\ TUR!ZEM • časopis za menedžment in trženje v turizmu • Letnik X/79 • April 2005. ~ Izdaj~ Slovenska Tu~istična Organizacija NAPOVEDNIK: TEMA MESECA 8. slovenski turistični forum, Bled, 9. in 10. junij Stran 2., 3. in 4. O etičnih dilemah turizma Stran s red vrati ·e . slovens i turistični forum Slovenski turistični forum, ki ga Slovenska turistična organizacija letos pripravlja že osmič zapored, pomeni javno usklajevanje stališč o razvojµ turizma na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Na forumu se letno preverjajo strateške usmeritve, teko- ča politika in najpomembnejši projekti slovenskega turizma. Letošnji slovenski turi- stični forum bo potekal 9. in 10. junija 2005 na Bledu na temo (R)evolucija interne- ta in novih tehnologij v turizmu. Na dvodnevnem dogodku vam bomo postregli s številnimi predavanji, delavnicami in razpravami, in sicer v družbi priznanih tujih in domačih predavateljev, s panelno razpravo z znanimi in zanimivimi sogovorniki, sve- čanim večernim dogodkom in podelitvijo prestižne nagrade Sejalec za inovativne in kreativne turistične proizvode. Poseben pečat bo letošnjemu forumu dala 10. oblet- nica dela Slovenske turistične organizacije. Slovenski turistični forum je namenjen vsem predstavnikom turistične panoge, zato vas vabimo, da že danes na koledarju obkrožite datuma poteka letošnjega foruma. Vidimo se na Bledu 9. in 10. junija! (več o letošnjem forumu lahko prebere na 2., 3. in 4. strani TUR!ZMA) Andrej Sovinc, Anders Steene Stran 6. in 7. KOMENTAR www.slovenia.info Poštnina p lačana pri pošt i 1121 Lj ubl jana Sl~venija ~C>~tV&-JA 10 LET SLOVENSKA TURISTIČNA ORGANIZACIJA Pomembno je, da . zmaguje turizem \ '; BOJAN MEDEN - SLOVENSKA TURISTIČNA ORGANIZACIJA Tokratni uvodnik je zadnji, pod katerega sem bom podpisal in moj namen nikakor ni, da bi pojasnjeval okoliščine, ki so me pripeljale do odstopa 5r funkcija direktor- ja Slovenske turistične organizacije, pa tudi ne, da bi nizal vse, kar smo v tem času skupaj naredi- li. Predvsem želim neobremenjeno podati pogled za nazaj in videnje organizacije za naprej. Svoje vodenje slovenske nacionalne turistične organizacije ocenjujem v luči njenega celotnega de- lovanja. Desetih let torej. Kje smo? In kje bi lahko bili? Bi lahko naredili več? Pred slabimi štirimi leti sem prevzel vodenje Slovenske turistične organizacije praktično čez noč. časa za gledanje nazaj in seciranje opravljenega ni bilo. Potreba po analiziranju preteklega seveda vedno obstaja, vendar predvsem v smislu vzpostavitve mehanizmov za sprotno spremljanje uspešnosti poslovanja - kar smo na primer na STO vzpostavili v obliki v poslovnem svetu dobro poznane metode Balanced Sco- recard - in ne neštetih revizij in kritiziranja vsega, kar so naredili predhodni~i. Ob prevzemu vode- nja te krovne turistične organizacije je bilo predvsem vse moči in sile potrebno usmeriti naprej, na eni strani v izvedbo stotine povsem konkretnih tržnih aktivnosti na številnih trgih in na drugi v stra- teško načrtovanje za naprej. Vzporedno pa seveda najti čas za kontinuirano spremljanje in upošte- vanje trendov na svetovnem turističnem trgu ter nenehno spogledovanje z nam primerljivimi turi- stičnimi destinacijami. Delovanje na osnovi dobrih in učinkovitih strateških dokumentov, a hkrati z največjo možno mero prilagodljivosti in odzivnosti. Mislilll, da lahko suvereno rečem, da smo v tem pogledu kljub svojevrstnemu ustroju javnega sektorja pr~j gibčna mačka kot okoren slon. V tem času smo dobili razvojno turistično strategijo, ki smo jo na STO po svojih najboljših močeh pretopili v marketinško. To so bila naša strateška izhodišča vse od leta 2002 naprej. že v prete- klosti so se pojavili pritiski po spremembi koncepta promocije, pa tudi prav v zadnjem času so bili izrečeni očitki , da »je promocija Slovenije preveč konzervativna, da so orodja neustrezna, da učin­ kov nekaterih kampanj ni((. V prej omenjeni marketinški strategiji smo dejansko s pomočjo tujih strokovnjakov analizirali vsa promocijska orodja, ki jih je STO uporabljala v preteklih letih. Pogle- ll!l!ll•Hl·.