Toštaina plačana v gotovini.	Posamezna	Številka	Din	1,-
STEV. 210.	V	LJUBLJANI,	sobota,	17.	septembra	1927.	LETO	IV.
Izhaja vsak dan opoldne, izvzem ši nedelje in
praznike.
'Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20"—, inozemstvo Din 30'—.
Necdvisan političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UVHAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi se ne vračajo.
Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem Ček. uradu štev. 13.633.
Po starem receptu.
Z velikim tam-tamom piše esdeesarski tisk vsak dan o bližnjem demokratskem bloku, ki da bo zrušil vlado g. Vukiče-viča. Obenem prihajajo iz Beograda vesti, da nameravajo slovenski esdeesarski poslanci vstopiti v -demokratsko stranko. Na prvi pogled bi morale te vesti razveseliti vso slovensko demokratično javnost, ker kje more doživeti demokracija še večji triumf, kakor če postanejo njeni pristaši tudi esdeesarji!
Pa tudi kot Slovenci bi morali biti te spremembe silno veseli. Ker je demokratska stranka v vladi in ker na ljubo štirih slovenskih esedesarjev pač ne bo Povrnila tega kozolca, da bi izstopila iz vlade ki ker na drugi strani ni nobenega dvoma, da vstopi SLS v vlado, bi tako bili vsi Slovenci, razven dveh v vladi, m položaj Slovencev bi moral postati v državi naravnost zavidanja vreden. Če bi bilo vse tako lepo, kakor na prvi hip izgleda.	j j
Izkušnja pa nas uči, da esdeesarski j poslanci sploh ne silijo v demokratsko ' stranko zato, da bi podprli demokracijo, f in tudi to vemo, da ni niti najmanj v njih j namenih, da bi skupno s SLS delovali za J •procvit Slovenije, temveč po vsej verjetnosti je njih cilj samo eden, kako bi z vstopom v demokratsko stranko izrinili SLS iz vlade, pa čeprav bi s tem dosegli «a*»o eno, da Isi bili Slovenci v vladi zakopani mesto k 20, samo s 4 poslanci. T° je pravi namen vsega siljenja v demokratski klub'in to dokazuje, da politika slovenske SDS noče zapustiti stare poti, temveč da hoče nadaljevati svojo čisto zgrešeno in Sloveniji samo kvarno politiko.
.Jo ^»cer -r*3, da vise vse te esdeesar-ske želje o demokratskem bloku in o ^e!1!°-<ratsko stranko še silno v
o	> akih in da »ie nad vse verjetno, da do uresničenja teb sanj eploh nikoli ne pride. Vseeno teh stremljenj ni mogoče prezreti, ker žt ona sama slabijo slovensko por.icijo. Ta more biti močna le„ če vsi Slovenci v gotovih vprašanjih de-iuiejo skupno in složno in da tudi največja strankarska nasprotja ne smejo iti !ako daleč, da bi ena stranka drugi manjkala kredit v Beogradu. Veljavo slovenskih strank ima določiti eamo volilec v Sloveniji, nikakor pa ne tajna prišepeta-vanja v Beogradu.
Po tem starem receptu je mogoča za Slovenijo le škoda, ker se s tem manjša že itak nevelika politična moč slovenskega naroda in to v času, ko vsled Radiča ni Hrvatov v vladi in je tako konjunktura za Slovence izredno ugodna.
To konjunkturo bi morali do skrajnosti izrabi« in to bi se tudi ugodilo, če bi Slovenci iz dobre, premišljene taktike bili eni v radikalni, drugi pa v demokratski vladni skupini. Toda ta delitev bi morala označiti samo različnost pota, ne pa tudi različnost cilja. Ravno tega pa ni pričakovati, pa čeprav bi bilo to najpotrebnejše.
Slovenija potrebuje silne in velike državne investicije. Da v Ljubljani še ni postavljena zgradba čekovnega urada, da ni v Ljubljani država zgradila niti ene stanovanjske hiše, da bo tudi gradnja zveze Slovenije z morjem mgooča le, če si Slovenci sami preskrbe denar, vse to so nerednosti, ki jih Slovenija ne bi srbela prenašati, če bi slovenska delegacija v Beogradu nastopala enotno, ne pa da Izpodriva ena drugo.
Ni bolj napačne slovenske politike, kakor je ona, ki zanaša boj med klerikalci in liberalci še v Beograd, že v Sloveniji P°stajfl ta boj smešen, v Beogradu pa
Marinkovič za Vukičevičevo politiko.
Beograd, 17. septembra. Včeraj se je iz dobro obveščenih demokratskih krogov doznalo, da se bodo razgovori, ki sta jih imela na včerajšnjem sestanku dr. Marinkovič in !)avidovič še nadaljevali. Dr. Marinkovič in Davidovič sta drug drugemu razložila svoje stališče napram politični situaciji, ki je nastala po volitvah. Dobro poučeni krogi trdijo, da na tem sestanku ni prišlo ntii do soglasja niti do spora. Davidovič je samo lahko ugotovil, da Marinkovič želi ostali popolnoma pri politiki, ki jo vodi Velja Vukičevič.
Za jako značilen smatrajo v političnih krogih način, kako sla se Davidovič in Marinkovič razgovarjala, ker sta pustila popolnoma ob strani vprašanja, ki so med njima sporna. V krogih dr. Marinkoviča smatrajo za sigurno, da hoče dr. Marinkovič na vsak način, da se delo sedanje vlade nadaljuje. Tudi se povdar-ja kot pomembna popoldanska izjava g. Marinkoviča pred novinarji, kjer je dejal, da ta vlada ni bila samo volilna vlada, temveč da ima nalogo, delati tudi po volitvah. Na ta način je dr. Marinkovič čisto odkrito povedal, kakšno je njegovo stališče v tej stvari.
V	demokratskih vrstah je skupina, ki se z vsemi silami trudi, da prepreči spor med Marinkovičem in Davidovičem. Ta skupina hoče demokratsko Stranko obvarovati pred cepitvijo in skuša pridobiti za ta namen čim več poslancev. Cilj te skupine je, ustvariti v demokratski stranki središče, ki bi držalo skupaj tako eno kot drugo krilo in ki bi vplivalo pomirljivo na levo in desno.
Podobna situacija se opaža med radikali. Radikalni center dela na to, da pregovori Vukieeviča, da poda ostavko. S tem bi dal možnost, da se sestavi parlamentarna vlada. Osebo Velje Vukieeviča smatrajo oni v tem trenutku za nepri-
»DEMOKRATSKI« BLOK SAMO PRAZNO STRAŠILO.
Beograd, 17. sept. Vladni krogi smatrajo, da demokratski blok ne tvori no-j bene nevarnosti za vlado, ker so dife-i renče med opozicionalnimi strankami tolike, da se o možnosti ustvaritve takega bloka ne more govoriti. Tudi če bi se tak blok ustvaril, ne bi dolgo živel. Ta blok je samo pretnja vladi in akcija, ki jo vodi Davidovič, da vrže Vukieeviča. Vladni krogi smatrajo, da mora tako kombiniranje propasti, predno se sploh ustvari. Vladni krogi se bavijo samo x mislijo, kako bodo sanirali razmere med demokrati. Za to pa bo po njih mnenju treba mnogo časa, za sedaj pa se ne smejo pričakovati nobeni pomembnejši dogodki. Ves čas do verifikacije mandatov se mora uporabiti za j \ da se urede odnošaji med vladnimi skupinami.
TRIFKOVIC JE KUPOVAL GLASOVE.
Beograd, 17. septembra. Borba opozicije proti takozvanim nasilnim mandatom bo prišla do izraza posebno v verifikacijskem odboru. V središču tega bc-ja stojijo pritožbe proti volnim metodam, posebno v somborskem okrožju, kjer je
mora biti samo škodljiv, ker škoduje slovenskemu ugledu.
Dvig gospodarstva, to je zmisel in namen politike, ne pa boj med liberalci in klerikalci. Ta boj je že davno zastarel in zato je treba tudi slovensko politiko voditi — po novem in ne po starem receptu.
pravno ker bi ravno njegova oseba lahko izzvala cepitev demokratov. Na ta način pa bi prišel v nevarnost tudi obstanek današnje koalicije. Davidovič se namreč nikakor noče sprijazniti z mislijo, da bi Vukičevič ostal še naprej predsednik vlade. Radikalski center misli, da se bo ta akcija uspešno končala. Pri tern naglaša, da je Vukičevič že izpolnil svojo dolžnost, ker je ustvaril skupščino, ki bo lahko delala brez takih pretresljajev kakor so se pojavljali v prejšnji skupščini.
VUKIČEVIČ OPTIMIST.
Kar se samega Vukieeviča tiče, je on prepričan, da se bo v sedanji vladni situaciji lahko vzdržal in da se med demokrati stvari tako razvijajo, da se bodo vsa nesoglasja v kratkem izravnala. Vukičevič misli, da bo Davidovič, ako mu izpolni obveznosti, ki jih je prevzel ob sestavi vlade, odnehal in ne bo še naprej spravljal na dan vprašanj, ki bi utegnila v demokratski stranki povzročiti prelom.
In če ostane dr. Marinkovič trdno na svojem stališču, ki ga je dosedaj zavzemal, bo Davidovič gotovo tudi še naprej toleriral sedanjo situacijo, kakor jo je dosedaj. Vukičevič in njegova okolica se sklicujejo na to, da so oni privedli v radikalni klub 100 poslancev,-ki bodo mirno delali na programu, kakor ga je Vukičevič objavil neposredno pred volitvami. Število poslancev, ki so proti njemu, je jako majhno. Ti se bodo pa morali ali pokoriti aH pa bodo izključeni od važnejšega vpliva na nadaljnje politično življenje.
Vukičevič zato smatra, da lahko s popolnim zaupanjem gleda na daljni razvoj razmer in da mu ni treba ničesar storiti v zavarovanje dosedanje situacije, ki je
bila pri zadnjih volitvah s težko muko ustvarjena.
i kandidiral Marko Trifkovič in ostal brez mandata. Zanimivo pa je, da je napaden tudi sam Trifkovič zaradi volilnih nepravilnosti, ki so jih izvršili njegovi pristaši in on sam. Tako je nastopil proti njemu Joca Laloševič, ki je izjavil, da lahko dokaže, da so volilce kupovali z denarjem in da so bili v hiši g. Nikoliča
^an volitev volilci pogoščeni. Ta La-loševičeva izjava je zelo značilna, ker se Pribičevič in Davidovič pritožujeta proti Vukičeviču ravno radi somborskega okraja.
Seja vlade.
Beograd, 17. septembra. Sinoči od 5. do pol 9. je bila seja vlade. Na seji se je nadaljevala razprava o proračunu. Finančni minister dr. Bogdan Markovič je imel ekspoze, v katerem je opisal splošni finančni položaj v državi in predlagal ukrepe, s katerimi bi se v prihodnjem proračunu dosegli znatni prihranki. Po njegovem mnenju je obremenitev naroda tako velika, da se ne sme misliti na' povečanje bremen. Treba je tudi znižati proračun za 10 odstotkov, tako da bi se zmanjšal okroglo za 1 milijardo..
Po daljši razpravi, je bilo načeto tudi vprašanje zakonov, ki bi jih bilo treba sprejeti, da se gospodarska in finančna kriza v držav i ublaži.
DR. KOROŠEC ODPOTOVAL V BEOGRAD.
Zagreb, 17. septembra. Sinoči okrog 8. se je peljal z brzovlakom skozi Zagreb v Beograd dr. Anton Korošec. Dobil je nujen poziv od predsednika vlade Vukičeviča, da pride v Beograd. Dr. Korošec je prejel brzojavko dan pozneje, kakor je bilo treba, ker se je mudil v planinah.
RADICEVCI TRDE, DA DOBE ŠE TRI
MANDATE NA ŠKODO SDS IN NRS.
Beograd, 17. sept. V Hrvatskem selja-škem klubu so včeraj trdili, da se je število poslancev HSS zvišalo od 62 na V Sremu so dobili baje nov mandat na račun samostojnih demokratov; prav tako tudi v modruško-reškem okrožju.
V	virovitiški županiji pa bi dobili en mandat na račun radikalov. V virovitiški županiji je radičevcem manjkalo 8 glasov do mandata. Sedaj pa se je ugotovilo, da so dobili radičevci 800 glasov več. Glede na to računajo radičevci, da imajo sedaj 65 mandatov, radikali 111, samostojni demokrati pa 21. Do verifikacije pa utegne število radičevskih poslancev še poskočiti.
MARINKOVIČ PRI VUKIČEVIČU.
Beograd, 17. septembra. Po sestanku z Davidovičem je imel dr. Marinkovič daljši sestanek z Vukičevičem. Temu sestanku pripisujejo politični krogi veliko važnost.
HIŠNI POSESTNIKI BODO L OKTOBRA ODPOVEDALI STANOVANJA. Beograd, 17. sept. Društvo hišnih in zemljiških lastnikov je izdalo na svoje člane proglas, v katerem jih opozarja, da 1. novembra preneha veljati stanovanjski zakon. Zato je treba 1. oktobra odpovedati stanovanja. Društvo apelira na socialno čustvovanje svojih članov in jim priporoča, naj se' z najemniki lepe* sporazumejo, da ne bi 1. novembra nastalo veliko preseljevanje.
NOV KURZ V NAŠI ZUNANJI POLITIKI.
Praga, 17. sept. Neki tukajšnji list trdi po vesteh iz Ženeve, da bo med Ma~ djarsko in Jugoslavijo v bližnji bodočnosti prišlo do jako dobrih oduošajev. Jugoslavija je začela piliti v angleških vodah in lahko se reče, da se nahaja že v angleški interesni sferi.
PRELOM MED FRANCIJO IN RUSIJO POMENI VOJNO.
Moskva, 17. sept. Litvinov je imel pred zastopniki inozemskega tiska govor, v katerem je glede nevarnosti preloma s Francijo izjavil, da bi tak prelom ne samo pojačal vojno nevarnost, temveč da bi postala vojna neizbežna.
ANGLEŽI Z IZVOLITVIJO KANADE NEZADOVOLJNI.
London, 17. ^ept. Izvolitve kanadskega zastopnika v Svet Zveze narodov se angleško javno mnenje ni posebno razveselilo, kajti v najvažnejših vprašanjih ni popolnega soglasja med liberalno kanadsko vlado in med reakcionarno angleško zunanjo politiko. Mislijo, da bo Kanada v Svetu Zveze narodov branilec svoje lastne politike in zunanjepolitičnega stališča Irske in Južne Afrike.
VUKIČEVIČ SI PRIDRŽUJE BANJA-LUŠKI MANDAT.
Beograd, 17. septembra. Kakor se do-znava iz dobro poučenih krogov bo Vu- ’ kičevič obdržal zase barijaluški mandat in bo popolnoma opustil okrožje, kjer je že 20 let kandidiral.
PRAVILNIK 0 ORGANIZACIJI CAKIJT-SKE SLUŽBE PODPISAN.
Beograd, 17. septembra. Finančni minister je podpisal pravilnik o organizaciji carinske službe.
Stran 2.
