263. števika. % Trst, v soboto 17. novembra 1900. Tečaj XXV Edinost e hajs enkrat na dan. razun nedelj in p rajnikov, ob 6. uri zvečer. Naročnina zim&a : Za celo leto........24 tron e& pol leta.........12 _ ia četrt leta........ f> ^ za en mesec........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine se uprava De ozira. _ Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamezne številke po 6 stotink (3 nvč.): izven Trsta pa po S stotink (4 nvč.) Ogl&B1 se računajo po vrstah v petitu. Za v eč-kratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale «io-mači oglasi itd. »e računajo po ,pogo de Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. A Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. Telefon itv. 870. I t V edlnoatt Je moč! Naročnino, reklamacije in oglna« »v»ie-jema upravništTo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo lil tiskarna se nahajata v ulici Carintia Siv. 12. Upruvništvo. in sprejemanje inseratoT v ulici Molio piccoio 5tv. 3, II. nadatr. isdajatelj ic odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik kcmsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trst Gehen sie auf den Ball-platz! Stvar, o kateri hočemo govoriti, ni nova, niti razveseljiva, stara je in žalostna. Ali z ozirom na to, kar se dogaja povodom sedanjih volitev (zlasti v Istri), je ta stvar vele-aktnvelna. Volitve! Drugod pomenja ta beseda dejstvo, da so državljani poklicani na vršenje prve svoje državljanske pravice in dolžnosti. Drugod, kjer so volitve res — volitve, je doba volitev doba krepkega pojavljanja pol. zavesti, je velika revija političnih in narodnih sil, ki delujejo v deželi in jej dajejo svoje označje. Pri nas je drugače. Pri nas je beseda volitev odijozna beseda, kajti volilni čin je le veliko dušenje sil, delujočih v deželi, potajevanje označja, ki ga ima dežela v resnici ! Tudi to je stara stvar. A ravno zato, ker je stara, je ona druga stara stvar, o kateri hočemo danes ponovno govoriti, veleaktuvelna in je sedanji čas veleumesten, da govorimo o njej. Takoimenovana « primorska politika* je stvar, ki ni lahko pristopna prostemu razumu. To je že stereotipna fraza, ali je fraza to, ki odgovarja kruti resnic5. Ministri prihajajo in odhajajo, jeden cesarski namestnik v Trstu dela prostor drugemu, zastava na parlamentu na Dunaju vihra sedaj na desno sedaj na levo, so časi, ko obzorje nemške politike blesti v svojem sijaju, in je zopet časov, ko govore o «slovanski vladi«, vse se spreminja, za dežjem prihaja solnee, za južnim vremenom ostre burje 03tre pili — ali naša stara nemila znanka, naša »primorska politika*, ta se ne spreminja, ona je stalna in nepremična točka v valovenju dogodkov. Ljudje majajo z glavami in si jih razbijajo z vprašanjem : kje ima svoje korenike ta stara — grešnica, da je ne more omajati noben vihar ogorčenja? In pri Bogu je priča: teh viharjev ni bilo malo v zakonodajnih in drugih zastopih in v vsem javnem življenju ! Kje so tiste sile, ki jo drže po koncu in jo še dobro redč ? Tisočkrat je opravičeno to vprašanje in kdor se zanima z a javno življenje, se muči s tem vprašanjem — a nikdo ne ve odgovora, vsaj določnega ne. Je pač ta « primorska politika® tako nezmiselna, tako absurdna, da ljudje ne morejo umeti, kje bi mogli oiti razlogi, ki bi zahtevali tak nezmisel, tako absurdnost, tak PO D I, I S T E K. i»i „Mazepa". Povest i z začetka 18. stoletja. — (Spisal Ledenovski.) Ta dan so jezdili vsi *rija skupaj. Kralj v sredi, Mazepa na levi, Orgenstrom na desni. Hetman je moral pripovedovati še jedenkrat in natančno, kaj se je zgodilo v Ukrajini in ob Donu. Kari je bil trd mož, ali nesreča Mazepe ga je naredila zaupljivega... Švedska vojska je prišla med tem časom na turško ozemlje. Kari je odposlal Orgen-stroma z mnogimi darovi k sultanu v Carigrad. Spremljali so ga Mazepa in mnogo Švedov. Sultan jim je dovolil, za kar so ga prosili. Darovi, in posebno še srd proti mogočnemu Petru, so ga pridobili za Karla. Dovolil je švedskemu kralju, da se nastani pri Benderju in obljubil je po vrhu, da prične vojno proti carju. Kari si je napravil na to pri Benderju mogočno taborišče z okopi in čakal, da se stvari razvijejo ugodno zanj. Turški cesar je res napovedal vojno carju. Ali ta ni imela uspeha, kakoršnjega je pričakoval Kari. Nasprotno. Turki so se, preslepljeni od ruskih darov, umaknili nazaj nonsens ! Ljudje ne morejo umeti, da bi mogel pameten Človek z eno roko žagati vejo, na kateri sedi, drugo pa prijazno ponujati onemu, ki spodaj žaga deblo, iz katerega raste ista veja.... ! Ljudje navajajo pač različne razloge, ali na Čisto ne morejo priti. Govori o starih tradicijah naše birokracije. Oni, ki govorč to, res niso daleč od resnice. Drugi^ govorč o slepoti avstrijskih državnikov! Tudi ti niso lažniki, saj je znano, da ti državniki nikdar ne uraejo duha časa, nikdar nimajo ni sluha ni vida za sodobne ideje in je že prešlo v pregovor, da Častitljivi avstrijski državniki redno prihajajo do pravega spoznanja — najmanje za pol stoletja prepozno! Tudi to je res, da združeni sovražniki naši, ki so prijatelji «primorske politike*, so činitelj, s katerim so računi trdi, in vse skupaj pomenja moč, katere ni lahko zlomiti. Vse je torej res, kar govorč ti in oni, ali vsa resnica vendar še ni to... «Primor-ska politika* je prenezmiselna, toliko se stališča prava, kolikor se s tali š č a koristi, da bi jo mogli tako trajno in nepremično vzdrževati tudi vsi našteti činitelji skupaj. Mora že biti še kaka druga sila, ki je najmočneja, da-si ljudje najmanje govore o njej. In je res.. . ! Širše občinstvo je ne pozna, ali malemu številu bolje obveščenih je znana nje ekzistenca. Jeden avstrijskih državnikov je bil nekoč v «slabi» uri" tako odkritosrčen, da je pokazal na to tajno. Grof Badeni s prvega ni bil naklonjen nam Jugoslovanom, skoro bi rekli, da je imel slabo menenje o nas. To menenje je bilo malone podobno preziranju. Ni čuti ni hotel o nas. Zlasti o njega potovanju v Primorje je bil nekako zamaknjen v naše nasprotnike. Ne vemo, ali mu je bilo to prirojeno, ali so bile informacije krive, ali so drugi močneji činitelji zahtevali tako. Pozneje je bil vendar nekoliko spremenil svoje menenje, tako, da je vsaj z jednim očesom gledal na nas. Ali le sočutno, pomagal nam ni tudi pozneje. Nanesla je bila prilika, da je sočutno zmajeval z rame ni v z n a jj m e n j e, da ne more nič storiti - a nas! Naši poslanci so mu tožili radi razmer v Primorju. Ni oporekal, tla so te razmere žalostne in da se Slovencem krivica godi. Ali pomagati ni mogel, zatrdivši, d a s o m u vezane roke! Zmajal je z rameni in je pojasnil: Gehen sie auf den Balfplatz! Na na Turško in obljubili