# f # Proletarci vseh dežel, združite »et Jmdske^ AlPRAVI CA GfcASIfco KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE teto XL — štev. 99/1 PoStnina plačana » gotovini. IZ DANAŠNJE STEVIIiKEj birokracija — rak rana gospodarstva Kampanja, obsojena na neuspeh Bržavna posestva v Prekmurju postajajo napredna kmetijska gospodarstva — Popisi W. plenum Glavnega odbora Ljudske-tehnike Slovenije — Fizkultura Ljubljana, torek, 25. aprila 1950 Izhaja vsak dan razen ob petkih Mesečna naročnina din 45*— Cena din 2.— fKrohractja - rak rana BteSSSSS gospodarstva avtomobilov Objavljanio članek A. Poganja, šefa Pednje v TAM. i>rf,nano !e’ da v gospodarskih podjetjih bit' ZCJraiene metode vodstva ne more „•1 govora o uspešnem delu, da brez tega J/-Tčasne izpolnitve planskih nalog. V žila • vodstva so naša podjetja zabele-. *e Pomembne uspehe. To velja tudi ' ovarno avtomobilov v Mariboru, ki je ^ela Pa danes že cin ° 2 uvedbo sistematične evidence in njranja napravila velik razvoj. Toda J . "• „ Uo je, da s tem napredkom še vedno J( m.0reo,° biti zadovoljni, kajti v vodih !e *e nemalo brezvsebinskega dekre-!a ,n 'šablonskega dopisovanja, biro-la■ T ter Pomanjkljive koordinacije deni* i vse skupaj zavira izpolnjevanje inskih nalog. »iti °manikljivost, katero je treba odpra-ti'J.e Praksa, da generalne in glavne di-,0J1 ’/.e Prenašajo odločbe in direktive re-Pod f m'n^strstev na svoja gospodarska te i' ? ,^sto šablonsko. Namesto da bi j0 l™ktive analizirale, jih prikrojile de-iih‘ u Položaju, potrebam in nalogam, „ou P^e^iziralc in dopolnile s potrebnimi onrf ’ Pa se dogaja, da pošiljajo na- ?e Prepise, ki jih opremljajo z udo-len klavzulami *da je prepis istove-* originalom, potrjuje . . < »r 10 11 i torej čudnega, če se je ista !n0fSa: 'c ne še slabša, uveljavila tudi Ufr°{ samih podjetij, prav zaradi biro- t,skili navad nekaterih uslužbencev ’ ki ne morejo ali nočejo razu-Posl renifih sprememb v odnosih med T»':*imi oddelki in upravo podjetja. 0 n®pak bi bilo trditi, da samo zaradi (c/i prihaia toke prakse. Ne! Večji del njokov je v samih podjetjih, kjer je tnn. vodstva napačna, kjer zaradi rak l^hj. ™ega gospodarstva-birokratizma, jej(.° Prav največji del tako zvanih sub-te-av pripišemo zgornjim slabo- Toif0 Poglejmo stvar pobližje. Kako je v V* rwtomobilov? Vprašanje koordi-t0Je dela je v tako veliki in pomembni bi je Tovarna avtomobilov lahko »okt eno izredno važnih točk metode ing .“Q- Tovarna je prav za prav sklop Ptoil Podjetij, v katerih eno prodaja pre-Pot ° ^hanični delavnici od koder pelje nUoFro'zv°dnje v montažo finalnih pro-/c °u> Prevzem s strani tehnične kontro-^dojo avtomobilov komercialnemu ni n- (n končno prodaja. Toda v tovar-Ufoj. ZQdostne koordinacije med posamezna . ?°ktorji. Različna organizacija dela UuefH) Sektorjih v isti tovarni zahteva m ,° raznih pregledov in kartotek z isti-v drugi obliki ati z drugo ,lka [editvijo. Konkretno, s spojitvijo oditi 0 'a Materialno kartoteko pri oddelku inatey,at*vno planiranje in oddelku za t. i ‘ n° bilanco v planskem sektorju, znat *Ste,n sektorju, bi veliko pridobili, ^uib meri sc zmanfšalo število laii Cncev, hkrati pa bi bilo omogočeno lo/fl °Pe/ativnejše poslovanje z materiale ^emer bi sc seveda posluževali Kq[ 'n dveh, ampak samo ene kartoteke. Pa j ?? ie glavno, zaradi odstranitve na-OflJell!. ,*cPojavljajo pri takem delu v teh dih hm nepotrebni zastoji v mno- njeri- lrncrih zmanjšani odnosno odstra- za materialno bilanco vodijo Vodijo !ue materiala -— toda hkrati jih PraVe jdi v oddelku za tehnične predpri-hhko osno je, da bi sc oba oddelka ^Posluževala ene same kartoteke. frid je za izdelavo operativnega progra-*" r, jj _ °i v sklopu planskega sektorja M-cijo:atadi slabe koordinacije med pro-^ukor m ?menjenim oddelkov, bilo vse-»o P^Hneje, če bi oddelek za izdela-rativnega programa premestili v shl0p ehničnega sektorja, odnosno v /1°1omJ).Cr-at'une3a vodstva. Nadalje, arhiv r,r>pISe Zn}J\ sektorjev hrani originalne forumov, ki so naslovljeni Pi»c. n.,m oddelkom, tem pa pošilja prc-r>r*n°snn"m<' sc’ Pr' takem poslovanju sQrno n° ’dopisovanju* ostajajo termini ,0 k n?i^ap‘rin’ odnosno dopisi ptihaja-^ono Ovniku šele tedaj, ko so roki ie »uda un,ini.°' Toke izgube na času se sc-ri~ llu d o maščujejo. Men- je £e ! značilna za tak birokratiz rh Pn vrril> :aradi slabe koordinacije. Vseh .''i," poslovanja je ukoreninjen !,>r,rno „,)■ v tovarni in strahovito ' U^ciisko ” ^ na Proizvodnjo, kajti pro-n.c ^r>r/p;,,/>r,/lrou<’ se počasneje odvijajo r,rjl. ra:nJc,s.e Pravočasno kritični mate-PQ oa?