Urednl««vo:
ScMüerjeva cesta Stev. 3,
sa dvorišču, L nadstropje.
* » •
Rokopisi se ne vračajo.
iS *,
Listigluya vsak danrazun-ne-deljin praznikov ob-4; uri popoldne.
* «
Sktep uredništva ob II. uri
. i dopoldne.	■ ■»> '
* *
Nefraftitirani dopisi se ne
sprejemajo.
* &
AiKinituiii dopisi se ne uva-
UpravnIStvo:
Schillerjeva cesta fttev. 3. Naročnina znaša za avstro- ' ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12-50 četrtletno . . . K 6 30 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28-—. za vse druge de-y žele i. Ameriko K 30"—
Naročnina se pošilja vnaprej. , Za oglase (Inserate) se
plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.!
Stev. 117.
Tefefontka Številka 65.
Celje, v torek, dne 25. maja 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto I.
Po burji.
Včeraj je bil konec večtedenskega volilnega boja za štajerski deželni zbor. NarOdni stranki je včerajšnji dan pri-nesel krasen uspeh v Slovenskih trgih, kjer je prodrl z dvetretjinsko večino dr. -V. Kukovec, v takozvanih nemških mestnih skupinah je pa števni kandidat narodne stranke dr. Gvido Sernec dosegel krasno število 408 (štiristoosem) gtasov. torej več nego štejejo nekateri nemški mestni volilni okraji vseh volilcev.
Kaj pa vidimo v končanih volitvah na spodnjem Štajerskem sploh?
Klerikalna stranka dve leti ni poznala druzèga dela nego pripravljati se na te volitve. Njeno izobraževalno delo je bila učiti agitatone, kako se popisujejo glasovnice, kako se prekani politični nasprotnik, kako se ga s silo užetie. Vpiašalo se nas bode. zakaj pa mi nismo tako postopali? To ne more biti resen namen kake stranke in trajuo nima dobrih posledic. Klerikalci so sicer dosegli skoro vse zastopstvo v deželnem zboru, toda ali to razmerje odgovarja razmerju moči obeh političnih strank?
Nikdo, kdor naše ljudstvo pozna, ne more temu pritrditi. Zadnje volitve so bile tako nasilne, da volilna svoboda nikdar ni bila manjša nego pri letošnjih volitvah. O tem in o marsičem bode prilika posebej razpravljati. Dejstvo je pa, da bi bili kandidati narodne stranke v 7 volilnih okrajih prodrli, če bi se bila dala volilstvn možnost svobodne odločitve.
Zdaj ko imajo klerikalci 12 mandatov, narodna stranka pa 1, imamo torej opraviti \ dejstvom, da se na zunaj zdi, da je klerikalna stranka vsemogočna. V resnici pa vemo, daje narodna stranka upoštevanja vredna sila, ki s številom politično mislečih ljudij daleč prekaša klerikalno stranko.
Ali bi bil nasproten izid za nas več vreden? Recimo, da bi bila narodna stranka izvrgla nekaj desettisočakov, da si ntrdi v isti dveletni dobi močnejšo organizacijo nego klerikalna stranka Recimo, da bi bili mi dosegli one večine kakor so jih klerikalci. Kdor razmere pozna, mirno reče, da bi naše vefcine pri enakih žrtvah, kakor jih je imela klerikalna stranka, bile še večje. Toda kaj bi mi imeli od tega, če bi bili z velikanskim naporom sil zmagali in dobili deželni zbor v roke ? Imeli bi opraviti v domovini z močno klerikalno opozicijo. Naše moči bi bile z volilnim bojem izčrpane in stranka bi v tem položaju-v šestletni dobi deželnega zbora ne mogla izkazati onih uspehov, ki bi ji zagotovili trajen obstoj.
Zdi se nam, da se utegne klerikalcem jednako goditi. Za našo stranko je napočil sedaj čas stvarne in ostre opozicije zoper klerikalno večino. Morebiti je sreča za napredno stranko, da ji je dana prilika brez formalnih obveznosti j nasproti narodu zbirati svoje moči, utrditi svoje časopisje, ustvariti si močno organizacijo.
Najlepša je ona doba v življenju vsake stranke, ko se z delom in z naporom duševnih sil svojih članov bojuje za svoj obstoj, ko pripravlja zmago svojih idej. S čim manjšim trudom stranka zavlada, tem večja je za njo nevarnost, da — ne bode imela dolgega življenja.
Narodna stranka si je pa priborila z včerajšnjimi volitvami tudi formalno priznanje svojega obstoja z izvolitvo svojega poslanca v slovenskih trgih.
Od nekdaj je pri nas veljalo načelo, da poslance volimo kot izvrševalce strankine volje in njih sklepov. Dr. Kukovec ne bode samo zastopnik slovenskih trgov, ampak tudi kmečkih občin, v katerih izkazujejo številke itak veliko moč narodne stranke.
Deželni zbor bode izvedel za vse naše težnje, slišal bode vse naše pritožbe, četudi ima stranka le enega poslanca. Naše delo pa bo prišlo le tedaj do popolne veljave, ako bode se izkazalo kot skupna volja organizacije narodne stranke. Z delom pa pridemo do veljave in — tudi do formelne zmage pri drugih volitvah.
Deželnozborske volitve v nemških spodnještajerskih mestnih in trških volilnih okrajih.
Sedem nemških nacijonalcev je bilo včeraj izvoljenih v nem. spodnje-štajerskih mestnih in ' trških volilnih okrajih z 2.434 glasovi. Na zmagi teh kandidatov ni nikdo dvomil; Slovenci nismo imeli nikakih iluzij. Vendar je pa veselo .'znamenje, da je dobil slovenski števni kandidat g. dr. Gvidon Sernec po vseh okrajih skupno 408, oz. vsled pomote pri Sv. Lenartu 412 glasov, torej dobro šestino vseh oddanih glasov. Ker je bilo oddanih 7 mandatov, bi moralo ,po resnici in pravici slovensko meščan-stvopo teh trgih in mestih dobiti en mandat. To tembolj, ker je nedvomno, da je še marsikateri slovenski volilec, kateri ne pojmi pomena števnih kandidatur, ostal doma. Ako se ozremo na posamezne rezultate, je gotovo imenovati lep uspeh, da sta gg. dr. Sernec in dr. Rosina dobila v celjskem mestnem vol. okr. polno tretjino vseh glasov: vsi vol. okraji so dobro glasovali (v Celju je bilo oddanih 90 oz. 89 slov. glasov proti 339 nemškim!), izvzemši Šoštanj. Lep uspeh je bil tudi v Mariboru, Slov. Bistrici, Ljutomeru, Ormožu in Ptuju. Toliko za sedaj. Onim, ki so se trudili za ta uspeh, gre v imenu narodne in napredne naše stvari prisrčna zahvala!
Rezultati iz posameznih volilnih okrajev:
19. vol. okraj Ptuj-Ormož:
Ornig	Sernec
Rog. Slatina 44	—
Ljutomer <53	31
Breg p. Ptuju 52	—
Ormož 58	19
Rogatec 58	6
Št. Lenart 32	6 (Rosina 4)
Ptuj 203	30
Izvoljen Ornig s 510 glasovi, slovensk.i števni kandidat dr. Sernec dobil 92 glasov.