- v. tA*a .» **^*fc<o«»aw*si * !»■«•	'«-»*	..-'.v->,**..-,w«aJ&ec«L«i c*
Ljubljanski mandat
Kolikem radikalsko-demokratske zajednice
Med najbolj zanimive pojave v našem najnovejšem političnem življenju spada brez dvoma boj za ljubljanski državnozborski mandat. Za vse druge mandate v Sloveniji se je bil boj sna tradicionalen način, v glavnem med neprednjaštvom in klerikalstvom, v Ljubljani pa je dobil ta boj neko posebno noto, ki lahko postane jako važna za nadaljni azvoj naše domače politike.
Za Ljubljano velja že stara tradicija, da je Ljubljana protiklerikalna, ali »napredna«. V čem ljubljanska »naprednost« pravzaprav obstoji, tega bržkone ogromna večina naših dobrih Ljubljančanov niti sama ne ve — o .lem mogoče drugič več —, toda tako je: Večina Ljubljane je bila vedno napredna, ker je odklanjala klerikalce. Stari Ljubljančani so rekli, da klerikalcev nočejo in biti klerikalec je pomenilo biti neko manjvredno bitje, ki ga Ljubljančan ni hotel in tudi ni smel pogledati, če je hotel ostati napreden, ergo tudi Ljubljančan. In zgodovina zadnjih 40 let nam pripoveduje, da so Ljubljančani vedno pri vseh volitvah volili napredno, pa ma-gari se je okrog njih podiral ves svet.
Pri predzadnjih in zadnjih državnozborskih volitvah pa se je dogodilo veliko čudo. »Die verdammten Klerikaltzen« so dobili kar naenkrat veliko število glasov, enkrat celo mandat! To je bilo za belo in napredno Ljubljano neverjetna sramota, ki se je dala komaj preboleti. Zato je napredna Ljubljana zastavila pri zadnjih volitvah vse svoje sile, da opere črni klerikalni madež s svoje obleke. A glej, z naporom vseh svojih sil je naprednost zmagala komaj s 23 glasovi večine! Če pa se posrečijo klerikalnemu zmaju njegovi načrti, bo še teh 23 glasov požrl v verifikacijskem odboru.
To je zanimiv pojav, ki zasluži nekaj komentarja. Prvo vprašanje, ki si ga postavlja človek, ki sam ne posega v tok dogodkov, ampak le od daleč gleda, kako se to in ono v Ljubljani izpreminja, je to: Ali je Ljubljana res postala klerikalna trdnjava?
Kdor ima ušesa, da posluša ljudi po zbirališčih pravih in pristnih Ljubljančanov, — to so ljubljanski »bajzlji« — lahko sliši kadar hoče prave ljubljanske naprednjake pripovedovati, da ali niso šli volit ali pa da so celo volili samega vraga — klerikalca! Tako pa ne govori le en sam človek — na stotine jih je, ki tako govore na glas, koliko pa bo še takih, ki tega ne povedo glasno, a so ravno tako naredili. Upam, da bo to mojo trditev potrdil velik del Ljubljančanov in zato tudi lahko računamo s to trditvijo kot z dejstvom. Ravno tako pa je tudi dejstvo, da pravijo vsi naprednjaki brez izjeme, ki so ostali doma ali pa volili klerikalce, da so še vedno naprednjaki, ampak oni so Volili "klerikalce iz opozicije proti sedanjemu vodstvu SDS in is opozicije proti sedanjim .političnim metodam SDS.
Iz tega sledi prvič, da Ljubljana v resnici še nikakor ni klerikalna, ker prevladuje v njej še vedno tradicijonalno naprednjaštvo, drugič pa zadnje volitve dokazujejo, da obstoji v ljubljanskem naprednjaštvu resna kriza, ki se izraža v odporu proti vodstvu SDS, ali kakor pravijo v najnovejšem času, v odporu proti »kliki«. Kadar pa se Ljubljančan upre, je to vedno nekaj dobrega in zdravega,
ker je pravi Ljubljančan predvsem ne naprednjak, ampak poštenjak.
Znano je, da so Ljubljančani neka vrsta zase (eine Klasse fiir sich), ki ima tudi svoje posebne pravne in moralne pojme. V Ljubljani jako mnogo pomeni pregovor »ljudski glas — božji glas«. Ni v Ljubljani prav nič treba, da koga obsodi sodišče, ali pa da kdo dela in živi tako, da mu s paragrafom ne moreš priti blizu, to je za Ljubljančana vse premalo. Ljubljana si dela svojo sodbo o ljudeh in o njihovih dejanjih sama, brez paragrafov in brez sodišča. Če Ljubljana koga obsodi, mu ne pomagajo vsi paragrafi in vsi oprostilni sodni izreki nič, od Ljubljančanov samih brez paragrafov obsojeni človek je kriv in tako je s strankami. Na glas tega ljudje sicer ne povedo, ker toliko so že pametni, da ne marajo imeti po sodnijah opravka, ampak sodba in obsodba ostane v njihovih srcih in v njihovem mišljenju. Potem pa se razvija to mišljenje počasi do »mišljenja mase« in pri volitvah se to mišljenje pokaže v zmagi — klerikalcev. Sicer samo trenutno, kot izraz odpora, ampak pokaže se!
Veliko vprašanje pa je, če si bodo vzeli sodbo in obsodbo poštenih Ljubljanačnov k srcu tisti, ki jih je Ljubljana že dvakrat obsodila, enkrat z uspehom, enkrat pa sicer brez vnanjega, a zato s toliko večjim moralnim uspehom. Večina zgolj 23 glasov je prav občutna batina.
Rekli smo, da ipomeni rezultat zadnjih volitev v Ljubljani silno krizo ljubljanskega na-prednjaštva. Pri zadnjih dveh volitvah je poštena Ljubljana dala vedeti, da takega na-prednjaštva, kakršno gledamo danes in kakršno se kaže v svojih političnih metodah, poštena Ljubljana ne mara in ga zato odklanja. Ljubljana še ni rekla, da odklanja naprednjaštvo kot tako, ampak samo to, da odklanja tako naprednjaštvvo, kakršno imamo danes in kakor ga je v svojem srcu sama obsodila brez paragrafov. Sedaj je vprašanje samo še to: Ali bodo hoteli tudi tisti, ki se jih to neposredno tiče, mišljenje prave in stare Ljubljane spoznati in priznati, in kar je glavno, tudi upoštevati?
Za Ljubljančane ni merodajna samo strankarska disciplina, čeprav so Ljubljančani silno disciplinirani ljudje, ampak oni gledajo nekoliko tudi na osebe. Kar vprašajte, kaj je bilo starim ljubljanskim naprednjakom več, ali oseba dr. Tavčarja ali princip naprednja-štva? A če se osebe, ki jih Ljubljančan ne mara, ne uklonijo ljubljanski volji zlepa, jih porine ljubljanska volja proč zgrda, magari s tem, da glasuje v svoji jezi in upornosti celo za klerikalce.
Ni pa izključeno, da bodo ostali Ljubljančani samo pri protestu, ampak da pojdejo še dalje, do aktivnosti. Ali je Ljubljančanom kaj mar, če si ustanove naprednjaško organizacijo pod vodstvom takih naprednjakov, ki jim daje ljubljanska sodba brez paragrafov izpričevalo neomadeževanosti in poštenja? To ni prav nič težka stvar. Treba je le, da se najde par korajžnih ljudi, ki se boi! o upali to javno povedati in led bo prebit. Klerikalci bodo dobivali potem sicer nekaj manj glasov kot sedaj, ampak šla bo tudi od poštenih Ljubljančanov moralno obsojena klika SDS in potem bo Ljubljana takoj zopet napredna kakor je bila.
Prepojeni s trdno vero v pravilnost borbe za zmago idej, katere zastopamo, smo Vas pozvali pod svojo zastavo, da jo združeni in okrepljeni ponesemo do končne zmage. Naš poziv ni bil zaman! Zbralo se Vas je 4956 odločnih in neustrašnih, ki se niste dali preslepiti od laži nasprotnikov, ki niso opustili nobene možnosti ne prilike za podlo klevetanje nas in naših idealov. 4956 Vas je izjavilo dne 11. septembra, da hočete podati bratsko roko volilcem in voditeljem obeh najmočnejših državnih strank, da hočete 'združiti z njimi .slovensko usodo: ne kot hlapci in ne kot nasprotniki, temveč kot enakopravni med enakopravnimi, kot bratje med brati. 4956 Vas je spoznalo, da je edina ta pot pravilna, da nas edino ona lahko pripelje do izboljšanja blagostanja Slovencev in Slovenije in do onega napredka in razvoja, ki si ga želimo mi vsi: kmetje in delavci, obrtniki in nameščenci in vsi, ki si gradimo z vsakdanjim delom svojih rok skromno življensko eksistenco. 4956 Vas je bilo, toda bilo Vas je kljub temu premalo, da bi zmagali in dobili svoje parlamentarno zastopstvo. Toda ta sedanji neuspeh naj Vas ne oplaši, naj Vas ne omaloduši, kajti armada 4956 zavednih in odločnih mož mora biti vedno pripravljena na nadaljnjo borbo — na
borbo do končne in sijajne zmage! Po tem ravnokar končanem boju je potrebno, da stopimo v novo, še vstrajnejšo, še bolj odločno in še bolj neomhaljivo borbo za zmago naših idealov'. Vsakdo Vas 4956 naj ostane še neomajnejši borec, postane naj pravi apostol naših misli, katere naj seje od prijatelja do prijatelja, od znanca do znanca, od moža do moža, da bo narastla naša armada do one nezmagljive sile, ki bo doboje-vala v prihodnji volilni borbi tem lepšo in tem sijajnejšo zmago. Hvala Vam, borci, ki ste vztrajali v zvestobi! Hvala Vam in na novo delo! Brez malodušja! Brez počitka!
V	Mariboru, dne 14. septembra 1921-Dr. Rudolf Ravnik,
nosilec liste RDZ za volilno okrožje ma-riborsko-celjsko.
Drofenik Josip, Posavec Andro; IrmaB Lovrene, Mikuletič Bernard; Kranje Ivan, Troha Josip; dr. Miiller Fero, Rabič Ivan; Osojnik Alojz, Stojisavljevie Peter; Pavlovič Nemanja, Bačič Arpad Titus; dr. Pečovnik Adolf, Rančigaj Josip; Rehar Radivoj, Pirš Franjo; dr. Stefanovič Emil, Rancinger Ignac; šoštarec Franjo, Džuban Josip, kandidati in namestniki.
Bistvo Rothermereve politike je v niklu.
Dunajska »Arbeiter Zeitung« piše:
»Mnogi ljudje si v zadnjem času ubijajo •glave, zakaj in radi česa je odkril angleški kralj časopisja lord Rothennere kar naenkrat krivičnost trianonske mirovne pogodbe, predvsem pa privičnost češko-madjarske razmejitve. Praško časopisje je poročalo, da ga je pri njegovem potovanju po Madjarski ■spremljala nekaka kneginja ali grofica Ester-hazy in da je na tak način spoznal lepoto in ljubeznjivost Madjarske tako njenih krajev, kakor tudi ljudi od blizu ... V angleškem delavskem časopisu »Daily Herald« pa po-jasnuje Walton Newbold ozadje simpatij lorda Rothermera do Madjarov s povsem drugega stališča. Newbold opozarja na to, da je Češkoslovaška plasirala svoja državna posojila pri newyorških bankah Kuku, Loeb in komp. ter pri National Citi Fank’ of New-Vork. medtem ko jih Madjarska ni naznanila samo v lord Rothermerjevem »Daily Mailu«, temveč jih je najela tudi pri bankah Baring Brothers, G. M. Rotschild in Schroeder. To financiranje je lordu Rothermeru mnogo bolj ugajalo, kot češkoslovaško . . .
V	trustu »Daily Mail« sedi v upravnem svetu bivši madjarski državljan Friderik Aleksander Ssarvassy. Ta gospod Ssar-vassy pa je tudi v ozkih stikah z največjim kapitalistom angleške kemijske industrije, s sir Alfredom Mondom:	oba	imata	znaten
vpliv na Podonavsko paroplovno družbo v Budimpešti.
Ko sta tako oba pregledala madjarsko-če-škoslovaško mejo, sta ugotovila, da gre ta meja tako, da se nahaja velik del ogrskega Rudokopnega pogorja v danes z ameriškim kapitalom zvezani Češkoslovaški. V tem pogorju so bogati rudniki in kamnolomi, zlasti pa ležišča niklja. Slučajno je na svetu le malo niklja in je 85 odstotkov svetovne produkcije nikla pod nadzorstvom dveh velikih trustov. Prvi je International Corparation of America, drugi pa Mond Nickel Co.mpany. Iz tega sklepa Nevvbold sledeče:	'Sir	Alfred
Mond in gospod Ssawassy delata skupno velike kupčije s Podonavsko paroplovno družbo v Budimpešti. Gospod Ssarvassy in lord Rothermere sta člana »Daily Mail« trusta. Gospod Mond hi rad imel ogrskega Rudokopnega pogorja, ta pa se nahaja na češkoslovaškem ozemlju in je na razpolago ameriški nikljeni konkurenci gospoda Monda. Če pa preide po regulaciji meje Rudokopno pogorje zopet k Madjarski, potem preidejo ležišča niklja po verigi Ssarvassy—Mond-Rotherme-re v posest angleškega kapitala.
Vse to nima nič skupnega z narodnostno pravičnostjo in samoodločbo narodov, toda za od angleških kapitalistov zaželjeno korekturo meje je to važen razlog. Nekoč so dejali: Rokodelstvo ima zlato podlago. Danes 1 pa moremo v drugem smislu reči: iPolitika j lorda Rothermera ima ponikljano podlago.«
Politične vesti.
—	Dva bloka. Dočim esdeesarsko časopisje silno mnogo piše o demokratskem bloku, ki bo šele ustvarjen, je drug in mnogo važnejši fblok že ustvarjen. To je blok Vukičeviča, Marinkoviča in Korošca. Ta blok je bil dejansko ustanovljen že davno pred volitvami, ni pa mogel še nastopiti z vsem efektom, ker je bilo treba najprej razčistiti odnošaje v radikalni in demokratski stranki. V volivnem boju so bili odnošaji v radikalni stranki prečiščeni, sedaj morajo biti še odnošaji v demokratski stranki. Ali bo zmagala v demokratskem klubu politika Marinkoviča ali politika Davidoviča, o tem gre boj. S svojimi malo premišljenimi volivnimi govori je Ljuba Davidovič to vprašanje še poostril m silno poslabšal svoj položaj. Zato je naravno, da si išče Ljuba Davidovič danes zaveznikov in malo razumljivo je, da iščejo tuid druge opo-zicionalne stranke njegovo zavezništvo, kajti vse so v težkem položaju in v nevarnosti, da
bodo štiri leta brez pravega vpliva na vladno delo. Ta skupna zadrega je rodila vesti o takozvanem demokratskem bloku. In popolnoma naravno je, če se za ta blok najbolj angažirajo ravno esdeesarji, ker so pač oni v največji zadregi. Vladni in takazvani demokratski blok! Nobenega dvoma ni, kateri blok bo zmagal, kajti prvi ima za sebe reelno silo in večino poslancev, drugi pa samo celo goro fraz in pa še večjo goro zadreg. Zato je le malo verjetno, če do demokratskega bloka sploh pride, da bi ustanovitev takega bloka pomenila za gospoda Davidoviča težko napako, ki je najbrž ne bi mogel več popraviti.