-lm0 v. mo8°Sni drevored ob ravni ST1, Pr?t* Rakičanu, se mahoma polje P emem. Drobne parcele se umikajo Luiavam. zel6nih žit. Posamezne par-e merijo deset, dvajset in še več ha. Jukaj je stroj že do-/f„a izpodrinil zažareli način obdelave zemlje. Državno posestvo Sakičan-Beltinci je M nedavnega obstajalo iz dveh posestev. ,1 obsega 1220 ha ioofh fesar je 500 ha njiv, osta-^ so travniki, g0. Juovi, pašniki in vi-ogradi. Posestvo, *aterega vodita izmena strokovnjaka jT?' Abzec in ing. fejnovič, dosega z udenzivnim delom Odlične rezultate v proizvodnji živinorejo. Poljedelstva, sad-*f®tva, vrtnarstva in Perutninarstva. Vsa-Panoga ima v svo- Eomrt^iel?kr0gU Str°-r. določen plan, za ba n!fga 8e bije bor- iialri iutra b° večera. Domači strokov-terT usP?*no posegajo v križanje sort viRnu^ajai0 take, ki dajejo v Prekmurju v jZ6,. donose. Razen velikih nalog ie p k.i proizvodnji pa ima kolektiv dvei . manj važno nalogo, to je mlad ° kmetijsko šolo, kjer vzgajajo Pa i j?^°k°vnjake. Prekmurski kmetje, tudi iz sosednje Štajerske prihajajo ko,aasve‘e na posestvo, za kar jim je Bm i vetbl° na razpolago. Iz hlevov v ao, 'eto za letom Izbrani plemenjaki i , Predele, s čimer se krepi in dvi-88 kakovost živinoreje. po]?0 Puljski stezi sem zavil med žitna UjjJ®. ki so bila polna vpreg. Z veiiki-8en “runami nizkih zobcev so rahljali je-Jbila jSetev’ kier se je skozi zimski čas 'etat, ®^a skorja. Ob zgornjih par-t6r a Pa je enakomerno ropotal traktor, Diern-v ^ sadilni stroj, ki je v enako-spror Presledkih odlagal krompir in ga Pese za?mi6val. Radoveden kako se ob-uPhonv.V- na^'n sa.jenja, ki se letos prvič w z v, • a na P°sestvu> sem stopil po sve-zaojilj jani zemlji. Ob robu parcele sem Pad jnoža, ki se je globoko sklanjal va ’emlj°, težkal prst in nekaj zavero-0 Premišljeval... ‘Dober dan,« sem pozdravil! sl0„" Krompir sadimo, pa pregledujem PrvičZemlje,< i® dejal ing. Abzec. »Letos Pik rsadimo s strojem,« je začel uprav-iobry!mamo dvoredni stroj »Brambo«, ki dp; . deluje. Dosedanja praksa zadnjih Še J.6 Pokazala, da je delo kvalitetnej-ht6y V8eb dosedanjih obdelav, ter za-n0vja minimalne stroške. Koliko smo z Pa f na®in°m prištedili delovne sile in ai6r.ltlanunih sredstev, daje sledeči pridelav * ka k*1!611!8 z motiko rabimo 33 pom, £ev> kar znaša 3330 dinarjev. Cesi 9 dai aino 8 Plugom osipalnikom, rabimo eo^ev, kar znaša 1.107 din. Prednik z? osipalnika daje stroj mnogovrst-Tu ’ 1 dela zamice in zagrnjuje zemljo. JtPČin POceni obdelava na 910 din. Novi treb 8alfnia z »Brambo« strojem pa po-tpašn; dve delovni sili, pri čemer red,- J? 8tr°ški le ‘298 dinarjev. Stroj na-da ip h 1^° 2 in poh ha, kar omogoča di hit razen dobre kakovosti dela tu-Pjejjj r? opravljeno.« Med pripovedova-Spfpj. Je priropotal stroj mimo naju. aJ traktorist, zadaj dekle s kre- pelcem in pa drveči stroj, ki je varno in globoko odlagal seme,« to je bilo vse, kar sem opazil. »Nov način sajenja pa ima tudi to prednost, da omogoča zaradi enakomerne globine odloženih gomoljev, strojno obdelavo pri okopavanju,« je nadaljeval upravnik. Sedaj dokončavamo sajenje krompirja, ki ga bomo zasadili nekaj nad 39 ha. Od tega je 4 ha ranih sort, kar bo že v juniju šlo iz zemlje za po- ■ vX-:' Merjasec »Jaro« pasme >Veliki Jorkšir« (356 kg) nam bo vrglo v prihodnjem letu 30.000 sadik. V inkubatorjih se razlega živ-žav Sonce se je že dobro nagnilo, ko sem stopal proti »Jezerom«. Hotel sem si ogledati svinjegojstvo in perutninarstvo, ki leži ločeno od posestva. Posebno so me zanimali doma izdelani inkubatorji, ki jih je izdelal po nasvetih samouka Zagha, ki je upravnik valilnice, domači strokovnjak Ditrih. Zagh je Madžar iz D. Lendave. Nekoč mi je povedal svojo zgodbo bajtarja, podobno vsem tistim številnim malim ljudem v Prekmurju, za katere stara Jugoslavija ni imela kruha. 