t inu, i lroi. St. 78. V Trstu v soboto 29. septembra 1883 Tečaj V Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »V «1[»MU m«e«. . * , -EDINOST, izhaja a krat na teden vsako tre d« in sabet« o poludne. Cena za vse leto te O gld., zapolu leta 3 gld., za četrt leta 1. gld. SO kr. - Posamezne Številke se dobivajo pri opravništvu in v trafikah v Trsti po tt kr., v Štrlel in v Aldtvščlnl po « kr. — Aaročntne, reklamacije in inaerate prejema OpravaiStve »vi« Zoata 5 « Val dojtm m pošiljajo UrtdalStve »vla Ttrreatt« »Nuova Tipografia;. vsak mora biti frankiran. Rokopisi orez posebne vrodnoati se ne vračajo. — Inttrali (razne vrate naznanila in poslanice) se zaračunijo po pogodbi — prav cen6; pri kratkih oglasih z drobnimi Črkami ae plačuje za vsako besedo 2 kr. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo uaroCbo za zadnje četrletje, stare gospode naročnike pa, katerim poteče koncem meseca naročnina, in one, ki so Se kaj dolžni za prošlo dobo, pa prosimo, da nam »i poSljejo denar, da poBiljanje ne preneha. „EDINOST" velja za vse leto . . 6 gld. — kr. asa pol leta . . . 3 » — » » četrt leta ... 1 » 50 » Upravništo „Edinosti". Kaj tare Primorske Slovane? n. Kakor birokracija, prav tako je nekda kriva tudi cel6 diplomacija, tako saj pravijo, da so tukaj take razmere, v diplomatičnih krogih avstrijskih da nekda vedno žive neke italijanske tradicije, katerih tudi drugi visoki krogi ne morejo pozabiti. Avstrija da noče biti popolnoma brez italijanskega elementa in njeni diplomati se torej v nekaterih slučajih nekda cel6 naslanjajo na takozvane «ital, provincije«, »ligi se nadalje, da želi naga diplomacija prijateljstva z Italijo, ker jej to pride v priklad gled6 njene politike na Jutrovern in sploh njenega po-ložja v Kvropi. Vidimo, da je Bismark napravil največe prijateljstvo mej oficijelno Italijo in Avstrijo in kolikor se tega prijateljstva tiče, ne bi bilo dosti govoriti zoper njega, da je le zanesljivo. V zadnjem času je tudi Srbija, Ru- Podlistek. Konto velj-Mo k oUn-Prosek. (Zgodovinska črtica spisal M. Sila.) (Konec.) Nekdaj je slovel Prosek po imenitnej grofovskej rodbini Kobencljev (Gobenzl de Prosseck). Pravljica je na Krasu, da je oče Kobencelj iz Ovčjega gradu na Dunaj cesarju kraški sir nosil, ker je bil tam njegov sin v službi, in je iz kmečkega sinu postal imeniten gospod. (Dr. A. Mahnič v »Kresu« Ii. 409.) Znameniti pisatelj go-rlfike zgodovine baron Gzdrnig (»das L ind Gorz u. Gradišča p. 767—770.) pa pravi da je Kobencelj doŠel s Koroškega. Nu, v »Koledarčku« družbe sv. Mohorja nahaja se na Koroškem priimek: Kobenec, Kobenčič, na Krasu pa (v Šenpolaju, Muv-hlnjah in drugod) je Se pravega priimka: Kobencelj (pisano v starih pismih: Co-benzil, Cob^nzel, Gobenzl). Na Prošeku sicer ni več tega priimka, pa gotovo je imel grof Kobencl tu svoj grad in svoje posestvo, da se je nazval pleln. Proseški (de Prosseck.) Krištof Kobencl Proseški je 1. 1508 branil grad Stanjelski proti Benečanom, in ker je poročil \no pl. Lueg blagovnico. Jjrlženii ž njo grad Predjamo. KriSto-ova sinova Oh in Ivan sta postala 1.1564 barona Pros. 8ka. Posebno seje popel Ivan do velike česti. L. 1062 je bil nadvojvodov tajnik, potem kancelar, cesarki komisar vr) ,ieželn'h mej goriških 1570, c,e8l,1'sltl poslanec v Rimu. od 15/6—81 carski poslanec v Moskvi na Ru- munija, Španija pristopila v neko prijateljsko zvezo z Avstrijo in Nemčijo. Ali pa je ta zveza dobra in trdna za vse politične vetrove? Mi zanikamo to. V Španiji, Srbi'i in najbrže tudi Rumuniji delajo ministri in kralji politiko po IMsmarkovem receptu; dotični narodje in njih najuplivnejgi vodje pa so tej politiki naravnost nasprotni, in kar je mogoče v Avstriji in Nemčiji, to ni mogoče v Španiji, Romuniji, v Srbiji; tam narod odločuje tudi ~;led6 zunanjih zadev in tam so mero-ajni nekateri uplivi drugih držav, ki morejo čez noč vse vladne načrte podreti. Blizo tako se je zgodilo uže v Srbiji, kder so pri zadnjih volitvah dobili veČino radikalci, nasprotniki sedanj e srbske vlade, in tako se utegne zgoditi tudi na španskem, kder, kakor Ruska v Srbiji, ima svoje roke vmes francoska republika. Avstrija se torej v slučaju opreznosti ne bi mogla za-naSati na pomoč teh manjših držav. Ali Be najmanj bi se po naSem me-nenju mogla zanaBati na zvezo z Italijo, v katerej tudi dosti določuje narod in tisti narod, v katerem so vkorenine največe antipatije proti Avstriji, in katere antipatije se vsak dan javno kažejo, posebno pa na Beneškem (opozorujemo le na zadnje videni ske demonstracije). Tudi je treba pomisliti, da je italijanska monarhija sezidana na podlagi demokratičnega načela in da torej tam narod in nje?a poslanci mnogo odločujejo v zunanjej politiki, in ni niti misliti, da bo sedanja parlamentna večina vedno držala vajeti v rokćh ; a tudi sedanja večina in po njej podpirano ministerstvo se bo držalo italijanske tradicijonalne po litike : »chi dara piu, con quello terrđ.« Dvor sam pa v Italiji le redko kedaj odtočuje o politiki, ker Italija ni konservativna monarhija, kakor so to Avstrija, Nemčija, Rusija, ampak prav ljudska, demokratična in tudi manj varna. Da bi dinastija v Italiji najmanj dotaknola se ljudskih pravic, precej bi bili na povrSju republikanci. Mi umejemo prav dobro položaj kraljev srbskega, rumunskega, Španskega; ti Čutijo, da njih kraljestva ne slone na trdnih podlagah. Zatorej pa iSčejo zavetja v konservativnej politiki I3is-marka, kar govori za naSo poprejšnjo trditev, da zveza srednjeevropskih držav ima za cilj le konservativno mirovno stanje Evrope. Bismarka moremo v tem obziru primerjati kramarčku, ki dokler je Se majhen in nema novca, upije po svo-bodnej konkurenci, ko pa postane milijonar, potem dela na to, da se zatr& vsaka konkurenca. Avstrija pa je vso tO prebila; ona je videla Bismarka radikalca, denes ga vidi skrajnega konservativca. NaSi državniki gotovo tudi umejo uzrok Bismaikovega miro-ljubja, in ne more se jim ničesa očitati, dokler Bismarka podpirajo v njegovih mirovnih ciljih, — kajti tudi Avstrija potrebuje miru. A takozvana srednjeevropska zveza je neka lepa ladija, katera v dobrem moiju prav dobro plava; toda kako bode rezala valove v nevihti, tega Se ni dokazala. Prav zato pa skoraj ni verjetno, da bi se bila Avstrija zvezala s kako državo za vsak slučaj, in ako bi se bila, dvomimo na dobrem uspehu take zveze; osobito pa bi bila t^ka zveza z italijanskim kraljestvom jako problema- skem, kder mu je znanje slovenskega jezika eotovo na hvalo prišlo. Domov vrnovši se, postane cesarski minister, tajni sveto-valeč, kapitan v Gradi&ki 1. 