260. številka. Ljibljaia, F ponedeljek 13. novembra 1905. XXXVDI. leto. !;*aj« tiak i*a zvečer, isimll as«4je p?asfc&», tac 7»Ua po potil »rajama* h a«atro-of ra*e Saiala M m it« li I, u ^ ^ ti K, n 6«trt i«u i K bo k, aa a* mat«« I I 80 k. Za LJubljano ■ Rajanjem na dota aa m 8* ** 5 " i#l l* K, «a Satrt iata • K, aa »aaaa t K. Kdor hadi aaa MaJ, plafia mm vaa lat« tt K, aa aal lata 11 K, n Satrt lata 6 K 60 k, ma «b ataaaa 1 K 00 h. - Za tuja daiaia tolika to«, kolikor aaa&a poštnina | * ««■ 8»to4obna vpefiiUatva aara&iiii« a« »a »sin. — Za oznanila aa alaftaja a* pataraatapna »etit-vrata pa lt h, la aa aa aanaaila tlaka ankrat, pa 10 k, ia aa dvakrat, in pa 8 k, 5a aa tlaka trikrat ali vačkrat — Daafc ? *« fev»16 frankavatl. — Bakapial aa na vradaja. ~ Uredništvo te upravnlitvo Ja a Kaaftevik aliaak It. 6, i« aiaar aradniltra w l nadatraaja, aamniltra pa t pritličja. — Uarivniitvi naj M blagovolija poSiljati naročnino, roJklanat««, aananila, L j. aamintatrattnia atvart »Blovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna11 telefon št. 85. Kaj misli naš kmet o splošni in enaki volilni pravici in kaj pričakuje od nje. Z dežele, 12. novembra. Veliko se je slišalo zadnje dni o volilni preosnovi. Navajali so se argumenti, ki govore za in proti. Oglašali so se govor niki ene kot druge struje ter branili in zagovarjali Bvoja načela in pobijali nasprotna mneuja. Ne glede, kaj ima dobrega ali slabega z ene ali druge strani, je li že ugodno polje za tako reformo, ali se naj žele polagoma pripravi na to, povejmo odkrito, brez ovinkov, kaj misii naš kmet o volilni pra-nci in kaj pričakuje od splošne in enake volilne pravice. Odkrito povedano, nas kmet ima o tej stvari še silno, silno motne pojme. Velika veČina našega kmetskega ljudstva se pri vseh debatah zadrži popolnoma o vsej stvari pasivno in sploh ne kale nobenega interesa. Velika večina je, ki se sploh nič ne zanima, in le primeroma maio jih je, ki se zavedajo več ali manj političnih pravic in dolžnosti. In tudi ti imajo kaj motne pojme. Na shodih in pri takih prilikah vpijejo o „splošni in enaki volilni pravici," glasujejo in vz-digujejo roke za stavljene resolucije v prilog le-te, a če se jih vpraša za smisel in nasledke take preosnove, ne vedo sromaki nič ah pa prav malo odgovo-voriti. In ko se jim stvar razjasni, da bi potem ne bo razlike med hlapcem in gospodarjem, tedaj pa jim to ne gre v glavo in mogoče, na kakem klerikalnem shodu po kaplanu ali župniku dirigiran kricač, bo temu največji nasprotnik, da.'bi hlapec imel iste pravice kot on. Poznamo veljavnega moža v klerikalni stranki, ki, goreč zagovornik obče in enake volilne pravice, ni vedel, za kaj se gre in, ko se mu je razjasnilo, je bil najhujši nasprotnik temu. Ugovarjati bi se znalo od nasprotne, klerikalne strani, da mnogobrojni shodi na kmetih o tem ravno nasprotno potrjujejo ter izpričujejo zavednost in zahtevo take preosnove. Res, po shodih soditi, bi to držalo, če bi se ne vedelo, da so se do zdaj taki shodi prirejali pod vplivom vere, odnosno duhovščine in nje verskega terorizma. Na takih shodih se hujska ljudi, kake pravice ima graščak ia kaka krivica se njemu godi in do kake veljave in moči bo prišel, ko se te vrže ob tla a enako volilno pravico. Nismo na strani, to poudarjamo, graščakov in njih privilegijev, a na ta način se nevednega, politično popolnoma nevednega kmeta zavaja na napačno polje. Kmet, kateremu je vse to nejasno, si obeta za se dobrote in v očeh trezno mislečega udi grozovitosti, kako bo, ko bo imel vso moč v rokah, zatiral druge. Mesto torej, da bi kmetu razjasnili in ga napeljava!! na prava pota in mu jasno povedali, da se bo tudi potem seve, treba držati postav in po teh se ravnati, ker drugače ni in ne more biti družabnega reda na svetu, se mu podaja nekaj, njegovim dušnim nazorom in njegovi politični neizobraženosti nejasnega, pač pa silno vabljivega, ko se mu obeta vsa moč, ko bo lahko po svoje si krojil postave. In res, ljudje, ki se jim malo svetli po njih mislih, si obotajo od take volilne preosnove velikanske iluzije. Po njih mislih se bo vse odpravilo, kar ne prija temu ali drugemu posamezniku. Otrok ne bo treba pošiljati v Šolo itd. Tedaj soditi po njih mislih in željah imajo prav lepe nazadnjaške nazore, kateri, bog ne daj, da bi se uresničili. Tako misli kmet o volilni pravici. Pred vgem je on konservativen, ponosen na svoje imetje, nikakor mu ne gre v glavo, da bi bil hlapec ali g08tač njemu enak in imel z njim enake pravice. In če pride do tega, bo kmet tisti, ki bo teptal vsako svobodo volitve. Naj le poskusi n. pr. hlapec drugače glasovati od njega, takoj bosta narazen. Če kje, tukaj se bo pokazal viled nezrelosti našega kmetskega ljud stva velikanski egoizem nasproti vsem drugim stanovom. Da je tako, in tako jo tudi, tega ni kriv vsega kmet sam. Velika krivda zadene tiste, ki bi bili morali skrbeti za njega izobrazbo. Krivda pade na vlado, ki nekako ma- čehovsko postopa napram nam. O tem, da je veliko kriva tudi duhovščina, skoraj je odveč govoriti. Znano je, da ravno ona želi, da je ljudstvo nezavedno, ker ga je tem lažje izrabljati kakor si bodi, recimo pri volitvah kot nerazsodna masa kot nekak n S ti mm vieh". Kar se tiče shodov in število njih obiskovalcev, je bilo že prej povedano, kako se ta fabricirajo. No, in tndi, vzemimo, da so taki shodi koristni, tega ne oporekamo, v prid ljudske zavednosti, pred vsem kmetske, tedaj je treba vse lepše, krajše in natančneje mu pojasniti. Tako pa ljudje toliko imajo od tega kot od sedanjega škofa pridige, ki sicer na ure dolgo razbija po prižnici, a domu grede se sprašujejo med seboj, kdo ga je kaj zastopil. Treba je temelja, potem šele se pride 8 takimi vprašanji. Kaj pomaga vsa dr. Krekova filozofija, ko pa naš kmet v veliki večini še nima predpogoja, da bi mogel to prav razumeti in vsestransko altrnistično razsoditi. Treba je časa, treba vzgoje, tudi politične. Nekje je pridigoval neki župnik ali kaplan o prostozidarjih. Mož se je gnal in napenjal pljuča in bil prepričan o efektu, ki ga je napravila njegova propoved. Prostozidarji so ležali po njegovih mislih na tleh. Od maše grede praša sosed soseda, bila sta slučajno oba zidarja: Ti, kdo so pa ti prostozidarji? Ta se odreže: Mislim da taki, ki brez patenta zidajo. In taka je tudi s klerikalnimi shodi na deželi. Govori se, a malo razume in Še to večinoma napačno vsled pomanjklive zavednosti. Da se pa nam morda z 38.000 glasovi ne bo zamašilo ust, povemo naravnost, da je imel tu prav oni nemški poslanec, ki je trdil, da je več svobodnih glasov dobil en veleposestniški nego pa en kmetski poslanec. Kdor razmere na deželi pozna, se udeležuje političnih bojev in pazno zasleduje klerikalno početje, duhovski tero-rorizem, ta mora po vsej pravici Nemcu pritrditi. So občine in teh je še večina na Kranjskem, kjer so faktično vse glasovnice od ene blagoslovljene roke popisane. Znano nam je, da je v neki gorski občini oddal en volilec glas za našo stranko. Glasu pa le ni bilo. Župnik, ki seve, ni imel nasprotnika v komisiji, je bil on pravzaprav komisija, ga je uničil, da pač ne bo kake garjeve ovce. Kakor se zdaj voli in terorizira od strani duhovščine, je to slabo dokazilo zavednosti našega kmetskega ljudsta. Te vrste smo napisali, ne da bi ugovarjali splošni in enaki volilni pravici. Pribiti smo hoteli, da naše ljudstvo v veliki večini in to je kmetsko ljudstvo, o tem nič ne ve, ali pa ima le napačne, reakcijonarne pojme, ne pa naprednih. Klerikalci pri tem zasledujejo le svoje strankarske koristi in nič drugega. To stoji in ne pomaga nobeden izgovor. Deželni zbori. Gradec, 12 novembra. V vče rajšnji seji je posl. K r eb s utemeljeval svoj predlog naj se zavarovanje za starost in onemoglost raztegne tudi na male obrtnike vseh kategorij. — Posl. Einspinner je utemeljeval predlog, naj se izda primeren disoi plinarni red za obrtne nadaljevalne šole. Predlog se je izrodil naučnemu odseku — Na predlog poslanea Rosa seje nad;n-ženirju Kirabsohi&gerju