CENA 190 din - Leto XL - št. 70 Kranj, torek, 8. septembra 1987 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UZU LJUDSTVA ZA L E T GORENJSKO stran 4 MARSIKAJ SEM ZE VIDEL, KAJ TAKŠNEGA PA ŠE NE KROMPIR BO HITRO GNIL stran 3 stran 12 SVETOVNI REKORD JE NAŠ Jjjuda za akcijo ejanje Nijona Kokre Mi ^'.^Ptembra — Za danes rj^ ne Je bila napovedana razbiti? izvršilnega odbora iC^?u,«irnega društva Kranj j 11 Možnosti za hitrejše ure-**njona Kokre. V? Ponovno ureditev kanjona Lre Je bilo pred poldrugim le-|L Pobudnik Hortikulturno Zri ^ranJ- Parkovna služba I r^er»arjem, ki ga je zagotovi- li stvo Kranj. Parkovna služba K:"arje ^° 7-daj že uspela očistiti r -«'j«rn, ki ga je zagoiovi-stno-komunalna skupnost jj^°elotnega območja. Kanjon S?si dobiva lepši vide/.. Da pa I Juel° PosPešili. se Je izvrsil l^bor Hortikulturnega dru-°dločil, da z razširjeno sejo širšo akcijo skuša po-Uresničitev že začrtanega Iv*r.ama. Se letos naj bi se loti-L^tega čiščeniu bregov, ureja-VJJP/ehajalnih poti, počivališč °' A Ž Socialne kartice pod pultom Obisk pri jeseniških mesarjih je pokazal, kako se administrativni ukrepi v življenju spremene v svoje nasprotje, kako hitro je izničen njihov dober namen. Pred nedavnim se je podražilo meso, vendar le najboljši kosi, predvsem pljučna pečenka in stegna. Drugi deli mesa imajo še naprej zamrznjene cene, saj državni uradniki sodijo, da s tem ščitijo potrošnika, predvsem tistega seveda, ki se že otepa z revščino. Toda le-ta si s tem ukrepom kaj prida ne more pomagati, saj v mesnicah vise predvsem stegna, rebra »izginejo« že v klavnici, najbrž v predelavo, pleča pa gredo v menze. Torej je ubogi potrošnik celo na slabšem, če seveda ni dober mesarjev znanec in pravočasno pride v mesnico, da ujame tudi cenejše kose mesa. Je to res tisti, ki se otepa z revščino ali ne, seveda ne vemo. Tudi pri mesu se torej dogaja podobno kot pri kruhu. Državni uradniki so pekarnam ukazali, da morajo speči 30 odstotkov črnega kruha, ki je bistveno cenejši od belega. V prodajalni »pri Cufarju« smo spotoma izvedeli, da so na boljšem, ker se oskrbujejo iz jeseniške zasebne pekarne, saj jim Vidičeva pekarna res pošlje toliko črnega kruha, slabše pa je že v leski pekarni in pristavili, da gre od tam črni kruh predvsem v menze, šole, vrtce. Zaupali so nam, da črn kruh prodajajo dve uri v do- poldanskem času, napravili pa so seznam ljudi, ki ga kupujejo; vsakdo lahko dobi dve struci. Zakaj so to naredili, je seveda jasno — da ni slabe volje in prepirov. Takšni seznami in tihi dogovori z mesarji seveda niso nič drugega kot »črne« socialne kartice. Za zdaj so še za pultom, toda kdove koliko časa bodo še! So to le nekakšne ugodnosti za znance ali pa se bojimo priznati, da nekateri žive že zelo težko? Lahko jih obsojamo, kričimo, da so nesprejemljive, toda, tu so, najsi to želimo ali ne. Pri vsem tem imajo še dodatno grenak okus, saj ne vemo, ča jih imajo res tisti, ki jih potrebujejo. M. Volčjak urana so dejali: ^ je delna zastrupitev Sw*n^' sePtem",ra — Ker v četrtek in v petek pretekli teden So °nu m meo" OD'skom Rudnika urana Žirovski vrh na Todražu gr SljeUsP1>'' dobiti natančnejših informacij o zastrupitvi rib v To-s\e, p>tistrTl P°toku, niti potrditve niti zanikanja (odgovornih ni bilo — ,eli Sg0 Jnost za dajanje izjav), smo ponovno poskušali srečo včeraj. Hh. .^Ogar je na vprašanje, ali je zastrupitev bila, odgovoril: del-UsPeli smo tudi zvedeti, da primer zastrupitve analizirajo. J. K. -seniški komunisti Odlagajo izredni kongres J*B.^ • _ . .... _____. **enice, 7. septembra — 'Minuli seji predsedstva '»»skegu komiteja ZKS 5*n»Ce so sprejeli sklep, W*ntrul nemu komiteju ^ Posredujejo pobudo. °la posvece-loL.^benoekononiskemu ^ **JU v republiki. Ven-^8V^° pri uresničevanju J"ilj P°v vedno bolj jalo-*jjjtneUosledni. To potr ju-^Ui polletni gospodui -% e?ultuti. Zadnji aktu-V,Wnt eri, ki razburjaj ^ JuK<>slHvijo :" 1------- so vpleteni »možje z vrha«, člani ZK, spodkopavajo ugled komunistov. Toliko te/je je tistim komunistom, ki delajo v temeljnih okoljih, saj je vsaka akcija že vnaprej obsojena na neuspeh. Se bolj zbuja skrb dejstvo, da obstaja ponekod premočrtna povezanost občin ikih funkcionarjev in vodilnih v gospodarstvu. Povsem absurdno je pričakovati, da bodo sanic spremembe obstoječi- zakonodaje pokazale pot iz krize, saj nam že predlogi iu osnutki ne zagotavljajo upanja. Potrebne so korenite spremembe obnašanja nosilec teh sprememb nuj bo Z K!« Na Brdu vrhunsko konjeništvo — Kljub slabemu vremenu je skoraj 10 tisoč ljubiteljev konjeništva obiskalo prireditev na Brdu. Imeli so kaj videti: dirke najhitrejših jugoslovanskih kasačev, med katerimi je zmagal obetavni Fit Avia, ki je tudi eden od favoritov jugoslovanskega kasaškega maratona, nastop lipicancev in seveda koncert Avsenikov skupaj s Koširjem in Tofom. Reportažo objavljamo na strani zanimivosti. (J. K.) — Foto: F. Perdan Nekaj za dom, nekaj za prodajo — Precej dolgo bi moral Slavko Jezeršek, škrbinov i/. Stare Oselice 63, vihteti težko kladivo, da bi razklal okrog I Kil metrov drv. S cepilcem, montiranim na traktor, ure lažje. Od 20 do 30 metrov drva bodo ftkrbinovi pokorili doma, druge pa prodali. Prevladujejo brezove, hrastove in bukove 'klaftre'. l'o Koliko bodo, s«- ne vedo. (.1. K.) — Foto: F. Perdan ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Deveti juiis na Vršič — Turi stično društvo, postaja mili it, gorska reševalna služba, krajani Kranjske ^oie in kolesarski rekreativni klnli Slovan lUm Franck so bili organizatorji devetega jiuisa na Vršič s kolesi. Udeležba je bila izredna, saj je na Mili m visoki prelaz Vršič prikole sarilo kar 7 10 kolesarjev in kolesark i/ \ se Sloveniji Najml jsi je I»i I trinajst lei m pionir, najstarejši pu je imel že sedemdeset let. Tekmoval je tudi kolesar z monokolc-som. Več na športni strani. (i). II.) loto: F. Perdan Danes, v torek, 8. septembra 1987, 441 moda odpiramo prenovljeno /2, specializirano prodajalno moških srajc CjuičkJ ELITA - KLUB DTR v Kranju, Cankarjeva ulica 5 • popolna ponudba srajc DTR - Domače tvornice rublja iz Zagreba • izbira moškega perila in pletenin ©MŠMKMMEEGLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Slovenski izvršni svet o Agrokomercu Poročilo republiški skupščini Kranj, 5. septembra — Vsak dan prebiramo nova sporočila o zadevi Agrokomerc. V primeru Agrokomerca je odpovedal zaščitni mehanizem, katerega del je tudi tožilska organizacija. Zato gre za objektivno odgovornost republiškega jav-ntga tožilstva, višjega tožilstva v Bihaću in temeljnega javnega tožilstva v Veliki Kladuši, pravi Avdo Čampara, javni tožilec Bosne in Hercegovine. Podpira stališča glede nepokritih menic, ki oo bila sprejeta na najvišjih organih te republike. Agrokomerc je bil tudi na dnevnem redu seje predsedstva Jugoslavije. Predsedstvo je soglašalo z vsemi ukrepi za raziskovanje tega primera, menilo, da bo imelo takšno početje hude posledice, ter soglašalo z najostrejšimi akcijami na tem področju in z odpravo nezakonitih virov financiranja. Republika Bosna in Hercegovina pa ne more prevzeti poroštva za vrnjen denar upnikom Agrokomerca, je sklep tamkajšnjega izvršnega sveta. O tem se morajo dogovoriti upniki in dolžniki na osnovi zakonov, monetarnega sistema in ekonomskih zakonitosti. Štiri vodilne v Agrokomercu, razen predsednika poslovodnega odbora Fikreta Abdića, odgovorne v bihaški in Agrokomercovi banki so že aretirali, organi za notranje zadeve pa so tudi že zaprosili zvezni zbor skupščine Jugoslavije, da dovoli kazenski postopek tudi zoper Fikreta Abdića, delegata zveznega zbora. Poslovodni odbor kombinata je v celoti razrešen, za vršilca dolžnosti predsednika pa je bil imenovan Asim Sarajlija, delegat v zboru republik in pokrajin. Slovenski izvršni svet je zadevo Agrokomerc ocenil kot grobo kršitev zakonitosti, ki je razburila tudi Slovenijo in omajalo zaupanje v spoštovanje zakonitosti v finančnem poslovanju. Izvršni svet obsoja ravnanje Agrokomerca in Temeljne banke Bihač, obsodba pa je še ostrejša zaradi tega, ker se je to dogajalo načrtno, premišljeno, z vednostjo posameznikov in organov, ki bi morali prav takšno početje preganjati. Izvršni svet terja tudi temeljito oceno položaja v Ljubljanski banki ter odnosov med združeno banko in temeljnimi bankami, seveda pa tudi sistema nadzora nad poslovanjem. Izdajanje nekritih menic naj bo ponovno kaznivo dejanje in ne več le prekršek, kot je zapisano v sedanjem zakonu o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev. Do 17. septembra morajo vse banke, ki delujejo v Sloveniji, o posledicah zadeve Agrokomerc poročati izvršnemu svetu. Spremeniti je treba tudi sedanje predpise pri limitiranju plasmajev bank. Pomemben je tudi sklep, da bo primer Agrokomerc obravnavala slovenska skupščina na zasedanju 24. septembra. J. Košnjek Največja izguba je na Jesenicah Jesenice, 7. septembra — V četrtek, 10. septembra, bodo na Jesenicah ločene seje vseh treh zborov občinske skupščine. Največ pozornosti bodo delegati namenili gospodarjenju v občini v prvih letošnjih šestih mesecih. Gospodarski rezultati so izredno slabi, najslabši med gorenjskimi občinami, saj je čista izguba skoraj za trikrat večja kot akumulacija. V občini znaša izguba v šestih mesecih 7.018 milijonov dinarjev ali kar za 209 odstotkov več kot je bila po prvih treh mesecih letošnjega leta. Z izgubo so poslovanje sklenili v enajstih temeljnih organizacijah združenega dela: v treh v jeseniški Železarni, kjer je izgube več kot 4 milijarde dinarjev. Gorenjka Jesenice - tozd Hoteli Kranjska gora ima 56 milijonov dinarjev izgube, Izolirka, tozd Jesenice 128 milijonov, Petrol Špik Gozd Martuljek 12 milijonov, Kovin 167 milijo nov, FJektro Zirovnica277 milijonov, Elektrarna MosteC 446 milijonov dinarjev, Iskra na DobraviČ milijardo 500 milijonov in Lesno galanterijski obrat 23 milijonov. V teh temeljnih organizacijah je zaposlenih 4.036 delavcev. Med drugim bodo delegati obravnavali tudi redno likvidacijo Lesnogalanterijskega obrata, potek priprav na gradnjo avtoceste in več odlokov. D. S. ' litikov končno dela l)^U\ kosti in mesa. Toda "J spoznavamo tudi to, d&>fif goslovansko ljudstvo govo življenje postra'l$ u pomena. kak< od ce nekaterih politko^ koje bil Fadil Ho.vha *ai . tki špijon*. A Fikret Abdic je pri te Jffl ' u m •/>..///, en pri'"1 gova samozavest J? *iM posledica njegovega ^ rj o vpletenosti tu kat,0tftn dilnih pol,t,kov v P°S.° pa bo letos krompir hitro gnil, saj je velika količina deževja v avgustu botrovala napadom krompirjeve plesni. vodja zadružne enote Trata: »Letos smo začeli zgodnje vrste krompirja odkupovati sredi avgusta. S kupci, ki so večinoma iz Primorja in Makedonije, se dogovorimo, kdaj bodo prišli po krompir, nato pa obvestimo kmete kooperante, da ga takrat pripeljejo in takoj naložijo na kamione. Do sedaj smo odkupili od kmetov približno tristo ton zgodnjih vrst krompirja, sedaj je na vrsti še semenski, industrijskega pa bomo odpeljali v predelavo za škrob v Helios v Domžale. Za letošnji pridelek krompirja mislim, da ga bo imel le tisti, ki ga je zaščitil pravočasno, s pravim škropivom, saj so bile idealne razmere za razvoj krompirjeve plesni in za gnitje. Zato bo za letošnjo letino značilno, da bo večina krompirja sicer izgledala pri odkupu zdrava, kasneje pa bo zaradi okužbe hitro gnil.« y Stanovnik ki pripeljejo krompir, ga že z vozov naložijo na kamione. ^fio*-1'1^' tedne je pred skladiščem Kmetijske zadruge na Trati vozijo polne traktorje krompirja, tam pa ^ijo *k ^° kamioni, ki krompir odpeljejo na Primorsko in v Make-Pr^v Sn ot ugotavljajo, bo letošnja letina krompirja povprečna, če-■rneli s pridelkom vse poletje dosti dela. imamo sicer mešano kmetijo, moral vzeti dopust, da bomo ,r0daV' ",I,K 1 pospravili Vsako leto vo/uno krompir sem na Trato, d* 'ani°fH' ',ri ■>'•■ •■'..... k vs a sr |r lam krompir težko prodajal, smo ga letos po *1 POzn > V'St N,"k,,l imam<» zgodnjemu, tiajvee |c semenskega, ne b ^'nk''1" f)U ,,<"" ,Mll"''l;i1 ,ih|1 v l>omzale dr(). ° Kuvčič z Godešiča: »V peščeni zemlji je letos krompir 2j sPr».U'i1' v drugi zemlji, pa je kar dober. .Je pa res, da sem vsak 2? 'n DJ^Na' rast krompirja, saj je bila letos velika možnost za ple- ?čja. Sicer pa letošnji pridelek ocenji ki so v petek m ipcljali krompir, so tudi povedali, da se i^Upna'. v,'liko smo morali gnojiti in škropiti, zato hi bila lahko *U kot „C°ntt kakšen dinar večja. Sicer pa letošnji pridelek ocenju-K 1 Povprečen • ^K> ?H j|!r,'v«*likn razlika med odkupno ceno in listo ceno, ki |o mo-ompirja plačati kupci. Ta je od dvakrat do trikrat o pridelek plačan kmetje. Vendar pa so z odkupom - ^"»hH tak° kmetje kot tudi pri Kmetijski zadrugi, saj je za '»ni na trgu dosti povpraševanja. Jane/. Stanovnik, pošlo- 9 0- Ivan Kalan Vinko Kavčič V škofjeloški Jelovici imajo letos dosti težav s pomanjkanjem nekaterih surovin in tudi z njihovo kakovostjo, in sicer predvsem i steklom, delno pa tudi z lesom in z nekaterimi izdelavni-mi materiali iz uvoza. Nezadržno pa seveda rastejo cene. V prvem polletju so se cene hlodov, žaganega lesa in okovja stekla povečale od 40 do 70 odstotkov. To so seveda težke milijarde, ki pa jih ne morejo več preprosto prevaliti na kupce njihovih izdelkov, saj je prodaja vse težja. V prvih treh mesecih letošnjega leta je bila glede na gradbeniško nesezonske mesece solidna, aprila in pretežni del maja pa katastrofalno slaba. S popusti, reklamami in podobnim, kar seveda ni zastonj, so prodajo junija popravili. Kakšna bo v drugi polovici leta, je težko reči. 1. julija so namreč cene povečali za 20 odstotkov in obeti niso nič kaj rožnati. Na tržišču doživlja Jelovica vse ostrejšo konkurenco drugih izdelovalcev, ki se seveda prav tako prizadevajo za kupce. S tr- ga prihaja vse več pripomb kupcev, da Jelovičini izdelki niso več med najboljšimi, da so jo konkurenti pri kakovosti dohiteli in prehiteli. Prepočasi razvijajo nove izdelke in tudi proizvodnja še ni tako prilagodljiva, da bi hitro stregla povpraševanju, ljetos bi lahko prodali več notranjih vrat in oblog, kakor so jih naredili, drugi izdelki pa ostajajo v skladišču. Prodajna politika v Jelovici temelji na poslovalnicah, ki so jih v preteklosti odprli v številnih mestih po Jugoslaviji in imeli s tem prednost. Nove nameravajo odpreti še v Čapljini, Murski Soboti in Novi Gorici. V boju za kupce odpirajo nove poslovalnice tudi drugi izdelovalci in Jelovica počasi izgublja prednost. Več kot v zadnjih letih pa so letos naredili pri izvozu montažnih hiš. Na avstrijski in nemški trg jih bodo letos izvozili od 30 do 40, pri čemer dosegajo dokaj dobre cene. Slaba pa je domača prodaja montažnih hiš, saj so krediti zanje dokaj neugodni. M. V. Zaradi izgube posebni ukrepi Jesenice, 3. septembra — V jeseniški Železarni, ki ima izgubo, v samoupravnih delovnih skupinah obravnavajo posebne ukrepe. Če se bo izguba ponovila, bodo morali izplačevati 80-odstotne osebne dohodke. V jeseniški Železarni so uvedli zaradi visoke izgube ob polletju posebne ukrepe, ki jih obravnavjo na zborih delavcev. Ugotavljajo, da je produktivnost precej padla (slabe poslovne rezultate imajo