-2.~'J, ' dali smo natančno, kako to počnejo tisti, ki jim, preprosto, uspeva in od katerih se pač lahko ne- kaj naučimo. Ponovno smo ug.otovili predvsem to, da vse to počnejo tudi drugi oziroma da vse, kar počnemo mi, počnejo tudi uspešni, z nezanemarljivo razliko, da to počnejo že daljši čas, v več­ jem obsegu in s posledično močnejšim prepletanjem različnih orodji, za vsem tem pa stojijo moč­ nejše ekipe. Seveda smo glede na razvoj novih tehnologij začeli razvijati nove medije, poseben poudarek dali tudi pridobivanju market intelligence, pretehtali nekatera orodja, prevetrili strukturo trgov itd. A ni nič tako dobro, da ne bi moglo biti boljše ... Smo v svet posredovali pravo sporočilo, kaj je Slovenija in kaj ponuja? Smo pravilno skombinira- li orodja tržnega komuniciranja? V zadostnem obsegu? Takojšnjega pritrdilnega odgovora zagoto- vo ne morem dati. Pa tudi zanikati ne. Kaj je torej tisto, kar nam manjka? Zakaj se Slovenija še vedno bori na povsem elementarnem bojnem polju - doseganju prepoznavnosti (pri čemer ne po- zabimo, da v tej bitki nismo edini)? Je razlog preprosto v tem, da smo majhni, neproblematični, da Slovenija ne pretresa mednarodne javnosti s šokantnimi dogodki? Kaj bi morali narediti, da nas bi žaromet svetovne javnosti oplazil malo bolj kot lani ob vstopu v Unijo, ko se nas je pod snopom svetlobe drenjalo kar deset? Kaj bi morali storiti, da bi se nas svetovna ali vsaj evropska javnost zapolnila enkrat za vselej? Kampanja včeraj in danes, pa jutri - pa četudi najobsežnejša in najce- lovitejša na tujih trgih doslej (kot je na primer kampanja Slovenija poživlja) - zagotovo ni dovolj! Ne pozabimo, da imajo tradicionalni in razviti turistični trgi za sabo desetletja in desetletja skupne- ga sobivanja, razvoja in učenja . Brez bližnjic, z vsemi padci in vzponi, neuspešnimi in uspešnimi po- skusi, pri čemer je nezanemarljivega pomena seveda dejstvo, da ti piramidalni turistični sistemi res dobro funkcionirajo le, če ima na vrhu tudi razumevanje in podporo države - ne zgolj načelne, tem- več v prvi vrsti strateške in sistemske, že v drugi pa spodbujevalne, s konkretnimi ukrepi. Ob tem pa še dodatno zavedanje o pomenu integriranega pristopa k oblikovanju imidža celotne države, od katerega pridobijo vsi. Prav v turizmu smo bili zadnja leta tisti, ki smo trkali na številna vrata. Torej, za konec še hitra bilanca in pogled naprej. Ali lahko rečem, da sem zadovoljen s preteklimi skoraj štirimi leti? Tudi tu žal ni enostavnega odgovora. Zagotovo so bile izgubljene priložnosti, za- gotovo kdaj ne dovolj fleksibilno delovanje, pa tudi kdaj prevelika pričakovanja in preokorno okolje, a z upoštevanjem gornjega orisa lahko rečem, da ja - sem zadovoljen in ponosen! Imeli smo jasne cilje, dobro začrtano pot, predano in motivirano ekipo in tudi - uspehe. A tudi vse to pač ni dovolj. Niti Slovenski turistični organizaciji, niti slovenskemu turizmu ne bo uspelo, če ne bomo razvili dvo- smernega pristopa - od spodaj navzgor in hkrati od zgoraj navzdol. Država bo morala