€ C. postalt. — Esce ogni giovedì maitina.
»Novi iist« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo in upra? va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Poduredni* štvo in podružnica uprave v Trstu via Valdirivo 19/III; te» lefon št. 39=08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure.
STEW, 27,
maitina.	,	'	Posarne
Novi lisi
Posamezna iievilka 30 stot., stara 50 stei.
Naročnina za celo leto 15 L„ za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po 1.— L., osmrtnice, poroke, po» slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir.
¥ samci, ČETIiTgH 3. JULIJA 1330.
LETO II.
Tedenski koledarček.
4. julija, petek: Urh, škof; Berta, de* vica ; Lavrijan, škof. — 5., sobota: C k ril in Metod, apostola slovanskih na? rodov. — 6., nedelja: 4. pobinkošfna nedelja. Izaija, prerok; Bogomila. — 7., ponedeljek: Vilibald, škof; Pulhe? rij a. — 8., torek: Evgenij III., papež; Elizabeta, kraljica. — 9., sreda: Niko» la j in' tovariši, mučenci; Anatoli ja, de* vica. — 10., četrtek: Amalija, devica; Veronika; Felicita.
V četrtek dne 10. julija je ščip; lepo.
Novice.
Vladni sklepi.
Preteklo soboto je ministrski svet na predlog načelnika vlade sklenil, da se poviša s 1. julijem 1930. prometni davek od 50 stotink na 1 liro 50 od od* stotka. Obenem se bo iztirjevanje po? enostavilo. Dohodki se bodo upora? bili za obrambo države. Vlada bo pro? račun za oborožene sile dopolnila lab? ko za pol milijarde ali 500 milijonov lir. Za tekoče leto 1930.?31. dobi mini? strstvo vojne izreden dodatek 300 mi? lijonov, mornarica 100, letalstvo 80, fašistovska milica 20, kar znaša ravno pol milijarde. Novi prometni davek bo pa vrgel še nad 200 milijonov pr e? bitka, ki se uporabi za železnice, ceste, poljedelski kredit in pa za jav* na dela v pomoč brezposelnim v pri? hodnji zimi. Za ta namen je določe? nib 100 milijonov.
Garibaldijevi spisi.
2. junija 1932. bo Italija slovesno obhajala 50*letnico smrti svojega na? rodnega junaka Jožefa Garibaldija. Ob tej priliki bo poseben odbor izdal vse Garibaldijeve spise v spominski izdaji. Na griču Janikulu v Rimu bo pa postavljen spomenik junaški Gari? baldijevi ženi Aniti.
Težak zločin v Albani ji.
Zadnji četrtek 26. junija okrog pol? dne se je peljal italijanski poročnik Josip Chesti, ki je bil pr idei j en kot inštruktor albanski vojski, z motor* nim kolesom iz Skadra proti Široke* mu. Nenadoma je udarilo vanj več strelov, da je obležal na mestu mrtev. Napadalec je zbežal. Zločin je vzbu? dii v Skadru in Tirani globoko ogor? čenje. Albanska oblastva so izrazila italijanskim zastopnikom in vladi so? žal j e in ostro obsodila zlo dejanje. Milanski »Popolo d’Italia« pravi, da je bil napadalec neki albanski vojak z imenom Grozdani, ki pa zločina goto* v o ni izvršil iz zasebnih nagibov. Che* sti je bil namreč šele malo časa v Al* bani ji. Pokojnikovo truplo so prepe* Ijali z vsemi častmi v domovino.
Pameten sklep.
V belgijski prestolnici Bruslju so se sestali pravniki na tretji mednarodni
kongres za izenačenje kazenskega prava. Na zborovanju je bil z veliko večino sprejet osnutek postave, ki kaznuje tistega, ki z javnimi spisi ščuva na napadalno vojno. To naj ve* Ija pa le pod pogojem, da je tudi v dr* žavi, proti kateri je š čuvan j e nap er j e* no, že sprejeta taka postava.
Za cerkev sv. Justa.
General Petiti di Roreto, prvi trža* ški guverner, je izposloval pri vladi j 200.000 lir podpore za popravo tržaške j stolnice. Vlada je že prej enkrat naka*
S zala 200.000 lir v ta namen. Za obno? vitev cerkve je šlo že dosti denarja.
Novi bankovci.
Državna banka bo izdala nove ban? kovce po 1000 lir. Na njih bo med drugimi risbami odtisnjena tudi glava Krištofa Kolumba ter podobi dveh glavnih italijanskih obmorskih mest: Genove in Benetk.
Rast ljudstva.
Po zadnjih podatkih bo prebival? stvo Italije že v kratkem času nar astio na 43 milijonov. Zanimivo je, da je bilo 1. 1700. komaj 16 milijonov in pol Italijanov; eno stoletje kasneje pa je prebivalstvo narastlo že na 18 mili? j ono v.
Cankar v italijanščini,
Dr. Bartolomeo Calvi, bivši prole* sor tolminskega, učiteljišča, sedaj pro* fesor na realki v Mantovi, je pred par leti prevedel v italijanščino Cankarje? vega »Kralja na Betajnovi«. Sedaj nas je presenetil s krasno italijansko izda? jo Cankarjevega dela »Moje življenje« z 74 strani uvoda. Naslovna stran se glasi: »Ivan Cankar: La mia vita. Tra? dazione dallo sloveno. Studio critico e note di Bartolomeo Calvi. »Mossoli* niana«. Edizioni Paladino MCMXXX. Mantova«.
Pet armad.
V Avstriji ima j o že peto oboroženo udruženje za brambo domovine. Naj* novejša organizacija je »Heimat* schutz«, ki ga je te dni ustanovil Karl Rokitansky. bivši vodja agrarne strambe za Štajersko in par voditeljev »Heimvehra«. Tako ima majhna Av* strija sedaj kar štiri armade, ki vneto branijo »domovino«, beri :	lastno
stranko. »Heimvehr«, ki jo je vodil izgnani major Pabst, je naperjena proti socialistom; ti se branijo s svo* jim »Schutzbundom«. Kmetje imajo tudi svojo brambo »Bauermvehr«, kr* ščansko socialni poslanec Kunschak ima udarno četo- »Freih eitsbund«. Kdor je pa z vsemi temi »Bundi« in »Wehri« nezadovoljen, vstopi lahko- v najnovejši »Heimatschutz«. Od vseh teh bramb ima pa domovina bore malo koristi.
Tobak.
| Pretekli teden je imel finančni mi* ! nister Mosconi v senatu govor, kjer je rekel, da se je razprodaja monopol*
| nib predmetov, predvsem tobaka po ! podatkih' od 30. aprila dvignila za nič manj ko 97 milijonov lir. To je bil vzrok, da je vlada cene zvišala. S pre? bitkom naj bi se poplačali javni dol* go vi. Po povišku so ljudje začetkoma manj kupovali, dohodki državne Ma* gaj ne so se hkrati znižali. Toda že me* seca maja — je rekel minister — se je razprodaja zopet zvišala in postaja čedalje boljša. Uspeh je torej žago* to vi j en.
Nesrečni vojaki.
Pred kratkim se je. pripetila na novi nanoški cesti, ki so jo končali pred letom dni, velika nesreča. Trije voj a* ki so se peljali v avtu navzdol. Ko so pridirjali na ovinek, so se zavore po* trgale in kot blisk so leteli po strmini kakih 60 metrov navzdol na drugi o vi* nek. Eden izmed vojakov je še utegnil spotoma skočiti ven in se rešiti. Druga dva sta se pa z avtom valila še do na* slednjega ovinka. Šoferju je zlomilo šest reber lin nogo. V bolnišnici je kmalu umrl. Drugega- je pa močno po* bilo.
Še bi se žrtvoval.
Ameriški zgodovinar Bigelow obišče večkrat bivšega cesarja Viljema II. Ta je profesorju te dni dejal, da se bo, če ga Nemci pokličejo nazaj na pre* stol, še enkrat žrtvoval za srečo na* roda. Njegova požrtvovalnost je ne* verjetna.
Živita v zraku.
Smo v dobi letalskih prvenstev. Bra ta Kenneth in John Hunter sta se od ločila, da bosta dosegla prvenstvo, v nepretrganem poletu nad mestom Chi? cagom. Vzletela sta z letalom »City of Chicago« (mesto Čikago) že 12. ju? ni j a v zrak. Zadnjega junija opoldne sta spustila na tla listič, kjer pravita, da bosta praznik ameriške neodvisno? sti t. j. 4. julij praznovala v zraku. Hrano in bencin dobivata brata kar med poletom, in sicer jima donašajo te potrebščine dva druga brata in se? stra, ki se z drugim letalom večkrat na . dan približata pogumnima letal? cerna. Ko bosta letalca pristala, bosta prejela 4 milijone lir nagrade.
Za narodne manjšine.
Glavno glasilo angleške Delavske stranke »Daily Herald« sporoča, da je 68 poslancev vložilo na prvega mini* stra pismeno željo, naj bi se pri jesen* skem zasedanju Društva narodov sprožilo tudi vprašanje narodnih manjšin. Poslanci trdijo, da d os e da* nje manjšinske pogodbe ne dajo manjšinam dovolj pravic.
Starosta županov.
28. junija je obhajal prvi slovenski župan mesta Ljubljane Peter Graselli svoj 90. rojstni dan. Častitljivega mo* ža, ki je preživel dobo slovenskega preporoda, so počastili z visokimi od? likovanji.
Nagla smrt.
Zadnjo nedeljo okrog 7. ure zvečer je nepričakovano umrl, zadet od kapi, g. Viktor Josip Komel, gostilničar v goriškem »Centralu«. Rajnki, ki ga je dohitela smrt sredi dela, je dosegel 60 let. Bil je dober oče in*tielaven go* spodar. Pokoj njegovi duši!
Tržaški brodarji.
Pretekli teden sta se vršila občna zbora Kozuličevega brodarskega druš* tva in »Tržaškega Lloyda«. Kozuliče* vo društvo je imelo v preteklem letu 145.792 lir dobička, Lloyd pa 310.625 lir zgube. Društvi ne razdelita za le* to 1929. nikakšne dividende.
Proti komunistom.
V	ponedeljek so imeli v finski pre* stolnici Helsingforsu zastopniki vseh protikomunističnih strank veliko zb o* r o vanj e. Sklenili so, da bo 3. in 4. ju* lija nastopilo pohod proti glavnemu mestu kakih 50.000 oboroženih mož. Na ta dan bo namreč parlament spre* jel zakon, s katerim se bo komunistič* na stranka v državi prepovedala. Pri* pravljajo se pa tudi komunisti, ki upajo na pomoč iz Moskve. Bati se je, da bo ta dan tekla kri.
Vlak v policijskem uradu.
Pred dnevi je privozil na posrajo v Sirakuzi na Siciliji brzovlak. Ko ga je hotel strojevodja ustaviti, je zavora, odpovedala in vlak je brzel z nezmanj* šano naglico naprej. Presekal je ob koncu tračnic zaporo, skočil na zunaj ležečo pešpot in z velikim hruščem in truščem zavozil v zraven stoječe pro* store policijskega urada, kjer se je ustavil. Škoda je precejšna, človeških žrtev pa ni bilo.
Za mir.
Združene države ameriške delajo z vsemi sredstvi, da bi ojačile brodovje z letali. Sedaj je v delu šest križark po 10 tisoč ton, od katerih bo imela vsaka na krovu po 2 do 6 letal. Skupno ima* jo Američani že 37 ladij, ki nosijo le* tala, in so- ustvarili posebno pomorsko letalstvo, ki šteje okrog 12 tisoč mož, med katerimi je 700 krmarjev (pi* lotov).
Velika goba.
V	bližini Tur inai je našel neki po* sestnik prav veliko gobo. Tehta nič manj kot 9 kil. Posestnik je poklonil gobo kraljeviču Humbertu, ki je bil daru prav vesel.
Nesramna baba.
Kako je babjevernost še razširjena, priča slučaj, ki se je dogodil v kraju Ortona a Mare ob Tirenskem morju. 16*leten kmečki pob je imel neko ne* ozdravljivo bolezen. Gre k znani ča* rovnici v vasi, da bi ga ozdravila. Ba* ba ga škropi, križa in na koncu pove, da je fantove bolezni kriva mati. Poba se vrne domov, vzame sekiro izza vrat in zamahne nesrečni materi po glavi. Tisto čarovnico, ki je fanta tako na* šuntala, so zaprli.
Poševni zvonik v Pizi.
Italijansko mesto Piza je znano po vsem svetu radi slovitega poševnega zvonika. Posebna komisija je dognala, da se je zvonik od 1918. do 1929. nagnil ,še za 10 milimetrov. Ker bi se zvonik zrušil, če se nagne še nadalnjih 30 cm, so sklenili, da bodo z vbrizganjem te* kočega cementa ojačili podstavek.
Siina svota.
Po izjavi finančnega ministra je dr* žava izplačala vojnim oškodovancem doslej 6 milijard ali 6000 milijonov lir. Vštete so tudi cerkve, občine in dr* žavna bitja.
Qekini.
Vlada je sklenila kovati zlatnike po 100 in po 50 lir, kar pomeni, da je pa* pirnati denar dobro krit.
Nočejo tujih odlikovanj.
Švicarski narodni sv.et je sklenil, da državni in pokrajinski uradniki kakor tudi diplomati in častniki ne smejo sprejemati in nositi tujih odlikovanj. Kdor se ne pokori, zgubi službo.
Hude ose.
Pred kratkim se je v vasi Kiskòròsu na Madjarskem pripetilo, da so ose usmrtile konja in človeka. Kmet Sen* dula je šel s konji orat na polje, kar začno ose pikati konja. Orač je mahal po osah, da bi ubogo žival obranil, pa so se ose še nadenj spravile, da se je od silnih pikov zgrudil poleg konja na tla in je pozneje umrl.
Siti vojne
Kitajski generali, ki so se doslej ta* ko vneto bojevali eden proti drugemu, so: siti vojne. Do tega so jih pa pri* vedle le prazne blagajne. Vlada v Nankingu in pa severna uporna via* da sta že več časa dolžni plače svo* jim vojakom. Zato sta obe stranki sklicali mirovno zborovanje v Muk* den. Istočasno pa tudi obojni pritiska* jo na kitajske bankirje, naj jim dajo posojila. Če se jim to posreči, potem seveda ne bo nič z mirovno konfe* renco.
Pastirica pesnica.
V	javni bolnišnici v mestu Sieni je te dni umrla kmetska deklica Dina Ferri. Bila je priprosta pastirica, pa je zlagala tako' lepe pesmice, da so po* stali nanjo pozorni. Njen učitelj je pošiljal pesmice v vodilne literarne liste. Končno se je za nadarjeno pes* nico zavzel bogat meščan iz Siene ter j O' je dal šolati. Mesto pa ni ugajalo dekletu, vajenemu proste narave, in je zato shiralo.
Žrtve ceste.
Od 31. decembra pa do 1. julija je bilo v Ameriki zaradi cestnih nesreč 31.000 ljudi usmrčenih, en milijon pa ranjenih. Ameriški statistiki trdijo, da zahteva moderna ameriška naglica več žrtev v enem letu, kot jih je zahte* vala od Amerike svetovna vojna. Za* to nameravajo sklicati posebno kon* ferenco, ki naj preštudira, kako bi prišli temu cestnemu zlu v okom.
Strela uničila ladjo.
V	bližini mesta Kingston v Kanadi je med hudo nevihto udarila strela v ladjo, otovorjeno s 5 tonami dinami* ta, ki se je razpočil ter raznesel ladjo na kose. 45 mož posadke je našlo smrt, samo trije so ostali pri življenju.
Državni pisatelj.
Sovjetska vlada je uvidela, v kakšni bedi žive duševni delavci, zlasti piša* telji. Zato je nekatere začela podpi* rati s tem, da jim daje stalno meseč* no plačo. Pri tem človekoljubju pa je le to napak, da mora j 0‘ taki pesniki in pisatelji pisati v smislu vlade in nje* ne politike.
Ne marajo nas.
Združene države ameriške določajo od leta do leta, koliko izseljencev sprejmejo iz vsake posamezne evrop* ske države. Parlamentarna komisija je sedaj predložila državnemu zboru za* konski načrt, po katerem naj se od 1. julija t. 1. dalje število doseljencev iz evropskih držav skrči za polovico. Vzrok je veliko število lastnih brez* poselnib.
Močan izbruh.
Znani ognjenik Krakatao na ma* lajskem otočju je zopet začel bruhati. Kamenje in vroč pepel meče do 900 metrov visoko. Strjene lave je že to* liko, da se je iz nje stvori! poleg og* njenika nov otok, ki moli 13 metrov nad morje. L. 1883. je bil na Krakatauu tako hud izbruh, da se je polovico otoka pogreznilo v morje. Vulkanski pepel pa je tedaj neslo okoli in okoli zemlje.	_______
LU CCHESI JE V A PRAVDA.