v Ljubljani raitf gnil rok ia otvoritev mostu Čez Savo pri Trbovljah do 31. maja 1906. — Prošnja elag graških »radnjih šol za spremembo desetletnio v petletnice se je izročila deželnemu cdboru v proučevanje. — Posl. dr. Ju r tel a [ je predlagal podporo s a d j ar t j-oem in posestnikom na Spod. Štajerskem vsled škode, ki jim jo je provsročil letošnji sneg. Lino, 12. novembra. G rrj avstrijski deželni zbor je sklenil v včerajšnji seji pozvati vlado, naj predloži državnemu zboru napovedani novi brambni zakon, v katerem se izvede dveletna vojaška služba brez nove obreme-■ nitve prebivalstva. I no most, 12. novembra. V ti rolBkem deželnem zboru se je včeraj zaključila splošna debata o volilni reformi. Sklenilo soj je: V vseh kanjah se uvedejo direktnevolitve. Uatanovi se splošni volilni razred, v katerem voli vsak polnoletni moški, ki biva v kraju stalno dve leti. V tem novem razredu se voli Bedem poslancev V mestih in kmetskih občinah zadostuje za volilno pravioo davek treh kron. Mandati za m9ata in trge se pomnožijo za štiri, mandati v kmetskih občinah pa aa deset mandatov. Skupina veleposestva se razdeli v nemški in italijanski volilni okraj. Za mesta se ustanovijo v splošni kuriji posebni volilni okraji. Baron Gautsch o volilni reformi. Dunaj, 12. novembra. K ministrskemu predsedniku je prišla včeraj odlična deputaeija avstrijske industrije posredovat v zadevi pasivne resistenoe železničarjev. Deputaeija je omenila, da ni prav, da se volilna pravica meša s drugimi pritadevanji, kjer se gre le za krušno vprašanje. Baron G a u t s • h je odgovarjal, da zelo obialuje, da se agitacija za volilno rtfermo v nekaterih krogih niti ne straši, vlačiti krono v strankarski prepir, dasi je splošno znana resnici, da se nositelj krone ni nikoli zaklepal pred zahtevami Časa Volilna reforma je poli-tikura, o čemer pripada odločitev parlamentu. Ministrski predsednik je izjavil dobesedno: Tudi bom stališče vlade v tem vprašanju razložil v prvi seji poslansko) zbornioe z vso jasnostjo. Do tedaj pa bi prosil, naj se vse vesti o nameravani reformi sprejemajo a največjo previdnostjo. Res je samo to, da se vlada, seveda s pritrdilom krone, že bavi s sestavo volilne reforme, ki bo na modernem temelju ter odgovarjala vsem z & h te vam časa. Stvar parlament* Josip Regali: Reliefi. Z neuklonljivimi predsodki, z nepoboljšljivo brezbrižnostjo, stopnujočo »e ponajveč v — vztrajno apatijo, ignorira naše izobraženo občinstvo j — mimo par vrlo preredkih iz jem - mirno vse slebrne pojave v domači književnosti,uajsise ostneli Oglasiti »vihravi« Zupančič z »nervoznim« Cankarjem ali »suhoparni« Aškerc z »dolgočasnim starcem« Trdino ali kdorsižebodi. Toda i večina onih vrlo prerez a |D kat& soli častnih i«je^> 8* amen« *& slednje tako kar mirnu-grede ?r_ tuintam bolj in manj zvesta hvalevrednemu principu, dovoljuje dnnoprijetnim knjigotržoem, da sproti pošiljajo vsaj nekatere najnovejše proizvode — na račun; kaj zato, če šine bedni tksemplar še ves čist, nedotaknjen* deviški, takoj vekomaj v prašno in diskretno zevajočo police m-soesnove omare! Tu je vendar požrtvovalnost in če že ni ta vrlo idealna, je vsaj vrlo plemenita. In čast, ki jo kupi obelu*, vržen na ol- tar domovine, je in ostane gotovo čast, vredna vsega priznanja in spo-štbvanja . . . A na prathbi jih mogel pošteti one skromne, polne samozatajevanja, ... one, ki mirno, hladnokrvno prenašajo pobilo val iii zs8m?h ter vdano požirajo osti pikrih besed zbog živega zanimanja za prospeh »slovenske« književnosti ali celo zbog vest- [ ££ga čitanja proizvodov V slednji... No, jedro takovih ^kstti, ki S6 navdušujejo ;z idealnih, nesebičnih odrov za nalo knjigo, je v krogu lite-ratov varnih; seveda je med slednjimi tudi dovolj takih, ki jih vodijo do tozadevnega oduševljenja i drugi, povsem nasprotni oziri. — Tu je omeniti v aas toli čislane in respektirane — »objektivno« v superlativu in frazah-tujkah zabavljajoče kritike, da ne rečem poročevalce, referente. In v oblasti Iet6b, katerih nsjodiič-nejše kapacitete vežejo \ literaturo izključno le — šolska knjige in bre-vir, leži bridka uso£a naših knjig. Naša inteligKica (oj veledovsetna za ostra, slatti di/ektno uničujola književna poročilo,, ki jih je imenovati z najmilejši^ izrazom pamflete . .. Hej, čimbolj uničujoče obsodiš knjigo, tembolj se verjame tebi in tem višje se povzpneš čez njenega avtorja eamega ... A gorje, če se osmeli drzni poročevalec odkrito pohvaliti kaj; s samo hvalo se osnaeŠi do pet in slehrno zanimanje za av torja in cjega delo onemogoči, uduši še pred kaljo! . . . Vre ga, najhvalež-nejše je v nas, da sukaš pero kot neisprosen in nadut asbsvljftč, če hočeš postati respektiran književnik. In kdo neki pobara za tvoje duševno obzorje? Pcglavitno je le, da znaš konsekventno in korenito v potreb n h varijaeijsh vsevprek nabavljati, ;. Tuintam pa potpore ravno slednje k neprostovoljni, v nas edino liSpeŠni — reklami. Seveda ae ne smejo tu prezreti jake politični na* gib«, ki sle no v ozadju, tefiko neopazen! veto od slepca s zavezanimi očflii. No, in tako se nenadfema uti-hotapi v kraljestvo apatije umetno iazvano zanimanje, in 8e vsili Že v početku povsem izprijeni ukus. In navdušuje se vse križema na pr. z* Cankarjevo »Irotiko«, ki se đele> 0 ne more kosati s njegovimi pes aej. šim , snnogobrojnimi spisi v prozi, kemaj porojenimi in Že pozabljenimi — ali navdušuje se vse za Govćkar-jev kempilatorsko začetniški roman »V krvi«, ko izginja njegov umot niško dovršeni reman »Ljubezen in rodoljubje« in dr. popolnoma s po sorišča in spomina. Toda na mestu je, ostaviti pero, ki sili posvetiti v svinčene senoe brezkončnega obzorja naše iiterarno-izobražene inteligence, kajti prepikre, pregorke besede bi je izvabile prej ali slej nehote pod vavi šeni nif6 naših proslulih, v nekaterih krogih toli obrajtanih »primojdušev cev« ... Ah, in res s tajno, magično Bilo se mora tu prikrasti prej ali slej živa simpatija do tistih mnogobrojni' M analfabete v, ki iščqc z odu8evlj*rr ^m ter dosežejo višek umetniškega užitka t trivijalen *ir,eh izzivajoč'-Q rokovnjaških đov^ipih ali pa V bujnofanta-Btičnib* d j bridkih aolz ganljivih epizodah \% življenja svetnikov. Umevno je torej, da je večini i ' naših izobražencev povsem neznano, da se je pridružila v zadnjem času k šibki vrsti domačih leposlovnih del lična knjižica — zbirka kratkih, jedrnatih črtic, pomembnih, značilnih, zanimivih odlomkov življenja, jih je poklonil mladi pisatelj Jo š\p Regali pod naslovom »Reliefi« hvaležni slovenski javnosti. Dasi je Regali, ki je m§f\0M sedemleten vrl, čeprav m p]0aovit bo« trudnik skoraj vs^ ^ meBečnikov, kt so životarili ali umifali v iej dobi, že po svojih r^h poj^^ih zaslužil, če že ne ob 4nefira prizoanja, vsaj nekaj pozor đoBti .e MTedm v nag ta vobče r 0p0inoma neznan novinec in m*'°r ^4 nikomur se ne sanja, da je P19 J do sadnjih časov navadno pod 1 seudonimom A. Sever . . .Tudi listke »Slovenskega Naroda« je izpolnilo mnogokrat njegovo pero pod ravno-tem priimkom, toda vraga, . . . kdo neki čita listke »Slovenskega Naroda«?! . . . Poudariti je zato treba, da je v letih feljtonih nastopal Regali kot kritik, ali če hočel — referent o novitetah in r.ovotarijah naše literature in zlasti upodabljajoče umetnosti. Dasi kaže Regalijev kritiški dar vedno lepši razvoj, stoji doslej vendar v višini ket — beletrist... ▼ zbirki »Reliefi« podaja javnosti OBmero najlepših črtic. (Daje poza.) bo potem, da ie v sedanji volilni perijodi dolene s vlado volilno reformo.