17. volilni okraj Celje-Brežice:
		b£			
		9 ■			JS
		a	o . o	•9	v "Eh
,. .j ,	1 ®	o Ž	© 02	'53 o OS	m <
Celje	339	338	90	89	6
Sevnica	17	17	28	28	—
Brežice	62	62	27	24	—
Vojnik	28	28	11	9	
Vitanje	14	14	—		—
Šoštanj	44	48	15	10	2
Laške	38	37	14	12	—
Velenje	21	22	11	"11	—
Oddanih je bilo 766 veljavnih glasov. Stallner je dobil 563, Woscbnas'g 566, dr. Sernec 196, dr. Rosina 183 in Aistrich 8 glasov. Izvoljena sta torej Stallner in Woschnaarg.
3. volilni okraj Maribor:
Oddanih je hilo 1142 veljavnih glasov» od teh je dobil Wastian 984, Neger 965, dr. Sernec 77, dr. Rosina 83, Topf 61 in Hätz 59. Izvoljena sta Wastian in Neger.
9. vol. okraj Radgona-Cmurek :
Reitter Sernec Gornja Radgona 56	4
Oddanih glasov 391. — Izvoljen R e i 11 e r s 323 glasovi.
18. vol. okraj Slovenjgradec:
Langer ' Sernec Maren berk	54	—
Muta	25	—
Vuženica	18	6
Slovenjgradec	53	4
Konjice	80	7
Slov. Bistrica	60	22
ßv. Lovrenc n. M. 29	4
Oddanih 361 glasov. Langer je izvoljen s 318, dr. Sernec ostal v manjšini z 43 glasovi.
Izidi volitev v srednje- in zgornještaj. mestnih volilnih okrajih.
f. volilni okraj: Gradec.
Izvoljena sta nemška nacijonalca Hofmann pl. Wellenhof s 329 in Krebs s 309 glasovi. Kršč. socijalca Keppel-Knight in Neunteufel sta dobila po 135 in 156 in samostojni kandidat dr. Blaschek 42 glasov.
2. volilni okraj: Gradec predmestja.
Izvoljeni so nemški nacijonalci dr. Kaan z 2708, prof. Kratter, z 1872, Anton Otter z 1852 in ravnatelj Pichler z 1894 glasovi. V manjšini so ostali kršč. socijalci Englhofer z 1083, Neun-teufel z 1096 in Schwarz z 1044 glasovi in socijalni demokrati Kolleger z 252, Liindner z 253, Pongratz s 313 in Rader z 265 glasovi.
4.	volilni okraj: Eggenberg Waltendorf.
Izvoljen nemški nacijonalec Viktor Franz s 341 glasovi, kršč. socijalec Regner je dobil 164 in soc. demokrat Stametz 41 glasov.
5.	volilni okraj: Frohnleiten- Übelbach.
Izvoljen nemški nacijonalec pl. Feyrer z 201 od 206 glasov.
6.	vo' ry- Hartberg - Pöllau.
Izvoljen nemški nacijonalec Gertitz z 263 glasovi, kršč. soc. Pollack-Franck je doDil 134 glasov.
7.	volilni okraj : Weiz- Gleisdorf.
Izvoljen Mosdorfer (nem. nac.) s 335 od 339 glasov.
8. volilni okraj: Feldbach - Fürstenfeld.
Izvoljen Pferscby nem. nac. z 488 od 494 glasov.
10. volilni okraj: Upnica - Ivnica.
Izvoljen Fessler (nem. nac.) s 276 glasovi. Rokitansky je dobil 114 in Leitner (kršč. soc.) 57 glasov.
11.	volilni okraj : Voitsberg-Nemški Lonč.
Izvoljen Rathausky (nem. nac.) s 412 od 420 glasov.
12.	volilni okraj: Brock - Mürzzuschlag.
Izvoljen (nem. nac.) Werba s 759 in Wolfbauer s 649 glasovi. V manjšini so ostali kršč. soc. Rögl z 246 in Steindl z 231 in soc. dem. Beer z 144 in Pongratz z 139 glasovi.
13. volilni okraj: Leoben - Mautern.
Izvoljen nem. nac. Sedlaczek s 699 in Seidler s 685 glasovi, v manjšini so ostali kršč. soc. Kraxner z 133 in Pantz z 153 in soc. dem. Muchitsch z 263 in Zwanzger z 251 glasovi.
14.	volilni okraj: ludenburg-Knittelfeld.
Ožja volitev med nem. nac. Bam-merjem in Kanzem.
15.	volilni okraj: Liezen - Rottenmann.
Izvoljen je Grösswang, nem. nac. s 388 glasovi, v manjšini ostal kršč. soc. Seckendorf s 349 glasovi.
16. volilni okraj: Murau - Unzmarkt.
Od 332 oddanih glasov je dobil dr. Link nem. nac. 152, Gasteiger, nem. nac. 85 in Vasold, kršč. soc. 95 glasov. Ožja volitev méd dr. Linkom in Va-soldom.
Ker bodo v ožjih volitvah gotovo izvoljeni nemški nacijonalci, je s tem nemškonacijonalna večina v bodočem dež. zboru zagotovljena.
Politična kronika.
o Rusinske zahteve. Rusinska narodno demokratična stranka je imela v Lvovu shod, katerega se je udeležilo nad 2000 ljudi. Dr. Kolesa je poročal o političnem položaju ter je govoril o vseh važnejših zahtevah rusin-skega naroda. Poročilo je bilo vzeto z odobravanjem na znanje. Sprejete so bile razne resolucije; v eni se protestira proti razširjenju deželne avtonomije, katera bi koristila samo Poljakom v Galiciji ter se zahteva, naj se uvede mesto deželne avtonomije narodna avtonomija in se zahteva varstvo narodnih manjšin. Jezikovne razmere naj se ne urede samo za Češko ampak za celo državo na temelju posebnega zakoiia. — Terja se uvedba splošne, direktne, jednake in tajne volilne pravice za deželni zbor in razdelitev deželnega šolskega sveta gali-škega v rusinski in poljski odsek. Na šolskem polju zahteva se osnovanj
osmiÈ rusinskih gimnazij, primernega števila učiteljišč in rusinskega vseučilišč V Ltvovu. Po shOdu se je vršil tfbSòd po mestu i« je ta impozantna demonstracija bila zaključena mirro in dostojno.
o Bojkofno gibanje v Galiciji té čedalje bolj širi. Akadeinični bojkotni odbor otgÄnfeiräf ttf gibanje v mesti» in po1 deželi. Postavil je načelo, da Š6 riiiöä naročji mtmti «Od zunaj", piattono ne iz Prusije. Mnogo trgovcev je že priznalo bojkotnemu odbora pravico, da pregleda ujHr skladišča hr nalepi pofcébrie znanàké o pripustnóSt'i
ppmiftf m otro BiÄSfo. n W $m pw-dajati v deželi.