tudi v vseh drugih delovnih organizacijah sozda Slovenske železarne) in da je marsikje malomaren odnos do dela, stroškov in racionalizacije. Skrb zbuja dejstvo, da tudi v šestnajstih delovnih dneh avgusta zaostajajo za načrtovano odpremo za 30 odstotkov, svoje izdelke pa uspešno prodajata le hladna valjarna Bela in tozd Vratni podboji. Na slab poslovni rezultat jeseniške Železarne poleg notranjih slabosti vplivajo tudi težave pri obratovanju nove je-klarne na Beli. Poročilo o gradnji in problemih jeklarne na Beli je na minuli seji delavskega sveta Železarne pripravil vodja projekta Emil Ažman. V hladni valj rani so vroče testirali vse tehnološke naprave in s tem omogočili nemoteno proizvodnjo jekla. Količinsko so rezultati zelo dobri, saj so proizvedli več jekla kot so načrtovali, manj pa so zadovoljni z asortimentom, saj je montaža dveh pomembnih naprav kasnila. Ob koncu gradnje jeklarne so se ponavljale težave, ki so bile znane že na začetku: dobave opreme so bile nepopolne ali nekvalitetne, slabo so se izkazali tako domači kot tuji dobavitelji. Potrebna so bila številna popravila, zlasti na konti-livu. Tudi odpraševalna naprava električne peči in odpraševanje na drugih mestih še ni zadovoljivo. Ob proizvodnji jekla sproti evidentirajo porabe, ki so precej višje od normalnih. Energije in nekaterih dodatkov porabijo več kot bi jih smeli, predvsem zaradi nujnih stalnih prekinitev pri obratovanju in zaradi nižje proizvodnje. Poleg kvalitete proizvodnje jekla bodo poslej morali skrbeti tudi za bolj ekonomično proizvodnjo. Kupci jeseniških jekel so v zaostanku s plačili. Železarna je v težkem položaju, saj razen drugih problemov nastajajo tudi težave pri naročanju specifičnih rezervnih delov za je-klarno 2. Rezervni deli so nujno potrebni, saj jih potrebuje vsaka nova naprava ob pričetku obratovanja. Če se bo izguba v Železarni tudi v naslednjih treh mesecih ponovila, bodo morali preiti na 80-odstotne osebne dohodke ali s sedanjih 230 tisoč dinarjev povprečnega dohodka na 165 tisoč dinarjev. Železarji, ki med drugim ugotavljajo, da se bodo morale čimprej spremeniti cene izdelkov, se zavedajo, da morajo tudi z boljšim delom na slehernem delovnem mestu na vsak način omiliti izgubo. D. Sedej Graški mednarodni jesenski sejem Od 26. septembra do 4. oktobra 1987 bo v Gradcu tradicionalni jesenski mednarodni sejem, na katerem sodeluje tudi Jugoslavija. Prireditev, ki zaradi svoje pestrosti in bogate ponudbe privabi tudi precej obiskovalcev iz Jugoslavije, bo letos obogatila predstavitev Kitajske — province Guizhou, novozgrajena sejemska hala in še nekaj drugih novosti. Za obiskovalce iz Jugoslavije bo stala vstopnica 1.000 din in jo bo mogoče kupiti v Kompasovih poslovalnicah. NA DELOVNEM MESTU Andrej Gračner, steklar Akvariji, svetilke, nagrobne lučke Škofja Loka, 1. septembra — Steklarstvo je obrt, za katero se na našem koncu odloči le še malokdo. Tudi Andrej Gračner po poklicu ni steklar, temveč ključavničar, v Škofjo Loko pa je prišel s Štajerske. Prejšnji mesec je odprl svojo delavnico nasproti Dolenčeve hiše v Stari Loki. »Že skoraj dva meseca imam popoldansko obrt tukaj, v steklarski delavnici, kupci pa so začeli prihajati zadnjih štirinajst dni, odkar sem na križišču obesil tablo. Pri škofjeloškem Obrtniku sem zaposlen kot steklar, čeprav sem po poklicu ključavničar. Steklarstva sem se tako navadil, da sem že prej popoldne včasih delal pri strankah. Zato so me miličniki že preganjali in sklenil sem, da raje odprem popoldansko obrt. Podjetje mi je to odobrilo, tukaj sem dobil svojo delavnico, dela pa imam že precej.« Kaj delate? »Delam vse vrste izdelkov iz stekla, za škofjeloško semenarno in tudi za druge delam akvarije, različne svetilke, nagrobne lučke. Če pride kdo, pa bi rad steklo, ki ga imam, mu ga tudi prodam. Če pa delam kaj večjega, na primer zasteklu-jem balkone, pa grem tudi na dom. Delavnico imam odprto vsak delavnik od 15. do 20. ure in ob sobotah dopoldne od 9. do 15. ure.« V. Stanovnik (^SMKiciJ©IEnGLAS 4. STRAN NOVICE IN DOGODKI TOREK, 8. SEPTEMBRA 198? Prihodnji teden tudi asfalt — Prihodnji teden bo Cestno podjetje Kranj na cesti Kranj-Golnik med Goricami in Tenetiša-mi na enokilometrskem odseku končalo ureditvena dela. Denar za ureditev je zagotovila Skupnosti za ceste Slovenije. Cestno podjetje pa je začelo delati v začetku julija.—A. Z. Krvodajalska akcija na Jesenicah Jesenice, 7. septembra — V ponedeljek se je na Jesenicah začela letošnja krvodajalska akcija, ki bo trajala do 14. septembra. Organizira jo občinski odbor Rdečega križa skupaj z Zavodom za transfuzijo krvi iz Ljubljane, poteka pa v prostorih TVD Partizana na Jesenicah. Na Jesenicah naj bi v dneh akcije zbrali vsaj toliko krvi, kot jo potrebuje tamkajšnja splošna bolnica. Da bi zadostili vsem potrebam, bi moralo vsak odvzemni dan dati kri 300 krvodajalcev. D. S. Priprave na Živ-žav Kranj, septembra — V Stražišču pri Kranju, na prostoru pod Šempetrsko graščino, bo 19. septembra spet otroška veselica Živ-žav, ki vsako leto privabi od 10 do 15 tisoč otrok. Letos bo sodelovala tudi ljubljanska RTV. Tistim, ki bi radi prodajali igrače, bodo to omogočili. Vabijo pa tudi vse, ki bi radi poskrbeli za gostinske storitve, saj prireditelji sami takšni množici otrok in njihovih staršev že niso več kos. Pokličete lahko krajevno skupnost Stra-žišče po telefonu številka 22-976, dopoldne, in dogovorili se boste o vašem morebitnem sodelovanju na otroški veselici. Otroci, ki bi radi nastopali, bodo imeli 15. septembra ob 17. uri avdicijo v prostorih doma krajevne skupnosti Stražišče. Lahko pojejo, igrajo, pripravijo kakršnokoli točko, ki bo zanimiva za druge otroke. Prva številka glasila društva onkoloških bolnikov Okno pomeni upanje Ljubljana, septembra — Živimo v dobi, ko so mnogi prepričani, da jim mora iti vse tako, kakor sami želijo. Toda prej ali slej se vsakdo prepriča, da življenje lahko teče tudi po drugačnih tirnicah. Kadar nam življenjsko pot in načrte nasilno zmoti bolezen, pogosteje premišljujemo o življenju, o svoji mladosti in negotovi prihodnosti. Najhuje je, če je bolnik v stiski prepuščen samemu sebi, saj lahko nastopijo težki trenutki depresije, neodločnosti in razdvojenosti. Prav glasilo Okno, ki je prvič izšlo konec avgusta, je eno izmed upanj, predvsem pa pomeni most med zdravimi in bolnimi, med zdravniki in pacienti, ki so zboleli za rakom. Pripomoglo bo k hitrejšem in Hažjem vključevanju zdravljenih bolnikov v vsakdanje življenje. Bolnik doživlja hude stiske, ki mnogokrat ne prizadenejo samo njega, temveč vso družino in okolico. Čeprav je zdravljenje raka dolgotrajno in zahtevno, pa je treba priznati napredek medicine in tudi velike uspehe ljubljanskega onkološkega inštituta, ki pri zdravljenju raka vključuje najsodobnejše svetovne medote in spoznanja. Prav o vprašanjih zdravljenja bodo v glasilo Okno pisali zdravniki in strokovnjaki, pisali bodo o možnostih za okrevanje in rehabilitacijo, zdrr.vem načinu življenja in o delu Društva onkoloških bolnikov. Tisti, ki se zanimate za glasilo, ga lahko dobite pri društvu onkoloških bolnikov na onkološkem inštitutu, oddelku za psihologijo. V. S. IMATE KONJIČKA? Zbiranje pločevink škofja I-oka, 2. avgusta — česa vsega se ne spomnijo mladi, vzdihujejo starši, ko opazujejo, kaj vse jih zanima. Nekateri zbirajo papirnate pr-tičke, drugi znamke, pa vžiga-lične škatlice, punčke, avtomobilčke in še marsikaj. Danijela Stanonik iz Hafnerjevega naselja v Škofji I><»ki pa se je odločila, da bo zbirala pločevinke. Ker je možnosti za nakup pri nas mahi (laško pivo, kokta), jih dobi predvsem od znancev in prijateljev, ki jih prinašajo s potovanj. Danijela hodi v drugi letnik gostinske šole v Ljubljani, o svojem konjičku pa pravi: »Pločevinke zbiram drugo leto V osmem razredu smo v šoli delali skulpture, pri katerih smo uporabljali tudi pločevin ke. Nekaj jih je ostalo in odnesla sem jih domov. Sprva sem jih imela na omari le za ckras, ko pa so mi prijatelji, znanci in sorodniki prinesli še nekaj novih, sem se odločila, da jih začnem zbirati. Najprej sem jih imela na omari za perilo, toda kadar je nisem pazljivo zaprla, se je kup podrl in vse je zgrme-lo po tleh. Najbolj sem se ustrašila, ko sem zvečer legla v posteljo, takrat pa se je kup podrl. Sedaj sem jih preložila na knjižno omaro, kjer je malo več prostora. Zdaj imam ose minpetdeset različnih ploče vink piva, sokov in koka kole. Najbolj všeč mi je nemška plo čevinka piva, ki sem jo našla letos na morju,« pravi Danijela svojem konjičku, zbiranju pločevink V. Stanovnik Obupni stanovanjski prostori Podmežaklo »Marsikaj sem že videl, kaj takega pa še ne! « Jesenice, 7. septembra — Na uradnem sodnijskem ogledu solidarnostnih prostorov Podmežaklo je sodnik Tomaž Kavar zavrnil zahtevo, naj bi katerikoli predmet shranili v hiši Podmežaklo, kaj šele, da bi bil prostor primeren za bivanje. Zakaj jeseniška stanovanjska skupnost ponuja take prostore? Jeseničan Drago Šlibar je po razvezi upravičeno zahteval, naj mu žena, ki je ostala v dvosobnem stanovanju, poišče enakovredno stanovanje oziroma nujen prostor, v katerem bi lahko shranil svoje pohištvo. Žena pa se je, razumljivo, obrnila na jeseniško stanovanjsko skupnost. Odbor za solidarnost pri tej skupnosti je odločil, naj Drago dobi nujne prostore Podmežaklo, na Ulici Heroja Verdnika 50. V takih in podobnih primerih je pred vselitvijo in uporabo nujen sodnijski ogled prostorov. In te prostore smo si skupaj s sodnikom Tomažem Kavarjem minuli petek tudi uradno ogledali. Prvi, drugi in zadnji vtis je bil: nezaslišano! Zgradba je last jeseniške stanovanjske skupnosti in vanjo naj bi Drago Šlibar shranil svoje predmete. To je lesena baraka z neurejeno, zanemarjeno okolico, z nekakšnimi lesenimi boksi, kjer naj bi bila shramba ali stranišča. Vhod v prostor je brez stopnic, že od daleč vse zaudraja, tudi po fe-kaHjah. Stene so vlažne, ples-nive, na severni strani sobe je luknja, v katero je vtaknjena plastična cev, ki naj bi služila kot odtok. Česa, se pravzaprav ne ve, ker skozi majavo pipo teče voda kar na trhla lesena tla. Pa kaj bi naštevali! Luknja, ki ne bi bila primerna niti za svinjak in ki bi se ji vsaj kolikor toliko normalni ljudje od daleč izogibali. Sodniški sklep uradnega ogleda je bil takle: najosnovnejši prostori so taki, da je v njih ogroženo življenje in tako neprimerni, da bi bili poškodovani celo predmeti, če bi jih shranjevali v njih. Neu- radno pa je sodnik, sam pretresen nad prostorom, ki ga ponuja stanovanjska skupnost Jesenice, dejal: »Marsikaj sem že videl, kaj takega pa še ne!« Tudi upnica (žena) je takoj, ko je videla prostore, umaknila predlog, da bi mož karkoli selil v tako smrdljivo luknjo. Oglasili smo se v stanovanjski skupnosti, kjer so dejali: »Vemo za te in podobne prostore, a nič ne moremo. V Logu Ivana Krivca je ista pesem ali še hujša. Tam so »hiše«, 1° uradno niso nikogaršnja last-in ko se stanovalci odselijo-jih zasebno prodajajo. Ljudj* bivajo po lastni zahtevi, "e plačujejo stanarine, s stanova* nji nenehno prekupčujejo. t* barake niso od nikogar, je tud' težko izdati nalog za rušenj«; A še preden bi do tja prišli. I" bili v baraki že drugi stan°* valci...« V tem primeru je šlo za nUJ" ne prostore in če je sodiš** sklenilo, da so neustrezni, bo* mo morali na seji odbora P01' skati druge. Res se trudim0' da bi se rešili tako neprime1" nega starega stanovanj skega fonda, a je stanovanjska su ska tako velika, da smo nem0/ čni. V tem primeru bi se s PT zadetim zakoncema radi tuo drugače dogovorili za uredite stanovanjskega problema-' Čeprav je stanovanjska su ska na Jesenicah zelo hud I ne bi smeli zdaj še pri stano vanjski skupnosti ponujati ta kih solidarnostnih prostorov-nikomur in za nikakršne n* ^ mene! Ne le, da je domači" Drago Šlibar, ki mu je stan0] «, vanjska skupnost priredila ta ko bridko izkušnjo, 'a j.j upravičeno užaljen. Ob ta ponižujoči odločitvi odbora a solidarnost (ki očitno sploh n * ve, kje kaj dodeljuje), bi ^ (. marsikdo na moč prizadeva- ^ da jih vsaj tožil... D. Sede] Poletni utrinek Sezona je končana, priprave na novo Pineta pri Novigradu — Gorenjci, še posebej pa Kranjčani, dobro poznajo Pineto pri Novigradu. Delavci z družinami in otroci t vse Gorenjske že vrsto let preživljajo tukaj svoje počitnice. Med najbolje urejene domove z zelo lepo plažo pa sodi kranjski Tek-stilindus. Če bi med Kranjčani pa tudi med Gorenjci spraševali, kje so bili letos na morju - če so bili - bi bil kar pogost odgovor: v Novigradu. Nekateri mu pravijo kar Kranj v Novigradu. Kako tudi ne, saj ima v Pineti kar nekaj gorenjskih delovnih kolektivov počitniški dom, pa tudi Gorenjsko otroško in borčevsko letovišče je tam. Najbolj znan pa je Tekstilindusov počitniški prostor. Že vrsto let ima ta kranjska delovna organizacija tukaj počitniške hišice za svoje delavce in upokojence. Tudi letos je bilo 4TB hišic s skupaj 175 ležišči vse od sredine junija do konca sezone, ki se bo uradno končala prihodnji teden, vedno polnih. »Da bi bilo dopustovanje naših delavcev oziroma gostov čimbolj prijetno, počitniški dom, kot mu pravimo na kratko, redno vzdržujemo,« pravi upravnik doma Toni Jurcan. »Pred dvema letoma smo uredili sodobno kuhinjo. Lani smo skupaj z drugimi v Pineti urejali kanalizacijo in zato je zdaj tudi morje čistejše. Letos pa smo obnovili, - prepleskali in popravili - strehe na vseh hišicah.« »Kako ocenjujete letošnjo sezono?« »Vsako leto velja, da je sezona po svoje težka. Letošnja je bila še posebno. Po eni strani zarad), inflacije, vendar menim, da se bodo številke izšle, po drugi strani pa zaradi preskrbe. Prejšnja leta z njo ni bilo težav. ljetos pa so v Umagu naredili nekakšno reorganizacijo in je bilo zato vloženega precej truda, da smo bili vedno pravočasno založeni. Največ težav pa je bilo avgusta zaradi pomanjkanja vode.« Petnajstčlanska Tekstilindusova skupina z upravnikom Toni-jem Jurcem pa je bila vseeno kos težavam. Dopustniki so se dobro počiti!