Petru, da spode Karla se svojega ozemlja, kar so tudi določili. Pa, kakor hitro je Kari izvedel za namero Turkov, je sklenil, da rajši pusti življenje na mestu, nego da bi zapustil tabor. Takoj je sklical vso svojo vojsko in jej povedal svoj namen. Vojska je navdušeno pozdravila sklep svojega kralja. Minulo je že trinajst dnij, odkar sta Ruska in Turška sklenili mir. Kari je že mislil, da so Turki, znani gostobesedniki, pozabili, da imajo še spoditi njega s svojega ozemlja. Štirinajsta noč po premirju je že napočila. Švedi so pospali že po taboru, le straže so skrbno čuvale last Karlovo. Kar so okolu polunoči začu le hojo mnogih ljudij. Stražar je zaklical v temno noč, kdo da je? A v tem hipu se je, predrt od kroglje, zgrudil na tla. Kakor jeleni so Švedi v taboru skočili po koncu. Vse je letelo gledat k okopom, kaj da je. Zdaj so Turki zagnali grozen krik. Švedi so se jim postavili hrabro v bran. Kari je poslal konjico z Or-genstromom in Mazepo, naj poskušajo pre-dreti sovražnika ! Napadejo naj ga v hrbtu. Kakor vihra so se konjeniki spustili v Turke. Sovražnik je izbral najbolje junake proti Švedom. Bili so samo izbrani janiČarji. Mazepa je bil Švedom na čelu, za njim Orgen- ; ! tem trgu dunajskem je namreč palača, v kateri je nameščen naš urad za v n a n j e stvari!! Grof Badeni je torej pošiljal naše poslance k ministru za vnanje stvari...! Priznal je torej, da ima «primorska politika* svojo najtrdnejo zaslombo v evropski konstelaciji, ali konkretneje povedano: v trozvezi, ali še konkretneje: v naši zvezi z Italijo!! No tudi to ni neznano, saj govore o tem vsi politiški abece-darji in čivkajo vrabci po vseh primorskih strehah. Ali nekaj druzega ni tako dobro znano širšemu občinstvu, da-si se je že omenjalo tudi v državnem zboru. In ravno to najbolj pojasnjuje stvari, ravno to — omogoča, da umejemo sicer neumljivo trduost nesrečne «primorske politike*. Taki ljudje, ki imajo pravico, da jih smatramo resnimi, za-trjajo namreč, da ima pogodba, sklenjena med Avstro-Ogrsko in Italijo, dodatek, da mora avstrijska vlad a ščititi primorske Italijane! Ščititi ? Ti ljubi Bog, saj to ni nič slabega ! To se umeje ob sebi : saj je dolžna ščititi vseh, torej tudi Italijane! Ali ravno zato, ker se umeje ob sebi, vzbuja sum: čemu tisti dodatek ?! Nehotč si moramo misliti, da se je tu mislilo na neko posebno varstvo... ! Ali prav za prav ne na varstvo, ampak na nadvladje____ Če hočemo torej komu pojasnjevati «primorsko politiko*, pošiljati ga moramo : Gehen sie auf den Ballplatz ! Grof Golucho\vski more dati pojasnila ! Evropska konstelacija zahtevt tako, v imenu trozveze moramo trpeti mi primorski Slovani ! Ali na nekaj ne bi smeli pozabljati. «Evropske konstelacije* nastajajo in se rušijo, tudi najlepšim trozvezam je odmerjena pot vsega minljivega, ministri za vnanje stvari prihajajo danes in odhajajo jutri, nar o ti i pa ostajajo! V srcih narodov je prvi steber držav, ne pa na kakem Ballplatzu ! Ako bi hotela nesreča, da pridejo za monarhijo dnevi nevarnosti, bodo na Ballplatzu pač v velikih skrbeh, težila jih bo velikanska odgovornost, ali pomoč in obramba bo mogla p r i h a j a t i m o u a r-h i j i 1 e od zvestih narodov! Tuje zaklad, Lega naj čuvajo državniki ! A Čuvali ga bodo najbolje, ako bo »politika« taka, da bodo narodi vedeli, da, braneči monarhijo, branijo tudi sebe, svoje svetinje in svoje življenje! strom. Janičarjev je bilo kakor listja in trave. Kakor snopi so cepali Turki po tleh. Ali Turkov je bilo vedno več. Kakor da bi rastle iz zemlje, so se valile vedno nove čete v boj. Ze se je Orgenstrom zgrudil na strani hetmanovi. Bil je izgubljen; kajti niti ganiti se ni mogel pod težo mož in konj. Tudi drugih Švedov, konjenikov, je padlo mnogo. Marsikdo je omahoval. Ali junaški Mazepa je dajal vsem pogum. Dasi že obkoljeni od vseh stranij, prerili so se skozi sovražne vrste. Mazepa je hotel zdaj na nasprotnem kiaju tabora zgrabiti janičarje v hrbtu ; ali, kakor bi mignil, s«_> zginili švedski konjeniki v daljavi. Ostal je čisto sam. Kaj mu je bilo storiti ? Pogledal je proti vrhu okopa. Tam je že utihnil boj. Turki so že nosili dragocenosti vsaksebi. Kari je ali padel, ali pa je bil vjet. Mazepa sam ga ne bi mogel rešiti več. Spodbol je torjj konja in oddirjal proti Dnjestru. *Še jedenkrat jo hočem videti«, je mrmral sam se sabo. Kdo bi mu zameril? Lahko bi bil našel junaško smrt v boju z janičarji, ko se mu je nudila tako lepa prilika. Ne, zanj je živelo še bitje, ki ga je ljubilo, da-si ga je svet izdal. (Zvršetek pride.) Politični pregled. V TRSTU, dne 17. novembra 1900; Volilno gibanje. Trst. »Indipen-dente« je ozlovoljen in bere v včerajšnji številki levite volilnemu odboru. Radikalno glasilo uvažuje sicer, da treba letos postopati s posebno delikateso, (la treba poravnati raai-sikako navskrižnost in se le združiti razna menenja, vendar pa ne more umeti take počasnosti. Boji se, da jih volilna borba najde povsem nepripravljene. Meseci so žc minoli, a oni da niso niti pri začetku organizacije. Volilnemu odboru da je torej dolžnost, da vzdrami voiilce, uvede disciplino, da bodo tudi volitve kričale o italijaustvu tržaškem ! Brez dvoma je v tej jeremijadi radikalnega glasila mnogo hinavšeine, ali zrno resnice je vendar-le v njej. Vsaj vse, kolikor se more izvedeti izza kulis, kaže na to, da jim vprašanje kandidatur dela velike preglavice. Kar je boljših glav in — značajev ne bi radi vsprejeli žalostne dedščine Angeli-Mauronerjeve; mnogokateri, ki bi rad, ima na glavi maslo škandalov iz zadnjih Časov in se ga boje pošiljati na solnee, mnogoka-teremu pa nedostaja neizogibno potrebnega — sposobnosti. Prežalostno ulogo so igrali gg. Angeli-Mauroner, kajti reputacija italijanske delegacije je trpela tako, da so postali nekako hladneji do njih eelo njih najbolji prijatelji in sodrugi na nemški levici. Vmes pa je prišlo še trentinsko vprašanje. Tirolski Italijani hočejo menda začeti resno akcijo za svoj program in eventuelno tudi zapustiti dosedanje poti taktike italijanskega kluba v parlamentu. To trentinsko vprašanje utegne postati celo življensko vprašanje za italijanski klub. Primorski Italijani bodo gotovo hoteli nadaljevati dosedanjo dvorezno vladno-opozicijonalno, načelno-oportunistiško politiko, (ločim bodo hoteli tirolski Italijani nastopiti z jasnim konceptom odkrite, dosledne in načelne politike. To so resna navskrižja. Ker pa je primorskim Italijanom gotovo na tem ležeče, da se italijanski klub ohrani, Če ne v drug namen, pa vsaj kakor fikcija jedinstvenosti vseh Italijanov, morajo gledati na to, da pošljejo g»-ri sposobne ljudi, ki se umejo kaj na diplomatizovanje in ki imajo tudi kaj avtoritete. Vsi