1590 in 1.1593 deželni glavar v Ljubljani. Ivan Filip Kobencl Urhov sin zadobi 1. 1675 grofovsko ča*t. NajviSe cesarske Rlužbe je imel sin Filipov Ivan Gašnar Ivan Ludovik Filip K. j* kakor njegov nrastric bil poslanec avstrijski na ruskem carskem dvoru v Petrohur?u od 1. 1779 do 1794 torej polnih 16 let. Za časa francoskih vojn je bil kot minister cesarski voditelj in duša avstrij«kej diplomaciji. Poslednji te rodovjne je Ivan Filip Co-benzl. poseben prijatelj cesarja Josipa II., vitpz zlatega runa. konTemnc minister, nredsednik dunajskej ce«arskej akademiji znanosti in umetnosti. 7. njim je 1. 1810 zamrla plemenita rodbina srnfov Kobencljev/) Kraški Kobenclji pa še -kobecajo« po ) O Kobenclik pripovedujejo start Prosečani to-le dogodbo: Stari ded kesnejlh trofov in knezov je bil kmet na Prošeku Neki dan mu je prišlo v glavo, da hoče cesarja videti - Odpotuje torej na Dunaj pe§ in vzame s6 soboj najlepši hleb sira. - Ko pride na Dunaj, pozvć, kde je cesaijev grad. - A ko jc pod gradom, zr branijo mu straže vhod -Kmet se ni dal odgnati, in ker je bila cesarjeva pisarna prav nad onimi vrati, kder se je kmet prepiral, in je cesar slučajno pogledal skoz okno, ter videl prikazen močnega kraškega kmeta, pošlje nekega svojih adjutantov prašat straže, kaj ima s kmetom. Adjutant prinese odgovor, da kmet hoče po vsej sili govoriti s cesarjem, pa da mora biti prismojen Cesar zaukaže, naj prlpelj-jo kmeta pred njeca. Ko pride stari Kobencl pred cesarja, praša ga ta, kaj želi, a začudi se, ko mu tiSna iz uže omenjenih razlogov. A da bi tudi zveza obstala, ni zarad tega treba državi imeti toliko obzira, kakor se o tem vedno sliši, in prevelika obzirnost bi cel<5 škodovala avtoriteti našo države nasproti italijan-skej. Naša diplomacija pa je bila vedno strašno popustljiva nasproti italijan-skej, in ako se le spominjamo trgovinske pogodbe z Italijo, katero je skoval in pospešil znani naš domorodec gospod Švegelj še pod usta-vovernim ministerstvom, prepričamo se do dobrega, da se je Italijanom posebno gledć ribarstva, uvažanje sadja itd. preveč dovolilo na škodo avstrijskih podanikov. Znano je tudi, da živi v Trstu skoraj vedno do 16.000 italijanskih podanikov; tem se tukaj prav dobro godi; pri vsem tem pa oni delajo na vso mo£ tukaj politiko in sicer Avstriji nasprotno. Ti tujci so prav za prav jedro in središče ali kvas, kateri prouzrokuje vrenje mej drugim domačim ital. elementom. Organ teb tujcev in pa naših neodreštniih je «IV Indipendente«, katerega urednik je tgžen zarad nič manj nego 10 člankov, ki so zakrivili ali: veleizdajo, ščuvanje k sovraštvu do cesarja in zoper državno ustavo, upravo in še več kriminalnih zločinstev, kakor smo poročali v zadnjem listu. Temu listu se je dp sedaj prizanašalo, on je mogel vse te čine mej nami mirno izvrševati, kajti ako je bil tudi konfisciran, dobivali eo ga vedno skoraj vsi tržaški in tudi mnogi zunanji naročniki, — ljudstvo je koprnelo iz radovednosti posebno po zaseženih številkah tega lista. Izdajalski namen ie bil skoruj vedno manj ali več dosežen. Naš ma- krupnem kratkem kamenju, ako po letu ne »jraju« bnsl, da si na poplatih kaj prištedijo. V cerkvenih »urbarjih« (zapisnikih) pa ne nahajam zapisanega grofa Kohenclja v Prošeku. Tudi nisem iztaknol nekih priimkov prosefikih, kakor so napisani v nekej beleški tržaške mestne eo «*poske v 1. 14^1: »da je manji zbor po Rvetoval se, kako bi se zaprečilo pretenje Prosečanov. v*lasti Pavla Malus (?). Stre-mec-a, in Vodopivca, ki so grozili, i a za-Župjo vas sv. Jerumna (villam s. Hiero-nymi) t. j. Kontovelj«. (A. Marich: Effc-meridi di Trieste.), Težko, da so to bili domačini Prosečani. ampak kaki pastirji (ovčarji), ki so z mnosjobroinimi čedami ovac prihajali prezimovat v Breg. Konto-veljci jih menda niso hoteli sprejeti, zato ono pretenje. Osem let prej (1413) pa je veči odbor tržaški (maceior consiglio) sklenol kupiti nekaj zemljišča okoli cerkve sv. Jeronima poleg Mohulanskega gradu, da se tam nasele stalno uže tu bivajoči Slovenci ali taki, ki namerjavajo v Tržaš-činl se nastaniti, (gli Slavi g'ii venuti, o kmet odgovori, da nema nobene druge želje, nego cesurja videti in mu podariti lastni pridelek. hleb kraškega sira. Cesarju se je ta čin dopadel, ukazal ie sir odnesti, kmeta pogostiti in drago obdariti. — Predno pa je kmet odšel, poklical ga je cesar še enkrat pred se, in ga prašal, ako Ima kaj otrok. Kobencl mu odgovori, da ima dva krepka, še mlada alna. Cesar kmetu zaukaže, naj pošlje oba sina na Dunaj, da ju bo on dal Šolati; od teh obeh sinov, ki sta pokazala posebne talente, postal je eden imeniten vojak, general, drugI pa državnik, in ta dva sta bila pradeda poznejših grofov. Tako ljudska govorica. che intendono recarsi sul terltorio triestino Cod. dipl. Istr.) Iz te notice je sklepal g. Cavalli, »da so neki Slovenci prišli v Kontovelj še le 1.1413«. Ne le v Kontovelj, teuiuč v mesto Trst In sploh v vso deželo jih je prišlo mnogo prej uie, kakor kažejo vsa krajevna imena, in mnogo jih je prišlo pozneje, kajti koliko se je ljudstva pomnožilo v 500 letih l V Trstu jih je bilo krčili 5000 duš, a zdaj, brez okolice, jih je 133.000 duš. V Prošeku je bilo 1. 1545 samo 1;3 gospodarjev, (torej k večemu kakih 100 du$) a 1. 1880 se jih je štelo 1179 duš. Čudno je, da so Prosečani do I. 1830 spadali v duhovskih zadevah pod goriško nadŠkofljo, in pred pa pod Devin in oglejski patriarhat, in ne kakor bližnji Kontovelj pod Trst. Lepa in prostorna cerkev je posvečena sv. Martinu, posebnemu zavetniku viličarjev, kakor so Prosečani od starih č lrov. Kedaj je bila prvotna cerkev zidana, ni moč iz domačih virov doznati, tudi ne iz »z^'oni&kih« zapisnikov, niti iz deviti-skih, ker je župDiski arhiv /pi«mo.shrumbu) v prejšnjem stoletji zgorel. Morebiti bi se k.-ij natančnišaga našlo v videmskem (Udine) nadškofijskem arhivu, kier hranijo 150 vezkov protokolov oglejskih patrijarhov In so za naše kraje zlasti važni 17 vezki duhovnijskih služb« (Gollaz oni dei b*neficil). Do sedaj nemamo še slovenskega arhivarja, ki bi se za našo stvar potezal, in za domačo našo zgodovino zanimivejše črtice priobčeval. Iz Zgonika je hodil duhovnik (takrat kapelan) v Prosek ma-šavat, krščevat, poročavat, mrliče pokopavat od početka f?) do 1. 