ip svinčenega sulfata y notranjosti ladij Se sploh prepove; uporaba v drugih prostorih in obrtih se primerno omejuje. Iz stranke. Vijaka krajevna organizacija naj pregleda svojo registraturo in ugotovi, da 11 in koliko je prispevala na strankinem d^vku v t* 1., da li in koliko je že narpčila in razpečala strankinih znakov in blokov za miljonski sklad pa, koliko je pridobila podpisov na 1000 in 120 kron obvezuine, koliko je prispevala na raznih drugih dohodkih (čisti dobiček druž. prireditev, volila, darila itd.). Zavedajte se, da je od Vas odvisno razšrjenje narodno-socijalistične ideje v zadnjo gorsko vas! Zamujeno popravite nemudoma s tem, da pridobivate nove člane, da redno pošljate strankine prispevke in da vsaka v svojem področju organizira razpečavanje znakov in blokov za sklad par, dalje da pridobiva nove podpise na obv«ž-nice za nar. soc. sklad. Znakov ter blokov za milijonski sklad par ter blokov za podpvoovante obvežite je še dovolj na razpolago. Naročajte jih in organizirajte njih razpečavanje! Prispevke, če tudi še tako majhne, nakazujte po položnicah, ki smo /Ih po večini našib organizacij že dostavili. Ostale jih dobe v najkrajšem času. Pri vsakem prispevku označite na srednjem delu položnice svrho nakazila kot »strankin davek«, »znaki«, »blok par« i. t. d. Tekom prihodnjega tedna dostavimo vsem krajevnim organizacijam prevod v prispevkih v tekočem letu. Pričakujemo, da b° tedaj pripomogla še vsaka organizacija s takim prispevkom za čimprejšnjo zgraditev paše stavbe. Obveznice. Krajevne organizacije in tovariši, ki so prevzeli bloke za nabiranje podpisov na obveznice za narodno-sbcijalističen sklad se ponovno opozarjajo, da razvijajo najživahnejšo akcijo za podpisovanje teh obveznic. Obenem se ponovno naprošajo, da v najkrajšem terminu pošljcjp, cetijtr^i v Ljubljano seznam vseh dosedanjih podpisov z natančnim naslpvppi podpisanca, podpisani znesek z ornačbo obrokov, v kaferifi sp želi odplačevati, odnosno naj se pošljejo vse Poročila z dežele. dosedaj podpisane obveznice, od katerih je po 1 izvod ostal pri bloku. Te podatke rabimo nujno v svrho točne evidence podpisanih obveznic in njih odplačevanja. Kot že omenjeno, naj se oži-votvori najširša akcija za podpisovanje obveznic, ki je v zadnjem času precej ponehala. Pričakovati je, da se ta akcija sedaj podvoji, ker je potrebno, da naberemo potrebnih rezerv za boje, ki naš čakajo v bližnji bodočnosti! Krajevne organizacije, tovariši in tovarišice, zbirajte pri vsaki priliki zneske za uarodno-socijalistieen sklad, pridobivajte novih podpisov na obveznice. Zahtevajte, da se Vam dostavijo bloki za podpisovanje obveznic, ki so po 1000 K in 120 K. Kdor ne zmore obveznice za 1000 K, bo vsekakor lahko prispeval z obveznico za 120 K. Zainteresirajte za podpise vse naše somišljenike! Eventualna naplačila o priliki podpisovanja obveznic naj sc takoj nakažejo po položnicah, ki smo jih poslali vsem krajevnim organizacijam in katere pošljemo v najkrajšem času tudi vsem tovarišem, ki so prejeli bloke obveznic ! Vabimo k sodelovanju v boju za našo skupno stvar! Znakov, blokov za milijonski sklad par ter blokov za podpisovanje ob-obveznic a K 1000 K in 120 K je še dovolj na razpolago! Zahtevajte jih od centrale! Krajevne organizacije in posamezni tovariši, ki so jih prejeli v razpečavanje, se pa naprošajo, da jih čimpreje razpe-čajo, zneske pa preodkažejo centrali. Položnice dobite pri krajevnih organizacijah. Vsem tovarišem in tovarišicam, ki so podpisali obveznice za narodno-socijalističen sklad, sporočamo tem potem, da jim v najkrajšem času dostavimo položnice za vplačilo nadalj-aih obrokov; obenem jim bomo naznanili že dosedaj na račun obveznosti vplačano vsoto! Do dostavitve položnic naj se obroki vplačajo neposredno centrali ali pa potom nakaznice na čekovni račun štev. 12.618 Družabne prireditve, smotreno prirejene, morajo tvoriti znaten del gmotnih sredstev, ki so nujno potrebni centrali. Nekatere kraj. organizacije so iz takih prireditev naklonile strankinem vodstvu znatne svote! Krajevne organizacije naj sedaj razmišljajo o takih priieditvah, z izvedbo pa se poverijo agilni