2e od mladih nog je bil zaverovan v perutninarstvo. Izposojal si je knjige ter deLal načrte. Nekoč si je z veliko težavo kupil inkubator. Šele po osvoboditvi se je za njega začelo pravo življenje. Preselil se je z inkubatorjem na posestvo, kjer sta z upravnikom posestva začela misliti na domačo izdelavo inkubatorjev, kar se jima je tudi posrečilo. Vendar je bilo treba premostiti mnogo težav, ki so se porajale v obliki pomanjkanja materiala. Ko so bili inkubatorji domačega izdelka gotovi, so z negotovostjo vložili prva jajca. Marsikdo je podvomil ali bo kaj iz novih inkubatorjev. Inkubatorji so namreč na vodno gretje, ter niso navezani na električno energijo. Dan za dnem je menjaval vodo, reguliral toplino ter z nestrpnostjo pričakoval rezultat. Neke noči je zaradi okvare razdrl in znova sestavil neki inkubator, ki ni dajal topline. Dolgo ni bilo nič, potem pa je nekega jutra drobno začivkalo. Zagh je poskočil od veselja ter odprl rešeto. Pozdravili so ga novo zvaljeni piščanci. To so bili uspehi, ki 6e jih Zagh z radostjo spominja. »Letos imam velik plan, ki narekuje vso pažnjo. V treh valilnih dobah, morajo dati inkubatorji nekaj tisoč rac in tisoč petsto piščancev. Naraščaj bo šel le za domače potrebe. Posestvo bo redilo med drugim vodno perutnino, ki ima ob številnih rokavih Mure veliko bodočnost. Tako bomo redili razen kokoši 4000 rac. Trenutno imamo nekaj nad 300 kokoši, ki dobro nesejo. Najboljše rezulta-le dosega »Leghomka«, ki znese povprečno 122 jajc na 10 mesecev. »Štajerke« trebe trga.« »Kakšne ha donose pri krompirju pričakujete v jeseni?« sem stavil vprašanje. »Povprečje računamo tako 20 do 22 tisoč na ha. Sorte Jubelj, Vekara-gis pa bodo dale, če bo letina dobra, tudi 30.000 kg. Visoke donose pa pričakujemo tudi pri belih žitih, ki jih kakor vidite obdelujemo tudi sedaj.« Letos bomo dali več zelenjave delovnim ljudem Vrtnarstvo se je zelo razširilo zadnje mesece, to sem ugotovil takoj, ko sem stopal proti šestim mogočnim rastlinjakom, ki so zrasli čez zimo. Razširili pa so tudi tople grede, kjer se bohoti saila-ta, paradižniki in vse vrste cvetlic. Gojenke so v skupinah pikirale drobne paradižnike, fantje pa so namakali zgornje parcele. Vrtnar Pezdirc, ki je zelo priljubljen med gojenci in pa številnimi gospodinjami po svoji izborni zelenjavi, me je povabil v steklene rastlinjake, kjer so gojenke umetnooplo-jale cvetje. Delo, k: zahteva velike na tančnosti, so oprav ljale vestno. »Letos bomo ra zen cvetličarstva, ki 6mo ga lepo razširili predvsem dvignili . . proizvodnjo zelenja- Gojenke kmetijske šole umetno opiojajo cvetove ve, Zlasti zelja, pa- znesejo le nekaj nad 60 komadov z razliko, da so jajca težja. Najboljša »Leg-hornka« je dala lani 197 jajc, »Štajerka« pa 167. »Perutninarstvo bomo dvignili kar se da,« mi je izjavil upravnik Zagh, ko sem se poslavljal. prike, paradižnikov in pa ranega krom- I pirja. V ta namen smo že presadili iz | rastlinjakov v zemljo 4 ha siljenega krompirja, kateri bo dozorel zaradi predčasnega umetnega siljenja že v juniju. Na donos računamo 130 stotov. Uspešno pa vzgajamo tudi podkulture, pri čemer maksimalno izkoristimo zemljo. Meseca j junija, ko vržemo krompir iz zemlje, t posadimo zelje in fižol. Pod paradižnike ! pa bomo zasadili rano zelje, kar bo razen 6 vagonov paradižnikov, dalo nekaj tisoč kilogramov zelja. Razen vrtnarstva. Zrasla je vrsta novih hlevov provizorijev... Svinjerejstvo je razen poljedelstva glavna gospodarska panoga na posestvu. V moderno urejenih svinjakih goje nemško poplemenjeno pasmo svinj in pa Shoral nemogoče, vendar resnično... Šoštanj, 24. aprila. Skoraj nemogoče, vendar resnično je, da delavci gradbenega odseka LIP Nazarje, ki so zaposleni na raznlb deloviščih v Zg. Savinjski dolini, 2e od februarja niso prejeli nobene plače. Zadnjo plačo so prejeli 15. februarja za mesec januar. Tako je večina delavcev brez denarnih sredstev. V Lučah otroci nekaterih delavcev prosijo kruh pri sosedih. Gradbeni odsek je 7. aprila poslal poslovalnici GUM Luče seznam delavcev, katerim lahko kreditira hrano do 500 din mesečno, ne oziraje se na to, ali je samec, ali ima delavec tudi svojo družino. Delavci so upravičeno izgubili voljo do dela in mnogi delajo le toliko, da mine čas. Krivo Je gradbeno vodstvo v Nazarjih, ki mu v treh mesecih ni uspelo rešiti tega vprašanja. Tudi delavcem LIP Nazarje ni mnogo bolje. Proizvodni plan za marec je bil dosežen s 70*/i. Zato je tudi Narodna banka Izplačala le 76'/« od celotne količine. Direkcija pa se ni ozirala na to, koliko je posamezni LIO ali gozdna manipulacija dosegel plan, ampak je vsakemu podjetju dodelila 70'/« mesečnega Izplačila. Podjetja pa zopet niso upožtevala, koliko so posamezniki ali posamezne brigade dosegale plan, ampak je prav tako vsak delavee dobil 70'/« Izplačila. Ba-zumljivo je, da nekateri delavel govore, da bodo od sedaj gozdni delavci prejemali samo 79V« mesečnih prejemkov. Vsi pa se sprašujejo, kdo