Zadnji četrtek 26. in petek 27. ju* ni j a se je nadaljevala pred goriškim kazenskim sodiščem razprava proti Ludviku Lucchesi ju radi poskušane sleparije v škodo naših podeželskih občin. Drž. pravdnik dr. Gasparri je takoj v pričetku razprave naznanil, da je dobilo v sredo zvečer državno pravdništvo glede obtoženca novo ovadbo. V njej je rečeno, da je obto* žen e c poskušal koncem 1. 1927. podku* piti s 1000 lirami občinskega komisar* ja in tajnika v Cerknem. Zato je drž. pravdnik predlagal, naj se obravnava prenese, da se preišče Lucchesijeva krivda tudi v tem slučaju. Zagovornik dr. Gioiella se j c uprl temu predlogu in sodni dvor ga je zavrnil. Vršila se bo zato v tej zadevi skoro gotovo no* va razprava. Kakor izvemo, sta bila obč. komisar in tajnik v Cerknem ra* di zadeve začasno odstavljena.
Potem se je nadaljevalo zasliševa* nje prič, ki je trajalo cel dan.
Pri razpravi v petek popoldne je bil kot zadnja priča zaslišan od v. Bas* si, bivši komisar v Štanjelu na Krasu. Izjavlja, da obč. tajnik Čehovin kot bogat mož gotovo ni imel potrebe, da bi živel od Lucchesijevih dobrot. Drž. pravdnik dr. Gasparri je potem v dalj* šem govoru dokazoval, da je Lucche* si zakrivil očitana mu dejanja in zahteval strogo kazen. Tudi spremem* ba imena obtoženca ne sme kriti, kaj* ti on je dobro vedel, zakaj mu bo to služilo. Lucchesijeva zagovornika odv. Faglila in Gioiella sta na dolgo in široko govorila za oprostitev. Pa* glila je med drugim dokazoval, da Lucchesiju, ki je malodane milijonar, ni treba na nepošten način večati svo* jega premoženja. Tudi je zelo dela* ven mož in se k večjem v nedeljah vozi s svojim avtomobilom na spre* hod. Ko si je spremenil ime, se je iz* kazal za odločnega moža, ki se ne bo* ji očitkov. Sodni dvor naj z oprostitvijo podpriča, kako je itali* jansko sodstvo tudi s Slovani pra* vično.
Po daljšem posvetovanju je nato sodni dvor obtoženca oprostil, češ da ni zagrešil nobenega kaznivega de* jan j a.
Kako le s politiko.
SPOR MED ANGLIJO IN VATIKANOM.
Odkar je »Novi list« pisal o itali* lanski narodni manjšini na otoku Malti, se je položaj še bolj zaostril. Angleška vlada je izročila javnosti tako zvano »Sinjo knjigo«, kjer pri* občuje vse listine, ki so si jih izrne* ojala vatikanska in angleška oblastva od januarja 1929. do maja 1930. v za* devi Malte. V knjigi skušajo Angleži dokazati, da pada vsa odgovornost za današnji spor na Vatikan, ker se je neopravičeno vtikal v politično živ* Uenje otoka in zahteval celo odstop načelnika malteške vlade lorda Strick* landa, kar je povsem nedopustno.
Na »Sinjo knjigo« je Vatikan od* govoril z »Belo knjigo«, kjer je pri* občil na skoro 200 straneh svoje proti* dokaze. V njej je popisano najprej, kak O' je v začetku 1929. spor bruhnil na dan. Predstojnik nekega samosta* na, po rodu Sardinec, je premestil frančiškana Gvida Micallefa, mal* teškega državljana, v Anglijo. Temu s& je lord Strickland uprl, češ da ne more dovoliti, da bi tujec izganjal iz dežele domačina, in je odrekel zat0 o* četu Micallefu potni list. To je smatral Vatikan za napad na samostojnost redovniške organizacije in protestiral Pri angleški vladi. Da bi se spor po* ravnal, je prišel na Malto papeški od* Poslanec monsignor Robinson in pre* rskal zadevo.
Stricklandov značaj.
Po par mesečnem bivanju se je Ro* binson vrnil v Rim in predložil 16. ju* nUa 1929. kardinalu Gasparriju tajno Poročilo, ki ga Vatikan izroča sedaj z »Belo knjigo« javnosti.
Robinson pravi v njem, da ga je mrd Strickland sprejel z naj večjo lju* 'beznivostjo in postrcžljivostjo. Kljub temu je pa trdno prepričan, da na Mal* ti ne bo miru, dokler ostane Strick* land na krmilu. Strickland ima 68 let in se peča že 40 let s politiko. To je mož gospodovalnega značaja, spre* ten, izredno pogumen, toda hud pre* pirljivec. »V teku vsega svojega živ* 'jen j a se je tako privadil borbi, da bi skaro umrl, če bi jo opustil. Boji, spo* ri in spopadi ga drže pri življenju in mu dajejo moč.«
Ko je postal 1927. prvi minister, je z^eel takoj boj proti italijanskemu je* z«m. Z najnovejšim zakonom je od* Pravil italijanščino iz šol in sodnij. Kar se tiče vere, je treba priznati, da Je Strickland vzgojil svoje otroke v katoliškem duhu in da je sam neoma* deževanega življenja. Kljub temu je Pa vedno napadal in blatil duhovščino m škofe in organiziral celo vrsto pro* tiklerikalnih demonstracij. Sricklanid Pravi, da služi njegova borba res* ničnim koristim Cerkve in katoliške vere. Za svojo stranko je pridobil tu* di nekatere duhovnike, tako že ime* novanega frančiškana Micallefa. Pred ljudstvom trdi vedno, da je prepričan in vnet katoličan, ki brani domače
vernike pred političnim vplivom tujih cerkvenih oblastnikov. Ta prebrisana politika je zmešala mnogim katoliča* nom glavo in silno škodovala ugledu malteških škofov. Strickland je zatr* j e val tudi monsignor ju Robinsonu, da je vdan sv. stolici in mu predložil načrt konkordata, ki naj se sklene med Malto in Vatikanom.
Volilno premirje.
V njem je zahteval med drugim, naj se vrše v cerkvah pridige in mo* iitve v angleščini, da se duhovniki ne smejo udeleževati političnih bojev, da ne smejo biti poslanci in senatorji in tako dalje. Že površen pogled v na* črt — pravi Robinson — nas prepri* čuje, da hoče Strickland »zasužnjiti Cerkev državi in spremeniti škofe in duhovnike v navadne vladne name* ščence.«	»
Ob sklepu predlaga monsignor Ro* binson sv. stolici, naj javno obsodi Stricklandov o politiko proti mal* teškim škofom in da vernikom na znanje, da je Strickland pri Vatikanu slabo1 zapisan.
To se je tudi zgodilo. Dne 30. junija 1929. je kardinal Gasparri poslal mal* teškim škofom pismo, kjer odobrava njih delovanje in obsoja Stricklanda. Pismo, ki so ga škofje dali nabiti na cerkvena vrata in citati s prižnic, je Stricklandove pristaše silno razkačilo in tudi angleška vlada je bila z njim nezadovoljna. Poslanik pri sv. stolici Chilton (Čaljton) se je oglasil pri kar* dinalu Gasparriju in protestiral. O* pravil pa ni nič, zakaj Vatikan je vz* trajal pri svojem in izjavil, da se tudi pogajanja za konkordat ne morejo začeti, dokler Strickland ne odstopi. V avgustu 1929. je papež Pij XI. spre* jel romarje iz Malte in potrdil v nago* voru Gasparri j evo stališče. Položaj je ostal nespremenjen do februarja tega leta. Medtem je Gasparri odstopil in so se na Malti bližale volitve v parla* ment. Dne 26. februarja je poslanik Chilton (Čaljton) predlagal novemu državnemu tajniku kardinalu Pacel* liju volilno premirje.
Malteška ustava ukinjena.
Lord Strickland se obveže, da ne bo med volilno borbo napadal duhov* nikov in škofov, zato se pa morajo duhovniki umakniti iz politike in, se odpovedati poslanskim sedežem v zbornici. Ravno tako ne smejo v vo* livni borbi izrabljati bodočega kon* kordata. Kardinal Evgen Pacelli je predlog odbil, češ da so ponudbe ne* zadostne, da imajo duhovniki po mal* teški ustavi in po cerkveni postavi pravico biti poslanci. Vatikan jim teh državljanskih pravic ne bo jemal. Sv. stolica prepušča malteškima škofoma, naj o stvari sama po razmerah odio* čata.
Nato sta škofa izdala 1. maja znano pastirsko pismo, kjer prepovedujeta vernikom pod kaznijo smrtnega gre* ha voliti za Stricklanda in njegove
pristaše. Pastirsko pismo je bilo za Stricklanda strašen udarec. Ker se j!e zbal, da pri volitvah podleže, je pri* tiskal na londonsko vlado, naj volitve preloži, kar se je tudi zgodilo. Ta u* krep je bil protipostaven, zakaj po malteški ustavi se volitve vsako foli* ko let morajo vršiti. Zato je angleški prvi minister Mac Donald v sporazu*' mu z vladnimi tovariši ukinil koncem junija tudi malteško ustavo. S tem so na Malti za nedoločen čas odpravili poslansko zbornico in senat, ukinili državljanske svoboščine tjn spreme* nlili otok zopet v navadno prekomor* sko posestvo.
Izjave angleškega ministra.
Pretekli teden je prišla zadeva pred angleško visoko zbornico, kjer je mi* nister za prekmorske posesti lord Passfield (Pejsfild) opravičeval to po* litiko. Pastirsko pismo škofov — je rekel — pomeni napad na svobodo volitev. Malteško ljudstvo je globoko katoliško in zato je beseda škofov mogočno odjeknila v njegovi duši. Verniki so prišli v stiisko, da morajo izdati svoje politično ali pa svoje ver* sko prepričanje. Vlada je morala zato ukiniti volitve in radi tega tudi usta* vo. Žal nam je, da smo bili prisiljeni k tej težki meri. »Ne morem sicer predvideti, koliko časa ostane v velja* vi, toda izjavljam, da bo ustava ob* novi j ena takoj, ko bodo mogli volilci s vo b o d no glaso v ati. «
»Položaj je dosegel mrtvo točko. Vatikan je izjavil, da se ne more po* gaj ati, dokler ostane lord Strickland na svojem mestu. Toda meni ni po* trebno poudarjati, da se o pogojih ta* ke vrste niti ne razgovarjamo! Nera* zumi j ivo >e, kako se more tuja drža* va, in naj bo' to tudi sv. stolica, vtikati v politično sestavljanje vlad, ki so podvržene oblasti Njegovega britan* skega Veličanstva. S svoje strani je angleška vlada izjavila, da ne bo po* ga jan j za konkordat toliko časa ob* novità, dokler ne bo Vatikan dal ško* foma v Malti in Gozo potrebna navo* dila, naj vrneta malteškim volivcem svobodo glasovanja. To je vse, kar smo zahtevali. Mislim, da bi druge vlade na našem mestu ne mogle manj zahtevati.«
Vse kaže, — je nadaljeval lord Pas* sefield — da se položaj na žalost ne bo izgladil v kratkem času. »Toda via* da je pripravljena pustiti stvari tudi večno tam, kjer so danes.«
Odgovor Pi ja XI.
Malto — jie dejal minister — bomo upravljali kakor po navadi. Ukinili smo samo demokratično organizacijo zakonodaje. Uradi so< ostali nedotak* njeni. Guverner je združil v svojih rokah zakonodajno in izvršilno oblast in postopal bo lahko kot guverner prekmurskega posestva angleške kro* ne ali se pa posvetoval s člani vlade, ki smo jih pustili v službi s posveto* valnim glasom. »Povedati hočem še več. Pustili smo prvega ministra lorda Stricklanda in njegove tovariše v službi predvsem radi tega, ker je Va* tik a n zahteval, da jih izmenjamo. An*
Kaj nam pišejo z dežele?
Iz tržaške okolice.
Bar ko vij e. — (T e 1 o v o.) — Naša procesija sv. R. Telesa je uspela prav dobro. Posebno lepo pa ona večerna na osmino praznika. Velikanska ude* ležba s celim morjem lučic je izkaza* la Naj višjemu čast, ki mu gre. Po* množeni pevski zbor se je izkazal. Mladeničem smo hvaležni in jim pri* poročamo, da bi vztrajali. Godbi pri* poročamo, naj ne sili v javnost, do* kler ni zadosti izvežbana. Kakor ka* že, bomo morali za pritrkovanje na sveto jutro in k popoldanski službi božji iskati fante v kaki drugi vasi. Naši preradi zaspijo.
Sv. Križ pri Trstu. — (Procesi* je. — Razpust društva. — Po* roke.) — V četrtek, na praznik presv. R. T., je bila pri nas kot po na* vadi po sv. maši procesija z Najsve* tejšim, ki ga je nosil naš č. g. župnik. Preteklo nedeljo pa je naša vas slo* vesno obhajala praznik sv. apostolov Petra in Pavla. Po veliki slovesni sv. maši ob 10. uri se je vršila po lepo okrašenih ulicah in ob veliki udeležbi domačinov in tujcev procesija z Naj* svetejšim. Slovesno sv. mašo je darò* val in vodil procesijo škedenjski g. župnik ob asistenci domačega in pro* seškega gospoda. Lepo je prepeval pri sv. maši kakor tudi pri procesiji zbor pod vodstvom g. Škabarja. So* delovala je tudi domača godba pod vodstvom mnogoobetajočega mlade* ga kapelnika. — Po tridesetletnem obstoju je bilo pretekli teden razpu* ščeno naše konsumno društvo (krč* ma). Razpust je zelo razveselil neka* tere krčmarje, ki kljub temu, da imamo še dosti domačega vina, uva* žajo drugo. Vzroki razpusta niso zna* ni. — Pred kratkim sta se poročila dva para, in sicer g. Albert Sedmak z gdč. Marico Sirk in g. Ladislav Sirk z gdč. Ivanko Košuta. Obilo sreče!
Kontovelj. — Ker ni iz tega sred* ! nieveškega gradu že davno ne duha ■ ne sluha, sem splezal za sv. Trojico
gori, da poizvem kaj novega. Ta dan je imelo prvo obhajilo 50 otrok. Ga* nilo me je lepo petje, obnašanje prvo* oblia j ance v in pa lepo število mater, ki so z otroci pristopile k mizi Go* spodovi. Domači gospod je imel lep nagovor na otroke in na matere. Žensk je bilo precej prisotnih, mo* škili pa žal prav malo, kar je tudi go* vornik ugotovil. Par fantov je sedelo pred cerkvijo. Ko sem vprašal vašča* na, zakaj ni moških pevcev, je dejal, da jih poje nekaj le ob velikih praz* nikih.
Katinara. — (S m r t.) — 26. junija je umrl tukajšnji cerkovnik Andrej Lavrenčič, star komaj 53 let. Bil je blag značaj, vzoren mož in skrben oče. Bolehal je delj časa, a nihče ni mislil, da je bolezen tako resna. Bilo je 14. junija, dan pred praznikom presv. Trojice, opasilom tukajšnje cerkve. Pa mu pravi g. župnik: »An* dre j, kaj vam je, da se držite tako kislo?« »Gospod, treba bo iti,« odvrne cerkovnik. In res, 14 dni potem smo ga pokopali. Za njim žaluje vdo* va in pet sinov. Nad vse krasni po* greb je pokazal, kako vsi sočuvstvu* jejo s težko prizadeto družino. — Po* čivaj v miru, dragi Andrej, nasvi* denje!
Iz Vipavske dolžne,
Gorenje Vipavsko. — (Kresi.) — Letošnji kresni večer je bil poln raz* položen j a. Po vaseh so o troci tekmo* vali v zbiranju drv. Širom Vipavske in na obronkih Čavna je bilo nad 200 kresov. Ob njih so se zbrali sosedje, saj je stara navada, da si še sivolasi starček prižge cigareto ali pipo ob kresu. Dekleta so pa naplela vencev. Če greš po naših vaseh, jih vidiš nad hišnimi vrati. Lepe so navade krešo* vanja, le izgubljajo se že.
Dornberg. — (Nesreča n e po* č i v a. — »V potusvojegaobra* za...«. — Sadni trg.) — 12*letni Silvan Rijavec iz Brd je pri šolskem
gleška vlada ni imela in nima n obe* nega namena, sprejeti to zahtevo.«
Ta ponedeljek se je vršilo v Vatika* nu zborovanje kardinalov, konsistorij, na katerem je papež govoril ob skle* pu tudi o Malti. Malteško vprašanje — je rekel — je zelo važno, ker gre za visoke verske koristi, to se pravi za pravice duš in Boga. Važno je tudi ra* di tega, ker se tiče plemenitega malte* škega ljudstva, in pa zato, ker smo morali razčiščevati zadevo z vlado mogočnega britanskega vladarja. O malteškem vprašanju smo morali pri* občili knjigo z listinami, ki je vsem na vpoged. Iz nje izhaja, da ni današnje* ga viharja povzročila ne sv. stolica in ne malteška škofa. Zaželeni mir na otoku ovirajo nekatere osebe, nekate* ra dejanja in dejstva, ki ne odvise od naše volje. Tu gre za interese katoli* ške vere, za katere moramo radi naše* ga na j višjega apostolskega poklica vedno in povsod skrbeti. Naša odgo* vornost je pa še težja, ko gre za tako globoko katoliško ljudstvo, kakor je malteško.
Ne mi in ne malteška škofa se rti* smo v nobenem trenutku spora name* ravalii 'spustiti na politično polje.
Papež ne bo popustil.
Omejili smo se vselej na to, da raz* glasimo in poudarimo načela morale, katerih se morajo katoličani v svojem delovanju in ravnanju vselej držati in jih ne smejo nikoli prezreti. To ni no* beno neopravičeno vtikovanje v poli* tiko ali omejevanje svobode! Naš apostolski poklic nam ne nalaga samo, da z- naukom um vernikov razsvetlju* jenmo, temveč tudi, da verniki mo« ralni zakon res izvršujejo.