ti pomisleki pojasnjujejo, zakaj se vprašanje laskih kandidatur v Trstu noče prav ganiti z mesta. — »Slovencu? telegra-tirajo sicer iz Trsta neka imena kakor kandidate, ali mi ne verujemo prav v to listo. Kajti Če bi bila resnična, potem je stadij zadrege prešel v stadij konfuzije. Ta imena so : Combi, Dompieri, Mauroner in — Kinaldini. Ako bi kandidirali, bi značilo to zanje popoln polom. Kinaldini je sicer velik Italijan in morda največi dobrotnik, kolikor jih je imela italijanska propaganda v Primorju, ali da bi progressovci hoteli kandidirati c. kr. avstrijskega namestnika — če tudi upokojenega — še nočemo verjeti. Razcapana je sicer že precej tista zastava njih nekdanje politike »načel«, ali da bi jo hoteli popolnoma pogaziti v blato — to se nam ne zdi verjetno. Istra. Z ozirom na svojo tozadevno, po »Naši Slogi« posneto vest doznajemo iz gotovega vira, da bo v Pomjanu samo jedna volilna sekcija. V hrvatskem saboru je združena opozicija stavila predlog, da se izjava prestolonaslednika nadvojvode Frana Ferdinanda vzame na znanje in uzakoni. Nujnost predloga je utemeljeval posl. Bresztvenski. Dokazoval je, da se o takih važnih stvareh hrvatski sabor ni nikdar preziral. Zastopniki večine so bili seveda pokorni sluge svojega grofa in so govorili proti nujnosti. Za besedo se je oglasil »čisti« Zidov Frank, ki je poslance opozicije imenoval izdajice hrvatskega a a r o d a, kar je provzročilo vihar, kakoršnjega že dolgo ni doživel hrvatski sabor. To je že res skrajno, kar počenja ta Zidov, katerega je sama nesreča zanesla med narod hrvatski, da razdvaja brate in zastruplja življenje. Značilno je tudi, da je predsednik sabora Franka jemal nekako v obrambo. Vidi se, da so si madjaroni v večini in »čisti« v prav bližnjem sorodstvu. Saj bi se človek smejal, ako bi ne bilo tako neizmerno žalostno to, da je možno, da hrvatski narod voli enega Franka, ki potem jednega Bresztvenskega, jednega Derenčina žali z izdajico ! Človek, o katerem govori ves svet, da je v intimnih zvezah z Židi pri »Neue Freie Presse« in in »Pester Llovdu«, torej z najstrupenejimi sovražniki hrvatskega naroda, tak mož se drzne sumničiti ljudi, katerih patrijotizem je vzvišen nad sleherni dvom. Deželne doklade istrske ali obljubljena dežela. Najviše odobrenje je dobil sklep istrskega deželnega zbora od dne 13. avgusta t. 1., da je v pokritje primanjkljaja v deželnem zakladu za leto 1900 pobirati naslednje doklade: 1. doklado 35°/0 na vse direktne realne davke in 45°/0 na vse direktne osebne davke ; 2. doklado 100% na užitnino od vina in mesa; 3. doklado po 3.40 K na vsaki hektoliter piva v prodaji na drobno, doklado po 20.04 K oziroma od ostalih opojnih pijač, navedenih v zakonu 18. maja 1875 drž. zak. štev. 84. Srečna Istra ! Iz ogerskega parlamenta. V zbor niči poslancev je minister-predsednik odgovoril na neko interpelacijo, da se deputacije mohamedancev iz Bosne ni moglo priporočiti, da bi jo cesar sprejel, ker je to odposlanstvo hotelo izraziti želje, ki so bile odklonjene že o prejšnjem sprejemu. Glede pretveznega po-katoličevanja v Bosni je izjavil, da je tekom 22 let prestopilo 33 mohamedancev v katoliško vero, a 29 drugovercev v izlam. Minister-predsednik je naglašal, kako prijazna da je skupna vlada napram mohamedanskemu prebivalstvu okupiranega ozemlja ter je zaključil s toplim priznavanjem zaslug, ki jih ima državni finančni minister Kallav za pro-speh teh dežel. Odgovor ministra-predsednika so vzeli na znanje. Glede bosanskih železnic je minister-predsednik priobčil znano pogodbo mej obema vladama ter nazaanil, da hoče vlada isto podrobno utemeljiti kadar predloži dotične predloge. Govorniku da se ne zdi koristno, da bi se že sedaj razpravljalo o tem vprašanju. Tudi ta odgovor so vzeli na znanje. V nemškem državnem zboru je pričakovati vročih dnij. Nevolja je splošna iz treh vzrokov : ker vidijo, da kitajska politika ne prinese Nemčiji takega dobička in take slave, kar se je pričakovalo v prvem navdušenju ; ker vlada že sedaj zahteva 153 milijonov kredita in to le za dobo do novega leta ; in tretjič, ker so akcijo uprizorili ter izdajali denarja, ne da bi bili popred vprašali državni zbor, ker se je torej pokazalo, da se v Nemčiji ravno v najvažnejili stvareh vlada nekonstitucijonelno. Ali klasično je to. Knez Hohenlohe je raje odstopil, nego da bi v državnem zboru opravičeval politiko, katere tudi popred ni odobraval. Pa tudi sedanji državni kancelar Bii-low je bil baje odločno za to, da se o pravem času tudi državni zbor povpraša za dovoljenje. Ni se zgodilo. Grof Bulo\v bo moral torej olepša vati grehe — druzih. Kdo je ta drugi, ne treba praviti, ko je znano, da resnični državni kancelar je — cesar Viljelm. Znamenje Časov. »Narodni listv« pri-obČujejo nastopno brzojavko z Duuaja : »Predsednik višega deželnega sodišča, Fran Janša, je vsed pritiska, ki ga je minister pravosodja baron Spens neprestano vršil proti njemu, uložil prošnjo za umirovljenje. Njegov naslednik ima postati odločen nemški stranka r in ima nemškemu elementu zagotoviti ono stališče v judikaturi, po kateri stran k e le v i c e od nekdaj streme. V Pragi se prične j) r o s 1 e d o v a n j e vsega, kar je č e š k o*. Lepi glasovi to ! In Čehi naj bi se ne pripravljali na skrajno borbo? ! Tržaške vesti. Jutrišnji shodi. Jutri popoludne bosta shoda v Lonjerju in v Bazovici, sklicana od političnega društva »Edinost« in shod na Miljskem hribu, sklican od poslanca in dekana Kompareta. Tudi na poslednjem bo sodelovalo rečeno politično društvo. T« Ili lepo. Pišejo nam: Pri raznih tr-i žaških tvrdkah posluje več naših mož, ki imajo celo neko avtoriteto nad delavci omenjenih tvrdk. Ti ljudje se prištevajo, narodnim boriteljem, čitajo »Edinost«, a s podrejenimi delavci Slovenci govore navadno laški. To ni lepo! Nevstrašeno t volilni boj! Kakor nam poroča naš poročevalec, se je začela na Ko-perščini povsem nova doba. Nekdaj so lahoni terorizirali našega revnega kmeta in ga uničevali moralno in materijalno. Danes se vsa stvar zasukava in kmalu pride dan, ko bo naš kmet govoril : Nazaj grdoba, nazaj sleparji!! Nočemo trditi, da je danes vse probujeno, ali zora puca, in v kratkem bit će dana ! Ravnopravnost — kje si J Prejeli smo . Tukajšnja finančna uprava je začela te dni dostavljati opomine za v plača nje osebne do-hodarine. Jaz sem napravil napoved v slovenskem jeziku, sem prejel slovensko plačilno povelje, sedaj pa kar naenkrat italijanski »monitorio« ! Žal le, da ga je sluga dostavil moji soprogi ob moji nenavzočnosti, kajti jaz bi ga bil kar vrnil. »Monitorio« nosi znamko X—lOf>/26 in je moj naslov čisto napačno napisan. Ali molčati nisem hotel in utakniti mirno v žep ta greh proti jednakopravnosti našega jezika. Poslal sem torej »monitorio« naravnost finančnemu ministerstvu, umeje se, da s primerno pritožbo. Pa se še vedno ba-hajo, da slovenskim strankam izdajajo uradna obvestila v slovenskem jeziku ! Slovenske stranke, ki so sprejele take »monitorio«, naj le posnemljejo moj izgled! Bodimo dosledni v obrambi naših pravic ! »Krivi ca.