je kriv tega? Pri gozdni manipulaciji Luče ni 57 delavcev za april prejelo živilskih nakaznic. Tega je kriva direkcija LIP Nazarje, še predno je direkcija karte prejela, je obvestila manipulacijo, da ne bo vseh živilskih nakaznic ln naj nekaj delavcev premeste k GU Luče, ali pa odpustijo iz službe. Čeprav Je Narodna banka potrdila spisek potrošnikov manipulacije, je direkcija 57 nakaznic dodelila gozdni manipulaciji .Gornji grad, ki pa jih ni rabila ter jih pozneje vrnila banki. Nekaj nakaznic pa Je direkcija razdelila med voznike, ki niso upravičeni do prejemanja nakaznic. V Lučah so ostali mnogi delavci, ki so vezani Izključno na garantirano preskrbo, brez živilskih nakaznic. Rezultat tega je, da je 27 delavcev manipulacija odpustila, ali pa so sami zapustili delo. Noben od odgovornih tovarišev, DOdisi z direkcije ali KSS, ni skrbel za odpravo teh napak. Krivci, ki so odgovorni za brezdušni odnos do naših delavcev, ki vlagajo vse sile za zgraditev socializma, morajo prejeti zasluženo kazen! — M. F. Uspelo tekmovanje Slov. Konjice, 24. aprila. Gozdne manipulacije: Slov. Konjice, Slov. Bistrica ln Poljčane, ki spadajo pod direkcijo LIP Slov. Konjice, so v preteklem tednu organizirale tekmovanje med posameznimi desetinami. Desetlne-zmagovalke v posameznih manipulacijah pa so se pomerile v sredo 12. aprila ln tekmovale za naslov najboljSe desetine LIP Slov. Konjice. DeloviSče je bilo določeno v revirju Župlk na Pohorju. Najboljša desetina je bila tov. Operčkal Jurija lz gozd. manipulacije v 81. Konjicah, ki je v 7 urah Izdelala 22,956 prm hlodovine in 7,034 plm jamskega lesa. Povprečno odpade na vsakega delavca po 4,284 plm in so normo presegli za 174,55*/». pa se bavimo tudi z vzgojo drevja, kar pasmo »Veliki jorkšir«, ki je najbolj razširjena ter daje razmeroma naboljše rezultate. Delo v svinjakih je strogo raz- deljeno, jedilnik 6e redno uporablja. De- lo teče po normah, kjer se med posamezniki razvija tekmovanje za večjo storilnost in prirastek. Posebno agilna je svinj arica Pavla, ki že nekaj let opravlja z ljubeznijo svoj posel. Razen plemenskih svinj vzgajajo tako zvane »be- kone«, to je prašiče, ki gredo po posebnem načinu krmljenja kot dragocen izvozni artikel v inozemstvo. Letošnji plan svinjereje se nanaša v veliki meri na pitance, ki jih bo dalo posestvo razen normalnega števila svinj, 3000 za potrebe zagotovljene preskrbe. Pri spravljanju krme uspešno uporabljajo silose, ki so posebno pripravni za skladiščenje dušenega krompirja, kar zelo poenostavlja delo. V svinjegojstvu na Jezerih bodo letos mehanizirali dovažanje hrane, kar bo sprostilo novo delovno silo. Posebnost na Jezerih so novi svi-njaki-provizoriji, ki ijh je posestvo zgradilo celo vrsto. Provizoriji, ki so grajeni iz lesa, se prav dobro obnesejo v poletnem času, dočim v mrzlih zimah niso kdo ve kaj pripravni. Mrak je že padal na polja, ko sem odšel med njivami proti Rakičanu. Prostorna šolska okna so bila razsvetljena. Na veliki 10 ha njivi je brnel traktor ter se zaganjal v zadnje redi. »Jutri gremo na novo parcelo, pa morava dokončati,« se mi je nasmehnilo dekle s stroja, ko sem stopal ob njivi. »Da, nov dan, novi napori in uspehi,« mi je rojilo po glavi, ko sem že stopal po cesti proti Soboti. Nekje zadaj pa je še vedno brnel traktor... L. T. Na drugem mestu je bila deseti,, iz Slov. Bistrice pod vodstvom tov. Črešnarja. V 7 urah je izdelala 26,91 plm hlodovine in 9,32 plm jamskega lesa. Povzrečno je napravil vsak delavec 5,175 plm, toda zaradi ugodnejših pogojev pri sečišču je bila norma postavljena višje ter presežena za 166.40'/«. Zadnje mesto je zavzela desetina iz Poljčan, katero je vodil tov. šnajder Ivan. Izdelala je v 7 urah 14,441 plm hlodovine in 4,245 plm jamskega lesa, kar je povprečno na posameznika 3,114 plm. Postavljena norma je bila presežena za 89,05'/«. Zgoraj navedeni uspehi so nam dokaz, da tudi gozdni delavci nenehno mislijo kako bi povečali storilnost dela ln dosegli čim boljše rezultate. Po razglasu rezultatov je desetina iz Slov. Bistrice napovedala tekmovanje desetini iz Slov. Konjic, ki je tekmovanje tudi sprejela. Medsebojno se bosta pomerili v revirju Konjiška gora. Pri skupnem kosilu, ki ga je preskrbela direkcija LIP, pa so se gozdni delavci nato pogovorili o svojih bodočih nalogah. — L. V. Iz Bosne pišejo Sarajevo, aprila. Pred mesecem nas je 60 gradbenih inženirjev in tehnikov odšlo iz Slovenije v LB Bosno in