1754, ko so Prosečani dobili svojega lastnega dušnega pa- gistrat, to je javna tajnost, imel je v »L1 Indipendente-ju« svoje verno glasilo ; uredniki tega lista občujejo, kakor se sliši, vedno intimno z mnogimi prvimi možmi od magistrata. Mero-dajtii krogi so za vse to gotovo prav dobro vedeli, pa pri vsem tem se jim ni potrebno zdelo, da v kalu zatr<5 tako protiavstrijsko ponaSanje. I)a smo mi Slovenci tako delali, kaj bi bili vso z nami počeli — kako bi nas bili križali! Kal cor razvidno iz zatožbe, so se zločinstva v »Indipen-denti« uže davno godila, postopati pa so je začelo še le zdaj. Mi nočemo segati v področje sodnijam ; one storć, kar postava nanaša; toda tukaj je treba pr&šati drugo gosposko, zakaj toliko prizanaSanja na eno stran, na drugo pa zatiranje ceM lojalnega gibanja? Ako res veljajo vtem pogledu tudi obziri na zunanjo politiko, potem moramo le obžalovati, dajo temu tako ; a močna drŽava nad svojim lastnim interesom ne pozna nobenih obzirov, osobito pa tam, kder križajo njena pota taka načela, kakor jo tuja narodnost. Politični pregled. Notranje dežele. Cesar jo vsled službene petdesetletnice /elmarš al-lajtenantu baronu Kuknu z lastnoročnim pismom prav gorko čestital. Zdaj biva na Dunaji rumunski mi-nisterski načelnik Bratiano, katerega je tudi Bismark tja poslal, da pristopi Rumunija nemško-avstrijskej zvezi. Občeval je mnogo z grofom Kalnoky-jem in 26. t. m. ga je sprejel cesar, znamenje, da je dobro opravil. Imenitna dunajska orijentahka akademija so je preustrojila in minister Teschenberg prevzame vrhovno vodstvo tega zavoda. Moravski veliki posestniki so 27. t. m. izvolili v državni zbor dva poslanca ; i z vol ena sta bila kandidata konservativne stranke grof Liitzov in baron Bodenfeld. V Brnu se je 25. t. m. odprl deželni zbor. Orojica Chamlord je v Gradcu nevarno zbolela. Zadnji ponedeljek se je iz Črno-gore vrnolo zopet 11 krivošijanskih rodbin ter so prignali z sabo 200 glav živine. Mej temi beguni so bili tudi Štirje stavi podvrženi, ki so se takoj oglasili ter bili v vojake potrjeni. Vedno več rodbin se vrača. stirja (kapelanu). Najstarše matične knjige v Zvoniku s« začenjajo 1. 1632, in istega leta je tudi »urbar« (zapisnik) cerkve sv. Martina v Prošeku, po katerem je razvidno, da je bil takrat župnik devinski Jakob Marout, kapelan zgoniŠki Andrej Kolavćič (piše se: Culauzig) stareSini pa Matija Lukša (Luxsa) in »Gargur« Versa Cerkev pa jim je bila premajhna, zato so si sezidali Prosečani 1. 1637 novo sedajno cerkev, katero je v 9. dan junija 1641 posvetil škof pičanski (Pedena) Anton Ma-renzi (pozneji tržaški škof in grof, katerega slika se hrani v župniškej hiši pro-8ešk»\j). Spomin te slovesnosti je napisan nad glavnim vhodom v cerkev pod zvonikom; slika kaže sv. Martina kot vojaka, ki na belcu konjujažein podaja kos plašča ubožcu. L. 1764 je gorifiki nadškof Karol Miha grof A t te ms dva ponovljena stranska altarja posvetil. Od istega nadškofa je ustanovno pismo proseške kapetanije od 22. dne aprila 1754. Ti le duhovniki so od tistega časa službovali v Prošeku: 1745 Valentin Marnšič; — 1799 Vinko MaruŠič; — 1809 Ivan N*p. Renar; — 1817 Josip Kante; — 1818 Lan Nep. Germek; — 1831 Franjo Rozman (I.); — 1832 Matija Demšar; — 1839; Fran. Rozman (II.) kapelan ; 1850 se ustanovi župnija in je bil najprej opra-vitelj (administrator) isti Fr. Rozman Opisal se j" po nemški Rossmann), in 1. 1852 je ijostal stalni župnik, ter je zvesto oprav jal svojo službo do 1. 1877. Umrl je meseca junija 1877 na Prošeku. Za njim je bil do novembra 1877 župnijski opravitHj Josip Mikuš — in sedaj od 1878 počenši župnikuje v Pr-iseku okoličanski tržiški domačin Č. g. Ivan Marija (Miče) Marte« Hrvatski drla v ni poslanec A'restić je ministerskemu načelniku Tiszi naznanil, da se ne bo udeleževal sej državnega zbora, dokler se ustavne razmere na Hrvatskem zopet ne uvedo, in čuje se, da tudi drugi hrvatski državni poslanci hočejo enako postopati. Ogrski državni zbor so je 27. t. m. odprl. Pomenljivo je to, da hrvatskih državnih poslancev ni bilo v zbor. Madjari uže Čutijo, da jim preoblastno i nezakonito postopanje proti Hrvatom ne obeČa nič dobrega. To se je posebno pokazalo 27. t. m. v konferenci liberalne stranke državnega zbora, v katerej konferenci je načelnik poudarjal ozbiljnost sedanjih razmer, katera zahteva, da vlada pri vsem delovanji popolna sloga in da ima vsa zbornica v ministra Tiszo trdno zaupanje. Poslanci so mu z »eljen-klici« na Tiszo odgovorili in ta se jim je zahvalil za ta dokaz zaupanja ter najprej govoril o hrvatskem, potem pa o antisemitskem prašanji v onem smislu, kakor v Velikem Varadinu, o čemer smo uže poročili. — Hrvatski poslanci so se konforence vdeležili, poprej pa so imeli posvetovanje vpričo ministra Bedekoviča, pa niso Se nič gotovega sklenoli, kako bodo postopali. Obravnave se te dni priČno vpričo ministerskega načelnika Tisze. Vitanje dežele. Srbski kralj jo 27. t. m. odpotoval iz Nemčijo na Dunaj. Srbska skupščina je 27. t. m. izvolila za načelnika radikalca Nikolaje viča za načelnika. Ta pa je odbral Sest radikalcev in tri liberalce v po-verjeniSki odbor. Grnogorsko-turška komisija, ki ima določiti mejo, dela zopet uže nekoliko dni. Sešla se je v TuBi Planini pri Podgorici. Dela se priČno ob ska-darskem jezeru. Ruska generala Sobelev in Kan-bar s sta 27. t. m. iz Sofije na Rusko odpotovala. Bolgarski veljaki so jima napravili banket, pri katerem je bolgarski metropolit nazdravil ruskemu cesarju in vsi govorniki so naglaSali udanost Bolgarov do Rusije. »Journal de St. Petersbourg« o tem piSe: Vsak politikar in vsaka stranka na Bolgarskem se prizadeva za prijateljstvo Rusije. Vpričo tacega prizadevanja je Rusija dolžna odbiti vsako porazu-menje s zadnjimi dogodbami, katere so graje vredne. Sedanje ravnanje v Sofiji je nevarno, vendar je mogoče, lan c. L. 1830, ko so se škofijske meje mej škofijami goriško, ljubljansko in tržaško poravnale, prišel je Prosek pod Trst tudi v duhovskih zadevah, kakor je v političnih, razen vasi Briščekl in nekaj (6) hi§ pro-seških, uie davno prej bil. Skoz Prosek drži glavna trgovska cesta iz Trsta v Gorico in na Tirolsko, zato je tudi vedno živahno. Za hrano skrbć lepe gostilnice, (z italijanskim na-pisom, a tudi druge prodajalnice z slovenskimi napisi; z;i promet c. k. poŠta in četrt ure od Prošeka oddaljena železnična po-taja; za vzgojo mladine izvrstna, uže kacih 30 let obstoječa skupna Šola, kamor hodijo učenci in učenke iz Prošeka in iz Kontovelja. Prej so imeli vsak svojo šolo. Šolsko poslopje z šolskim vrtom, spadaj je ena najlepših in največjih hiš na Prošeku. Pripravnica (preparandija) za učiteljsko izobraŽevallšče se je bil i ustanovila v Prošeku 1. 