« Laška nesramnost! O dnevih volilnega reklamacijskega postopanja je šel neki naš narodni delavec v spremstvu druzega prijatelja. V bližini »rudečega mosta« sta srečala Raskovičevo uslužbenko, ki je, začuvši slovensko govorico, rekla: »Che bela lingua« (kako lep jezik !) Naš poročevalec, prepono-sen na svoj slovenski jezik in vedč, da je dotičnica hrvatske matere hči, jej je rekel : »Ni res! Je pač tak kakoršen je oni tvoje matere! »Povrhu te opazke se je pa vsula cela vrsta laških zbadljivk na Raskovičevo pro-danko, tako, da je kar zbežala — osramočena ! Tako postopajte vsi vi, ki sle na ta aH oni način žaljeni po Lahih, oziroma po naših j prodanih dušah ! Potem jim že mine veselje do žaljenja. Se Krstić. Ta Človek, ki sedaj bljuje svoj izdajalski strup na ime hrvatsko, je pisal še leta 1896. v »Hrvatski domovini« : »Najsvečaneje odbijam od sebe trditev ; kastavskega dopisnika, da sem jaz, namišljeni protivnik pravaške stranke v Kastavščini, zavedeni sluga Rinaldinijeve družbe. Meni je bilo vsikdar sveto ime hrvatsko, radi katerega, prepričan sem v duši (naj se mi ne zameri, ako v potrebni obrambi svoje časti iztičem svojo osebo, Česar, drugače ne bi storil), ni nikdo na Kastavščini toliko trpel, kolikor je trpela in dandanes trpi moja malenkost. Pa kaj hočete več "? R a d i hrvatstva lin jedino radi hrvatstva, kar hočem i tudi dokazati v odprtem pismu gospodu ; Spinčicu, je moja odvetniška karijera, torej ; moja ekzistencija, prejudicirana in porušena ! • Z oziroin na to vprašujem brezimnega dopisnika : kako se u soj a podrediti me družini n a j od 1 o č n e j e g a n e -prijatelja onemu svetemu imenu radi katerega sem žrtvoval svojo bodočnost?« Dr. Ivan Krstići. Tako je pisal dr. Ivan Krstić še pred 4 leti, a danes gazi mož v blato — isto SVetO ime !! Sojen je, sojeni so tisti, ki takemu 'človeku sledijo, a najhuje so obsojeni oni, ki se takega človeka poslužujejo za svoje grde namene, a nič manje oni, ki rnu dajejo potuho ! Prešernora slavnost v Trstu. Na drugem kraju priobčujeino poziv vsem, ki se zanimajo za to narodno slavnost, da pridejo v nedeljo na skupen pogovor v »Slovansko čitalnico«. Prepričani smo, da naš poziv ne bo brezvspešen in da bo z združenimi močmi možno sestaviti program za to slavnost, ki bo odgovarjal nje vzvišenosti in pomembnosti. Ker pa tudi najlepši in najboljše izvajani program ne zadošča še za vspeh slavnosti, marveč je treba k temu še drugega glavnega činitelja — občinstva namreč, zato se obračamo že danes do vseh slojev zavednega našega naroda z nujnim pozivom, da se za dan 2. oziroma 8. decembra že v naprej odločijo za obisk Prešernove slavnosti v Trstu. Treba, da pokažemo, kako vemo ceniti velikanske zasluge velikega našega pesnika, ter se zberemo na proslavo njegove stoletnice v tolikem številu, da bo slavnosten prostor napolnjen do zadnjega kotička ter da tako po-moremo prireditvi k sijajnemu uspehu ne le v moralnem, temveč tudi v gmotnem oziru. Prešernova akademija tudi nikakor ne sme biti omejenega lokalnega značaja ter ni le dolžnost rojakov v Trstu in bližnji okolici, marveč tudi onih s skrajnih točk tržaškega ozemlja, in prav tako onih v bližnji Istri, da v kolikor mogoče velikem številu pri hi tč na to slavnost, da se navdušijo čim bolj za velikega našega Prešerna, za katerega nas smejo zavidati tudi največi kulturni narodi. C i m več nas bo in čim mnogoštevilneje bodo zastopani razni kraji na Krasu in Primorju sploh, kjer bivajo Slovenci, tem krasnejšega, većega pomena bo ta slavnost, tem gorkeje in prijetneje nam bo v srcih, tem vrednejše bo naše slavje spomina velikega, divnega našega pesnika. Nihče naj se o tem ne daje zavesti od malenkostnih pomislekov, kakor-šnekoli nravi bi isti bili ! Vsakdo in vsaka naj pribiti na Prešernovo slavnost !! »Vinska klavzula«. Te dni se je glasilo tuk. vlade, »Osservatore Triestino« potegovalo za vinsko klavzulo z Italijo. Mi se povrnemo na ta predmet čim nam bo dopuščal prostor. Prešernova slavnost. Prosimo zastopnike vseh tuk. slovenskih društev in čestilce Prešernove, da pridejo j u t r i, v n e de 1 j o, o!) 2. uri popoludne v slovansko Čitalnico, ulica S. Francesco št. 2, da se dogovorimo o vsporedu slavnosti, ki jo priredimo v proslavo stoletnice Prešernovega rojstva ali dne 2. ali 8. decembra t. 1. primerno prostoru, ki ga c-obimo v to svrlio na razpolago. Iz Bazovice nam pišejo : Gospod urednik ! Ali veste, kaj je »smola«? Nu, ako ne veste, evo Vam izgledov: Će ste si določili dan za kak važen opravek v rodbini na katerega ste se že mnogo pripravljali, a morate, ko se je približal tisti dan, stvar odložiti. In to morda radi ene ali več zaprek. Vidite, to je »smola« ! In Če morate to večkrat ponavljati, je pa še več »smol«, iz katerih naposled lahko postane prav velika »smola«. Takih in enakih smol in smo lic doživelo je naše pevsko društvo »Lipa« v zadnjem Času mnogo. Znano Vam je, da je nameravalo to društvo, prirediti svojo ljudsko veselico že dne 0. septembra t. 1. in da je isto radi slavnosti v Nabrežini preložila na dan 11. novembra. A ker je bil za ta dan napovedan koncert Kubelikov smo veselico »Lipe« zopet odložili na dan 18. novembra. Znano vam je nadalje, da je dne 11. novembra ves dan neprenehoma lilo z neba, tako, da nam ni bilo mogoče ua shod političnega društva »Edinost«, ki se je imel vršiti t.ga dne v Gropadi, niti nismo mogli iti v Trst na toli željno pričakovan koncert Kubelikov! In ako Vam naposled povem še, da radi raznih vzrokov, katerih pa Vam ne maram navajati, ker so še pre »osmoljeni«, se veselica, napovedana za dan 18. novembra in že tolikrat preložena, ne bo vršila, kaj pravite — ali ni to »smola« ? ! Vendar pa Vam moram naznaniti, da se je naposled definitivno določilo, da se ta toli osmoljena veselica bo na vsaki način vršila drugo nedeljo, t. j. dne 25. novem bra. Več o tem Vam še sporočim v bodoče. Za danes Vam kličem: Do svidenja jutri na ljudskem shodu v Bazovici. Heros. Ponesrečil je včeraj v slobodni luk i dninar Josip Vogrič; o nakladanju blaga mu je padlo na desno nogo težko železo ter ga nevarno ranilo, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Z naših sodišč. Na tuk. deželnem sodišču so bili včeraj obsojeni : 34-letni Ivan Furlanič zaradi zločina težke telesne poškodbe v 6 mesecev težke ječe ; 