Al Benkovič : Iz poezij Jurija Karaseka. ' 163 Iz poezij Jurija Karaseka iz češčine preložil Al. Benkovič. Oči. Improvizovaiio v noči pred 6. junijem 189.S. Oći ! oči! V rakev zaprte, v grobir zasute,, oči ! oči! žarki pogledi, ki rušite moje vroče sence. Ne zameri očem, ki te plašč, negibljivim, strmečim, v grozi izbulje- nim in oiilajenim očem ! Očem tistih, ki so dobojevali ! . . Nc zameri očem,, ki glcjiijo iz odprte rak ve v žalostni sobi, polni zaduliie vonjave gorečega voska in sušečih se cvetk ! Ne zameri očem, v katerili je pisana tajnost Smrti, naglo umljcne v trenotku boja ! Oči! oči! V rakev zaprte, v grob« zasute, oči ! oči! žarki pogledi, ki rušite moje vroče sence! . ¦Dolge noči! Jednakomerne noči! Stanice bolnikov, pogreznjene v tišino, v grobno tišino ! Pošastne stanice, kjer hodijo redovnice z nesliš- nimi koraki, z ložljajočimi venci ! Dolge noči ! Jednakomerne noči ! V vaši črni senci izsušena Smrt Jiodi^z mokrimi prsti dušit,-davit, zatirat v vro- čih blazinali onemogle žrtve. Noči polne vzdihov ! Noči polne ihtenja ! Noči polne stoka ! Noči polne, lirppenja, ! Noči polne vzkrikov ! Noči polne groze prestrašenih očij, izbuljenih očij ! Oči ! oči ! V rakev zaprte, v grobu zasute,, oči ! oči J .vroče,,, oči, ki rušite moje vroče sence! ' - ,;. i. . . ' ' . - 164 Vlasta: Cerkveni zvon. — (Ifilček : Iz dnevnika male gospodinje. Beneška zrcala. i j >0 kalna in "sfVii lYr moina zrcala l-cneška, turobno gledajoča na g^bflke parkete tal, katera se že dolgo niso tresla v lahnem ritmičnem cefietanju nog plešočih menuet po glasovih skladbe Rameau-ja ! ii - Kje so plesalci, kje njih usmev ? Dolgo je tega, dolgo je že ža- ostjjo in tiho ! O kalna in siva in motna zrcala beneška, že davno odvajena pri- jetne mehkobe razgiete dvorane in iskrenja lestenčevih Jnéij ter krasote balove rodbinske svile in sukenj in telovnikov z zlatom sitih in razlite vonjave medlih rožnili dišav in zai>eljive bclote dekoletovanili kipecih nedrij ! ¦Kje so tista nedrija in njih grehi? Dolgo je tega, dolgo je" že žabstno in tiho ! ,0 kalna in siva in motna zrcala beneška, oslepajoča v tresočem* se IKtlhmraku, kateri diha nanje mraz praznih prostorov, in odbijajoča vča- sih samo zgrbljeno sivo postavo starega ključarja, bodečega ])o sobanah zapuščene i)alaće kakor prikazen, z neslišnim korakom .... Kje o ti plesalci, kje njih usmev ? Kje so nedrija žen in kje njih grehi V Dolgo je tega, dolgo je že žalostno in tiho ! Iz poezij Jurija Karaska. Iz češčine prevel Al. Benkovič. Pokopališke rože. bela kri rož pokopaliških ! Cvetovi pozabljenja, bledi kot čela umirajočih, poroseni s smrtnim potom, cvetovi, kli- joči iz teles propadlih, nerazumljenih pesnikov, o bele rože pokopališke! O, rožnata kri rož pokopaliških ! Cvetovi mrtve ljubezni, dišeči kot nedrija nedotaknjenih devic, cvetovi, klijoči iz grobov umrših ljubimcev, o rožnate rože pokopališke ! O, žolta kri rož pokopaliških ! Cvetovi tihote in pobožnosti, nežne in dišeče po zaduhlini svile, pokrivajoče posušena telesa svetih devic za steklom rakev samostanskih oltarjev, o žolte rože pokopališke ! O, krvava kri rož pokopaliških ! Cvetovi prokletja, zastrupljeni od tajnosti rakve, cvetovi, klijoči iz teles gnijočih samomorilcev, o krvave rože pokopališke ! Zazidana okna. O siva turobnost zazidanih oken ! Tako davno zazidanih ! Odpr- tine pošastne in polne pajčevin, strmeče v me, kakor prazne oči slepcev, ugasle na pročelju stare zapuščene palače ! O, siva turobnost zazidanih oken ! Tako davno zazidanih ! Kaj tli za vami pokopano in pozabljeno v večni, neprodirni temi, v tihoti, katero moti samo prasketanje razrušenega rokokovega pohišja, po- kritega s pobledelo modro svilo ! O, siva turobnost zazidanih oken ! Tako davno zazidanih ! Jaz sanjač neumni v nočeh pošastnih, ko veter stoka in moti moj spanec, gledam v vaše neme, molčljive odprtine ter želim videti vas razsvet- ljena od prošlega svita plesov, nekdaj slavljenih za vami ! O, siva turobnost zazidanih oken ! Tako davno zazidanih ! 233