1873., pa je menda zaradi premalega Števila udeležencev 1.1878 prenehala. Nastopila pa je I. 1879. druga c. k. pripravljalnica za srednje Sole, koje važnost je očividna, posebno zdaj, ko se j« ustanovilo v Trstu škofijsko malo semenišče za učence, ki žele nadaljevati svoje Študije na c. k. nemškej gimnaziji v Trstu. V Prošeku je edin tak zavod kamor naj okoličani marljivo pošiljajo ukaželne mladeniče, da prepode temo nevednosti, bolj nego proses iki otroci na svečnico: Stara navada in običaj je, da na srečnico (2. dan februvarja) gredo otroci z isti dan blagoslovenimi svečami v pečino pri novein pokopališču, ter Izganjajo • medveda iz brloga«, t. j. mraz in zima da je pojava pri banketu prvo znamenje, da bolgarska vlada vidi težavno stanje. Želeti je, da knez in njegova vlada najdeta potrebno moč, zmernost in slogo, da odpravita sedanje težave. Papel je 26. t. m. sprejel 4000 italijanskih duhovnikov. Po prečita-nem pismu uilanosti je papež odgovoril ter hvalil stanovitnost in zvestobo duhovnikov ter rekel, da se duhovniki kažejo odkritosrčni prijatelji Italije, Če ostanejo udani papežu in zahtevajo obstoj svojih pravic nasproti svetovnej oblasti, ne pa lažnji-vega poroStva za svojo neodvisnost in svobodo. V raznih zakotjih Pirenej se zbirajo zopet trope, katere proganja Španska žandarmerija. Španski kralj je danes ob dveh popoludne dospel v Pariz; sprejel ga je načelnik republike z ministri na kolodvoru; dve eskadroni vojakov ste ga spremljale. Jutri pa pojde kralj na lov in v ponedeljek bo pri topni-čarskih vajah pri Vincennes, vtorek pa odpotuje na Špansko. Angleška vlada, je zopet stopila v dogovor z družbo sueSkega prekopa. Lesseps je izrekel, da je pripravljen, angleSkim brodarjem pogoje še zlajSati. Turška vlada obrača pazljivo svoje oči na Bolgarsko ; poslala je velesilam okrožnico, v katerej naznanja, da se posluži svojih sucerenetnih pravic in zasede Bolgarijo, ako bi tam vstali nemiri. V Carigradu je bil ponoči od 25. na 26. zopet velik požar. Pogorelo je okoli 300 hiS v predmestji Bospore, kder stanujejo večidel Ev-ropci, največ Angležev. Škoda se računi na 6 milijonov frankov. GrSka in armenska cerkev ste ostale nepoškodovani, njima pritična poslopja pa so pogorela. Deželni zbori. Deželni tbor gorilki. V 9. seji, katera je bila 21. t. m., zjutraj ob 10. uri, naročilo se je najprej deželnemu odboru, da izdela načrt stavbene postave za občine, ter da ga predloži v prihodnjej sesiji. Vladin zastopnik je odgovoril na g. Ko-vačičevo interpelacijo. Dr. Rojic je utemeljeval svoj predlog glede bolnišničnega vprašanja. Locatellijev predlog o znižanji plač deželnih odbornikov od 1200 na 600 gld. se zavrže. Mej skladovne ceste so l>ile vsprejete one iz Cerknega, iz Pod-brda in iz Štorlj na Kranjsko, ter ona iz Šmartna do Prevalij v Brdih. Odloči se 100 gld. kot štipendij za povzdigo izdelovanja čipk. naj se umakneta prijetnej, toplej, vse oživljajočej spomladi. Kakor so se proseški možaki, kateri slove kot »ponosni«, kedaj shajali v posvetovanje pod slovensko lipo, — 1. 1765 je vsadil Župan Tomaž Dolenjec *) lipo pred cerkvijo pri soseskinej hiši, — tako naj se sedaj zložno zbirajo pod slovansko zastavo. Lipe ni več, a zastava naj ostane, in živi čut trdne vere, zvestobe do cesarja, srčne ljubavi do domovine. Vrli proseški pevci pa naj vedno za to skrbe, da kakor peneči Prosekar Žilice vzbuja, tudi oni mnogokrat one vzvišene čute z navdušenimi domoljubnimi pestnami probu jaj o. *) Ta mož je bil jako energičen In se je večkrat prepiral z mestnim magistratom; bil je pa tudi c- k. poštar, kar je bil uže tudi njega oče in stari oče v tržaškem Križu. Ko se je cesar Jožef II. leta 1786. peljal skoz Prosek na Italijansko, poslal je tržaški magistrat konje na Prosek, du ga bodo peljali dalje; a poštar Dolenc se je temu ustavljal in ni pustil napreSi mestnim kočijužem Cesar sliši prepir in pokliče poštarja pred se. ter ga praša po uzroku prepira, a on mu odgovori: Vaše Veličanstvo! Tukaj sem jaz c. k poštar, VaŠ udani služabnik, in le jaz imam pravico, vozili Vaše Veličanstvo. — To veliko čast pa ml hoče vzeti tržaški magistrat. — Cesar se na to nasmehlja in zaukaže, da ga ima Dolenc peljati. — Ker ie cesar videl, du je pameten in srčen mož, ukazal je, da mora potovati v njegovem spremstvu do Benetek in izspraševal ga je sploh o razmerah na Krasu. — Potomci t«'ga Dolenca so bili in so še ?4'j poštarji na Notranjskem in v Trstu, in pravnuk TomaŽa Dolenca je tudi šo denes poštar r Trstu. Ured. Istega dne ob 4. uri popoludne je bila 10. in zadnj.i seja. V tej seji je bila neko«, liko pretrgana ona mirnost, po katerej se odlikuje zasedovanje goriškega deželnega zbora uže več let. Na dnevnem redu je bilo poročilo peticijskegi odseka o vseh nerešenih peticijah, poročilo postavnega odseka in deželoi proračun za 1. 1884. Vsi predlogi so bili jednoglasno vs~ prejeti, isto tako tudi proračun za 1. 1881. Toda opomniti je, da se je pokazala za kulisami velika raziika menenj mej Italijani in Slovenci. Pri točki >» leŽelne ceste« zahtevali so Italijani za svoje potrebe okoli 5000 gld.. Slovenci il.OO'Jgld.; a Lahi niso hoteli dovoliti več, nego 5000 in toliko gld., češ, da oni plačujejo primeroma več davkov, nego Slovenci, kar pa ni res. Dr. Tonkli je na podlagi neovrgljivih dat dokazal neopravičenost postopanja. Italijanskih poslancev, katerim pripada vsa odgovornost za nastanke, ki se iz tacega postopanja lebko izcimijo, ter je pojasnil njib namene. Povišanje užitnine za '-20°/»» to je, niti celega pol solda na liter vina in piva, ali kilogram mesa, odstranilo bi deficit in pokrilo vse one troške, kateri so se začetkom preliminirali. Slovenci pa nečejo in ne morejo vsprejeti novega projekta, da bi se dežela zadolžila za 200.000 gld., za katere bi morala v 30 letih okoli 420.001) gld. plačati. Po daljšej razpravi je bila vsprejeta ta točka proračuna, v katerej figurira 150 gld.II za ceste na vsem Goriškem! Pri točki »deželni kmetijski šoli« spotikal se je dr. Maurovich toliko ob troŠ-kih, kakor tudi ob dualističnej uravnavi teh zavodov. Glede stroškov opomni poročevalec dr. Tonkli, da kapital, izdan za ta zavoda, donaŠa počasno ali gotovo velike obresti. Da je Šola v dva oddelka razcepljena, to je naravno, ker slovenski dijaki se ne morejo na podlagi italijanščine, italijanski pa ne na podlagi slovenščine poučevati. Dokler je bil i šola pod jednim vodstvom, požrla je deželi nad 200.000 gld. brez