40-letni mesar Josip Markuza iz Pulja ter Peter Va-lentinčič iz Kanala zaradi tatvine vsaki v 3 mesece poostrene težke ječe. Dražbe premičnin. V pond., dne 19. novembra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica Ponterasso (uhod Ulica Canale 5), okvirji in podobe, ulica Carradori 7, m>zarska oprema ; ulica Giulia 56, hišna oprava ; ulica Chiozza cement; na trgu Scorcola 3, sveder. Umrljivost t Trstu. Od 4. nov. do vštevši 10. nov. je umrlo 40 moških in 31 ženskih, skupaj 71 oseb, proti 73 v isti dobi lanskega leta, in sicer 16 starih do 1 leta, 10 do 5 let, 7 do 20 let, 7 do 30 let, 4 do 40 let, 10 do 60 let, 14 do 80 let in 3 nad 80 let. Povprečna umrljivost tega tedna znaša 21.8 od tisoč. Smrt je provzročila sušica v 12, bolezni v sopilih v 3, enteritis v 0. legar v 2 slučajih, škrlatiea v 0, krup v 2 in hripavica v 0 slučaju. Vremenski vestuik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 12.6, ob 2. uri popoludne 15.0 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 755 S — Danes plima ob 6.38 predp. in ob 7.19 pop.; oseka ob 0.9 predpoludne in ob 0.56 popoludne. Ljubitelje naše umetnosti opazarjamo, da prihodnji teden prideta v Trst hrvatska umetnika-igralca, gospod in gospa Gavrilo-vič in priredita tu par predstav, bržkone v Sokolovi telovadnici. V dopisih iz Pulja se izražajo tamošnji rodoljubi prav pohvalno o umetniških vrlinah te umetniške zakonske dvojice in nas prosijo, naj opozorimo tržaško slovansko občinstvo, da naj ne zamudi te prilike do umetniškega užitka. Podpirajmo, kar je naše, a podpirajmo sosebno tedaj, ako — je dobro! Doneski za moško podružnico družbe sv. Cirila iu Metoda. V slovo odhajajočega novinca »Slavaša« Dragotina Gregoriča nabralo se je o priliki pevske zabave dne 2. novembra 6 K 80 st. O priliki pevske zabave pevskega društva »Slava« na dan p »nazaj», kakor je bil dosedaj, da bi ne umel lahonskih zvijač! Govorili smo z raznimi domačini, ki so nam izjavili : «Mi vemo, da bo cesta narejena tako ali tako in vemo tudi, zakaj sedaj popravljajo razdrte ceste po Pomjanščini — ali to vse ne bo pomagalo, ker vemo predobro, da je to lahouski volilni manever l* Tako in enako govore domačini volilci, zato upamo trdno, tla se ne dajo premotiti od naših narodnih odpadnikov ! Kaj je verjeti lahonom, naj priča sledeče: Vas Gažou je velika in lepa. Ti vasi, ki je bila do zadnje volitve skoraj vsa na laški strani, so lahoni obljubovali celih 15 (reci petnajst) let, da ji napravijo novo legi no šolo (so že kupili zemljišče), da prezidajo sedaj staro in s tramovi podprto občinsko hišo, da napravijo nov vodnjak, pokopališče in druge take zares prepotrebne reči ! Obljubovali so, kakor 'ečeuo — 15 let in tudi ostali pri samih obljubah — ker sedaj ne i _ morejo več molzti ubogih kmetov, kakor so jih mol zli, dokler ni bilo naših posojilnic in jim ne ostaja več toliko usleparjeuih kmečkih grošev, kakor je to bilo v prejšnjih časih, toli nesrečnih za naš narod ! Gažonci so se spametovali ter pokazali roge izžemalcein svojim, kar jim je v posebno čast ! Česar pa niso dosegli v 15 in več letih, dosežejo gotovo, ako se popolnoma otresejo pijavk koperskih, reete lahonskih ! Koperča-nom je le za to, da si ohranijo gospodarstvo na zemlji, ki ni njih — za kmeta in njega potrebe se pa oni ne brigajo. «Paga ščavo!» to je njih geslo in to geslo so izvajali cela stoletja ter uničevali našo kri! Sedaj pa se bliža konec teinu turškemu gospodarstvu in v kratkem bo v Pomjanu lah on gost, domačin pa — gospodar ! Da dosežemo to, naj store vsi naši svojo dolžnost in Bog bo znami ! X Žlindra in dr. Fraggiacomo! Pišejo nam : Slavni dr. Fraggiac >mo, to je, tisti mož, ki je moral v Piranu bežati skozi okno pred nevoljo Pirancev samih, je na vseh Svetih dan |prodajal žlindro za gnojenje in sicer v Padeni in Novi vasi! Ponujal je to moderno gnojilo po 11 K 50 stot. in tudi po 11 K!! Tamošnji posestniki so pa v tem gnojilu izvohali — volilen manever ! Ako pride še, naj le nese svojo žlindro na — gnoj ! X N i m a in — ima! Pišejo nam: Nekega dne je šla neka revna žena v Pomjan k sedanjemu županu Bartolicu, da bi jej kaj pomogel. Bartoliču se niso usmilili ne žena ni njena dva gladna otročiča, odslovil jo je z opazko, da nima ubožnega zaklada! Nekoliko kasneje je prišel k istemu gospodu županu neki nekdanji njegov pristaš, kateremu pa je hitro dal za politične agitacije 3 gld. iz ubožnega zaklada! Bravo, šior župan! X Volilni shod bo jutri, v nedeljo popoludne v Kašteliru, občina Vižinada. Istega se udeleži predsednik polit, društva »Edinost«, g. prof. Mandic. X P a d e n a na P i r a n š č i n i. Pišejo nam : Padena je na precej visokem hribu, je lepa vas in ima do 30 posestnikov. Padenci imajo svojo cerkev, ki ni velika, ali je tako lepo urejena, da dela vso čast vaščauom. Veliki oltar je iz pravega mramorja. Mala dva sta bolj preprosta. Klopi je v cerkvi 16, na vsaki strani 8. Iz Padene je krasen razgled daleč na okolo. Zraven cerkve je žup-nišče, ki je pa sedaj prazno, ali upamo, da ne ostane dolgo. Pokopališče je skoraj pol ure ven iz vasi in je med najstarejšimi v Istri. O priliki, ko je Častiti gospod župnik Sašelj iz Smarij pokopaval nekega 2l/ž letnega otroka, si je pisec teh vrstie ogledal tudi dve plošči, ki morati biti najmanje iz -srednjega veka. Ako povem še, da so vsi Padenci vrli narodnjaki, Slovenci, in ako jim še želim, da se jim v kratkem izpolni vroča želja po lastnem duhovniku — sem povedal — par-don, povedati moram še, da jim Pira u nič ne skrbi za ceste — in to je vse. H r i b o 1 a z e c. X šola v Š m a r j i pri Kopru je za prta, ker se je bila tam ponovila davica in -škarlatica, na katerih boleznih je umrlo 19 otrok. Sedaj je ta bolezen ponehala in je upati, da se v kratkem času prične zopet s pouče vanj eni otrok. X Iz Kozine nam pišejo dne 10. novembra : Danes se je v tukajšnjem hotelu ->Adria« zastrupil neki mož, ki utegne imeti 3Q—35 let. Umrl je v Lipu. Prenesli so ga na pokopališče v Dragi. Ime njegovo ni znano. Sam se je bil izdajal za slikarja, kar pa ni ve roj etno. Vesti iz Kranjske. * »Ruski kružok« v Ljubljani je imel predsinoči svoj zabavni večer v mali dvorani »Narodnega doma«. Svirala je vrla meščanska godba pod vodstvom g. kapelnika H. Benišeka. Na vsporedu sta sodelovala tudi velepriljubljeni operni tenorist g. Orželski in g. Cimer. Poleg mnogobrojnih domačih gostov sta se večera udeležila tudi dva gosta iz Petrograda. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je razposlala svojim podružnicam po slovenski zemlji naslednji poziv. Radi važnosti stvari in ker »Družbi sv. Cirila in Metoda t mora seči pod ramo vsaki Slovenec — ponatisnemo tu vso to izjavo njeno po-besedno: Družba sv. Cirila in Metvda v Ljubljani vsem svojim podružnicam. Pridne hčerke so materi veselje in podpora. Razkropljene po svetu bivajo z materjo v tesni zvezi. Raduje se mati, ako čuje o ni ih, da se lepo razcvitajo in krepko razvijajo. Kadar je pa v potrebi, sme se zanašati na njihovo pomoč. Taka mati je družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani ; hčerke so ji podružnice, razkropljene po vsem slovenskem ozemlju. Družba sv. Cirila in Metoda želi ostati v dobrih in hudih dnevih v najožji dotiki s svojimi podružnicami. Dva vzroka jo nagibata, da danes prav vsem podružnicam pošilja pričujoče pismo, pričakuje pa tudi prav od vseh ugodnega odgovora. Prvi vzrok je — povejmo kar naravnost — potreba, iz katere jo more rešiti le vsestranska krepka podpora. Drugi vzrok pa je ta, da namerava po novem letu izdati »Vestnik«, v katerem bi rada svetu pokazala svoje ljube hčerke, vse svoje podružnice brez izjeme, lepo opravljene in dobro urejene. I. Ne govorili bi resnice, ko bi tožili, da pojema san imanje sa družbo sv. Cirila in Metoda. Marsikatero koristno društvo je že zamrlo, ker je prvotni ogenj navdušenja zanje prehitro ugasnil; za družbo sv. Cirila in Metoda pa po 15-letnem obstanku še vedno gori mnogo mnogo blagih src, napolnjenih z ljubeznijo do milega slovenskega naroda in do i nedolžne mladine. Vzrok, da je družba sv. Cirila in Metoda prišla v zadrego in je prisiljena prositi svojih podružnic nujne in vsestranske podpore, ni toliko pojemanje njenih dohodkov, ampak v večji meri rast njenih neogibno potrebnih troškov. Njeni zavodi se namreč množč in tako se širi njen delokrog. To je znamenje, da družba ne umira, ampak živi in krepko živi, če tudi deluje brez hrupa in bolj na tihem. Ustanovljene zavode mora družba vzdrževati — da bi se opustili, kaj bi rekli Slovenci! — A težkoje tudi ortboru glavne družbe neugodno reševati toliko nujnih in dobro podprtih prošenj za razširjeva-nje že obstoječih šol (n. pr. enorazrednice na Muti v dvo- ali tri razred nico), za zboljšanje tu in tam premajhnih ali si'?er neugodnih šolskih prostorov in za razne druge podpore, ki vse merijo na otetje slovenske dece, ki se potaplja v nemški in italijanski povodnji. In vendar je moral odbor v svoji zadnji seji dne 11. oktobra t. 1. krvavečim srcem odbiti mnogo takih prošenj, ker je blagajnik izkazal za to leto že dosedaj 2669 kron primanjkljaja, ta pomanjkljaj pa se do konca leta še znamo povikša, ako se ne pomnože prispevki v teh poslednjih dveh mesecih letošnjega leta. Izredni večji darovi, Jcakor volila, številnejše pokroviteljnine i. dr. bi sicer družbi uprav sedaj jako dobro došli. A na isrednosti se nikdo r,e more zanašati. Družbi nejzaneslji vejša opora so redno delujoče podružnice. Prav mnogo jih je, ki leto za letom vestno pobirajo in glavni družbi pošiljajo doneske svojih udov, sklicujejo shode, snujejo poučne ali zabavne sestanke, imajo lepo urejeno in delalno načelništvo, pridobivajo novih udov in o svojem delovenju pravočasno obveščajo odbor glavne družbe. Vsem tem «e glavni odbor iskreno zahvaljuje in jih stavi drugim podružnicam v izgled. Nekaj podružnic pa je v svojem poslovanju nekoliko zastalo. Nekatere že dalje časa niso pobrale letnih doneskov od svojih udov, druge ne sklicujejo zborov, ne obnavljajo o pravem času svojega načelništva in ničesar ne poročajo glavnemu odboru. Vse to je lahko razumljivo iz raznih okolščin. Slovenci imamo mnogo narodnega davka in dela, da včasih ne moremo vsemu kaj. Zato noče glavni odbor družbe sv. Cirila in Metoda nikomur očitati premajhne požrtvovalnosti ali delalnosti. Prosi pa vse rodoljube in zlasti svoje podružnice, naj ko j zbero vse moči, da družbi, ki je danes na več krajih pogoj našega narodnega obstanka, v sedanji potrebi prihitite na pomoč. Marsikateri ud ene ali druge podružnice bi rad vplačal svoj letni prispevek, ko bi ga kdo o pravem času opomnil, marsikdo bi se v družbo vpisal, ko bi ga kdo nagovoril, ali ko bi bila v njegovi bližini kaka delalna podružnica. — Zato prosimo vse podružnice, naj v tem dvojnem smislu pozive svoje delovanje, da namreč pobero kolikor mogoče tudi zastale doneske svojih udov, in da skušajo pridobiti kar največ novih družabnikov. — Nekatere podružnice pošiljajo vsako leto v primernem času kakega zanesljivega slil s plačilnimi listki (pobotnicami) do vseh svojih udov, da pobere letne doneske. Ko pošlje blagajnik nabrane prispevke glavni družbi, odšteje troške za tacega pobiralca. To postopanje popolnoma odobravamo — menda je do mala najshodneje ; tudi je priporočamo povsod, kjer ne morejo člani naših podružničnih odborov do družbenie ali družbenikov. (Zvršetek pride.) Brzojavna poročila. Imenovanje. DUNAJ 17. (K. B.) »\Viener Zeitung« objavlja, da je trgovinski minister imenoval višjega poštnega upravitelja Josipa Chece-viera v Opatiji poštnim ravnateljem v Gradcu. Komisija za Izdajanje zgodovinskih listin. DUNAJ 17. »Wiener Zeitung« priob-čuje statut komisije za izdajanje listin in korespondenc k novejši avstrijski zgodovini, kakor je ta štatut potrdil minister za nauk in bogočastje. Napad na nemškega eesarja. VRA1ISLAVA 16. (K. B.) Ko sta se cesar Viljelm in 'dedni princ Meiningški v odprti kočiji peljala s kolodvora v vojašnico oklopnikov (kirasirjev), vrgla je neka, kakor videti umobolna ženska proti cesarskemu vozu kratko sekiro. Ista je padla za vozom na tla. Ženo so takoj aretirali. VRATISIjAVA 16. (K. B.) Aretirana žena je Selma Schnapke. Stala je v prvi vrsti občinstva na strani kočije, kjer je sedel dedni princ Meiningški. Ko se je pripeljala kočija, je vrgla proti isti kratko sekiro, ki je odletela od voza ter padla za istim na zemljo. Množica se je vrgla na žensko, katero pa so redarji takoj prijeli. BEROLIN 16. (K. B.) Wolff javlja iz Vratislava : Navedbe v posebnih izdajah tuk. listov, da je napadalka Italijanka ali preoblečen mož, niso resnične. Žena je tukajšnja prodajalka Schnapke. Dosedanje uradno preiskovanje je pokazalo, da je umobolna. Iz francoskega parlamenta. PARIZ 16. (K. B.) Komora je po debati, ki je trajala dve seji, sprejela zakonski načrt o preosnovi dednega prava. Francosko ministerstvo. PARIZ 16. (K. B.) »Eeho de Pariš« javlja, da pravosodni minister Monis v kratkem odstopi. Položaj Anglije v svetovni politiki. LONDON 16. (K. B.) »Daily Tele-graph« : Mnogo let že ni bilo politično obzorje tako jasno kakor sedaj. Z vsemi narodi smo sedaj toliki prijatelj", kolikor so nas nedavno vsi sovražili. Približala se nam je tudi Francija in zopetni odstop železnice Šanhai-huan je smatrati kakor znamenje, da tudi Rusija ne želi nobene napetosti. Vojna v južni Afriki. LONDON 