}. Ko smo se pogovarjali z. nekaterimi, so letos še posebej pohvalili prehrano. Zdaj je sezona končana, vendar pa se v domu že začenjajo priprave na novo. Opravili bodo redna vzdrževalna dela, do prihodnjega poletja pa bodo preuredili tudi recepcijo. - A. Zalar čeprav so se zaposleni v domu letos precej ubadali s težavami 7ftf* di preskrbe, so bili gostje še posebno zadovoljni s prebrano Srečanje na Jezercih Cerklje — V nedeljo dopoldne je bila na planini Jezerca pod Krvavcem spominska slovesnost. Ob 45-letnici poti in bojev II. grupe odredov ter Kokrškega odreda so družbenopolitične organizacije, krajevna skupnost Grad in krajevna skupnost cer- kljanskega območja pripravile pri spomeniku že 14. srečanje borcev, aktivistov in planincev krvavškega območja. V kultur nem programu so nastopili moški pevski zbor KUD Davorin .Jenko in učenci osnovne šole Davorina .Jenka iz Cerkelj. Savski folkloristi vabijo Kranj — Folklorna skupina Sava Kranj z bogato tradit'0 delovanja ima zdaj v svojem programu že gorenjske, oe} kranjske, rezijanske, prekmurske, primorske, dolenjske, ° ranjske, bunjevačke in šumadijske plese. Nastopali so že P° vsod po domovini in tudi v vseh evropskih državah. Skup"1 pa redno skrbi tudi za pomlajevanje svojih vrst. Letos vablj medse harmonikarji', klarinetiste, violiniste, kontrabasi'1^ plesalke in plesalce. Vsak torek ta mesece (septembra) )e. avli osnovne šole Lucijami Seljaka v Stražišču od 20. do^• ' ure vpisovutije novih članov. Savski folkloristi vas vabijo. družite se jim! ^ PRITOŽNO KNJIGO.PROSI^ Šranganje po novem — Ta nekdanji ohcetniobičajne bo šel v pozabo. Le modernejši je postal Tokrat je nevesta morala metali tudi na rokometna vrata... A. Ž. lolo: M. Ajdovec Saj ni res,pa je Z drobižem v banko Zgodilo se je pred slabim mesecem dni v eni od poslovalnic Ljubljanske banke na Gorenjskem Prlmatn, Storil sem napako. Okrog slan milijon in pol drobižu (lepo saniranega po posameznih vrednostih) h, moral zamenjati za »večji« denar (J SDK l'a sem umu dil. prišel sem prepozno in ostal pred vrati. Težka vrečka z denarjem pa mi ni dala miru, zato tem odšel v bližnjo banko, kjer sem želel storiti isto Pa ni šlo. ne -uradi tega, ker hi tudi tam ne delu n vi' /i, piohl,in se je p°)u j. ili ugje Sicei prija na > in pot,-m sem ""^j/-po pravilu ra en -V. l)r°f^*-v banki lahko o iroind ",0^ jo sprejeti. < e ini potem P0^-žii na hranilno knjižnico tekoči račun, potem Pa..' ras napisati dvi ni i,slll,t si oj ptetopljem drobi' *' ■ dobiš i Imnkoi eih, K jih želiš... r 8. SEPTEMBRA 1987 KULTURA 5. STRAN GLAS Valentin Bogataj, ravnatelj škofjeloške glasbene šole VELIKO ZANIMANJA, MALO PROSTORA inJ8-^°ka, 4. septembra — Z začetkom šolskega leta se je začel pouk tudi v glasbenih šolah. Organizacija pouka pa mora biti Cn«, saj se morajo prilagajati urniku osnovnih in srednjih šol, to pa pomeni, da je večino pouka popoldne. O načrtih škofjeloške glasbene šole v letošnjem letu smo se pogovarjali z ravnateljem, Valentinom Bogatajem. Ksno je bilo letos zanima-,£ vP«s v glasbeno šolo? L ^Pomladi smo dali razpis [kil ^h"1 novin učencev. Letos >jief v Presenetljivo velik, P.a se jih je zanimalo za re, klavirja in harmo- nJe kita e Turi 'jej i zaniIT>anje za solo pe-Pa i a v 'eto veČJe. Premalo]* tistih, ki bi se radi učili f "a godala, pihala in trobile teklem letu smo te in-tdjj1^. po šolah večkrat t$ti0- • vendar se mladi za t0 'Sranje premalo zanima-Je škoda, saj bi s tem u- Pralnim orkestrom v W«' rarj'J° nove instrumenta rsjjlj, učencev ste lahko V iet" . 4a]n SnJem letu bo pri indi-4seten? P°uku dvesto petin-tuH U^encev' ki bodo obisko-tudelka v Žireh in Želez- ^ifal■ ^a Domo na novo or->jiVasj ^di pripravnico v Go- Moram povedati, da še zdaleč nismo mogli sprejeti vseh učencev, ki so se zanimali za učenje kitare, klavirja in harmonike. Vsi so imeli preizkuse, toda marsikoga, ki ga je morda tudi uspešno opravil, nismo mogli sprejeti. Tako se je na primer za učenje harmonike na novo prijavilo dvajset učencev, sprejeli pa smo lahko le dva, ki sta nadomestila tista dva, ki sta lani šolanje končala.« Kaj je vzrok? »V naši šoli je zaposlenih enajst učiteljev, nekaj pa imamo tudi zunanjih sodelavcev, ki poučujejo predvsem tiste instrumente, kjer je učencev manj kot za cel oddelek. Čeprav je v večini glasbenih šol pomanjkanje pedagoških kadrov, pri nas še nekako gre, saj Ljubljana ni toliko oddaljena in si lahko pomagamo z zunanjimi sodelavci. Veliko večji problem pa je, da ima šola v puštalskem gradu premalo prostora. Manjkajo nam učilnice, nimamo zbornice, nimamo prostora za knjižnico, za poslušanje glasbe, niti prostora za majhno čajno kuhinjo. Na to opozarjamo že vrsto let, rešitve pa ni, saj nimamo denarja. Načrtovana prenova gradu bi morala biti že končana, vendar se zaradi pomanjkanja finančnih sredstev vsa leta odlaga. Razen več in večjih prostorov bi nujno potrebovali tudi nekaj novih kvalitetnih glasbil.« Kljub temu vaši učenci dosegajo lepe rezultate. »Naši učenci so v preteklem letu imeli nekaj izrednih uspehov, pomembno pa se nam zdi, da smo se redno udeleževali vseh prireditev v občini, da sodelovanja nismo nikoli odklonili. Tako smo imeli več kot petde set nastopov, s katerimi smo obogatili prireditve, s čimer pa smo tudi opravičili vložena sredstva v delo naše šole. Vrsta naših učencev se odloča za šolanje na srednjih in višjih glasbenih šolah, zato upamo, da bomo čez leta imeli v šoli domače kadre, v občini pa tudi številne pedagoge, instrumentaliste in ljubitelje glasbe.« V. Stanovnik Foto: G. Šinik V PREŠERNOVI VRBI ZANIMIVA GLASBENA SREČANJA ^ Vrba, 7. septembra — Prešernovo v obišče vsako leto več obiskovalcev, še posebej pa , v'«čna poletna glasbena srečanja. V petek zadnji letošnji J>ncert v cerkvici svetega Marka s skupino Istranova Razveseljivo je, da se obisk v muzejih in muzejskih hišah jeseniške občine iz leta v leto povečuje. Jeseniški kulturni delavci so nadvse zadovoljni, kajti minula leta so se zares trudili in temeljito obnovili spominske hiše slavnih mož ter v muzeje vnesli veliko več življenja. V jeseniški občini prirejajo stalne likovne in druge razstave, kvalitetne kulturne prireditve v spominskih hišah pesnikov in pisateljev pa vabijo vedno več obiskovalcev od blizu in daleč. Tako je tudi s Prešernovo hišo v Vrbi. Hišo je že leta 1939 odkupila slovenska šolska mladina 1*lhl'e sPr,,jemala številne občudovalce natega največjega pesnika. jbiva vedim zaledno vzdrževana, vendar nikoli ni bilo dovolj denar-nJ«?mh prostorih razstavili tudi pesnikove zbirke. Pred dvema 2^*0 vendarle postavili lepe panoje in razstavili vse pomembnejše ^Ol^ ' kl s" l/sl<'f,oma 111 v ,uJim- Obiskovalci v spominski so-«... "^Udujejo slike in grafike Božidarja Jakca, Maleža, Franca Mi- L^vji^^nibnejša novost so poletna glasbena srečanja v Markovi cer-^j^1-koncerti, ki so bili letos poleti še posebej vabljivi in odmevni. \* Klasbenu mladina, ki se potrudi, da privabi zares kvalitetne fcj^arjalee \j 0|H>rti, ki ««> bili v cerkvici, so bili izredno lepi in obiskani, iV?*! «"''k\i(ii /elo akustična.* pravi oskrbnica Prešernove roj-l'*Uri'tu ■''»vrsnik. »Veselimo s« /»• zadnjega koncerta, ki bo v h'lt\ .njm poletnih glasbenih srečanj % petek, II. septembra, ob 2t). je nastopil kitarist Žarko Igiijatovič, poslušali smo pihalni ^llfek n,,,avnu<" nekatere jugoslovanske turistične agencije. Prešer-^ d decembru za dva meseca zapira, sicer pa je odprta vsak %N> lB ,a/,'n ponedeljka. Cc pa se posamezne skupine napo- SS.Lln0 msn '"d' <»'» ponedeljkih.. V W- " M'l"einl)ra, v cerkvici v Vrbi pričakujejo Istranovo, sku 1%1 " glasbo severne Istre. Skupinu raziskuje, prireja m izvaja Bl^M* '"trškemu ljudskega izrinila v vseh njegovih etničnih inuči ES£| '"trunova nustopajo Luciuno Klevu. Durio Murušič, Krunco \a "° Kranjac. Izdali so dve gramofonski plošči m veliko nasto 'n v tujm, I) Sedej Janez Ambrožič, slikar jeseniškega Doli- ka AMBROŽIČEVA MOJSTROV-KA JE BILA LETO DNI NA POLJSKEM Jesenice, 7. septembra — Na Javor ni k u do 11. septembra razstavlja dolgoletni član jeseniškega Dolika Janez Ambrožič. Na republiški razstavi so izbrali njegovo delo za razstave po Poljskem I V krajevni skupnosti Javornik-Koroška Bela so ob letošnjem krajevnem prazniku odprli razstavne prostore za zanimivo II in lepo razstavo dolgoletnega člana jese-11 niškega Dolika, Janeza Ambrožiča. Na razstavi, ki je odprta vsak dan od 10. do ■ 12. ure in od 16. do 18. ure do 11. septem-||f bra, jeseniški slikar razstavlja 22 del v i olju. Janez Ambrožič je začel svojo slikarsko pot leta 1958, ko se je priključil uspe-. šni jeseniški amaterski družini slikarjev, Doliku. Skupaj z drugimi se je udeleževal številnih slikarskih kolonij in srečanj ter razstavljal na mnogo kolektivnih slikarskih razstavah po Sloveniji, Jugoslaviji in v tujini. Svoja zanimiva krajinska dela je prikazoval tudi na samostojnih razstavah. »Res je, rad se udeležujem slikarskih kolonij, ki so - tako se mi zdi za amaterske slikarje, za nas, ki se s slikarstvom ne ukvarjamo poklicno, še toliko bolj pomembne. Zakaj? Vedno je koristno, da se srečaš, izmenjaš poglede in izkušnje ter veliko pridobiš. Veste, če si nekakšen začetnik, je kar veliko zadreg, kje in kako bi poiskal zanimive motive dokler po dolgo letih ne spoznal, da so motivi kar okoli tebe, le doživeti jih moraš. Vedno sem se navduševal nad starimi slikarskimi mojstri, vendar če človek obrti ne obvlada, če je amater, potem se mora stidno učiti in se dokazovati. Napravi veliko stvari, ki jih ne bi, če bi imel zadostno znanje, izkušnje, a pride čas, ko najde svoj stil in svojo pot. Zdi se mi, da je v slikarskih delih tistih, ki se ne preživljajo s tem delom, veliko veliko privlačnosti, veliko svobode. Krajina je za človeka, ki jo hoče in zna občutiti, nenehen izziv.« Janez Ambrožič je iskren in imenitnen slikarski občudovalec naše krajine, a ne le gorenjske, temveč slovenske krajine nasploh. Slikal je v Istri, v Bujuh, v Velenju, v Novem mestu, v Kr-■kem, na Primorskem. Naravo občuti in ji na slikarskih platnih vdihne vso lepoto in skladnost, ki te prevzame. ZaU) ni čudno, da so njegova dela na številnih razstavah vredna vse pozornosti in da je bila pred leti njegova Mojstrovka kar leto dni na različnih razstavah na Poljskem. Kulturna skupnost v Ljubljani je z republiške razstave za gostujočo razstavo po Poljski izbrala tudi vršiško Mojstrovko jeseniškega člana Dolika, Janezu Ambrožiču. D. Sedej BRONSKI BEAT V TIVOLIJU Ljubljanu, 7. septembra — V nedeljo, III. septembra, bo ob 20. uri v veliki dvorani /iiMidii Tivoli gostovala znana skupinu Kronski Inat. Kot predskupinu bo nastopil ansumhel Voice of America. Koncert prirejuta Zavod Tivoli in Yu-(io pro-motions. Vstopnice po bIMKt dinarjev že prodajajo v Glohtouru v Maksimarketu in lne\u na Titovi. Nu dan koncerta bo treba /a vstop niču odst ti 7IMMI dinarjev Koncert bo tudi v Zagrebu, in suer 1 1. septembra. KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V Mali galeriji Mestne hiše jo odprta razstava Začetki otroške likovnosti, v galeriji Mestne hiše so predstavljena grafična dela iz galerijskih zbirk Gorenjskega muzeja. V Prešernovem gledališču vabijo k vpisu abonmaja za sezono 1987/88 od 7. do 18. septembra vsak dan, razen sobote in nedelje, v pisarni gledališča, od 8. do 12. ure in od 14. do 16. ure. KAMNIK — V petek, 11. septembra, prirejata gorenjska in kamniška zveza kulturnih organizacij Srečanje folklornih skupin Gorenjske '87. Ob 17. uri bo povorka skupin od zbirališča pri Metalki skozi mesto do Trga prijateljstva, ob 17.30 pa revija folklornih skupin na Trgu prijateljstva. Sodelujejo: skupina Iskra Kranj, skupina Javorje, KUD Svoboda Mengeš-Domžale, KUD Podkoren, Karavanke iz Tržiča, Kamniška Bistrica in KPD Planina iz Sel na Koroškem. V razstavišču Veronika v Kamniku razstavlja akvarelne utrinke domačin Aladin Lane. Rastava je retrospektivna. Ob dignjej se umetnik z izidom zbirke Šatulja utrinkov širše predstavlja tudi kot pesnik. VRBA — V okviru petih poletnih glasbenih srečanj se v petek, 11. septembra, v Markovi cerkvi v Vrbi predstavlja skupina za ljudsko glasbo severne Istre Istranova. Koncert bo ob 20. uri. JESENICE — V galeriji Kosove graščine razstavlja akvarele in grafike Stane Zerko. V razstavnem salonu Dolika je do 16. septembra na ogled razstava, posvečena 40. obletnici hokejskega kluba Jesenice. SUŠA V SEVERJEVEM _SKLADU_ Škofja Loka, 7. septembra — Pred šestnajstimi leti so v Škofji Loki na pobudo Gorenjske predilnice ustanovili sklad Staneta Severja v spomin na velikega slovenskega igralca. Sklad vsako le^o nagrajuje najboljše igralske stvaritve slovenskih poklicnih in ljubiteljskih gledaliških igralcev ter študentov akademije in s tem oživlja ter ohranja Severjevo izročilo. Sklad je doslej podelil 84 nagrad, letos pa se bodo dosedanjim pridružili še štirje novi nagrajenci. Zaradi pomanjkanja denarja pa tudi zaradi v^čje veljave nagrad so v skladu število nagrajencev skrčili s šest na štiri. Že do-,slej so nagrade in sploh delo sklada omogočale delovne organizacije, skupnosti in posamezniki s svojimi prispevki. V upravi sklada upajo, da mu tudi letos ne bodo odrekli pomoči in s tem omogočili nadaljevati hvalevredno tradicijo. PREGLEDNA RAZSTAVA DEL VLADIMIRJA KLANJŠKA V galeriji na loškem gradu je odprta razstava del slikarja Vladimirja Klanjška iz Števerjana v Italiji. Razstavljena so dela, ki jih je ustvaril v zadnjih osmih letih. Slikarska razstava Vladimirja Klanjška iz Števerjana (Italija) v galeriji na loškem gradu v Škofji Loki je postavljena kot mala pregledna razstava likovnega ustvarjanja v preteklih osmih letih. Kot začetek in uvod v razstavo visi slika, nekakšna vizija pokrajine iz leta 1979, ki deluje kakor sestavljanka iz raznih briških motivov in ki hoče biti rahlo spogledovanje z abstrakcijo. Takoj je poleg te slike po barvnem vzdušju sorodna slika s pogledom na hrib, ki zapolnjuje skoraj vse slikovno polje. Hrib je ves sestavljen iz dekorativnih elementov, ki so značilni tudi za pokrajine, in potem še za nekaj slik, kjer prevlada ornamentalno nastrojevanje in v rahlo abstrakcijo usmerjeno slikarjevo hotenje, ki z arabesknimi vložki beži od stvarnosti v nel akšen sanjski svet. V katalogu je Jožko Vetrih zapisal zanimivo ugotovitev, ki si jo sposojam: »Vladimir Klanjšek se ni nikoli izneveril motivom, ki so bili zanj značilni že od vsega začetka. Njegova vizija je v bistvu ostala vedno navezana na pojave in like iz realnega življenja, še posebej kar se tiče transpozicije narave, ki je za umetnika predvsem briška pokrajina... Pred nami torej ni sanjski svet, ki bi imel svoj praizvor v domišljiji, temveč svet, ki sloni na reminis-cencah lastne preteklosti...« Intimni svet briških vinogradov zapisuje s svojimi ideogra-mi, s posebno prirejenimi ornamentalnimi vložki, ki se kot nekakšen vezni napev pretakajo iz slike v sliko, vse tja do treh slik z naslovom Trgatev iz leta 1986. Te tri slike so sestavljenke iz dveh ali treh pokončno postavljenih slikovnih polj, ločenih med seboj, ker so naslikana na lesu. Ornamant se izgubi, prej abstraktno ornamentalno uglašen izgine in namesto njega prevzame vodilni napev vrsta predmetov, povezanih s trgatvijo. Ključnega pomena za nadaljnji razvoj Klanjškovega slikarstva je v letu 1987 nastala slika Brentar, ki združuje v svoji likovni pojavnosti vse tisto od prej in nakazuje nadaljevanje z okorno postavo brentarja, ki je tak, kot bi bil izrezan iz starega, že onemoglega vinskega trsa. In v naslednjih slikah razvija to svoje videnje briškega človeka, ki je kot izrasel iz trte, kar še poudarjajo zamolkle tople rjavine, ali kakor je zapisal Jožko Vetrih, da samotno briško pokrajino oživljajo ponekod tudi temnorjavi obrisi — figure, ki jih je avtor hote primitivizirano risarsko obdelal, da nas spominjajo bolj na skrotovičeno trto, s sosednjimi uvrščeno v briško pobočje, kot pa na človeško silhueto.« In nekaj podobnega se dogaja tudi s slikami Vladimirja Klanjška — vsaka je drugačna, vsaka izmed njih je kot trta, tako različna, a vendar je trta — slika, ki rojeva zrel sad na slikarskem polju, to polje pa je briški vinograd. Andrej Pavlovec ARK SALON POHIŠTVA i industrija Idriia n sol o 65281 Spodnia Idriia KAKO DO NOVE SPALNICE? STARO ZA NOVO informacije: LESNA INDUSTRIJA IDRIJA tel. 065/71-266, 71-267 vsak dan od 8.