Iz izjav papeževih in angleškega mi* nistra je razvidno, da je 'spor med Va* tikanom in Anglijo zelo resen in te* žaven. Vse kaže, da bo spor zelo dolg, saj je lord Pass elioni d rekel, da traja radi angleške vlade lahko tudi večno. Papež pa tudi ne more svojih nazorov in ukrepov preklicati in zatajiti.
Ves ta čas bo malteško ljudstvo brez poslancev, brez narodne vlade in brez ustavnih svoboščin.
V. / Križanovtka:
KRALJICA MATASU.
Roman iz življenja starih Egipčanov.
»Ali ostaneš pri obedu? Hnumgoten se vrne vsak čas in boš mogla sama z njim govoriti o tej zadevi.«
»Ne, ne, tvoja prošnja bo pri tvojem možu več za* legla. Moram k Turi, ki priredi danes slavnost.«
Na Roantinem obličju se je pojavil izraz začu* denja in prezira.
»Na Tuino slavnost poj deš. Na slabem glasu je kakor njena hčerka Neferta. Ženske iz naše družbe se je izogibajo! Čudim se, kako ti Roma to dovoljuje.«
Noferura je zardela.
»Jaz pa se čudim, da obrekuješ tako izvrstno žensko,« je vzkliknila z zadirčnim glasom in burno ma* hala z rokami. »Tua je blagorodna vdova, bogata in ne* odvisna. Samo zavist more trditi, da je njena hiša ha slabem glasu. Roma pa mi nima kaj ukazovati, sicer ga tudi ne vprašam za dovoljenje. Rečem ti, da mi preseda njegovo ljubosumje in vedno sumničenje. Ljubim Rorno in uvažujem njegovo globoko ljubezen, ki jo! čuti
do mene. Toda v vsem je treba poznati neko mero in tudi ljubezen ima svoje meje. Zdaj zbogom! Tua me pričakuj e.«
Nej ta je vsa bleda in tresoča se poslušala zadnje Noferurine besede. Toda komaj je Noferura odšla, je Roanta vzkliknila sočutno in smeje se:
»Uboga Nejta, ne razburjaj se zaradi te brez* vestne ženske! Roma je že davno več ne ljubi, dasi ga ona muči s svojim ljubosumjem.«
Vkljub prijateljičinim prošnjam se je Nejta naglo poslovila, čim je prišel Hnumgoten. Hotela je biti sama. Toda tisto- noč ni spala.
Roanta je povedala možu, da je Nejta zaljubljena v Rorno, Hnumgoten pa je imel druge skrbi. Faraonu Tutmesu II. je bilo vedno slabše in bližali so se viharni dnevi.	' j
Tudi Roanta ni spala vso noč. Razmišljala je, kako bi pomagala Nej ti. Srečna, ljubljena in lahkomiselna žena se ni mogla sprijazniti z mislijo, da bi se morala Nejta odpovedati sreči.
Naslednjega dne je takoj pisala Romu, naj pride po končani službi božji k njej v važni zadevi. Ko je Roma prišel, ga je odvedla v samotno lopico.
»Morda mi boš odkrila zaroto proti Hatasu?« jo
nogometu zadel z glavo oh zobe so* solca Andreja Bcrcéta. Z a dob il je na glavi rano, ki se je okužila in mu po* vzročila vročične napade. Radi tega ga je napadla še druga bolezen. Revček je po silnem trpljenju izdihnil v, so* boto zjutraj. — Njegov starejši brat Lojze je peljal par dni prej vinti v Go* rico. Med potjo je pri vozu nekaj po* Pravljal, kar ga je kanj brcnil, da je Padel. Obložen voz ga je povozil in ga Precej poškodoval. — Peronospora *elo napada trte in zarod. To nam de* 'a dovolj opravka, škropilnice imamo Vedno na hrbtih, galice bo kmalu pre* inalo. Spremenljivo vreme je kakor baiale za trtne bolezni. Je pa tudi v Polju in na senožetih' toliko dela, da nas zmaguje, Zadovoljni bomo šele ob Pridelku, če bomo za vino kaj izkupili. N Na FrancOVsko se odpravlja lepo število mladih moči. Težko jih bo po'* grešal domači grunt; .vsak gre z do* Primi nadanri. Bog daj, da bi se ne va* rali! — Letos, se je uredil sadni trg ob občinskem domu. Črešnje, katerih je Prišlo na trg dnevno do 45 kvintalov ,n so šle po večini v Trst, so večkrat Presegale cene goriškega trga, Tako ®ti se preprečile tudi razne netočnosti jn pocestna špekulacija gotovih pre* kupčeval cev. Občina sama je imela bd tega tudi nekaj dobička. Bila je to dobra misei novega g. obč. načelnika.
se naš sadni trg ohrani in zvedo-2ani šb večji kupci, bo to posebno ob Prodaji namiznega grozdja ddbro za nas in okolico.
. Ustje. — (Nesreča.) — Dne 23. Penija je šel Matija Žigon po seno na bližnji travnik pod vas. Ko sta z ne* } esto naložila, je hotel on voz še ne* povezati. V tem hipu je konj po* Ngnii in Matija je tako nesrečno pa* d čl, da je bil na mestu mrtev. Dopol* NI je že 70. leto. N. p, v m.!
Gol. — (Požrtvovalnost za ples.) — 22. junija smo imeli ples ar* jenje. Domača dekleta sé z majhno 12jemd plesa niso udeležila. Pač pa so sé Vrtele nekatere mamice vpričo htrok, ki so še obešali po Ograji. Ob* čud o vali smo tudi požrtvovalnost ne* katerih fantov, ki so se pozno v noč
trudili s k ras en jem plesišča. Pri tem smoi se spomnili, da so mlaje ob pribo* du novih zvonov postavljali le stari možje. — Pričeli smo že s košnjo. Se* na bo1 obilo, če ga bo mogoče spraviti v suhem.
Brjé. — (Poroka. — Prvi cer* k v e n i shod v novi cerkvi.) — 26. m. m. se je poročila Štefanija ŽerjaloVa iz znane Matičkove družine s Francem Ruštjo iz Skrilj. To je bila prva poroka v naši novi cerkvi. —
» Brejci se sedaj vneto pripravljamo na, prvo »šagro«, ki jo bomo obhajali 13. t. m., t. j. drugo nedeljo po godu sv. Cirila in Metoda. Skušali bomo čim slovesne j e proslaviti god velikih patronov našega novega božjega hra* ma,- Zato vabimo že zdaj vse znance in neznance iz sosednjih far, da tisti dan v velikem številu obiščejo naše lepe Brje in novo cerkev,
S Krasa.
Spodnji Kras. — (Razno.) — Le* tos smo se trudili in gojili sviloprejke. Imela jih je skcrti Vsaka hiša. Cena je bila tako nizka, da so mnogi, posebno tisti, ki so morali listje kupovati, imeli občutno izgubo. — G. Humek, gostil* nič ar iz Komna, nas zapušča in gre že tretjič iskat sreče v Avstralijo. Naj mu bo mila! — Ker sc bolje pleše in se manj pokvarijo čevlji na lesenem pie* slšeu kot pa na cementnem v Komnu, so se Vršili javni plesi pretekle ne* del je: v Gorjanskem, Gabrovici in na Volčjem gradu. Napovedani so že novi.
Praprot - Dne 22. m. m. se j ti poro* čila na Rabu v Jugoslaviji gčna Zofija Lupine z gospodom Matkom Kasteli* cem, ka var nar jem. Bilo srečno'
Štanjel. — Na praznik sv. Trojice smo imeli zelo lepo slovesnost. 21 na* šib malčkov je pristopilo prvič k sv. obhajilu. Vsa čast in hvala preč. g. upravitelju za trud! Tudi pevci so za* peli par obhajilnih pesmi. Po sv. maši so bili prvoobhajanci lepo pogoščeni v župnišču. — Letina kaže dobro, po* sebno sena j c dosti, Vendar pa ga je kljub nizki ceni tatinska roka dvema posestnikoma kar čez noč pokradla.
■um iiwiWMmHWii ni ■ n   i MP^wHWiUTnnii n i .— iifitfc
— Pred kratkim sta odšla en fant in eno dekle čez lužo; Bog jima daj srečo v novi domovini. Tudi pri nas se že pojavljajo kobilice po krompirju in drugih rastlinah.
Komen. — (Verska m 1 a č * n o s t. — Posledica plesov.) — Od več strani se čuje, da vera peša. Vsaj tako kaže udeležba pri verskih slavnostih (pri procesiji, pri urah če* scen j a). Ko bi ne bilo toliko plesov, ki mladino odvajajo od cerkve! Po* nekod oblastva prav pametno delajo, da 'so ples kratkomalo prepovedala, čeprav !S0' že godci prišli, kot se je to zgodilo zadnjič v Gabrovici. — Letos so se mnogi urezali s sviloprejkami. Svilo di so baili komaj po 7 lir kg. Kobi* lic se je pri nas že precej pojavilo. Sadje kaže slabo. Pač pa lepo obeta grozdje, a kaj ko je terana po nekod še preveč neprodanega.
S Pivke.
Dolenja Košana. — (P o ž a r.) — V petek popoldne ob 12LA je izbruhnil nenadoma sredi vasi požar, ki je v dobri pol uri vpepelil dve gospodar* s ki poslopji. Plat zvona je priklical hitro ljudi skupaj, da so ogenj omejili. Cela vas je bila v veliki nevarnosti, ker je veter raznašal goreče utrinke daleč na okoli. Plameni so že lizali župnišče in gospodarsko poslopje in le neumornemu delu domačinov se je zahvaliti, da so ubranili župnišče in s tem rešili vas. Drugih žrtev, hvala Bo* gu, ogenj ni zahteval. Posestnika sta bila zavarovana le za malenkostno svoto, ker ne moreta plačevati visokih premij, ki jih zavarovalnice terjajo za slamnate strehe.
Landol pri Postojni. — Kaj radi pre* hiramo priljubljeni »Novi Mst«, a to* liko poguma še nismo imeli, da bi svet obvestili, da živimo. > Na velikonočno nedeljo smo spremili k zadnjemu po* čitku vzorno dekle, nam vsem drago in ljubo 24*letno Francko Silovo. — Na Ivanovo zjutraj je požar vpepelil 3 gospodarska poslopja. — Ob nedeljah ni pri nas nihče še brez posebne sile delal na travnikah toliko, kakor letos
je vprašal Roma smeje se.
Mlada žena ni odgovorila, ampak se oprla ob ka* menilo mizo in začela pozorno promatrati bledo bra* tovo obličje.
»Kako si bled in pobit!«
^»Upam, da me nisi poklicala zato, da bi preiskovala svežost mojega obličja,« je rekel Roma. »Zdaj pa L stvari. Kaj si mi hotela povedati?«
»Da si bedast, Roma, strašno bedast,« je odgovorila Pomilovalno Roanta.
v f Na žrečevem obličju se je vnovič pojavil izraz za* čudenja. Nato je silno zardel.
»Tvoje mnenje zame ni baš laskavo. Čemu pa si me Privlekla v to skrivališče, da mi poveš tako preprosto reč?«
»Ali ni bilo gl up o ustaviti priznanje ljubezni, ki je Nej ti skoraj ušlo iz ust? Zakaj si to napravil? Ali ji morda ne vračaš ljubezni, ali pa se bojiš samega sebe?«
Roma je naglo vstal. Oči so se mu blestele.
»Kaj govoriš? Ali je bila tako neprevidna, da ti je zaupala svojo blaznost?«
»Blaznost! Da, res je, blaznoist je ljubiti tako brez* čutno klado, kakor si ti. Ubogi otrok dvojno trpi zaradi one neprevidnosti, ker iz tvojega obnašanja sklepa, da
zasluži zaničevanje! Tako se vedeš nasproti tej krasni in. nesrečni deklici! Romu, pruv zures boni z<ičcl«x oo -innevati, da si slep . . . Ne, ne, ne izmikaj sc mi, narav* nost mi moraš povedati!« je vzkliknila Roanta m prijela
brata za roko.	. v .
»Ah, Roanta, zakaj me< iznrasujes?« ie vzdihnil
mladi mož. »Čemu ti bo? moje priznanje? Da, ljubim Nej to od trenutka, ko sem ji prvič pogledal v jasne oči. Dan in noč me preganja njeno obličje; jé me ljubosum* nost in hrepenenje, 'da bi me vzljubila. Toda oženjen sem in ona postane čez nekaj dni Sargonova žena; Ali morem, če hočem ostati pošten mož in Hatorin žrec. vzbujati v njej prepovedana čuvstva in jo odvračati od njenih dolžnosti? Ali ni bolje, če misli, da je ne ljubim ? Užaljena bo v svoji ljubezni in svojem ponosu in po* stane ljubeča žena lin osreči človeka, ki so ji ga bogovi določili za moža.«
»Nej tl je S ar gon zopern in ga sovraži, zanjo je Sargonova ljubezen prav tako pogubonosna kakor lju* bežen zlega duha. Tvoja dolžnost je, da jo umiriš in ji poveš, da jo ljubiš. Kdo drug nego ti bi ji mogel vrniti mir ter ji pokazati pot dolžnosti?«
»Skušaš me, Roanta, lin zahtevaš od mene nemo* goče. Ne morem se srečati z Nejto brez prič.«
»podgorci.« — Vsi smo se zgražali na praznik presv. Rešnjega Telesa, ko smo se vračali od procesije in videli nekega »Gorenca«, ko je trosil in sušil seno.
Iz Brd»
Podsabotin. — 10. junija je umrla v 92. letu starosti Ana Prinčičeva. Skromno je živela in je ostala čila do zadnjega. N. p. v m.! <■— Nekateri fantje se že par nedelj pod korom prav čudno vedejo. To ni več za v cerkev-. Naj narede sami med sabo red! — Tudi mamicam bi bilo dobro povedati katero na račun hčerkic.
Medana. — (Zaslužek. : S m r t.
—	Avtomobilsko p o d j e t j e.)
—	Letos smo imeli s črešnjami še pre* cej zaslužka. Cele trume ljudi so- ro= male s polnimi košarami na, krminski trg, kjer so bili veseli lepega sadja, mi pa denarja. — 18. junija je umrla v go* riški bolnišnici po dolgi bolezni 15*let* na Marica Markočiče va. Bila je vneta Marijina družbenica. Ona je tudi pr* va, ki jo je nebeška Mati poklicala iz družbe k sebi, — Zapadni Brici se močno- bojimo, da borno ostali brez avtomobilske zveze. Podjetje pravi, da ne more potniški avto Gorica — Medana — Molimi t niti po skrajšani progi, kot je predlagal »Novi list«. Treba bi bilo, da bi županstvi v Koj* skern in na Dobrovem nakazali pod* j et ju kako podporo, sicer bodo o* men j ene vasi zgubile edino zvezo z Gorico.
Nožno. — Za naš cerkveni shod na sv. Petra in Pavla smo prvič po 16 le* tih zaslišali nove orgle. Postavila jih je tvrdka Jurman in Valiček iz Gori* ce. 'Delo je lepo. — V soboto in nede* ljo je prišfa ploha dežja ravno o pra* vem času.
Iz Gor.
Tolmin. — (Sklep šolske g a leta. — Razstava. — Poroke.)
—	Pretekli teden so končali izpite na tolminski gimnaziji. Dijaki so se od* pravili domov, nekateri veseli, drugi žalostni. Tudi na ljudski šoli so že u*
kinih pouk in zaključili šolsko leto z lepo razstavo ročnih del vseh ljudskih šol v tolminskem okraju. — V soboto se je poročil Lojze Zuzzi, sluga na tol* minski gimnaziji in liceju z Emo Ma* verjevo iz Brd, ter Lojze Leban (p. d. Uhačev) iz Tolmina s Frančiško Hu* dorovičevo. Obilo sreče!
Cerkno. — (K o 1 a v d a c i j a. — Smrt kosi.* — Na binkoštni pone* deljek se je izvršila napovedana ko* lavdacija orgel, ki jih je prenovila tvrdka Jurman* Valiček. Kn.*nadšk. kolavdato-r je ugotovil, da so orgle iz* borne, Imajoi 2 manuala in vsa moder* na sredstva za zveze itd. Prednost or* gel je posebno v tem, da so barve raznih (14) registrov med seboj po* polnoma različne. Orgle so mogočne, pripravne za spremljevanje kakršne* gakoli pevskega zbora. — Slovesnosti se je kljub nevihti udeležilo veliko domačih in tujih ljubiteljev glasbe, ki so z zanimanjem sledili pisanemu spor* redu. — 12. t. m. je med pogrebom še ne 20*letne Alojzije Peterneljev e z Rotovža umrla 18*letna članica Mar. dr. Ivanka Bevk, p. d. Zapoškarjeva v Čeplezu. Družbenice so ji priredile čeden pogreb. Isti dan je umrla na Straži pri Urbanu Neža Eržen. — 16. t. m. so pokopali Jero Kosmačevo iz Cerkna. Bog jim bodi usmiljen!