« Obstrukcija železničarjev. Dunaj, 12. novembra. Nova službena navodila aa uslužbence državnih želesnio so natopila v veljavo ter močno aavirajo pasivno resistenoo. Vlaki imajo le malo zamude. Line, 12 novembra. Na mnogih postajah aapadne želesnice bo uslužbenci opustili obstrukoijo, ker ao uvideli, da proti novim predpisom ničesar ne opravijo. Dunaj, 12. novembra. Dr. Lueger je začel epletkariti v železniškem ministrstvu proti obstruk-oijonistom. Ko bo to zvedeli zakoniti delsgatje železničarjev, poslanci Ma-stalka, dr. El len bog en in Schreiter, so izrekli dr. Luegerju v posebni resoluciji svoje ogorčenje, češ, da dela zahrbtno, ne da bi imel mandata v to. Kriza na Ogrskem. Dunaj, 12. novembra. O včerajšnji avdijenci ogrskih ministrov pri cessrju se poroča, da je ministrski predsednik baron Fejervarj obširno poročal cesarju o sedanjem položaju na Ogrskem, o obstrukeiji komitatov in o uspehih, ki jih upa doseči s svojim programom. Minister Kristoffj je poročal na cesarjevo željo o načrtu za volilno reformo. Cesar je poročevalca opetovano prekinil z vprašanji. Položaj na Ruskem. Novo ministrstvo. Kakor Šipo v je tudi knez T rube oko j pisal grofu Vitteju, da ne more prevzeti nobenega portfelja v njegovem ministrstvu, ker se ministrstvo v sedanji prehod-nji dobi ne more vezati na nobeno stranko, a on kot član ustavnode mokratične stranke je vezan na strankin program. Sicer pa pravi knez, da so vsi miroljubni državljani dolžni, pomagati Vitteju, da uresniči manifest z dne 30. oktobra. Punt v kaznilnici. V Kišenevu so se spuntali kaznjenci ter zažgali kaznilnioo. Prihiteli so vojaki, ki so streljali na pvntarje ter jih več ubili. Izgredi proti Židom. Po Petrogradu se širijo vesti, sla se pripravlja splošno kl a nje Židov in inte ligence, vsled česar je prebivalstvo skrajno razburjeno. — Iz Nikolajeva je odšel poseben vlak, da spravi židovsko prebivalstvo na varno. Druhal pa je na prihodnji postaji napadla vlak ter so bili baje vsi židje pomorjeni. — VCrnovoih je demonstriralo pretočeni petek več tisoč židovskih delavcev pred ruskim konzulatom ter so demonBtrantje pobili vse šipe. Kronstsdt po puntii. Vojno sodišče v Kronstadtu bo dalo baje 300 matrozov postre-liti, ker so uprizorili zadnje punte. Spuntali pa so bo mornarji le zaradi slabe hrane in ker so Častniki grdo postopali ž njimi. Častniki, ki so med puntom zbežali iz mesta, bodo tad i kaznovani. V seji admiralov in poveljnikov se je sklenilo, da se vse matroze razoroži. Ruska-Poljska. Zzstopniki vseh stanov na Poljskem bodo zahtevali na merodajnem mestu v Pttrogradu popolno avtonomijo za Poljsko z zakonodajnim zastopom v Varšavi. — Z druge strani pa se zatrjuje, da ee nad celo Poljsko proglasi vojno atanje, ker se je car prepričal, da jO izjemno stanje edino sredstvo, da ■e na Poljskem povrne mir. Gorati in Gspon. Novi list Maksima Gorkoga {a vstopil v službo antisemitizma ter priobčuje ostre pozive proti Židom. — Pop Oapon, ki je bil prvotni provzročitelj vseh nemirov ter jo zbežal v inozemstvo, je pomilošČen ter se vrne na Rusko.) Hrvatsko pevsko društvo „Kolo" v Ljubljani. Hrvatsko - slovensko edinstvo ni fraza. Odkar sta stopila hrvatski in slovenski narod na zgodovinsko po prišle, vedno Jih je družila iskrena bratska ves in dasi ao jih ie od nekdaj ločile politične meje, vendar sta se oba naroda vsokdar borila ramo ob rami, kadar jo bilo treba odbiti sovražni naval od rodna domač« grude. Ko je sredi preteklega stoletja zzplalo v Evropi novo živahno narodno gibanje, ko so aa slasti slovanski narodi vzbudili h krepkemu narodnemu iivlienju, podala sta si tadi Hrvat in Slovenec roke in iz njih srede so vstali možje, polni navdušenja za sveto narodno atvar, ki so hoteli z vezjo skupnega književnega jezika spojiti hrvatski in slovenski narod v eno kulturno celoto. Dasi ee to idealno stremljenje ni uresničilo, vendar se vsled tega nismo odtujili drug drugemu, marvtČ težimo siejkoprej k enemu o lju, polagoma sicer, a nevzdržno, h kultur nemu edinstvu. Sto in sto vesi je, ki spajajo nas Slovence z našimi brati onkraj Sutle, najjačja pa je ves, ki nas druži v naši pesmi. V pesmi že zdavna ni med nami nobenih mej, hrvatska pesem se razlega po zemlji slovenski, slovenska doni po poljanah hrvatskih — pesmi glas je, ki nas že sedaj, ko nss še ločijo jake politične meje, druži v eno narodno enoto. Da bi se ta vez vedno bolj poglabljala, da bi postajala vedno ožja, da bi se iz nje razvilo čimpreje popolno kulturno edinstvo, za to skr beti so v prvi vrsti poklicana naša pevska društva. Z veseljem se torej mora pozdravljati, ako ao si pevska društva svesta te svoje vzvišene naloge in naši »Glasbeni Matici« gre hvala, da je dala impuls, naj priredi hrvatsko pevsko društvo »Kolo« koncert v Ljubljani, s čemir se je znatno poglobila hrvatsko slovenska vzajemnost Sprejem Hrvatov, Prihod nKola« je bil napovedan v soboto ob polu šest.h zvečer. Na kolodvoru so bila zbrana Jjabljaneks, v »Zvezi slovenskih pevskih društev« se nahajajoča pevska društva, na Čelu "m »Glasbena Matica«, »Ljubljanski S -kola korporativno z zastavo, razna druga društva in nepregledna množica narodnega občinstva. Ko se je vlak približal kolodvoru, je »Društvena godba« zasvirala »Naprej zastava Slave« in »Liepa naša domovino« in zadoneii so urnebesni itvio-kiio5, ki so se ponovili s podvojeno močjo, ko so Hrvatje stopili na restavracijski vrt, ki je bil določen za »prejem. Goste je v presrČnih, iskrenih beBedah pozdravil načelnik moškega zbora »Glasbene Matice« g09p. prof. Štritof, ki je nagiasal hrvatsko slovensko vzajemnost ter za-klical Hrvatom: Iskreno dobro došli v slovenski Ljubljani. Na pozdrav je odgovoril v vznesenih besedah predsednik »Kola« g. prof. I v k a n e c , ki je[ zlasti povdar |al potrebo, da bi Slovenci in Hrvati sklenili na kulturnem olju najtesnejšo zvezo. Na to so Hrvatje v sprevodu odkorakali po Dunajski cesti v hotel »Union«. Na čelu je korakala »Društvena godba« in razna društva, spremljala pa jih je nepregled a množica, ki jih je povsodi navdušeno aklamirala. Koncert. Zvečer ob osmih je b'i 7 »Narodnem domu« koncert. Prostorna dvorana je bila natlačeno polna občinstva iz vaeh ljubljanskih narodnih slojev. Ko so Hrvatje stopili v dvorano, je kar zahrumelo, In navdušenih klioev: Živeli Hrvatje, živela hrvatsko slovenska vzajemnost!« ni hotelo biti konca. Sele ko je g. prot. Nikola pl. F a 11 e r dvignil dirigentsko pslčico, je nastsla v dvorani tišina. Zadoneii so prvi akordi veličastne ZajČeve junaške pesmi »Diži s e iz s n a«, polne glasbenih krasot, in že je bilo občinstvo očarano. Divili smo se zlasti polnim, posebno v nižjih legah mogočno doneČim basom, dočim smo na tenorjih občudovali Bvežost in gibčnost glasovnega materijala. G. prof. Ernest vitez C a m-m a r o t a je že slavno znan pri slovenskem občinstvu, zato so pač ni čuditi, da mu je koj pri prvem nastopu priredilo burno ovadjo. V. Ružičeva pesem »Njene oči« in J. Hatae-jeva »D a s a m bogat« sta samospeva, ki jih prevava nežna sentimentalnost in ki se zlasti odlikujeta po svoji glasbeni milini. G. Camma-rota ju je pel s umetniško dovršenostjo. Njegov glas jo donal kakor srebrn zvon in je bil zlasti v višjih legah poln očarujoče miiobe. Občinstvo je bilo kakor zamaknjeno in ko je g. Cammarota končal, je ■ viharnim ploskanjem dalo druška svojim iutilom občudovanja. Vihar navdušenja sta izzvali slovenski pesmi Vogričeva »Lahko noč« in G. Ipaviava »Oblaček«. Posebno Vogričeva »Lahko noč« so jo aapela tako dovršeoo lepo, kakor , smo jo imeli priliko slišati la malokdaj. Fino niansiranje, ki jo bal v tej pasmi glavni pogoj, so pevci izvedli o presenetljivo sigurnostjo in spretnostjo. V moških aborih »Gorski kraj« in »Ah t a na o« so nam je predstavil velentdarjeni hrvatski glasbenik g. Vilko Novak, ki je zbore vodil sam. Nežna otoŽnost, ne oteŠljivo hrepenenje po isgubljeni sreči, to je motiv, ki preveva obe ti skladbi. Zbor ju je zapel tako čuvstveno in s tako fi um umevanjem, kakor je pač mogoče samo v slučaju, ako jo komponist sam obenem tudi dirigent, ki ume pevce navdati s svojimi čutili. Solo sta pela v teh aborih gg. Cammarota in dr. M i I o r a d Stražnioki. Da je bil samospev g. Cammarote na višku umetnosti, pač ni treba naglašati. Dr. Stražnioki ima mehak, nepreobsežen simpatičen glas, ki ga ume popolnoma čuvstvom primerno moduli rati. V arijah iz oper »Boheme« in »Werther« se je g. Cammarota pokazal pravega mojstra tako v predavanju, kakor v petju. To je bila brez dvoma najsijajnejša