najmanjšega dobička, denar se je takrat le zametaval. NaSfl kmetje so takrat mimogrede o kmetijske) šoli govorili: »Tukaj se lehko učimo, kako se posestvo ne sme obdelovati, ako hočemo kaj od njega dobiti«. Tudi ta točka in vsi drugi proračuni so bili potem z veliko večino glasov vsprejeti. Deželni glavar je zaključil potem sesijo v italijanskem jeziku, ter pozval poslance, naj zakličejo cesarju trikratni »Živijo I« Mej Slovenci in Italijani v goriškem zboru se je letos začela neka napetost, katere uzrok tiči skoraj gotovo v osebnostih. — Mnogim gospodom ni prav, da je bil imenovan letos deželnim glavarjem grof Coronini. — Zatorej pa se je osnovala od strani Pajerjevih prijateljev neka spletka, katera je merila na to, da se Italijani spr6 si Slovenci zarad doneskov za ceste; ko bi bili Slovenci tirjall onih 11000. katere potrebujejo v ta namen, in ko bi bil glavar Coronini odločil za Slovence (ker poslancev je 10 in 10), potetn bi bili Italijani skoraj gotovo popustili zbor in ne bi se bil mogel letos več odobriti proračun za leto 1884. in priti bi bilo moralo do tega, da vlada razpusti goriški deželni zbor in takoj razpiše nove volitve. Spletka je bila fina in je verjetna le onemu, ke-dor pozna gorllke razmere in kedor ve, da tam le nekatere osobe za kulisami delajo vso politiko, pa prav umazano politiko. No, Slovenci so bili zadosti previdni, da niso Šli Lahom na limanice, m vsled tega je goriški deželni zbor dovolil za ceste za vse leto 1884 le 150 gl i. I Vsa spletka je nekoliko bila obrnem proti glavarju, največ pa proti ministerstvu, morda so za-njo znali tudi v Trstu, v rumanej hiši ? — Težko, da ne. Kranjski deželni zbor. 5. seja dne 25. septembra. Galerije so polne občinstva, 34 poslancev je navzočih. Deželni glavar grof Thurn odpre sejo. »Glasbena Matica« prosi stanovanja v redutnem poslopji, da tam nadaljuje svoj brezplačni, prekoristni pouk; voija g. R. Dolenec in adjunkt g. Lenarčič prosita remuneracije za poučevanje pri učiteljskem kuncu na Slapskej deželnej šoli; zveza kovaških mojstrov v Kropi, zadruga z omejenim poroštvom, prosi oOOu gld. posojila za ustanovljenje in napredek zadruge; več občin prosi za prenaredbo §§ 73. in 75 občinskega reda; druge občine za premembo § 3. 1. h) deželnega volilnega reda, da bi smele voliti v skupini mest in trgov; občini Preloka in Vinica ulagate upor proti volitvl deželnega poslanca; služniki deželnih uradov prosijo za stanovanja v deželnih hišah ali pa stanarino; gimnaziji v Kočevji in Novem mestu prosite podpore za uboge dijake; učitelji Postojnskega okraja za službene doklade; učitelji jedno-razrednih šol za funkcijske doklade; g* Schumi za podporo, da Še nadaljuje ix-davanje »Arhiva«; nekaj občin za uve-denje mitnic; ribiči Krakovskega in Trnovskega predmestja v Ljubljani za podporo, da se nakupijo raki za Ljubljanico in bližnje vode in v iste ulože, ker so popolnem izumrli; nekateri duhovniki za volilno pra- vico. Vse te prošnje se izroče raznim od-sekom t poročanje, one za podporo pa finančnemu odseku. Dr. pl. Schrey in njegovi somišljeniki nemške strani, mej njimi tudi g. Braune iz Kočevja, interpelujejo deželno vlado, kdaj se izvede postava za odkup duho-venske bire, skleneoa v lanskem deželnem zboru. Deželni predsednik g. baron Winkler odgovori na interpelacijo, rekoč, da je v deželi, kakor je Kranjska, v tej zadevi jako mnogo težav, a da se bode vlada trudila v najbližjem času pričeti dotične razprave. Poslanec Klun je predložil samostalni Sred log v podobi postavnega načrta: naj i se § 28 občinskega reda in § 116 Ljubljanskega mestnega Štatuta predrugačila v toliko, da se ženitovanjske oglasnice ne izdavajo osobam, ki žive ob miloščini, od prosjačenja in ki se slabo vedejo, o katerih se sploh sme soditi, da ne bodo dobro skrbeli za svojo deco. Ako se komu odreče Ženitovanjska oglasnica, naj se pritoži v 14 dneh na občinski odbor, potem na deželni odbor. Predlog bode gospod predlagatelj v prihodnjej seji utemeljeval. Poslanec profesor Suklje nasvetuje v imenu odseka za poročilo deželnega odbora, da se nekateri deli tega poročila izroče finančnemu, drugi gospodarskemu odseku, o ostalih pa naj poroča za to nav-lašč izvoljeni odsek, čemur deželni zbor brez razgovora pritrdi. Poročilo deželnega odbora zarad imenovanja novega ravnatelja posilne delal-niče izroči se finančnemu odseku, da o stvari poroča v tajnej seji. Deželni glavar grof Thurn poroča deželnemu zboru o zadevi novoimenovanoga deželnega računovodja, katera zadeva se Izroči finančnemu odseku, da poroča in stavi predloge. Poslanec Oton Detela poroča v imenu deželnega odbora o zgradbi mostu čez Kolpo pri Vinici in nasvetuje: Slavni deželni zbor naj poročilo o sedanjem stanji zgradbe rečenega mostu odobrovalno na znanje vzame ter naj postopanje deželnega odbora o tej zadevi potrdi in sklene, da se znesek 1194 gld., ki vsled prenaredbe načrta po razmeri Še pripade na tukajšn)i zaklad, prevzame na deželni zaklad, in da se to sporoči kralj, hrvatskej deželnej vladi, kar zbor brez razgovora odobri. V imenu deželnega odbora poroča poslanec Murnik o nekaterih prenaredbab deželnega volilnega reda to le: Postava z dne 4. oktobra 1882. leta, drž. zak. Št. 142, s katero so se nekatere določbe državnega volilnega reda (postava dne 2. aprila 1873, 1. drl zak. St. 41) prenaredile, ima za aktivno volilno pravico v državni zbor druga načela, nego so ona, ki veljajo za deželni zbor. Po 5. odstavku § 9. omenjene postave imajo namreč v volilnem razredu mest in kmetskih občin razen druzib tudi tisti občani pravico voliti poslance, oziroma volilne može, kateri imajo najmanj 5 gld. direktnih cesarskih davkov na leto plačevati in ki sploh zadoščujejo.vsem drugim pogojem volilne pravice v državni zbor. Dokler ni bilo v začetku omenjene postave o volilnej pravici volilcev mestnih skupin v državni in deželni zbor, veljavna so bila jednaka načela; z omenjeno postavo se je pa aktivna volilna pravica glede volitev v državni zbor razširila. Deželni odbor je moral priznati, da ne bi bilo prav, da — bilo bi celo krivično, ako bi se v deželni volilni red ne vsprejele tiste določbe glede razširjenja aktivne volilne pravice, ki so v državnem volilnem redu. Ker so tudi glede sestavljsnja volilnih imenikov, glede reklamacij zoper volilne imenike in glede razsodeb o uloženih reklamacijah zoper volilni imenik, potem glede izdaje izkaznic za volitve volilnih mož in glede potrdila o postavnosti same volitve volilnih mož, o izdaji in izročitvi izkaznic