—	Jasno pa je seveda, da naši esdeesarji ne bodo nehali tolažiti svoje bralce z esdeesar-skim blokom. Naj jih le tolažijo; bo potem razočaranje tem večje.
-- Ljuba Jovanovič stopa v ospredje. V V9eh političnih krogih je povratek Ljube Jovanoviča v Beograd vzbudil veliko zanima-
nje. Pa tudi vsa široka javnost se silno zanima .za delo Ljube Jovanoviča. Ko se je v sredo sprehajal Ljuba Jovanovič po Beogradu, ga je pozdravilo vse običnstvo z veliko prisrčnostjo in odkritosrčnimi simpatijami.
= Poslanci, ki niso več izvoljeni. Od znanih politikov sledeči niso bili več izvoljeni: dr. Bazala (hrv. federalist), Arsenij Lazič (dem. in bivši najstarejši poslanec), dr. Šu-perina (disident HSS in bivši minister), dr. Gavrilovič Oton (rad. in poročevalec v fin. odboru), dr. Voja Janjič (rad. in bivši minister), Marko Trifkovič (rad. in bivši predsednik skupščine), dr. Velizar Jankovič (rad. in minister na r.), Gligorije Bozovič (dem.), dr. Ljuba Popovič (rad.), Dragiša Leovac (rad.), dr. Grgin (rad.), dr. Slavko Miletič (rad. in bivši minister), dr. Ivan Pallich (ra-dičevec in bivši ban), Miloš Moskovljevič ,zelmjoradnik), dr. Miloš Radosavljevič (demokrat), dr. Ladislav Polič (hrv. federalist), dr. Mrtovan Zanič (hrv. federalist), dr. Jovan Radonjič (rad. in bivši predsednik fin. odbora), dr. Momčilo Ivkovič, glavni tajnik NRS (ni sploh kandidiriil), dr. Niko Novakovič (rad.) in Nikola Tonič (»Mihac od Rovina«, rad.).
= Vodstvo Male antante je prešlo v roke Marinkoviča. Rumunski neodvisni list »Ad-ventuk piše pod naslovom »Mala antanta je prešla v roke g. Marinkoviča« med drugim to-le: »V Ženevi je povzročila senzacijo vest, da je prevzel vodstvo Male antante od g. Be-neša g. Marinkovič. To spremembo je podpiral in pozdravil g. Titulescu. To pomeni, da bo kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev podpirala Rumunijo v vprašanju optantov, Rumunija pa bo intervenirala v vprašanju bolgarsko-srbskih odnošajev, oziroma bo delovala za zbližanje obeh držav. V slučaju, da tozadevni {»ogovori ne bodo zaključeni v Ženevi, se bodo nadaljevali v Beogradu in Bukarešti.«
= Albanski zunanji minister Brioui o stališču Albanije. Z ozirom na vesti o sestanku Marinkoviča s Chamberlainom je izjavil Brioni: Mislim, da razgovori med Chamberlainom in Marinkovičem niso veljali niti Beth-lenu in ne Albaniji. Morebitna med Italijo in Jugoslavijo obstoječa napetost ne bi mogla zadevati Albanije, ker je Albanija v dobrih odnošajih ne samo z Italijo, ampak tudi z Jugoslavijo. Sploh je političen položaj Albanije mnogo bolj trden ko od marsikake druge države. Cas za balkanski Locarno še^ ni prišel. Zaradi tega se trudijo vodilni državniki, da odnošaje s svojimi sosedi vedno bolj okrepe. To je edina pot, ki vodi k miru. Če bi proti pričakovanju zopet grozil Albaniji konflikt, tedaj bi se Albanija takoj obrnila na Zvezo narodov.
= Bolgarska manjšina bo osnovala novo stranko? Bolgari v Dobrudži so edina večja manjšina v Rumuniji, katera nima svoje politične stranke. Oni so se dosedaj vpisovali v rumunske politične stranke. Že tri leta pa se bore za osnovanje svoje lastne in samostojne stranke in more se reči, da bo njihova borba letos v jeseni v tem oziru srečno končana. Kako velika bo nova manjšinska stranka, se še ne more izračunati, ker podatki o številu Bolgarov v Rumuniji niso povsem točni. Bukareški časopis »Politica« piše ob tej priliki, da bi se rumunski Bolgari še ne vedno me odločili osnovati svoje lastne stranke, ako bi jih k temu ne bili opogunmili »sofijski iredentisti«. To svoje mnenje utemeljuje »Politica« tudi s tem, ker_ večina bolgarskih intelektualcev v Dobrudži odhaja vsako leto na letovišče v Sofijo in ker prirejajo bolgarska pevska društva iz Silistre, Balčiika in Baradžika navadno svoje koncertne neje po Bolgariji.	.	_
= Velika diplomatska .aktivnost Dalije. ^ »Gaulois« piše, da italijansko 6ai op J skriva, da so se niirustn l^anašk^h drtov sestali na poziv Grandrja.^hti&n krajin diio da se ministri niso sestali radi razoro-žitvenega vprašanja, temveč radi zapletenosti pom&a vprašanja v Evropa. Italija, okrepljena od Mussolinija, ki je v svojih rokah zbrala vse nacionalne energije, hoče napraviti Italijo močno tudi na zunaj. Italijanski fašizem, ki je realiziral svoje politične cilje v dr-
žavi, hoče realizirati tudi svoje zunanje-p0^' tične cilje. Znano je, da je baron Ro®aI1 Avezzan v imenu Mussolinija ponudil francoski vladi, da se med obema državama podpiše pakt, analogen onemu paktu, ki je bil podpisan med Italijo in Anglijo, a po vsej priliki tudi onemu med Italijo in Nemčijo. Toda te ponudbe so bile zavrnjene vsled no-tranje-politične situacije.
= Nezadovoljna Belgija- Neizvolitev Belgije v Svet Zveze narodov je rodila v vsej Belgiji veliko nezadovoljstvo. Prvotno Belgija sploh ni hotela kandidirati v Svet Zveze narodov in je prijavila svojo kandidaturo šele na nasvet drugih držav in ko se je s skrbno izvedenim sondiranjem prepričala, da je njena izvolitev zasigurana. Proti vsemu pričakovanju pa je na tajnem glasovanju propadla-To je povečalo ogorčenje Belgije. — Silno pa so ogorčeni nad neizvolitvijo Belgije tudi v Parizu. Pravijo, da Belgija, ki je največ trpela v svetovni vojni, ni več v Svetu Zveze narodov, zato pa ima Nemčija v njem svoi stalen sedež.	J
= Francija za ženevski protokol. Francoski delegat Paul Boncourt, ki zastopa Francijo v razcrožilveni komisiji, namerava danes predložiti komisiji svoj predlog formuliran. Predlagal bo najbrže obnovitev ženevskega mirovnega protokola iz leta 1924, a s to razliko, da naj se garancijske obveznosti dele po raznih stopnjah. Ni pa še gotovo, če bo šel njegov predlog tako daleč, da se garancija Vel. Britanije sploh izloči in zato sklenejo samo kontinentalne garancijske obveze.
—	Pariški listi o namerah Nemčije. Pariški listi se bavijo z namerami Nemčije v naj-toližji bodočnosti. Nemčija dela na to, da se najprej izprazni Porenje. Čez nekaj mesecev pa bi Nemci načeli vprašanje poljskega koridorja in vprašanje Gdanska. Nemškim zahtevam se bo težko upirati, ker se bodo Nemci sklicevali na pravico samoodločbe narodov, ki je bila temelj versaillske mirovne pogodbe. Nemčija hoče v Ženevi tolči zaveznike z njih lastnim orožjem in pri tem lahko računa tudi na podporo malih držav.
= Grčija dobi posojilo od Zveze narodov. Svet Zveze narodv je odobril emisijo grškega posojila v višini 9'milijonov funtov šterlin-gov. Od te vsote so določeni 3 milijoni za namestitev beguncev, 3 milijoni za stabilizacijo grškega denarja in 3 milijoni za uravnoveše-nje proračuna. Na tej seji je Svet Zveze narodov tudi izjavil, da je pripravljen proučiti prošnjo bolgarske vlade, ki prosi za zunanje posojilo za saniranje državnih financ.
= Stalin za sporazum sovjetov s kapitalističnimi državami. Časopisi objavljajo razgovor, ki ga je imel Stalin z ameriško delavsko deputacijo. Med drugim je dejal Stalin, da tvori monopol zunanje trgovine osnovno in nepremostljivo točko sovjetske politike. Sodelovanje sovjetske unije s kapitalistično industrijo drugih držav je mogoče, kajti obstoj kapitalističnih in socialističnih sistev':’v ne izključuje sporazuma na industrijske™;!! trgovinskem polju v okviru diplo™8"™!!! odnošajev. Izvoz in uvoz ter krediti ®° aajpri-kladnejša tla za tako sodelovanje- Mi vodimo miroljubno politiko, je dejal ? *n smo pripravljeni skleniti z meščansKimi državami dogovore proti vsaki napadalni vojni in raz-, orožitvene dogovore, dokler ni razorožitev docela izvedena. Dogovorov pa, ki bi zmanjšali samostojnost m neodvisnost sovjetske unije, ne moremo skleniti.
KRATKE VESTI.
Princ Karol je brezpogojno priznal oporoko kralja Ferdinanda in obenem izjavil, da ie zadovoljen z razdelitvijo dedščine.
Kemal paša je izdal obsežno amnestijo za j vojne begunce, če se tekom 6 mesecev prija-j vijo pri pristojni naborni komisiji, j Chamberlain je predlagal, da se število j letnih zasedanj Sveta zveze narodov zniža od j štiri na tri. O njegovem predlogu bo Svet j sklepal danes.
Irske volitve so potekle mirno in je f>o vsej verjetnosti zmagala vlada. Volivne šte-j vilke pa bodo vsled kompliciranega voliv-[ nega reda znane šele čez nekaj dni.
Primorsko pismo.
TRŽAŠKI »POPOLO« PROTI »NARODNEMU 1>NEVNIKU«. - FAŠISTOVSKA GONJA PROTI NAŠIM LISTOM, DRUŠTVOM IN IZOBRAŽENCEM. - TRENUTKI NAŠEGA NARODNEGA ŽIVLJENJA NA PRIMORSKEM.
Na Pr i ni o r s k e ,m , 14. septembra 1927.
V	petek, dne 9. t. m., je glavno glasilo primorskega fašizma, >11 Popolo di Trieste« ob-juv.il pod naslovom »Zmota v naslovu< naslednji člančič:
'»Gospod Z. Ž., Slovan, je bil 31. m. m. v Italiji. Morda je bil tudi že prej in je morda c-stal^ tudi pozneje, toda onega 31. m. m. je bil, če se more tako reči, nekoliko bolj, ker je v svojem svojstvu kot novinar čutil potre-bobo, da je poslal svojemu listu dopis iz Ita-0\?n 1el° 0 Italijanih.«
»Navajeni smo že dolgo časa sem, da vidimo v stolpcih tujih listov sadove ubogih »odposlancev«, y gledajo, gledajo in gledajo, cim bolj gledajo, manj vidijo: ali vidijo od strani ali vidijo stvari postavljene na gla-v°’ oa jih tako opisujejo, ali pa jih kar utvar-Jajo, kakor bolje ugaja njihovi lastni domiš-TO 'in domišljiji svojih poželjenih čiiaieljev. Ali ni se še zgodilo, da bi bili videli koga, ki bi posnemal onega človeka, o katerem govori Felyn v neki svoji noveli, ki je bil grd, Kakor nihče drug, pa se je tedaj, ko je hotel koga opsovati, postavil pred zrcalo in mu je z največjo zgovornostjo zmetal v obraz vso lastno grdobo. Nič drugače ni storil gospod Z. Z. 31. avgusta, pišoč o Italijanih v ljubljanskem »Narodnem Dnevniku«.
'Pa navaja potem uvod onega dopisa, ki pravi, da si laški fašist sme dovoljevati vse, da misli, da _ sme uporabljati vsa' sredstva, ki mu prihajajo pod roko, da doseže svoj namen, da je nesramen, nasilen, sirov proti vsakomur, ki ga smatra za slabejšega, do-čim pa se napram močnejšemu trpi vljudnosti, laskanja in hvalisanja, proti obema pa je vedno hinavski in neizkren.
^Popolo« jo je res dobro pogodil, da je povedal svojim bralcem to do zadnje pičice ''esnično označbo italijanskega značaja, toda piškavo se je odrezal, ko je i to označbo: v'3a nadaljnja izvajanja onego dopisa, katera Pa je seveda previdno prezrl, hotel zavrniti s tole otročjo pripombo:
'»Tako, prav tako smo navajeni spoznavati vse Slovane, severne in južne. In za ostale glavne točke? Tudi!«
Res, prav po italijansko, prav pristno italijansko!
Seveda, saj je tudi težko opozarjati dejstva m fašistovskih grdobij, fašistovskih nesramnosti, fašistovskih nasilstev in grozodejstev, kakor jih dandanes izvaja rumunski fašizem s pomočjo fašistovskih državnih oblasti nad našim narodom na Primorskem, ni mogoče ne zbrisati ne zatajiti, še manje pa opravičiti s tistimi državnimi in režimskimi »potrebami«, s katerimi jih opravičuje fašizem in njegova vlada.
Popolno zatretje vsega našega narodnega življenja, popolno uničenje naših narodnih osebin, popolna zadušitev našega narodnega ftu,ta, čirn prejšnje popolno izenačenje, zblitje z Jtalijans.tvoin, dim popolnejSa raznaroditev: to je smoter današnjega fašistovskega divjanja proti zadnjim ostankom našega nekdaj tako bujno se razvijajočega narodnega življenja na Primorskem. Danes stojimo pred nedvomljivim dejstvom, da najbrž v enem mesecu ne bo na Primorskem niti enega našega lista več, da bodo zatrta vsa naša narodna društva, da ne bo zlasti na kmetih niti enega našega izobraženca več, izvzemsi duhovnika in kakega zdravnika, katerim pa
naeik,obetaJ‘° preganjanja, izgon, konfi-f‘v. f lrJ druga taka in podobna nasilja. V ,‘h ® skin krogih se govori čisto nepi-ikri-,se m°ra letošnja obletnica fašistovske-?‘v.P? ,^a na Rim praznovati ob popolnemu izciscenju Primorske, a če bi še ostalo kaj one smrdljive jugoslovenske iredentistične nadvlade, da mora na vsak način popolnoma izginiti za vselej do konca letošnjega leta! l ako da je bilo sklenjeno na onem znamenitem sestanku fašistovskih primorskih provincialnih tajnikov 11. junija t. 1., na katerem se je sklenilo enoten asimilacijski program za vso Primorsko, in tako se mora tudi zgoditi. Ta program se sedaj izvaja z vso odločnostjo in vso doslednostjo.