točka vsega koncerta. Konoert ate zaključili ljubki pesmi »K r o z n o č« in »S a n«, ki se odlikujete po svoji izredni melo-dijoznoBti, in mogočna davorija »H r v a t o m«, ki je s svojimi svečanimi akordi mogočno vplivala na poslušalce. Ko so izzveneli zadnji zvoki, se je dvignil vihar navdušenja, vse je ploskalo in prirejalo ovacije Hrvatom, zlasti ko so le-ti še ob koncu zapeli nsšo slovensko himno »N a -prej zastavaSlave«. — »Kolu« sta se podarila dva lovorjeva venca s trobojniosmi; (enega je podarila »G lasbena Matica«, enega pa »Zveza slovenskih pevskih društev«; Hrvatje pa so poklonili začetkoma koncerta krasen Šopek predsednici Ženskega zbora »Glasbene Matice« gospe dr. F e r j a n č i-č e v i. Komers, Po koncertu je bil komers, ki so se ga udeležili vsi Hrvatje in številno slovensko občinstvo. Komers je ctvoril predsednik »Glasbene Matice«, g- nadsvet. Svetek, ki je v svojem govoru naglašal velike zasluge, ki si jih ja steklo »Kolo« za hrv. glasbeno umetnoot, poudarjal, da Hrvatov in Slovencev ne more in ne sme ločiti Sotla, edinstvo, ki ne pozna političnih mej, naj vlada med njimi, najjačja vez med njimi pa naj bo čarokrasna pesem hrvatska in slovenska. Nato se je dvignil, navdušeno pozdravljen, predsednik »Kola«, gosp. pref. I v kanec. V svojem govoru je naglašal, da bi želel biti Cicero ali Demostenes, da bi mogel pri merno in dostojno izraziti svoja Čutila, ki mu kipe iz srca vzpriČo tako bratskega in lepega sprejema. Siove nec in Hrvat sta se vsekdar ljubila kot brata in Be bratsko podpirala. Zgodovina svedoči to; cd bitke pri Sisku pa do današnjega dne izpričujejo to zgodovinski dogodki. Svoja dni smo rabili za orožje meč, sedaj je naše orožje — kultura. Tudi pevci so pionirji kulture; oni širijo v narodu zavednost in narodni ponos, tako je pesem narodov spas. Govornik se je zahvaljeval zi presrčni sprejem in povabil »Glasbeno Matico«, naj pride v Zagreb, da bodo imeli Hrvatje tako priliko, se ji izkazati hvaležnim. Načelnik moškega zbora »Glas bene Matice«, g. prof. Štritof, je čestital »Kolu«, na sijajnem uspehu, ki ga je doseglo s koncertom, kar je največja aaaluga dirigentov, gg. Fallerja in Novaka, in pozdravil Hrvate v imenu »Zveze slov. pevskih društev« z Željo, da bi se skoro posrečilo ustanoviti Zvezo vseh jugo slovanskih pevskih društev. Končajo svoj govor je obljubil, da pride »Matica« skoro v beli Zagreb, da vrne bratski obisk. Nato je govoril starosta „Ljubljanskoga Sokolau g. dr. Viktor M ur ni k: V napornem vsakdanjem dela, na lastno stroko vedno strožje omejenezt, pozabljajo slovenska društva raznih strok, skoro, je rekel, drugo na drugo, toda eno ne pozabljamo in posebno Živo nam ob posetih slovanskih bratov pride to do zavesti, da nam je končni cilj vsem en in isti, skupen pa tndi z slovanskimi brati, predvsem z najbliž-njimi, brati hrvatskimi. Da se Slovan-Btvo usposobi, da živi polno narodno Življenje, da se mu razvijejo vse moči, da se povzpne na najvišje vrhunce omike in prave prosvete, to je končni namen nas vseh, h katerega dosegi pa je seveda vsakemu društvu prispevati na svoj način. Da stremi na svojem polju za največjim napredkom, to nam je danes dokazalo bratsko društvo „Kolotf. Današnjega njegovega nspeha se veselimo Sokoli tembolj, ker vežejo ljubljanskega Sokola ž njim vezi bratstva in prijateljstva, sklenjenega v daljni preteklosti. Besede o slovanski vzajemnosti so se začele spreminjati zadnji čas v dejanstvenost. Lani so hrvatski Sokoli sodelovali pri nas, danes nam je „Kolou pokazalo znamenito svoje d e 1 o, ob letu pokažemo Sokoli v Zagrebu svoje delo. Edina konkretna oblika je to, v kateri se more izražati slovanska vzajemnost. V ime trajnega prijateljstva tudi v prihodnje, kliče govornik bratom Kolaiem: Na zdar! Ko sta govorila še starosta „Slov. sokolske zveze" g. dr. Vlad. Ravni-h ar in podpredsednik „Kolau g. dr. Rihtaršić, ki sta oba naglašala hrvatsko-slovensko bratstvo in vzajemnost, je predsednik g. Svetek zaključil komers, vnovič se zahvalivši „Kolu" za obisk in izredni umetniški užitek. — Po komerzu se je razpredla živahna prosta zabava, ki je trajala pozno v noč. Hrvatje so se vrnili v Zagreb včeraj popoldne ob poltreh. Na kolodvor jih je spremil „Matični- odbor in mnogo slovenskega občinstva, ki jim je v slovo klicalo: „ Živeli Hrvatje, na skorajšnje svidenje v belem Zagrebu-. Dnevne vesti. V Ljubljani, 13. novembra. — Klerikalci o dež. zboru. Naši klerikalci niso v stanu zapisati poštene besede niti o dež. zbora. Celo o tem sleparijo. Zdaj pišejo, da je dr. Šusteršič „s svojo eneržijou ustvaril v dež. zboru slovensko večino. To se jako lepo Čita, ali na stvari ni nič kot humbug. Slovenska večina v narodnih vprašanjih se je v dež. zboru dobila, če je niso slučajno klerikalci preprečili. Dobila se je za vseučilišče, za realko, za izjavo proti nemškim nasilstvom za Badenijevih časov in še za mnogo drugih stvari, ki so bile večje važnosti, kakor deželnozborski zapisniki, katerih ni nihče poslušal, kadar so se čitala. Kar uganja „Slovenec", to je „pfianztt in prav nič drugega. — Podpore kmetom. Modri dr. Krek je na shodu klerikalnega političnega društva za kranjski okraj bleknil tudi tole: »Is česa se dajo podpore? Ali ne iz tega, kar dona-šajo davki? Kakšna podpora pa je to, če dobi kmet par krajcarjev podpore, ako more plačati davka več goldinarjev« Dr. Krek menda ne ve, da to, kar plačuje kmet, niti za pokritje rednih dtžaln»h potrebščin ne zadostuje, tistih potrebščin, ki so namenjene kmetu. DeŽ. zbor daje podporo iz davkov mestjanov; mesta ne dobivajo od dežele skoro ničesar, plačujejo pa veliko več ka kor kmetovalci. Ćo dr. Krek tega doslej ni vedel, mu to lahko pojasni najmlajši praktikant pri dež. odboru. To je vse, kar imamo povedati na citirane besede dr. Kreka. Mimogrede bodi omenjeno, da je pri volitvi pred-aedništva za klerikalno politično društvo za kranjski okraj pogorel Anton Koblar. Niti v odbor ga niso več volili. — Stara metoda, ki pa nič ne pomaga. Klerikalci imajo navado, da po blaženi moraiki sv. Li-guorija kratko malo utaje vsa, kar jim ni všeč. V laganju so vsi soli darni, saj je lsgati in celo po krivem prisegati dovoljeno, Če se gre za »dober namen«. Tak »dober namen« je sedaj oprati dr. ŠusteršiČa, ki jo 1. 1896 na shodu pri Frlinou govoril zoper splošno in enako volilno pravico. Kdor trdi, da dr. Šusteršič ni tako govoril, ta laže. To je vse, kar imamo povedati »Slovencu« in Štefetu; če komu ni prav, nsj nas toži, pa se stvar pri aodniji izkaže. — Dunajski „Intormation" ■e piše is Ljubljane: »Slov. stranko ljubljanskega deželnega zbora so se isreklo za splošno in enako volilno pravioo sa državni in deželni zbor. Katoliško narodna stranka je s tem zasledovala svojo politično korist, napredna stranka je skušala varovati svojo popularnost: to ao bili prvi in pravi nagibi .posl Suateršiča in Hribarja Razširjenje deželnozborske volilne pravice bo pripomoglo kato lil ko narodnim absolutno večino, razširjenje na podlagi splošne in anaka volilne pravice pa jim pripomore neomejeno vlado sa dogledne čase. Kar so tedaj tiče deželnosborske volilno reforme, so naprednjak! doprinesli strankino Žrtvo, ki jo je bilo sicer res temlaglje doprinesti, ker se splošna volilna pravica sa deželni zbor ne more uvosti pred temeljito dr-žavnozborsko volilno reformo. Glede ta pa stoji stvar sa Slovence malo drugače, bati se je namreč, da pri uvedbi splošne in enake volilne previse ne bodo le slovenski naprednjaki doprinesli strankino žrtvo, temuč bo moral dopiinesti žrtev slovenski narod v svoji celoti. Čudno je, da se predbojevniki splošne volilne previse v naši deželi še niao pozivali na govore poslancev Kramah in Laeherja, na prikrito namigavanje vlade in posebne na jasne isjave raznih nemških politikov, iz katerih vseh izhaja jasno kakor le kaj namen, da se pri uvedbi enake volilne pravioe smerijo in raz-dele volilni okraji v korist nemški in češki posesti na Škodo narodnostim tretje vrste. Reklo se jo celo, da sa mora nemško posestno stanje na Koroškem varovati: tedaj v de želi, kjer gre Slovencem tretjina mandatov, morajo tudi pri enaki volilni pravici ostati vsi volilni okraji ohranjeni Nemcem, kar se ravno na Ko roškem lahko zgodi pri količkaj umetnosti Ako pride splošna in enaka molilna pravica, Be je bati, da prineea na hrbtu Slovencev, Hrvatov in M«, lorusov drugim narodom svobodo. To vprašanje se v kranjskem deželnem zboru ni raspravljalo, a ga bodo naši poslanoi v državnem zboru morali najbrže že prav kmalu razpravljati Potem bodo naše zahteve morebiti ravno tako malo zalegle, kakor je pod Badenijem zalegla zahteva, naj se dovolite za peto kurijo na Kranjskem dva mandata.