-18. ure, tudi v soboto in nedeljo! GLAS 6. STRAN ZANIMIVOSTI TOREK, 8. SEPTEMBRAJj! ZINKA JENKO, socialna delavka v kranjski Iskri Kiberretiki Ljudje se bore za vsak dinar Kranj, 4. septembra — Naša Zinka ima dobre predloge, ker že dolgo dela v naši tovarni, dobro pozna socialno problematiko in lahko vam bo povedala, kakšni so bili socialni problemi nekdaj in kakšni so danes, so nam dejali v Iskrini tovarni Kibernetika v Kranju, ko smo spraševali naokrog in iskali socialnega delavca, ki bi nam odgovoril na takšna in podobna vprašanja. Ne morem vam vendar pripovedovati o posamičnih primerih, to so občutljive stvari, ki niso primerne za javnost, se je branila pogovora, dokler je le nismo pre-pričrM, da ne želimo pisati o posameznih primerih in težavah ljudi, temveč želimo napraviti celotno sliko današnje socialne problematike, kakor pač nastaja v delovnem kolektivu. »Že dolgo ste socialna delavka v Kibernetiki » Še nekaj let, pa bom šla v pokoj. Delati sem začela leta 1954 kot medicinska sestra. Veliko sem delala v preventivi in sem tako prišla v Iskro. Po dveh letih so mi ponudili redno šolanje na višji šcli za socialne delavce, leta 1961 sem postala socialna delavka in ostala sem zvesta Iskri. Delo imam rada in navadila sem se na ljudi. Nikoli nisem razmišljala, da bi zamenjala službo.« »Povejte nam, kakšno delo je to!* »Imeti moraš veselje, posluh za delo z ljudmi, voljo, da pomagaš ljudem. Brez tega in brez potrpljenja ne gre. Naše delo si mnogi predstavljajo le kot delitev pomoči, pa ni tako. Dostikrat je potreben pogovor, nasvet, kam naj se človek obrne, kako naj ravna.« »S kakšnimi problemi prihajajo ljudje k vam?* »V glavnem so dveh vrst, problemi delovnega okolja in družinski. Čeprav imamo v Kranju center za socialno delo, prihajajo z družinskimi problemi tudi k nam: ob razvezah, problemih mladoletnih otrok, ko imajo doma bolne, ostarele starše, prejšnja leta je bilo veliko težav tudi z varstvom otrok. Pomagamo jim, kolikor pač moremo, z izrednim dopustom na primer, da bolniki niso sami doma, da se starša izmenjujeta, če nimata varstva za otroka in podobno. »Časi se spreminjajo in problemi z njimi. Kakšno primerjavo lahko naredite med nekdanjimi in današnjimi?* »Predvsem bi rada rekla, da so se med leti stvari nenehno izpopolnjevale. Dosti je že sistemsko urejenih, zato imamo manj posamičnega dela, veliko skrbi je že vključene v naše samoupravne akte. Denimo invalidska problematika. Invalidi imajo družbeno priznane pravice, dobijo razliko pri osebnem dohodku, če so prikrajšani. Tudi sam način za reševanje problemov se je izboljšal, recimo pri zdravljenju alkoholikov. Med prvimi smo imeli klub zdravljenih alkoholikov, ki še vedno dela. Njegov namen je osveščanje obeh zakoncev in tudi staršev, če gre za mladega človeka, ki še ni poročen. V usposabljanje neposrednih vodij pa so bila vključena tudi predavanja, kako naj ravnajo s temi ljudmi, saj navsezadnje ne odgovarjajo le za proizvodnjo, temveč tudi za ljudi, tudi za to, kako ravnajo z njimi.« »Se je morda odnos do zdravljenih alkoholikov izboljšal? Se v tovarni pije manj kot včasih ?* »Pitje je v tovarni seveda prepovedano, toda priložnosti je ob raznih praznovanjih še vedno dosti. Bolj strogo pa je. Če je kdo pijan, mora domov, ni več tako kot včasih, ko je lahko vzel redni dopust ali pa je to javil kasneje. Zdaj je to neopravičen izostanek. Mislim, da mu s tem v bistvu pomagamo, saj mu povemo, da tako pač ne gre. Včasih so nekateri že ob pol letju ostali brez dopusta. Tudi odnos do zdravljenih alkoholikov se je malce le spremenil, ni več toliko zbada-nja, nanj ne gledajo več kot na izloček. Seveda pa se s klubom vseh problemov ne da rešiti. Najpogosteje se zatakne, če zakonski partner noče sodelovati, če pravi, da on(a) pač ni pokazal(a) na problem.« »Je invalidska problematika dobro urejena?* »Ko ima nekdo priznan status invalida, so stvari seveda urejena, ukvarjamo se s primeri, ko so ljudje na meji, ko imajo le zoženo delovno sposobnost. Tedaj jih. premeščamo na lažja dela in takšnih je pri nas okoli 140. V pravilniku imamo tudi določeno, kdaj dobe razliko pri osebnem dohodku, da niso prikrajšani.« »Kako ljudje sprejmejo premestitev ?* »Invalidnost nastane predvsem pri starejših ljudeh, ki. se običajno ne žele prekvalificirati, ki sodijo, da se ne splača več učiti. V vseh letih je bilo le nekaj primerov, da so se usposobili za drug poklic. Sicer pa je nasploh vse manj želja in pritiskov za premestitev s težjega dela na lažje, saj imajo na težjem razne dodatke. Povem vam, odkar je življenjska raven tako padla, se ljudje bore za vsak dinar, vse več je primerov, ko pravijo: 'Bom še malo po-trpel, bom še malo počakal', čeprav že trpi zdravje.« »Tudi pisarne niso več ko vabljive?* »Mislim, da ne več.« "So tovarni bolj zvesti kolk nekdaj?* »Fluktuacija ni problema* tična. Mislim, da se bolj drž dela, so pa na splošno bol apatični. Vsakdo se bori z osebni dohodek. V proizvod nji imamo normo, v režiji razrede, vse bolj je opazen boj za razrede. Seveda je določeno, do kje na tej lestvici lahko nekdo pride z določeno usposobljenostjo. Mladi, ki prihajajo, jo imajo, nekateri starejši delavci pa z nižjo kvalifikacijo zasedajo višje vrednotena dela. Starejša generacija v zadnjih letih množično odhaja. Do konca avgusta je šlo letos v pokoj 75 delavcev, do konca leta jih bo šlo okoli 100. Mislim, da gredo tisti, ki imajo polno delovno dobo, radi v pokoj, saj pokojnine zdaj niso tako slabe. Sicer pa so iz proizvodnje vselej radi šli, v režiji je bilo več primerov, da so podaljšali.« »So ljudje §t \edno ponosni, da so iskrasi :'. »Kaj vem, mislim, da radi delajo v Iskri, moti pa jih delitev dohodka. Saj veste, za Telematiko gre.« »Kako pa Vi gledate na probleme v Telematiki?* »Verjetno so bile napake storjene že na začetku, ko so I takšno naglico gradili tovarno. Seveda bi morali imeti ustrezne programe in jih nenehno dopolnjevati, iti bi morali v korak s svetom. Sicer pa težko rečem, težko je imeti pravo sliko. Nikakor pa ne mislim, da so tam ljudje slabi, saj delavci vendar niso krivi. Ko smo šli narazen, sem se bala, da bom morala v Telematiko. Rada sem ostala tu, v stari Iskri, bolj domače se mi zdi.« »Torej so vam prihranjeni problemi v zvezi z odpuščanjem delavcev, ki jih čaka v Telematiki. V šestdesetih letih ste jih tudi nekaj odpustili. Kako je bilo?« »Nismo jih veliko odpustili, ko se je zmanjšal program. Že dolgo je tega in spomnim se, da je bilo hudo. Veste, težko je reči človeku: ti si pa odveč. Slišim, da jih gre zdaj v Telematiki veliko v pokoj, tudi predčasno. Če gre za mlajšega človeka, ki noče delati, mu s tem morda celo pomagaš, če gre za starejšega delavca, pa je to težko, zelo težko.« »Vrniva se k vašemu delu! Kaj sodite o socialnih pomo-čeh,+t ozimnici denimo?« »Ljudje naj bi seveda zaslužili toliko, da bodo lahko primerno živeli. Toda če pride bolezen, smrt, večji izdatki... je treba pomagati. Tudi z ozimnico, žal, vse bolj. Saj se ljudje ne prijavljajo radi, ne-ateri se sploh nočejo in jih moramo sami izbezati. No, __jMikateri pa se radi. Imamo frKifnisijo za družbeni standard pri sindikalni konferen-tudi po tozdih so komisije m probleme najbolje po-Denar se zbere iz sin-lkaine članarine in iz sklada za skupno porabo, vodilni i imijo pri nas za te stvari do-^luha. Mislim, da imajo elavci v primerjavi z mi delovnimi kolekti-prednost; stvari so pač iene. Imamo ustrezno slt|£be, nekatere oblike ima-jo«e dolgo tradicijo. Naše ženske, kar polovica v našem kolektivu je žensk, imajo,denimo, možnost za ginekološke preglede, in to enkrat ali dvakrat na leto, tsaj imamo v tovarni preventivno ambulanto. Seveda pa ni prav, da jih zaradi tega odklanjajo v zdravstvenem domu, saj to ambulanto financiramo sami.« »Vaši delavci odhajajo tudi v zdravilišča ?« »Tudi to imamo urejeno, podobno tudi aktivno rekreacijo. Lani je šlo v zdravilišča 117 delavcev, nekaj pa tudi na morje. Vsak seveda nekaj plača tudi sam. ljetos so cene zelo poskočile in za nekutere so zdravilišča že nedosegljiva, ker svojega deleža ne morejo plačati« »Skuša kdo izkoriščati te pravice? Je kaj nevoščljivo-sti?« »To pa že razčistimo, saj imamo v komisiji delegate iz tozdov, ki razmere dobro poznajo. Nevoščljivosti, vsaj izrazite, ni. Bilo je nekaj očitkov pred leti, češ da v zdravilišča hodijo predvsem delavci z višjo kvalifikacijo. Ko smo napravili natančen pregled, se je izkazalo, da ni tako, da je bilo sicer nekaj primerov, vendar niso izstopali.« »Pred leti smo veliko govorili o tem, da slabše delajo 1 juti je, ki imajo doma nekaj njiv, da na delo prihajajo utrujeni. Radi tudi pravimo, da v službo pridejo počivat tisti, ki si s popoldanskim delom popravijo zaslužek.« »Dopoldne za kruhek, popoldne za salameo, pravijo ljudje. Te stvari dostikrat obešamo na veliki zvon. Mislim, da vsaj za tiste, ki imajo doma nekaj kmetije, že ne bo držalo, da so slabši delavci. Saj vzajemo dopust, ko je največ dela. Sicer pa tudi mlade včasih starejši gledajo postrani, pri tem pa pozabijo, kakšni so bili sami. Z nekaterimi so res spočetka težave, toda ko si ustvarijo družino, postavijo cilj, pa so prav tako pridni. Sicer pa je veliko odvisno od tega, iz kakšne družine izhajajo, ali so jih doma nuvadili delati ali ne, ali je bila to urejena družina ali ne. Res, teh stvari se ne da posploševati.« »Za konec sem prihranila še stanovanjski* problematiko.« »Pred leti, ko solidarnost nih stanovanj še ni bilo, sem imela z njo veliko dela, spisek je bil dolg, posredovanj veliko. Kasneje jih je bilo vse manj, probleme smo reševali I pomočjo solidarnost nih stanovanj, v stanovanja je veliko vlagala tudi nuša delovna organizacija. Lani pa se je začel spisek spet daljšati, saj je novih stano vunj vse manj. Mislim, da bi morali bolj pomagati mladim družinum. Ce ima mlad človek kvalifikacijo — takšnih pa je seveda danes največ — z osebnim dohodkom hitro preseže mejo in na solidar nost ne more računati, za stanovanje pa seveda sam nima dosti denurja. Res, mladim bi morali pomagati, da si ustvurijo dober zučetek, da sta samu. da si ustvarita harmonijo. Če si jo, je veliko možnosti za srečen zakon, če pa živita ločeno, v neurejenih ru/.merah, nustanejo dostikrat hudi problemi.« M. Volčjak Na Sovodnju zagotavljajo Zbor na Ermanovcu bo prekosil vse dosedanje Ermanovec, 3. septembra — Najmanj 7000 ljudi pričakuje!0 na 19. dnevu slovenskih planincev, ki bo v nedeljo, 13. sef tembra na 1026 metrov visokem Ermanovcu. Slavnostni g0' vornik na proslavi, ki se bo začela ob 11. uri, bo predsednik jugoslovanske skupščine dr. Marjan Rožič Slavko Hribar opisuje priprave na zbor planincev Če pa bo vreme izredno lepo, lahko v nedeljo po izkušnjah Planinske zveze Slovenije obišče Ermanovec tudi 10 tisoč ljudi, kar bi bil rekord na dosedanjih zborih slovenskih planincev. Radi bi prekosili vse dosedanje zbore, pravi predsednik so-vodenjskega planinskega društva Slavko Hribar, nočemo zaostajati, čeprav smo med najmlajšimi in naj- Franc Peternelj rokometašev, ki nosijo mopolovo ime. Slovesno bo tudi v dolini, na pristol proti Ermanovcu. Kakšen bo nedeljski red na Ermanovcu? Od 8 dalje bo za razpoloženje s bel ansambel Nika Zajca 11. uri se bo začel pri do uradni del zbora planin1 Zbrane bo najprej nago^ Slavko Hribar, predseduj organizacijskega odbora . predsednik PD Sovodenj. njim predsednik škofje10^ občinske skupščine Jože breht, nato pa bo govor ^ Marjana Rožiča. Proslav* trajala okrog poldruge & skupaj s kulturnim Pr0*^ mom, ki ga pripravljajo s\ --i- r,A„ Cen0' le" Sovode'nj in folkli n-tt» s}1 pina Turističnega druS SOM°denJ- ft* Na prenočišča na & novcu s sobote na nedelj0 gre računati, ker bodo n*^ ljo organizatorjem pr"^ ba na pihala Eta Cer nje vasi, pionirji osnovtf* Dušan Platišu Janko Zabukovec Dušan Cater manjšimi društvi v Sloveniji. Du se potegujemo za orguni zucijo zboru planincev, smo se odločili lani septembru, ko je bila slovesna <>tv< itev Doma Triglavske, divizije nu Ermanovcu Z vedali smo se, v kaj grtl tO, vendar bomo nalogo dobro speljali, je poudaril Slavko Hribar v četrtek na novinarski konfe renči na Ermanovcu. V nedeljo bo slovesno nu Ermanovcu in v dolini. Na prireditvenem prostoru bo delalo nad 150 krajanov So->d ovcev, planincev, 11 Mističnega društvu, tktiva kmečkih ženu, članov kulturno umetniškega dru štvu, gasilcev.do škofjeloških Milka Burnik ive, /ato pa ho mogoC« :t prostor v okoliških P°s k ah. jVjd Kraj že nekaj caS^i^' srečanje planincev 5,1 ^oH je. Tako so v četrtek ferenci povedali tud« Peternelj, predsedi"k krajevne skupnosti- .jjtf Platiša, predsednic s"' P ta v Termopolu. I>1,> ter, predsednik K«»k°W' gu kluba ierinop«*1-Umnik, predsednic«* f no umetniškega drU* ^ Janko Zabukovec »" ^ Peternelj, tajnik i" tl\ „ Unske drn/ine Sov*^ Slike: F TOREK, 8. SEPTEMBRA 1987 ZANIMIVOSTI 7. STRAN GLAS ^•dnja dirka je bila dirka dvovpreg. Na sliki sta Gorjanc in Krč, sta zasedla tretje mesto s konjema Nepal B in Nurmi B. Vrhunska konjeniška prireditev na Brdu Ste ju prepoznali: to sta Franc Košir in Alfi Nipič, ki sta s trmastim oslom koračila mimo tribune. Fit po Fegrininih stopinjah Brdo. 6. septembra — Pričakovali smo, da bo spominsko dirko v spomin maršala Tita za najhitrejše jugoslovanske kasače dobil ali Lahor ali kdo od konj iz hkva Marka Slaviča, pa je Fit Avia s taktnim finišem Presenetil tekmece in tudi stavce. Stave, sicer običaj na konj-*jh dirkah v tujini in tudi mar-spje pri nas, so se dobro obne-tudi na Brdu. Ljubitelji ko-jjteništva so kar pridno napovedali prvo- in drugouvrščene, ~* vsako kombinacijo plačevali j 500 dinarjev, in kdor je imel i^o, zadevali za začetek sim-Jj°'ične premije. Za pravilne za- etke prvo- in drugouvrščenih ^stavci zadevali od 5000 do u00 dinarjev. Druga popestritev ?rireditve na Brdu je bil nastop Ysenikov, tretja pa nastop ko-lipicancev iz Lipice. Prireditev je po vseh plateh ^Pela, čeprav je še dobro uro začetkom slabo kazalo. 