17. (K. B.) »Standard« javlja iz Durbana z dne )5. c. m.: Glasom poročil iz Standertona še tamkaj vedno ne vlada mir. Tamošnji Buri se podajejo zopet k svojim poveljništvom. »Dailv Telegraphu« se brzojavlja iz Pietermaritzburga z dne 15. t. m. : Angleška garnizija v Vrvburgu je zares zajeta. Ista ima dovolj živil za šest mesecev. Ustaja na Kitajskem. NEW-YORK 16. (K. B.) Brzojavka »Ne\v York Herolda« iz AVashingtona javlja, da vlada nikakor ne odobrava, da bi razrušili grobove cesarske rodovi ne Mi ng, ker postaja vedno bolj jasno, da Nemčija ne mara miru. PARIZ 16. (K. B.) »Havas« javlja iz Pekinga dne 13. t. m. : Rusi so opustili nadzorovanje železnične proge Taku-Šangčov. Grof \Valdersee se je brzojavno pritožil neposredno pri ruskem vojnem ministru radi tega koraka, o katerem ni bil prej obveščen. LONDON 16. (K. B.) »Standard« javlja iz Shanghaia dne 14. t. m. : Podkralj v Vučangu dela baje na to, da mobilizira še 10.000 mož. Nasvetoval je podkralju Liu-kumu, da združita svoje čete ter jih skupaj postavita proti zaveznikom, ako bi isti hoteli od pristanišč ob reki Vangtse delovati proti Šaensiju. Kitajske oblasti v Su-ču-fuju pri Shanghaiu iztirjujejo od tamošnjih kristijanov velike vsote. Glasom vesti jutranjih listov iz Shanghaia od dne 14. t. m. ooroča verodo- O 1 stojen kitajski vir, da sta priuca Tuan in Tungfusiang v Kangsuju razvila zastavo ustaje. \VASHINGTON 16. (K. B.) Tukajšnji kitajski poslanik Vutingfang je dobil danes od Shenga naslednjo brzojavko: Cesarski edikt od dne 13. t. m. je vzel princema Tuanu in Cuangu dostojanstvo in službe ter zankazal, da je oba zapreti do smrti. Isti dekret ukazuje, da je zapreti princa Yiha Yinga, da zgubi princ II. reda, Lien, svojo službo, da se vojvodi Oajlanskemu in Yiugmianu zniža red, Caošučiao da se degradira, a obdrži v službi ter dajeVuh^iena prognati na oddaljeno mejo dežele. Glede Kangvia pravi dekret, da se ga ne more kaznovati, ker je mrtev. Trgovina in promet. Načrt trgovinskega računstva. P o p r a v k i. V dosedanja nad&ljevanja se je u rinilo nekoliko neljubih pomot, katere s tem popravljamo. 3. primer v vj 2. oddelek 1. se mora glasiti : 24H-5=(20-M)H-5=20-i-9=29. V oddelku 2. se mora glasiti primer za odštevanje tako-le : 639 274 365 V § 2. odd. 3. beri : Ako pomnožimo določeno število z 0, dobimo zmnožek (ne pomnožek) 0. Računski prikrajški, da bodo jasni, se naj glasijo : Multipliciranje s 25: 32X25= ? Ker je 25 četrti del od 100, delimo faktor 32 s 4 in pomnožimo produkt s 100. Torej: 32/4X100=8X100=800. 75X24= ? Ker je 4X75=300, vzemimo od faktorja 24 četrti del ter pomnožimo znesek s 300. Torej: 300X24/4=300X6—1800. Trgovinske vesti. Budimpešta 10. Pšenica za oktober K. —.— do .— Pšenica za april 1901 K. 7.61 do 7.62 K. Rž za oktober K. 7.76 do 7 77 Rž za april K. 7.21 do 7.22 Oves za oktober K. .— .— Oves za april K. 5.60 do 5.61 Koruza za september .— do - Koruza za oktober .— do .— Koruza za maj 1901 K. 5.05 do 5.06 Pšenica : ponudbe zadostne, povpraševanje zmerno mirno. Prodaja 13.000 in. st. nespremenjeno, Vreme: oblačno. Ha m 1» urar 16. Trg za kavo. Santos good average za december 35 50, za marc 36.50 za maj 37.— za september 37.75 Denar. Ha vre 16. Sautos good average za november po 60 kg. F res. 43.—, za marc po 50 kg F res. 43.50 Dunajska borza dne 16. novembra. ilaura Državni dolg v papirju 98.25 „ „v srebru 97.95 Avstrijska renta v zlatu 115.20 „ kronah 4°/0 98.40 včeraj Kreditne akcije London 10 Lsr. . 20 mark . . . Napoleoni . 100 italijanshih lir Ci&ini .... 661*— 240.65 23.51 19.20 90.75 11.38 OBUVALA! PEPI KRAŠEVEC uri carini St. Pstra (Piana Rosario pod ljndsro iolo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke PoStne naročbe »e izvrše v tistem dnem. Odposiljntev je poštnine prosta. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo im točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe »e priporoča Joaip Stan ti 6 če vi j. aojster Prva slov. zaloo DoMštva it iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1. (na desni strani cerkve sv. Petra). Konkurenca nemogoča, ker je blago iz prve roke. t Dunajska filjalka Hranilne vloge na knjižice s 4%. Menjalnica, borzno posredovanje, posojila na vrednostne papirje, menični eskompt. vinkuliranje in razvinkuiiranje obligacij. ŽivnostenskA banka na Dunaju, L, Herrengasse 12. Glavnica v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,000.000 K. Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznu. Budejevicah. Pardubicah. Taboru, Benešavi, Iglavi, Moravski Ostravi. Razsežno jamstvo Iiudovik Borovnik tovarna in izdelovalnica precizijskih pušk Boro vije (Ferlach) Koroško priporoča Ivoje najboljše in zanesljive puške vseh zistemov n kalibrov. Zn«menite in ojutrostrelne puške za Sibre, risanice, lovske kratke puške in dvo-cevke za cele krogle iz dobrega kovanega materijala, najpolidnejše puskarsko ročno delo ter dobro preskušano. Komade, ki ne ugajajo, sprejmem nazaj, jih zamenjam ali pa povrnem denar. Sprejemam v popravljanje vse, udelavam cevi v stare puške, nova kopita, predelavam puške za nabijanje od spredaj v take za nabijanje od zadej itd. Pri naj soli d ne j šem delu o o o o o o zmerne cene. o o o o o o Slovenski cenik pošljem na zahtevanje brezplačno in franko Tržasta posojilnica in hranilnica legistrovana zadruga i omejenim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n. (Slovanska Čitalnica). Hranilne uloge 9e sprejemajo od vsakega, Če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4o/0-Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Posojila dajejo se samo zadružnikom \n sicer na uknjižbo po S1/,0/,,) na menjico po 6 °/0 na zastave po 51/8°/0. Uradne ure so: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popolndne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11—12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—i po-poludne. Poštno branilnični račun 816.004. Novoporočenci pozor! „Viktorija" moderci za gospe in gospice ]>0 30. 