« — Kdo postane goriški nadškof? Tržaški škof dr. Nagi se mudi na Dunaju, in sioer se v tržaških trgovskih krogih zatrjuje, da zaradi tega, ker je ta strupeni nasprotnik Slovencev že izbran in določen za nadškofa goriškega. Kandidatura goriškega prosta doktor Faiduttija za mesto tržaškega škofa se je neki izjalovila in sedaj se imenujejo kot ksndidatje monsignor Zamlič, župnik v VoJosk;", dr. M* h n i c, škof krški in Anton Slave 6, župnik na Opčinah pri Trstu. — „Osa11. Prva številka tega novega lista je vzbudila veliko in opravičeno senzacijo. L ulje so se kar trgali za list in ga ne morejo prehvaliti. Z osirom na ratlične napačne nazore moramo konstatirati, da »Osa« ni prilo ga »Slovenskega Naroda«, marveč samostojen list Prva številka »Ose« se je »Slovenskemu Narodu« le priložila, da ljudje list spoznajo in da pride prva številka v roke vsem tistim, katerim je list na menjen. Prosimo, d a se naročniki Čimprej oglase, da se bo moglo nadalnjih številk tiskati toliko, kolikor jih bo treba. Najboljše priporo-čilo za »Oiio« je d i v j a j e z a, ki navdaja »Slovenca«, kajti ta jeza ka: kako se klerikalci »0*e« boje. — Prijet slepar. Kridatar Zore, ki je hotel pobegniti v Ameriko, a je bil ujet še predno se je mogel odpeljati, ie bil velik klen kaleč O »Slov. Narodu« jo svoj čai rekel, da gašesounjone prime Vsled tega so ga duhovniki zelo podpirali in Skcf je imel tako veselil nad njim, da je kar najbolj prijateljski ž njim občeval in da mu je hotel dati v zakon svojo sorodnioo, ki j« težka 20 000 gld. Zore je slovenB^ naprednjake vedno psoval sa lump« in bresveroe in še, ko smo ga m nekoč po zaslnŽenju ožigosali in rai krinkali, so se duhovniki zanj z vsem močmi potegnili. Zdaj pa sedi ta po nos klerikalstva v luknji in čaka, đi dobi plačilo za svoje — klerikalstvc — Manifestacijski shod v Trstu« Včeraj je bil v Trstu ve lik manifestacijski shod političnegi društva »Klinast«, ki se je iirci« sa splošno in enako volilno pravio* — Iz dasrćne službe Davčfl o li 01 jal Josip Jaklič je imenovs davkarjCm IX., davčni pristav Fran C e b u 1 j davčnim kontrolorjem J in provisorični davčni pristav Iva Cirk definitivnim davčnim prisf tom XL činovnega razreda. — Slovensko gledališče. ]l pisarne »Dramatičnega druAtva« je nam piše: V torek, dne 14. no venabre, se ponavlja drama ia voja Ikega življenja »M roaov«. Igra je uspela na prvi predstavi sijajno in ie vadrii gotovo dalie časa na reperj toirja si. gledalifiča. Dne 16. novembra se poie opera »A i d a«. — Slovensko gledališče. Barka „Detektiv- se je uprizorila včeraj popoldne tretjič in je dosegla pri popoldanskem občinstvu, kakor se gamoebsebi razume, velikanski uspeh. Občinstvo se raznim komičnim prizorom ni moglo dovolj nasmejati in je tako pri odprti sceni, kakor ob konca dejanj burno ploskalo igralcem. Igralo se je vobče tako, kakor pri prvih dveh predstavah, in nimamo svojim prejšnjim ocenam ničesar dostaviti. — Zvečer se je uprizorila prvič na slovenskem odra Seyerleinova drama iz vojaškega Sivljesja „M i r o z o vu. Pisatelj te drame je bil še pred dvema letoma popolnoma neznan, šele ko je spisal roman „Jena ali Sedan?", s katerim je s smelo roko razkril nečedne razmere v nemški armadi, je prišlo v javnost njegovo ime. .Mirozov" je prvo njegovo večje dramske delo, a dasi je takorekoč njegov prvenec, vendar se kaže pisatelj v njem že celega mojstra. Drama je napisana po vseh pravilih umetnosti in v tehničnem oziru je, rekli bi, dovršena, kakor le malokatera izmed novejših dramskih proizvodov. Posamni prizori se stakajo harmonično drug v drugega, tvorec tako lepo zaokroženo dramsko celoto. Dejanje teče živahno in je polno zanimivosti, da v gledalcu vzbuja splošno pozornost in napetost, ki se stopnjuje od akta do akta in doseže svoj višek v tretjem dejanju. V naj esnejši zvezi z dejanjem je živahni dialog, ki je baš vsled tega Veledramatičen. Drama ne krije v sebi preračanjenih teatralnih efektov, a vendar vpliva na gledalca z neodoljivo silo. Zuačaji delujočih oseb so narisani z nedosefcno realistiko, da se nam zdi, kakor bi ti vojaki in ti častniki dejansko stali kakor žive in dihajo pred nami. Naravnost oSarujoče pa je v drami orisana ljubka in preprosta straž-meštrova hčerka. Pisatelju se je popolnoma posrečilo pogoditi pravi milieu, a vkljub temu drama ne vsebuje v sebi risanja milijeja, kakor je to sicer pri raznih dramskih novejših delih sedaj običaj in to radi tega ne ker je umetnik z virtuozno spretnostnostjo vpletel milieu v dramo, ne da bi to škodovalo njenemu sestavu. Vse v drami nastopajoče osebe so simpatično risane, celo poročnik, ki zapelje stražnieštrovo hčerko, je označen tako, da ne vzbuja v nas sovraštva, studa ali gneva. Dočim so Častniki mestoma v drami nejasno ia brezbarvno risani, 80 podčastniki naranost krasne, krepko življenje dihajoče postave, katerim se na prvi mah vidi, da jih je pisatelj negoval s posebno ljubeznijo in skrbnostjo. Na prvi pogled se zdi, kakor da bi bila drama brez vsake tendence. Ako se bolj intenzivno vglobimo v njo, nam postane takoj jasno, da je tendenca te igre naperjena proti sedaj zlasti v Častniških krogih običajnem pojmovanja, da se človek prične šele s poročnikom. Nesmiselnost in absurdnost tega naziranja je pisatelj z drastičnim zgledom dokazal v svoji drami, kažoč, da ima podčastnik pač toliko časti, da sme oficir zapeljati njegovo hčerko, a da nima v sebi toliko Časti, ki je potrebna, da bi mu oficir dal za takšno lopovščino zadoščenja. Beverlein sicer biča v svoji drami te srednjeveške nazore, ki le žal vedno prevladujejo v vojaških krogih, vendar pa jasno priča vse njegovo delo, da mu ni ničesar bolj tujega kakor zgolj zlovoljna in zlobna kritika. Navzlic temu smatrajo nekateri to dramo kot vojaštvu sovražno in na Nemškem se je celo prepovedalo vojaštvu obisk gledališča, kadar bi se sprizorila ta igra. No, toda pojmi se bistrijo in danes ni menda pametnega Človeka več, ki bi ne vedel, da ten-denea igre ni naperjena proti vojaštvu kot takemu. Drame kratka vsebina je ta: Podčastnik Helbig je zaročen s hčerko stražmestra Volkharta, Kiarico. Vojaška oblast ga premesti za dve leti na vojaško šolo. Ko se vrne, je Kla rica popolnoma spremenjena. Zdi se mu, da ima ljubavno razmerje s po roČnikom pl. Laufmom. Nekega večera opazi, da je Klarica v sobi pri Lanffau. Helbig vdere v sobo, dočim se Klarica skrije v poročnikovo spalnico, ter de jansko napade Lautloa. Radi tega napada pride Helbig pred vojno sodišče. Razprava dožene, da je Helbig ravnal iz ljubosumnosti, ker je njegova zaročenka Klarica postala LanrTnova lju bica. KI ari čin oče zahteva od poročnika zadoščenja, toda ta odkloni dvoboj, ker se on — poročnik ne bije s podčast nikom. Volkhart nameri samokres na poročnika, da bi si sam poiskal zadoščenja. V tem hipu priskoči Klarica in Volkhart ustreli — svojo hčerko. —:> Predstava je bila za naše razmere dobra. G. Vedral, ki je to pot prvič nastopil v večji vlogi, je vobče igral dobro, pogrešali pa smo v njegovi igri toplih tonov in živahne temperament nosti. 