tovarni i Srečen, kdor to Veruje! Stopi prijatelj od Viča pa do banke poleg pošte in vprašaj, po čem je moraia? Stopi v arrugo nadstropje Kresije in vpiašaj, koliko stane človeško življenje? Imor-triiraj se pri čekovnem urauu, kam se knjižijo gratis - tarifi za vagon verige! — Koi.ko plača haosburgovsKa Ageuce eeutral za članek jugoslovansko - pa-trijotske vsebine? — Mari je kolomazil mežiški svinec gratis in Iranko k fašistom? — ln vlaki fižola in volov čisto gutuvo niso zurknin v zepe policaj-veriznikov; pojužnala jih je Italija! ln končno: oglej si prijatelj mimogrede ponosno trunjavo ob Miklošičevi cesti. Uu tam so bruhali avstrociekorirani jutropondeljkarji iz junaških revolverjev skozi mesece strupene bombe med našo miadino! Pri policajdemokratih torej nemoralnosti in ne/,načajnosti sploh ne poznajo. Ce mi pa še ne veruješ, poizveduj pri Lanaesgericht, Wien, Alserstrasse. V album. Lastna hvala... Naši domači policajdemokrati so ginjeni nad lastno izvrstnostjo. Ker jih nočejo hvaliti ljudje, ki se ne strinjajo z njihovimi verižniškimi manipulacijami, so mobilizirali vse jutropondeljkar-ske revolverje in bruhajo iz njih rakete, ki naj bi razsvetljevale neverne možgane proletarske črede. Socijalve-rižniki gredo pa še dalje. Da bo njihova samohvala tudi pri uradništvu zalegla, so iztaknili literarnega verižnika, ki je znesel kukavično jajce v strokovno glasilo uradniških organizacij. Sedaj je širni svet prepričan, da ima srečna Jugoslavija samo dva šampijona. Da ne pozabimo! Sta to dr.dr. Žerjav in Kukovec. Hozana! Neverjetna socijalnost. Hite, da sami sebe ne morejo dohajati. Na papirju! Polieajdemokratske zasluge na socijalnem polju so tako da-lokosežne in svet pretresujoče, da jih bodo začeli posnemati v kratkem celo črni Kafri v centralni Afriki. V zgodovini socijalnega razvoja našega naroda pa ostanejo zapisani policajdemokra-tarji na prvem mestu. Brez dvoma! Kako jih vendar boli •.. Ne gre jim v glavo, da se še dobe ljudje, ki ne priznavajo vodstva veriž-nikov in defravdantov. To preziranje imenujejo negacijo. Da jih bo še bolj bolelo, treba še več negacije. Najboljše zdravilo zoper policajdemokracijo je torej negacija. Neznačajnost in nemoralnost. Podtikajo jo NSS in mogoče še vsem ostalim protiverižnikom. Pri policajde-mokratih pa je morala trdno zasidrana. Za kratek čas. Verižnik: Torej sliko za 3000 dinarjev, ki ste mi jo neuavno pokazali, je kupil baron Veiegrajski?« bl.kar: »Da.« Vcnždik: »Potem pa prodajte meni eno za ‘iUUO dinarjev, da bodo ljudje viaeli, da itnam jaz še več čuta za umetnost!« * Pikolo (natakarici): »Gospodična Tončka, jaz vas ljubim!« Natakarica: »bmrkovec, glaj, da se izgubiš, ali pa ti prislonim eno!« Pikolo: »Tako! Cez pol leta dobim frak . . . takrat bodeva pa drugače govorila!« Časopisna vest: Ko je bil danes naš glavni ureunik baš pri delu, da napiše zelo rezek uvodnik, je treščilo v hišo in mu je izbila pri tem strela škarje iz rok. * Narednik (pri vežbi novincev): »Tepci, vsi skupaj ste tako neumni, da si ne morem niti vaših imen zapomniti!« Iz oporoke: Moj zvesti sluga Žane deduje 2000 praznih vinskih steklenic, kojih vsebino je še za časa mojega življenja izpil. * Naravno: »Povejte mi vendar, kako to, da nalete moji neprestani opomini za plačilo pri vas vedno na gluha ušesa?« »Ni čuda — ko pa tičim čez ušesa v dolgovih!« Sama se. ti potem izneveri. Zenske s kostanjevimi lasmi so nam moškim bolj podobne kakor blondinke. Njena ljubezen pozna vrhunce in vsled tega tudi pojemanje. Lahko jim ljubimkanje tudi preseda. Ljubezen blondink je vedna razburjenost brez presledkov, nenasitne so in njih ljubezen nima ne začetka in ne konca. Ničesar sc ne na-uče in naj so še toliko izkusile. Nikdar ne vedo ničesar, samo čutijo. Mnogo bolj pa so ženske čuteče, vendar se hitreje utrudijo. Kostanjevolase so bolj interesantne, morda pa jih ni-kdo ne ljubi tako kakor blondinke. Z zadnjim požirkom rešil rodbino. Moskovski knez Vladimir Iv. Ce-repatkov je s svojim lahkomiselnim življenjem zapravil celo svoje premoženje. Konkurz je že trkal na vrata. — Tu je stavil z grofom Waldeckom, da v enem požirku izpije