Tržaška »Edinost«, edini naš dnevnik, je bila te dni v drugo posvarena, kar pomenja toliko, da teko njej, kakor že prej v drugo posvarjenim tržaškim »Novicam«, zadnje urice. Ni niti treba, da se ta lista še kaj »pregrešita«, ni treba niti, da bi ju zadela še kaka zaplemba, kajti prefekt ima pravico, da jima že sedaj da odstaviti odgovornega urednika, s čimur je list uničen. Ne da se namreč niti pomisliti, da bi po odstavitvi sedanjih odgovornih urednikov, oblast potrdila novo predlaganega odgovornega urednika, pa naj bi bil še tako čist in nedolžen. In kakor se jezgodilo »Edinosti« in »Novicam«, se prav gotovo v najkrajšem času zgodi tudi ostalim štirim listom, »Goriški Straži«, »ilstarski Riječi«, »Malemu Listu« in >Pučke-mu Prijatelju«. Kaj še ostane potem? Le še slovenski »ženski Svet« in hrvatski »Vez« in pa par gospodarskih listov, katere pa tudi lahko zaduše vsak čas. Saj lahko najdejo v vsaki stvari »dokaz«, da se ti nepolitični listi »bavijo s politiko«, če namreč sploh hočejo imeti kak razlog za odstranitev listov. Toda ■treba jim ni niti razloga, ko prefekt more obustaviti vsak list, kadar hoče, češ, ker se njegova pisava ne sklada z nacijonalnimi in režimskimi interesi. Tako torej ni prav nikakršnega zadržka, da bi se Primorska ne dala v najkrajšem času očistiti »vse te navlake«.
In naša narodna društva! Danes se mora že reči, da smo že sploh pri kraju ž njimi. Bilo jih je še lepo število, preden se je pričela sedanja gonja, toda sedaj, ko sta tržaški in goriški prefekt začela izvrševati tozadevne predloge podeželskih fašijev, padajo kakor trava pod koso. V- dobrih dveh tednih je bilo do današnjega dne razpuščenih nič mnaj ko 115, reci in piši: sto in petnajst, narodnih društev, prosvetnih, telovadnih, športnih, pevskih, glasbenih, in vsa z istim starokopitnim razlogom, da so delovala v nasprotju z nacijonalnim redom in režimom. V Istri, kjer itak ni več kaj razpuščati, je tu košnja slaba, a neka posebnost je sežanski Kras, kjer kosa tržaškega prefekta tudi prizanaša našim narodnim društvom iz nekega prav posebnega razloga. ;Na zadnjem sestanku fašistovskih voditeljev v Sežani se je namreč povečalo, da so predsedništva raznih slovenskih društev sama izrazila željo, da se društva prostovoljno razidejo — pač tako prostovoljno, kakor so sežanski obrtniki in trgovci tudi »prostovoljno« sklenili, da vržejo slovenščino s svojih napisov — in z namenom, da se potem po potrebi obnove pod okriljem fašizma. Tako pač ni treba razpuščati društev, ker se razidejo sanra, da potem zopet ostanejo 'kot fašistovska oporišča. Vse ostalo pa mora izginiti, in kakor rečeno, danes menda tudi že ni več kaj razpuščati.
Kar se tiče našega izobraženstva med našim narodom po deželi, se je v zadnjem času začelo tudi kar najtemeljitejše »čiščenje«. Gre seveda predvsem za učiteljstvo, ki je bilo sicer že takointako popolnoma pritisnjeno ob tla in se v narodnem pogledu niti zganiti ni smelo, ako ni hotelo računati s takojšnjo (odpustitvijo, ali je vendar že s svojo prisotnostjo bilo v nekako oporo našemu ljudstvu. Danes so obračunali že tudi ž njim: vse učiteljstvo naše narodnosti se premešča v stare italijanske pokrajine, večinoma Pije-mont, pa tudi v Lombardijo, Emilijo in še drugam. (Doslej je bilo, kolikor se je moglo ugotoviti, že nad 30 naših učiteljev in učiteljic premeščenih, katerim bodo seveda sledili še drugi, dokler ne bo vse »izčiščeno«. Premeščen je celo oni znani renegat in fašistični priganjač Jerkič v vipavskem Podkraju.
Za učiteljstvom pa pride duhovščina in vse ostalo. Seveda pa bo tu prestopek drugačen, ker duhovščine'in izobražencev raznih svo-Oj1" poklicev ne morejo premeščati. Toda obdolžiti jih morajo protidržavnega mišlje-uja, in to je dovolj za konfinacijo, ki se izreče brez vsakega sodnega postopka in je za
j dokaz protidržavnega ali protirežimskega | mišljenja že dovolj, da se »javno mnenje« iz-1 reče tako. Tako »javno mnenje« pa je pač ; lahko ustvariti. Odvetniku, zdravniku se po-; iem odreče pravica za izvrševanje poklica, pa j je stvar končana.
i	Do novega leta, pravijo, bo vse »izči-
Kit jska zmaga.
General Sun Čuang-fang je premagan. Sun Čuang-fang, to je tisti general, ki ga je svoje dni vrgel Cangkajšek iz Šangaja, ki je potem izginil in se nato zopet pojavil kot general severne armade, da ga potem Cangkajšek, ki je tedaj marširal že na Šantung, znova pobije.
Tedaj pa se je obrnila vojna sreča. Sun Čuang-fang je gnal Čangkajšeka iz Šantunga vzdolž velikega kanala do Jangcekianga in še najprej do Nankinga. Čangkajšekove slave je bilo konec in Sun Čuang-fang se je že pripravljal, da v triumfu vkoraka v svoj Šangaj. Tedaj pa je bil nenadoma in nakrat znova potolčen.
Kdo ga je potolkel? Zmagovalcev za enkrat ni nicgoče najti. V poštev prideta dve stranki v Nankingu in tri ali več v Hankovn, da o »krščanskem« generalu Fengu niti ne govorimo, čeprav je več ko verjetno, da je on tudi krepko pomagal pri porazu Čuang-
Nankinške stranke, to so podgenerali bivšega maršala Čangltajšeka, deloma pa so tudi meščanske frakcije stranke Kuomingtanga, ki niso soglasne s svojimi generali. V Han-kovu je stvar nekoliko jasnejša, pa čeprav je tu še več strank. Toda tu je samo en glavni general Targ Šeng-či. Glavni ruski akter Bo rod in je na povratku v Moskvo. Medpoto-ma pa ga je baje »krščanski« general Feng izropal in nekatere njegove pomočnike pridržal kot talce, da mu pošlje Moskva čim preje puške in municijo, roda niti enega novega boljševika.
Tudi general Galen, ta nad vse nadarjeni Rus, ki se včasih, da ne bi veljal za boljševika, izdaja celo za Avstrijca — ker to je menda edina evropska država, ki uživa na Kitajskem še sloves nevtralne države — je bil baje tudi od generala Fenga izropan in ujet, potem pa se je nenadoma z »rdečimi« četami vrnil v Hankov, po vsej priliki torej s četami Fenga! Vse diši po ruski iznajdbi, kakonšne so sedaj v Hankovu običajne.
Po gotovih vesteh so gospodje iz Hankova vedno znova odstavljeni, ali pa beže sami od sebe ali pa drugače zapuste Hankov. Skoraj nikdar pa ne izvemo, kako pridejo zopet nazaj v Hankov. General Galen je kot dozdeven ujetnik Fenga po vsej priliki zapet pribežal nazaj v Hankov. Pri tem pa se mu je posrečilo kljub ali ravno vsled teh zapletljajev nenadoma popolnoma razbiti vojsko Sun Čuang-fanga, ki se je že pripruavljal, da slavi svoj triumf. Kajti brez od Galena ustvarjene zveze med nankinškimi nasprotniki Camg-kajšeka, hankovskimi strankami in njih čudnem nasprotniku Fengu, bi bil ta skoraj nemogoč.
To lepo sliko kitajskega kaosa in čudovitih kitajskih zmag prinaša »D.-5. Volks\virt«.
..Ljubljana v jeseni."
Otvoritev pokrajinske razstave »Ljubljana v jeseni« se vrši v soboto, dne 17. t. m. ob pol 10. uri predpoldne. Blagajne se odpro ob pol 11. uri predpoldne, tako, da je obisk razstave omogočen že do]>oldne.
Vinski oddelek in mali prater je dostopen ■tudi po 6. uri zvečer proti malenkostni vstopnini 3 Din. «>
Opozarjamo, da je upravičen vsak pose.t-nik gledališke razstave na sejmišču v paviljonu »K« do 20% popusta na vstopnicah za opero in dramo v času od 17. do 26. septembra. Pri vstopu na gledališko razstavo dobi listek, na podlagi katerega dolbi pri blagajnah gledališča 20% popust. Predprodaja vstopnic za opero in dramo se vrši v paviljonu gledališke razstave.
PRAZNIK SLOVENSKE NARODNE NOŠE
bo v nedeljo, dne 18. t. m. Svečanost pričenja ob 3. uri popoldne, ko se bo na obsežnem prostoru Ljubljanskega velesejma vršil obhod naših žena in deklet ter moških v narodnih nošah. Zastopane hodo vse slovenske narodne noše: gorenjske, belokranjske, noše iz bivše Štajerske in iz Primorja; videti bo tudi narodne noše Slovencev iz Koroške, Trsta in njega okolice ter iz Istre,- Obenem bo tudi tekmovanje narodnih noš. Ta obhod bo veličastna manifestacija, s katero pokažemo Slovenci, da se vedno in povsod zavedamo svoje narodnosti, ki nam navdaja dušo in srce.
■V narodno nošo so se oblačili naši prednja-ki ob vseh slavnostnih prilikah in tej tradiciji moramo ostati zvesti tudi mi, njihovi potomci. Narodna noša mora biti viden znak naše narodnosti. S ponosom nastopamo v nji, kadar je treba pokazati, da smo zavedni Slovenci. V bodrilo in vzgled naj nam bodo drugi narodi, zlasti naši bratje Čehi, ki ob vsaki priliki manifestirajo za svojo narodno stvar.
Praznik narodnih noš pa ne traja samo ta dan. Povodom vseh dni Pokrajinske razstave do 26. t. m. bodo na velesejmu razstavljene v posebni razstavi narodne noše, kakor tudi ženska ročna dela, ali izključno le ona, katerih okrasi so izvršeni po naših narodnih motivih. S ponosom hočemo pokazati krasoto naše narodne umetnosti tudi Neslovencem, ki prihajajo k nam. Tudi v tem oziru posnemajmo naše brate Čehe. Ti ugrabljajo svoje narodne motive na ženskih oblačilih in vseh drugih predmetih, ki jih hočejo napraviti očem prijetne.
Apeliramo na našo javnost, da se v častnem številu odzove požrtvovalnosti in velikemu trudu prirediteljev. Ni namreč iahka stvar prirediti nekaj tako lepega in velikega.
V	nedeljo je dan Slovenije in posebno še naše bele Ljubljane, da pokaže svoje razumevanje in poda dokaz, da zna ceniti dela, ki niso samo hipne vrednosti ampak segajo globoko v naše narodno življenje. V nedeljo vse na obisk razstave!
RADIO RAZSTAVA,
ki jo priredi ljubljanski radio klub ob priliki pokrajinske razstave »Ljubljana v jeseni« bo zelo pestra in za amaterje in ljubitelje radio-sporta tudi zelo poučljiva. Razstave se bo udeležilo 27 amaterjev, ki bodo razstavili najrazličnejše aparate od navadnega dvocevnega do hipermodernega Elstree Six. Nadalje bodo amaterji Razstavili tudi posamezne dele, razne tuljeve, kondenzatorje in merilne instrumente. Posebno zanimanje bosta gotovo vzbudili dve mali amaterski brzojavni oddajni postaji za kratke valove. Občinstvo pa bo tudi občudovalo iznajdljivost in praktičnost naših amaterjev. Razstavljen bo namreč prejemni radio aparat (detektor), ki bo montiran v navadnem dežniku.
Tisti, ki se zanima za našo moderno oddajno postajo v Dotnžalah, je bodo lahko v mali obliki občudovali na razstavi, kjer bo natanko izdelan model (160/80 cm). Ocenjevalna komisija je že pridno na delu in ocenjuje aparate amaterjev. Vsi ocenjeni aparati bodo na razstavi označeni.
Pri oceni pridejo v poštev tele točke:
1. Jakost in občutljivost (10 točk); 2. čisto-te sprejema (10 točk); 3. selektivdteta (10 točk); 4. obsežnost: valovna dolžina 200 do 600 m (3 točke), 200 do 2000 m (4 točke), pod 200—100 m (4 točke) in pod 100 m (5 točk);' 5. način električne in mehanične izj>eljave izpeljave (5 točk); 6. izkoriščanje prostora (5 točk); 7. v koliki meri so posamezni deli lastni izdelek, ali so kupljeni (5 točk) in 8. v koliki meri je manipulacija aparata enostavna ali komplicirana (10 točk). Dosegljivih točk je torej 60. Kdor od amaterjev želi še konkurirati naj prinese svoj aparat danes do 5. ure popoldne v klubov lokal na velesejmu. Aparatu mora dodati stikalni načrt in izjavo, da je aparat sam sestavil.
širite »Narodni Dnevnik«.
H. Falk:
Nasedla je.
Peljati svojo malo ljubico k zdravniku, gledati, kako ji ta predpiše zdravljenje v kopališču, jo spremiti na kolodvor, sam pa ostati v Parizu, to so same silno nerodne stvari.
Tako je premišljeval Albert Lambrvic, ko je gledal Lolo, kako ona pazi, da ji služkinja pravilno namesti obleko v obešalnem kov-
CGKU.
»Vse to vzameš seboj?« jo je vprašal.
Bil je ljubosumen, a brez vzroka, ker mu je -bila Lola, mala in dobra ljubica, odkritosrčno vdana in čutila zanj iskreno nežnost. In plavo dete mu je odgovorilo: »Človek se mora vendar obleči.«
»Ti se pelješ proč, da sebe neguješ,« je odvrnil Lambric, »ne pa da razkazuješ svoje obleke, če ima človek s seboj toliko oblek, .potem se ne more upreti nasladi, da jih raz kazuje. Na večer se gre potem ven, se ostane dolgo pokonci in se utrudi...«
»Tudi v grdi obleki se človek lahko utrudi.«
»Prosim, ne zapleti vprašanja. Vzemi oblek, kolikor hočeš. Svetujem ti pa: nobenih razburjajočih zabav, ne plesati, ne igrati in nobenega flirta, temveč zgodaj v posteljo, malo golfa, popoldne h koncertu, to je nasvet zdravnika in na to ne pozabi.«
»Doktor je star sitnež.«
»Doktor^ je velik učenjak. Sicer pa, ker tako misliš, ibo treba tebe nadzorovati. Temu primerno bom tudi postopal.«
»Kaj boš storil, ljubček?«
»Dal te bom nadzorovati.«
»Po kom?«
»Ali ti mar to povem? Po Človeku, ki ga
jaz poznam, ti pa ne.«
»Detektiv torej! Fej!«
»Ne, noben detektiv. Eden mojih prijateljev, zelo resen in zanesljiv človek, ki se tudi tja pelje. Ti se moraš samo brezhibno ponašati, to je vse.«
Lola, na katero je Lambricova avtoriteta naredila učinek, mu je prisegla, da se bo dobro obnašala in kar je še več, isto je prisegla tudi sebi. Teikom prvih osem dni zdravljenja je ubogljivo izpolnjevala vse predpise svojega prijatelja, vstajala ob osmih, šla spat pred polnočjo, pila točno predpisano vodo, se kopala redno, vestno počivala in se sprehajala po pol ure, kakor ji je bilo predpisano. In potem, in potem ... moj bog, ona je vendar ženska... se je dala zapeljati od privlačnosti kazina in drugih zabavišč. Srečala je tam prijateljice iz Pariza in gledališče, igra ter ples so v njenem kopališčnem življenju dobile vlogo, da bi bilo njenega prijatelja groza.