d Iz nämiko-radikalnega tabora. V
Litìercih na Češkem jè'bil shod nemško-narodnih društev za Avstrijo. Govorila sta poslanec Stransky in Wolf. Ponavljala- sla vse znade zahteve nemških radikalcev, tikajočih nadvlade Nemcev v državi. Stransky je dejal, da morajo nemški nacijonalci zopet pridobiti delavstvo in da morajo riemški delodaj-riiki prinašati v tem obziru' matérjalne žrtve. (Na to uho so nemški fabri-kantje pač prav tako gttfhi, kakor njih kolegi drugih narodnosti.) Stransky pravi nadalje, da nemški svobodomi-sleci ne smejo iti s krščanskimi soci-jalci, pač pa morajo te prisiliti, da gredo z rijTnft v vseh iiarod!nih vprašanjih. K temu treba pripomniti, daje narobe res. Krščanski socijaltJi so danes vodilna nemška' stranka iri nemški liberalci, naprednjaki in svobOdomisleci so še 1© prav veseli1, da smejo delovati složno z vsemi nemškimi klerikalnimi strankami nemško vladno politiko. — Wolf je najprej premiati! še enkrat prazno slamo o višji kulturni vrednosti nemškega plemena iri o upravičenosti absolutne' nadvlade Nemcev nad ostalimi narodnostmi v Avstriji. O kaki narodni rävnopr'iivnösti ne more in riè sme biti govora. Navdušeno pozdravlja Bienorthovo uradniško Vlado, ki je s svojim jezikovnim zakonom z« Češko podala nov dokaz, da hoče utrditi nadvlado nemštva v državi in ojački nemški centralizem, zato jo morajo Nemci podpirati in btànitì proti Slovanom in soc. deìnokràtoffi. Aneksijo nemški radikale! pač sprejemajo tiŠr ufo rajo gledati, da? izžrtftfjo M rfji#k0>li-ktfr mogoče koristi. Bóàba-stiéno proàla'Vl'ja »a>vezni;š'ko zvestobo Nemčije tefr pravi, da je z aneksijo načeto jugoslovansko vprašanje, k?a deroga ne bo' mogla nobena sila več vstaviti. Kakor n-i mogl-a' A v s t r i' j a z apr e č i t i z e di n j en j a Italije, ne boìde tudi mogla zaprečiti zedinj-enja Jugoslo-vanov, kateri se bodo zedi-nili brez ali tritfi célo proti Avstriji, aneksi ja je pa Wol-fovem mnenju le prvi korak k temu cilju. Wolf zat o odobrava postopanje nemških strank v tem vprašanju kakor tudi v vprašanju neustavno izdanih zakladnic. Ustavno ali protiustavno to Nemce ne sme brigati — braniti morajo Bienerthovo vlado, da jo Slovani in socijalni demokrati ne zadavijo. Tako Wolf. Mi pa Bie-nerthu čestitamo, da si je pridobil tako čednega paladina.
d V proračunskem odseku se je nadaljevala debata o proračunu poljedelskega ministerstva. Minister Braf je govoril o razdolžitvi kmetskih posestev, o vodnih pravicah. Obljubil je tudi ozirati se na želje glede preureditve poljedelskega šolstva. Proračun poljedelskega ministerstva je bil sprejet.
Turčija. 7 senatu je prečital minister notranjih rečij Ferid paša, program vlade. Senat je izrekel vladi zaupanje. V svojem programu zahteva
vlada, naj se provzroötfcr kj*otoöffost*| se «pravi, (Ja se udeleži volitev —
v Adani strogo kaznujK^o; TOfäi! pArli* ment je izrekel vladi brivši s 191 glasovi proti 5 nje program.
d Ogrska kri** Dr. Wékérte je prišel včefltej na	kjér ostine
m «Itti. CM* ga šprdj&G V avdijenco, konferiral bode pa tudi s skritimi ministri. .

Dnevna RroniKa.
d Cesarski manevri se vrše tega leta, med krrfkòvskirf M dutf#skhtf vojnim zborom iu jednim delom 9. zbora med Brnom in Iglavo.
d Liika železnica. Odrska vlada je* izdala ukaz, da se začne takoj graditi nova železnica skozi Liko v Dalmacijo.
v Castro oproščen. Prejšnjega ve-necuelskega predsednika je ^kazensko sodiSče v Caracasu na predlog gene-raliega pravdnika oprostilo od obtožbe, da je bil soudeležen na zaroti proti sedanjem predsedniku Gomezu.
v Ruska duma je v prvem in drugem branju sprejela zakonski načrt za ustanovitev vseučilišča v Saratovu.
ŠtajersKe novice.
o Še včerajšnje volitve v trgih Včeraj javljetf? izid popraviti nam je V tolik»; dà je v Št. Jurju ob juž. ž. 18 iu n« 17 naprednih glasov, v Ljubnem pa 17 in né 1® klerikalnih. Središče je dalo 126 naprednih in le 4 klerikalne glase, Veržej 12 naprednih in 37 klerikalnih, Studenci pa 48 naprednih in ravno toliko klerikalnih glasov. Skupno je torej dobil dr. Kukovec 405 glasov, dr. Medved pa 229.
b Veliko veselje vlada med vsemi zavednimi naprednjaki vsled zmage strankinega načelnika nad klerikalnim Medvedom. Klerikalci so popolriomri sigurno računltfi na ta mandat —zato je sedaj naša zmaga tétti lepša in veselje toliko večje. Živel dr. Kukovec!
b Hoda obsodba. Zavedni slovenski trški volilci so včeraj s svojimi glasovnicami hudo obsodili podle napade „Str.", „Si. G." in „Slov/ na g. dr. Kukovca. Sedaj smo samo še radovedni, ali bode dr. Medved Še kedaj tako drzen, da se bo vsiljeval v slovenske narodne kroge — on, za katerega so klerikalci v svojih listih po-' rabili najbolj umazana sredstva? Za narodne Slovence naj ne eksistira več ta mož, vprilog kateremu se je sklenil kompromis med klerikalci in Nemci!
b V VerŽejn je število klerikalnih glasov tako visoko zaradi tega, ker sta gg. dr. KovriČiS iri Medved izrabila za agitalo lék&itf» vprašanje glede paše v obč. gozdih.
b Središče. Nikdar se še' hi Središče tako sijajno držalo; kakor pri včerajšnjih Volitvah. 135 volilceV je MIO vpisanih, 2 Sta od časa razpisa' volitev umrla; volitev se je udeležilo 130 volilcev. „Pernatih" glasov smo imeli 126, „kosmate" pa 4. Volilci so splošno izražali veliko bojazen pred — medvedom. Napetost med prebivalstvom je bila velika, povečana še v soboto zvečer, ko sta prišla po trudapolni agi-tacijski poti v naš trg „poslanec" Ojzmec in bivši naš kaplan Kozel. Ljudje so govorili, da je kozel medveda gonil. Visokoista sta jo morala s svoje trnjeve poti prek plotov pobegniti v farovž. Tri Marijine device in dva1 nezrela pobiča sta se trudila par dni in — noči, pa vsi so spravili komaj — 4 kosmate. Kozel je moral biti jako vesel tega rezultata, ko je videl sadove svojega „plodonosnega" dela. Naši agitatorji — slava jim! — so zvršili svojo dolžnost tako odlično, da se lahko iz drugih krajev gredo k nam učit, kako
9#/o> v<$fileeV. Ko se je izvedel izid vdÉfóV, jéf zavladalo v trgu splošno navdušenje in streli pozno v noč so naznanjali celemu spodnjemu dela or-rifoškega okraja zaSago razttäa iti m jPSTCdiW misli V slovenskih trgih. Vas pa, v*£ srédiSki trŽarii, jMääVamö, <Ja #tfkažete tudi v ÈSéMe pri vsaki volitvi tako odločno? i#oje n#rorféo in napredno mišljenje! Slava tam!