dva in pol litra »turške krvi« (t. j. mešanica porter-skega in šampanjskega vina). Grof je mislil, da je to popolnoma nemogoče in je stavil eden svojih najlepših gradov s celim ogromnim posestvom. Poklicali so notarja in priče in napravili so pogodbo. Nato pa so prinesli velikansko čašo z vinom in Cerepatkov je začel piti. Vse ga je gledalo in ko je izpil zadnji požirek, so zagrmeli glasni bravo-klici. Knez Cerepatkov pa je vzel darovalno listino, dal jo je prijateljem, rekoč: »Dajte to moji ženi in otrokom! Preskrbel sem jim lepo ded-ščino. Komaj pa je to izpregovoril, je že padel mrtev na tla — zadela ga je srčna kap. S svojim zadnjim požirkom pa je rešil svojo rodbino revščine. Nerabni glasbeni stroji. Dahomejski kralj v zapadni Afriki je Cul od podložnika, kateri se je vrnil iz Egipta, mnogo o krasoti vojaške godbe in je naposled odločil, da si tudi sem napravi godbo. Poznal je trgovca v St. Louisu, ki je imel mnogo posla s Evropo, in pri njem je naročil glasbene instrumente. Trgovec se obrne do prodajalca godal v Parizu in naroči vse, česar je treba za godbo. — Instrumenti pridejo, in kralj jih razdeli med voiJ-kaše. Vese! priredi veliko svečanost te jim zapove, naj igrajo. Na njegovo besedo začne vsak trobiti ali adarjattr kakor misli, da bi najbolj ugajalo kralj«. Kralj nekaj časa posluša in pomišlja, da je morebiti to lepo, ker je iz Evrope. A počasi ga mine mir in naposled reče trobcem in bobnarjem, da tega ne more več poslušati. Takoj naj utihnejo. Ra»-jarjen sporoči sedaj trgovcu, da so dobljene reči ničvredne. Trgovec takoi obvesti trgovca v Parizu, da godala niso za rabo. Nato dobi odgovor iz Pariza, da boljših godal ni mogoče dobiti. Zdaj pride šele ubogi posrednik v zadrego: kralj pravi, da ne veljajo, trgovec, da ni boljših na svetu. — V tej s»B vpraša kralja pismeno: »Ali Ima Vaše Veličanstvo tudi glasbenike (godce)?« Kralj mu jezen odgovori: »Lepo vprašanje! Ko bi imel godce, ne bi vas vprašal po instrumentih. Toda ali vi olikane! nimate godal, katerim ni treba umetnikov? Kjer so umetniki, tam ni treta fe-strumentov!« Izdaja konzorcij »Nove Pravde«. Tiska »Zvezna tiskarna« v DubljasiL Odgovorni urednik Vladimir Kravos, Podpirajte družbo sv. Cirila in Metoda! BOGIH KALflŠ slaščičarna UMIH. taki ulica 13 priporoča veliko izbiro Miklavževih daril. h Razširjajte in naropajte »Novo Pravdo”! Razno. Nekaj o ženski in o ljubezni. Lord Monmouth je zapustil vse svoje premoženje večjidel družinam svojih nekdanjih zabav, svojemu nečaku pa je volil samo manusknpt, v katerem je opisal podrobnosti svojega občevanja z ženskami. Ta manuskript se je sedaj našel in povzamemo iz njega bogat zaklad izkušenj bonvivanta. Nekaj njegovih aforizmov hočemo v naslednjem podati: Zena je ču\ajka nravnosti. Ce jo hočeš dobiti za sebe, moraš se tako obnašati, da se obupana vpraša, kako dolgo še hočeš kljubovati njenim čarom. — Ce si bogat, obdajaj se s sijajem bogastva; če si reven, zatrjuj, da vse bogastvo ne odtehta moči strasti. Ce imaš slovito ime, očaraj jo s svojo slavo, če nisi slaven, delaj, kakor da ti ni nič za slavno ime. Žena ne ljubi onega, nad komur more vladati brez strahu, onega se samo oklepa, za katerega se boji, da se ji izneveri. Drugo proti drugi moraš izigravati. Zato pa si poišči malo ljubezen, ki te ščiti pred samoto in ti veča samozavest. Sijaj, s katerim te obdaja ljubezen ene, očara drugo. Dokler hočeš, da se žena za tebe zanima, bodi hladen. Ce si slučajno kje sam ž njo, dvori ji tako, da nehote pričakuje, da se ji bližaš še bolj. Prihodnjič pa se delaj, kakor bi se prav nič ne bilo zgodilo. Ce ne veš ali te ljubi ali ne, izmisli si neko ljubezen do druge in ji razodeni svoje skrbi. Gotovo spoznaš iz njenih govorov, ali smeš kaj pričakovati ali ne. Stori ravno nasprotno tega, kar sem tu opisal. Pnevmatike zn avto in kolesa v vseh de-mizijah, gumijeve predmete, vsakovrstne žice za električno napeljavo, elektrotehnični material in vsakovrstne potrebščine priporoča po najnižjih cenah 11—15 M. KUŠTRIN Ljubljana Dunajska cesta št. 20 Telefon štev. 470. Podružnica: Mor Jurčičeva ulica St. 9, Franc fant a Ljubljana ^ -12 i