Hercegovino, kjer pomagamo graditi važne objekte naše industrije. Lepo so nas sprejeli tovariši iz ministrstva za gradnje. Ogledali smo si gradnjo hidrocentrale v Jablanici. Sedaj je že vsak na svojem službenem mestu. Upam, da bomo izpolnili vse naloge, kot smo jih izpolnjevali v svoji ožji domovini — Sloveniji. — Hlebec Valentin. ŽIVAHNO TEKMOVANJE MLADINE Maribor, 24. aprila. Prvomajsko tekmovanje je najbolj razgibano v predilnici in tkalnici. Nekatere mladinske brigade sodelujejo v tekmovanju po šahovskem sistemu, ki že dalj časa traja med predilnico in tkalnico. V delavnici državnih železnic so pred kratkim ustanovili pet novih mladinskih brigad. Tudi po ostalih delovnih kolektivih 2. rajona ustanavljajo nove brigade. Močno je razgibano tudi kulturnoprosvetno delo. V tem pogledu prednjači železniška industrijska šola. Vsi mladinski aktivi se pripravljajo na rajonsko prireditev. Pri prostovoljnem delu dosega največje uspehe mladina tovarne umetnih ln mineralnih brusov »Swaty« ter gojenke šole za medicinske sestre. Mladina Lackove zadruge pa je pričela s pripravami za Dan zadružne mladine, ki bo meseca maja. — V. B. Dolnja Lendava 24. aprila. V pripravah za proslavo 27. aprila in L maja se pridno udejstvuje mladina. Aktivi LMS razpravljajo o pripravah in sl medsebojno napovedujejo tekmovanje. Aktiv Dolnja Bistrica je napovedal tekmovanje aktivom Gornje In Srednje Bistrice ter aktivu Crensovci. Tekmujejo, kateri aktiv bo člmbolje Izvedel obe proslavi. Aktiv »Slovenija cesta« je pozval na tekmovanje mladino Splošnega gradbenega podjetja; v prostovoljnem delu, študiju ln znižanju izostankov od dela. Za temi aktivi ne zaostajajo mnogo: aktiv Lendava, ki je napovedal tekmovanje mladini Dobrovnika ln Turnišča ter aktivi Rudarske šole in Delavskega tehni-kuma. Tako bo tudi mladina lendavskega okraja svečano proslavila obletnico ustanovitve OF in praznik delovnega ljudstva, —e. Brezdušen sdravnih Šoštanj, 24. aprila. Večina zdravnikov zadovoljivo opravlja svojo službo, čeprav je zaradi velikega porasta socialnih zavarovancev težka ln naporna. Najdejo pa se med njimi še vedno taki, ki predvsem gledajo na svoje lastne koristi ln komodnosti. Tak primer je okrajni zdravnik dr. Medič Ivan v Šoštanju. Arzenšek Iva roj. Šmigovc je prišla iz celjske porodnišnice dne 27. marca t. 1. zvečer domov v Šoštanj. V celjski porodnišnici je rodila zdravega sinka. Ker je imela 28. in 29. marca težave in se ni dobro počutila, so domači 30. marca zjutraj ob 8. url prosili dr. Mediča, naj jo pride pregledat, ker je zelo slaba. Dr. Medič je obisk odklonil, češ da »nima časa«. Isti dan zvečer oko)! 23. ure so ga ponovno klicali ln mu podrobno opisali stanje bolnice, ki je bilo kritično. Dr. Medič je obisk ponovno osorno odklonil z Izjavo, da pojde sedaj spat. Pripomniti je treba še to, da je dr. Medič ta dan šel mimo hiše bolnice najmanj dvakrat, a se mu ni zdelo vredno, da bi jo obiskal. Zaradi poslabšanja stanja so domači ponoči klicali dr. Mundo iz Velenja, ki je takoj prišel, ngotovll resnost položaja ln odredil takojšen prevoz v bolnišnico. Zal Je bila njegova intervencija prepozns. Arzenškova je umrla 31. marca ob 9. url zjutraj. NI naša stvar, da bi sedaj ugotavljali, ali je dr. Medič kriv smrti ali ne, ker ni nudil pravočasno zdravniške pomoči — o tem bodo dali mnenje strokovnjaki. Hočemo samo ugotoviti skrajno malomaren, brezdušen in lahkomiseln odnos zdravnika, ki mu ni primere. Takih zdravnikov v naši socialistični družbi ne rabimo ln zahtevamo ostrih nkrepov proti njemu ln podobnim! Ta primer naj bo resno opozorilo vsem zdravnikom, da morajo kljub vsem težavam ln odgovornostim izvrševati svoj poklic vestno ln požrtvovalno, saj jim je zaupano najdragocenejše, kar imamo pri nas — delovni človek. — J. K. K*ko delajo prosvetni delavci v Križeve!b, Mali Nedelji, Vueji vasi in Veržeui Uh deh! 81°d>kalne podružnice prosvet-0bsptVCey, v Križevcih pri Ljutomeru, »Oviij Mladinski dom v Veržeju, os-^emiau.1 v Veržeju in Vučji vasi pa v v Mali Nedelji in Križevcih ■Jkrnet,,u 'z'^a resolucije tretjega ple-i Gkt,„ zasedauja CK KPJ o nalogah potili o0 8v9,'e delo znatno izboljšali, 'hidija Z. se individualnega in skupnega 0 ProbiPeS°uUC'*e in referata tov. Djilasa Sem v „ i. ^°'stva v boju za sociali-iskani deželi. Vse to jih je napotilo Ponio&.IU °evih vzgojnih metod in pri-ie hiu ,1^‘i l’im l’e bil Potreben, P]ih teru? fefcSCe njihovega dela v zad-Ve Učne