6* Središče, Žafde, Siffarje fri Vransko odločujejo. Klerikalcem smo že v naprej povedali, da že 4 trgi: SretftéceV Žalec, Šmarje in Vransko sftfflfi flfflOCffjeJo1 (f Dwpreflwr zmagr. Ni se jim zdelo verjetno. Številke pa vendar kanejo, da imajo ti 4 trgi 2^8 naprednih glasov, dr. MedVed je pa v 13 trgih skupaj dobil komaj 229 glasov. Zdaj je jasno, zakaj so klerikalci hoteli Središče i ž skupine slovenskih trgov izključiti.
o Čast Žalen ! Zavedni žalski tr-žani so glasovali kot en mož za dr. Kukovca. Udeležba pri volitvi je bila tako živahna, da so Elfi ob 9 uri dop. oddani že skoraj vsi glasovi. Vsà agitacija obeh kaplanov, organista in me-žnarja, kateri je ponoči s kaplanovo palico trgal dr. KrikovčeVe lepake raz stene, je bila zaman. Zaman je bilo tudi, da je celo Ženska služinčad iz klerikalne novoceljske graščine pri belem dnevu trgala dr. Kukovčeve lepake, vsled česar je že vložena kazenska ovadba. Včerajšnja volitev, pri kateri je naš kandidat dosegel več kot 98°/0 oddanih glasoV; je najboljši dokaz, da med našim naprednim tržan-stvom ni mesta za klerikalno agitacijo. Kakor sé je dosedaj, tako se bode tudi v bodoče širila napredna misel iz našega trga po Savinski dolini. — Žalskim tržanom, našim vrlim sobori-teljem čast ih slaVät M b M»	IfetfrtftMta«
Medveda so razširili klerikalci lepake, na katerih „samostojni volilci" obsojajo „bratomorni boj tffed slov. strankama" na Spodrijem št»je¥skem: Kfer so ti „samostojni vofilci" klerikalci — eto ftoffbfe' o vašem delu gg. dr Korošec in tovaršija!
d f trgu Šififcrje še je daries 24. t. m. izmed' 45 opravičencev Vdele-Žilo volitve 40; ter je odpadlo ria dr. Kukovca 31, na dr Medveda 9 glašov. Izostali Volilci so napredni, vendar pà ali narodni nasprotniki, ali fca taki, ki se radi zamèr Vzdržujejo Vsake Vo-litVe'. tìb teh 9 Klerikalnih glasov pripomogli so tudi volilci, ki nikakor niso klerikalci ali zVezarji, in jim tridi hi mar stalrega narodnega programa, ki so celo tako naprednega mišljenja, da se sramujejo naše doždaj izvòljérie slOVeriske deželriozborške delegacije in to z ozira na ziiiožnbst' oz. moralo, a so glasovali za dr. Medveda iz same dobičkarije. To so pristni koristolovci. Ne manjka pa v tej déVètorici tutff političnih mamelokov, ki slepo ubogajo sVOjega muftija. VspriČo tega, da je v tej občini v drugih skupinah odpadlo po naših informacijah na klerikalne kandidate pri okroglo 40 volilnih opravičencih merida 8 glasov in da je hvalevredno za Èebèka glasovalo vseh 5 klerikalcev pri 35 vdeležencih, vspričo tega toraj, da je od vseh 125 volilcev Volilo klerikalno le Ve «n to kljubu temu, da so zVezarji vse sile napeli, se more Šmarje imenovati eminentno napredno. Slava- mu! Sploh pa moramo pohvaliti šmarsko-rogaški volilni okraj, zakaj dobil je gospod Berlisg izmed vseh naših kandidatov največjo manjšino, namreč nad 30°/o- To je kaj nerodna perspektiva v bodočnost.
Nemški števni kandidat Aistrich je dobil v celem celjskem mestnem vo lilnem okraju — 8 glasov. Mi smo trdili, da je v tem volilnem okraju 20
pristnih NemciJV — fcrfkor Vfüfrüftr, jih je saato 8. Vesel napredek!
v Nemci o voHtVafr tre Sf. Štajerskem. „Graz. Tagbl." prinaša iz Linhartovega pereast Članke o volitvah Éi Sp. Štajerskem. Predvsem ihft^ po nas. Razumljivo! Saj je „Narodna-stranka" uničila štaj#rei$an-stVo; njegovi najboljši možjistoje daries kot narodnjaki v naših vrstah in LMhartu ter Orniku so ostali le po-potnoraa zabiti nemškutarji ter redki Nemci. To so že pokazale državnozb. volitve 1. 1907, še bolj pa letošnje de-Ždnozhorske Volitve. Ne Mio bi iMn-teresantno, alto1 bi sč Linbai t ukvarjal tudi s tem dejstvom.. Da se je spravil še posebej narf dr. ÄnkövCa, je značilno, kako se boje in kako sovražijo sali nemškutarji tega moža. O veselju v ptujskem Izraelu nad padcem dr. Ploja in odstopu dr. Jurtele se seveda obširno poroča. O bodočnosti naše stranke in razvoja napredne misli na Štaj. se ne bodemo prerekali s kakim Linhartom in priznano najneumnejšim graškhn listom. Svetovali bi mu samo še, da bi v svojih „volilnih sličicah iz Sp.étaj. omenjal pòleg klerikalnih tudi nemške volilne sleparije po trgih in mestih. Drugače se utegnejo klerikalci ozlovo-Ijiti in zavezništva bode konec!
o Iz Trbovelj. - Mariborska „Straža" je v sredo dne 19?. t. m. po svojem duhovitem dopisniku iz Trbovelj zmage pijana napadla narodno stranko v Trbovljah in našega župana g. Vodušeka. V svoji jezi predbačiva, da so tedaj potegnili skupaj za napredna kandidata: liberalci, Nemci in soc. demokrati. Kar se tiče narodne stranke in trboveljskih naprednjakov, se lahko reče, da ne potrebujemo glasov ftemcev, ne soc. demokratov, od katerih' v resnici nimamo dobiti niti enega glasa za naša kandidata. Nar. stranka je spravila ob najslabši	~
tačiji na noge 130 volilcev, kaplan in njegovi trabariti so letali 14 <*ni okrog kakor blazni ter so naberačili za öeri-koviča komaj 29 glasov. Ker pa nam „Straža" očita zvezo z Nemci, bodi povedano, da je bìl BenkoVič p a r dni pr«?d VolitVo ria obisk* pri voditelju trik. NemeriVgf. Krasniku. A naVzlic temu so Volih" izmed 24 Nemcev samo 4, drugi stì se vzdržali vofitev. To jé fakt. Mi ga ne bode mogel Benkovič prikriti; ako znsi še tako lagati, in kaže V bengalični luči, kdo berači črnske glasoVo iri kd» bi se rad zve&U ž Nétóci. Bržkone" j€ tndi Benkovič Nemce naprosil, naj se vsaj volitev Vzdržijo, aito né nam&a-vajo njega Voliti — in tako sé je tndi zgodilo, ker toliko vendar držijo naši Nemci na svojo čast, da ne bodo volili morebiti kakega Terglava in Ben-koviča nasproti Goričaou in Karbri Po* volitvi je bil zopet tu in se je Ném-cem zahvalil za uslugo. Pa naj reče, če ni res? Soc. demokrati so sé pač astili, da bodo spravili vse s vaje-'može katerih je morebiti v tej kuriji kakih 20) na volišče, v resnici pa niSimr videli nobenega. Taka je naša resnična zveza z Nemci in soc. demokrati in toliko so nam pomagali naši „zavezniki", dočim so pomagali klerikalcem s svojo odsotnostjo. Vemo dobro, kaj gospodo tako „gifta" ! Izid zadnjihr volitev v dež. zbor je namreč dokaz, če-gava je dolina. V splošni kuriji je soe. demokraška, v kmečki kuriji pa nar. stranke, klerikalna pa ni trboveljska dolina niti toliko, kolikor je črnega za nohtom našega častitega dopisnika „Straže". Kar se pa tiče napada na našega priljubljenega g. župana, da je priporočal Goričana za poslanca, pa vendar ne sme č. g. dopisnik misliti, da bode naš vseskozi inteligenten in izobražen župan priporočal analfabeta Terglava — že kot šolnik bi s tem
saroèga sebé ndàril po ustih, kaj še kot zastopnik napredle občine trboveljske, v kateri je najbolj zabiti kmečki zvezar bolj izobražen, kakor Terglav.