za volilce in sploh glede same volitve poslancev v postavi od 2. aprila 1873, 1. drž. zak. Št. 41, nekatere določbe bolj jasne, nego dotične določbe deželnega volilnega reda, usoja si deželni odbor predlagati tudi prenaredbo dotičnih paragrafov deželnega volilnega reda. Na podlagi navedenega stavi deželni odbor ta-le predlog : Slavni deželni zbor naj sklene: »Priloženi načrt postave se potrjuje in deželnemu odboru se naroča, predložiti ga v Najvišje potrjenje.a Poslanec Svetec nasvetuje, naj se načrt tega zakona izroči odseku sedmerih udov, ki naj se takoj volijo in naj zaradi pogovora seja preneha za nekoliko časa. V odsek se izvolijo gg. poslanci: Murnik (načelnik), Svetec, dr. VoŠnjak, Klun, dr. Poklukar, dr. pl. Schrey (namestnik) in Karol Luckmann. Na vrsto pride poročilo deželnega odbora o volitvi deželnega poslanca za mesti Radovljica-Kamnik in za trg Tržič. Volitev dr. Samca se potrdi z veliko večino. Nemški in nemškutarski poslanci glasujejo proti potrjenju volitve. Poročilo deželnega odbora o volitvi poslanca za kmetske občine Črnoraelj-Metlika izroči se verifikacijskemu odseku. Dr. Zarnik bode utemeljeval svoj predlog o popravi štatuta mesta Ljubljanskega, po predlogu p. župana P. Gras-sellija, v prihodnjej seji deželuega zbora. Poslanec Dev poroča o proračunu deželne sadjarske in vinarske Šole na Slapu za 1. 1884 in nasvetuje : Deželni odbor je za 8 ustanov v proračun postavil po 120 gld., 960 gld.; uva-ževaje, da je Slapska šola jedini deželni zavod za pouk v vino-sadjereji in tudi v kmetijstvu in da je želeti, da se učenci v ohilnejetn številu te šole poslužujejo, da tedaj 8 ustanov ne zadoščuje v to svrho, naj se začasno Še dve ustanovi dovolite. Potrebščina se torej poviša za dve ustanovi po 120 gld. in znaša skupaj 1200 gld. Konečno nasvetuje: Proračun deželnesadarjske in vinarske šole na Slapu za 1. 1884 se potrdi v potrebščini s 7630 gld. 73 kr., in založi r 6080 gld., torej s primanjkljajem 1550 gld. 73 kr., kateri se pokrije iz deželnega zaklada. Poslanec Dežman se protivi ustanovi še dveh deželnih štipendij na tej šoli, a dr. VoŠnjak ga pobija. Tudi poročevalec g. Dev zagovarja predloge finančnega odseka, ki se z veliko večino odobre. Odobre se potem : proračun ustanovnih zakladov za 1. 1884. računski sklep ustanovnih zakladov za 1. 1882, računski sklep deželnih dobrodelnih zakladov za I. 1882, in proračun gledališkega zaklada za I. 18*4 in računski sklep za 1. 1882. Vsi proračuni se odobre brez vsakega razgovora. Prav tako se dovole nekatere podpore. predlagane po finančnem odseku. Prihodnja seja bo danes. Dopisi. 12 Tolmina* 29. sept. Minoli petek, na sv. Matevža dan, 21. t. m., je bil v Tolminu somenj za živino, poljske pridelke, gospodarsko in kmetijsko orodje, Stacunsko blago itd. Na živinskem trgu pri cerkvi je bilo kakih 120 goved, veliko konj, ovac, koštrunov, koz itd., v središči trga Tolmina je stalo pa mnogo Satorov štacunskega blaga, katere so nastavili goriški trgovci. Živine se sicer ni veliko prodalo, če tudi ie bila prav po ceni, in to, ker je bilo malo kupcev, aruzega štacunskega in raznega blaga prodalo se je pa dovolj, in goriški trgovci so bili, da-si jim je dež močno nadlegoval, prav zadovoljni. Sicer se pa za prvi, ie komaj sedaj spodbujeni somenj ne more več tiriati. Na Tolminsko hodijo kupovat iz raznih krajev iz Istre, veliko pa iz tržaške okolice živino, kajti poznan je kraj izvrstne živinoreje, In da je torej somenj v Tolminu, veliko je tem kupcem v korist, ker jim ni treba okolo po oddaljenih vaseh Živine iskat, ampak pridejo na somenj v Tolmin in zbero si vsakovrstne jim pripravne živine. 12 Ljubljane 26. septembra. V zadnjem svojem dopisu sem omenil volitve v vel. posestvu, ter uže takrat izrekel, kaj se namerjava. Pisal sem to, ker sem bil dobro podučen, kaj se od neke strani tako tyjno snuje. Narodni klub je sicer skoraj soglasno sklenol, da se volitev DeŽmana in napibnenega Schreya ovrže. Čitali smo tudi poročilo, iz katerega je bilo razvidno, da je verifikacijski odsek popolnem na podlagi postave zavrgel volitev, in stvar je bila uŽe odločena za sejo dne 24. t. m. Mej tem časom se je stvar Ea drugače zasukala v del. hiši. Seja je ila odložena na vtorek, a na dnevnem redu ni bilo točke o volitvi vel. posestva. Zbral se je konventikelj kimalcev in križe-lovcev ter brez vednosti odločnih poslancev in za hrbtom narodnega kluba sklenol, da v prvej klubovej seji to uže skleneno stvar zopet spravijo pa tapet. In Slo je, z večino je zavrgel zbrani narodni klub poprejšnji sklep ter določil, da se verifikacija volitve Dežmana in Schreya preloži na prihodnje leto, a da se jasno govori, volitev se drugo leto potrdi. Ves slovenski svet je bral razloge, ki so bili odločilni, da 8e zavrže volitev. Jasni ko beli dan so bili vzroki, vteme-Ijeni v postavi, nikdo ni mogel besedice zoper to zinoti. Kaj mora tedaj biti ? No, Čujrao I Kaj pa oni porekd, kaj vlada poreče ? To seje poudarjalo. No, daleč srno prišli I Kaj pa je vlada rekla, ko so se pri volitvah 1. 1877 godile vsemu svetu znane goljufije in sleparije, tako da je poslanec Navratil v javnej seji deželnega zbora poslancu Hočevarju znani izrek Filipa Ma-cedonskega o s zlatom obloženem oslu vrgel v obraz ? Kaj pa je vlada rekla, ko se je za časa famoznih volitev v kupčijsko zbornico kranjsko kar čez noč dve tisoč volilnih listov falzificiralo ? Kaj vlada pravi, ko ljubljanski kalužni list vsak teden nesramno ščuje in psuje ter zabavlja na slovenski narod? Nikdo, niti državno pravd-ništvo se ne gane. Vsak zaveden Slovenec je rekel takoj, naj se volitev odobri, ako je postavna; ovrže naj se pa brez vsacega obzira, ako je nepostavna. Kar se pa sedaj tu godi, to razumejo le bogovi pri dež. viadi. Pri vsem tem se je posebno trudil še nedorasli uradnik, katerega bi Rimljan ime. noval »homo novus«, a tn ga zovemo »Ve-stenek II.