Lokovec. — (Zdoma izginil. — Občinske zadeve.) — V pe* tek dne 13. junija dopoldne je nena* doma zginil od doma posestnik Jakob Šuligoj iz Lokovca hšt. 128. Skoro ves teden so ga iskali, toda zaman. Kaj je prebrisanega moža, ki je bil svoje* časno celo občinski upravitelj in vodja aprovizacije, spravilo do tako obupnega koraka, to je težko reči. — Glavne občinske poti smo nekoliko popravili z robotami, sedaj so pa še v zelo slabem stanju nekatera soseski* na pota. Tudi poprava cerkve še čaka in nič še ne slišimo, kdaj se bo pričela.
Lome pri Črnem vrhu. — (P o g r e * š a n.) — V nedeljo dne 15. junija t. 1. popoldne je odšel 21*letni Jožef Kav* čič iz Lomov št. 28 proti Novemu s ve* tu. Ker je imenovani slaboumen, su* mi j o, da se je kje ponesrečil ali pa
morda zašel v tuj kraj. Kdor bi vedel kaj o njem, je naprošen, da sporoči očetu Antonu Kavčiču v Lomeh št. 28. (Lome in Monte N. 28 — P. Monte* nero d’Idria.)
Trnovo. —- Predzadnjo nedeljo smo imeli cerkveni shod presv. Trojice. Cerkev je bila bogato okrašena s sve* žim cvetjem. Tudi petje je bilo prav lepo. Le fantov se je premalo udele* žilo ofra; tako ne bomo mogli pove* čati cerkve, da bi šli še tisti noter, ki navadno okoli nje postajajo. Drugod imajo ob cerkvenih shodih razvado plesov; pri nas pa plesa že 6 let ni bilo.
Drežnica. — (Iz popotne tor* b e.) — Pretekli petek sem na prijazno vabilo krenil v Drežnico, kjer so prav slovesno obhajali god svojega patro* na Srca Jezusovega. V ponosni cerkvi, kjer je bilo Najsvetejše ves dan izpo* stavljeno, so glasne ure prav lepo mo* lili. Ob deseti je č. g. župnik iz Srpe* niče daroval slovesno mašo ob asi* stenci 4 duhovnikov, potem se je pa razvila prav lepa procesija. Vsi so ob* čudovali vzorni red. Samo petje in pritrkovanje ni bilo vsem povšeč. V vasi je potem ves dan vladal naj lepši red, katerega drugače večkrat kdo krši. Ves vesel sem se vračal in skle* nil, da tudi drugo leto obiščem to lepo vas pod očakom Krnom.
Novaki. — (25 * 1 e t n i c a.) —- 15. t. m. je obhajala naša dekliška Ma* rijina družba 25*letnico obstoja. De* klet a vso- cerkev tako ozaljšala, da je bila pravi gaj. Med nas je prihitel na ta slovesni dan č. g. Josip Abram iz P e vrne, ki je 1. 1905. družbo ustanovil. Imel je dva govora, kjer je orisal po* men družbe. Hitro je potekel prelepi dan. Č. g. Abramu še posebna hvala!
Iz goriSke okolice.
Vogersko. — (B i r m o v a n j e.) — Zadnjo nedeljo je lepo število naših malih pristopilo k mizi Gospodovi. Pristopili so tudi vsi birmanci, ker se je naslednji dan vršila sveta birma. V nedeljo popoldne smo slovesno- spre* jeli pod slavoloki prevzvišenega, ki je pripeljal s seboj svetinje sv. mu* četicev. Svetinje so naslednji dan vzi*
»Mislila sem na vse. Če -se boš ravnal po mojih svetih, boš videli Nejto na dan njene poroke. Dobro mi je znan načrt Sargotiovega dvorca. Goto-vo se še spo* mitijaš, da je bil ta dvorec Semnov, p redno ga je k ra* Ijica podarila Sargonu. Na koncu vrta, ki se razprostira ob obrežju Nila. stoji osamljena utica. Do nje prideš po lestvicah od reke. Ko nastane noč, se približaš s čol* rtom utici, preoblečen, v čolnarja. Tja pripeljem Nejto. da se za pol ure pogovorita. Pomiril jo boš in ji povedal, da jo ljubiš. Daj ji razumeti, da se mora zadovoljiti s tem priznanjem in se podrediti svojim dolžnostim.«
»Ne, ne, to je blaznost!« je zašepetal Roma.
Toda Roanta je bila vztrajna. Polagoma je poto* lažila njegovo vest. Zavračala je vse njegove ugovore, vzbujajoč v njem vsakovrstne občutke. Nazadnje mu je še povedala, kakšne muke je pretrpela Nejta, ko se je Noferura pred njo bahala, da jo Roma strastno ljubi in da je ljubosumen.
»Noferura se je drznila tako govoriti?« je vzkliknil žrec. »Drznila se je trditi, da jo- ljubim, medtem, ko jo komaj trpim pod svojo streho! Prav imaš, Roanta, mo* ram pojasniti Nej ti to- stvar. Nočem, da bi ta otrok mislil, da dajem prednost tej razbrzdanki. Pripravi vse, Ronta. Na večer poroke pridem v utico-,«
»Veseli me tvoj pametni sklep,« je rekla mlada žena. »Napraviti pa moraš še nekaj : prepovej Noferuri zahajati k Tui in Neferti. Tam ima obširno polje za ne* zvestobo. Vsekakor se mora tvoja žena izogibati takih družb.«
»To ji prepovem, pa ne danes,« je odgovoril raz* trese n o Roma. »Grem v tempelj in ostanem tam do po* jutrišnjem. Ostati moram Sam. Zavest, da me Nejta ljubi, da imam srečo pod rokami in ne morem zabraniti, da bi ljubljena ženska ne po-stala Sargonova ta zavest me strašno- peče.« *	*	*
Sargonova poroka z Ne-j-to se je vršila s kraljevskim razkošjem. Vsi princi, dostojanstveniki in velmoži te* banski so se zbrali v palači novoporočencev. Tudi kra* Ijica je prišla na slavnost, dasi je imela velike skrbi in ni hotela pustiti umirajočega faraona samega. Toda Ha* tasu ni z nobeno kretnjo izdala svojih skrbi. Pozdravila je navzoče in čestitala mlademu paru. Samo ona ni op a* žila Nej time potrtosti in Sargonove nenavadne raz* burjienosti. Ta ni odmaknil pogleda s svoje žene, ki je sedela s povešenimi očmi in se ni zmenila zanj. Sargon je bil tako srdit, da je komaj dvignil kozarec in napil svoji kraljevski zaščitnici. Po končani pojedini se je Hata su vrnila s svojim spremstvom na dvor.
dali v novi oltar, na katerem je pr e® vzvišeni prvi maševali. Potem je bila birma. Birmancev je bilo precej tudi iz iso'sednih vasi. Ljudstva je bilo pri vseh slovesnostih vse polno, saj !so imeli v svoji sredi svojega ljubljenega nadpaistirja. Pohvalno moramo omc» niti tudi petje pod vodstvom doma» čega organista.
Št. Peter. — Praznik farnega patro» na smo obhajali nad vse slovesno, in sicer prvikrat po vojni v novi cer» kvi. Sv. mašo je daroval mons. Berlot. Pevci so kaj ubrano prepevali. Ljudi je bilo zelo dosti.
iz idrijskega kotla
in okolice.
1 5 » d n e v n i tečaj za umetno vezenje, ki ga priredi tvrdka J. K erse» vani iz Gorice, se radi birme ni pričeli 2. t. m., ampak se bo šele 7. t. m.
Sirmovan j e. — Prevz. goriški nadškof bo birmava! v idrijski deka» ni ji po sledečem redu : v soboto 5. ju» bja v Sp. Idriji, v nedeljo v Idriji, v Ponedeljek v Ledinah, v torek V Go» doviiču iim v sredo 9. julija na Črnem vrhu. — Ženske v nespodobni noši bodo od birmovanja izključene!
Klavnica. — Delo pri novi klav» niči se je po dolgem oklevanju minuli teden pričelo. Poslopje bo obširno in moderno urejeno1. Stalo bo na po» sestvu g.čne Likarjeve, Pod gor ami.
K i n o. — V soboto in nedeljo se je v Didičevi dvorani proizvajal film, posnet ob priliki obiska podministra Alf ieri j a v Idriji in poročne slavnosti kraljeviča Humberta.
Nov g r o b. — Dne 22. m. m. je umrl v Prevaljah naš rojak g. Ivan Brus, vp. rudniški uradnik. Bil je vse življenje kremenit značaj, zvest in spreten uradnik ter odločen krščanski mož. Umrl je v 65. letu starosti. Bla» Serrtu poko jniku večni poko j !
najstarejši parlament
Zadnje dni meseca junija so prazno» vali na otoku Islandu tisočletnico, od» kar deluje v deželi narodna skupščina ali parlament, ki ga imenujejo tam Althing. Niti Anglija, najimenitnejša Parlamentarna država, nima tako sta» rodavne zbornice. Da voli islandsko ljudstvo že 1000 let svoje zakonite za» stopnike, je tako redek dogodek, da so ga proslavili z vsem sijajem. Na slavje so prišli zastopniki 25 rujih parlamentov, med njimi tudi 2 odposlanca italijanske zbornice. Otok, cigar površina meri 102 tisoč š tir j a» skih kilometrov, torej točno toliko ko» likor Bolgarija, samuje v skrajnem se» veru Atlantskega oceana, je zavit v večno meglo in ni bogzna kako* rodo» viten. N a otoku je mnogo gorovja, nad 2500 visoki vrhi, pokriti s snegom, in več ognjenikov,* ki bruhajo lavo iz Psrčja zemlje. To je vzrok, da žubore ponekod na plan vroče vode, tako zv a» ne toplice z zdravilno močjo. Dežela je sicer revna, ljudje so ribiči in kmetje, živeči v skromnih razmerah. Vseh prebivalcev je okrog 100.000.
N e p r i 1 i k e. — Suša pritiska in pojavljajo se njene posledice. Tudi vode že primanjkuje, posebno po ne» katerih predmestjih. Zato ni prav, da se pri nekem stavbišču uporablja pit» na voda, kljub temu, da prav v bližini teče voda, ki bi jo lahko uporabljali in ki itak gre neizrabljena naprej. — Prosimo mestno občino, da prepove podjetnikom in tudi drugim vsako zlorabljanje pitne vode.
Dole. — Žena posestnika Kunca na Kovačevem rovtu bi kmalu postala žrtev zastrupljenja. Golaznim je na» stavila strup, ki so ga pa kokoši po» jedle in tudi poginile. Poginele koko» ši je žena zakopala, pri tem pa je pri» šla v dotiko s strupom. Z neverjetno naglico je postajala roka otekla in modra. Le hitri zdravniški pomoči iz Idrije se je zahvaliti, da ni bilo naj» hujšega.
Ledine. — (N o v a maša.) — Ne» kaj izredno veličastnega je nova sv. maša, v vaški župniji. Na vasi ni dan nove sv. maše praznik veselja in sre» če le za novomašnika in njegove svoj» ce, temveč občuti to vsa župnija. To dejstvo smo- imeli priliko Ledinci do» kazati, ko je po 16. letih zopet izšel iz naših vrst duhovnik č. g. Matija For» tuna in v nedeljo prvič stopil pred ol» tar božji. Mogočni slavoloki, okrašena vas, in cerkev, slovesno pritrkovanje itd., vse to- je radostno pričalo o slo» vesnem razpoloženju župnije. Ude» ležba je bila iz vseh strani tolika, kot je župnija najbrž še ni videla. Iz žup» nišča se je razvil sprevod sorodnikov, dobrotnikov in znancev slavljenčevih, družice in 6 čč. gg. duhovnikov s č. g. novomašnikom. Č. g. prof. Terčelj je v slovesnem govoru prekrasno slikal pomen velikega praznika. Pri vsej slovesnosti se je izborno pokazal do» ber pevski zbor. — Č. g. novomašniku iskreno čestitamo in! mu želimo obilo božjega blagoslova.
na svetu.
Pred 40 leti so živeli še v majhnih koli» bali iz šote in vejevja, njih pridelki so bili repa, seno in pozneje krompir. Pa» sli so konje, ovce lin krave. Mučili ho jih pogosti potresi, dežela je bila brez železnice. Če bi mimo otoka ne plula slučajno 'struja gorke vode, bi bil Is» lan d pravi ledenik. Tako so pa na Islandu kljub severni legi zime mile.
Revno ribiško in kmetsko ljudstvo se je odlikovalo navzlic siromaščini po strastni ljubezni do rodne grude in šeg svojih očetov. Pusti otok so- zase» dii v 9. stoletju po Kristusu norveški izseljenci in organizirali tukaj lastno državo. Starinski jezik tistih časov se je ohranil do današnjih dni. Island je otok, kjer so nastale krasne pesmi in čudovito lepe bajke.
Pod različnimi gospodarji.
Leta 1263. je prišel otok pod oblast Norveške. Ko je v 14. stoletju Nor» veška zapadla pod dansko državo, je tudi Island postal del danske kralje» vine in ostal do danes del Danske. Sa» mo za časa napoleonskih vojen se je
ljudstvo uprlo kralju in proglasilo 1809. neodvisno Islandsko republiko. Vzrok je bil, da je danski kralj zatrl islandski parlament, to se pravi vzel ljudstvu pravico do lastnega narodnega zastop» st va. To priliko so takoj izrabili so» sedni Angleži, zasedli 1810. otok in proglasili nad njim svojo nadoblast. Ob koncu napoleonskih vojen 1814. so morali Angleži islandsko zemljo zapustiti in jo vrniti Danski. V tem stoletju se je začela dramiti islandska narodna zavest. Mali, stotisočglavi na» rod se je posebno v zadnjih 30 letih hitro razvijal: v glavnem mestu Rejk» ja viku je nastalo narodno vseučilišče, dežela je dobila moderne ceste, avto» mobile, stare lesene kolibe vso se spre» menile v lepa kmetska poslopja, ljud» ska izobrazba se je razširila, Island je razvil lastno trgovsko mornarico. Naj» večji razmah je dobilo islandsko na» rodno gibanje v svetovni vojni. Wil» sonovo načelo o samoodločbi narodov je mogočno odjeknilo tudi na otoku Islandu. Islandci niso hoteli več biti igrača v rokah Danske, temveč so za» htevali zase lastno državnost. 1. de» cembra 1918. se je njih želja izpolnila: Island je postal samostojna država, ki je z Dansko samo toliko v zvezi, da imata obe deželi istega kralja.
Za popolno neodvisnost.
Pogodba, ki sta jo sklenila 1918. Is» land in Danska, velja do leta 1943. Po njej ima Island lastno vlado, sestoje» čo iz 3 ministrov, lastne zakone, lastno zbornico, skupen je le denar, skupna je vojska. Na zunaj zastopa island» sko državo danski zunanji minister, njegovi poslaniki in konzuli, stroške plačuje Danska. Skupne zadeve Dan» ske in Islanda vodi odbor, v katerem sedi enako število odposlancev island» skega parlamenta Althing a in danske zbornice Rigsdaga. V zadnjem času se je pa ustanovila na Islandu »Stran» ka neodvisnosti«, ki zahteva popolni odcep od Danske. Gibanje se čedalje boli širi med ljudstvom. Danski je ta politični pokret skrajno neprjeten, za» kaj danlski rodoljubi ne morejo poza» biti, da je Danska vladala nekoč nad Norveško. Švedsko in celo nad Angli» jo. Od nekdanje slave jim je ostal sa» mo še Island. Z druge strani je pa Datiski zelo težko pokoriti Island, za» kaj otok je od Danske silno oddaljen, do njega vodi več ko 1500 kilometrov morske poti. Danska se je zato odio» čila za noli tik o sporazuma in popu» ščanja. Danski in islandski kralj Kri» st jan X. se je 27. i unij a nodal na, ob» širno planjavo Thingvalla. kjer se je pred 1000 leti sestal prvi islandski parlament, in poslušal sklep ljudskih zastopnikov, da mora islandska samo» stojna država postati član Zveze na» rodov. Drugi ifian je Kristjan X. sklep odobril* tako se bo Zveza narodov pomnožila za eno državo.
Ta odobritev utegne pomiriti is» land sko narodno gibanje in utrditi zvezo z Dansko. To je pa obenem naj» lepša in najdostoinejša proslava tisoč» letnice islandskega parlamentarizma. Zakaj najtrdnejša in najzanesljivejša vez med narodi je svoboda in med» : sebojno spoštovanje.
Oleato w svet.
Zborovanje male antante.
V petek 25. junilja se je končalo 11. zborovanje malega sporazuma. Vršilo se: je ob prelepem gorskem je; zeru slovaškega letovišča Štrbskc Pie; so. Beneš, Marinkovič in Mironescu so kakor običajno pretresli politične raz; mere v Evropi, govorili o pomorskem zborovanju v Londonu, o francosko; italijanskem navzkrižju, o vojni od; škodnim, ki se je uredila na konferen; cab v Haagu in Parizu, o razmerju do Ogrske in tako dalje. V teh razgovo» rih se je določila skupna politična čr; ta za bodočnost. Zunanji ministri so razpravljali tudi o Evropski zvezi in sklenili, da sprejmejo Briandov pred; log. Češko ; Slovaška, Romunija im Ju; slavij a bodo torej pristopile zvezi.