Zaradi razdelitve glasovnic in le-gkinmaeij bi pa prosili slavnih 29 volilcev Benkoviča prihodnjič, naj se zberejo na sejmišču, tfa se jim tam razdelijo, ker med 2300—2700 volilcev je rés mtJgtSče. da sta se e dien ali dva prezrla, kèr nista bila o pravem času doma. Vsakdo je vedel, kar je bilo tudi pravočasno in na pristojnem mestu naznanjeno, kje se legitimacije delijo — ce ni prišel — naj sam sebi pripiše. Sploh je bilo pa vrhutega še 8 razn&salcev, ki so svoji dolžnosti popolnoma zadostili. Ker pa še naš častiti gospod zvezàrski dopisnik nfekaj odlaga na poznejši čas, naj mu bode naznanjeno, da imamo mi nekaj pripravljenega za najkrajši čas in da že vemo, kdo je nekemu voHlcu v gostilni Brodnik pri Urški räztrgal legitimacijo in glasovnico, ker je imel napisana napredna kandidata, in kdò je popisal največ zvezarskih glasovnic. Bes da, ttikiaVŽ in Jože stà d Va prav pridna* svetnika:
d I i Verač prt Kozjem, kjer sfe dela politično prepričanje po razmerju dolgov klerikalnemu „prvaku" in „prijatelju" ljudstva, je poslal znani nekdb poročilo o vèàeljtì imenskih razbijaèé^, da je zmagal dr. Jankovič. Od gOtoVe strini sé bode poskrbelo, da bode tò veselje skalila* Počivavškova žalost Dà pa bodo vedeli, kako izobraženi so ti kristjani, ponatisnemo iz dolgoveznega dopisa jeden stavek: „naši nasprotniki» tulijo kakor hijena na grobeh . ." Ali niste nič ponosni na svoje volilce, g. dr. Janko vič?
d V Škalah pri Velenju je za-skovibri čuk — oprostite, ustanovil se je „oref1. Pristopilo je baje 20 mla-deméèT
b Šentpavelsk» godb« koncertira
tfa Binkoštni pondeljek popoldne ob 4. uri v kolodvorski restavraciji gösp. Šribarja V Št Petru1 v SaV. dolini. Na vspore&tt so tudi priljubljeni Aljaževi ia dr. Schwabovi moški zbori.
b Izjava. S pomočjo psevdonima „več Pofeeianov" me v ,.Slov: Gosp." neka gotova osèba hoče ifcVabiti na pöt časnikarskega prepiri?. Izjavljam, da „Gospodarju" ne bom odfeoVäVjal. 08 katerega zanima moj odgovdf na dotično „Gospodarjevo" zavijtójé' resnice, naj se obrne do gospodi župnika Attiftnederja, kateremu sem žte tbž«ffdvno odgbvöril. Kdor pa želi še več podrobnosti, ga pozivi jem, da se obrne name osebnd. A. Farčnik, nadučitelj, Polzela.
b Silno sngo imajo že na Murskem polja, posebno okrog Veržeja, Križevc, Badine in tudi še dVugod. Detelja tte raste, oVes ne, pa tudi ozimina trpi. Čuti se pomanjkanje krme za živino, ker so paše slabe. Vočigled takim razmeram je bilo pač timestno, da sé je spomnil gösp. dr. Ploj v proračunskem odseku nevarnosti, ki nam preti vsled stile. Gosenice so napravile tudi veliko škode; po nekaterih vaseh je vse sadno drevje golo.
b Sedems tole t nI co bode obhajalo mesto Varaždin septembra meseca, kar je postalo kralj, svobodno mesto. Slavja se bodo gotovo tudi udeležili tamošnji obmejni Slovenci.
b V Sedlašku pri Ptuju so pogorela vsa poslopja posest Podgorška. Zažgali so otroci.
o Od Drave. Naš dični državni poslanec dr. Ploj, ki je zastopal nekaj let naše kraje tudi v deželnem zboru štajerskem, dosegel je tam po svojem umnem delovanju mnogo uspehov, nekaj na narodnem, nekaj na gospodarskem polju. Teh ne pozabimo nikoli. Naše navdušenje za njega ostane. Gospod
svetnik naj deldjd šd za nàs séddj v državnem zboru ter nàj sé ne straši nobenih groženj od strini dr. koirošca in njegovih podrepnikov. Maščevali se bodemo mi opravicéno.
b Beseda k volitvam v slovenskih trgih Izid volitev v trg» mora pač razveseliti vsakega mislečega Slovenca. Središče je pod neumornim vodstvom g. Jakoba Zadravca izmed 135 volilcev dalo za naprednega kandidata 126 in za klérikalca le 4 ghtsoVe. Izmed vpisanih volilcev sita 2 umrla, l je težko bolan, 1 je odsoten v toplicah in le 1 je odklonil udeležbo pri volitvah. Slava vzornt organizaciji v Središču. Jednako častno it nastopal napredni Žaleč, kjer je izmed 58 volilcev 54 volilo napredno in le 2 klerikalno. Izostal je le 1 Nemec in 1klerikalec. Za Studenci se je odlikovalo z največjim številom naprednih glàsòv Šmarje z 31 naprednimi nasproti 9 klerikalnim glasom, dočim sta izostala 2 Nemca in 3, ki se sploh ne udeležijo volitev. Stu* den ci so bil! največji up za mariborske duhovnike, katerim je ta kraj pred nosom, a vendar niso dosegli večine nad naprednimi 48 glasovi, med katerimi je bilo naravno tndi delavstvo. Izostalo je tu 45 volilcev; večinoma Nemcev, izmed 141, tako da sta slovenska kandidata dobila 96 glasov. Zelo častno se je držalo Vransko s tripetinsko napredno večino, jednako Gornji grad z večino 24 naprednih nasproti 20 klerikalnim in Mozirje z 20 naprednimi proti 12 klerikalnim ter Št. Jur z naddvetretjinsko večino. V Braslovčah je mogel dr. Medved doseči le 1 glas večine, katero je dobil tudi v Rajhenburgu in Kozjem ter v Ljubnem in Veržeju. Toda tndi v slednjih sifcer majhnih trgih je napredka stranka dobila znatne manjšine, ki pa so tém častnejše, če se pomisli, kako nasilno seje z gospodarstveno škodo grozilo naprednim obrtnikom ini trgovcem. V I Rajhenburgu; svojem rojstnem kraju, je vkljub temu mogel dr. MedVed-celo z nemško pomočjo dblfrti le 8 glasov in v klerikalnem Kozjem le 10 glasov večine. Celo v Veržeju, kjer je izrabljal bogoslovni profesor dr. Kovačič 4 dni neprenehoma4 zoper dr. Kukovca neko temu neznano občinsko pašo in v Ljubnem, ki ima pristno klerikalno okolico, se je našlo lepo število značajnih naprednih mož, katerim gre tem večje priznanje. Slika volilnega izida v slovenskih trgih je torej zelo častna'in za bodočnost trajne važnosti. Vkljub „samostojnosti" in „staremu narodnemu programu" dr. Medveda ih vkljub grožnjam z bojkotom so izkazali slovenski trgi dvotretjinsko napredno večino. Slava!