i14 izdelavi predlogov za no-Dodru« . nacrte in učbenike. Štirje člani ■^eitce n® 80 se udeležili delovne kon-"> Prenec!i°Sve,n'*1 delavcev v Ljutomeru a?ga Vf«i « nav°dila okrajnega prosvet-, Vseb xV^ ostalim članom svojih Sol. IHovn, 8o,ah je imelo učiteljstvo tri ^Utirni; ses,an' fi 2 1 3 7:14 5 fi 2 n 4 15:22 4 5 1 i 9t S:7 3 fi 1 0 5 8:18 2 fi 0 o 4 7:22 2 fi 0 1 5 4:23 2 •1 0 1 3 4:13 1 -RADIO- Dnevni spored za torek 25. aprila 22 OO^n^ 30°b 6'15' 7'°°' 12’3°' 13'°°’ 19'°D' ®-°0 Budnica — ti.05 Jutranja telovadba — S.iiO slovenske narodne pesmi — 7.10—S.00 Jutranji koncert — 10.80 Šolska ura za osnovne sole: Akademija k Dnevu Osvobodilne fronte — 12.00 Nikolaj Rakov: Koncert za violino m orkester — 12.40 Veder opoldanski spored — vmes ob 13.30 Iz življenja v bratskih republikah — 14.00 Koncert Orkestra Radia Ljubljana p. v. Uroša Prevorška solist Eu-gem Lipetti (rog) — 14.30 Ob ustanovnem kongresu zveze reproduktivnih umetnikov Jugoslavije — 14.40 Zabavna glasba — 14.10 Popoldanski komorni koncert. Sodelujeta čelist Sebastian Baer in pianist Marjan Lipovšek — 18.00 Šolska ura za osnovne Sole k Dnevu Osvobodilne fronte — 18.00 Pisan spored izvaja mali ansambel Radia Ljubljana p. v. Alberta Jermola — 18.30 ub Premieri ameriškega filma s Sod mi križ« — 1».4.> Koncert sopranistke Mare Tiran, pri klavirju Marjan Vodopiveo — 19.15 Uganite, kaj igramo! — 20.00 Giaeomo Puccini: Tu-randot. opera v 3 dejanjih — 22.15 Zabaven nočni spored — 23.35 Zaključek oddaje. -KliO- LJUBLJANA UNION: Ajneriški film ,TaJ> zan zmaguje«! Obzornik 42. Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. - MOSKVA: Francoski film »Po ljubezni«. Črnogorski mesečnik 6. Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. — SLOGA: Poljski film »Prepovedane pesmi«. Filmske novosti 7. Predstave ob 16.15. 18.15 in 20.15. TRIGLAV: Jugosl. film >Barba 2vane«, srbski mes. 24. Predstavi ob 18 in 20. — SISKA: Francoski film »Domovina*. Nauk in tehnika 3. Predstavi ob IS in 20. — LITOSTROJ: Amer. film >Jane Eyre- srbski mes. 20. MARIBOR PARTIZAN: Sovjet, film Konstantin^ Zaslonov«, Obzornik 37. — UDARNIK: Češki film 'Slutnja«, film, nov. 5. CELJE METROPOL: Ameriški film »Jane Erre«, hrvaški pregled 10. — DOM: Ameriški film »Tarzan zmaguje«, filmske nov. 8. K-AMNIK: Jugosl. dokumentarni filmi 'Iz novo Jugoslavije«, tednik. JESENICE MESTNI: Sovjet . barvni film »Troje srečanj«, kratki film Gobarji. KRANJ STOR2IC: Češki film »Janošlk«, »rb»ki mes. 25. BLED: Italijanski film »Tatovi koles«, srbski mesečnik 24. ?TU*f: Jugoslovanski film »Zastava«, 20. oktober. C OBVEtTILA ) Krajevni odbor Zveze borcev Naklo—Duplje obvešča da bo 27. aprila 1950 ob 9. uri dopoldne v Strahinju ODKRITJE SPOMENIKA 22 padlih _paxtizano v, ki so padli v borbi v udmj-borstu 14. in 15. septembra 1942. Vabimo vse svojce padlih, kakor tudi vse ostale oorce Kokrskega odreda, vse organizacije ZB m množične organizacije, da se odkritja polnoštevilno udeleže. — ZB Naklo — Duplje. RAZPIS V sviho Okrepitve in nadaljnjega razširjanja radioamaterske dejavnosti na vsa področja Slovenije, ki še niso zajeta v ta pokret, predvsem zaradi pomanjkanja učnega kadra, razpisuje Zveza radioamaterjev Slo-| vemje republiški tečaj za inštruktorje A in ' S tečaja, ki se bo vršil v Ljubljani 2 mese-ca, od 1. julija do 31. avgusta. Kandidat mora ustrezati sledečim no<*o-jem: v * 1. Da ima vesolje do radiotehnike. 2. Da je odslužil vojaški rok (kar pa ni nujno). 3. Da bo po dovršenem tečaju najmanj 2 leti predaval v določenih tečajih, pri enem od naših društev, za kar podpiše obvezo. 4. Da je aktivno delal v eni množičnih organizacij (LMS, LT, sindikatu itd.), kar dokaže s potrdilom. 5. Da po možnosti že ima osnovne pojme s področja elektro- ali radiotennike. 6. Da ima primerno šolsko izobrazbo. Vsak kandidat mora napisati življenjepis, v katerem naj navede: 1. Priimek, očetovo ime, ime. 2. Datum in kraj rojstva. 3. Narodnost in državljanstvo. 4. Socialno poreklo. 5. šolska kvalifikacija. 6. Sedanja zaposlitev. 7. Zaposlitev staršev pred vojno in danes. 8. Ali je sodeloval v NOV, od kdaj in kjel 9. Kje je bil za časa okupacije in zaposlitev? 10. Odnos do vojaške obveznosti. 11. Ali je sodeloval na delovnih akcijah t 12. Članstvo v organizacijah (KP, OF. LMS, ZS, LT). 13. Ali je bil kaznovan od ljudske oblasti - zakaj in kdaj? 14. Ali ima koga od sorodnikov v inozemstvu? 15. Točen naslov bivališča. • .?