6. Sparna je bila v svoji vlogi Klance izvrstna. Zlasti nam je ugajala v III. dejanju pred vojnim sodiščem; duševne boje, težko borbo med častjo In ljubeznijo je podala s udtvljajočo realistiko O. režiser Dobrovolny je igral starega stražmestra Volkhardta premišljeno in čuvstveno, slasti v zadnjem dejanja se je vglobil v svojo vlogo in igral starega stražmestra s polnim umetniškim uinevanjem. Tudi g. Danilo je bil včeraj v svoji vlogi poročnika Ho w e na prav dober; gosp. Dragntinovič je s premišljeno in diskretno svojo igro ustvaril zanimiv tip podstražmeštra Qaeissa. Posebno pohvalo zaslužita gg. N u č i č in L i e r, ki sta svojo vlogo imenitno pogodila, se vglobila v njo ter a svojo čuvstveno igro dosegla najlepši uspeh. G. Verovšek je bil V Vlogi poljskega ulanca Miha leka kakor vselej, kadar predstavlja komične tipe iz naroda, na svojem mesta. Drugi igralci gospodje: Betetto Jovanovie, Buk še k itd. so imeli neznatne vloge in so jih rešili povoljno. Vobče nas je predstava zadovoljila, dasi ni bila višku, pričakujemo, da bo druga predstava odgovarjala vsem skromnim našim zahtevam; glavni pogej v to je pa, da se posamezniki svojih vlog te meljito nauče, da ne bo imela med igro glavno besedo — suilerka. -8- — Narodna čitalnica v LJubljani pr redi v sredo, dne 15 t m. svoj drogi družbinski večer sa Člane in po njih vpeljane goste; pri-četek ob polu deveti uri avečer. Sodeluje ljubljanska društvena godba. — Akademija. Na dan 5. t. m. naznanjeno predavanje gosp. ing. Turka se je premestilo na dan 19. t m., ker je Akademija prvi dan rado-voljno prepustila „Splošnemu ženskemu društvu." G. ing. Turk predava v nedeljo večer v dvorani Mestnega doma o temi „Pogled v skrivnosti k e-m i j e." — Poročil se je gosp. Milan Mikšić, činovnik hrv.slav. semalj-ske hipotekarne banke, a učiteljioo gdč. Elso Bnrnatović. — Hotel Union. (Glas iz vinskekleti.) Bakhn se je postavil v Ljubljani lep, za naše kraje brezpri-mereu dom. Vesele, prijetno in moderno je v njem, tako da je celo zame, ki dosedaj nisem še iskal resnise v iskrih kapljicah, velika skušnjava. Ne dopada se mi tako neizrekljivo samo zato, ker se v njem tako moderno kadi, a zato tudi, ker v tem nadmodernem dimu tako lahko in udobno sanjarim o prošlih „lepih dnevih". Ko stopim skozi ona vratica, ki se tako prožno in po-8trežljivo odpro, sem zopet v „Rathaus-kellerju".Nekdo primerja to klet z „Apol-lokelerjem" in morda ima še bolj prav kakor jaz. Ta misel ustvariti tako udobno Bakbovo svetišče, kjer naj bi se razvijala slovenska „Gemutlichkeitu je kajpada zelo srečna, zakaj slovenski frak in kamižola se bosta tukaj najlažje in popolnoma neprisiljeno bratila, tajci pa želimo da bi odnašali iz tega prostora podobne prijetne vtiske, kakor jih odnašajo iz jednakih prostorov z Dunaja, Solnograda Monakova itd. Tako so mislili menda tudi gos podje akcionarji ne samo udobno zbirališče domačih vinskih bratcev naj bi bil ta podzemeljski hram, ampak obenem tudi kraj na katerem naj bi spoznavali tujci dobrohotni in veseli značaj našega naroda. Dobra misel — ali na svoje nemalo obžalovanje moram povedati gospodom, da so jo zelo površno uresničilo. Slovenci ne moremo nikoli prestopiti pragu polovičarstva. Če smo hoteli tudi s to napravo posnemati velika, v tem oziru tradicionalna mesta, čemu potem tako nedosledno? Kaj je bilo naravnejše, kakor da se se poslikali ti oboki in ta čela s pristno slovenskimi motivi?! Kdo si more misliti „Rathauskelleru brez tistih tipičnih slik? Komu ni ostal Avguštin s piščalko, ki ga je le enkrat videl, v spominu? Koliko lepih takih motivov imamo Slovenci v svojih napitnicah in zdravicah, ki bi dali temu prostoru povsem drugačno, domače lice! Udobno je res v tej kleti — a mrzlo in tuje. Vse je ukradeno, mrzlo in tuje, te mize in stoli in ti Črnorepi „piceoli", ki frkajo okoli njih in kličejo „bitte Zigarren?" in „was gefallig?". Tudi ta lepa gorenjska in dolenjska dekleta so privandrala od bogsigavedi kje tam s severa! Radi stroškov se te gotovo ni opustilo. Akcijska dražba, ki je krbela tako eminentne naprave, bi bila nedvomno lahko žrtvovala še par sto-takov za te male okraske. Ne denarja ampak pravega okusa nedostaja! Sicer pa kako čudo, saj to vse je delo tujih rok — od kje tora] slovenska misel in domaČ okus ? Vsi skulpturni okraski so tuji fabrikati, povsodi tuja šablona, naj bo tudi tuja šablona trtnega ornamenta v „Vinski kleti"! Saj Slevtnci imamo svoje umetnike zato, da gladajejo in zmrzajejo po tajih mestih, ne pa zate, da bi nam ustvarjal domačo umetnost! Morda celo učas amo, da se bo hotelo ustreči tudi v „Vinski klet" naši želji, toda to vemo že naprej, da se sa to ne bo razpisalo tekmovanje, ampak poverilo delo kakemu tujemu „anstraj barju". Slovenci moramo ostati pri svojem tradicionalnem značaja iu gesla jeli?! Ljubitelj domače umetnosti' — Klerikalna požresnoet Kakor je večinoma čitateljem znano, se je nahajala v Prešernovih ulicah v Perlesovi hiši že dlje časa dobro vpe ljana trgovina s suhim mesom in raz nimi klobasami lastnega izdelka. Klerikalnega Seliškarja ki ima ravno v isti hiši svojo mlekarno, je bodla ta trgovina tako v oči, da se je čutil pri morauega, izpodriniti dotičnega trgovca Seveda je rekel gospodarju, da rabi prodajalno za prodajo mleka in svojih mlečnih izdelkov. Sedaj naenkrat, ko je prejšeji imejitelj trgovine g. Golob zunaj, premislil si je Seliškar in se je odločil, da bode prodajal suho meso in klobase, kakor jih je njegov prednik. Res lepa krščanska ljubezen. Kakor se pa čuje, je dobil g. Golob na Marijinem trgu drug lokal. — „Sokola" v Kranjski gori ustanovni občni ibor vršil se je včeraj v telovadnih prostorih ob navzočnosti 43 Sokolov, domačinov in sastopnikov is Ljubljane (1) Kranja (7) in Jesenio (10) Izvoljeni *o b*li sledeči bratje: starosta: Ivan Žerjav; podstsrosta: Anton Slave o; načelnik: Ivan Sla veo; odborniki: Rudolf Sinkove«. Juri Jak olj. Iran Hribar, Justin Čeme, Anton Cvek, Mihael Benet, Josip Jakelj; preglednika: Makso Ra-zinger in Andrej Košir. Zbor je bil sakltučen s govorom brata Drenika o energijiin telovadbi. Društvo ima že orodje in telovadi 2 meseca; poučevat hodi načelnik s Jesen'o — „Sokola" v Domžalah pravila ao od vlade ootrj*n& — Borovniški lov, katerega so imeli od pamtivekov v zakupu lastniki bistriške graščine, zadnja leta za 800 K, je bil dne 10. t. m. pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Ljubljani nanovo oddan potom javne dražbe. Dražili so domačini in pa sedanji najemnik lova g. Franc Galle, kateri je tudi še zana-prej lov obdržal za letnih 2000 K. — MiSijon so fcseejH pred kratkem v ovsišk! in kroparski fari »M -Sijonarji* so oridigali ailne neumnosti in nssp'jlobnosti v cerkvi, kjer je bila zorani poleg odraslih osi* vrsta nedolžnih otrok. Nekatere opazke preprostih kmetov so vprav značilne. Sicar ie pa dosti, če povemo, da je bil pri mis'fonu p. Kunst^lj, to je tisti, ki se briga rad e« nogavice in seveda tu4i z nožice brhkih meje klicale „Gliick auf! Hvala lepa!u ter zapnstile dvorano. — „Sokolski dom11 v Celju. »Celjski Sokol« si misli sezidati svoj lastni sokoiski dom, ker je sedanja telovadniea is zdravsWen:h Glirov postala neporsbna. K temu namenu svetuje »Domovina«, naj se »Celjski Sokola nikar ne prenagli z zidanjem lastnega doma, ki bi bil velikanski naroden davek sa stvar, od katere bi narod sam faktično ne ime bog vekaj. Kakor češka sokolska druitva, tako naj bi tudi vsako slovensko imelo eno najvažnejših točk svojega programa razširjenje ljudska i zorni k e s tem, da praktično ustanavlja javne čitalnice in knjižnice. Ia baš »Celjski Sokola naj bi to nalogo kolikor mogoče vestno vršil. Ako si že namerava ustanoviti lastni •Sokolski dom«, naj ga posveti n« rodni prosveti in na čika na zgradbo raje eno leto dalje, da spravi v svoje prostore obenem javno čitalnico ali pa če ta ne, vsaj ljudsko knjižnico za vse celjske in okoliške Siovenoe. Ta »Domovinin« predlog je tako umesten, da »Celjski Sokol« stori veliko napako, ako se v tem oziru ne ravna po njem. Rasširjenje splošne izobrazbe je živa potreba med na rodom in »Celjski Sokol« ima veliko, ogromno dela na tem polja Zato s predlogom »Drmovine« docela so glašamo. — Zgodaj je začel« 17 let ni mizarski vajenec Simon J a r c iz Ra-dizlja pri Mariboru je bil že dvakrat zaradi