V	Štrbskem Plesu se je podpisala na; dalje.trgovska pogodba med Romu; rajo m Češko ; Slovaško. Pogodba je važna, ker so 'se doslej češki poljedeil; vi upirali uvozu romunskih pridelkov, Romuni pa niso hoteli dovoliti češke; mu industri jskemu blagu, dostop v de; želo1, ako ne dobi istih pravic njih po; Ijedelstvo. To je tudi.vzrok, da se do-; slej ni podpisala trgovska pogodba z Jugoslavijo-. Sedaj so vse- težave ‘z Ro; munijo premagale in Beneš je rekel, da se bo- v kratkem podpisala tudi po; godba z Jugoslavijo.
Najvažnejša novost letošnjega zbo» rovanja je pa pravilnik Male antante. Doisilej 'so- bili sestanki zunanjih mini; strov -strogo zaupni Ministri so se raz; govarjali čisto sami, brez prič, zraven ni bilo ne tajnikov ne zapisnikarjev. 'Tudi ministri- niso nič zapisovali. Po pravilniku 'oo drugače. Tri države bo; do tvorile stalno organizacijo s pred; sodnikom, ki bo skliceval in vodil -se; Stanke, pripravljal njih program in zastopal malo antanto na zunaj. Na sejah se bodo vodili zapisniki z vsemi govori, predlogi in sklepi. Mala an = tanta se je začela tako spreminjati v nekako zvezo držav, kar je najp-o; membtiejši sklep letošnjega zborova» nja.
Osvobojeno Porenje.
X7 ponedeljek 30. junia ob 3. i-n pol popoldne so francoske, belgijske in angleške čete zapustile prekrasne, bo» gate nemške kraje ob reki Renu, ki so jih imele zasedene od dneva premirja. Po 12 letih se je dežela vrnila v na» roč: j e domovine, Thje vojaštvo se je-umaknilo 5 let prej, nego je bilo do» ločeno v versajski mirovni pogodbi.
V	rokah tujca je ostala samo še Sar» -ska kotlina. Poslednji se je odstranil iz Porenja vrhovni poveljnik general Guillamot (Gijamó), čigar sedež je bil v mestu Mainzu. Pred odhodom je na» govoril vojaštvo, poveličujoč slavo Francije. Nato so ob zvokih franco» ske narodne himne »marseljeze« in bučanju bobnov sneli poslednjo fran» cosko trobo jnico in odkorakali na ko» lodvor. V vlak je stopil kot zadnji general Guillamot. Ko so se vozovi začeli premikati, -se nemško občinstvo ni. moglo več premagovati in je zapelo pesem »Deutscliland, Deutschland
uber ailles« (Nemčija, Nemčija nad vse).
Točno opolnoči od 30. junija na 1. julij se je začelo praznovanje osvo» bojemja izpod tujega jarma. Sirene vseh to varen v deželi so oglašujoče zažvižgale, v cerkvah so zabučali zvo» novi, hiše so se razsvetlile, množice -so začele prepevati narodne pesmi. Naj; manjša vas je praznovala veseli do» go-dek. Predsednik republike 1 lindeit» burg je izdal proglas, kjer pravi, da
mora biti »dan osvobojenja dan hva; težnosti za vse tiste, ki so za svobodo Nemčije dali življenje, za vse tiste, ki so v času zasedbe- postali žrtve svo» je domovinske ljubezni, za vse tisoče Nemcev, ki so radi tujčeve predrzno» sti bili izgnani iz svojih domov: vsem tem dolguje Nemčija neminljivo hva» težnost.«
Nato pozdravlja Hindenburg krvne brate, ki so ostali v Sarski kotlini. Proglas končuje takode: »Nemško ljudstvo ima pravico gledati s polnim zaupanjem v bodočnost. Obljuba v tej -slovesni uri bodi: edinost.«
Kaj se sliši po svetu.
Dvoživka.
Premeteni lopovi navadno žive dvojno življenje. Čez dan so ugledni trgovci,^ bankirji ali kaj podobnega, pod noč pa 'se preleve v človeka, ne» varnega tuji lastnini in tujemu živ; ! j cnju. Tako lopovsko- dvoživko so te dni prijeli v Berlinu. To- je bil lastnik velikih berlinskih kavaren, Erban po imenu. Mož je bil tako bogat, da je premogel lastno jahto (razkošen za» sebni parnik), par avtomobilov in krasne palače. Erban je imel pod sabo celo trumo tatičev, ki so mu odra j to» vali določeni delež, on jih je pa pod; piral pri poslu in jih vodil. Ko je bo» gati lopov zvedel, da mu je policija za petami, je zginil, da ga ne morejo več najti!.
Okrog zemeljske oble.
Letalec Kingsford Smith je srečno zmagal Atlantik. S prvim poletom si; cer ni dosegel Njujorka, kakor je upal, marveč je po 30;urni vožnji nad morjem moral pristati na otoku No; va Fundlandija. Radi goste megle, s katero so se morali boriti pogumni le; talec in njegovi trije tovariši skoro vso pot, je veliko letalo »Južni križ« porabilo več bencina, kakor je bilo predvideno. Zato je moral Smith na zemljo, da se je na novo založil s ku; rivom. Po- tem odpočitku je šlo na; prej do Njujorka. Sprejem na n ju» jorškem letališču je bil nepopisljiv. Nepregledna množica je vsa zadivlje; na pozdravljala junaške letalce. Ker jih je vsakdo hotel videti iz bližine, so tisoči udrli v krog, namenjen za le; talo, letalce in uradne osebnosti, in povzročili silno gnečo. Mnogo- oseb je bilo ranjenih, številno oblek strganih, navdušeni gledalci soi dobili tudi pre; cejšne bunke od prijaznih policistov, ki so delali red. Kdor je prišel v vaio» ve ljudskih množic, se je moral vdati njihovemu toku. Tudi razne visoke dostojanstvenike, ki so prišli uradno pozdravit ponosne zmagovalce širne; ga morja, je ljudski val odnesel. Kingsforda Smitha samega je otel iz divje gneče orjaški policaj, ki je le» talca dvignil in ga preko glav postavil na oder, na katerem je stal radijski aparat, po katerem ie zmagoviti leta; lec poslal pozdrave Ameriki, Evropi bi Avstraliji. Njegov spremljevalec Stanage si je delal med navdušeno množico pot z dobro domislico; trdil
je, da je ameriški predsednik Hoover in ljudje so se mu po možnosti spo< štljivo umikali. Drugi dan je bil velik sprejem v Njujorku. Nad mili jon 1 j ludi je po glavnih ulicah navdušeno vzklikalo neustrašenim letalcem.
V soboto je bil slovesen sprejem v »beli hiši« v Washingtonu, kjer sto; luje predsednik Združenih držav. X7 ponedeljek nato je Smith odplul proti St. Franciscu in tako zaključil zračno pot okrog zemlje, katero ie začel 1. 1928., ko- je preko Tihega oceana do; segel Avstralijo. Kingsford Smith je z letalom »Južni križ« preletel 130 ti; soč kilometrov. Zmagal je že vse oce; ane in vse dele sveta razen severnega in južnega tečaja. Polet čez Atlantik v smeri od Evrope proti Ameriki je pa po njegovem in njegovih tovarišev mnenju zelo nevaren in ta pot za le; ta la najbrže nikoli ne bo porabna. Glavna zapreka ie nepredirna megla, ki navadno leži ob Severni Ameriki.
Kobilice so blizu.
X7 sredo 25. junija ob 10. uri zvečer je vozil tovorni vlak premog iz Če» škega v Trst. Ta vlak in še drugega so ustavile kobilice. Strojnik vlaka pripoveduje sledeče:
»X7 bližini Dunajskega Novega me» sta, in sicer pri postaji Ober»Eggem» dorf, sem opazil na tračnicah nekaj čr= nega. Ni se mi pa zdelo sumljivo in sem vozil naprej. Kar nenadoma se mi vlak ustavi. Poskušam še enkrat, a ne gre naprej. Kolesa so se vrtela na me; stu. Šele takrat sem opazil, da so trač; niče pokrite z rojem kobilic. Kolesa so jih p orna st ila na tisoče, tračnice so postale opolzke in zato so se začela kolesa vrteti na mestu. Takrat mi je prišla misel, da bi kobilice pomoril ali pregnal s paro. Izpustil sem vse parne zapiralke, a dosegel samo, da so bile kobilice nekoliko omamljene, po» tem so pa, prav kmalu veselo naprej skakljale.«
Morija kobilic.
Na lice mesta so prišli končno gasilci iz Dunajskega Novega mesta, ki so tračnice očistili in vzpostavili železni» ški promet. Drugo jutro so bili tam za» stopniki oblastev, ki so poklicali polk vojakov, najeli nad 100 brezposelnih in nekaj okoličanov in morija kobilic se je "začela. Z zelenimi vejami so začeli j izganjati kobilice iz njiv in deteljišč
na nerodovitne parcele, kjer so jih oblivali s karbolom, kar je povzročilo takojšnjo smrt golazni.
Od kobilic napadeno- ozemlje je bi; lo sicer majhno, merilo ni niti en hektar, a tu so se nakopičile na mili; jarde, ponekod tudi do kolena na debelo. Na prostoru, kjer .sta rustia krompir in ječmen, ni ostala niti bilka, kobilice so se lotile celo krompirjevih gomoljev v zemlji.
Gasilci so rekli, da bi kobilice naj; prej uničili, če bi požgali celo napade; no ozemlje. K temu koraku pa se oblastva niso mogla odločiti, ker so se bala, da bi zgorela tudi sosedna žitna polja. Kljub temu se je posrečilo roj zatreti. '
Odkod so prišle?
Te kobilice niso kobilice sclke, o ka< torih čitamo, da delajo tako škodo v Afriki in na Jutrovem, temveč so naše domače, in sicer spodaj p k tako ime; nov ani m italijanskim kobilicam, o ka; terih smo pisali v 25. št. »Novega li; sta«. Izlegle so 'se torej v Evropi. Na; ravoelovci trdijo, da so se zaplodile na ravnini med Dunajem in Semine; ringom. Edino to si ne morejo raz; ložiti, kaj je kobilice gnalcf, da so se združile v tolik roj. Vpoštevati je namreč treba, da te kobilice niso mo« gle leteti, ker niso še imele kril. Rile so šele v skakajoči razvojni dobi. Ita; hjanske kobilice dobe pri nas krila v drugi polovici julija.
Ali nam grozi nevarnost?
Kot smo že pisali, je vzrok letos; njemu velikemu številu kobilic izred* no mila zima, ko kobilična jajčka niso Pomrznila. Pisali: smo tudi, da je obilo kobilic v sosedni Furlaniji. Zadnji »L’Agricoltura Friulana«, glasilo vi» domskega Kmetijskega urada, po s ve; ča borbi proti kobilicam več kot eno stran. Na zborovanju načelnikov pri; zadetih občin v Vidmu so poudarjali, da je eden izmed vzrokov kobilične* mu zarodu tudi ta, da je v zadnjih le» tih zelo malo ptičev. Zborovanje je poslalo vladi zahtevo, naj izda takoj stroge določbe pròti uniče van ju p ti; če v.
Ker so v sosedni Furlaniji začeli resno borbo- proti kobilicam, opravi; čeno upamo, da naše ozemlje rite bo trpelo pred temi škodljivci. Pravijo tpdi, da so zadnji veliki nalivi pomo» rili na tisoče in tisoče te golazni in da <s9vje začela razvijati na kobilicah gli; x rčna bolezen »empusa grilli«, ki po; yzroci, da kobilice kmalu poapnijo, kot večkrat poapnijo sviloprejke.
Velikanski strah pred kobilicami je torej neopravičen, a na straži mora; n]o le biti. Predvsem morajo čuvati
oblastva.
Glbjarve.
Dekret o kongrui,
v v uradnem listu z dne 21. jun. 1930. st- 44 je bil priobčen kr. dekret od 1. maja 4930. št 772, ki ukinja člen 8. t tretji odstavek) avstrijskega zakona z dne 19. sept. 1898 št. 176 in tozadev; j ne določbe izvršilnih naredb od 16. j nov. 1898. št. 205 in 14. januarja 1904. st. 7.	i
Ostane pa še nadalje v veljavi do; iočba, da morajo duhovniki vlagati fasi j e preko škofije.
Iz tega sledi, da niso duhovniki dolžni povrniti svot, ki so jih na pod; lagi ukinjenih avstrijskih določb pred časom od njih zahtevale prefekture. Te dobrote so deležni duhovniki, ki do danes dotičnih svot še niso plačali.
Za invalide.
. Pokrajinsko invalidno udruženje javlja vsem invalidom, da je poštna uprava razpisala 33 mest za poštne sle v goriški pokrajini. Za po» jasnila sc obrnite na omenjeno udruženje (Corso Vittorio Em. lil. 33, Gorica).
Za obrtnike.
Vse obrtnike in male industrijce obveščamo, da je zavod za pospeševanje obrti poveril drja Làgancllo, Corso Verdi 28, Gorica, da sprejo» ma prošnje za kredit malim obrtnikom.
Odobritev trgovskih dovoljenj.
Tržaški občinski načelnik poživlja trgovce na debelo in drobno, da do 15. t. m. predložijo po trgovskem sindikatu obrtna dovoljenja mestni občini, da jih odobri za tekoče leto. Trgovcu, ki ne predloži licence, sc trgovina zapre.
Sv. birma.
Prevzvišeni knez in nadškof goriški bo delil zakrament sv. birme v idrijskem dekanatu: 5. .julija v Sp. Idriji, 6. v Idriji. 7. na Ledinah, 8. v Godoviču in 9. v Črnem vrhu. V solkanskem dekanatu bo pa sv. birma: 12. julija v Grgarju, 13. v Čepovanu, 14. na Trnovem, 15. na Banj; šicah, 20. v Solkanu, 21. v Kronbergu in 22. v Pcvmi.
Odbor bratovščine »Skalnica«
ima v nedeljo 6, t. m. sejo v navadnih pro» štorih.
Zgubljeno.
Nekdo je 1. julija dopoldne v Solkanu pri Poberaju (pri mlatilnici) zgubil listnico s svolo denarja. Kdor jo najde, naj jo prinese na upra» vo lista.
Bivši financarji.
22. junija se je v Gorici ustanovil pokrajin» ski odsek bivših financarjcv. Udeležba je bila velika. Odsek poziva vse bivše financarje, naj pošljejo svoje naslove na odsek, via Alvarez 7, Gorica.
Tli feSBÈkììi pričBlkoe.
Trst, 1. julija:
Sadje: Črešnje italijanske 240, i-itr; ske 360, hruške 250, breskve 340 do 500, marelice 380.
Zelenjad: Radič 70 do- 200, zelje 60, solata 50 do 100, fižol v stročju 60 do 70, bučice 50 do 80, kumarice 50 do 80, špinača 100, grah 180 do 200, blitva 50 do 70 pesa 60.
Krompir 40.
Gorica, 2. julija:
Sadje: Domačih črešenj (iz Gor) pride na trg dnevno le do 15 kvinta; lov, večinoma jih trgovci dovažajo iz Tarčenta. Cena 220 do 230. Hrušk in jabolk pridejo na trg le posamezne košare po 120 do 180. Breskev je dnevno 10 do 15 'kvartalov (tudi že pr; ve triumf) in gredo po 250 do 350. Sli; ve (briški, oziroma francoski a mòli) so po 200 do 250. .Marelic je dnevno
kakih 500 kg po 200 do 350. Vse sadje gre v inozemstvo-, predvsem v Av; s tri jo.
Zelenjad: Bučice 25 do 30, kumarice 50 do 70, fižol v stročju za solato 80 do 100, za v kozico 60 do 80, grah (ve; činoma gorski) 150 do 180, špinača 80 do 100, rdeča pesa 60, Spargi ji so kon» čali. Zelenjad razen bučic gre v ino; zemstvo.
Krompir 35 do 40, jajca 42 do 47.
Tržni pregled.
Krušna žita: Na severni polovici na» še zemeljske krogle smo pri začetku ali že celo sredi žetve. Zdi se, da smo pridelali precej manj krušnih žit kot lansko leto. Zedinjene države ameri; ške pravijo, da znaša pridelek 10 mi; lij on o v kvintalov manj kot lani. Tudi Kanada se z žetvijo ne hvali. Ravno tako bo v Evropi pridelek manjši od lanskega. Avstralija in Argentina, kjer je sedaj začela zima, ne moreta še vplivati na trg. To bo januarja, ko začne pri njih žetev.
Iz rečenega sledi, da bi morala biti cena krušnega žita sedaj višja ali vsaj bolj napeta kot pred mesecem dni; a ni tako, ker so merodajni tudi drugi činitclji in sicer lanske zaloge ter spe* kulacija. Pred dnevi smo citali, da so v Njujorku padli zopet skoraj ' vsi vrednostni papirji. Posledica je bila, da se je znižala tudi cena pšenici, ki je bila talko nizka, kot še ne pomnijo. Sedaj se pa bodo cene krušnemu žitu najbrž vendar nekoliko dvignile. Za* kaj če izpade žetev slabše kot lansko leto. bo povpraševanje večje in po* nudba manjša.