Neko noč, ko je plesala do utrujenosti, je opazila slokega gospoda z dobrim izgledom, ki je sam sedel pred kozarcem soda-whisky-ja in ki je ni izpustil iz oči. Malo se je prestrašila in se vprašala: Pa ne da je to Albertov prijatelj? Ko je zapustila dancing, je videla, da ji je sledil. Pohitela je v svoj hotel. Iz svoje sobe je videla, da je šel gospod pred hotelom gori in dali ter po 10 minutah odšel.
»Razumem,« je zamrmrala. »Hotel je vedeti, če bom šla še enkrat od doma. Nobenega dvoma ni, pod nadzorstvom sem.«
Drugi dan je videla, ko je stopila iz hotela, gospoda sedeti v parku. Očividno je čakal na njen prihod. In ko je šla k vrelcu, je šel on isto pot in spil tani kozarec. Lola ga je ne-
nadoma ostro pogledala, obrnil je glavo proč, ko da ni čutil, da ga je spoznala. Pri pitju pa se mu je zaletelo. Aha!
Odvraten človek! Naletela je nanj povsod, v krajih, kjer je hotela vsled Lambrica ostati nezapažena. Priljubilo se ji je namreč igranje bakareta, chemin de fera im neki večer je tvegala napad na banko, pa ji je sjjodle-telo. Ko se je jezna obrnila, je stal za njo njen zasledovalec. Vsa rdeča je zajecljala: »Presneta igra!«
Priklonil se je in dejal zelo uljudno: »Ali bi mi dovolili, da vam ponudim nekaj jeto-nov ?«
»Glej, glej,« si je dejala, ta je pa hujši, kakor sem si mislila. Ni samo špion, temveč kar agent provocateur!«
V	zaničljivem tonu je dejala:
»Lepo, sto Louis-jev!«
^Osrečujete me, milostljiva. Ali je bilo več?«
»Ne! Banko!«
In nekaj sekund pozneje: »Tu je vaš denar. Hvala za vašo prijaznost... toda mimogrede ... lep poklic ste si izbrali!«
>Kaj, kako mislite?«
»Oh, krasno znate igrati začudenje. Toda nisem noben otrok. Opazila sem vendar, da mi povsodi sledite, navidezno brez namena.«
.''Milostljiva, bal sem se — postati nadležen.«
>Da, da bi vas odkrila! Če človek špionira, potem se skriva.«
»Špionira?«
»Ali morete morebiti tajiti, da vam je dal moj prijatelj to nalogo???«
»Vaš prijatelj? Kakšna zgodba je to?«
»Z Bogom.«
»Milostljiva, ljuba gospa 1!« L
»Torej, priznate I?«
’»No, da! Toda ostanite še tu.«
Zmagovit smehljaj je zaigral okrog njenih ust. »Vaša duša vendar ni tako črna, kakor sem mislila. Upam, da ste dovolj diskretni, da ne beste nič povedali Albertu.«
».Dam vam častno besedo, da Albert ne bo nič izvedel.«
Triumf večno ženskega nad možem! Lola je sedaj sijajno ,živela pod nežnim nadzorstvom Rogera Devillier-a — tako mu je bilo ime — in v njem je našla najzvestejšega' druga. Najsijajnejše življenje! Bila je sedaj sigurna, da je ne bo denunciral, to tem bolj ker je po nekem sprehodu pod zvezdnatim nebom uslišala goreče želje Rogera, ki se sicer ni upal te želje formulirati, ki pa so se tekom noči vseeno bajno razkrile in izpolnile.
Ko sta prišla nazaj v hotel, je našla telegram: Albert pride jutri! Ah, presnetoI
Naslonjena na Robertovo ramo je dejala: »Vi boste sigurno doma našli iBti telegram.
»Da,« je odvrnil in vzdihnil: »Žalibog.«
■Drugi dan je Lola čakala Alberta na kolodvoru. Ko sta se objela, ji je dejal: »Upam, da si bila pametna!«
»Zelo. Toda ljubček, tvojega špiona sem takoj odkrila.«
»Ti... ti... si ga odkrila???« In Albert se je začel glasno smejati: »Toda neumnica, dejal sem vendar to samo zato, da te prestrašim. Jaz vendar nikogar nisem sem poslal.« In veselo je dostavil: »Dobro si na-segla.«
Lela se je trudila, da ostane resna in dejala z glasom, ki je zaman skušal pokazati užaljenost. »Ja, ti imaš prav. Lepo sem ha-sedla.«
Dnevne vesli.
— Minister za šume in rudnike dr. ivosla Kumanudi se je peljal skozi Ljubljano. Potoval je na zasedanje Društva narodov, kjer bo zastopal zunanjega ministra dr. Vojo Marinkoviča.
— Angleški poslanik Kenard v Sloveniji. Angleški poslanik na našem dvoru g. Ke-uard se je vstavil včeraj na potu na Gorenjsko, kamor gre na lov, v Ljubljani.
— Zvezdoznancem pri »Jutru« bodi povedano, da ne pravimo .Slovenci nemški »Milch-strasse« »Mlečna cesta«, ampak jo imenujemo »Rimska cesta«.
— Uredba o pokojninskem iondu železniških uradnikov. V generalni direkciji državnih železnic izdeluje posebna komisija načrt nove uredbe o penzijskem fondu železniških uradnikov.
— Šumarski kongres preložen. Šumarski kongres, ki se je imel vršiti dne 21. t. m. je preložen. Vrši se dne 16. oktobra oktobra v Beogradu. .Prometno ministrstvo je dovolilo udeležencem polovično vožnjo.
— Izseljeniška kvota izčrpana. Naša kvota za izseljevanje v Zedinjene države za leto 1926-27 je izčrpana.
— Novi zakonski načrt o agrarni reformi, ki je bil že pred časom izdelan bo predložen narodni skupščini takoj ko prične zasedati.
— Oražnov dijaški dom v Ljubljani. V zimskem semestru 1927/28 bo sprejetih v >Oraž-nov dijaški dom v Ljubljani« 50 stanovalcev (prosto stanovanje, kurjava in razsvetljava).
V	prvi vrsti se sprejmejo ubožni slušatelji tukajšnje medicinske fakultete, ako bi potem ostalo kaj prostih mest, se bodo sprejeli revni slušatelji ostalih fakultet. Prosilci naj opremijo svoje prošnje z izpričevali (o višjem tečajnem izpitu, odnosno o kolokvijih in
o	državnih izpitih) ter z ne nad leto starim izpričevalom ubožnosti, ki naj bo potrjeno od županstva, davčnega urada in glede event. žemjjeknjižnih bremen od sodišča. Tako opremljene prošnje je treba vložiti najkasneje do 8. oktobra t. 1. pri upravnem odboru »Oražnovega dijaškega doma v L jubljani« (univerza).
— Macedonci se vračajo v Jugoslavijo. V poslednjem času prihajajo vedno češče pisma od emigrantov v Bolgariji, ki prosijo svoje sorodnike, da jim pomagajo vrniti se v domače kraje.
— Odmetniki se javljajo. Te dni se je srez-kemu poglavarju v Peči prostovoljno javil in predal begunec iBajran iSeliman Džaka, na katerega glav,o je bila razpisana nagrada. Oblasti so ga poslale k vojaškemu poveljstvu, da odsluži svoj vojaški roj;. Ko so videli, kako oblasti postopajo so se te dni javili še trije odmetniki.
— Osrednji odbor Slovenskega planinskega društva naznanja, da zatvori v nedeljo, dne 18. t. m. dopoldne Orožnovo ko5o na 'Črni prsti. Malnerjeva koča na Črni prsti ostane do nadaljnjega še otvorjena.
— Svečan pogreb poročnika Pajeviča. Poročnik Pajevič, ki se je ponesrečil na po^ vratku z letalske tekme v Švici je bil predvčerajšnjim popoldne ob 2. uri v Jagod ini na najslovesnejši način pokopan. Na pogreb je prišlo mnogo odličnih oseb in mnogo aero-planov iz Novega Sada.
— Sušaška luka prenapolnjena. Promet v sušaški luki je izredno živahen. Luka je s parniki prenapolnjena. Predvčerajšnjim je bilo v luki sedem velikih transoceanskih parnikov, 10 domačih parnikov in veliko število 'jadrnic.
— Na naše Rivijero prihajajo še vedno tujci. Iz Sušaka [to roča jo: Kljub pozni zimi prihajajo na naše Primorje še vedno številni tujci. V zadnjih dneh je prispelo na Sušak posebno veliko Nemcev in Madjarov.
— Zanimanje kralja za Pokrajinsko razstave »Ljubljana v jeseni« se priredi tudi lesejma je prejelo od dvornega maršalata sledeče pismo:	»Bled, dne 1‘2. septembra. Njegovo Veličanstvo Kralj hi z velikim zadovoljstvom pregledal Pokrajinsko razstavo, katera, sodeč po pripravah, ne bo zaostajala za lanskoletno, toda ne more še reči, če mu bo to mogoče. Na vsak način želi Njegovo Veličanstvo Kralj prirediteljem najboljši uspeh, v katerem bodo oni imeli najlepšo nagrado za svoj trud. Minister Dvora.«
— Zgradba moderne tržnice v Splitu. Splitska mestna občina namerava zgraditi v najkrajšem času veliko moderno tržnico.
— Iz carinske službe. Premeščeni so: Iz Bohinjske Bistrice v Zagreb carinik iDrago-ljub Pavlovič, z Rakeka v Zagreb carinik Mirko šišulj, iz Maribora v Ljubljano Dragotin Paljak, iz Čakovca v Ljubljano Viktor Fabjani, z Rakeka v Ljubljano Franjo Lah, iz Ljubljane v Maribor Ljubomir Djukano-vič, iz Velikega Uečkereka v Maribor Ciril Švajger, iz Slavon. Broda v Maribor Jbrahim Hadžioman, z Jesenic v Boh. Bistrico upravnik Ivan Renčelj, iz Beograda v Dravograd-Mežo Branko Krnič, iz Beograda na Rakek upravnik Ljubiša Popovič; v višjo skupino so pomaknjeni: pri glavni carinarnici v Ljubljani cariniki Srečko Luštrek, Franjo Urbas in Emil Aljančič, pri glavni carinarnici v Dravogradu carinika Ivan Ramor in Milenko Ma^ojkivič, pri glavni carinarnici v Mariboru cariniki Marko Domazeti, Mirko Kislic, Venceslav Gleščič in Stanko Klemenc, pri glavni carinarnici na Jesenicah Dragotin Stipanovič, v Boh. Bistrici Ivan Renčelj in v Murski Soboti Derviš Kavedžič.
— Oblastni urad za posredovanj« namešče-nja privatnim nameščencem, Ljubljana, Gledališka ulica štev. 8, ima v svoji evidenci sledeče brezposelne nameščence:	15 trgovskih pomočnikov in prodajalk raznih strok, 5 blagajničark, 2 laboranta za proizvajanje špirita, 10 knjigovodij, pomožnih in samostojnih hilancistov, 18 korespondentov v raznih jezikih, 6 poslovodij, 8 administrativnih urad-nikov 'in uradnic, 3 obratovodje za kenuena jjodjetja, 6 rudarskih tehničnih uradnikov, 5 pomožnih carinskih posrednikov, 3 P*ak" tikante za urade in trgovine, 9 kontorisunj,
18 skladiščnikov, 2 izložbena aranžerja, 3 trgovske potnike, 7 stenogralinj, 3 ruuarske geometre, 2 drogista in 1 šumarsko-etKonom-skega uradnika. — Povpraševanje: 1 prodajalka in 1 uradnik, perfekten strojepisec, vešč madjarskega je.zika.
— rrisiino zavarovanje na Danskem. Danskemu parlamentu bo preložen v kratkem zakonski načrt, s katerim naj se uvede prisilno zavarovanje vsega prebivalstva. Zavarovanje bi bilo obvezno za vsakega danskega državljana, ki v trenutku, ko siopi zakon v veljavo še ni izpolnil dvainštiridesetega lela. iviesečni prispevek bi znašal dve krom.
— Angleški kralj — prodajalec rož. V kraljevskem gradu isalmovai so priredili pred enevi dobrodelno veselico, katere se je udeležil tudi angleški kralj, ki je prodajal roze v dobrodelne namene v nalašč zato prireje-enm cvetličnem paviljonu. Vse cvetlice so bile prodane za drage denarje. Višek dobrodelne prireditve pa je bila dražba slik, za katero je prispeval na izrecno vladarjevo željo zakladni minister Churchill originalno sliko, ki je bila prodana za 125 lund-steriingov.
— Japonski pravniki v Pragi. Namestnik prvomesmika dež. sodišča v Pragi Kratoch wii je sprejel znanstveno odposlanstvo, ob stoječe iz gg.: S. Sardo, svetnika v Osaki, Chinji Tam, svetnika viš. dež. sod. v Osaki in drugih v spremstvu japonskega poslanika v Pragi. Komisija je prisostvovala nekaterim obravnavam, med drugimi tudi porotni obravnavi ter izjavila, da hoče Japonska reformirati sodno upravo in da je namen komisije^ baš zaradi tega, posetiti mesta Dunaj in več drugih mesi v Nemčiji, Franciji 'in Angliji.
— Skrlatinka v Mostam. Tekom zadnjih dm se je pojavilo v Mostaru in okolici več slučajev škrlatinke. Dva bolnika sta umrla.
— Žrtve vremenske katastrofe na Japonskem. iškoda, ki jo je povzročil tajfun na Japonskem je mnogo večja kot se je prvotno domnevalo. Otok ltiushiu je docela uničen. tJo uradni statistiki je pogrnilo v Kiotu 270 ljudi, v Nakamuri 1000, v Nakajami 600 Ukrog 2000 ljudi je izginilo brez sledu. Celotno število žrtev se ceni na 5000. V južnem delu otoka Kiu-striu se je porušilo 18o0 tliš. Preko 35 hektarjev nasadov riža je opostoše-nih in vsa žetev je uničena. Dve vasi v bližini mesta Kojima sta bili do .tal porušeni. Do sedaj ugotovljeno škodo cenijo na 1,000.000 funtov sterlingov. V bolnico je bilo doslej sprejetih 2500 ranjencev. Na otok Kiu-sniu je bilo poslanih 2000 vojakov, da pomagajo pri reševalnih delih. Doslej so izvlekli iz vode okoli 400 mrtvecev. Pri iNagassakiju se je potopilo okoli 500 ribiških ladij.
— Katastrofalne poplave ▼ Rumu ni ji. po-. plave v Hum uniji zavzemajo vedno ve6je dimenzije. Osem vasi je popolnoma pod vodo.
Iz vode mole samo dimniki. Doslej so našli
: 10 mrtvecev. Mnogo ljudi je brez sledu izginilo.
— Vročina v Ameriki je zahtevala, kot poročajo iz Chicaga, že 12 smrtnih žrtev. V Chicagu so bile prvič v zgodovini zatvorjene t radi vročine šole. Toplomer kaže še vedno 98 stopinj Fahrenheita. V Ne\vyorku variira temperatura med 64 in 72 stop. Fahrenheita.