7*2evaIo je in večina je bila {^Pričana, da bodo tribune |jf*2ne, pa so se do začetka tek- °vanja skoraj napolnile in na-i*P najhitrejših jugoslovanskih Jr^ev na Brdu je spremljalo 10 tisoč ljudi. jT° je dokaz, da se konjeništvo ^ nas uveljavlja, da dosega ^lj*he tudi domača reja in da °fdo prebija med vodilne pri ^ saj njegova čreda že prese- finalni dirki je bil presenetljiv: zmagal je konj Fit Avija na vajetih Jožeta Hrovata (lastnik je Marjan Prešeren iz Ljubljane), drugi je bil Adonis MS na vajetih Marka Slaviča starejšega, in tretja Fita na vajetih Jožeta Sršena. Veliki favorit Lahor je ta- koj po startu začel galopirati. Voznik Mukič iz Palica ga je sicer umiril, vendar zaostanka ni mogel več nadoknaditi. J. Košnjek Foto: F. Perdan ga 60 živali. Seveda pa bo treba pri nas organizirati še več konjeniških prireditev (tudi na Brdu je samo ena premalo), za konjeništvo navduševati posebej mlade, jih usposabljati, tudi za podkovne kovače, katerih manjka. Kadrovske vrzeli zevajo pri trenerjih konj, voznikih sulki-jev... Skratka, naša konjeniška piramida raste in zagotavlja, da bo to kmalu šport, o katerem se bo še več slišalo. Urediti bo treba tudi položaj konj, rojenih v tujini in uvoženih k nam. Zanje bi bilo treba ali organizirati posebne dirke ali najti druge rešitve. Za zdaj smejo na naših kasaških prireditvah nastopati samo konji, rojeni v Jugoslaviji. Na Brdu je bilo na sporedu osem dirk. Za osrednjo dirko, v spomin maršala Tita, je bilo prijavljenih 16 najhitrejših jugoslovanskih kasačev. Favoritov je bilo več: najhitrejši jugoslovanski konj Lahor, pa živali iz hleva najuspešnejšega jugoslovanskega zasebnega rejca Marka Slaviča iz Ključarevcev, in konji iz rej nega centra Brdo. Razplet v Jože Hrovat, voznik zmagovalnega konja Fita Avia, s pokalom za zmago v spominski dirki maršala Tita. Stave so se na Brdu dobro obnesle. S to prakso torej kaže na konjeniških prireditvah nadaljevati. aJ ne moremo uvoziti skoraj ničesar \ meji priprli uvozna vrata iV 7 septembra - Medtem ko smo prej s potnim listom jffij»»Vozili za 80.000 dinarjev blaga, se j« avgusta vrednost C n« 50.000 dinarjev, (urinski prispevki znašajo približno tkov vrednosti. ^vee^,f*ruKimi poletnimi ukrepi nas je naša vlada 7. avgusta letos 5*'biJr ''a> tudi /. novim odlokom o vrsti uvo/.u blaga za fizične ose ^0Afirn(' ltthko s potnim listom ob vsakem prehodu meje uvozili i 0 dinarjev, letošnja avgustovska sprememba pa je višino j^ni*ala na 50.000 dinarjev! Illj . Pomeni, LjtairJ l() pomeni, kaj se zdaj doguja na meji? O tem smo se pogo \ , ' Pomočnikom ' >' Carinarnice Dragolju- bi ^'""ovi. , ni >N/k izvrsni svet vsako leto, preti začetkom leta, po zakonu o j ^SkV* P9<*l<>vanju dolo« statistični tečaj, ki velju za pn '■d S ... ' r«' zdaj »reručunamo, /a koliko deviz so lahko avtoo iivo-ponamez- h£***ali prej in za koliko /daj. dobimo naslednje številke prej ^LT^ezniki lahko uvozili za 355 nemških murk ali za 2.500 av-dolarjev ali 245.000 italijanskih lir blaga, zdaj .al /n p ilovico. Uvozijo lahko /a I .500 avstrijskih %J/,22<> ,Hm.,km mark, 153.000 Italijanskih lir ali 110 ameriških V^du?rn ko velja za pravico uvo/.a določeni statistični tečaj, se *Vjv«i7 uv°ženo blago izračunava na osnovi mesečnega tečaja; av so ga prej carine. Na V, *i»LVe^u n" Pr,nu>r /u september ■Premembe pomenijo, du kupci veliko blaga, ki v**ali, zdaj ne more več uvoziti in ne zanj plačati meji je veliko nevšečnost^, saj nekateri potniki tega ne vedo, polnijo se skladišča... \ Omeniti velja, da je dovoljen uvoz računalni k.i v vrednosti 230 tisoč dinarjev ali 1.020 nemških mark, seveda s plačilom carine. Plačilo carine, ki niso le carinske dujutve, temveč vsebuje tudi prometne davke in prispevke, /nuša približno 52 odstotkov. Cariniki smo že predlagali, da vsuj nekaterih taks v vrednosti carinskegu plačila ne bi tekoče spreminjuli in s tem povzročali veliko dodutnegu dela. Avgustovsko znižunje pravic uvoza blaga velja tudi za zdomce, pri katerih pa je še ena sprememba: prej so enkrat na leto lahko uvozili za 250.000 dinarjev ali 1.108 nemških mark, zdaj je vrednost zmanjšana na 150.000 dinarjev ali 605 nemških mark. V maloobmejnem prometu z Avstrijo in Italijo z uvozom iz Italije ni sprememb (12.000 dinarjev), medtem ko se je I Avstrijo znesek pravic uvoza zvišal na 5.000 dinarjev.« Zelo težko verjamemo, da bi kjerkoli v svetu uvujali tako nesprejemljive omejitve na meji in v potniškem prometu, saj ne moremo uvoziti skoraj ničesar. Zxiaj še tako popularni gospodinjski stroji, »sobotki«, nimajo več pravice, da bi potovali čez mejo, saj za nekaj tisoč lir presegajo vrednost, ki je dovoljena za uvoz blaga. Cariniki imajo zato na mejah stalne nevšečnosti, potniki pa si lahko tako ali drugače razlagamo take »modre« ukrepe naše vlade. Ker uradnega pojasnila ni, si lahko neuradno tudi mislimo, da so se takih omejitev oklenili tudi uli le zato, ker se je v svetu zelo pocenila tehična roba (televizorji), ki je začela množično preplavljati jugoslovanski trg. D. Sedej lUlll' S SMUČMI IN KONJSKO VPREGO JANUARJA 1945 IZ FARJEGA POTOKA ČEZ JELOVICO V PODJELJE NA POKLJUKI Že nekaj let raziskujem uporabo smuči med partizani. Takih dogodkov se je nabralo precej. Leta 1985 je že izšla prva knjižica Partizanske smučine Cerkno '45. V pripravi pa je druga. Pred 42 leti so trije partizani na smučeh prehodili pot od Farjega potoka (sedaj Potok) v Selški dolini do Podjelja na Pokljuki. V spisu ostaja nepoznano, kdo je trojico prepeljal na saneh skozi Bohinjsko dolino, dan posveta v Podjelju in katera hiša v Podjelju je imela partizansko ime »Pri zlatorogu«. Morda bo kdo od bralcev lahko dopolnil ta partizanski potopis. Hvaležen bom, če mi bo svoje ugotovitve poslal na naslov M. MasterlfVidemska 1, 61000 Ljubljana. Bogdan Osolnik, takratni sekretar pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte in oblastnega komiteja KPS za Gorenjsko, se spominja, da je moral januarja leta 1945 sredi zime v visokem snegu na hitro odpotovati na dolgo, težavno pot in se udeležiti seje okrožnega komiteja KPS Jesenice, ki je bil tedaj na planini Jelje na južnem pobočju Pokljuke. Odločil se je, da bo to pot opravil na smučeh v spremstvu dveh izkušenih in vzdržljivih mož. Z njim sta odšla na pot dva borca iz zaščitnega bataljona oblastnega komiteja KPS za Gorenjsko: Mirko Ambrožič, šef obveščevalnega centra zaščitnega bataljona, doma iz Dražgoš, kot vodič in dober poznavalec Jelovice, in Janko Štefe, znani smučarski repre-zentant, doma iz Tržiča. Na pot so odšli na smučeh s sedeža oblastnega komiteja KPS, ki je bil takrat pri Ocvirku v Farjem Potoku, danes Potok. Ker so bili Železniki v tem času že osvobojeni in zato brez nemške in domobranske posadke, jih je vodila smučina iz Farjega Potoka do Davškega mostu in od tu po glavni cesti skozi Železnike na Češnjico, kjer so se po dolini Dašnice dvignili v Podlonk v Brsnice (880 m), s partizanskim imenom »Zadnja rezerva« Brsnice; osamljena hiša, severovzhodno od Podlonka, pod Kosmatim vrhom Ratitovca, je znana po partizanski bolnišnici, ki jo je ustanovil partizanski zdravnik dr. Edvard Pohar. V Brsni-cah je trojka prespala. Mirko Ambrožič se dobro spominja, da so ravninski dei poti od Tajnetove žage, s partizanskim imenom Globel, do Notarja v Podlonku prevozili zaradi časovne stiske s konjsko vleko. Na voljo so imeli dva konja, eden od teh je bil jahalni konj Jake Štucina-Cvetka (1915-1945), organizacijskega sekretarja oblastnega komiteja za Gorenjsko. V tem primeru je šlo za pravi partizanski 'skijoring'. Redko prevozno sredstvo v partizanih! Konje-vodca sta se iz Podlonka vrnila v Farji Potok. Naslednje jutro, preden so nadaljevali pot, je ir. Stanko Škulj-Koko (1902-1945), partizanski sanitetni referent pn POOF za Gorenjsko, napravil dva zgodovinska posnetka treh potujočih partizanov na smučeh. V Brsnicah se je potujočim pridružil kurir Vasja s kurirske postaje G-2, ki je prek Jelovice vzdrževala kurirsko vezo s postajo G-l v Podlonku. Iz Brsnic so se dvignili po strmem vzhodnem pobočju Kosmatega vrha na preval Je-senovec (1218 m), ki leži severno od Brsnic. Od tu so bolj ali manj v isti višini za Kosmatim vrhom obšli Ratitovec. Prek Pasjih trat so prišli na obrobje Ribčeve planine (1000 m), kamor so se spustili v smuku. Na Bitenjski planini (900 m) so prišli v stik s kurirji postaje G-2, druge relejne linije, ki so imeli tu svoj sedež, toda ti jih zaradi bližine zasede niso bili pripravljeni pospremiti do Podjelja. Zato so na vrnitev kurirja zaman čakali do četrte ure popoldan. Ko se je že pričelo mračiti, so se sami premaknili proti bližnji planini Vresje. Tu so naleteli na sveže smučine nemške orožniške zasede iz posadke v Bohinjski Bistrici, ki je pravkar odsmu-čala proti Nemškemu Rovtu in dalje v Bistrico. Bogdan Osolnik je ocenil, da sedaj lahko najbolj varno in najlaže nadaljujejo pot tudi brez kurirja vodiča. Sovražnik je bil pred njimi in njegove smučine so jim kazale najugodnejšo pot v dolino. V Nemškem Rovtu so stopili v prvo hišo; tu so jim povedali, da so Nemci pred desetimi minutami zapustili vas. Postregli so jim z žganjem-pesnikom. Mirko pravi, da mu je po njem zaudarjala žlica še po vrnitvi v Farji Potok. Iz Nemškega rovta so prek Raven prismučali v dolino. Ravninski del od zahodne strani Bohinjske Bistrice do Jereke (615 m) v Zgornji Bohinjski dolini so prevozili s konjsko vprego in sanmi, ki so jih zunaj Bohinjske Bistrice mobilizirali. Tudi to je bil organizacijski ukrep, da je Bogdan Osolnik prišel na sklican sestanek pravočasno in kolikor toliko spočit. Po glavni cesti skozi Boldnjsko dolino so se odpeljali do začetka Bohinjskega jezera, kjer so prek Stare Fužine in Srednje vasi vstopili v Zgornjo Bohinjsko dolino. Štefe tu je voznik, ki je hitro vozil in ostro zavijal skozi tesna naselja, zlomil smučko, ki se je zadela v neki hišni vogal. Za te smuči je bilo Janku zelo žal. Bile so italijanske, znamke Chieroni iz hvkorija, tiste, ki so mu 22. januarja v Cerknem prinesle zmago v veleslalomu. Pod peto so imele smuči uho, skozi katerega si potegnil daljši jermenček in z njim učvrstil spoj čevlja in noge s smučko. Zxko so bile izredno primerne za smuk in slalom. Iz Jereke so odšli v Podjelje (815 m), ki ima dve skupini hiš na južnem obrobju Pokljuke, in sicer Spodnje Podjelje na spodnji terasi, in Zgornje Podjelje okoli 100 m višje. Kraj se-vedno od Jereke je dobil ime po planini Jelje, ki leži južno od Goreljka. Posvet s sekretarjem CK KPS Jesenice, Alešem Jelencem, in njegovimi sodelavci je bil v Zgornjem Podjelju, v hiši z ilegalnim imenom »pri Zlatorogu« in je trajal vso noč. Drugo jutro so se vrnili v Selško dolino k Ocvirku. »Prišel sem na sedež oblastnega komiteja KPS za Gorenjsko prav v času, ko je ta pričel sejo,« pravi Bogdan Osolnik. Torej je, namesto da bi po naporni poti šel počivat kot oba spremljevalca, moral prisostvovati še tej seji. Spremljevalca, ki sta Čez Jelovico utirala gazi, sta bila tako utrujena, da sta padla na ležišče in na mah zaspala kot ubita. Marijan Masterl wmmm^ioiLAs 8. stran ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 8. SEPTEMBRA 1987 Alpska smučarka Katja Lesjak Dobre priprave smučarjev \xanj, 6. septembra — Naši alpski smučarji in smučarke so se •red tednom vrnili v poletje iz mraza argentinske zime, kjer so meli zimske priprave za olimpijsko sezono 1987-88. Med njimi e bila tudi članica SK Alpetour iz Škofje Loke, Katja Lesjak Dobre priprave in načrtno delo pred vsako sezono dajejo sadove. Skozi vse leto delajo* načrtno tudi naši alpski smučarji in smučarke. Iz Argentine, kjer je zdaj zima, ste se pred enim tednom vrnili s treninga naša alpska ženska in moška reprezentanca. Z njimi je bila tudi devetnajstletna študentka prvega letnika FSPN v Ljubljani, članica SK Alpetour iz Škofje Loke, Katja Lesjak. Bila je skupaj s Pušnikovo in Zajčevo in te tri bodo to sezono nastopale kot ženska B reprezentanca. V A so Svetova, Šarčeva in Dežmanova. »V mladinski konkurenci sem bila prvakinja v slalomu, vele-dalomu in kombinaciji. V sezoni 1986-87 sem bila na članskem državnem prvenstvu na Pohorju v slalomu druga in v veleslalomu tretja. V svetovnem pokalu sem bila deveta v slalomu v Bad-»eisteinu v sezoni 1985-86, enajsto mesto sem^asedla v slalomu v sti sezoni na zlati lisici in bila na tej šestnajsta v veleslalomu. Lani aprila so mi spet operirali desno nogo, letos marca pa mi je ivin gležnja preprečil tekmovanje na svetovnem prvenstvu v ^rans Montani. Pred odhodom v Argentino smo imeli dva treninga na snegu v novem smučarskem središču Flatach v Avstriji. V Argentini smo 12. avgusta začeli trenirati na snegu v Mendozi. Ker je bilo snega lovolj, smo začeli s pros+im smučanjem. Nato smo priprave od M. do 30. avgusta nadaljevali v Las Lanasu. Tu so bili na treningu tudi Švicarji in reprezentanca ZDA. V prvem delu smo prosto smučali, v drugem pa smo trenirali že med vratci. Veliko pozornosti smo namenili vadbi superveleslaloma z načrtnim treningom za pridobivanje hitrosti tudi za veleslalom, ki smo ga še po->ebej trenirale. V zadnjih dneh te res kvalitetne in hitre vožnje >o bile tudi idealne razmere za delo. Nabrali smo si obilo moči. 5koda, da zaradi prevoza nismo ostali še nekaj dni. V Mendozi >mo na precejšnji nadmorski višini nabirali prosto kondicijo. V tej sezoni bom vozila vse tri tehnične discipline, najraje tek-nujem v veleslalomu, čeprav mi tudi slalom in veleslalom ležita. / sezoni 1987-88 bom morala popraviti FIS točke v vseh treh disciplinah. Prepričana sem, da bom uspela.« V tem času so alpinci na kondicijskih pripravah v Portorožu. ?o kratkem odmoru bodo s kondicijsko vadbo nadaljevali v Bov-6U, nato pa pridejo spet na vrsto smuči. D. Humer Svetovni pokal v gorskih tekih Franci Teraž sedmi Mojstrana, 3. septembra — V Valbelli v Švici je bil ko-lec avgusta tretji svetovni lokal v gorskih tekih, na ka-^?rem je sodelovalo okrog 80 tekačev iz 19 držav, med ljimi tudi iz Jugoslavije. To-iratni uspeh naših je bil na splošno vzeto nekoliko slab-i, to pa je posledica pomanj-ljive vadbe: premalo je bilo reningov v razmerah, v ka-ršnih je bilo tekmovanje v >vici, na nadmorski višini od 500 metrov, kjer je bil start, io 2400 metrov, kjer je bil •ilj. Jugoslovani pa kljub temu liso ostali brez uspehov. Na irajši progi za moške se je ."ranci Teraž iz Mojstrane )dlično odrezal in osvojil ;edmo mesto z majhnim zao-;tankom za zmagovalcem, "o je doslej najboljša naša losamična uvrstitev na gorkih tekih. Med mladinci je )il Pavle Drobne 12., nastopil >a je tudi na daljši progi za noske in tako prispeval k »opolni ekipi za moštveno ekmovanje. Na daljši moški »rogi je bil Ivan Urh 31., med enskami pa Marija Trobec :2. Ekipno in v skupni razvr-titvi narodov pri ženskah je lugoslavija osvojila šesto nesto za Italijo, Švico, Fran-:ijo, Anglijo in Avstrijo. Mla-linska ekipa je bila šesta, noska ekipa na krajši progi .amo z dvema tekmovalce-na (dva sta odstopila) enaj-;ta in na daljši progi deveta. / generalni uvrstitvi je bila ugoslavija šesta za Italijo, Franci Teraž iz Mojstrane, doslej najbolje uvrščeni Jugoslovan na gorskih tekih za svetovni pokal.— Foto: A. Kerštan Švic>>, Nemčijo, Avstrijo in Anglijo. Ce vemo, da tekačev na gorskih tekih pri nas nihče ne podpira, da si poti plačujejo sami, da so imeli tokrat samo pokrivala enotna (dala jih je Rogaška iz Rogaške Slatine), potem je to izreden uspeh. Prav zaradi tega je vprašljiv nastop na 4. poka lu, ki bo 24. in 25. septembra v Kesvvicku v Angliji. Prihodnje leto bo v Italiji prvo uradno evropsko prvenstvo pod pokroviteljstvom med narodne atletske zveze. Prav tako pa ne bi bilo napak, če bi pri nas pred takšnimi tek movanji organizirali izbirne tekme, da bi potem nastopili res najboljiši. A. Kerštan t juhijanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj, n. sub. o. Kranj, Cesta JI A 1 objavlja v skladu s sklepi 20. seje izvršilnega odbora t dne 30. 7. 