/vli?njepisu je treba priložiti karakteristiko, izdano od ene izmed množičnih o'rga-mzacij. ® „na^ Pošljejo, svoje prijave do na naslov: Zveza radioamater- Slovenije, Ljubljana, Celovška c. 23. ta stroške za prihod in povratek nosi IO Zveze radioamaterjev Slovenije. V primeru, da je tečajnik odstranjen s tečaja po njegovi krivdi, nosi stroške sam. Tečajnikom je preskrbljena brezplačna hrana, stanovanje ln šolanje. Vsak tečajnik naj prinese s seboj potrebno perilo, obleko m potrebščine za vzdrževanje osebne higiene. • Kandidati bodo v tečaju usposobljeni za inštruktorje po naših društvih in bodo imeli možnost posvetiti se radiotehniki ter se tudi zaposlili v ustanovah radioindustrije ter v ^vezi radioamaterjev Slovenije. Izvršni odbor Zveze radioamaterjev Slovenije VABILO Rajonski odbor OF I. rajona vabi vse člane množičnih organizacij, da se udeleže slavnostnih akademij na čast 9. obletnice OF ustanovitve 27 aprila, kS se bodo vršile po sledečih krajih: 25. IV. ob 20. uri v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ul. Pri akademiji sode-‘Ujejo KUD »Kos-Hribernik« in pionirji šole Leama. 26. IV. ob 20. vri v dvorani Filharmonije, Kongresm trg. Pri akademiji sodelujejo: SKUD »Jože Mosknč«, SKUD poštnih uslužbencev, SKUD »Tone Tomšič« in Glasbena sola. 26. IV. ob 20. uri v dvorani Doma OF, Galjevica. Program izvaja KUD »Simončič Gašper«. 27. IV. ob 20. uri v dvorani Doma kulture. Hrenova ul. Program izvaja KUD »Ivan XtODC. POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM Objavljamo, da je RKGS direkcija Kočevje prešla v likvidacijo. V zvezi s tem pozivamo vse upnike in dolžnike, da prija-obveznosti oziroma terjatve do vžtevsi lo. maja 1950. Istočasno obveščamo, da so se formirala Iz te direkcije tri nova podjetja: Zivinorej8ko gospodarstvo Kočevje, tek. rn pri NB Kočevje 617-15126-0, Živinorejsko poljedelsko Gospodarstvo Stara cerkev pn Kočevju. rn pri Narodni banki Kočevje 617-10126-1, Kmetijsko gospodarstvo Vrtača pri Se- 0I3 10'l26e0 r“ PrI Narodnl banki Črnomelj TEKMOVANJE SREDNJEŠOLSKIH FOLKLORNIH SKUPIN Mestni komite LRS Ljubljana obvešča, da bo nastop oziroma tekmovanje srednješolskih folklornih skupin v torek 25. aprila ob 21. uri v veliki dvorani Slovenske filharmonije. Na tem tekmovanju nastopajo sledeče skupine: MKVD tStane Žagar« III. gimnazija, MKUD tKajuh«, M KUD *Matej Bor< V. gimnazija, Srednja vzgojiteljska šola, IX. gimnazija, VI. gimnazija, Srednja šola za turizem in gostinstvo in folklorna skupina II. gimnazije. Vstopnice se dobijo v predprodaji v Knjigarni mnzikalij. Mestni komite LMS. POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM! Potrošniška zadruga Podpeč — Jezero je prešla v likvidacijo. Pozivajo se vsi upniki in dolžniki, da do 30. junija 1950 priglasijo svojo terjatve oziroma poravnajo svoje obveznosti. DAJALCI KRVI -PRESKRBA- Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MU Ljnbljana-mesto obvešča vse ulične ' ščemce za preskrbo, da 60 vrši obvezni ecstJ’ nek zaradi razdelitve živilskih nakaznio '-J meseo maj 1950 kot sledi: RLO I dne 25. aprila na RLO I. PTP. karjeva ulica 7 ob 18. uri. RLO II dne 25. aprila pri Lasanu, Vodni' kova cesta ob 19. uri. RLO III dne 25. aprila Ob Ljubljanici • ob 19. uri. RLO IV dne 25. aprila Tehnika, soba št. M ob 19. uri. DELITEV ŽIVILSKIH NAKAZNIC ZA MESEC MAJ podjetjem, uradom in ustanovam JILO Li0'’' Ijana zveznega in republiškega značaja. Narodna banka FLRJ podružnica 601, 10 delila živilske nakaznice za mesec maj daj navedenim v sredo 26. aprila od 8—1»* in sicer za RLO I pri podružnici 604, za J88 ostale RL0-.1e pri podružnici 601. — Nar0“n‘ banka FLRJ podružnica 691 Ljubljana. PREDAVANIA ---------------------------- CENTRALNA LJUDSKA. UNIVERZA Cestni promet v socialistični družbi —Ž naslov predavanja, ki bo v torek 25. aPr". ob 20. uri v Mali filharmonični Predaval bo načelnik upravo za Prorfle3ii#o Ministrstvu za lokalni promet tov. i*05 Dragar. ZDRAVNIKI, MEDICINKE. MEDICIN#1 V sredo 26. aprila ob 19.30 bo tretje P,r£ davanje iz pedagogike za zdravstvene ® lavce. Predava tov. dr. Stanko Gogala, P1^ fesor filozofske fakultete. Predavanje patološko anatomski predavalnici. Vstop ^ zi glavni vhod bolnice, Zaloška cesta_ zdravniki, medicinke in medicinci isV vabljeni! — Ministrstvo za ljudsko z“r etvO, oddelek za zdravstveno prosveto. Elektrotehniki IV. letnik in absolve» (jaki in šibki tok), ki reflektirajo na P®”, niško prakso, imajo obvezen