b Nemško - nacijonalna večina v deželnem zbora štajerskem bo sestavljena tako: 12 veleposestnikov, 27 mestnih in trških poslancev, 6 poslancev trg.-obrtne zbornice, rektor vseučilišča, 3 nemški agrarci, skupno 49 poslancev. Tema nasproti bbdo stali: 18 nemških klerikalcev in 2 Škofa (graški in mariborski) kot virilista, 12 slovenskih klerikalcev, 5 socijalistov in 1 slovenski naprednjak, skupno 38 poslancev. O kakovosti slov. delegacije v deželnem zboru izven gosp. dr. Kukovca smo že pisali. Namesto gg. dr. Ploja, dr. Hra-Šovca, dr. Jartela pridejo v deželni zbor Terglav, Meško, Vrečko in Novak, ljadje, ki amejo komaj čitati ter pisati in niso sposobni za delo v nobenem odseku. Pa njihovim volilcem se prav zgodi: k sramoti bodo imeli še škodo!
b Iz Hnma pri Ormoža. Dne 21. t. m. predpoldan bil je pri nas ogenj. Gorelo je pri posestniku Matjažu Ža-larju. Vrli sosedi in drugi rešili so v prvem trenutku, kar se je dalo. Pogumni Loperčani prišli so hitro s svojo občinsko brizgalnico in so čvrsto po-
gasili ogenj, da ni vse do tal zgorelo. Hiša s streho je ostal«. Streha je uničena na gospodarskem poslopju in hlevih. Škode dovolj na popolnoma novi stavbi, ko še je upepeljeno kmetijsko orodje, živež itd. Živino so rešili. Žalosten prizor, ko je to povzročil gospodar sam v svoji pijanosti in to takoj hladnokrvno pripoznal.
b Mednarodnega kongresa kemikov v Londona, ki se priredi prihodnje leto, se udeležijo tadi češki ačeajaki v velikem števila. Dovolil se jim je celo posebni češki pripravljalni odbor, kar Nemce seveda grozno jezi, ki neradi vidijo uspehe slovanskih učenjakov. Odtod izbrahi aemških na-cijonalnih listov proti Cehom;
Kranjske nari»
o Na binkoštni pondeljek v Postojnsko jamo ! Ker je Postojna postala mesto, se bo praznovala letošnja slavnost v postojnski jami na binkošni pondeljek posebho slovesno. Več godb, med dragimi tadi mornarska godba iz Pulja, bode razveseljevalo nraogobrojne obiskovalce v obsežnih iri čarobno razsvetljenih prostorih: Tudi za drilge raznovrstne zabave je obilo preskrbljeno. Posebni vlaki z znižanimi cenami bodo vozili iz Ljubljane;. Trsta, Reke-in Pal ja. Jamska veselica se Vrši pri vsakem vremenu, obisk jame je vsled sdhih promenadnih potOv tudi pri najhujših nalivih omogočen.
o Mrtvo so našli 55 letno samsko služkinjo Katarino Pračkovo v gozdu med Strmeo in Črnim vrhom. Bila je màio slaboumna in jè že meseca grudna : 1: 1. odšla z doma. Kèr na trupla niso j spoznali nikakih znakov nasilja, je pač j verjetno, da je na pota oslabela in v velikem snegu zmrznila,
o Fesi — prepovedani. Na obeh ljabljanskih gimnazijah so v soboto prepovedali dijakom nositi fese. Vračajo se torej spet càsi; ko só zapirali na cesti ljudi, ker' so nosili dolg«'lase ali zr usnjem obrobljene hlače in ko je bil klobuk s širokimi kraji dokaz re-volucijonarnega mišljenja;
o Poskušen samomor. V Soboto je zapazil žel. čuvaj na Bieiweisovi cesti v Ljubljani nekega moža, ki je hodil brez sdknje po žel. progi. Stražnik je slaboumnega odstranil s tira. O polnoči je pa mož zopet prišel na žel. tir. Policija ga jè vzela v varstvo in dognala, da je posestnik Ir. Vrtač-nik iz Senožeč. Moža se je zmešalo in je hotel iti pod vlak.
o Nesreča vsled mine. V kame-nolomn v Conskih pri Malem seltt je kamen iz mine zadel v glavo mimoidočega Antona Premusa, očeta petih otrok, ter ga obit
Koroške novice.
v Občinske volitve v Celovcu.
Pri občinskih volitvah v Celovca so bili izvoljeni: Andrej Berger z 341, Hans Kuder z 335, Hans Morero z 334, A. Riedl z 337 in Fr. Hofer z 297 glasovi; v manjšini so ostali kandidati „Komunalnega društva" z 220 do 206 glasovi in nemško nacijonalni kandidat Viktor Hans Granig.
v Labod. Pri popravljanju slamnate strehe je spodrsnilo pokrivačn Andreju Sideju. Padel je 7 m globoko in si zlomil levo roko.
V seznamn sodnih izvedeneev za Koroško, ki ga je sestavilo deželno nadsodišče v Gradcu na podlagi zaslišanja političnih deželnih mest, ni niti jednega Slovenca. 90.000 koroških Slovencev je torej brez vsakega zastopnika v seznamu sodnih izvedencev. Med izvedenci za slovenski del Koroške so znani nemški strankarji, kakor Nagele, Seifritz, Reiner in drugi. Pitreich se
čafci pod;Hocheaburgerjem varnega in zato skaša sedaj zate vlade fla vsó moč gérmanizirati.
v Požar. Dne 21. tm. so začela pri sv. Mariji v Žili goreti zraven cerkve 3 poslopja. Prišlo je sicer tàkój na lice desta , več požarnih ; bramb, a niso mogle ničesar več reški, ker je manjkalo vode.
Primorske anice.
d Kolesarsko društvo „Daniea" v Goriei napravi veliko cest&o dirko od; Mirna do Gorice na daljavo 4*75 km. Dirka bode dne 20, junija t. 1. Delili se bodo tudi darila.
d Pevsko In glasbeno društvo v Gorici bo imelo dne 5. junija svoj redni pomladanski koncert.
d Ponesrečil se je Anton Mažgon v Gorici. Padel je po stopnicah tako nesrečno, da je bil v par minntah mrtev. Pokojnik je bil v svoji mladosti novinar in je sodeloval pri raznih' nemških listih v Trsta.
d Slovensko posestvo prodano italjanskema podaniku. Slovenski veleposestnik g. Kocjančič je prodal svoje obsežno posestvo prav na jezikovni meji — Italjanu in celo podanika sosedne države. Tako je prešlo po malomarnosti zopet lepo slov. posestvo v italjan8ke roke.
d Goriški deželni zbor bo morda; sklican sredi junija, tako poročajo dunajski listi. „Soča" pravi, da kluba večine o tem še nič ne vesta.
d Hrvatsko deželno gledališče j bode igralo v Trstu od 26. do 30. junija v Narodnem domu. Nastopale bodo najbdljše moči: gospa Strozzi, gg. Fijaa, Borštnik itd: Tržačaaom se obetà izreden umetniški užitek.
o Pri obč. volitvah v Oprsju v Istri je bil izVoljen za župana dr. Iv. Pesante.
o Začasno vodstvo razsodišča za pokojninsko zavarovanje pri deželnem uradti splošnega pokojninskega zavòda v Trstu je dobil dež. sodni sfatnik dr. Anton Povšič.