V Italiji kaže žetev precej slabše kot lansko leto, ko smo dosegli re* kord. Računajo, da ho letošnji pride* lek manjši za približno 10 milijonov kvintalov. Znašal bo torej nekaj nad 60 milijonov, kar pa je več ko srednji letni pridelek. Da ni letošnja žetev ta* ko visoka, kot bi lahko bila, je krivo predvsem veliko poleganje žita. Na trgu se pozna vpliv povišane carine na pšenico, (danes okoli 60 lir na k vin* tal), zakaj vse moke so porastle pri» bližno za 10 lir na kvintalu. Cene so danes v Italiji sledeče (za kvintal v li» rab) :
stara pšenica	145 do	150
nova pšenica	130 do	140
jugoslovanska koruza	55 do	58
domača koruza	64 do	67
rž	70 do	75
ječmen	92 do	95
oves	72 do	75
moka št. 1	198 do	202
moka št. 0	202 do 207	
moka št. 00	210 do 215	
koruzna moka	72	
koruzni zdrob	85	
Živina: Pri klavni živini ni nič no*		
vega; pač na je precej živo povpraše* vanje po plemenski živini, ki je precej draga. Živinorejci zahtevajo carino na inozemsko živino in pravijo, da bo vlada le tako dosegla cilj živinorejske bitke (battaglia zootecnica). . Klavna živina je po 320 do 420, teleta od 460 do 530, debel; nrašiči po 450 do 550 za 100 kg žive teže, mladi prašiči po 80 rio 110 lir za glavo.
Krma: V naši deželi je letos izredno visok pridelek krme, zato pa je cena zelo nizka in se dobi seno tudi po 10 do 12 lir za kvinta! V iniotranljosti so približno iste razmere. Otrobi se dobe po 62 do 65, oljnate tropine po 80, a povpraševanje je majhno.
Vino: Računajo, da je v celi deželi približno ena tretjina lanskega p ris delka nerazprodana. Cene so zato preš cej nizke. Izjemo dela le kraški teran. Še težje razmere so v tem oziru v nos tranjosti. V južni Italiji se dobe dos bra' vina tudi po 5 lir za stopinjo als kohola, tako da bi šlo naše vino v srednjem po 50—60 lir. Vino z 10 do 12 od sto alkohola se nudi na borzi v Milanu po 70, močnejše po 85 do 95. Dobra, znana vina so seveda precej dražja.
Mlečni izdelki in mleko: Trg se še< ni popravil, a se bo kmalu ker se koli» čina mleka krči. Trenutno je naše mles karniško maslo po 13 do 14 lir, krneč» ko po 10 do 11, tolminski sir po 6 do 7 lir za kg, mleko na deželi po 60 do 70 stot. za liter. V Lombardiji je pois no mleko iz hleva po 48 do 60 lir. Po taki ceni ga plačujejo sirarne in trgov» ci, ki zalagajo mesta.
Modra galica je na drobno po 240 do 250. Letos jo rabijo vinogradniki več kot lansko leto, ker se menjuje vlažno vreme z vročino, kar najbolj pospešuje razvoj peronospore. Pero; nospora je vzela ponekod tretjino le» tošnjega pridelka, ki je kazal prvot» no izredno dobro.
Činkvantin.
Činkvantin je splošno vpeljano ime za koruzo, katero sejemo po str niš ču. Ime je italijansko, slovenski bi morali reči »petdesetdnevnik« ali »petdeset» dnevna koruza«, kar pomeni, da do» konča to žito svoj življenski tek od semena do zrnja v dobi petdesetih dni. V zadnjem času skušajo vzgojiti še bolj zgodnjo koruzo, ki jo imenu» jejo »kvarantin«, to je »štirideset» dnevnik«. Imena sama niso pravilna, zakaj malokdo je dobil v 50 dneh iz koruznega semena zrele klase. V spio» snem sejemo činkvantin v začetku ju» lija, požanjemo ga pa koncem septem» bra, prav redko prej. Če sešte j mo dne» ve, dobimo 75 do 90 dni. Le če bi bile vremenske razmere za razvoj čin» k vanti n a najugodnejše, hi mogoče za» dostovalo 50 dni, to pa se zgodi zelo redko ali nikoli.
Kdor hoče pri nas sejati činkvantin, mora predvsem paziti, da seje zgod» nje vrste pšenice, kot so Ardito, Villa Glory, Montana in podobno, ki so marsikje v naši deželi že na mladini» cah. Pozne vrste pšenice so prepozne za setev činkvantina. ker sta pri nas julij in avgust navadno presuha. Mo» goče bosta letos bolj mokra. Dobro uspe činkvantin tudi po zimskem ječ» menu, ki zapusti njivo marsikje že pred sv. Petrom.
Kot pri vsaki koruzi je treba tudi pri čimkvantimu paziti na dobro seme, ki tiči predvsem na sredi klasov. Zr» nje iz zgornjega in spodnjega konca Masa navadno ni dobro razvito, zato
! da skoraj redno le šibke rastline. Po» j trebno je tudi zbirati za seme le rav» ne, na obeh koncih približno enako debele klase. Zrnje naj bo na klasih za seme v ravnih vrstah.
Ker žito zemljo precej izrabi, je tre» ba činkvantinu gnojiti. Kdor nima preperelega hlevskega gnoja, naj gnoji z umetnimi gnojili. Za vsak ar (= 100 štirjaških metrov) vzemimo po 4 do 5 kg superfosfata in po poldrugi do dva kg amonijevega nitrata. Obe' gnojili raztrosimo pred setvijo po pre» orani njivi. Kjer ni zemlja ilovnata ali lapornata (=. šovdanaista), naj se po» gnoji vsak ar zemljišča tudi z enim kg kalijeve soli.
Umetna gnojila 'so sicer draga, a brez superfosfata skoraj ne gre. Pri» hraniš si pa lahko amonijev nitrat, to je dušičnato umetno gnjilo, ki je naj» dražje. Kdor noče z njim gnojiti, naj uporabi ob pletvi gnojnico. Zalivati mora seveda le z razredčeno gnojnico.
Cepite vrtnice!
Od sedaj do začetka septembra je čas za cepljenje vrtnic. Šipka ali sr» bevke je po naši deželi mnogo, cep» 1 jen je v oko ali okuliranje je prav lah» k o. Dobre cepiče dobiš povsod, saj je v deželi polno najlepših vrtnic ali gar» trovž. Ne zamudite prilike!
Zbirajte sadne koščice in peške!
Mladih dreves se nasadi letno pri nas na tisoče in morda celo na stoti» soče. Težki tisočaki gredo letno iz de» žele za mlada, večkrat malovredna drevesca. Ta denar bi lahko ostal do» ma, če bi vzgajali drevesca iz se» mena.
Sedaj je čas, da si nabereš čreš» njevih kosti. Najboljši so divjaki iz koščice divje, gozdne črešnje, ki baš sedaj zori. Koščice vsadi, če mogoče, s črešnjevim mesom vred takoj na vrtu. Ne suši črešnjevih koščic, ker zgube kalivost.
V nadaljnjih mesecih skrbi za hru» škove in jabolčne peške, za breskvine kosti itd. Čimbolj divja je vrsta, tem močnejše bo seme in tem bolj od» porno drevesce proti boleznim.
Pincira jte breskve! *
Izkušnje zadnjih let uče, da se ne sme breskev v suho obrezovati. Zdi se, da je velike smolikavosti krivo baš suho, to je zimsko obrezovanje. Brc» skve je treba obrezovati zelene, to je od junija do konca avgusta, ko so v najbujnejši rasti. V ti dobi je treba odstraniti in krajšati veje, ki kvarijo pravilnost krone. Čim manjše rane narediš drevesu, tem laže se bo zace» lilo. Zaceli se pa lahko le rastoče drevo.
Živina na planinah.
Žalostne so nekatere naše planine. Blizu staj so' kupi živalskih odpadkov, dokler jih veter, solne e in. dež ne uni» či j o. Ti odpadki bi lahko služili , za gnojenje planine. Ne zahtevamo sicer, da kmetje spravljajo na planine vreče umetnih gnojil, četudi drugod tako delajo, a vsaj to, kar je zastonj in kar je pri živinskih stajah v nadlego in napotje, vsaj to uporabimo v svojo korist.
! Move I postave.
PRIVILEGI.
j Dolžnik jamči po zakonu za svojo j obveznost z vsem premičnim in ne» : premičnim, sedanjim in bodočim. ! imetjem. Če ne plača, mu upnik lahko zarubi-premoženje. Pri tem imajo vsi j upniki enake pravice, če nima eden ali drugi izmed njih določenih predpra»
ZOBNI ZDRAVNIK dr. ERVIN NETZBÉNDT,
kirurg,
sprejema v IDRIJI
irnnlr finn od 9. — 12. in od ¥bdli Udii 3. — 5. popoldne.
Ob nedeljah in praznikih od 8,-—11.
Zahvala.
V četrtek, dne 26. min. m. je poklical Vsemogočni k sebi našega ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, brata in strica, gospoda
Ivana Duj-ca,
posestnika in mlinarja.
ter ga rešil muk zemskega trpljenja na pragu 81 leta njegavega življenja.
Dolžnost nam je, da se ob tej priliki prav srčno zahvalimo vsem, ki so blagega pokojnika tolažili v dneh njegove kratke, a mučne bolezni, kakor tudi vsem mnogoštevilnim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so v tako častnem številu spremili dragega rajnega do njegovega zadnjega domovanja.
Posebej pa se zahvaljujemo gg. zdravnikoma dr. Fr. Ambrožiču in dr. L. Zanni-ju za njun trud v lajšanju trpljenja, čč. duhovščini za tolažbo in spremstvo, g. A. Štreklju za v srce segajoči govor, domačim pevcem za ginljive žalostinke; skratka, vsem, ki so nam v dneh bridke žalosti skušali lajšati brezmejno bol -naša prisrčna zahvala. Poplačaj Bog stotero !
Zavrhek-Loka 30. junija 1930.
Žalujoča rodbina Dule in sorodniki.
„ALLE GRANDI FABBRICHE-
Trst, Corso Garibaldi 10,
______— tel. 79-35. -j ......	_gg
Ker smo že globoko v poletni dobi
razprodajamo
vse
poletne predmete po znižanih cenah.
«r 0H0RI8T1TE 5E 5 TOPIMO!
Kdor kupi za več ko 20 lir blaga, prejme še dar,
vic. Kadar ima dolžnik dovolj premo* ženja, da lahko plača vse terjatve up* nikov, pridejo vsi do polnega plačila; če pa v slučaju izvršbe (eksekucije) dolžnikovo premoženje za vse dolgo* ve ne zadostuje, se vse terjatve so* razmerno znižajo. Enakost' upnikov je pri izvršbi sicer pravilo, vendar pri* znava zakon nekaterim upnikom v določenih slučajih prednost (privilegi pred drugimi. Ta prednost obstoji v tem, da mora vse dolžnikovo premo* žen j e ali njega posamezni deli služiti v prvi vrsti za to, da pridejo do pia* čila privilegirani upniki in šele, če kaj ostane, drugi. Do sedaj smo razložili zastavno pravico na premičninah in nepremičninah (hipoteko), ki daje do* ločenemu upniku pravico, da si izpla* ča svojo terjatev iz zastavljenih pred* metov. Italijanski zakon pa daje še v mnogih drugih slučajih nekaterim up* nikom prednost pred drugimi, in te slučaje imenuje zakon privilege. Pri* vileg prihaja pa do veljave samo v slučaju izvršbe. Prednostna (privilegi* rana) terjatev mora biti izplačana pred vsemi drugimi, to je tudi pred terjatvami, ki so zavarovane z zastav* no pravico. Privileg se tiče lahko pre* mičnin ali nepremičnin. Če so predmet privilega premičnine, razlikujemo splošne (generalne) in delne (specijal* ne) privilege. Splošni privilegi so ti* sti, ki se tičejo vseh, delni privilegi pa le posameznih dolžnikovih premičnin. Nepremičninski privilegi so vedno le delni.
Splošni premičninski privilegi.
Zakon pozna pet splošnih privile* gov. Pravico do splošnega privilega imajo naslednje terjatve:
1.	Sodnijski, eksekutivni troški. Ker so ti troški potrebni in koristni za vse upnike, je popolnoma v redu, da mo* rajo biti poravnani pred vsemi drugi* mi terjatvami. Te troške je treba raz* likovati od upravnih troškov za časa konkurza. Upravni troški se morajo namreč odbiti tudi pred prednostnimi terjatvami in šele za tem pride do razdelitve dolžnikovega premoženja med upniki.
2.	Pogrebni troški, ki so bili po kra* jevnih navadah potrebni.
3.	Bolniški in zdravniški troški, ki so bili napravljeni v zadnjih šestih mesecih dolžnikovega življenja. Ta določba je pravična in socialna, ker drugače bi se zgodilo, da ne bi hotel nihče skrbeti za zadolženega bolnika, in sicer v bojazni, da ne pride do plačila.
4.	Izdatki za vzdrževanje dolžnika in njegove družine v zadnjih šestih mesecih in zaslužki njegove služinča* di ža isto dobo. Pri tem pride v po* štev dolžnikova smrt in njegov gospo* darski polom (konkurz, faliment).
5.	Državne terjatve za vsako dav* ščino za tekoče in za preteklo leto; isto pravico imajo tudi občinske in deželne doklade na državne davke. Ta prednost se pa ne tiče zemljiške* ga davka, ker jamči za zemljiški da* vek zemljišče. Za tekoče leto je treba smatrati leto, v katerem se je začela izvršba,
Delni premičninski privilegi.
Zakon našteva 11 delnih privilegov. Mi pa bomo vpoštevali le najvažnejše.
Pravico do delnega privilega imajo te*le terjatve:
1.	Državne terjatve za carino, užit* nino, registrsko pristojbino in vsako drugo davščino, ki se tiče določene premičnine.
2.	Terjatve, ki izhajajo iz najemni* ne, to je: najemnina, pravica do od* škodnine za škodo, ki jo je povzročil najemnik itd. Če gre za stanovanjsko najemnino, se prednost razteza na vse premičnine, ki se nahajajo v stanova* n ju in tudi na vse blago, ki se nahaja v trgovini; ne pride pa v, poštev de* nar, zlatnina, srebrnina in druge dra* gocenosti, ki služijo zgolj za osebno uporabo dolžnikovo in ne za stano* vanjsko ali hišno opremo. Če gre za zakup, obsega privileg vse premični* ne, ki služijo za obdelovanje zemlji* šča, pridelke, ki so bili pobrani v zad* njem: letu, ko je začela izvršba in tudi vse shranjene pridelke. Privileg se ti* če tudi stvari tretjih oseb, ako niso bile ukradene in izgubljene in ako ni najemodajalec vedel, da so tuja last.
Ta privileg daje najemodajalcu tu* di pravico, da zahteva preko sodnije izročitev premičnin, ki so bile odne* šene iz stanovanja ali z zemljišča. To pa mora storiti v teku 40 dni, ako gre za zakup, in v teku 15 dni, če gre za, stanovanjsko najemnino.
Če je bila najemninska pogodba re* gistrirana, lahko najemodajalec izter* ja najemnino za tekoče, za predhodno leto in za vsa leta, dokler se ne do* konča izvršba; drugače pa le za teko* če leto in za, leto, ki sledi izvršbi.
3.	Terjatve, ki izhajajo iz kolonske* ga razmerja. Ta privileg služi kolonu in gospodarju ter obsega vse premič* n ine, ki se nahajajo na, zemljišču in v kolonskih poslopjih.
4.	Terjatve, ki so nastale za nakup semen, in zaslužki delavcev pri ob de* lovanju zemljišča ter pri spravljanju pridelkov. Predmet privilega so pri* delki.
5.	Terjatve krčmarjev za pijačo in jedi na popotnikovih premičninah, ki so shranjene pri krčmarjih.
Privilegi na nepremičninah.
Na nepremičninah imajo prednost predvsem te*le terjatve:
1.	terjatve na troških, ki so nastali zaradi dražbene razlastitve nepremič* nin;
2.	državne terjatve na davkih za te* koče in za predhodno leto; iste pravi* ce so deležne tudi deželne in občinske doklade;
3.	državne terjatve za registrsko pristojbino in vsako drugo davščino, ki se tiče določene nepremičnine;
4.	terjatve, ki smo jih našteli pri splošnih premičninskih privilegili.
Ob koncu naj sledi kratek nasvet: ko kupiš zemljišče ali hišo, prepričaj se na davkariji, ali so bili plačani dav* ki in registrska pristojbina, zakaj dru* gače se lahko zgodi, da jih boš moral ti plačati. Večkrat gre pri tem za lepe tisočake.
UPORABITE PRILIKO
izredne poletne prodaje pri tvrdki
5. LEVI, Trieste, eia S. Lazzaro 9.
Par primerov:
Batist v barvah za perilo . a L 1.90
Svile za obleke..............a	L	3.50
Madapolan....................a	L	1.90
Borgo za srajce .... a L 2.80 Panama za srajce .... a L 2.80 Naj finejši popelin .... a L 3.50 Platno »naturai« .... a L 3.20
Svila za perilo..............a	L	1.90
Pelle uovo, fino .... a L 3.50 Gobaste brisače ....al, 3.50 Platnene brisače na meter . a L 2.90
Cajh za moške obleke . a L 6, 9, 10 itd. itd. Za krojače poseben popust.
Velika izbera volnenega blaga za moške obleke.
Češko platno za pernice — izredna prilika.
Beli prtiči ...................a L 0.90
Namizni prti na meter . . a L 4.20 Črn saten ... od L 3.— naprej Velika izbera nogavic, maj itd. Pazite na številko!
ZA OBUVALO RABITE SAMO ČISTILO
KI USNJE OHRANI, OMEČI IN OSVETLI.
Izdelek tvrdke „SID0L C0MPANY“ - Trst, via S. Zaccaria l
Žrebanje beneških obveznic.