« A kakor sleherna stvar na svetu, tano se bo tudi to maščevalo, in sicer strašansko. Žal, da ne zadene krivičnežev, ampak ubogo slovensko ljudstvo. Ćujejo se pa uže glasovi, kako siab vtisek je ta komedija po deželi napravila. Rekel mi je odličen narodnjak, daje ljudstvo težko pričakovalo konećne rešitve, da je bil, kakor hitro se ie čitalo poročilo ve-rifikacijskeua odseka, le en glas, volitev se mora ovreči. Kajti, da bi se nam ljuta sovražnika Slovenstva, človeka ki za narodne težnje in prošnje nemala druzega nego posmeh in zaničevanje, ki sta pri vsakej priliki brezobzirno kazala sovraštvo in gnjev do slovenskega naroda, ki sta vedno z nogami teptala najdraže svetinje slovenskega naroda; da bi se taka brezobzirna nasprotnika za vse udarce in rane, katere sta sekala slovenskej narodnosti, osobito zadnjih šest let, še honorirala, tega pa slovenski volilci vendar ne morejo hladnokrvno prenašati. Preverjen sem, da ako bi šla pola s protestom zoper tako postopanje slovenskih poslancev od vasi do vasi po vsej Sloveniji, nabralo bi se na tisoče in tisoče podpisov. Kolikor mi je doslej znano, i/.reklo seje mnogo narodnih uradnikov, da se odslej nikakih volitev ne bodo udeleževali. Nasprotna stranka se je izrazila ob volitvah, da se narodna stranka sama konča, pravijo, da za ozbiljno politično stranko nismo Se zreli; to je tudi v deželnej Kiti i\dana parola, ali da govorim v izvirnem tekstu »nicht regierungsfakig«. — Verifikacija volitve sodnika Deva, ki je bil enoglasno izvoljen, oddala se je zopet verifikacijskemu odseku. To volitev prenašajo kakor mačka mlade. V dveh mesecih deželni odbor te stvari ni mogel dognati. Pa vendar tu ne ščuje zopet znani ostudni intrigant? Zdaj je pri nas uže vse mogoče. Ko to pišem, pozvedam iz pravega vira, da volitev Dežmana in Schreya po-trde, kajti nemškutarji so stavili to kot pogoj, da ostanejo pri debati o vol. reformi v dvorani. sredo v luko in je vrgel kotve prav nasproti novej Lloydovej palači. — Ljudje hodijo v enomer občudovat tega morskega velikana, ki se v kratkem napoti v Indijo. Nesreče. 231etni zidar Martin KraŠevec je popravljal vodnjak hiše It. 13 v ulici • St. Martiri«; ker pa je bil nepreviden, padel je v 14 metrov globoki vodnjak. Da ga reši, gre Še po lestvah vatrogasec Peter Milatovič v vodnjak; a ko je v sredi lestve, zlomi se ona, in vatrogasec pade tudi v vodnjak na Kraševca. Prišla je druga pomoč in spravili so oba ponesreČ-neža iz Vodnjaka; Kraševec ima zlomljene noge, Milatovič pa več ran na nogab in na glavi; oba so odnesli v bolnico. — Justinčič Jožef, 26letni kmet iz Rozzola, je stražil predsinočnem grozdje, a v temi je padel čez pašten 4 metre globoko in se je na več krajih močno ranil, tako da so ga morali odnesti v bolnico. Tepei, 25letni fakin Anton G. je dobil v tepežu predsinočnem globoko rano v glavo, katero mora zdaj zdraviti v bolnici. Domače in razne vesti, Mllostljlvt pokneženl nadškof gorički, Monsignor dr. Alojzij Zorn, je prišel v sredo na vladnem par-niku »Pelagosa« v Trst; sprejeli so ga na rivi mi), škof tržaški in mnogo višjih duhovnikov, — Monsignor Zorn se preseli zdaj stalno v Gorico, kder hode najbrže 14. prih. m. slovesna intronizacija. Tržaške novosti. Tržalki deželni \bor, Deželni odbor je v seji 14. t. m. potrdil program zastran tega, kateri predlogi se imajo deželnemu zboru v razpravo predložiti. Sestavil je ta program deželni poslanec dr. Piccoli, kakor tudi poročilo glede ustanovitve pravne akademije v Trstu z italijanskim učnim jezikom. Namestnik baron Pretiš je prišel v četrtek iz Poreča zopet v Trst in se je od tukaj precej odpeljal v Gorico, kder je njegova družina. Od tam pojde nekda prihodnji teden na Dunaj in pride še le za odpretja deželnega zbora tržaškega, 8. oktobra, zopet v Trst. List »11 Cittadino« strašno tc 21, da so vse c. k. nemške Sole: ljudske, realke in gimnazije, prenapolnjene, in izraža bojazen, da se mladina v teh Šolah ne nauči nobenega jezika. — V nemŠkej Šoli je bila v resnici letos taka gnječa, da bi se bilo lehko napolnilo z učenci Še enkrat toliko šol, vsled česar so bili pri spreje manju jako natančni; pri vsem tem pa se je letos vpisalo v nemške šole 2680 šolarjev, gotovo lepo število, katero bode z vsakim letom rastlo. — A zakaj se to godi? — V mestnih šolah se učenci nič ne nauče, in kedor pride iz teh šol in hoče dalje študirati, moral bi iti v Italijo. Tam pa ni kruha Še za lastne podanike, kako-li za Tržačane! — Evo »Cittadino« uzroka, zakaj bodo mestne Sole, ki toliko stanejo, vedno bolj propadale. Mi nismo sicer prijatelji nemških ljudskih šol, toda Šot, ki odgojujejo Labone, ne moremo trpeti, in da bi vlada le kaj več ozirala se na slovenščino, mi bi odkritosrčno podpirali c. k. šole proti mestnim. — Zdaj se kaže, kako potrebne bi bile v Trstu slovenske ljuilske šole, za kakoršne je prosilo društvo »Edinost« ; bomo videli, ako bo pa tudi vlada podpirala naše pravične težnje. — Se to jesen pride dotična peticija pred mestni zbor in začne se nov ozbiljen boj. Čuden prepir se je unel mej »Trie sterco« in » Tngblattom«. — »Tagblatt« je dobil z Dunaja telegram, da »Triesterca« ni v nohenej zvezi z vlado; na to pa je »Triesterca« odgovorila, da je sicer neodvisna. a da vlada ne bode več dolgo mogla pogrešati pomoči lista, ki tako izvrstno in dostojno zastopa avstrijske interese v Trstu. — Hotela je s tem reči, da »Tag-blatt« ni za to, da bi zastopal vladne interese. da torej pride vrsta na-njo l Nov velikanski Lloydov parnik »Tita-nia«, ki drži 4000 tonelat, je priplul v ■ /J uruvs »• uvv v »€• Zovenzonl na dvorišče, kder je precej m »'trn Autul-i mrtva ostala. V,»Molite verde'* bo jutri popo-ludne od pot pete ure začenši zbirališče tržalkih Slovvanov; tam priredi jutri de-lalsko podporno druitvo krasno veselico, katere program smo uže objavili. — Naj ne zamudi noben Slovan iz Trsta in okolice, ako le ima čas, te prelepe prilike, da se veseli v svojej slovanskej družini. — Torej jutri, vse staro in mlado, v krasno odičeni »Monte Verde« I Od sv. Jakopa so se prišii firitoževat ljudje, da v tamošnjem po-icijskem uradu ni nobenega uradnika, kateri bi razumel slovensko. — Ker pa tam prebivajo skoro sami Slovenci, kateri Imajo vedno manj ali več posla s policijskim uredom, prosi odbor društva »Edinosti« veleslavno policijsko vodstvo, da odstrani to krivico, ker prvi pogoj je vendar le, da uradnik umeje ljudstvo, s katerim mora občevati, saj uradniki so zavoljo ljudstva, ne pa narobe. Iz Gorice nam pišejo, da je bila včerajšnja številka »Soče« zaplenjena in da je gosp. baron Pretiš v sredo obiskal slavno božjo pot na Sv. Gori. Šel je iz Solkana pes do vrha in nazaj. Biskup (Slrosnmayer je podaril za zgradbo poslopja za zagrebško društvo «Kolo» 400 gld. Dalmatinska železnica čez Siverič-Knin v Bosno se začne kmalo delati; došli so uže v Knin dotični inženirji. Tržno poročilo. Kava. — Nekaj manj kupčije; cene pri vsem tem jako trdne. Prodalo se je zadnje dni okolo 3000 vreč Rio po 40 do 62 gld., 500 vreč Santos po 51 do 64 gld.t 150 fardov Moka po 117 do 120 gld., Por-toricco stane 95 do 115 gld., Java 69 do 78 gld., Oylon plant 