— Drama ljubosumnosti v Markiiševcii. O krvavem činu, čigar žrtev je bil občinski vratar Josip Puntarič v Markuševcu, smo poročali. Afera je zavita še vedno v tajinstve-uo temo. Marija Pološki, Puntaričeva prilež-nica zatrjuje še vedno, da se ji godi krivica. Pravi, da je, medtem ko je bil Puntarič poškodovan, v sosednji sobi spala, dočim vstra-ja Puntarič na svoji prvotni izpovedbi in trdi, da ga je napadla in poškodovala njegova pri-ležnica Marija Pološki je-fa. Puntarič bo kljub težkim poškodbal okreval, nato bo s svojo bivšo priležnico konfrontiran.
— V Mehiki se rušijo gore. Kot poročajo iz Newyorka, so se zrušile v Mehiki ob obali na pristanišča cele gore. Neka ladjedelnica in več ladij je uničenih. Bilo je tudi mnogo človeških žrtev.
— Umor v brzovlaku Pariz—Boulogne. Mož, ki je izvršil nedavno umor v vlaku Pariz—Boulogne — afera je znana — je te dni umrl za delirijem tremesom.
— Dvoboj 70-letnoga starca. Bivši madjar-ski notranji minister kontrarevolucionarne vlade v Szegedinu dr. Bela Telnnen, sedemdesetletni starec je imel te dni z bivšim sze-ged inskim komandantom Tabodyjem dvoboj na sablje. Oba duelanta sta odnesla lahke 'poškodbe. Rencontre je povzročil kavarniški politični prepir. Zoper duelanta je uvedeno sodno postopanje.
— Požar v hotelu Imperial. V hotelu Im-perial v Franzensbadu je bila od 15. na 16. t. m. burna noč. Izbruhnil je požar, ki je povzročil pri pasažirjih opravičeno razburjenje. Uničeno je prvo .in drugo nadstropje hotela. Imetje več prenočujočih je zgorelo, sicer so pasažirji ostali nepoškodovani. Pač pa so trije ognjegasci bili pri gašenju lažje poškodovani. Hotel Imperial vetja za najboljši hotel v Franzensbadu.
— Poizkus samomora 15-letnega dečka. Petnajstletni trgovski vajenec Karl K. si je pognal te dni v gozdu pri Neu\valdeggu kroglo v glavo. Ker je nastavil samokres na desno ■sence preveč poševno,, mu je projektil skozi desno oko izstopil. Oko je izgubljeno. Karla je gnala v smrt velika beda, v kateri se nahaja njegova rodbina. Na vesti ima mladeniča njegova mati, perica, ki je 'izrazila po samomorilnem poizkusu svojega sina: »Da bi ne bila nikdar tega rekla! ... Tožila sem pred par dnevi, da imamo pri mizi preveč jedcev. To je dečka tako razžalilo. Ko sem prišla k njemu v bolnioo ter ga vprašala, zakaj se je hotel -usmrtiti je odgovoril: »Mati, če umrem, ti bo holje.c
— Samomor idealnega dečka. V Velikem Varadinu se je odigrala te dni ginljiva otroška tragedija. Desetletni Aleksander Berko-vies, sin proletarca, je izvršil samamor, ker
ni bil sprejev gimnazijo ne da bi bil oproščen šolnine. Deček ni imel bolj vroče želje, kot da bi študiral. Ker so njegovi stariši siromašni in ne bi bili mogli plačevati zanj šolnine, ni mogel vstopiti v gimnazijo. To mu je povzročilo tako veliko srčno bol, da je napolnil svoje žepe s kamni ter skočil v vodo. Truplo so našli.
— Drama francoskega vojaka. Iz Pariza poročajo: Francoski vojak Louis Nordman je bil leta 1917 od Bolgarov, medtem ko je spal v strelskem jarku ujet. Vsled tega je bil obsojen pozneje in oontumaciam radi dezerta-cije na smrt. Po premirju se je vrnil v Francijo. Sedaj po desetih letih je bil aretiran ter so ga postavili vnovič pred vojno sodišče.
— Otroška tragedija. Te dni je bila na glavnem kolodvoru v Zagrebu aretirana neka lOletna deklica, ki je iioteia vstopiti v vlak brez voznega listka. Zaslišana, je izjavila, da se piše Bosiljka Vučkovič ter da se hoče peljali k svoji stari materi, ker jo stariši preveč pretepajo. Zdravniška preiskava je ugotovila na telesu deklice številne sledove poškodb. Zoper s ta riž e je uvedena preiskava.
— Ukraden ček za 30 tisoč šilingov. Zagrebška 'policijska oblast je naprošena, da uvede preiskavo zaradi izginulega čeka, glasečega na 30 tisoč šilingov, ki ga je odposlala bančna poslovalnica Iguac Hosner z Dunaja. Poslovalnica je 11. t. m. odposlala priporočeno pismo, ki je vsebovalo ,ček s številko 61.418/10.453, glaseč se na 17.618.20 nemških mark, t. j. okroglo 30 tisoč šilingov. Ček je bil naslovljen na Bantjue Franco-Belge de Bulgarie v Sofiji. Pošiljka je izginila med vožnjo iz Madjarske v Jugoslavijo.
— Krvava drama v Jeni. Na nekem lesenem skladišču v Jeni je prišlo do hudega pretepa. Službujoči uradnik je napovedal enemu od pretepačev aretacijo. Pri zaslišanju na policiji se je izkazalo, da je aretiranec policist. Zaradi kaznjivega dejanja je izgubil aretirani policist službo. To je nesrečneža tako razljutilo in zapeljalo, da je počakal tovariša policista s samokresom v roki in streljal na njega, ko se mu je približal. Zadel ga je v prsi, nato pa še sam sebi pognal kroglo v prsi. Oba težko ranjena so odpeljali v bolnico, kjer se borita s smrtjo.
— Privatna docentka. Pred nekako petimi leti se je naselila v Alt\vasser, ki leži v lepem valdenburškem gorskem kraju, Bila je reden leten gost tega kraja ter nastopala kot zdravnica — privatna docentka medicinske fakultete v Berlinu. Tekom let si je pridobila naklonjenost ondotnega prebivalstva, kojenm je pripovedovala vse mogoče bajke, med drugimi tudi to, da je ibila mnogokrat gost "bivšega nemškega cesarja Viljema. Preveč pozornosti vzbujati pa ni dobro. To je ukusila tudi lažnjiva zdravnica, za katero se je pričela zanimati policija. Po daljšem poizvedovanju se je izkazalo, da je visoka dama — premetena (pustolovka.
— Aretacija češkoslovaškega konzula v Solunu. Te dni je .bil v Solunu are-tirau na predlog češkoslovaških oblasti .-tamkajšnji češkoslovaški konzul. Dolže ga, da je uporabljal konzularne uslužbence za tihotapljenje.
— Igralnica v sultanovi palači v Carigradu zatvorjena. Igralnica v bivši sultanovi palači v Carigradu je bila te dni na zahtevo državnega pravdnistva nenadoma zatvorjena. Vsi igralci so se morali legitimirati, turški državljani so bili takoj aretirani. Igralnico je otvoril znani Mario Sera iz Monte Carla na podlagi pogodbe, ki jo je bil sklenil z mestno prefekturo. Turška vlada pogodbo izpodbija, sklicevaje se na to, da so hazardne igre v Turčiji prepovedane. Razven tega so posečali igralnico manj tujci kot domačini.
— Rdeč dijam&nt. Pred meseci so izkopali v lihtenburških dijamantnih jamah v južni Afriki rdeč dijaiuant, ki je tehtal 18 in pol karatov. Dragulj so brusili v Amsterdamu in teiita brušen 5 in pol karatov. Dijamant ima posebne vrste sijaj. Veščaki trdijo, da je dragulj posebnost, čigar vrednoto ni mogoče določiti.
— Prodane neveste. Indijska vlada je objavila pravkar statistiko, ki vsebuje tudi podrobnosti iz zakonskega življenja v Indiji. Iz statistike je razvidno, da je v indijskih delavskih krogih še vedno v navadi prodaja nevest. Stvar je utemeljena v tem, da opravlja v Indiji ženska pravtako težka dela ko moški. V višjih krogih, kjer dela samo mož, dočim oskrbuje žena gospodinjstvo, je stvar drugačna: Hčerka dobi doto. Pri domačinih v Indiji se poročajo dekleta zelo mlada. Če ni najti, dokler je deklica v najnežnejših letih nobenega ženina, jo poroče s kako cvetlico, pšico ali pa z drevesom, do prave poroke pa pride pozneje, ko se najde ženin.
V	nekaterih krajih so običajne poroke otrok. Deklice se poročajo z desetimi do petnajstimi leti. Če deklet primanjkuje, jih prodajajo. Osemletne deklice se podarjajo, pozneje dobi mož za vsako leto 100 rupij.
Med ua razstavi. Prilikom Pokrajinske razstave >Ljubljana v jeseni <tse priredi tudi lepa čebelarska razstava. Mnogo pristnega medu bo po zmerni ceni na razpolago. Prosimo interesente - kupce, da prineso na razstavo seboj posode, da jim ni potreba plačevati kozarcev.
— Popust pri gledaliških predstavah za časa jesenske razstave na ljubljanskem velesejmu. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani je dovolila vsem posetnikom gledališke razstave 20% popust pri predstavah v Narodnem gledališču, ki se vršijo od 17. do 25. septembra. Vstopnica veljavna za obisk gledališke predstave se pre 'oži gledališki blagajni pri nakupu sedeža za katerikoli P1 ' stavo iin predložena vstopnica daje P, , kupcu pravico 20% popusta
vstopnic pri dnevni blagajni v P6* nahaja v paviljonu >K« velesejma, j gledališka razstava.	.	, .
mrliška razstava. Poziv, ki ga je razposlalo vodstvo razstave ob začetku predpriprav je bil tako kronan uspehom, da je ogromen paviljon »K«, kjer se razstava vrši napolnjen materijalom. Skoraj dve tretjini
poslanega so morale biti presejane in odstavljene. 'Maribor, Ptuj se je odzval: prvi z prekrasnimi kostumi, drugi z interesantnim tiskanim materijalom. Internacionalna unija’ igralcev, ki polaga takim prireditvam največjo važnost se je odzvala z gledališko literaturo vse Evrope, kjer so v njej včlanjene vse igralske organizacije. Ves aparat, ki je za kratko odmerjen čas predpriprav ogromen, je posloval brezhibno in obeta uspeh. Aranžma prostorov, ki ga vodi inž. Fatur je spretno urejen in daje pregled. Vodstvo razstave je v rokah g. prof. O. Šesta. — Tekom razstave se bodo vršila vodstva, katerih točni datum bo pravočasno objavljen.
— Interesantna najdba v Pompejih. Iz Na-poli poročajo, da so v Pompejih našli v veži neke hiše visoko leseno omaro, ki je prav dobro ohranjena, dalje malo soho A [Kila, srebren servis in pa dokaj velik pokal v Tritoni in Nereidi. Najdba je vzbudila splošno pozornost; posebno zato, ker doslej še niso našli lesenih izdelkov.
— Nova rudnina. Ruski profesor Borisih je našel na polotoku Kola novo 'rudnino, i' jo je imenoval nefelin. Znanstvenik trdi, ^ je na polotoku 30—50 milijonov ton te rudnine. V keramičnem institutu v Petrogradu so napravili z novim mineralom poizkus. Ne-felin so pomešali s peško min kredo. Zmes je dala izborno steklo, ki je veliko cenejše kot steklo, ki se ga pripravlja običajno.
Ljubljana.
1— Radi snaženja uradnih prostorov se
pri davčnem okrajnem oblastvu v Ljubljani, ; Hrenova ulica štev. 11 na dan 19. in 20. sep- j tembra 1.1. ne bo uradovalo.
— Danes je bila otvorjena na Ljubljanskem velesejmu II. Pokrajinska razstava »Ljubija-’ na v jeseni«. Vhod na razstavo je iz pročelja sejmišča in iz Lattermannovega drevoreda proti mestu do 18. ure zvečer. Permanentna legitimacija stane 30 Din, navadna vstopnica pa 10 Din. — Po 18. uri se staro sejmišče za* pre in ostane odprto novo sejmišče, kjer se nahaja mali prater. Ta ostane odprt do eIie ure ponoči. Vhod po 18. uri v mali praler 1® iz Lattermannovega drevoreda v sniereu proti mestu in proti Šiški. Vstopnina 3 Din za osebo. Izvzeti so imejitelji permanentnih legitimacij, ki imajo vedno poljuben vstop.
Nedbalova opereta »Poljska kri« se poje v nedeljo, dne 18. t. m. v Ljubljanski operi v običajni zasedbi z go. Poličevo, Balaitkovo tei gg. Drenovcem, Pečkom in Povhetom v glavnih vlogah. Tudi za to predstavo imajo poset-niki gledališke razstave na ljubljanskem velesejmu 20% popust. Začetek točno ob 8. uri zvečer.
1— Ženske iu moške nogavice, kravate, ovratnike, naramnice dobite po solidnih cenah pri FRANC PAVLINU, Gradišče štev. 3.
1— Specialist za ženske bolezni in porodništvo MED. UNIV. DR. LEO SAVNIK or-dinira od 20. t. m. dalje v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica Štev. 6. Telefon št. 2614.
Šport.
Pričetek prvenstvenega tekmovanja LVP za 1927/28. Jutri v nedeljo 18. t. m. se prično prvenstvene tekme v ljubljanskem I. razredu, ki ga tvorijo za leto 1927/28 SK Ilirija, ASK Primorje, SK Jadran, SK Slovan, ZŠK Hermes in SK Slavija. V I. kolu se srečajo v nedeljo na igrišču Ilirije ob 14.30 Ilirija s Slavijo, ob 16.15 Slovan z Jadranom. Zmaga Ilirije nad Slavijo je gotova stvar, dočim je izid tekme Jadran : Slovan negotov. Rezervna moštva imenovanih klubov odigrajo svoje tekme v nedeljo dopoldne ob 10. uri na igrišču Ilirije oz. Primorja. Od drugorazrednih klubov absolvirata jutri prvenstveno tekmo Krakovo iu Reka, ki nastopita na igrišču Primorja ob 14. uri.
Jesenska motociklistična dirka se vrši jutri
v nedeljo 18. t. ni. na Teznu pri Mariboru. Poleg domačih dirkačev se je udeleže tudi odlični inozemski, zlasti graški in dunajski, pa tudi znani zagrebški dirkači Strban, Ftite-rer in dr. Pričetek tekme ob 14.
Tunney je favorit. Dempsey, ki nastopi 22. t. m. v Čikagu proti Tunneyu, sedaj pridno trenira. Njegov tajnik in taijnica imata silno posla, ker dobiva Dentpsey dnevno 5000 pisem in 500 brzojavk. Samoobsebi umevno je, da se v ameriških športnih krogih ves pogovor suče samo o .boksmatcfiu za svetovno prvenstvo. Vsi interesenti stavijo mrzlično ua svojega kandidata. Za enkrat je še Tun-ney s 7 : 5 favorit.