Od 1. do 12. maja se je vršilo sedmo žrebanje PRVE serije in prvih sedem žrebanj DRUGE serije. Celotnega seznama ne moremo priobčiti, ker bi za to rabili več kot celo številko »Novega lista«. Zatd priobčujemo le seznam tistih obveznic, ki so bile izžrebane z nagrado. Popolni seznam vseh izžrebanih «številk je na razpolago pri naši upravi. Kdor pa hoče pismen odgovor, mora priložiti znamk za eno liro.
Nagrade sedmero, sžrefe&snje. 1. serije :
Nagrado 100.000 lir je zadela št.
1,623,237
5 nagrad po 10.000 so zadele št.:
284681	541226	■ 706525
764538	1870423
10 nagrad po 5.000 lir št.:	
202620	486981	759328
766292	1046783
1395506	1626151	1777269
1801715	1892469
100 nagrad po 1,009 lir številke:
570	623603	1255995
51604	629775	1256455
57849	631670	1268408
58940	635050	1279209
67938	637824	1321867
77008	705571	.	1337158
105531	‘713427 '	1359267
110744	758123	1388264-
128201	767777	1404456
161422	769338	1411170
170350	773992	1429027
203647	804197	1431449
223392	851942	1445562
255765	857700	1478313
270136	902060	1489024
276986	925125	1495362
278127	932661	1530374
292463	934418	1558951
296399	943084	1564692
305059	962810	1601260
334024	963175	1606665
335227	994537	1615943
381435	1014939	1707924
402502	1037677	1731093
415966	1034563	1774223
424834	1094693	1807207
437t>76	1101945	1810701
439523	1118684	1815628
462189	1126999	1829406
489222	1177833	1879416
559844	1185116	1897286
563885	1205346	1967872
592573	1245508		
601860	1251650	
Nagrade prvega do sedmega žrebanja druge serije:
•	1. žrebanje.
Nagrado 100.000 lir je zadela št. 1270857
Nagrado po 10.000 lir:
578913	590940	955416
1072958	1139261
Nagrado po 5.000 lir:
4817	169749	445675
493631	1369139	1499694
1515207	1639919	1722768	1729985
	Nagrado po 1.000 lir:	
6903	840144	1450114
94730	844512	1461946
113260	858045	3488176
162852	887156	1501467
193655	893101	1510038
203878	897323	1562062
227864	-	898481	1581724
245714	899575	1598179
289960	913458	1599384
310855	945860	1616978
325538	972895	1630441
337421	1005695	1632918
384218	1013395	1646336
440413	1042014	1665224
447334	1056017	1672506
454944	i058620	1679528
473512	1100251	1708027
477383	1161616	1747604
504077	1228468	1747862
543852	1243805	1750526
554587	1246427	1786282
562202	1257928	1877001
574486	1275501	1879818
600303	1276837	.	1893200
630680	1289036	1897758
642766	1322347	1899265
665109	1330884	1909334
667309	1352109	1926211
731176	1365347	1928012
745742	1388508	1932171
772627	1389282	1961687
784233	1394957	1979638
798919	1416693	;	-
812263	1446325 2. žrebanje.	—
Nagrado 100.000 lir je zadela št.		
	1216705	
	Nagrado po 10.000 lir:	
1064485	1207610	1821211
1907226	1976897		
	Nagrado po 5.000 lir:	
32058	66838	967847	1098731
1556138	1603805	1705405
1775929	1943004	1964275
	Nagrado po 1.000 lir:	
5879	673073	1317208
13922	702465	1372898
49998	715392	1377667
55942	727789	1380367
72687	730823	1403238
79258	742411"	1421195
120798	768138	1441705
121813	804414	1443307
172372	814547	'	1447995
191750	844745	1484354
194903	845854	1504717
196967	849804	1525889
224821	861100	1536644
239107	871762	1556029
248967	875753	1559118
264938	906714	1568425
268625	916651	1614500
292510	919734	1620178
304128	960870	1623123
340343	961549	1643470
377954	994862	1647849
388518	1025720	1670719
431142	1033253	1681922
440365	Ì050227	1688180
444531	1065826	1785461
482103	1084012	1793349
487438	1100928	1797735
527322	1108678	1814892
550519	1130295	1825055
594836	1169844	1843852
596662	1207944	1934392
631080	1214262	1954537
647857	1287363	
658801	1296415 j, žrebanje	
Nagrado 100.000 lir je zadela št, 1756067 Nagrado po 10.00(4 liri		
1063366	1092498 1599957	1921827 Nagrado po 5.000 lir:	lì23866
19917	85488	235056	537584
829870	980827	1139776
1159845	1424373 Nagrado po 1.900 lir:	1692380
10167	789997	1446640
59774	793898	1452080
76969	809672	Ì457012
87538	829996	1460937
102658	838269	1494570
106804	852594	1505303
106864	859895	1520949
111925	860594	1527404
1496.10	877511	1536828
171403	885502	1541735
241645	908037	1563434
250843	911605	1584065
250995	917077	1609372
291410	944055	1614756
315918	961319	1628830
320090	993924	1661875
320941	1002153	1686660
322494	1030498	1730837
391583	1067239	1747767
407680	■ 1084212	1749754
498925	1103130	1763632
507315	1108530	1773Ó25
518843	1156961	1784606
524153	1164358	1826661
584603	1172188	1902147
589245	1183820	1938275
595016	1200993	1945793
631838	1213064	1955305
632202	1214989	1967197
649758	1264971	1967546
668905	1306593	1988233
749789	1334848	1989676
771492	1363994	
784687	1415365 4. žrebanje.	
Nagrado 100.000 lir je zadela št. 1439413 Nagrado po 10.000 lir:		
701240 1395240	872794 1912502 Nagrado po 5.009 lir:	941734
83375	490958	563795	649118
809327	957833	1054532
1118139	1127526 Nagrado po 1.000 lir:	1182626
77954	636647	1402959
94060	644952	1413632
97780	654566	1418026
121895	718436	1425148
127393	757044	1446723
127564	775412	1499459
130464	863358	1550206
138528	' 864169	1579514
140693	867827	1594698
169800	887614	1612052
216439	902510	1656058
224299	914511	1668780
234557	915669	1671414
252001	927304	1682364
278583	935456	1687574
313378	937822	1721573
345332	941386	1728635
385470	946074	1750097
394843	960217	1790846
411896	1063657	1794551
424372	1108847	1799890
461803	1137155	1813881
468730	1144284	1841593
471769	1161059	1853830
509907	1165635	1863362
555868	1186189	1864638
576598	1186864	1896881
593489	1192584	1932802
600881	1253967	1938165
603998	1284031	1949144
626133	1326912	1954819
628344	1352821	1985735
629249	1361686	
634336	1395678	—
	5. žrebanje.	
Nagrado 100.000 lir je zadela št.		
	1813342	
Nagrado po 10.000 lir:		
113035	916210	1309708
1516963		1585404
Nagrado do 5.000 lir:		
483768	603667	644453	752980		
829311	1151637	1161242
1388394	1612292	1963013
Nagrado po 1.000 lir:		
37332	756105	1263161
43182	762040	1307520
44475	771667	1308000
95140	796625	1313296
107080	820821	1401788
140532	826756	1404385
153024	854350	1427497
155245	857977	1434666
177965	896380	1468294
195171	913450	1489262
212191	913604	1555698
222597	923711	1602333
242379	948019	1614660
244457	987561	1647281
262042	1002807	1654423
268018	1005638	1671011
290369	1006047	1696247
294642	1020983	1705060
310753	1029826	1705653
311896	1029935	1739924
348061	1032485	1801279
360230	1039365	1826261
389585	1060390	1859341
412303	1071670	1876275
542241	1093144	1883240
554013	1130106	1898471
558511	1161046	1902508
573218	1161333	1923932
586802	1183116	1934000
611024	1184748	1954663
647539	1186319	1962451
671221	1240182	1971217
694923	1249068	
726832	1253361	
(. žrebanje.
Nagrado 100.000 lir jc zadela št. 1320074
Nagrado po 10.000 lir:
384755	1026220	1202571
1559178	1685605
Nagrado do 5.000 lir:
44448	175453	211348	221134
504698	624997	754314
3524197	1740914 Nagrado po 1.000 lir:	1946835
4105	546558	1375434
5157	546780	1375663
5487	571691	1375819
26493	629275	1405320
29422	644768	1407755
42255	712522	1414401
44205	733842	1437584
55257	747551	1442512
104137	778951	1498536
109464	797079	1507585
111064	806649	1513736
140416	839971	1523975
144201	848214	1555836
175241	858057	1560930
188678	867624	1592380
198777	906467	1708695
233232	950388	1719376
233633	958962	1723748
277239	960098	1749362
300382	989474	■ 1777860
309310	1037351	1795165
312820	1040048	1811064
316735	1053045	1864110
324221	1069169	1868519
344465	1096643	1883357
354195	1157000	1897492
417305	1172681	1898119
454202	1221865	1898252
455679	1239329	1917806
456762	1296540	1955159
458713	1305135	1963266
459149	1315649	1973408
459460	1343714	
504359	1360355	—
7. žrebanje.
Nagrado 100.000 lir je zadela št. 1784193
Nagrado po 10,000 lir:
32134	336011	1059782
1118827	1-666761	
	Nagrado no 5.000 lir:	
30901	266984	305533	317516
579750	1103027	1315463
1489760	1703147	1913714
	Nagrado po 1.000 lir:	
111	759471	1334357
19748	771034	1348367
53869	772847	1354189
58786	781600	1363962
76158	829502	1373918
92569	853559	1426603
92575	853837	1436653
‘ 143638	859912	1438808
159717	864868	-1453493
182198	890316	1471432
193191	894868	1476944
202665	939592	1479309
212160	939982	1487518
212557	983469	1505105
213051	1004306	1516227
231578	1024874	1536369
244284	1052976	1555191
245580	1117307	1606707
279901
292491
351389
351539
419487
446291
559229
560790
623653
634904
705893
727327
731101
735538
749753
750700
1118790 1120474 1140252 1163985 1171347 1173673 1194548 1196519 1204728 1220875 1229199 1274550 1279015 1310082 1315495 1329087
1654109 1673231 1707682 1722146 1722409 1756924 1785195 1793196 1819478 1823570 1838430 1895234 1948033 1982038
©sitar Canarutto, ?{££
TRST, via Matt. Ren. Imbriani št. 13.
Prodajam ob birmi nove in rabljene predmete po zelo nizkih cenah.
&*&&&
Širite „NOVI LIST".
A
ONSTRAN OGRAJE
obvarovani pred vsake nevarnostjo
Zalibog so vsi otroci do šestega leta podvrženi nevarnim črevesnim parasi-tom, ki jim pravimo gliste.
Posledice so večkrat nevarne in v mnogih slučajih (kakor dokazujejo stati stike) tudi smrtr.onevarne.
Potrebno je vsled tega, da se da otroku kak pripomoček proti glistam.
Dajte vašim otrokom čistilno sredstvo proti glistam, ki se imenuje ARR1BA.
Je to izboren čokoladni bonbon, ki je znanstveno pripravljen in ki uniči gliste takoj in popolnoma.
<ÀRRIBÀ
Vprašanja in odpori.
Vprašanje št. 472: Žena mi je dovolila se« zidati hišo na njenem zemljišču in obljubila, da prepiše zemljišče na moje ime. Danes o tem noče nič slišati in si celo lasti hišo. Kaj mi je storiti? — Odgovor: Ker je žena privo» lila, da se je hiša zgradila na njenem zemlji» šču, si ne more lastiti lastnine na hiši. Hiša in zemljišče, na katerem je zgrajena, je Vaša lastnina. Žena ima samo pravico od Vas za» htevati, da ji odplačate gradbeni prostor po navadni trgovski ceni. Če bi se žena ne hotela mirno poravnati, jo lahko prisilite k prizna» n ju lastnine s tožbo.
Vprašanje št. 473: Preko županstva sem vložil prošnjo za oprostitev samskega davka. To je bilo že jeseni, a do danes še nimam re» šitve. Kam naj se obrnem? — Odgovor: Po» drezajte pri davkariji, da Vam prošnjo čim« prej reši.
Vprašanje št. 474: Imam nezakonskega otro« ka, katerega je njegov oče priznal. Sedaj žu= ga, da mi ga odvzame. Ali ima pravico? — Odgovor: Varuštvo nad nezakonskim otrokom pritiče roditelju, ki ga je priznal. Če sta ga oba priznala, pritiče v prvi vrsti očetu. Če bi pa oče otroka zanemarjal, mu mati varuštvo lahko odvzame.
Vprašanje št. 475: Oče je dobival 3 mesece po vojni pokojnino po padlem sinu, potem nič več. L. 1923. je naredil drugo prošnjo, ki pa je ostala brez odgovora. L. 1925. je oče umrl. Ali bi lahko sedaj dediči, to je bratje in sestre) v vojni padlega dobili pokojnino za dobo, dokler je bil oče živ? — Odgovor: Ker že očetu ni bila priznana pokojnina, je tudi dediči ne morejo zahtevati. Sicer bi pa bilo oblastvo tudi očetovo' prošnjo zavrnilo, ker je imel več odrastlih sinov.
Vprašanje št. 476:	Kot vojni invalid sem
dobival 6 mesecev pokojnino, na kar mi je bila ustavljena. Ker sem pa še vedno bolan, Vas vprašam, ali bi še lahko dobival pokojni« no in kam naj se obrnem? — Odgovor: Če se Vam je zdravje poslabšalo, poskusite z novo prošnjo na Direzione Generale delle Pensioni di guerra, Ufficio Terre Redente, Roma.
Vprašanje št. 477:	Črez moj travnik imajo
trije kmetje pravico do vozne poti. Dva zapi» rata vrata v ograji, tretji ne. Ali ga lahko pri» silim, da stori isto? —- Odgovor: Le če imate škodo ali če lahko nastane škoda, ker kmet ne zapira, ga lahko prisilite.
Vprašanje št. 478:	Kupil sem posestvo.
Prejšnja lastnica ima vknjiženo za stanovanje eno sobo. Zdaj se je preselila in sobo zaklenila. Ali nimam sedaj jaz pravice do' sobe? — Od» govor:	Če ima prejšnja lastnica vknjiženo
pravico do sobe, lahko postopa z njo, kakor sc ji zljubi. Lahko v njej stanuje ali pa tudi ne.
Vprašanje št. 479:	Pri gradbi hiše sem si
L 1921. zlomil nogo in dobival nekaj pokojni« ne, katero so mi septembra ustavili. Kam naj se obrnem? — Odgovor: V Vašem slučaju gre bržkone za zavarovalnino in ne za pokoj» nino. Zavarovalnino Vam je zavarovalnica ) ustavila, ker ste ozdraveli. Proti temu bi mo« 1 rali rekurirati v teku enega leta.
Vprašanje št. 480: Sem vojak in sirota brez staršev. Imam le sestrico in 85 let starega stri» j ca. Doma je posestvo brez delavcev. Ali imam i pravico do skrajšane vojaške službe? — Od« i govor: Da! Če niste dovršili z dobrim uspe« J hom predvojaških vaj, boste služili šest mese» cev, drugače pa največ tri. Obrnite se na po« veljstvo polka, pri katerem služite.
Vprašanje št. 481:	Mejaš mi je tako izpod«
Računovodja
(ragioniere), domačin, oblastveno potrjen, da» je nasvete za vpeljavo trgovskih knjig, ki jih trgovci in obrtniki po novih zakonskih dolo» čilih morajo uvesti s 1. julijem t. L; prevzame nadalje vodstvo trgovskih knjig bodisi na strankinem domu ali v svojem uradu; sestavlja bilance in inventarje ter sprejema vsa v knji« govodstveno stroko spadajoča opravila. Rag. Ciril Zorzut, Gorica, via Codelfi 3, pritličje.
Ortoped N. BECCHI — TURIN, via Ormea štev. 32., IZVEDENEC ZA ZDRAVLJENJE
BREZ OPERACIJE.
Bolni na kili se lahko z zaupanjem obrnejo na osebno znanega in izkušenega ortopeda ter pri njem naročijo posebno pripravo za zdrav» lienje.
Vpoštevanja vredno je spričevalo drja cav. uff. Vincenca Rotondare, mornariškega pol« kovnega zdravnika, Fondamenta Misericordia št. 2625, Benetke, ki je pisal pohvalno pismo za aparat BECCHI, katerega je nasvetoval številnim bolnikom in ki ga je lahko pri vsa« kem slučaju uporabljal.
Opozarjamo, da bo ortoped Becchi prišel v naslednje kraje:
v Trst: 5. in 6. julija, hotel »Europa«, v Idrijo: 7. julija, hotel »Didič«, v S. Lucijo: 8. julija, hotel Mikuž«, v Gorico: v sredo 9. in četrtek 10. julija, hotel »Angelo d’ Oro«,
v Tržič: 11. julija, hotel »Al Cervo«, v Pulj: 12. julija, hotel »Miramare«, v Zader: 13. julija, hotel »Bristol«, na Mali Lošinj: ponedeljek 14. in torek 15. ju« lija, hotel »Italia«, na Čres: 16. julija, hotel »Adria«, v Moščenice: 17. julija, hotel »Armanda«, v Opatijo: 18. julija, penzijon »Mosler«, na REKO: soboto 19. in nedeljo 20. julija hotel »Rojal«,
v Št. Peter na Krasu: 21. julija, hotel »Rebec«.