tatvine kaznovan. Tretjo kazen v dolgosti 6 megecev ječe si je pa zaslužil s tem, da je ukradel poslancu Erberju na Muti samokres, zlato žepno uro, vredno 200 K, kukalo in več drugih drobnarij v skupni vrednosti 240 K. — Z nožem je obdelal v Dražji vasi prt Konjicah posest, sina Fran Sattler poaestnikovega sina Ivana Rateja tako, da so g« težko ranjenega odnesli s »bojišča«. Od* sta znana kot jako vroče krvi. Zlaj se bosta morala oba zdraviti, Ratej V bolnici, Sattler pa v zaporu. — V nogo je ustrelil posestnikov sin Alojzij Stale v Konjicah posestnika Frana K 1 i n e a, ko ae je vadil v streljanju. Rana ni nevarna. — Rimske izkopine v Ptuju. Na Ornigovi pristavi na Bregu pri Ptuju so izkopali pod vodstvom jurista Skrabarja rimsko poslopjo, v katerem so našli okostnjak žene in poln lonec rimskega denarja. — Nesreča. Vlak je povozil v Ljsbnem pripenjača Josipa Košiča. — Slovenski puškar od« likovan. G. Peter Vernik, okr. dvorni založnik v Borovljah je bil na razstavi v Tešinu odlikovan s zlatim zaslužnim križcem za zasluge v puškarijt. G Vernik je pred kratkim prodal abeainskemu casariu Ma-neliku lovsko puško za 2000 kron. Iskrene čestitke! — Spominske kolajne so pokradli v Gorici nekemu g. Ma-ražu neznani tatje Ko je prišel gospodar domov iu zapazil tatove, odkurili so jo ti skozi okna. Mara/, je opazil nato da je bila tatovom všeč tudi srebrna tobačni ca, da so jo vzeli seboj. Čudno je, da je temu gospodu zmanjkalo zadnje dneve preteklega meseca vsak dan par desetakov. — Tatvina. V Streliških ulicah Štev. 20 je prišel včeraj ponoči neznan tat in hlapcu Martinu Možeku ukradel kovčeg, v katerem je imel obleko. — Maščevanje je sladko. Delavec Jožef Urb siser ni obiskoval latinskih šol, kjer bi se priučil oita tov slavoih rimskih in grških učenjakov in si potom teh utrdil svoj snačaj. Ne, mož je pogledal parkrat samo skosi okno ljudske šole in videti je, da je res »trden, jeklen mož«. Mesto da bi se bil hlinil Peterčevemu gostilničarju, ki mu ni hotel da|ati žganja več na up, (dolgoval mu je namreč že 4 K), je pokazal v soboto zvečer svoj »značaj« direktno. »Kaj nam pa morejo?« ai je mislil Ur h, ko je čel mimo gostilne s »kačo« v žepu. »če grem notri«, ai je mislil, »ne dobim nič, le stojim tu, ni nič, tedaj pokažimo, da »pri nas je korajla, pri vas je pa ni, in začel jo mahati po šipah, da je vse zvenelo. Zadnja je bila enajsta, in zgodil se je »atentat« tudi ob enajstih ponoči. Policija pa je Urhu pokaaala, da takih zna- čajev ne upošteva in bode moral Urh nekaj issa sedeti se mrežo. — Nadležen gost. v neki gostilni na Krakovskem nasipu soje preteklo noč prepiral Franc Briski z natsksrioo in tudi ni hotel plačati ztužite pijače. Nadlegovai in zmerjal je tudi droga goste. Pekovski pomočnik Frane Kostanjšek je hotel nedleineia odstraniti, ga prijel, da bi ga porinil skosi vrata, razgrajač pa je zgrabil Koatanjšeka tako močno, da ss ga ni mogel znebiti, ga potegnil sebof, nakar sta padla in ai je Kostanjšek pri padca izvil desno nogo nad stopalom. Kostanjšek je bil prepeljan z rešilnim vozom v deželno bolnišnico — Težka teleana poškodba. Preteklo noč je šla družba več gospodov in gospa čez Valvasorjev trg. Nasproti jim je pričel hlapec Jožef £.apanć:6, ki ae je saletel v nekega gospoda. Med tem je prišlo do b dedovanja in Zupančič je sunil s nožem Josipa Poženela v roko in ga težko telesno poškodoval. PoŽenel je bil z rešilnim vosom prepeljan v deželno bolnišniso. — Martinovo nedeljo je že včeraj dopoldne prasnovalo več indi-vidijev kar javno po Dunsjski cesti. Presnovah so jo pa na tsk način, da js morala priti s »veseljaki« v do tiko tudi policija, katara je napravila konec veselja s tem, da jih je kar sedem dejala pod ključ. »Veseljaki« ao sami delomržneži, ki najrajši žive na milost drugih, toda stopilo se jim je tako na prste, da ne bode kasalo drugega, kakor »aut, aut«. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeiiafo s južnega kolodvora v Ameriko 6 Hrvatov in 5 Sorenaev, nazaj je pa prišlo 40 Slovencev in 60 Hrvatov. V Inomost je šlo 25, v Heb 20. v Scheibbs 19, v Meran 20, v HruŠico 17, na Jesenice pa 18 Hrvatov. Is Jesenic bo je povrnilo 100 Hrvatov. — V soboto je prišlo is Amerike 8 Hrvatov, is Spodnje Av striie jih je prišlo 54, iz Tirolske 40, in Dolenjskega se je pa vrnilo SO L%hov domov. — Izgubljenih je bilo pri so* hotnem koncertu v »Narodnem domu« več obeskov, sklenjenih ■kapej na srebrnem obročku. Prosi se oddati v upravništvu tega lists. Telefonska ia briojava? poročila. Trbovlje 13. novembra. Občinski odbor je v današnji svoji seji sklenil peticijo za splcšuo in enako volilno pravico. Trst 13 novembra. Manifestacija Slovencev in socijalnih demokratov za splešno in enako volilno pravico je b la impozantna, zlasti sprevod po mestu. Dunaj 13 novembra. Portugalski kralj je nastopil danes po tovanje v inozemstvo Na potov .-nju obišče tudi Dunaj. Budimpešta 13 novembra. Na shodu neodvisne stranke v Pečuhu je prišlo do boja med pristaši neodvisne stranke in med socijalisti. Reditelji neodvisne stranke so z revolverji streljali na socijaliste. Budimpešta 13. novembra. Minister notranjih zadev je razposlal velikim županom poziv, naj pazijo na agitatorje, ki potujejo po krajih, kjer bivajo tudi nema-djarske narodnosti ter ščuvajo proti madjarski državni ideji s tem, da narekujejo prebivalcem prisego, da pri prihodnjih volitvah ne bodo glasovali za nobenega madjarskega kandidata. Ako bi se kaj takega zgodilo na shodih, naj se nastopi proti agitatorjem če treba tudi z oboroženo silo ter se jih aretira Petrograd 13. novembra. Bivša ministra Gončić in Avakumo-vic sta upokojena. Gončić je bil glavni zarotnik, Avakumović pa ministrski predsednik v revolucij-skem ministrstvu. Petrograd 13. novembra. Okoli Peterhofa je nastavljen mo čan kordon vojaštva. Nemška tor-pedovka je zasidrana pred carsko palačo. Pariz 13 novembra. Zbornica je votirala vladi zaupanje z 291 glasovi proti 132 glasom ter sprejela dnevni red, kakor ga je določila vlada. Pariz 13. novembra. Radikalci so v boju zastran spopolnitve ministrstva dosegli popolno zmago. Ministrstvo ostane strogo proti-klerikalno. M Borna poročila. Kreditna banka" v LJubljani. CTradni korzt dna. bora« 12. aeTeaabra 1006. lc m^jen renta . . . . . i* B »rebrna renta ..... 4* . »t str. kronska ran ta i9/, B alata r . . 4% o^r*ka kronska „ - . i*'„ n alata „ . 4° e poioluo dežel« Kranjska . e\*/«*/a poao^ilc me«ta 8p!i»»t . •V/a » « Zadar •*/«% boa.-her«. ial. poa. 1903 4« i Saška. dei. banka k. e. . r. 9. 192 35 301 — 1P310 807 — 306 BO S7i BO t lo«60 147 76 S60O 481— 84— f 8 — TO — 64'80 36 60 64'— 7rt — 631 - •V/a S8t- ?»*m* gal. d. hip. b 4* V« P684« konB* k* ° * 10°;n pr...... 1C6 20 -4'///o eaat. pisma InneraL hr. 100*50 4«fa7« r r eaTike cen. dei. hr....... 100 — 4 7»*/e *■ Pw* °8r *"P« ban* ' — 4*4,% obl. ogr. lokalnih I« leani« d. dr..... 9i 6j •V/a ob'- SeSke ind. bank« . 100 2^ «•/, prior. Trat-Porod Lok. Š«!. e990 «•/, prior. dol. iel..... 99-60 ••/. „ Jož. šel. kop . «/, */f • 316 90 4»/,'/9 »it. pot. aa šel. p. o. , lf 0*70 Breefc«. Srećke *š L 1860* , . . . • r 9 *8** .... , aeni. kred. 1, amitlja . , U- a i cgr. hip. banke • , 0 arbak« a IGO' „ tar&ko .... ftceiiiks ara&Le. Ereditne » • ■ isemoSk« * • Krakorak« » , . Ljubljanska , , . 4»ft. red, krila B . . Ogr. „ , , . . Badolfove p SaiebnrSk« m . * Danajfka keia. f »•tele« Jalna ielesniee • • • , Državne Selesnic« . . ■ Avatr.-ograke b%n£n« i*Ja:«* •.▼str. kreditne banke . . Oi?Tak« „ , ZimosteDske „ . • Premogokop t četrta žtii>; Arptnuk« ciontan • • • • Praske iel. indr. dr . ffima-Moranyi Trbortfske prem. družb« 4*atr. orožne to*r. drnibo y?*fc- aiadkorn« darofbe V«Jw«V. 0. fcx. it&n . j - • • *Q fr*5k^ §0 jnsrkd t fj^rereigna ■ . Marke ...... Laiki banke?«! . • « Sablji ; alarjl 2hfi?> cene ¥ Budimpešti. Dn« 13. novembra iSOfc. Teraaatis« P8onJ«a la april 1906 . n 100 , , 17 34 R2 . april . . . . „ 100 „ „ 1446 Karata ■ ■ maj 1906 . a 100 , đ 14 20 Ove« . april . ...» 