Po sveta.
dì Hrvaški esperantisti imajo Že lastno glasilo. Pred kratkim je izšla 2. št. „Kroata Esperantist»" s prevodi iz hrv. slovstva, strokovnimi članki ter vestmi List izhaja v Zagreba pod uredništvom Mniče {il. Bedkovič ter stane letno 3 K.
Najnovejša brzojavna ia
tftleffttüICnai_9oraiäla.
Državni zbor.
I	»i	SsMSw-VMt«'. «>••' *mx
o Dunaj, 24. maja. (Brz. N. D.) i Proračunski odsek razpravlja o proračuna justičnega ministerstva Najprvo ; je poročal baron Morsey. Nato je ru-sinski poslanec Olesznicki govoril o potrebi nove organizacije v upravi in o reformi upravnega postopanja. Povdarjal je, da mora država prevzeti jamstvo za škodo, ki jo atrpe stranke vsled protipostavnega uradovanja njenih uradnikov in zahteval reformo policijskega kazenskega prava in polic, kaž. postopanja. Iz političnega stališča Rusini ne morejo imeti do sedanje vlade nikakega zaupanja. — Poslanec Ceglinjski je razpravljal o nevzdržlji-vih razmerah pri galiških občinah. — Posi. Vukovič je interpeliral ministra o načrtu zakona za izseljevanje, katerega naj predloži odseku. Nato se je seja prekinila do 3. popoldne.
Demonstracije za lvovsko vseučilišče.
o" Lvov, 25. maja. (Brz. „Nar. D.") Vsled storjenega sklepa je danes pri-
čela tridnevna - stavka na tukajšnjem vseučilišču v svrho demonstracij za!iz-popolnjenje vseučilišča, pomnoženje stolte, prenredbo klinik in zgradbo novega vsenčiliškega poslopja. Deputacija 6 članov se je podala s tozadevno peticijo na Dunaj.
Ogrska ministerska kriza.
a Budimpešta, 25. maja. (Brz. „Nar. Dn."). Ogrska korespondenca izjavlja, da Ogri ne pripisujejo nikake važnosti • vestem dunajskih listov o- novi podlagi za razvozlan je ogrske ministerske krize.
a Dunaj, 25. maja. (Brz. „Nar. D.-4). Vodja Ogrskega ministerstva dr. We-kerle je bil danes predpoldan v ogrskem ministerstvu. Proti 11. uri je obiskal ministra zunanjih zadev barona Aehrentiala in je imel ž njim daljši pogovor. Cesar ga najbrž šele jutri pozove v posebno avdijenco in jutri popoldan namerava odpotovati nazaj v Budimpešto.
a Budimpešta, 25. maja. (Brz. „Nar. Dn."). V najbolje informiranih političnih krogih se zatrjnje, da še tndi sedaj ne bo pala odločitev v ministerski krizi.
a Budimpešta, 25. maja. (Brz. „Nar. Dn."). Tnkaj se govori, da se namerava Franc Kossuth popolnoma odtegniti političnemu življenju. Ta svoj sklep bo baje objavil v nekem pismu iz Wiesbadena, kamor misli iti v kratkem v zdravilišče.
Vseslovanski kongres v Petro-gradu.
o Petrograd, 25. maja. (Brz. N.D.) Sinoči je bil na čast slovanskim gostom v političnem klnbu banket, kate-Tega so se udeležili vsi klnbovi člani in vsi slovanski zastopniki. Govorilo se je več napitnic. Danes je bila seja slovanskega dobrodeln. društva, kateri so prisostvovali tudi slovanski zastopniki, ki jih je občinstvo navdušeno pozdravljalo. Sejo je otvoril predsednik Nariškin, ki je v vznesenih besedah pozdravil vse navzoče. Kulakovskij je govoril o zgodovini slovanskega zbliževanja, Dudikievič pa o pomenu mogočne Rusije za vse sosedne slovanske narode. Arhangelski zbor je nato zapel več narodnih pesni. Posi. Kra-maf je napravil včeraj več posetov, med drugimi tudi na avstrijskem poslaništvu in pri ministerskem predsedniku Stoljipinu.
Not škandal ruske vlade.
o Petrograd, 25. maja. (Brz. N. D.) Rnska vlada je pred novim škandalom. Izkazalo se je namreč, da je zveza „pravih ruskih ljudi j" delo rnske vlade in da je vse, pogrome učinila po nalogu vlade. Tudi umor naprednega poslanca Hartenšteina ima baje na vesti.
Nemški cesar v Rimu.
a London, 25. maja. (Brz. .„Nar. Dn."). Rimski dopisnik „Globe" poroča, da bo nemški cesar Viljem ob priliki jubileja italjanske svobode leta 1911. prišel obiskat italjanskega kralja Vik-to:ja Emanuela v spremstvu vseh nemških zaveznih knezov, kakor lani ob priliki jubileja avstrijskega cesarja na Dunaj.
Usoda Krete.
a Pariz, 25. maja. (Brz. „Nar. Dn"). JEho de Paris" poroča, da Visoka porta nikakor ne bo flripnstila, da bi Grška neaktirala Kreto, katere težnje podpira Italija, ampak bo Kreti raje dala avtonomijo kakor otoku Samosu.
Yeleizdajski proces v Zagrebu.
58. dan razprave.
Senat odredi, da se morajo po § 225 do daljne odredbe odstraniti obtoženci iz sodne dvorane, ker se niso pred sodiščem dostojno obnašali. Obtoženec Čorič se razuntega kaznuje z zaporom 24 nr in postom.
6.	priča Matija Kukavica, poljedelec v Crkvenem Boku, kaznovan na 3 mesece zapora radi zločina teške telesne poškodbe.
Preds. : Ali je bil pri parohn Badn Kokotovičn v Cerkvenem Boku kak sestanek ?
Kukavica : Da, takrat ko je prišel dr. Stojanovič.
Proda.: Pred preiskovalnim sodnikom ste pa rekli, da je oni sestanek sklical Tanasija Oblakovič.
Kukavica: Tega jaz nisem rekel. Jaz z Oblakovičem nisem nikoli govoril.
Dalje pravi priča, da se je sestanek vršil v hiši paroha in našteva po vrsti vse one, ki so bili prisotni. Bil je zraven tudi katoliški pop iz Lonje.
Preds. : Ali se je klicalo : Živila Srbija?
Kukavica: Klicalo se je:, Živio dr. Stojanovič, Živilo srbsko svojstvo.
Preds. : Jaz vas vprašam, ali se je klicalo: Živila Srbija?
Kukavica: Ne vem. ^ , «
Natančnejega priči nič znano. O priči Turajličn pravi, da je pošten človek.
Drž. pravdnik: Ali ste i preiskovalnemu sodniku izpovedali resnico?s
Kukavica: Tako je res, kakor sem dal na zapisnik.	■ „ -!