PREKLIC.
Podpisana preklicujem vse žaljive besede, ki sem jih izrekla proti Flori« janu in družini Uršič na Straži št. 7, ker so neresnične ter se jim zahval ju» jem, da so odstopili od tožbe.
Magajne Cecilija, Straža, štev. 166.
PREKLIC.
Podpisani Ivan Kopatin pok. Ivana iz Dolge Poljane št. 31 preklicujem vse žaljive besede, ki sem jih govoril v škodo gospe Marije, vdove Severjeve, roj. Božič iz Dolge Poljane št. 37 ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od ka« zenske ovadbe proti meni.
Ajdovščina, 9. VI. 1930. Kopatin Ivan.
Josip Bandelj,
PIAZZA VITTORIA ŠT. 6. (na Travniku)
GORICA,
PRODAJA
ROŽE. VENCE IN SEMENA.
CENE ZMERNE!	BLAGO SOLIDNO!
Civilno inženirska pisarna
dr. ing. Gaberščik Oskar,
TOLMIN,
izvršuje vsa civilno inženirska dela in vsako» vrstne projekte; napravlja načrte in vse po» trebno za priznanje vodnih pravic ter za žične vzpenjače; meri in parcelira zemljišča; izd e» luje zemljiške skice za kupnoprodajne pogod» be; razne cenitve za privilegirana posojila itd.
BlflMOHlUEll FOSFAT
■ 1101)5 umetno gnojilo prodaja
Z 6. CABLOTTO, Borica,
W Piazza Cavar 3.
bs	PRIHRANITE SI ČAS IN DENAR,	BS iž
a ra	če si pred nakupom manufakturnega	Ù M
É	blaga ogledate našo izbero in cene,	** BS
Sl e ss	ki so gotovo nižje kot v vsakem mestu.	e
	^ KUPUJTE DOMA PRI	BS ss
bs	F. FURLANU V AJDOVŠČINI.	BS
Si		
Fratelli Ei^d^r^r — Trieste,
Via Torre Bianca 39.
Bogata izbera vseh hišnih predmetov;
kuhinjska posoda iz glaziranega, emajliranega železa, aluminij, porcelan, pocinkani škafi itd. po popolnoma konkurenčnih cenah ."V9
Prodaja samo na debelo.
Telefon
3482
kopal pot, da se ob dežju lahko pokvari. Ali lahko zahtevam, da sezida na nevarnih mestih podporni zid? — Odgovor: Mejaš bi ne smel Poti izpodkopati tako, da je sedaj nevarnost. Zato smete od njega zahtevati, da pot tako Popravi, da se nevarnost za pot odstrani.
Vprašanje št. 482: Ali smejo biti bližnji so« rodniki zaslišani kot priče? — Odgovor:	Pri
civilni razpravi se ne morejo zaslišati kot pri« če sorodniki v ravni vrsti (ded, oče, sin, hči itd.) in tudi ne osebe, ki so vezane) med seboj Po svaštvu v ravni vrsti. Tudi ne more biti zaslišana pri civilni razpravi žena, četudi je ločena od moža. Njihovo pričevanje se ne Uvažuje. — Pri kazenski razpravi pa ne mo« rejo biti zaslišani kot priče vsi bližnji obto« Zenčevi sorodniki, ako ne nastopajo kot to« zenci in ovaditelji. Le če je zločin oškodoval drugega obtoženčevega bližnjega sorodnika in če ni mogoče na drug način dokazati zločina, se lahko zaslišijo tudi sorodniki.
Vprašanje št. 483: Mož je v Belgiji in piše, da ne more dobiti vpoklica za ženo in otroka, dokler ne bo tam eno celo leto. Kako bi kljub temu dobila potni list za Belgijo? — Odgovor: Mož naj preskrbi tudi za Vas delovno pogod« bo, nakar napravite prošnjo za potni list preko županstva na kvesturo.
Vprašanje št. 484:	Kdo mora imeti osebno
izkaznico? Ali tudi ženske in nad 60 let stare osebe? — Odgovor: Zakon o javni varnosti določuje, da mora županstvo izdati osebno iz» kaznico vsaki nad 15 let stari osebi, če jo zahteva. Pri tem ne dela zakon nobene razlike nted moškimi in ženskami. Starost pride v po« štev le v toliko, da županstvo psebam izpod 15 let ni dolžno izdati osebne izkaznice. Po zakonu morajo imeti izkaznico sicer le osebe v določenih službah, a 158. člen zakona o javni Varnosti pravi, da smejo orožniki in policijski agenti zahtevati od oseb, ki se jim zdijo sum« Ijive, osebno izkaznico. Le zaradi tega, ker se lahko vsakomur zgodi, da ga policijski usluž« benci vprašajo po izkazilu, je prišlo v na« vado, da si skoro vsi priskrbijo osebno izkaz« Meo. Z ozirom na to, da je izkaznica poceni *n da jo je treba obnoviti le vsaka tri leta, naj si Jo nabavi vsak, da se izogne morebitnim ne« Prijetnostim.
Vprašanje št. 485:	Imam travnik, ki se je
sam obse j al. S čim bi ga zboljšal? Katero Umetno gnojilo mi svetujete? — Odgovor: kitajte knjigo »Travništvo«, katero je izdala lani Gor. Moh. družba. Na travnikih, ki so Se sami obsejali (pravzaprav jih je veter s ple« velom in drugimi malovrednimi travami), ne ruore biti lepe krme. Podse j tc dobrih trav in Pognojite v jeseni s Thomasov O1 žlindro (na 100 m2 po 8 do 10 kg). Če ni svet ilovnat ali la« P°rnat (sovdanast), potrosite tudi na vsakih 100 m2 po 2 kg kalijeve soli.
Vprašanje št. 486: Onemogla sva oba, jaz in Moja družica. Premoženja nimava. V vojni nama je padel edini sin, po katerem dobivam Mesečno 55 lir pokojnine. Ker jc to za / ivi je« nje premalo, bi potrebovala povišanje. Kam naj se obrnem? — Odgovor: Napravite proš« njo na naslov, ki je naveden pod vprašanjem T 476. Prošnji priložite ubožni in družinski Ibt, ki Vam ju izda županstvo. Če bodo dala domača oblastva o Vas dobra poročila, bo tu« M prošnja bržkone ugodno rešena.
POZOR!
Mnogim je naročnina iztekla. Pos šljite nadaljni znesek takoj, da ne ostanete brez lista!
Uprava »Novega lista«.
Zobni zdravnik
dr. Robert Hlaoaft
sprejema
od 9. do 13. in od 16. do 19. ure
« TRSTU,
via S. Lazzaro št. 23 -11.
Oh sredah in sobotah ordiisira
ti POSTOJNE
F. BUDA — TRST,
Corso Garibaldi 35, via Roma 16.
Zobozdravniški ambulatorij.
ESmERHLDO ZURCH,
diplomiran na vseučelišču v PADOVI in na kliniki v BERLINU
TOLMIN,
via Alessandro Volta štev. 64, (zraven pekarne Gabršček),
sprejema vse nedelje od 9. do 16. ure. Vsa dela so zajamčena!
O
Q
<T
o
cn
gorenjsko, črno in zgodnjo, ki obilo rodi in daje izvrstno belo moko, dobite pri tvrdki
CD
m
§
m
Z
CZ)
Pn
O
UlHOAGRflHin
v OORICI,
PIAZZA BELLA VITTORIA 4,
(lastnik JUST UŠAJ)
TOLMIN
Zdravnik - kirurg - zobni zdravnik
dr. P. Ugo Netzbandt,
izvežban na klinikah naDanajuln v Monakovem (na Bavarskem)
sprejema
v Tolminu vsako soboto in nedeljo (pri dr ju Bussiju),
Sorici druge dneve v tednu (via DantelOj.pp-"
aeeaesQBssQeaBBgiaeeaesgeaiBeaiissBissaEssQis i Tvrdka Teod. Hribar - Gorica, S
P	CORSO G. VERDI št. 32,	g
priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh gg ge vrst, posebno veliko izbero črnega sukna za čast. duhovščino in c» platno znanih tovarn Regenhart & Raymann za cerkvene prte.	—j
Ppfiln	naxmelo nA naincurorlnoičiK /In nolfiMa JeJk trvoi !n «,ca
za cast, cmnovscino m mu
platno znanih tovarn Regenhart & Raymann za cerkvene prte.
Perilo za neveste od najnavadnejših do najfinejših vrst in vse §8 potrebno za njihovo popolno opremo.	jB
H BLAGO SOLIDNO.	CENE ZMERNE, g
ae^^B8BB8aaKiaaeBewsasHe8iB«wsiHeBi»!
»ALFA LAVAI-
Vam kaže na sliki
POSMEMALNIK
(tip 1930)
z bobničem, hi ne porjavi. Družba ALFA LA VAL
Via Farneti S. - 1M1I18 - Via Farneti S.
Valuta — tuji denar.
Dne 2. julija si dal ali dobil za
1 dolar	19.07
1 angl. funt	92.76
100 dinarjev	33.82
100 šilingov (avstr.)	269.55 j
100 čeških kron	56.65 ' j
100 nemških mark	454.90
100 švic. frankov	370
100 franc, frankov	74.97
100 belg. frankov	266.40
Beneške obveznice	74.50
Obveznice »Consolidato«	82.10	
Loterijske številke	
Dne 28. junija 1930.	
Bari	12 40	38 15 43
Floienca .	39 21	71 79 80
Milan	25 58	61 80 68
Neapolj	55 25	40	1	2
Palermo	83 10	84	1 48
Rim	82	5	78 50 52
Turin	75 23	86 33 20
Benetke	51	73	24 48 83
Semnji v prihodnjem tednu.	
Ponedeljek, 7. julija:	Veliki Lošinj.
Torek, 8. julija: Oprtalj, Bale, Pod» j grad.	^	-	•
Četrtek, 10L julija: Gorica, Št. Peter, Ajdovščina, Škofije.
Petek, 11. julija: Suta pri Komnu. Sobota, 12. julija; Sežana, Cerovo, Planina.
TOLMIN.
Preizkušeni
zobni zdravnik
ROBERT BERKA
SPREJEMA kot dio slej
vsako ledelja prt
drju Serjunu w Telmimij ostale dni pa
v GOBICI, Corso Verdi 36.
B	ZDRAVNIK	'
dr. flresie Adalberto,
mladi
(starejši sin,)
sprejema vedno v svojem ambulatori] u v GORICI,
na Travniku (Piazza Vittoria) št. 14/1.
■	nad lekarno Cristofcletti.	i
AAAAAAAAAAAAAAA
SIRITE JOVI LISTI
AAAAAAAAAAAAAAA
Odgovorni urednik dr. Engelbert Besedni»), Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici jStir»
Vsaka beseda stane 50 stot., debelo tiskana } liro, najmanj 5 lir., Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Če je navedeno posebno geslo, pašij-te pom-dbe ali odgovore v zaprtem ovitka, n« katerem je navedeno geslu
Edini pooblaščenec za nabiranje oglasov za naš list v tržaški občini, starih pokrajinah Italije in v Jugoslaviji je Pubblicità G. Čehovin, Trst, viale XX Settembre 65, tel. 83—34.	_______________
BIRMANSKA zlata in srebrna dari» la in ure najboljših znamk dobite na.j= ceneje pri zlatarju in urariu REBCU, IDRIJA. ___________________________________
Pohištvo nudi širom naše dežele znana industrija pohištva Štefan Gomišček, Solkan 280. Tu jc velika izbera oprave iz trdega lesa po najnižjih cenah. Ne zamudite prilike!
'SfsakovFsf ni darovi za birmo po nizkih cenah. Kupujemo rabljeno zlato in srebro po najboljši ceni. »Moderna zlatarna«, Corso Ver* di 13, Gorica, (nasproti novega zelenjadnega
trga)._____________________________________
Gramofone, gramofonske plošče (tudi slovenske), fotografske potrebščine na drobno in debelo dobite v knjigarni Wokulat, Gorica, Corso Vitt. Eman. III. štev. 7.
Zdravilne posebnosti. Lekarna G. Ca» stellano, last F. Bolaffio, Trst, via Belli, vogal via deli' Istria 7, tel. 64—85.
Novo hišo 2 dvema stanovanjema in vr» to m, ob državni cesti, prodam radi selitve. Matija Hladnik, Slejkoti 107 — Šturje pri Ajdovščini.
Na prodaj jc mo/or nanafio 10 HP zelo pripraven za mlatilnico, žago ali mlin v Vrh» polju štev. 25.
Dimnikarskega pomočnika sprejmem ta» ko j. Plača po dogovoru. Lovrenc Že j n, Stur» je, p. Ajdovščina.
Vipavska vina namizna in sortirana: pi» nela, rizling, burgundec, silvanec, zelen iz kleti Kmetijskega društva v Vipavi točijo:	hotel
Šapla, Šturje in hotel Garzarolli — - Postojna.
Lepega bika, 7 mesecev starega, sivoruja» ve švicarske pasme prodam. — Franjo Hmclak, Locavizza di Aidussina.
Ker se preselim s trgovino, prodajam vse predmete po znižanih cenah. — Jakob Šuligoj, urar in -zlatar, Gorica, via Carducci 19.
Trgovski pomočnik z večletno izkušnjo išče službe v mestu ali na deželi. Naslov je pri upravi.
Suhe gobe. arnik, bezgovo cvetje itd. ku» ptijem v vsaki množini in jih plačujem po naj» višjih dnevnih cenah. Maks Štucin, trgovec, Cerkno.
Pozor! Tvrdka A. Komel v Gorici, trg sv. Antona 5 kupuje po najvišji dnevni ceni dobre gnjati (pršute) s slanino.
Psa. ovčje pasme; prodam po nizki ceni. Na» slov pove uprava.
Pnevmatike, dvokolesa in vse elektrome» hanične potrebščine dobite ceneje kot v mestu v Sežani štev. 30.
6 oken s Šipami in zidarsko orodje pro» dam. Stcgouč Franc, Šturje 9.
14—15 let starega učenca sprejme v trgovino Ivan Zelen — Senožeče.
Čevljarskega vajenca sprejmem takoj. .....
Jožef Škarabot, via Reg. Elena 205 — Idrija.
Posestva, vile, hiše, trgovine, gostilne itd. prodaja posredovalnica Ivan Godina, Maribor, Tattenbachova ul. 19/1.
Izvežbana prodajalka za večjo manufak» I turno trgovino na deželi se išče. — Ponudbe , pošljite na podupravo v Trstu, pod geslom »Manufakturi» tinja«.
Razpisujejo se zidarska, tesarska in k le» parska dela pri zvoniku v Črnem vrhu. Pošlji» i te ponudbe do 20. julija na župni urad, Črni vrh nad Idrijo. Tam dobite tudi vsa pojasnila.
PozOi'! T° zelo nizki ceni se proda radi družinskih razmer, skupno ali posamezno:	L
trgovska hiša / dobro idočo trgovino, gostil» niškimi prostori in mostno tehtnico; 2. dve hiši, pripravni za obrt ali gospodarsko poslop» je, z njivami, travniki in gozdom. Oboje je na zelo prometnem kraju ceste Reka — i Trst. Naslov je pri upravi.
Kmetska posojilnica Pri Sv- Luciji pro» i da hišo pri Sv. Luciji na Mostu št. 84.
Hiša je nova, enonadstropna, sestoječa iz veže, kuhinje in 4 sob, stoji prav blizu ceste ob velikem trgu in jc zelo pripravna za male» ga obrtnika, rokodelca. — Kupne ponudbe sprejema Kmetska posojilnica do 20. julija tek. leta.	Načelstvo.
Hiša z lepim, velikim vrtom in nekaj zem» -Ijišča v Malem Otoku pri Postojni se ugodno proda. Pojasnila daje Anton Žele — S. Pietro del Carso.
Pekarna = sladčičama Božič, Sv. Lucija, sprejme 16»letncga krepkega vajenca iz pošte» ne družine.
Mlatilnice sistema »Leitnersohn«, čistil» niče in vse kmetijsko 'orodje dobite samo pri Bombigu, Gorica, Piazza Vittoria (Travnik) 19.
Muhe v hiši in hlevu se najceneje pokori» čujejo z »Miahmino berlese«. Prodaja Just Ušaj v Gorici.
Kapljice Minerva ra želodec. v>.sni<
kov izvleček in druge zdravilne rastline) st) najboljše sredstvo proti slabemu prebavljanju napetosti, bolečinam in krču v želodcu Služilo tudi pri zastaranem kašlju, težki sani ali nadu» hi in poapnenj" ' i ! - C;beip- u lekarn--- ■ Tr< ,
stil. Piazza s r--.r-.-r« -
KrCgle za balincanje in kegljišče (Legno Santo San Domingo) nudi zaradi naravnostne ' nabave lesa najceneje strugama Candutti, Go» j rica, via delle Monache 13.
Ker odpotujem, prodam brivnico v Čr» .j nem vrhu pri Idriji. Cena je nizka, kraj zelo obiskujejo letoviščarji. Pojasnila daje Ludovik Zotter, Gorica, Piazza Vittoria (Travnik) 17.
Hiša z vrtom jc na prodaj v Barkovljah. Naslov pove uprava.
Pohištvo za spalno sobo- v dobrem stanju prodam po nizki ceni. _— Cologna — Monte» fiaseone 130/1, Trst.