1987 JAVNO LICITACIJO osnovnih sredstev, odpisanih med letom, in odprodajo elementov z objekta JI A 4 v Kranju. Sezname si lahko ogledate v avli stavbe JLA 1. Licitacija bo 18. septembra 1987 na parkirnem prostoru stavba JLA 1, vstop s Koroške ceste. Deveti juriš na Vršič S pogumom in razumom na kolo Kranjska gora, 5. septembra — V soboto so bile za kolesarjenje idealne razmere. Dobro vzdušje je bilo na startu pred hotelom Lek. Na Vršič se je pognalo 740 kolesarjev, med njimi tudi dvanajst žensk. Vsi so prišli na cilj; eden celo z monokolesom. Devetič so se v soboto pognali rekraetivci z jeklenimi tvonjički na 1611 metrov visoki prelaz Ve-šič — v petindvajsetih serpentinah so premagali 800 metrov višinske razlike. Kar težko je bilo verjeti, da je te strmine pogumno premagovalo vseh 740 re-kreativcev, in to z neverjetno lahkoto. Vsak, ki premaga vrši-ške strmine, je zmagovalec, junak, ne glede na čas, ki ga za to pogumno dejanje potrebuje. Namen vsakoletnega srečanja na Vršiču ni zmaga nad sotekmo-valcem, temveč zmaga nad samim seboj. Deveti juriš na Vršič je bil nedvomno najlepša čestitka kolesarskemu športu za njegov stoti rojstni dan. Da so se zbrali že devetič v Kranjski gori, gre zasluga organizatorjem: TD Kranjska gora,, kolesarskemu klubu Slovan Rog Franek iz Ljubljane, postaji milice v Kranjski gori gorski reševalni službi iz Kranjske gore, ča-somerilcem iz Mojstrane, zdravstveni službi in rediteljem. Seveda tudi tekmovalkam in tekmovalcem iz vseh krajev Slovenije, ki so se pripravljali na sobotni vzpon s kolesi. Juriš na naše Julijce seje končal brez nevšečnosti in brez nezgod. Mnogo oči je bilo uprtih v pedale, ki so jih po serpentinah na Vršič vrteli tekmovalci, ki so se pogumno in z vso srčnostjo spoprijeli s progo. Vsi so prišli na cilj, od najmlajšega, ki je imel trinajst let, do najstarejšega, starega več kot šestdeset let . Med njimi je bilo tudi dvajset žensk. Celo Ljubljančan, ki se je s serpentinami spoprijel le z enim koleščkom, je uspel. Čas ni bil važen, pomembno je bilo le, da je prikolesaril na Vršič. Najhitrejši je bil med »mladoletniki« Smiljan Pavšič iz Novega mesta. »To je moja že četrta zaporedna zmaga. Računal sem na prvo mesto in zmaga nad samim seboj mi je uspela. Dosegel sem boljši čas kot lani, ko sem tudi zmagal. To soboto sem za vzpon potreboval 36 :00,2, lani pa nekaj več. Drugi v isti kategoriji je bil Dragan Puzin iz KK Jakob Štu-cin:»Za tekmo na Vršič se nisem pripravljal, srečen sem, da sem uspel in bil drugi najhitrejši. Doslej sem bil osmi do deseti.« Med ženskami je najhitreje prekolesarila serpentine štirin-tridesetletna Kamničanka Vida Uršič. Za vzpon je potrebovala 50:36,9. »Kolesarim za KK Jub Dol in sem aktivna v tem športu že sedem sezon. Trikrat zapored sem imela najboljši ženski čas, drugače pa sem že petič tu med temi tekmovalkami in tekmovalci. Lani, sem to progo premagala v času 47 : 20«. Miro Šalamun, štirindvajset-letni Ljubljančan, je serpentin« premagoval samo z enim kolesom, ker je bil edinstveni pod* vig. »Ker imam slabo in pokvarjeno kolo, so me prijatelji spod* budili, da sem odšel od Leka na Vršič pač s tem monokolesom-Kot vidite, mi je uspelo.« D. Humer Foto: F. Perdan Slavje jeseniških hokejistov Jesenice, 8. septembra — Z otvoritvijo razstave v salonu Dolika in hokejskim turnirjem, na katerem so do nedelje igrali razen domačinov ' hokejisti KAC iz Celovca, Medveščaka Gor-tana iz Zagre > p Mlade Boleslav iz Češkoslovaške, se je pretekli teden i .»celo praznovanje 40. letnice hokejskega kluba na Jesenicah. Praznovanje bo končano danes ob 17. uri, ko bo slovesna seja skupščine Hokejskega kluba v dvorani jeseniške občinske skupščine. J. K. Državno prvenstvo v lokostrelstvu Kranj, 6. septembra — lokostrelski klub Ikos iz Kranja bo to soboto >a nedeijo skupaj I TD Preddvor organizator letošnjega odprtega državnega Pr' venstva v lokostrelstvu v disciplini hunter field. To prvenstvo bo 12. in 13. s*P' tembra od 9. do 15. ure. Pričakujejo, da se ga bo tega odprtega udeležilo oko sto naših najboljših tekmovalcev in tekmovalk iz vse Jugoslavije. Nastop1 bodo v kategoriji mladink in mladincev ter članic in članov. . V soboto ob 17. ari bo pred hotelom Bor v Preddvoru še eno zanimivo te*' movanje. To bo tekmovanje za vsakogar, ki se bo poskušal v streljanju z '°* kom, ki bo pod strokovnim vodstvom Najboljši bodo dobili lepe praktične n8" grade. D. H- Nogomet Aleš Rozman zmagovalec Tršič, 6. septembra - Pretekli teden je bila v Lenartu sedma dirka pionirjev v motokrosu. V kategoriji najmlajših tekmovalcev do šest let je ponovno zmagal na motorju znamke Pucu Aleš Rozman, član AMD Tržič. Aleš je tudi skupni končni zmagovalec v svoji skupini, saj je osvojil kar 197 točk, drugouvrščeni Stanči Kovačič iz Lukovice pa jih ima 163. Dobra udeležba, tako pri tekmovalcih kot tudi pri občinstvu, je bila na zadnji dirki v motokrosu v Žireh. V kategoriji do 80 ccm so vozili za državno prvenstvo, v kategorijah 125 in Košarkarski tabor v Škofji Loki Škofju I nka, 3. septembra — Košarkarski delavci so na igrišču pri osnovni šoli Petra Kavčiča v Škofji Loki priredili košarkarski tabor za škofjeloške košarkarje. Tabor je ob pomoči osmih trenerjev moštev, od najmlajših do članic Odeje Lo-kainvesta, vodil Aleš Murn, sodelovalo pa je nad 70 košarkarjev in košarkaric. Zal ni bilo članov Lokainvesta, ki so se šele pred nedavnim začeli prip avlja-ti na novo tekmovalno sezono v zahodni skupini druge slovenske lige. Tabor je bil izredno zanimiv, pokazal pa je tudi, da košarka napreduje in da se za njeno usodo, kot pravi Aleš Murn, ni treba bati. I). Kupur 250 ccm pa za republiško prvenstvo. V kategoriji do 80 ccm med prvimi tremi ni bilo dirkača z Gorenjske, v močnejših kategorijah pa je bilo uspeha več. V kategoriji do 125 ccm so se najbo lje odrezali Hribar (Tržič) in Urevc ter Švab (Bled), v katego riji do 250 ccm pa Mlakar (Ziri) in Ahačič (Kranj). Za Ahačiča, tekmovalca iz Žirovnice, je ta uspeh vrednejši tudi zaradi tega, ker je bil to njegov prvi nastop na tako kakovostni dirki. M. Jenkole Visoka zmaga Triglava Kranj, 0. septembra — SNL Triglav : Steklar 5 : 1 (1:0), stadion Stanka Mlakurju, gledalcev 300, sodnik Treskuvica (Izola) Strelci za Triglav: Djukič in Pihler po 2, Marš 1, za goste Va-lek. Nogometaši Triglava so tokrat na domačem terenu gostili novinca v ligi, Steklurja iz Rogaške Slatine. Bili so boljši. Napadalna igra jim bo dala nov polet za nadaljevanje prvenstva. Od domačinov sta se najbolj uvelju-vila napadalca in strelca golov, Djukic in Pihle". V naslednjem kolu bo Triglav Izolin gost. D. H. V soboto tek po Udinem borštu Kranj, 6. septembra " Športno društvo Kokrica OW roma sekcija za rekreacijo bo v soboto organizirala ze osmi tek po Udinem borštu. Start in cilj bosta pred osnovno šolo na Kokrici. Za ta tek se bo mogoče pri* javiti še v soboto ob 14. uri nu startnem mestu. Nujdalj' ša mošku disciplina je tek na 13 km, ženske pa imajo 7-k>' lometrsko progo. Startnina je 1.000 dinarjev, za pionirje v štirih kategorijah pa Je brezplačna. Na 4 km bodo tekli tudi člani JIA. D. H. Pokal Mokrovega hrama Kovor, 2. septembra l*n osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču je Športno društvo Loka priredilo pod pokroviteljstvom Mokrovega hrama iz Kovorja turnir v malem nogometu Udeležilo se ga je devet moštev i/. Trži ča in Kranja. Vročina je izločila nekoliko slabše pripra vljene nogometaše. Zmagalo je moštvo Bracan, ki je pre-magnlo Kamele in Mokrov hram. Mokrov hram je bil za radi zmage nad Kamelami drugi, Kamele pa tretje. Turnir je bil dobro orguniziran, nogometaši pu navdušeni nad domiselenostjo mladega športnega društva, ki mu predseduje Boštjan Ahačič. J. Kikel Hokej na ledu Jeseničani zmagali na mednarodnem turnirju Jesenice, 0. septembra — H K Jesenice je na ledu Podmežaklja organiziral močan mednarodni hokejski turnir. Nastopila so moštva KAC iz Celovca, Mlada Boleslav iz ČSSR Medveščak Gortun iz Zagreba in državni pr vak Jesenice Jeseničani so ponovno deka-zali, (1.1 so v dobri formi pred za četkom letošnjega državnega pr venstva. PremuKaii m> vse s ^ nasprotnike, le »medvedi« greha so jim odščipnili točko- , Izidi Jeseničanov: J«'s" '"'i (l Medveščak Gortan 2 : 2 (0*L \ 2:1), Jesenice : KAC 6 : 3 (4:1. 'j 1:1), Jesenice : Mlada BolesJ«*. : 4 (10, 2:2, 2:2) Vrstni red: L j semce 5. 2 Mlada Boleslav *y KAC 2. 4. Medveščak Gortan D. H- _ Brezjani v Julijcih Bre/je naj I r/icein — .Športno društvo Bre/.|e nad I r, i. om I1' Plodilo zanimiv dvodnevni pohod po Julicih. Cilj je bil 2245 '"«'u'oV^4l ki Krn. Izleta se ie udeležilo 19 članov društva, starih od deset let Prvi dan so hodili ,)(| -.lapa Savice prek Komne. Bogu'>nS*^ sedla do vrha Krna l'renoi ih so v Koči pri Krnskih |e/.erih, 0° * der so se drugi dan vrnili domov. Predsednil društva Mihu ^P^pJr povedal, da je bilo vreme i/red no in je prispevalo k dobremu ,a ' . loženju. , rvi«1 TOREK, 8. SEPTEMBRA 1987 OGLASI, OBVESTILA 9. STRAN (g^IMlSS^IEHGLAS Združena lesna industrija Tržič po. delovna organizacija ZLIT Tržič Razpisna komisija razpisuje prosta dela in opravila VODENJE RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi Pogoji, ki jih mora izpolnjevati delavec s posebnimi pooblastili: —■ visoka izobrazba ekonomske smeri in tri leta delovnih izkušenj oziroma ustrezne prakse *~ višješolska izobrazba ekonomske smeri in pet let delovnih izkušenj oziroma ustrezne prakse — organizacijske sposobnosti za vodenje. Delavec za opravljanje del in nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi mora izpolnjevati tudi splošne pogoje za sklenitev delovnega razmerja in zadovoljevati kriterije dogovora o kadrovski politiki v občini Tržič. Delavec s posebnimi poblastili in odgovornostmi se imenuje za 4-letno obdobje. Pisne prijave o izpolnjevanju razpisnih pogojev in opisom delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi tega razpisa na nalov: Združena lesna industrija Tržič, Ste marie aux mineš 9 Tržič, 64290 Tržič, z oznako »Razpisna kormsija« delovne organizacije Smučarsko društvo Domžale organizira v ŠPORTNEM PARKU DOMŽALE 20. 9. 1987 ob 14. uri Glavni dobitek: 2 STARI MILIJARDI 2. dobitek: osebni avto 3. dobitek: 5 barvnih TV sprejemnikov 4. dobitek: 2 motorni kolesi Avtomatik in več drugih dobitkov v vrednosti 3 stare milijarde Posebni avtobusni prevoz iz Ljubljane. Za pijačo in jedačo je poskrbljeno1 S0JDCL Uroro industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, n o sol o 64000 Kranj škofjeloška c 6. Jugoslavija razpisuje JAVNO LICITACIJO naslednjih osnovnih sredstev 1. tricikel TOMOS letnik 1978 2. stružnica Prvomajska leto nabave 1957 3. skobelni stroj F. Klopp leto nabave:1956 4. osebni avto R-4 letnik: 1982 5. osebni avto R-4 (karamboliran) letnik: 1984 6. kamp prikolica ADRIA Tip: Q450 leto nabave: 1979 7. kamp prikolica ADRIA tip Q 450 leto nabave:1976 izklicna cena din 10.000 700.000 200.000 500.000 300.000 700.000 700.000 Javna licitacija bo 15. septembra 1987 ob 10. uri v sejni sobi nabavne službe v Kranju, Prešernova 6 (nad Ljubljansko banko), vhod zadaj. Ogled omenjenih osnovnih sredstev bo 14. septembra 1987 ob 10. uri. Kandidati naj se oglasijo v obratu II., Škofjeloška c. 6, pri glavnem vratarju. Na licitaciji lahko enakopravno sodelujejo fizične in pravne osebe. V ceni ni vštet prometni davek, ki ga plača kupec, če ne predloži izjave o oprostitvi plačila prometnega davka. Udeleženci morajo pred pričetkom licitacije položiti 10 % varščine od izklicne cene. Cena velja franco SAVA KRANJ. Kupec mora plačati kupnino naslednji dan, to je 16. septembra 1987, in blago prevzeti najkasneje v 5 dneh po prodaji. Po prevzemu ne bomo upoštevali reklamacij glede kakovosti in količine blaga (videno-ku-pljeno) DELAVSKA UNIVERZA »TOMO BREJC" KRANJ objavlja prosta dela in naloge Vodja centra za sploSno izobraževanje opravljanje del in nalog morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: najmanj višja izobrazba jezikovne smeri z opravljenim strokovnim izpitom *" delovne izkušnje s področja planiranja, programiranja in organizacije izobraževanja odraslih Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas. kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjenih Pogojih v 8 dneh od dneva objave na naslov: Delavska univerza To mo Brejc Kranj, Cesta Staneta Žagarja 1. S vezenine bled Tovarna čipk, vezenin in konfekcije Bled, TOZD Pozamente-rija Bled, objavlja prosta dela in naloge: 1. VDEVALKA ČIPKARSKIH STROJEV (dve delavki) Pogoji:— poklicna šola tekstilne smeri (IV. stopnja strokovne izobrazbe)in — trimesečno poizkusno delo Zaradi slabih avtobusnih zvez z Vintgarjem imajo prednost pri sklenitvi delovnega razmerja delavke iz Gorij in okolice. Če ne bo dovolj kandidatov s končano tekstilno šolo, bomo delovno razmerje sklenili tudi s kandidati, ki imajo končano katerokoli drugo šolo. TOZD Konfekcija Bled 2. ČISTILKA Pogoji: končana osnovna šola in trimesečno poizkusno delo Rok za prijave je 8 dni od objave. Kandidati naj pošljejo prijave na naslov: Vezenine Bled, Ka-juhova 1, Bled. Že sedaj mislite na hladne zimske dni — oskrbite s kurjavo! W začetku septembra vam nudimo *elo kakovostne BRIKETE uvoz iz Avstralije visoka kurilna vrednost 22,44 MJ/kg 5.300 ccal/h 0,3% 1.8% 115.000 din/t J majhna vsebnost žvepla J zelo malo pepela • akontacijska cena ^AROČILA IN VPLAČILA SPREJEMAJO ^ODAJALNE. • Kurivo, Naklo tel.:47-000 J Univerzal, Jesenice tel.:81-484 J Zeleznina, Radovljica tel.:75-670 • Zeleznina, Bled tel.:77-359 • Mercator, Tržič tel.:50-894 počila in vplačila sprejemajo tudi v Kranju, Gregorčičeva 8, ob Sr*dah od 13. do 18. ure. MERKUR kranj Lokostrelski klub IKOS Kranj in Turistično društvo Preddvor organizirata ob državnemu prvenstvu tudi NAGRADNO STRELJANJE Z LOKOM za vse, ki jih ta šport zanima. Tekmovanje bo pod strokovnim vodstvom. Vabljeni v soboto, 12. septembra, in v nedeljo 13. septembra, obakrat ob 17. uri pred hotelom Bor v Preddvoru. VSE OSNOVNE ŠOLE OBČINE KRANJ -CENTRALNE IN DELOVNE ENOTE OBJAVLJAJO VPIS OTROK V 1. RAZUM) OSNOVNK ŠOLE ZA ŠOLSKO LKTO 1988/89 Vpis otrok bo v soboto, 19. septembru 1087, od 8. do 12. ure Vpisovali borno otroke, rojv-ne leta 1081. ter januurja in februarju 1982. K vpisu pripeljite otroka, prinesite njegov rojstni list in enotno matično številko. r ^ TEKSTILINDUS MJMT Gorenjesavska c. 12 p.p. 75 objavlja prosto delo oziroma nalogo v: DS SKUPNE SLUŽBE Ekonomski sektor OPERATERJA Pogoji: — strojni tehnik ali elektrotehnik — dve leti delovnih izkušenj pri delu z računalniki — delno poznavanje organizacije poslovanja inf. sistema in banke podatkov — pasivno znanje angleškega jezika — dvomesečno poskusno delo Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje, naj dajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovski sektor delovne organizacije najkasneje v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. TERMIKA TERMIKA LJUBLJANA n.sol.o. TOZD Proizvodnja Škofja Loka, o.sub.o. Če ste strojni, kemijski ali lesarski tehnik, ličar, pleskar ali imate veselje za delo v razdeljevalnici hrane in želite biti zaposleni v uspešni delovni organizaciji, s j javite za opravljenje ene od naslednjih delovnih nalog: 1. UPRAVLJALEC ČISTILNE NAPRAVE (4 delavci) za upravljanje čistilne naprave in vodenje skupine upravljal-cev. Delo je izmensko in se opravlja v DE Trata. Pogoji: V. stopnja strojne ali kemijske smeri, 1 oz. 2 leti delovnih izkušenj, odslužen vojaški rok 2. POMOŽNA KUHARICA za razdeljevanje malic v delovni izmeni (izmensko delo) v DE Bodovlje Pogoji: priučena za delo v kuhinji, opravljen izpit iz higienskega minimuma, ki ga lahko delavka opravi tudi ob delu, smisel za čistočo in red v kuhinji 3. SKLADIŠČNIK TEHNIČNEGA MATERIALA IN REZERVNIH DELOV (ponovna objava) za potrebe v skladišču DE Trata Pogoji: V. st. izobrazbe strojne ali elektro stroke, poznavanje materialnega poslovanja (nudimo tudi kasnejše usposabljanje za ta dela), najmanj 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delih 4. BRIZGALEC POLIESTRA — ponovna objava za delo pri brizganju poliestra v DE Poljane Pogoji: KV ličar ali pleskar, fizična in zdravstvena sposobnost za opravljanje navedenih del 5. SKUPINOVODJA MIZARJEV za potrebe v mizarski delavnici DE Poljane Pogoji: V. st. izobrazbe lesarske stroke, najmanj 2 leti delovnih izkušenj, smisel za vodenje skupine Delo se v vseh primerih združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Imamo lasten prevoz delavcev na delo in z dela z avtobusom iz Poljanske doline in Podlubnika. Podrobnejše informacije lahko dobite v kadrovski službi osebno ali po telefonu 60-771. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Termika TOZD Proizvodnja Škofja Loka, Trata 32, 64220 Škofja Loka. Prijave sprejema kadrovska služba 8 dni od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po preteku roka za prijavo. TRIO TRŽIŠKA INDUSTRIJA OBUTVE IN KONFEKCIJE TRŽIČ objavlja prosta dela in naloge VODENJE DEL V KUHINJI Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: — kvalificiran kuhar, 2 led delovnih izkušenj pri vodenju del Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, nastop dela je možen takoj. Poskusno delo traja 8 tednov. Rok za prijavo je 8 dni od objave. Prijave naj kandidati pošljejo na naslov: TRIO — tržiška industrija obutve in konfekcije Tržič, Pristava 117, Tržič. DO Univerzitetni klinični center, o.sub.o., Ljubljana, TOZD Univerzitetni inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik, o.sub.o. objavlja s sklepom komisije za delovna razmerja naslednja dela in naloge: L FINANČNEGA KNJIGOVODJO za določen čas (nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu) za dobo enega leta 2. VRTNARJA - CVETLIČARJA za nedoločen čas Pogoji: pod 1: ekonomska srednja šola, ekonomski tehnik, 1 leto delovnih izkušenj pod 2: KV vrtnar, poklicna šola, 1 leto delovnih izkušenj. Izbira bo opravljena v 30 dneh po končanem roku objave del in nalog. Prijavljene kandidate bomo o rezultatih razpisnega postopka obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. Kandidati naj pošljejo prijave z zahtevanimi dokazili o izpolnjevanju pogojev za objavljena dela v 8 dneh po objavi na naslov: UKC Ljubljana TOZD Univerzitetni inštitut za pljučne bolezni in TBC Golnik, Golnik 36, z oznako »za kadrovsko komisijo*. GLAS 10. STRAN ZANIMIVOSTI, OGLASI, OBVESTILA - KRONIKA TOREK. 8. SEPTEMBRA!??! CARINARNICA IJUBIJANA CARINSKA IZPOSTAVA KRANJ razpisuje naslednja prosta dela in naloge 1. STROKOVNIH SODELAVCEV ZA PREGLED BLAGA Pogoji: končana fakulteta ekonomske, strojne, elektrotehnične ali kemijske smeri, eno leto delovnih izkušenj, znanje enega svetovnega jezika 2. CARINIKOV - višjih sodelavcev Pogoji: končana višja šola ekonomske, strojne, elektrotehnične ali kemijske smeri, eno leto delovnih izkušenj, znanje enega svetovnega jezika 3. CARINIKA - administratorja Pogoji: končana 4 letna srednja šola ekonosmke. administrativne ali splošne smeri, 6 mesecev delovnih izkušenj, delno znanje strojepisja Za opravljanje vseh navedenih del in nalog se lahko javijo tudi pripravniki, s katerimi bo carinarnica sklenila delovno razmerje za določen čas. Po končanem pripravniškem stažu in opravljenem strokovnem izpitu bodo pripravniki lahko sprejeti za nedoločen čas. Poskusno delo je 3 mesece. Pred odločitvijo o izbiri bomo kandidate testirali. O kraju in času testiranja bodo kandidati obveščeni. Ponudbe s kratkim življenjepisom sprejema Carinarnica Ljubljana, Šmartinska 52/a, 15 dni po objavi. Ponudb, kandidatov.ki se ne bodo udeležili testiranja, ne bomo uvrstili v ožji izbor in kandidatov tudi ne bomo obvestili o izidu razpisa. Na obisku pri jeseniških mesarjih Krave hodijo le po zadnjih nogah Jesenice, 3. septembra — Obisk pri jeseniških mesarjih je pokazal, da se je zgodilo natančno tisto, kar smo napovedovali po zadnji podražitvi mesa. V mesnicah vise na kavljih predvsem stegna — kakor da bi krave in prašiči začeli hoditi le po zadnjih nogah. M TEKSTILINDUS BŠMJiMJ Tekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ Gorenjesavska c. 12 objavlja prosto delo oz. naloge v: DS SKUPNE SLUŽBE Komercialni sektor Informativno-prodajni center PRODAJANJE TKANIN V IPC - 2 DELAVKI Pogoji: prodajalec tekstila, dve leti delovnih izkušenj pri prodajanju tekstila, dvoizmensko delo, dvomesečno poskusno delo Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje, naj dajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovski sektor delovne organizacije najkasneje v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. Na pot smo se odpravili skupaj s tržnimi inšpektorji, saj je bila to dobra priložnost, da smo izvedeli kaj več o mesarskih skrivnostih, da smo pokukali za pult in v hladilnico. Takoj moram zapisati, da smo se veliko naučili in da je bila za nas to prava učna ura v prepoznavanju, kaj je stegno in kaj pleče — kar je danes zaradi razlike v ceni dobro vedeti — koliko masti sme imeti zarebr-nica... V pogovorih z mesarji in inšpektorji pa nam je uspelo ujeti rdečo nit, zakaj mesarji goljufajo, oziroma bolje rečeno, zakaj morajo goljufati. Še nekaj za uvod! Inšpektorska akcija mora biti nenapovedana in bliskovita, saj kaj hitro zapojejo telefoni. Zato sta odšli na teren dve ekipi. S prvo smo obiskali dva mesarja, druga ekipa pa enega, kaj več pa se ni izplačalo, saj obveščeni mesar seveda zna ukrepati. Slika, kaj se dogaja po jeseniških mesnicah, zato ni celovita. Morda nam bo to kdo očital, toda z nadaljnjimi obiski si pač ne bi mogli kaj prida pomagati, saj bi bile »stvari že urejene«. Gospa, tudi telička imam KŽK —jeva poslovalnica 3, nasproti Železarne, je majhna in spominja za zasebno mesnico. Kupujem, inšpektorja me čakata zunaj, mesar je prijazen, ni kaj, nova stranka pač. Kupim pol kilograma prašičje zarebernice, pol kilograma Tudi vi v nedeljo zaradi slabega vremena niste bili na ŠUŠTARSKEM SEJMU v Tržiču in vam je še danes žal za zamujeno priložnostjo ugodnega nakupa? NIČ ZA TO! V PRODAJALNAH i^V^g V KRANJU IN TRŽIČU imate še vedno priložnost za nakup OBUTVE PO SEJEMSKIH CENAH! IZKORISTITE JO! prašičjega mesa za pečenko in pol kilograma zmletega mesa. Nisem pretirano sitna, zato dobim mastno zarebernico in mesar kasneje zaradi tega plača 4 tisoč dinarjev kazni. Za pečenko mi odreže kos od stegna, kar sem seveda lahko pričakovala, saj na kavljihnni bilo pleča. Po koščke za zmleto meso gre zadaj in jih zmelje pred mojimi očmi, kakor zahtevajo predpisi. Ko se že odpravljam, mi mesar pravi: gospa, tudi telička imam, če želite. ni njegova žena in hči, obe pa sta bili minuli četrtek bolni. Mesnica nasproti Železarne je torej res podobna zasebni. Zmeda pri zmletem mesu Gremo naprej v KŽK —jevo poslovalnico 28, kjer imajo mesnico poleg živilske prodajalne, domačini ji pravijo prodajalna »pri Čufarju«. Mesar je prav tako prijazen, toda na kavlj ihil vise le stegna in zarebernice, torej dražji kosi mesa. Kupim enako kot v prvi mesnici in vprašam, če ima morda pleče, čeprav ga na kavlju ne opazim. Nimam, pravi mesar, prejšnji teden je nekaj bilo, ta teden pa ne. Sicer pa sem dobila lepo meso, ni kaj reči, tudi tehtnica je bi- Kilogram junečjega stegna s kostmi stane 4.683 dinarjev, brez kosti 5.330 dinarjev. Kilogram junečjega pleča s kostmi stane 1.861 dinarjev, brez kosti 2.211 dinarjev. Kilogram prašičjega stegna s kostmi stane 4.024 dinarjev, brez kosti 5.153 dinarjev, kilogram pleča s kostmi 1.417 dinarjev, brez kosti 1.667 dinarjev. Kilogram reber pa — reci in piši — le 453 dinarjev. Inšpektorji kasneje pogledajo na svežo dobavnico, vendar na njej ni telička. Mesar pravi, da ga ima še od prejšnjega tedna, ker da mu iz Škofje Loke včasih pripeljejo tudi telečje meso. Vprašanje, ali je torej teliček res zlomil nogo ali pa so mu jo zlomili, je tako ostalo brez zanesljivega odgovora. Inšpektorje je zanimalo tudi to, kje je mesar dobil vrečko, v katero mi je vtaknil zmleto meso, saj je sodila k piščancu. Mesar je odvrnil, da jo je prihranil, ko je stranki razsekal celega piščanca. Kdo-ve ali je res to storil na kupčevo željo ali pa je tako več zaslužil, saj posamezni kosi navržejo več kot cel piščanec! Stvari seveda niso dokazljive, toda razkrivamo mesarske skrivnosti. Mesarja pa bo, kot vse kaže, kmalu obiskal tudi delovni inšpektor, kajti možakar je že v pokoju in, kakor je povedal, sta v mesnici uradno zaposle- la točna. Z inšpektorji smo se zato dlje ustavili le pri ceni zmletega mesa, ker ga je mesar pri Železarni zaračunal po 2.400 dinarjev za kilogram, mesar pri Čufarju pa po 4.563 dinarjev. Dobili smo pojasnilo, da je v mletem mesu nekaj govedine in nekaj prašičjega mesa, da uporabljajo staro ceno prašičjega stegna. S podobnimi ugotovitvami so prišli inšpektorji tudi iz KŽK —jeve poslovalnice 5, s tržnice, kakor pravijo domačini. Pleče gre v menze Predpisi pravijo, da mora biti meso na remi vidno označeno, lepo mora pisati, kakšen kos mesa je to in koliko stane. Vendar se jeseniški mesarji za to ne zmenijo dosti, kajti oznak na remi ni bilo, imeli so na kosu papirja napisane cene, večji cenik v mesnici pri Čufarju pa je imel še stare ce- GIP GRADIŠ Ljubljana TOZD I »siki ind. obrat Škofja Loka OPRAVIIA LESNEGA objavlja prosta dela in naloge. 1. TEHNIČNO KOMERCIALNA STAVBARSTVA Pogoji:— diplomirani inženir gradbeništva z 2-letnimi delovnimi izkušnjami ali inženir gradbeništva s 4-letnimi delovnimi izkušnjami, poskusno delo traja 2 meseca. 2. ZAHTEVNA MIZARSKA OPRAVIIJV Pogoji:— KV mizar ali lesar (IV. stopnja) z 1-letnimi delovnimi izkušnjami, poskusno delo traja 1 mesec 3. MANJ ZAHTEVNA MIZARSKA OPRAVILA Pogoji:— priučen mizar ali lesar (III. stopnja) s 6-mesečnimi delovnimi izkušnjami. Poskusno delo traja 1 mesec. 4. UPRAVLJANJE KURILNICE Pogoji:— izpit za kurjača nizkotlačnih kotelskih naprav in 1-letnimi delovnimi izkušnjami, poskusno delo truja 1 mesec 5. SORTIRANJE IN LETVlCENJE LESA Pogoji:— priučen delavec lesne stroke ali oblikovalec lesa (II. stopnja), poskusno delo traja 1 mesec Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne ponudbe sprejema kadrovska služba Gradiš TOZD LIO Škofja Ix)ka, Kidričeva c. 56, do 15. septembra 1987. ne, kdove od kdaj. Tudi očala niso pomagala, pred pultom ni dalo razbrati cen na ko papirja. Komu so torej na^ njene, kupcem ali mesarje^1- Ker smo z inšpektorji lajj* pokukali tudi za pult in v n1^ dilnico, smo odkrili, da hladnem nimajo le stege ' temveč tudi druge kose me ' pri prašičjem smo »odkrili* di francoske reze, ne le m'^ skih. Francoski ima n3111^ poleg tudi pleče, ki je zdaj r stalo bistveno cenejše od s ■ gna, dosti slabše pa ni. za ■ pa teh nimate v prodaja1 . smo vprašali mesarje. Odvr li so, da bodo šli v menze, da J že v klavnici tako dogovor) no. n. Poleg francoskega in m1' skega reza smo torej dobu1 jeseniškega, ki stegno °drez3 za prodajalne, pleče Pa menze. Rebra so izginila V mesnicah pa ni bilo duha ne sluha o rebrih, ki ^ denimo, desetkrat cenejša stegna. Te odstrani, kot v kaže, že klavniški rez. MeS^, ki ga »neumno« sprašujem, kaj je tako, mi jezno °dvr^. »Prašiče moramo farmam P plačati za 20 do 30 odstop in nekje to moramo "Pr'ne;o not"!« Malo torej »prinest m*s: not« že v klavnici, malo v nicah. Odgovor, zakaj meS^. goljufajo, čeprav to niso zas ne mesnice, je torej prepf ker morajo, saj bi sicer dela izgubo. . . M. Volčja* NESREČE Navzkrižna trčeflfi na avtocesti V s"" Rupa, 5. septembra — * ^ boto malo po 20. uri se je b ^ viadukta Rupovščica prometna nesreča, v kate ^ bilo udeleženih kar sedem ^ zil, promet pa je bil zapr . $ ene ure ponoči in preusme ^j. na staro magistralno cesto- • kolaj Reya iz Ljubljane je peljal iz Podtabora ProtL naj ninski postaji Torovo. *"j nn naselja Rupa je nenadom^ ravnem delu cestišča '^aP--j v na nasprotno stran in tr qh vozilo turškega državlja°a. a ma Kalana. Po sedemnaJ ^ metrih je Kalanovo v0Zi stalo na levem pasu, pa je po cesti drselo "^Si vozilo. Takrat se je naS |fii pripeljal Ace Krstelski v )rav " last DO Kompas Hertz. zaviranju ni mogel P'^.;1' sno ustaviti in je trčil v ''^o vo vozilo, fiat ritmo. Z v ^ hitrostjo je nasproti Pr*P viji še Franc Polajnar iz Ra(la$^ ce, ki ni mogel pravoc^ ustaviti in je trčil v Krste^ j ga, med zanašanjem P**^ vozilo nemškega državaiJ Martina Popka. Za l>()lajcSi' jem je pripeljal še avstrjj pp-egmul Kberhard, ter trči1 lajnarjevo vozi Revo so iz vozila rešili K et ski poklicni gasilci, ki s° 1 . ^ društva AMZ poskrbeli tu V odvoz poškodovanih yu so zaradi sumu ^^^f, odredili odvzem krvi, dru?u \ so zadržali na zasliS*0* nesreči so bili trije udel ,j|t ranjeni, škode pa je pof/ ocenah za okrog 22 mu J dinarjev. $. * * * pno GOSPODINJE! Skrinja pušča vodo? Pokličite »IZOLACIJE SERVIS« KMETEC — ROPRET, Hotemaže 47/b, Preddvor, tel.-(064) 45 - 352 od 12. do 16. ure. Popravilo opravimo na vašem domu. ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta, brata in stric ALOJZA HAFNERJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, priJate'ilrii znancem, obrtnemu združenju Škofja I-oka, pevskemu z gjjjj iz Sv. Duha in g. župniku za opruvljen obred. Zahvala . zdravstvenemu osebju in vsem, ki so nam kakorkoli POI*Lj|ii' li, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga številno pospr li na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI TOREK, 8. SEPTEMBRA 1987 MALI OGLASI, OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE 11. STRAN (^)IMlSgcj]©IESGLA 3 MALI OGLASI tel.-.27 960 cesta JtAtC apasatl.stroll Prodam VIDEORECORDER fischer be ta/Tel.: 34-557_U226 Prodam barvni TV, ekran 51 cm, za 20 SM.Tel : 40-268_ 14547 Poceni prodam TRAKTOR torpedo 6006, letnik 1984 600 delovnih ur Gor ignc, Voglje 43, Šenčur_14552 Prodam TV corting. Benc, Preddvor 1 ____ 14554 Prodam glasbeni STOLP in glasbeni CENTER hitachi Tel: 64 046 14570 Prodam corting TV. Tel.: 36-853, po 18. uri___ 14571 Prodam VIDEOREKORDER SVC grun ding 4004 za 35 SM in 9 kaset. Ročev "jga 30, Tržič__ 14577 Prodam rabljeno zamrzovalno SKRINJO LTH, 380-litrsko. Tel.: 24-058 ___14579 Prodam namizni vrtalni STROJ 16 mm in tovorno PRIKOLICO za osebni avto. UU. oktobra 29, Cerklje_14584 22-604 14592 Prodam otroško POSTELJICO z jogi jem Cvetkovič. Kidričeva 32, Kranj 14597 Prodam SINTESIZER SIL. Tel. Poceni prodam starejši barvni TV gornje, ekran 68 cm Zaletel, Deteljica IVTržič_14595 Prodam črnobelo TV ei. Tel.: 21 -457 ___14611 Prodam nov barvni TV goldstar, ekran ^deklaracijo. Tel: 78-207 14615 Prodam črno-beli TV, star leto in pol. 7^50-055_14619 Prodam TV gorenje TRD 703. ekran 67. Udir^Kalinškova 29, tel.: 39-464 14634 Prodam namizni vrtalni STROJ do 0 '6 mm. Naslov v ogl. oddelku 14643 ZETOR 7245 ali 5245 prodam, delno tu * na kredit. Novak, Plešivica 64, Notranje Gorice 14657 fltadbenl mat. DESKE colarice, 4 u9odno prodam. Tel. m dolžine, zelo 36-078 14172 Prod 38. unikat. Tel 69 267 o!LlJ8512 po 16 uri_14617 r°dam PIANINO lina Tel 62 402 _ 14624 £0darn otroški športni VOZIČtK Tel KJO__14653 '°dam bukova DRVA. večjo količino J? "9odni ceni Tel (065) 75 412, po -c1;"1 14656 m.oprema ■.r°dam dobro ohranjeno SPALNICO. ."n«vno »obo m pomivalni STROJ Do '■!?