Preds. : Glede na to, da je priča izjavil, da je vse ono res, kar je izpovedal pred preiskovalnim sodnikom, a se danes ne spominja vsega, se naj prečita njegov zasliševalni zapisnik.
Dr. Lukinič izprašuje pričo glede sestanka in ga opozori, da se ni klir calo: „Živilo srbsko svojstvo" ampak „Živila srbska zavest",
7.	priča Mile TodoroviČ, ratar v Cerkvenem Boku. Ni mu znano, da bi se vršili v šoli v Strmenu kaki tajni sestanki. Nekoč ga je Turajlič nagovarjal naj gre prisluškavat, kaj ;se govori v šoli, a oi* ni imel časa. Slišal je, da se te seje zaradi tega vrše, da bi oni kraji pripadli pod Srbijo.,
Preds.: Ali stè vi bili kedaj na sestanka pri parohn?
TodoroviČ : Nisem bil, ker nisem bil doma. Slišal sem samo govoriti, da se je klicalo : Živila Srbija.
Dr. Lukinič vpraša pričo za neka pojasnila. Ker priča ni nobenega izmed obtoženih z imenom navedel, jim predsednik ne da besede. Obtoženci vložijo vsi po vrsti ničnostne pritožbe.
Preds.: Ne bodite smešni.
Kačar: To ni smešno; predložen sem na vešala.
Preds. : Ker ste to rekli, naj o tem sklepa senat. Po kratkem posvetovanju razglasi predsednik sklep senata, s katerim se Kačar obsodi na dva dni samotnega zapora s postom in se po zaslišanju do daljne odredbe ima izključiti kot nemirnež od obravnave.
Dr. Lukinič vloži ničnostno pritožbo, ker se obtožencem ni dala beseda.
8.	priča Mile Kalinič, ratar v Crkvenem Bokn. Ne zna nič podrobnega, Samo to ve, da se takrat, ko je še bil občinski svetnik, ni uradovalo v cirilici.
9.	pričaNikola Radjenovič. iz Ivanj-skega Boka. Ne izpove nič važnega, razlike med srbsko in hrvaško zastavo ne pozna. Obtoženci odločno pobijajo njegove izpovedbe.
10.	priča iovo Mašala, upravitelj obšne v Crkvenem Boku. Govori o volilni borbi za občinski zastop. Slišal je o tajnih sestankih v šoli v Strmenu. Nazivajo ga madžaronom, ker je njegov oče zmiraj držal z vlado. Nadaljevanje razprave danes.
Trinicene.
24. m a j a.
Kava v Hamburgu: San tos Good Average za maj 34'—. za september 32*50,, za december 3150, za mare 31*25. Tendenca stalna.
Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 24*45, nova kampanja K 23 95. Tendenca mirna. — Vreme megleno.
Budimpešta, 24. maja. Pšenica za maj 14 99, pšenica za oktober K 12*88, rž za maj K — —, rž za oktober K 10'05, oves za maj K —'—, oves za oktober K 7'62, koruza za maj K 7 82, koruza za julij K 7*93, ogrščica za avgust K 15*40. Premet 12.000 met. st.
Budimpešta, 24. maja. Svinj ad: ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 144 do 146 vin., mlade, srednje 145 do 146 vin., mlade, lahke 145 do 146 vin.; zaloga 26.802 komadov.
Svinjska mast v Budimpešti: 156—, namizna slanina 140*—.
Dunajska borza za kmetijske pridelke, 24. maja:
Pšenica in rž v ponudbi za 10 v cenejša, konzum ni kazal nobenega veselja za nakup, promet skoraj popolnoma zastal. Oves vzdržal ceno, dočim postala koruza za 5 vin. cenejša. Ječmen se držal medlo.
Pro du k tni.tr g. Pariz: moka za tekoči mesec 34'15, moka za prihodnji mesec 34*90, moka za maj — avgust 35"55, moka za sept. — decemb. 32*90, pšenica za tekoči mesec 27—, pšenica za prihodnji mesec 27*45, pše-
nica za maj — avgust 27 —, pšenica za sept. — dee. 25*—, rž za tekoči mesec 18*50, rž. za prihodnji. mesec 18*85, rž zk maj — avgust 18*7*5. rž. za sept. — dee. 18'85.
Tendenca: moka in pšenica: trdna, rž: mirna. Vreme lepo.
Sprejme se takoj dobro izvežban
kuhar
za zasebno hišo z mesečno plačo 80 K ali pa tudi zakonska, mož kot kuhar, žena za hišna dela ali kot šivilja v kraju. — Ponudbe na ravnateljstvo krapinskih topile Hrvaško. 3-3
Prana se!
ANTON SUHI;
= v Ljubljani =
sv Petra cesta štev. 8
pri nakupu platna, prtov, pr-tičev itd., bombaževinastega blaga, švicarskih vezil.
Opreme za neveste
perilo za gospe in gospode sé
izdeluje doma in po meri. Cene nizke. Blago dobro.
Pralnica in svetlolikafnica v Kolodvorskih ulicah 8.
m
mm
in modno blago :: za obleke ::
priporoča firma
tvornica za snkno
v Humpolcu na Češkem. TvoMške cene. Yzorci franko.
112 60-39
TRGOVINA s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem priporoča: kian-
- celijski, konceptni, pismeni, doku-
§sss mentni, ovitni, barvani itd. papir. Prodaja c. kr. dol. knjig in igralnih kart. Lastna, zaloga šol. zvezkov in risank. Svinčniki, peresa, peresniki, vsake vrste črnilo in barve, radirke, tablice Itd. Največja zaloga vseb tiskovin za krajne šolske svete, občinske nrade, hranilnice in posojilnice, okraj, zastope, župnijske nrade, odvetnike, notarje, privatnike itd. Trgovske knjige v vseh velikostih, z eno ali dvema kolonama črtane, vezane v papir, platno, gradi ali pa v polnsnje. Dopisnice nmetne, pokrajinske in drnge. Zavitki za nrade v raznih velikostih. Holitvenike itd. Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba. Cene nizke.
Zvezna tiskarna v Celju
Schillerjeva cesta it. 3.	Cek. račun it. 75.222.
IISKOVINE v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa nepre-čitane v koš. Sleherni ki to upošteva in deluje dosledno v
tem smisln, zaino re vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku usili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. ooooooooooooooo Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na poljn moderne tiskarske tehnike je „Zvezna tiskarna v Celju". Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisknlmi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalniml pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenj. stranke.
UTDOBNO urejena ter opremljena z najnovejšimi pomožnimi stroji, z
- modernimi črkami ln okraski se
ISS priporoča slav. občinstvu, korpo-racijam, društvom in uradom v izdelovanje vseh v svojo stroko spadajočih del od najpriprostejše do najfinejše izpeljave. Vezanje knjig za privatnike, društva in korporacije se izvršuje v najkrajšem času. Trgovske knjige v zelo trpežni vezavi. Hranilne in zadružne knjižice s črnim, zlatim in barvastim tiskom v. moderni izpeljavi. Zapisniki vsakovrstne oblike. Galanterijska dela. Natis na trakove. Časopisne mape za kavarne, gostilne in društva. Aktni fasciklji za odvetnike in urade. Za trgovce, tovarne in obrtnike se najhitreje izvršujejo vzorčne knjige. Strogo solidno delo. Primerne cene.
.r
43 150—56