Mladina je zmagala. Ameriški listi opravičujejo poraz Amerikancev v Daviscupu z dejstvom, da ameriški prvaki niso bili kos mladostnemu ognju Francozov. Tilden šteje namreč že 34, Johnston pa 32 let, in tudi Hunter jih ima že 33. Pri Francozih pa je Brugnon s 25 leti najstarejši igrač, dočim jih ima Lacoste kot najmlajši 22. Zato čejo Amerikanci mogoče že prihodnje lej*" j)0~ slati v boj mlajšo generacijo, namr«®V Jet' nega Doega, kojega service je ravn« Ko dober kakor Tildenov ali pa 22-le|n Hennes-seya ali 20-letnega Lotta.
Kako je »doScgel« J^“ ^al'M0 višinski
rekord 13.000 m.	j,m® ■2e’	80 d.°:
kazali Calizzu slePa«J° ® barografom, ki so ga brez njegove vednosti skrili v žep letalca in ki je ka,^al ,P?*em> ko se je Calizzo zapet spustil na tla 4000 m, dočim je oficijel-nei .barograf pokazal 13.000 m. Ko so Calizzu to diferenco predočili, je svojo sleparijo takoj priznal in tudi razložil manipulacijo, s katero je dosegel 13.000 111. Uredil je stvar tako, da je dohil ovitek papirja, ki se ga ovije okoli bobenčka barografa, prej v svoje roke, predno so ga vtaknili v barograf; nato je narisal na papirju z nevidnim črnilom kur-ve, ki so označevale višino 13.000 111. Tako prepariran svitek je potem »prakticiral v barograf, predno so ga uradno zapečatili. Ko se je dvignil, je z neko manipulacijo ustavil iglo v aparatu in je istočasno vbrizgnil neki preparat v barograf, s čimer je postala vidna prej vrisana kurva.
RAZSTAVA GRŠKE IN RIMSKE PLASTIKE
v Jakopičevem paviljonu se zaključi z dnem 30. septembra. Ker se obeta baš te dni velik dotok zunanjih gostov v Ljubljano — poset-mkov pokrajinske razstave se nujno opozarjajo in naprošajo naše kulturne in prosvetne organizacije, merodajni faktorji in posamezniki, ki pridejo s temi gospodi v ožji stik, da agitirajo med njimi tudi za čimvečji obisk te razstave. Razstavljeni kipi v odlivkih, dovršeno delo modernega Pariza, nudijo vsakomur velik duševni užitek ter velezanimivo 'n živo sliko visoko kvalitativne umetnosti M>be, ki sega za dve tisočletji nanj v preteklost in nosi na sebi pečat nesmrtnega antičnega sijaja. Članom raznih kulturnih in pro-organizacij se priporoča skupen Razstava, doslej edina te vrste pri nas, odprta vsak dan od 8. do 18. ure zvečer.
PROSVETA.
*Trubadur< v ljubljanski operi. Danes v soboto zvečer se vprizori v ljubljanski operi ' erdijevo delo »Trubadur?, v popolnoma novi inscenaciji in deloma tudi novi režiji, deloma Pa je nova tudi letošnja zasedba te opere. Azoceno poje ga. Vilma Thierryjeva, ki je že tolikokrat žela velike uspehe v tej vlogi v Ljubljani in drugod. Z Leonoro debutira na našem odru mlada nadarjena dramatična pevka gdč. Karolyjeva iz Zagreba. -Dama ima lep obsežen in izšolan glasoeni materijal, kar vse nam daje trdno upanje, da bo v tej sicer težki vlogi lepo uspela. Za naš oder je tudi nov Manrico novega našega člana tenorista Gospodinova in prepričani smo, da bo vžgal g. Holodkov tudi v vlogi ponosnega grofa Lune. Opero dirigira kapelnik g. Neffat, režira pa g. Šubelj. Začetek predstave je točno ob 8. uri zvečer.
Dramska premijera. V torek, dne 20. t. m. se vprizori prvokrat na slovenskem odru veseloigra »Rajski vrU. To delo se zadnji dve sezoni z največjim uspehom vprizarja na vseh wlrib. srednje Evrope. Svojo premijero je "»do v Nemčiji in je prevedeno skoro že v jetike. Dramsko osobje vprizori to no-v-iieto v ooemem gledališču.
Gospodarstvo.
BORZE,
16. septembra.
Devize in valute.
Ljubljana. Berlin 13.505 — 13.535 (13.52), Curih 1094 — 1097 (1095.5), Dunaj 7.9925 do 8.0225 (8.0075), London 275.90 — 276.70 (276.30), Newyork 56.64 — 56.84 (56..74), Pariz 222 — 224 (223), Praga 168.02 — 168.82 (168.42), Trst 308 — 310 (309).
Zagreb. Amsterdam 22.77 — 22.83, Dunaj 7.9918 — 8.0218, Berlin 13.51 — 13^54, Milan 308.25 — 310.25, London 275.9 — 276.7, Newyork 56.627 — 56.827, Pariz 222 — 224, Praga 168.25 — 168.825, Curih 1094 — 1097; .“»erlSki dolarji 56.175 — 56.375, avstrijski •Mlingi 7.995 — 7.975.
Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.38, London 25.2175, Newyork 518.55, Pariz 20.3325, Milan 28.23, Praga 15.37, Budimpešta 90.65, Bukarešta 3.21, Dunaj 73.10.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 199 — 199 (199), Ljubljanska kreditna 140 — 0, Praštediona Kreditoi zavod 160 — 0, Strojne ■T’ Vey£e 135 - 0, Ruše 260 — 270
doT&i^r 0 - 405’stavbna 56
Blagovna tržišča.
Ljubljanska blagovna borza (15. t. m.) — es : zaključena sta ibila 2 vagona, in to en vaogn bukovih letvic, 27-27, oetrorobih, zdravih, suhih, brez grč, fco vagon meja tpo 750 in 1 vagon bukovih testonov, ostrorobih, paralelnih, očeljenih, brez vsake grče, fco vagon meja po 840. Povpraševanje je za brusni les, fco vagon Jesenice, za taninski les, fco vag. naklad, postaja.
Okr. kmet. referent Josip Susiiž:
Je o organizaciji
V	»Narodnem Dnevniku« od 9. septembra t. 1., ugotavlja g. ing. agr. B. Wenko popolno 1'notnost v naziranjih glede dveh izmed treh glavnih kompleksov vprašanj organizacije kmetijske službe. V tretjem kompleksu vprašanj (porazdelitev službenih poslov ,med posamezne organe) so naziranja obeh skupin kmetijskih strokovnjakov, ki si stojita v polemiki nasproti, sicer deljena, ampak vsa pro in contra za en kakor drug način kmetijske siužbe so bila tekom dolgotrajne debate tako temeljito in vsestransko pretehtana, da manjka samo še prijeti za tehtnico, subtrahirati in bilanca bi bila gotova. G. ing. Wenko je pojasnil in povdaril predvsem prednosti sistema špecijalistov (potovalnih učiteljev), vse to zelo precizno. Prednosti sistema okr. kmetijskih referentov so bile izčrpno pojasnjene v »Narodnem Dnevniku« od 11. julija, odnosno v »Kmetskem listu« od 13. julija ter v »Slovencu« od 7. julija t. 1. Analiza vseh činjenic je bila v eksaktna in gre sedaj le še za zaključek, za logično rezumiranje, vpo-števajoč pri tem posebej specifične razmere v slovenskem kmetijstvu in tudi značilne lastnosti slovepskega kmeta.
Z obema mkama podpišem trditev g. ing. Wenka, da sta sistem specijalistov in sistem okrajnih kmetijskih referentov oba dobra tam, kamor eden ali drugi spada. Primerjava raznih argumentov pa nam pove, da ima za naše razmere vendarle več prednosti sistem okrajnih kmetijskih referentov nego sistem specijalistov. Polno priznam, da je princip, da se da vsakemu strokovnjaku le ena strokovna panoga in večji teritorij — modernejši. Ampak ta moderni princip zahteva, strogo vzeto, tudi znatno višjo stopnjo kmetijskega napredka, kot ga imamo povprečno v Sloveniji, — ako naj se isti polno obnese. G. ing. Wenko sam misli, da je danes Slovenija na neki srednji stopnji kmetijskega razvoja in v prehodnem stanju na višek napredka. Da le ni v tej presoji vendar le malce preveč optimizma kljub vsem momentom, ki naj podpirajo omenjeno trditev. Nedvomno je želja nas vseh, da bi imel g. pisec docela prav. Ferda tudi ako bi bil naš kmetijski razvoj res na povprečno srednji stopnji in pot navzgor še tako nagla, ne kaže po mojem skromnem mftenju vpeljati sistema kmetijske službe, ki je v polni meri umesten še le t)ri visoko razvitem kmetijstvu, temveč pa dobro ostati ravno zaradi prehodne dobe uri primitivnejšem sistemu okrajnik kmetijskih referentov. Primitivnejši sistem bi se moral najprej docela uveljavili in postopno izživeti, tako da se dvigne kmetijstvo na ono višjo stopnjo, kateri sami ita sistem ne bo več kos, temveč nastane živa potreba po modernejšem sistemu specijalistov. V tem stadiju pa danes še daleč nismo. Za sistem specijalistov naš povprečen kmetovalec in slovensko kmetijstvo še ni docela zrelo, dasi smo istega že enkrat imeli.
Povdarjam, da je našemu kmetovalcu po-treben bolj kot strokovni učitelj — predava-telj ravno strokovnjak — organizator, — administrator in demonstrator, ki je kmetovalce in njihovim organizacijam zelo blizu liki upravitelj veleposestva, v čegar rokah se združujejo takorekoč vse agende kmetijstva, pri čemur pa ni treba, da bi moral eksaktno obvladati vse panoge. On mora, ako naj bodo vspehi večji, v enem samem oKolišu pogo-sio obiskati posamezne kraje, organizacije in strokovne zaupnike, kar je zelo merodajno za dejanske in trajnejše vspehe. Vse to je v polni meri mogoče le okrajnemu strokovnjaku, a v znatni manjši meri specijalistu z večjim okolišem. Vsi vemo tudi, kako bore malo zaležejo strokovna predavanja, kako minimalni so vspehi te vrste poduka, in da treba v narodu dejansko sodelovati v rasnih kme-1'jskih panogah, ako naj bodo vspehi *nat-nejši in trajnejši. Več je vredno in doprinese mnogo več dejanskih koristi stalno sodelovanje strokovnjaka tudi pri manjši organiziciji
kmetijske službe
t ograničenim delokrogom, nego cela vrsta predavanj v še tako velikem delokrogu.
Okrajni strokovnjak se bavi specijelno z eno do dvema glavnima panogama, toda njegova naloga je, da s pomočjo posebnih organizacij in specijalnih ukrepov skrbi tudi za pospeševanje vseh ostalih glavnih in podrejenih panog svojega sreza. Tako se postopa na primer v radovljiškem srezu, kjer se okrajni referent specijalno bavi z živinorejo in planšarstvom, skrbi pa v polni meri tudi za napredek drugih važnih panog, pred vsem mlekarstva in sadjarstva. Izza več let se prireja v temu kraju letno po okrog 8 sadjarskih tečajev, vodi specijalen sadjarski odbor, ki pospešuje to panogo, vzdržuje in vodi okrajno drevesnico večjega obsega i. dr. Kmetijski referent dela analogno tudi v mlekarstvu, dasi je to čiste specijalna stroka, ampak on skrbi za zadostni mlekarski poduk s strani specijalistov in v obče za živahen po-kret v mlekarstvu z ustanavljanjem mlekarskih zadrug .in dr. Tako bi analogno moral postopati, ako bi bil kmetijski referent v ljutomerskem okraju! Če bi mogel tam isto vstvariti kot v radovljiškem okraju, je pa odvisno od številnih okoliščin, predvsem od ljudi in od gmotne strani. Resnici na ljubo bodi povedano, da tudi v gorenjskih, gorskih srezih, n. pr. v radovljiškem srezu imamo po najmanj 4 važne specijalne panoge, katere mora okrajni kmetijski strokovnjak posredno ali neposredno pospeševati. Tedaj ni res, kakor pravi g. ing. Wenko, da ekonom-spe-cijalist zanemarja razen svoje specijalne panoge ostale pospeševanja potrebne panoge, ker mora kot pravi ekonom, ki je obenem učitelj in upravitelj, zainteresirati in angažirati v svojem okraju tudi druge strokovne moči za delo pri »osirotelih« panogah, mogoče celo v večji meri, kot bi mogel to storiti sam, če bi se v teh strokah specijaliziral.
Povdarjam, da potrebuje naš gospodarskega mrtvila vajeni kmetovalec bolj strokovnjaka - organizatorjo in administratorja, kot strokovnjaka - učitelja. Kot tak pa fungira v okolišu enega do dveh srezov najlažje in naj-vspešnejše ravno okrajni kmetijski referent, nedogledno bolj, kot bi mogel 'to oblastni spe-cijalist. Za svojo osebo nimam nič proti temu, če dobi Slovenija za vsako glavno kmetijsko panogo po par izvežbanih potovalnih učiteljev. Le želeti moramo to, osobito ker bi isti okrajne ekonome, ki naj bi kot potrebna institucija ostali Se nadalje, razbremenjali in njih delo spopolnjevali. Vprašanje je pa, ali bi dopuščali to oblastni proračuni. Če ima n. pr. ljubljanska oblast svojih 12 okrajnih kmetijskih referentov, vsestranko kvalificiranih .in izvežbanih strokovnjakov, katerim so podani vsi pogoji za delovanje, bi iz ozira štedljivosti odpadla nujna potreba namestitve oblastnih specijalistov, ker bi se okr. kme-tejski referenti sami lahko medsebojno izmenjavali pri poduku in tudi organizatornem delu v onih strokah, ki bi prihajale za izmenjalno delo v poštev. Tako se je z vspe-hom postopalo že v srezih Brežice in Laško. Za vse to so potrebna le potovalna sredstva in spretnost ekonoma - administratorja, in vsaka kmetijska panoga v vsakem kraju bi tako prišla zadostno na svoj račun. Neobhod-no potrebno bi bilo le, da namestijo oblastne samouprave po enega specijalista za mlekarstvo (sirarstvo) in enega za čebelarstvo.