sestanek v s. do ob 19. uri v eiektroseminarju. -KONCERTI- V veliki unionski dvorani bo danes ob P vok. koncert pevskega zbora SKUD V«"* Košak na Srednji tehnični šoli in gradbe^rr. teh ni k umu. Zbor nastopi v impozantnem vjlu 140 članov pod vodstvom zborovo® prof. Korošca. Izvajal bo najrazličnejše sane zbore naših jugoslovanskih literatu^. Opozarjamo, da je začetek ob 21. uri. Vf>w nice v Knjigami muzikalij. Kulturno umetniško društvo lieograi8*1* univerze Branko Kersmanovič priredi Ljubljani tri večere pesmi in plesov. F- ^ večer, ki je namenjen širši javnosti bo četrtek 27. aprila ob 20 v veliki rilbartfT nični dvorani. Vstopnice so že v predP1 daji v Knjigami muzikalij. Španski trio ima svoj nastop v veliki stri dorani v petek 28. aprila ob 20. Plss^J Carmen Gomez, imenovana Joselito. P*S, ob spremljevanju klavirja ali kitare in vir ja na tem večeru 10 španskih pleso'? glasbo španskih skladateljev. Vmes, OJ posameznimi plesi izvajata iuan Gomez, novan Relampago solotočke na kitari in P1" nist Manuel Mascort pra_y tako dela »P. T skih avtorjev. Vstopnice o*d danes napr®.^ Knjigarni muzikalij. ' —VESTI IZ MARIBORA^ NARODNO GLEDALIŠČE MARIBOB Torek, 25. aprila ob 19: Gogolj: Revizor- ^ LMS—2. . Sreda, 26. aprila ob 19: Gogolj: ItovizOt- Be ZIŠ. Četrtek, 27. aprila ob 20: Smetana: nevesta. Red LMS-1. Petek, 28. aprila: Zaprto. (Gener Sobota. 29. aprila ob 20: Božič: Cmi-k. Nedelja, 30. aprila ob 20: Smetana: dana nevesta«. Izven. Poaedeljek, 1. maja ob 20: Verdi: »TraV) ta«. Premiera. Izven. Dežurstvo lekarn: V torek 25. mestna lekarna. Glavni trg 20. -OGJLASI- aprila Vi' žIMLSKO KARTO R—1, pomotoma vzeto j bivši mesariji Bratkovič, vrniti TrdiBf.„j 7-III., 12a. OSMRTNICE Sporočamo, da nas je nenadoma P^žr^ovalni član m dobri tovariž Iv£, LAKNER. Svojeiga tovariša in sodelavca mo ohranili v najlepšem spominu. — ® kalna podružnica OLO Črnomelj. Vsem sorodnikom, prijateljem in naznanjamo žalostno vest, da nam je y doma umrl naš ljubljeni sin in brat »v D\IK BIZJAK, major JA. Pogreb torek **>. aprila <>b 15. uri iz Ponovič v tijo. — Užaloščeni starši in sestri. Nepričakovano mo jo zapustil moj Jjub1??11,1 soprog, oče, brat JOSIP BAD^-^ policijski nadstražnik v pokoju. PogTeb c,t) gega pokojnika bo v sredo 2G. april? > 15. uri z Zal — mrliške vežice sv. Globoka žalujoča žoua v1 ^ Dora in ostalo sorodstvo^ .n Ljubljana, Beograd, Osijek. 23 aprila " ^ Sindikalna podružnica prosvetnih tlela-' CL na Jesenicah javlja, da nas je po trajni bolezni 23. t. m. zapustil požrtvo'® iriš profesor UČITELJSKI IN VZGOJITELJSKI TEČAJI Ministrstvo za prosveto LRS bo organizi-raio 9 mesečna, tečaja za vzgojitelje v mla-dmskih domovih (pri sedemletkah. srednjih in dr. fiolah) m \sa učitelje. J Prijavo za ta tečaja sprejema ministrstvo za prosveto prešo okrajnih poverjeništev za prosveto do konca meseca maja t. J Pogoji za 6prejem eo naslednji* Jitelje'"nad^ler*0^3'6 aad 20 l6t' b) Za skega^fipr&v^),'*°Ia (pr°pis zadn*ea trdiiroranekaSovaiju)M De°P°r6in08t (l^ Ministrstvo za prosveto. ^°bri tovariš profesor tORTlJNA. Ohranili ga bomo v trn.1 spominu. RaNTiateljstvo in profesorski zbor zije na Jesenicah javljata, da je 23-. po hudi bolezni umrl naš požrtvovalttJ[j> zbora in odlični tovariš profesor , iu FORTUNA. Ohranili ga bomo v l©Pe® trajnem spominu. Ministrstvo za industrijo LKS sporoča« oti Je umrl tov. IVAN BARBIČ, ekonoB» 'e-Min. za Industrijo LRS. Dobrega in vewr v ga tovariša in uslužbenca bomo ohM?,,«l* trajnem si>ominu. — Ministrstvo za in“u 1° LRS. Umrl je član naše sindikalne tov. IVAN BARBIČ, ekonom pri Ind. LRS. Zvestega tovariša bomo v dobrem in lepem spominu. — Sin«- * Min. za Industrijo LRS. ZAHVALI ^ Zahvala vsean. ki 60 izrazili soiaJJJj izgubi mojega moža prof. KAROLA »Hu* se prisrčno zahvaljujemo. — Kuno J>ar družino. Ob bridki izgubi naše predobre stare SAMARIJE POTOKAR roj. SEDMAK lepše zahvaljujemo vsem, ki so z nam > čustvovali. Posebej se zahvaljujemo cam Al Z za spremstvo. KLO za veneo in priznanje za njono dolgoffV delo v svojstvu ustanoviteljico pošte domljah, ter pevskemu zboru za 2olo8lS* X??® prisrčna hvala. _ Radomlje. 1350. — Užaloščeni vnuki in ostalo soro® Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Dušan Bole — Naslov ure^i; 52-61 doP5?65CVa tT Fprava: p>Pitarjeva 2 _ Telefon uredništva ia uPr^a bl d0 52-65 — Telefon naročninske^a oddelka 30-30 — Telrfnn o(rl«sD oddelka 36-85 — Štev. ček. računa 604-90601-0