70 11 TČ., X gld., 1*25,1-30, 1-50, 1-80, -2-20, 3-— in 4-20. VELIK IZBOR vseh predmetov za jesen in zimo volneno blago, perkal za obleke in srajce, cefir in oxfort, lavvn-tennis, satinos gladki, tiskani in mrežasti, vsakovrstni svileni predmeti za obleke in kinčanje, velik izbor ćipek, trakov, zavratnikov, modnih specijalitet vsake vrste, rokovic iz svile, niti in kože, dežnikov. VELIK IZBOR PERILA doniva se a- manifakturnej zalogi Jakoba Kiemenca V TRSTU. — Ulica Sv. Antona št. 1. Na zahtevanje se pošljejo nzorci z dotičnimi ce-_nami poštnine prosto._ Velika zaloga vsakovrstnega pohištva, mebljev, okviijev, ogledali ! stolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijam : in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsako-i vrstnih naročil v vso to stroko spadajočih del. i Anton llreščuk, Gorica, Gosposke ulice štv. 14 i Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke. Službo išče j mlad knjigovodja, izurjen v sklepanji I bilanc, slovenski, hrvatski, nemški in italijanski korespondent, z izvrstnimi spričevali. Naslov povč uprava lista »Edinost«. GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr v lastni hiši. -- Staro in preekn&eno sredstvo (masiio) za jačenje in krepljenje kite in mišice človeškega života je Kwizde fluid Znamka kača (tekočina proti trganju) To tekočino rabijo hribolazci, kolesarji in jezdeci z vspehom za oja-Čenje in okrepljenje po velikih naporih. Cena 1 steMice 1 gll, V» steklenice 60 it. ter »e dobi pristna t vseh lekarnah. Glavna zaloga y okrožni lekarni y KorneBlmrp pri Dunaju. Hranilne vloge sprejemajo se o ^l/»°/o- J ki je jedina v Avstriji zakonito dovoljena, obsega Uraduje vsaki dan od 9. do 12. tire dopol. 18.122 dobitkov v gotovini, v skupnem znesku 418.640 in od 2. do 3. ure pojmi, razven nedelj kron. Glavni dobitek znaša v gotovini: in praznikov. Stanje hran. vlog leta 1899, otroflo E. 1,400.000. Poštiio-lran. račun štv. 837.315. Blag. gosp. Gabrijel Piccoli dvorni založnik Nj. Sve-k C tosti papeža Leona XIII. v Ljubljani. Podpisanec si usoja na-znaniti Vašemu blagorodju, jI? da se je doposlana mi tinktura za želodec rabila z fJ._M __ dobrim vspehom pri želod- '^aDut^®^ enem ter črevesnem ka- taru kakor tudi v boleznih na jetrah in obistih. GRADEC, dne 2. februvarja 1897. Bolnišnica usmiljenih bratov Provincijal: F. Emanuel Leitner. višji zdravnik. Blag. gosp. Gabrijel Piccoli Ljubljana. Že mnogo časa svetujem vsem onim, kateri trpijo na bolečinah v želodcu in nerednostih v črevesih. da uporabljajo Vašo izvrstno želodčno tinkturo, kojo sem jaz sam uporabljal s prav izvrstnim vspehom. Z odličnim spoštovanjem Momjan (Istra), G. oktobra 1900. Don Petor Franceschini, duhoven. M. AITE Trgovina mani fakturnega blaga Trst. — Via Nuova — Trst. vogal Via S. Lazzaro št. 8. Čast mi je javiti slavn. občinstvu in cenj. odje~ j malcem, da sem prejel bogat izbor raznovrstnega i blaga za jesen in zimo in sicer : sukno za moške in ženske obieke. flanelo. barvan in bel barhent, piket za perilo, maje od volne in bombaža, odeje s podvleko ali volne itd. Bogata zaloga raznovrstnega perila na meter, nadalje srajce, ovratniki in ovratnice najnovejše mode, namizni beli in barvani prti; bela in barvana zagrinjala na meter ali izgotovljena. Drftmarije za krojače, kitničarke in šivilje ter raznovi^ni okraski za ženske obleke. Naročbe za moške obleke po meri z največjo očnostjo in natančnostjo. Velik izbor blagra za zastave in narodnih trakov za društvene znake. Vse po najnižjih cenah. Nadejaje se tudi v prihodnje podpore cenj. odjemalcev in si. občinstva, beležim se najuljudneje 200.000 kron Za izplačilo dobitkov jamči c. kr. loterijski dohodni urad. Žrebanje nepreklicno dne 13. decembra 1900 Jedna srečka stane 4 krone. Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterij« na Dunaju, 1. Riemergasse 7.. v loterijskih kolekturah. v tobakarnah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrti tirsga za kupce srečk. Srečke se dopošljejo poštnine prosto. C. kr. loterijska direkcija. oddelek za državne loterije. S poskusnjo se še le prepriča, da se toči v gostilni Karla S o s i c v Trstu, ulica Romatrua st. *2o M. Aite. prve vrste vipavsko l>el<> vino po 44 nvč. istrsko črno pa |>«» 40 »č. — Kuhinja gorka ! in mr/.la vedno gotova. Gostilna je odprta do polunoči. Svojim rojakom se toplo priporoča za obilen obisk. aloga olja in kolonija!nega blaga. Podpisani ima čast javiti slavnemu občinstvu, da ima v ulici pega št. 11. v trstu veliko zalogo od navadnega do najfinejšega olja, kisa, mila. kave, sladkorja, riža itd. Bogat izbor mila za perilo. Prodaja na drobno in na debelo ter prevzema poštne pošiljatve oo f> kg. naprej proti povzetju. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča uda ni Alojz Trevisan. Nepregrorljive mrežice. liji-.— ff\ v Trstu, Piazza Negozianti št 1. w I Ivfc mJm priporoča slavnemu občinstu svoje nepregorljive mrežice (rettine) „Meteor" in vse druge priprave za plinovo luč „Auer." Trov.-oMiia registroma zaflria z neomejenim jamstvom. Y GORICI, semeniska ul. št. 1., I. nailstr. --^- Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki s. j nalože za najmanj jedno leto po 5°/0, na-| vadne po 41/2°/o vb>ge na Conto - corrent ! po 3.60°/0. Sprejema hranilne knjižice družili i zavodov brez izgube obresti ter izdaja v za-j meno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama. Daje posojila na poroštvo ali zastavo na 51etno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, v tekočem računu po dogovorn. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15%. Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.366. Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od '6—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 0—12. dopoludne. >ooooo» »mmatmooutHmtmmnHMnmtnHH Carl Greinitz podružnica Trst. Na Corsu štev. 33. Piazza della Legna 2. priporoča slavnemu slovenskemu občinstvu svojo gostilno v All'antica lavandaia" ulica IiHlustria štv. pri Sv. Jakobu ; toči izvrstno istrsko 111 dalmatinsko črno, vipavsko belo vino ter Koslerjevo pivo. Izvrstna kuhinja, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili. Železo in razno železno blago na drobno in na debelo. Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo fifc^ predmetov za stavbarstvo traverze, zaklepe, železo za kovače in fagon, stare železnične šine, držaje in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč peči in štedilna ognjišča Miinjsko, namizno in hišno opravo, železne inefiie m pred ognjem vame blagajne nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt. K n H X x X x n X n X X X x it Svojo zahvalo izrekava, prav toplo vsem nam naklonjenim poznanim in nepoznanim p. n. odjemalcem, zlasti pa velespoštovanemu ženstvu, katero s tako odločnostjo po vseh prodajalnicah naše testenine zahteva. Z vsem spoštovanjem Žni&eršič i Valenčič II. Bistrica v oktobru 1900. „Ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani D^F" Spitalske ulice št. 2. Nakup in prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut itd. po najkulantnejšlh pobojih. Posojila na vrednostne papirje proti nizKim obrestim. zavarovanje proti kurzni izgubi. Promaše k vsem žrebanjem. Sprejemanje denarnih vlog na vložne knjižice, na tekoči račun in na girokonto s 4l/2% obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. Eskompt menjic najkulantneje. Borzna naročila.