V	enem od svojih prejšnjih Člankov sem se dotaknil tudi res kočljivega vprašanja političnega udejstvovanja kmetijskih strokovnjakov. To sem storil iz prepričanja, da .je to vprašanje važno in vredno vsestranske pozornosti. Vsi dobro vemo, kako daleč gredo danes politične strasti tudi v kmečkem narodu, tako da se večkrat za malenkostno politično korist rado in skoro brez pomisleka žrtvuje veliko gospodarsko korist. Lastnost prirojene ali morda le prdgojene needvisnosti našega naroda prihaja tu do strahotne veljave. Pogosto se vidi, da nasprotuje kdo kaki
velekoristni gospodarski akciji samo eato, ker je inicijator te akcije njegov političen nasprotnik. Smelo trdim, da je politična zdvo-jenost v narodu in specijalno politična nestrpnost gotovih uplivnih ljudi na deželi pri vsaki politični struji mnogokrat vzrok veliki gospodarski škodi, ako ne neposredno pa vendar posredno s tem, da se mnogokrat puste bas iz političnega nasprotstva v nemar važni gospodarski ukrepi. No in naloga kmetijskega strokovnjaka je, da s primerno taktiko druži vodilne politične elemente na deželi k smotrenemu kmetijskemu pospeševalnemu delu, da koncentrirajo svoje sile v delu na splošne gospodarske koristi naroda. Predpogoj za tako združevalno delo pa je, da se strokovnjak sam nikjer ne udejstvuje politično, s čimur pa še nikakor ne zataji svojega političnega prepričanja. Značilen vzgled sporazumnega gospodarskega dela med političnimi predstavniki strank vidimo n. pr. v radovljiškem okraju. Na nobeni izmed zelo številnih panog se še ni pripetilo, da bi na primer gg. Jan in Ažman ne soglašala in tudi sporedno, tako rekoč roko v roki delovala za prospeh kmetijstva tega okraja. Kmetijski strokovnjak bi moral tedaj poleg vseh drugih strokovnih agend ublažiti politična nasprotja tam, kjer kmetijskemu napredku samo škodujejo. Že to je horendne vrednosti, že se okrajnemu kmetijskemu referentu posreči, da vsaj pri večjih kmetijskih organizacijah izloči politična stremljenja. Upravičeno pa dvomiin, da bi se slično posrečilo potovalnemu učitelju z večjim okolišem, ker bo preveč oddaljen, pride redkejše v gotove kraje in ker ne ob mogel neposredno v vsaki meri delovati v .raznih organizacijah kot okrajni kmetijski referent. Gornji moment sam na sebi govori za institucijo okrajnih kmetijskih referentov v Sloveniji, kjer so pač čisto specijalne prilike. Na anketi, kjer se bo končntt-veljavno reševalo to vprašanje, bi bilo dobro slišati mnenja tudi kmetovalcev, kateri so vpoznani s to institucijo ter njenimi vspehi in neuspehi.
PODEDOVANI GREH.
V pariški psihijaterski oddelek je bila te dni oddana v opazovanje 10-letna deklica, ki je zatrupila 18-letnega brata. Zgodba je dokaj žalostna ter za vzgojitelje več ali manj velika zagonetka.	\
V prijetno vasico Fouras je prihajala sleherno leto na oddih družina državnega uradnika s slugo in njegovo 10-letno sestrico Rol-lande Valere. Dekletce je rojeno v Maroku in živi že nad dve leti z družino. Nekega dne je nenadoma obolel domači lovski pes. Živi-nozdravniku se je pasja bolezen zdela sumljiva; domneval je, da je lovski pes zbolel na pasji steklini. Psa so zaradi tega ustrelili in zadeva bi bila pozabljena, če ni bi kmalu nato zbolel za isto boleznijo »palčica igra-čica«.
Osem dni na to je nenadoma zbolel osemnajstletni brat male Rollande. Zdravnik, ki je bil klican, je doznal, da je mladenič zbolel na zaslrupljenju arzena ter odredil, da se slugo odpelje v bolnišnico v Pariz, kjer se siromak bori s smrtjo. Baš ta nesrečen slučaj je obudil spomin; dognalo se je, da je mali psiček, ki je nedavno poginil, kazal iste znake obolenja na arzenu. Oblast je odredila najstrožjo preiskavo, ki je dognala, da je mala Rollande Valere izmaknila v domači apoteki arzen, s katerim je zastrupila oba psa in slednjič tudi lastnega brata, kateremu je natrosila strup v jabolko.
Neobogljeno dekletce je bila poklicana na odgovor ter končno, po daljšem času priznala, da je zmaknila strup, ki je zastrupila oba psa in oz ljubosumnja lastnega brata. Vprašana, zakaj je zastrupila psa, je odgovorila, da le zato, ker je hotela spoznati učinek strupa. Pri poznalo pa je to sirotno dekletce, da je hotelo zastrupiti tudi — celo obitelj.
Zdravniki domnevajo, da je »zločinka« duševno bolan otrok, ki je bolezen podedovala. Mati sirotnega dekletca je, kot se govori, umrla vsled bolesti, povzročenih, ker je spoznala pri lastnem otroku zločinska nagnjenja. —
LJUBLJANSKA KREDITNA
Centrala:
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA.
Podružnice :
■rožic«, Celja, Črnomelj, Kranj, Maribor, Mei-k«TM, Nori Sad, Ptuj, Saraf«vo, Split, Gorica, Trat. AGENCIJA! Loffatsc.
S« priporoča sa vse bančne posle.
IMilMl 1 Sfl.Hi.lll
Siiiineniill.lM'
SITAR & SVETEK
k y uuoLiAKA 9,-A
v-	xa	’	.Esomur,«^*. jn^vvmrav	•*	w>*
s*.	jusajfk	atu
lija Erenburg:
Ljubezen Jeanne-e Ney.
(Iz ruščine prevedel S. L.)
15.
0 besedah, ki ne poienajo ljubezni, in o ljubezni .ki no pozna besed.
Veliki pisatelj Jules Lebon je živel v vili na tihi ulici Sans - peur, ki so jo ljubili bu-kinisti in starinarji. To je vedel ves Pariz in ves’Pariz je želel priti za železna vrata skrivnostne hiše, o kateri so se pripovedovale mične legende. Jules Lebon pa je bil s’ar, vedno bolj pogosto je čutil slabost srca ir želodca, zatekale so mu noge in mu ni preostajalo mnogo dni več. Zato je drhtel nad odštetimi mu še urami, kakor je gospod Ney drhtel nad franki. Nihče ni mogel k njemu. Zaradi tega so se širile govorice. Zato so prepričevale ne samo dame pri five-o-klocku pri Rumpel-mayei'ju, ampak tudi literatumi ki itiki večerni kov, da je Jules Lebon v starosti zapadel razvratu in prireja pri sebi orgije ob udeležbi nun, l-uskih boljševikov, pomlajenih hermafroditov in tudi opic. Ko se je pa Jules Lebon v eni iz svojih knjig izjavil, da' on vidi vso neizogibnost prihajajoče revolucije in celo, da ga ta neizogibnost veseli, skratka, ko je on postal priznan sovražnik družbe, so se govorice začele spreminjati v sarkastične članke. Najsmelejši so celo predlagali, naj se Ju lesa Lebona proglasi za redarovitega, ali pa vsaj za pisatelja, ki se je izpisal. Ker so pa bili čitatelji vajeni z mladega neprestano slišati, da Jules Lebon ni samo pisatelj, so ti predlogi propadli. Še
celo dobrodelni člani akademije, ki so bolj ko vse na svetu, sovražili revolucijo, niso bili prisiljeni,, prisoditi zadnjo premijo v znesku esemsrotisoč frankov, nikomur drugemu, kakor ravno Julesu Lebon-u za njegovo knjigo: »Nekatere neprijetnosti gospoda Nilskega konja?, ki je pravzaprav najzlobnejša satira na akademijo in na marsikaj drugega, kar je tako prirastlo k srcu članom jury-je. Pa kaj so hoteli-?... Seveda je treba revolucijonarje zapirati v ječo Seinle, seveda je treba podvojiti ali celo podeseteriti sredstva za tajno policijo, vsekakor pa je Jules Lebon velik pisatelj!...
Ko so j« člani jury-je prisodili premijo, so si za vermutom radi teka gladili kolena in drug drugemu pripovedovali:
—	Ta Jules Lebon je prišel popolnoma ob pamet. Zaprl se je v svoj brlog in tam ženi edinega naročnika »LjHumanite*: z opico, ki mu jo je .poslala iz San Frančiška neka smešna oboževalka. Jutri bomo torej gotovo videli nekaj zelo pikantnega!
Jules Lebon pa ni sprejel članov jury-je, ki so mu prišli čestitat. To je bilo seveda zelo neuljudno, ampak on je preveč drago cenil svoj čas.: Sicer pa niso prišli člani julije ob nič: v vili ni bilo ne nun, ne opic. Razven velikega pisatelja je tam živela samo m-lle Faillet, stara ekonomka, ki je vsako jutro kuhala Jules-u Lebon-u kavo in mu je ob času bolečin prinašala ogrevalo ali pa vrečico z ledom.
Jules Lebon je ves dan sedel v kabinetu, zavijal svoje noge v plišasti plaid in pisal. On je vedel, da bd kmalu umrl in je zato hitel. Hotel je dokončati še eno knjigo. To
je bila povest o najnavadnejši ljubezni, naivna in sentimentalna povest. Po štiridesetih knjigah, umnih, zasmehujočih in zlobnih je on, vedoč, da bo to — zadnja knjiga in da je za njo samo še — smrt, hotel najti posebno nežne in laskave besede. Mogoče se je umirajoč hotel na ta način primiriti z življenjem.
V	njegovem kabinetu je bilo mnogo redkosti in dragocenosti: nad katalonskim Kri-stom, napravljenim iz barvnega lesa in oblečenim v baržunasto krilce, ki se je, presunjen s kopjem, zvijal v bolečinah, so visele slike Pikasso, ki so kazale umetne, zvite in zlobne gosli. Poleg velikega polinezijskega malika, ki je drzno dvigal svoj ud, se je opazilo najpokornejše obraze novgorodskih ikon. Tukaj so bile etrurske vaze, mehikan-ska skulptura iz lave, zamorska »bandža< iz buče, gotična okna, skrinjice, v katere so Florentinci iz preteklosti polagali poročne darove, razni laplandski glavniki, bakrorezi Piranesi, japonska pritlikava drevesca, nature morte Sesanne-a, prekrasno ohranjena metopa, reliefi in mnogo drugih predmetov, ki bi spravili ob pamet ravnatelja poljubnega muzeja. Na dolgih policah, čez vso steno, so se ceremonijelno razvrstili, kakor bi se pripravljali k bitkam mislij, tisoči in tisoči knjig o:l Kama-Sutri do Giullaume Apollinaire-a, od mrmranja očetov cerkve pa do klicajev komunističnih brošur. Sredi tega bogastva je pa sedel umni in stari človek, veliki pisatelj Jules Lebon, zavijal noge v plaid in z muko premišljeval, kakšne ganljive in nežne besede so še na svetu, s katerimi bi se lahko povedalo o izredno globoki ljubezni
dveh navadnih zaljubljencev.
Sicer pa zdaj ni iskal teh besed. Ko je odložil dolge liste, popisane z neštetimi opazkami, je grel svoje roke pri kaminu in čakal trkanja na vrata. Danes je pričakoval redkega dogodka: neznan človek je bil povabljen v njegovo vilo. Pojasniti je to treba s tem, da je veliko lažje, dobiti od članov akademične jury-je esemstotiseč frankov, kakor jih pa uporabiti; Jules Lebon se je naveličal kupovati malike, dobrodelnost je pa mrzil. Poleg tega ni ljubil ničesar. Mogoče je bilo ravno zato na konceptu njegove ne-dopisane knjige toliko popravkov. Fred par leti je pod vplivom napada take zlobe napisal svoj pozdrav revoluciji. Vendar pa tudi revolucije ni ljubil. Komuniste je smatral za surove in naivne ljudi. Ko je poslušal njihova pogovore o bodoči enakosti, ni zginil z njegovega žoltega, pergamentnega obraza nasipi v glavi se mu je pa porajala nova njiga, ^ bi bila lahko drugi del »Neprijetnosti gosp0-da Nilskega Konja«. Ne, Jules Lebon ni 0<^ komunizma pričakoval nobenih čudežev! Ven-df.r so pa komunisli sovražili isto, kar je so-vražil veliki pisatelj. Zato bi Lebon ljubil komuniste, če bi on sploh lahko koga ljubil-Zato je sklenil, ko je nedavno čital časopis in začutil posebno oster napad znanega sovraštva in gnusa, da bo dobljeni denar oddal onim, ki na vsak način mrzijo zmagovito Francijo, jekleni sindikat, naslonjače akademikov in najslajšega Jezusa. Ko je slučajno slišal, da je k njegovemu davnemu prijatelju,1 članu parlamenta, prišel neki ruski komunist, je Jules Lebon, ne da bi kaj pojasnjeval, prosil poslanca, naj pošlje tega človeka.
VINOCET
tovarna vinskega kisa, d. z o. Ljubljana
nudi
najfinejši in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa.
Zahtevajte ponudbo. »**« Telefon itev. 2389.
Tehnično in higijeniino najmoderneje urejana klsarna v Jugoslaviji. Pisarna i Ljubljana, Dunajska cesta St. la, H. aadato
NnJbeljSa v materf]alu in « konstrukciji sot
Josip Petelinca
šivalni stroji in kolesa
Gritzner, Adler, in Phdnix.
Najleple opreme, pouk v vezenju brezplačen.
Nizke cene tudi na obroCna plalila.
a •- -	-________ob	vodi	blizu	PreSer-
L|UD8J9na novega spomenika.
mali oglasi.
Za vsako besedo se plafa 50 par. Za debelo tiskano pa Din 1.—.
odstrani brez bolečin ih nevarnosti
Kurje oči
Ze 20 let po zdr&vnikima preporočano in i porabi. Burgit-kopelj za nogo odstrani po-i.	tenje, rane in žganje noge.
BURGiT G. M. P. H., FREILASS1NG.
Ooneralni sastopnlkt IVAN SV&TfcC, Novomosto, Slovenil«
Premog ■ Čebin
Wolfova 1/1L -Telet. 2056.
DANA GOLIA-KOBLKR-JEVA. Privatne klavirske tire. Informacije rsak dan od 11. do 1.. Mestni trg štev. 7, III.
W E e K
fWECKj	,	,
čaše in aparati za ukuhovanje so najcenejši, ker so najboljši. Znatno znižane cene. Ugodni pogoji! Tovarniška zaloga:
Krekov trg 10 pri tvrdki Frnktns, Ljubljana.
TISKARNA „MERKUR“
GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23.
TELEFON ŠTEV. 2852.	TELEFON	ŠTEV.	2852.
Se priporoča za vse v tiskarsko stroko spadajoča dela
Gospodinje,
šivilje, krojači, ki nimate časa v skupne tečaje in se želite izobraziti v izdelovanju oblek, za Vas je pouk v popoldanskih ali večernih urah. Pričetek 19. t. m. Izdelovanje krojev! Zasebno krojno učilišče, Ljubljana, Stari trg 19.
Odda se
velika, zračna soba » električno razsvetljavo in posebnim vhodom. Naslov pove uprava lista.
Prodam
salonsko suknjo. Naslov v upravi lista.
vseh sistemov Ima vedno in v vsaki količini v zalogi
LUD. BARAGA, Ljubljana
Šelenburgova ulica 6/1.
Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri papilarnem zavod«, ki obstoji že 64 let
CELJSKA MESTNA HRANILNICA
V CELJU, KREKOV TRG (v lastni palači pn koloJ™™)
kom rojakov v	Za	hraniinc	vloge	jamči	poleg	premoženja	hranilnice
Sniila nn 9.A1
Prihrankom rojakov . Ameriki, denarju nedo-letnih, ki ga vlagajo so-dilSa, ter naloibam cerkvenega In občinskega denarja, posveča posebno paSnjo.
Hranilnica daje posojila na zemljiSča,
»n ŠE MESTO CEDE ^
z vsem premoženjem in vso davčno mogo-
meri. Vse prošnje
rešuje brezplačno.
1—1.1.,!=	-	»™W=	-	11	,“k"”	i,d”'	S*'"'