100 , fl 1462 Crctktiv. _10 via. Ti^je._ Beteorologično poročile T*\iknz u^i morita, ajeti %/«cu,- acaaad llak "■- 'C «*. Daoar Bl*ao 100 80 10010 100 Ž0 118 70 96 90 114 36 101- 10! 60 ior-_ 101-66 100 -ico 05 101 70 107-i0 101*60 100 40 U0 60 \ 050 •01 2 ! 00- -3 8 90 10170 1157 .9 .5 23 59 «408 ll7'8fS 96 90 155 25 6*— ivemb. Cae opazc- Stanje barometra s S v jnm h: 11. 1. zv 732 1 2 0 b1 svzhod megla 12 1. rj. 3 n».it. 723 7 7219 19 7 4; sr. 88vzh si jzah. dež oblaCiu b '23 a 21 bL jzahod megla 13. 7.5) a. pbp 722^ 7194 10 3 1 Sl 8VZll. brezvetr. megla megla i I i t ■ Srednia temperatura sobote 2 0 nor-male: 4'6° in nedelje: 3*8\ norm. 4 41 Mo krina 24 urah: 1 7 mm in 2 0 mm Vajenci se sprejmejo pri sodarju 3666 Buggenigu v Ljubljani Cesta na Rudolfovo železnico št 5. Gospodje ki so spretni za obiskovanje privatnih odjemalcev, 8e sprejmo pod jako ugodnimi pogoji. — Predstaviti se je od 9.—11. ure dopoldne v Gospodskih ulicah št. 15, pritličje, v pisarni na levo. 3642-2 Usojam si naznanjati gg. zdravnikom in slav. občinstvu, da sem trgovino za kirurgiške inštrumente in obvezila itd. premestil s Sv. Petra nasipa št. 7 na Sv. Petra nasip 21. Z odličnim spoštovanjem 36M-2 & piotrowski. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" »erii-u*nioa v CELOVCU. 14 ti poj* tu proalaajaa vse vrate rent, nastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valot, norcev in deviz. Promese Izdtjafk vsakemu trebenju. Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K 200.000 — ?ni|iw ■ Ikiafataja l«a jiilc*MI|m Po^urnlk in Heiltii ('op, hčere. — L»%ro tljaaaa^l^ in laian Čop. zeta. Franlra (.artnar, sestra. — IfliarPJai t*«>aiaeiili4, sm-iui laltnukl Iva vnukinje. 3656 Zahvala. Za mnoge dokaze srčnega sočutja med boleznijo in ob smrti nepozabne soproge računskega svetnika gospe IVANE MRAK za prekrasne vence in aa mnogobrojno udnležbo pri pogrebu, izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, zlasti pa pt g. uradnikom c. kr. fin. ravnateljstva, c. kr finančne prokuratare m drugih c kr. uradov finančne uprave svojo naji*»krenej6u in odkritosrčno zahvalo 3659 V Ljubljani, 13. nov. 1905. Žalujoči ostali. Surovo maslo! meso! med! Sirovo maslo iz kravjega mleka, koli b 10 funti H 76 fl, čebeljni med prirodno čist koli z lO funti 2*50 fl. Za poizkuinjo koli z 10 funti sir. masla in 6 funtov medu 3 - fl. Ovčje meso, (stegno), vsak dan sveže, debelo po poljnbnosti. Košara z 10 funti 2 25 fl. »lernllrt», eksportna trgovina Tluste (Avstr.) 363* 4 Josip Novak naznanja v imenu vseh sorodnikov tužno vest, da je po dolgotrajni, mučni bolezni v 19. letu svoje starosti preminul njegov brat v nedeljo, dne 12. listopada 1905 ob 9. dopoldne. Pogreb nepozabnega rajnika bo v ponedeljek, dne 13. listopada ob 4. uri popoldne iz ljubljanske deželne bolnice na pokopališče k Sv. Krištofu. Svete maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi sv. Gotarda. 3660 Na Trojanah, 13. listopada 1905. Zimske klobuke, čepice, lovske in modne telovnike, srajce, nogavice, jopice, hlače, do-kolenke, rokavice, različne grelce, ga-maše, tirolske dežne plašče, dežnike, čevlje, ščitnike ovratnikov, ter sploh vse druge predmete razen konfekcije, priznano samo trpežno blago, kupite najceneje v prvi modni trgovini za gospode334711 Engelbert Skušek v Ljubljani, Pred škofijo št. 19. Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice a ki. ravnateUfltrg 4ri. telesu! oe v Baajako. 1 Izvod lz Tr©zri.egra red.au Veljaven od dne 1. oktobra J »06. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE iur. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ari Um poučci oaor vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Mali Glodnita, Franaenafeate, Inoinoat, MoB&koTo, Liuhno, r,, SttlathaJ v Aaaaec> Solnograd, Cea KJein-Heirling v Stejrr, v Lino. oa Dunaj via Amstet*. — Ob 7. uri 5 nt ajntraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, M oran, Maaterndoh Franmanafeate, Ljubno, Dunaj, 6ea Selctha v Solnograd. lnomoat, čez Klein-Keifling v 9tayar, i Line, Bndejevice, Plaen. Manjine vare, Btb, Franoove /are. Prago, Lipako, Čes Amatetteo oa Dnnaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne oaolu vlak « Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Mali G1© nitz, Ljobno, Sebrthal, bolnograd, Bad Gastein, Zeli ob jeaera, Inomcst, Bregenc Cqrieh, l neva, Paria, cez Aorstetten na Dn^aj. — Ob 3. ari 68 m popoldne oeobni vlak % l>bij> Šmohor, Beljak, Celovec, Franaensteate, Inomost, Monakovo, Ljubno, fies Klein Reifling v Hu Line, BndeJw^ice, Plaen, Manjina vara Beb, Franoove vare, Karlove v^re, Prago, (v Prago < rektni vob I. in IJ. rasur.) Lipako, na Donaj 6ez Amstetten. — Ob 10. ori ponoći osob-vlak v Trbiž, Beljak, Franaenafeste, Inomoet, Monakovo (Trst-Monakovo direktni vos L ui B. razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. on 17 s zjutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 ari 6 m pop. istotast — Ob 7. ari 8 m avecer a Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol PROGA IZ TRBIŽA Ob a. ari 23 m zjutraj osobni vlak a Dunaja ftes Amatetten, Monakovr (Monakovo-Trst direkt. vob 1., II. raz.). Inomoet, Franzensfeate Solnograd Line, Steyr, I Aussee, Ljubno, Celovec, Mali Glodnitz, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak it Trbiža — Ob 11. ari 10 m dopoldne o sob m vlak a Dunaja ces Amstetten, Lipsko, Prago (is Prate direktni voa L in II. razreda^, Francove vare, Karlove vare, Heb, Marij ne vare, Plzeu Budejevice, Line, Steyr, Pari*, Ženeva, Carin, Bregen«^ Inomoet, Zeli ob jezera, Bad Gastein, Solnograd, Ljabuo, Celovec, Štnohor Pontabel. — Ob 4. ur 29 m popoldne oser>u vlak s Dunaja, Ljubna, Selztuala, Beljaka Celovca, Malega Glodnitza, Mouakovega, Laomoet^ Fransensiesta, Pontabla. — Ob 8. uri 06 ct zvečer oaobnl vlaa s Dunaja, Ljubna, Beljaka Murana. Malega Glodaj ca, Celovca, Pontabla, čez Selzthal od Inomoata in Solnograda, cez Kiti., Reifliig iz Stejra Linca, Budejevic, Plznn, Marijinih varov, Heba, Francovvib w8v4 Prag Lipakega. — PROGA U NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki | Ob s. uri 44 m 2-atri osobni vlak iz Novega mesta ii Kočevja, ob t. ari 32 ta popoldne iz Straže, Toplic. Novec mesta, Kočevja in ob 8. ari 36 sr evečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol v KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 1. ur 2& a zjutraj, ob S. uri 5 m popoldne, ob 7. ari 10 m zvečer. — Ob 10. ari 45 m ponoč; »amo ob nedeljah in prjkznikih in le v oktjbru. — Pftl, HOD V LJUBLJANO drž. koL IZ KAtfiSIKA Mešam vlaki: Ob 6. uri 4i> m zjutraj, 10. ari 69 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zv*»oejr Ob 9. ari 66 aa, ponoči sam > oo edeljab praznikih in le v oktobru. — Sred«j9evrcpski čas *e ea 2 min, pred rrajevaaa čaaom t Ljuoi. flovg Preselitev trgovine. Svojim cenjenim p. n. odjemalcem javljam Tljudno, ""X da preložim v sredo. 15. t. m. svojo II enio iz sedanjega lokala v Šelenburgovih ulicah št 3 v Židovske ulice št. 1. Obenem sem precej spopolnil svojo zalogo samo z najboljšimi izdelki, tako da sem v prijetnem položaju, da morem svojim cenj. odjemalcem vsak Čas postreČi z naj-solidnejŠim blagom po najnižjih cenah. Najvdaneje se zahvaljujoč za dosedanje zaupanje, se usojam zagotavljati, da ne opustim ničesar, da si cenj. dobrohotnost svojih p. n. odjemalcev ohranim tudi t bodoče. Z odličnim spoštovanjem Anton Kane 3657"1 drogist. Zunanja naročila se izvršujejo najtočnelše; kar ni v zaloji, se preskrbi u najkrajšem (asu. ■ ml 3595—4 Anton Sare v Ljubljonl. Sv. Petra usta it. 8. • • • Specialist za opreme nevest. Veliko znižanje cen Ker bom zmanjšal svojo veliko zalogo, hom nastopne predmete popolnoma razprodal: Suknena In soilnatti Rrllo, use tkanine bluze moderce, posamezne namizne prte In sen/lete, brisače In platno o kosih dalje damske srajce, hlače In korzete, tudi posamezne modele damskesa perila. flakup se prav Izplačat Prosim poslužite se prilike. Izdajatelj ia odgOTorai artdnik: Dr. Ifan Tavla*.