96 do 140 gld. Sladkor. — Vedno slabša kupčija, zarad tega pa tudi cene padajo. Sladkor v vrečah dobi se denes uŽe pod 29 gld., in najboljši po 31 gld. Sadje. — Pomeranče, limoni 5 do 10 gld., rožiči 6 do 6'/, gld., fige v sodih 167, gld., fige v vencih 14 do 16 gld., mandlji 100 do 111 gld., cvebe rudeče in črne od 15 do 17 gld., Elem6 20 do 30 gld.. Sultanina 22 do 38 gld. Olje — vedno draže; denes stane namizno 73 do 85 gld., jedilno 39 do 44 gld. Petrolje. — Ker je malo tega blaga v tukajšnjih zalogah, je cena stalna na 11 gld.. in za malo sodov je treba plačevati tudi ll1/* «ld. DomaČi pridelki. — Fižol rudeči II1/« gld.. bohinec do 12'/, gld., koks 137, do 14 gld., mešani 9 do 10 gld., beli 10 do 107, gld. — Maslo, dobro naravno blago 96 do 101 gld. Spek — ogerski 65 do 66 gld.. mast angleška 59 gld., ogerska s certifikatom 72 d o 73 gld. Žito. — Malo kupčije. Kupi se lehko ruska pšenica po 10 gld. do 10 gld. 35 kr. Les —■ v dobrem obrajtu, cene stalne. Seno — dobro konjsko 1 gld. do 1 gld. 40 kr. Borsso poročilo, Borsa jako mlahova, kurzi šibki, le papirna renta iskana po višem kurzu. Dunajska borsa dne 28. septembra. žnotni drž. dolg v bankovcih 78 gld. 15 kr. Enotni drž. dolg v srebru 78 » 60 » Zlata renta......99 • 90 » 5°/0 avst. renta .... 92 » 80 » Delnice narodne banke . 839 » — « Kreditne delnice .... 290 » — « London 10 lir sterlln . .119 » 90 - Napoleon.......9 » 51 « C. Kr. cekini......5 » 70 » 100 državnih mark ... 58 7. 0 » Listnica uredništva. G. J V. v L Da je g. Avg. Dolenec v Ajdov \:lni postavil nad prodajal nlco svojo tvrdk-- z velikim napisom v slovenskih bojah, t"oa izvestija amo tudi mi veseli. Slava mu! Mladeneč, uradnik, Srbin išče stanovanja po primernej nizkej ceni v slovenskoj rodbini, v katerej se govori tudi italijansko. — Ponudbe sprejema iz ljubavi naSe uredništvo v no vej tiskarni, ulica Torrente, Št. 2. Peter Podgornik, zaloga vsakovrstnih žebljev, pod- kov itd. v Sežani g priporoča se vsem trgovcem v mestih in na deželi za mnogo brojne naročbe ter obljublja naj- i*j boljSo postrežbo z blagom prve 0 vrste in po najnižih cenah. Na j| zahtevanje poSlje cenike. 3—2 jjj J Žt. 652 Razpis dražbe. Po sklepu c. k. pomnoženega okrajnega Šolskega sveta zidalo se bode novi Šolski hiši v Otaležu in Dreženci. Za prvo so preudarjeni stroSki 3993 gl. 12 kr., za drugo pa 3803 gl. 85 kr. Ti deli bosti izročeni povzetni-kom dne 18. oktobra t. 1. po dražbi pri podpisanem uradu. Dotična načrta, preudarka in pogoji so razpoloženi do dneva dražbe v tukajSnej uradniji. C. k. okrajni šolski svet v Tolminu dne 1. septembra 1883. 3—3 Prvosednik. Pozor vinorejcem! Podpisani kupuje vinskih tropin po jako ugodnej, najviSej mogočej ceni. Zavod za stiskanje in mleiijc 4—3 (tovarna žveplja) v Kadinu, Via Media št. 251. Alojzij IKlajer-jeva [trgovina piva v steklenicah v Ljubljani 'priporoča izverstno cx-portno marčno pivo iz pivovarne bratov Ko-zler-jev v zabojih po 25 in 50 steklenic. Garantira se šest mesečna obstojnost tega piva. 2i-4 3© Ustanovljeno 17S7. W pas •M Albert tijSjl Samassa c. kr. dvomi zvonar fabrikant strojev in gasilnega orodja v Ljubljani. Ubrani zvonovi z upravo. Vsake sorte gasilnice izvrstne sestave za občine, /.a gasilna društva v mestih in na kmetih. Hidrofori vozovi za vodo, vrtne škropilnice kakor drugo orodje in pripomočki zoper požare. Crkveni svečniki in druge priprave iz brona. Sesalke in orodje za vodovode. Sesalke za vodnjake, za vinske in pivne sode in kadi, za droznanje, za gnojnico, za podzemeljske namene, za ročna in strojna dela. Dalje: kovinsko blago, cevi iz litega in kovanega železa s priteklino, mehovi iz konopnine in gumija itd. — po najnižjih cenah. Občine in gasilna društva plačujejo lahko na \ obroke. 12-"" I AUGUST GASPARI, RAKEK, trgovec in posestnik prevzema za naprej vsa spedicijska na-3- 3 ročila točno in ceno. Nova prodajalnica železnine in kinkalij ■ Al Vomero Verde» (na lesnem trgu) Piazza delle legna 2. pod palačo Tonello Lastnik prodajatnlce ponuja slavnemu občinstvu raznovrstno kuhnijsko opravo in raznovrstno orodji ta rokodelce in poljo-deljce Predmeti ta konjsko vprego Itd., vso po najniži oeni. S6 spoštovanjem M. Vlainioli. Čuda obrtnosti. Le 4 gld. BO kr. s c. k. patentom previđena ura se nihalom ^f z nabijalom in kazalom dne-vov (datuma) iz najfinejšega, pollranega orehovega lesa, lepo kornižiran« z nihalom in broMVlml atoli. Razun teh prednosti ima ta ura nepre-plaeljivo lastnost, da se v noči nje c. k. patentirano kazališde sveti v najlepšem, vijoličnem, čarobno lepem sijaju in se za intenzivno svetilno moč jamči 10 let Ta zbog nje prednosti jako ugodna ura, je prepotrebna vsakemu, posebno zatof ker naznanja tudi dneve, In sicer je nad kazaliSčem ure drugo kazallšče, na katerem 00 v rudeSe) barvi dnevi od 1 do 31, katere dneve vsak dan kaže poseben kazalec, katerega pomika sam mehanizem ure naprej. Stotine in stotine odjemalcem, kateri so videli ln kupili to uro, so bili kar očarani zarad Se nepoznane. neverjetno nizke cene. Ml smatramo si v dolžnost, da čitatelje opozorimo na to. da od kar so poznane ure, Še nikoli ni bilo kaj enacega, praktičnega ce-nega ln morda se kaj tacega tudi v 100 letih zopet ne nameri. Svarilo. Vsaka moja ura ima na kazališču pozlačen napis ,.Patent". Naročbe, katere se izvrSujejo le s povzetjem, ali pa proti poSlljat vi denara z naroČbo. naj se pošiljajo na adreso: Patent-Pendel-Uhren-Fabriks-Depot F\ 8GHAPIRER, WIEN II., Schiiramtsgasse 20. Kraljica vsih lekov. (ay. »rllnj. > na W ..J veSkem trpljenju in se Deset let velikanskega uspeha, čudodelne zdravilne moči. je ta lek dobro poznan ne le v cesarstvu avstr.-oger. ampak tudi na inostran-skem. Jako po ceni, je znak dobrodelnosti in pomoči v člo-nahuj.i v kajŽici ubožca, kat tor tudi v palači velikega bogatina. Spremljevana po prlporočbah najuče-nejših zdravnikov, in po neskončnem številu spričeval, se odlikuje zasluZno mej tolikimi zdravili, o katerih tuko pohvalno govorć četrte strani časnikov. Kraljica vseh lekov je Fmm'schr Esum, napravljena po Gahrlelu Pieoot li-u, lekarničarju v Ljubljani, kateremu se pošiljajo naročbe, in katere se izvršujejo točno proti povzetju. Gosp. G. Piccnlt, lekurničar v Ljubljani. Podpisani spričuje fiisto resnico, da j^ tinktura Kranz'sche Essenz spoštovanega gosp. Pici'oli-a, lekarnlčuria v Ljubljani visoko obrjijtana od mnogih bolnikov tudi drugih bližnih far zarad nje čudodelne in hitre pomoči in nenavadnega uspeha, tako sicer, da ga ni dntva,