*■ Podlubnik 224, tel. 62 416 14563 fodim JEDILNI KOT in ŠTEDILNIK ( * Plin in 4 elek ) Miro Bašar. Ješetova gfa. Kranj Straž.šče 1*573 25 S M ceneje prodam sedežno kot ?° GARNITURO staro 4 mesece. Tel 5*33^ _14575 f^nTprodam rabljene ŠTEDILNIKE iT Plin. 2 elek ) kuppersbusch in mani *' •'•ktrični štedilnik ( 2 elok m peči H5]j"elj 61 897 j*[odBm POGRAD, postelji sta uporab-" »udi ločeno Tel 38 500, popoldan 14588 vozila Prodam dva FIČKA 750, letnik decem ber 1982 in 1980, registrirana do sep tembra 1988 Gustel. Brnik 127 14198 Prodam 33 751 Z 101 C, letnik 1981 Tel: 14221 Prodam Z 101, letnik 1980 Tel 38 009 14375 V 80. letu starosti nas je zapustil dragi mož in oče KAREL PRUSNIK mesarski mojster iz Britofa pri Kranju Pogreb bo v torek(8. septembra ob 17. uri iz mrliške vežice na pokopališču Predoslje pri Kranju. Žalujoči žena Ivanka in otroci Helena, Ivana, Tina in Jože z družinami. BHtof, fi. septembra 1987 Prodam LADO 1200, letnik 1976 Tel 37 361_ 14549 Prodam GOLF diesel, letnik oktober 1984. temno moder, 31 000 km Tomaž Cvetko, Štruklieva 16. Radovljica _14551 Prodam osebni avto MERCEDES~200 D, generalno obnovljen Tel 79 820 14553 Prodam FIČO 750, letnik 33 557. popoldan 1980 Tel 14555 T< 9, letnik 1982, poceni vrine, Zg Pirmče 80 prodam La 14559 Prodam osebni avto FORD ESCORT. letnik 1970, prva registracija 1976, re gistriran do aprila 1988 za 85 SM Tel 82 718 14562 JETTO, 77 689 letnik 1981, prodam Tel 14566 Prodam Z 101 in FIAT 850 Tel ah 60 432 64-046 14569 Ugodno prodam VW 1200, letnik 1«75, registriran celo leto janež Božič, Lin hartov trg 31, Radovljica 14574 Prodam LADO 1600, letnik december 1978 Tel 79 421 14570 Prodam JUGO 45 latnik 28 861, int 2536, dopoldan 1982 Tel. 14589 V SPOMIN Glas tvoj]e utihnil, korak tvoj zastal, a za nas spomin še vedno bo ostal. V našem domu je praznina, v srcih bolečina, ker te med narni več ni, in solza v očeh na tvojem grobu se zaiskri. 6. septembra je minilo eno leto, odkar nam je kruta usoda odtrgala dragega moža, očeta, starega očeta, brata, tasta in strica JOŽETA BOŠTARJA st. s Suhe pri Predosljah Vsem, ki so ga spominjate in mu prižigate sveče, iskrena hvala. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube in skrbne žene, mame, stare mame, tašče in tete KATARINE PINTAR roj. Šifrar se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, nam bili v pomoč in ji darovali cvetje in vence. Zahvaljujemo se tudi delavcem kolektivov Tehtnica in Iskra iz Železnikov ter vsem, ki ste se v velikem številu poslovili od nje. Iskrena hvala domu oskrbovancev v Škofji Loki ter g. župniku iz Suhorja za tople besede slovesa in pogrebni obred. Žalujoči: mož Jože, sinovi Jure, Jože in Marko z družinami ter drugo sorodstvo Praprotno, 1. septembra 1987 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene in hčerke LIDIJE PREZELJ roj. Oblak Od nje smo se poslovili 2. septembra 1987 na kranjskem pokopališču. Najiskreneje se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, za spremstvo na njeni zadnji poti in njihovo pomoč, ker so nam v teh težkih dneh stali ob strani. Zahvaljujemo se dr. Stenšakovi za njeno nesebično pomoč, delovni organizaciji Alpetour MD Trata za darovano cvetje in izrečena sožalja, pevcem iz Na-klega, g. kaplanu za lep obred ter sosedom za darovano cvetje in tolažilne besede. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: mož Milan, mama, ata in vsi drugi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame PAVLE FLORJANČIČ se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo gostilni Blažun, osebju bolnišnice Dr. Petra Der-žaja, Kokri Kranj, Iskri Telematiki, Elektro Gorenjski in g. župniku za tep pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! VSI NJENI Kranj, 2. septembra 1987 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice ANE ZUPAN se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti Posebno zahvalo izrekamo dr. Martinčiču.za zdravljenje. Vse priznanje komunalni službi v Tržiču za urejeno in lepo organizirano delo. Hvala tudi g. župniku za pogrebni obred ter bratom Zupan za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. % VSI NJENI Tržič, 27. avgusta 1987 Za vasjo je čredo pasla, vsa vesela dan na dan, s hrepenenjem gorje zrla, kjer je vriskal partizan. V SPOMIN Dve leti mineva, odkar sniva na kranjskem pokopališču KATI ŠTEFE, rojena BASELJ, z Bistrice pri Tržiču, C. 4. julija 13 Za njo žaluje mož Janko Štefe Bistrica pri Tržiču, 10. septembra 1987 NOVICE IN DOGODKI Maratonsko balinanje v Tržiču Rekord je naš Tržič, 5. septembra — Dvanajst tržiških baiinarjev je zdržalo: neprekinjeno so igrali 72 ur in dosegli svetovni rekord v neprekinjenem balinanju, ki so ga imeli doslej Italijani z 52 urami. ikipi modrih in rdečih, sodniki in kuharja so bili glavni za dosega-lje svetovnega rekorda. Skrbnika kuhinje Vinko Kepic in Rino Dobrin Italijani niso več rekorderji v neprekinjenem balinanju. Njihovih 52 ur so prekosili Tr-žičani, ki so od srede popoldne do sobote popoldne neprekinjeno igrali 72 ur! Za moštvo »rdečih« so igrali Janko Jagodic, Franci Jerman, Mirko Anko, Dare Žakelj, Dare Primožič in Boris Perko, za »modre« pa Peter Teran, Cveto Perko, Miha Šega, Janez Zupan, Igor Hribernik in Miro Štefe, sodniško nalogo so odlično opra- vili Franci Brejc, Stane Knific in Brane Kihler, mojstra za prehrano pa sta bila tri dni Vinko Kepic in Rino Dobrin. Rušenja svetovnega rekorda v neprekinjenem balinanju so se Tržičani lotili resno. Idejo so znali popularizirati pri zasebnikih in tovarnah, ki so balinarje gmotno podprle, strogo so se držali pravil, stalno so bili na balinišču Janeza Štefeta na Ravnah v Tržiču po štirje možje iz vsake ekipe (po dva sta počivala), nihče od baiinarjev pa se tri dni ni oddaljil od balinišča več kot deset metrov, to je do šotora, kjer je bil prostor za prehrano in po-čivanje. Na balinišču je bilo dovoljeno použiti le sendvič in popiti kozarec osvežilne pijače, drugače pa je morala tekma potekati tako, kot je za tekmovanje predpisano. Kaj so jedli balinarji? Vinko Kepic in Rino Dobrin pravita, da golaž, zrezke, bržole, veliko juhe in čaja, v tržiški pekariji so jim spekli svinjsko glavo in stalno skrbeli za svež kruh, zaužili so veliko sadja in limon, pa sokov, radenske in drugih osvežilnih pijač. Balinarji so bili disciplinirani, in so zato zdržali. V soboto popoldne je sodnik Franci Brejc slovesno končal tekmo in razglasil rezultat: rdeči so zbrali 646 točk, modri pa 473. Ljudi je bilo vse dneve, tudi ponoči, ogromno, in človek ne bi verjel, če ne bi bil videl, da med ljudmi vlada za takšne prireditve tolikšno zanimanje. Tržičani so slavili skoraj tako kot v trenutkih zmagoslavja Bojana Križaja. Še nekaj zanimivih podatkov s tega dvoboja! Balinarji so v 72 urah 528-krat prehodili balinišče v obeh smereh in skupno prepešačili 528 kilometrov. Vrgli so za 10 ton in 400 kilogramov krogel in jih prav toliko tudi pobrali, skupno pa so vrgli 8488 krogel. Rdeči so dosegli 39 zmag, modri pa 31, dve igri pa sta se končali neodločeno. Balinarji so prejeli kolajne, posebnega darila je bil deležen Janko Štefe, ki je za to atrakcijo odstopil svoje balinišče, skratka, to je bil dogodek, ki ga Tržičani ne bodo kmalu pozabili. J. Košnjek Foto: F. Perdan Če bi imel oblast Škofja Loka, 4. septembra — Številne težave, ki spremljajo naš gospodarski, politični, športni in še marsikateri razvoj, nas silijo, da vedno več razmišljamo in se pogovarjamo o tem, kaj storiti. Zato smo tokrat vprašali, kaj bi storili, če bi imeli oblast, če bi lahko odločali. Janko Ferdin: »Dobro ste me našli. Kaj bi jaz storil? Najprej bi poskrbel za gospodarstvo. Tudi na športnem področju bi bilo treba narediti red, predvsem v nogometu pa tudi v kolesarstvu, da bi vedeli, kdo je glavni, kaj je vzrok za slabe rezultate. V turizmu bi morali spoznati, da bo treba ponuditi kaj več kot le sonce in morje, da bo treba ponuditi zabavo, folkloro. Pa še marsikaj je takega!« Vesna Tomšič: »Težko vprašanje. Vsega niti ne znam povedati. Ne vem, zdi se mi, da smo že tako daleč, da se ne da več kaj storiti. Mislim, da bi morali biti zakoni enaki za vse republike.« Mira Kržišnik: »Ne vem, kaj bi naredila, mislim pa, da bi se morali najprej rešiti dolga. Zadeve pa bi morali reševati pri vodilnih funkcionarjih in gospodarstvenikih, ne pa, da vedno vse napake vidimo pri delavcih. Ponavadi jo prvi staknejo delavci, ki ne morejo kaj prida sami narediti.« Janez Peternelj: »Najprej bi bilo treba v Bosni vse krivce pozapre-ti. Rešitve za gospodarstvo pa ne poznam, saj je vse zavoženo.« Rado Jan: »Najprej bi odstranil iz državnega aparata in upravljal-skih struktur ljudi, ki se privatnolastniško in državnolastniško odtu-jevalsko obnašajo. Na gospodarskem področju bi vzpostavil tak odnos, da bi gospodarske organizacije postale subjekti, ki bi se same tržno, blagovno odgovorno obnašale in nosile vse posledice za svoje odločitve. Pri tem pa morajo imeti splošne pogoje, ki jih zagotavlja država. Pri nas pa je ravno obratno. Država se vtika v vse, tam, kjer bi morala biti, pa je ni. Gospodarstvo bi morali odmre-žiti birokratske navlake, pretiranega nor-mativizma. Vsakdo, ki krši zakon, bi moral biti konsekventno obravnavan po zakonu, pa naj bo to delavec ali predsednik vlade. Zato pa je treba v vsej družbi poglobiti demokratičnost in odgovornost. To posebej velja za javno besedo. Tiste novinarje, ki neodgovorno napihujejo mednacionalne odnose, pa bi morala kritika izpostaviti na sramotilni oder. Na ključna mesta odločanja in izvrševanja bi morali postaviti strokovno usposobljene ljudi, ne pa ljudi s tako imenovanimi zaslugami oziroma kvalitetami, kot sta na primer zgolj ubogljivost in konformizem. Iz krize se bomo izkopali le, če bodo delovni ljudje vse države spet dobili v roke škarje in platno. Sedaj imajo le platno, državna birokracija pa škarje.« V. Stanovnik Kurilno olje v Savi Radovljica, 6. septembra - V soboto je izteklo v Savo približno 8 800 litrov kurilnega olja, ki je onesnažilo reko vse do sotočja Save Bohinjke in Save Dolinke do vodne lektrarne Mavčiče. Napaka je najbrž nastala pri montaži 100-litrske cisterne iz proizvodne hale na streho obrata v tovarni Žito, tozd Triglav Gorenjka iz Lesc. Po ocenah je materialne škode za okoli milijon štiristo petindvajset tisoč dinarjev. v g Utrinki s Ptuja Glasba premagala dež rtuj, 6. septembra — Prizadevnim organizatorjem, Zavodu Radio — Tednik Ptuj, gre v veliki meri pripisati uspešen potek 18. festivala domače zabavne glasbe Ptuj '87, ki je na odru poletnega prireditvenega prostora zbral 31 narodnozabavnih ansamblov Nagrade »Ptuj '87« L mesto strokovne žirije.Štajerskih sedem (Slovenske Konjice) 2. mesto strokovne žirije: Celjski instrumentalni kvintet (Celje) 3. mesto strokovne žirije: Gorenjci (Radovljica) 1. mesto občinstva: Ptujska noč (štajerskih sedem) 2. mesto občinstva: Ribič štefek (Prerod) — nagrada Gorenjskega glasa 3. mesto občinstva: Glasba je narave dar, Kaj je tisto (Bratje iz Oplotnice) L mesto za besedilo: Stari spomini (štajerskih sedem) 2. mesto za besedilo: S penezi je križ (Zrelo klasje) 3. mesto za besedilo: Slovenska pesem (Toni Hervol) Korenova plaketa za najboljšega pevca - pevko: Majda Renko (Vili Petrič) Rada bi ti zapela Ob 16. uri, ko je bilo uradno ^javljeno, da bi se moral zadeti sklepni, finalni del letošnjega ptujskega festivala, je vse kazalo, da bo prireditev odpadla. Pa ne zaradi nepripravljenosti organizatorjev, Zavoda Radio-Tednik Ptuj, ter Ostra ušesa predsednika strokovne žirije, Bojana Adamiča, vestno beležijo dogajanje na (»dru soorganizatorjev, ZKO Slovenije in Društva glasbenih delavcev Harmonija Maribor. Ti so svoje delo opravili več kot solidno. Krivo je bilo vreme, saj dež kar ni in ni hotel nehati. Dve uri kasneje se je prireditev vendarle začela. Okrog 2000 obiskovalcev, ki so ves čas potrpežljivo čakali pred vhodom v poletni prireditveni prostor, je tako le prišlo na svoj račun. Tudi tehnikom Radia Ljubljane je uspelo vzpostaviti zvezo s svojim matičnim studiom, ki jim je kar nekaj časa nagajala. Skratka, vse je bilo pripravljeno, finalni večer letošnjega festivala se je lahko začel... Na odru se je zvrstilo 19 narodnozabavnih ansamblov, ki so po besedah Bojanu Adamiča prikazali večjo kvaliteto kot v preteklih letih — predvsem je opazen napredek pihalcev in trobilcev, malce pa so nazadovala besedila, melodije so postale preprosteži*. Po vtisih smo povprašali še Francu I .arena, direktorja Za voda Radio Tednik Ptuj in hkrati glavnega organizatorja festivala. Povedal je, da je z letošnjim festivalom povsem zadovoljen, malce je šlo narobe samo zadnji večer, ko je pona-gajal dež. Vendar tudi dež ni bil prevelik problem. Festival se je odvrtel do konca, dobili smo nove zmagovalce... Vme Bester Foto: G. Šinik Jubilejno srečanje delavske solidarnosti pobratenih občin Pobratenih osem občin Kamnik, septembra — Občin iki svet ZS Kamnik organizira >d 10. do 12. septembra jubilej-io, 20. srečanje delavske solidarnosti, katerega gostitelj je le-os občina Kamnik. Srečanje se »odo udeležili predstavniki Gor-iega Milanovca, Kotorja, Peči. slavonske Požege, Strumice, Travnika, Zrenjanina in Kamnita. V Kamniku jim pripravljajo /rsto kulturnih prireditev, spre-emov, ogledov delovnih organi- zacij, izletov, ogledov kulturnozgodovinskih in turističnih znamenitosti ter družabno srečanje. V teh dneh pa v Kamniku pri previjajo tudi dneve narodnih noš, folklore in obrti, ki se bodo začeli v sredo, 9. septembra, z retrospektivno razstavo Aladina Lanca v razstavišču Veronika. V četrtek ob 17. uri bo nastop ljubljanskih mažoretk in sejem prodaje na stojnicah. Zvečer ob 19. uri pa bo na Trgu prijatelj stva koncert pihalnega orkestra DKD Solidarnost Kamnik. V petek pripravljajo ob 18. uri povorko folklornih skupin i/, gorenjskih občin ter z. avstrijske Koroške od Metalke do Trga prijateljstva, kjer bosta regijsko srečanje folklornih skupin in mod na revija. V soboto ob 18.110 bodo pripravili pesmi in plese Make donije in Slovenije V nedeljo bo program pa bo ves dan. Ob 10. uri dopoldne bodo na Trgu prija teljstva nastopile ljubljanske mažoretke, ob 14. uri pa bo sprevod narodnih noš po kamniških ulicah. Popoldne ob 15.20 bo revija folklornih skupin na Trgu prijateljstva. Vsak večer ob 20. uri bo ljudsko rajanje na Trgu prijateljstva ob glasbi narodno zabavnih ansamblov. Če bo vreme slabo, bodo vse prireditve v avli šolskega centra R. Maistra Gorenjci iz Radovljice s« nagrado strokovne žirije kvalitetnim nastopom pripel' v Na Ptuju je bila naša redakciju tudi v vlogi pokrovitelja — P^' lili smo 2. nagrado občinstva nik Tudi tknfjeločani so peli na sklepnem večeru Ptuja H7