narediti več na oblikovanju učinkovitih spodbujevalnih mehanizmov - in to ne samo za nekaj velikih turističnih grupacij, temveč tudi v smeri spodbujanja podjetniške inovativnosti v turizmu - turistična podjetja pa dejansko prepoznati moč v povezovanju in sodelovanju. Stran z vrtičkarstvom! Prav tu pa je priložnost Slovenske turistične organizacije - izgraditi še trdnejšo organizacijo, ki prepoznava po- trebe gospodarstva in ponuja povsem konkretne priložnosti in rezultate. To je zagotovo pravilna pot. Edina! In to ne glede na to, kdo jo bo vodil. .. 1 SLOVENSKI TURISJ"ICNI FORUM • TU R!ZEM._• 2 . : · '"'; ·· ::--.:-- ·-·: . -- ~ :. , _._... . .; ·-- - -· ,.- .. -~"°"":; - -,. ........ :-~;~::~:...-.-'° ·~:!::· - . - -· ... . . _, -~ - \:- 8. Slovenski turistični forum-(r)evolucija interneta in novih Slovenska turistična organizacija v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo letos že osmič organizira najpomembnejše strokovno srečanje v turistični panogi Slovenije - Slovenski turistični forum, ki bo letos potekal 9. in 10. junija 2005, tokrat na Bledu. KARMEN NOVARLIČ, KARMEN.NOVARLIC@SLOVENIA.INFO, MAG. TINKARA PAVLOVČIČ, TINKARA.PAVLOVCIC@SLOVENIA.INFO Na podlagi analiziranih anket 7. slovenskega turističnega foruma, ki je potekal lani v Ljubljani, mednarodnih trendov in potreb ter želja turističnega gospodarstva, bo 8. slovenski tu- ristični forum potekal predvsem v luči uporabe informacijsko- komunikacijskih tehnologij v turizmu. 8. graditi je treba na odnosu država - turizem in hkrati ta od- nos izboljšati; 9. razviti je treba blagovne znamke. Na forumu so kot predavatelji in udeleženci okroglih miz med drugim sodelovali: magi--Oarja Radič, Bojan Meden, MBA, Jure Apih, dr. Alja Brglez, Marta Kos, mag. Cveto Stantič, Eva Štravs, dr. Miro Kline, Dušan Bencik, mag. Roman Matek, Ja- nez Pergar, Branko Tomažič, Stanislav Valant, Matej Kovač idr. Na 6. slovenskem turističnem forumu 2003 z naslovom »EU - nova priložnost za slovenski turizem« so udeleženci poslu- šali zanimive referate in razprave o: • predlogu turistične politike za leto 2004; • strategiji trženja slovenskega turizma v obdobju 2003-2006; Letošnji forum razkriva: uspehe slovenskega turizma v lan- skem letu, uspešnost uresničevanja slovenske turistične politi- ke, strategijo razvoja integralnega turističnega informacijskega sistema 2005-2007, nasvete turističnemu gospodarstvu glede »on-line« distribucijskih priložnosti, mednarodne e-trende in nastajajoči evropski turistični portal, ključne dejavnike uspeha iskalnega marketinga in vlogo oglaševanja na spletu, skrivnosti dobrih in slabih spletnih strani, kaj se skriva za pojmom CRM in njegova uporaba v praksi, bitko za prevlado med distribucij- skimi potmi, nove možnosti za učinkovitejše poslovanje ... • možnosti prijave in izvedbe turističnih projektov v okviru strukturnih skladov in kohezijskega sklada; Slovenski turistični forum skozi leta • primere uspešnega izkoriščanja evropskih spodbud na pod- jetniški ravni; Slovenski turistični forum velja za najpomembnejše stro- • primere uspešnega izkoriščanja evropskih spodbud na re- kovno srečanje turistične stroke na domačih tleh. Slednji se , gionalni ravni. vsako leto odvija na drugih lokacijah. Tako je v letu 2002 po- tekal v Hotelu Perla, leta 2003 v Termah Maribor oz. v Hotelu Podani so bili cilji foruma: Habakuk in 2004 v Hotelu Lev. Pred nami je 8. slovenski turi- • preverili smo uspehe slovenskega turizma v letu 2002 in do- stični forum, ki bo 9. in 10. junija potekal na Bledu. Na Slaven- bili potrditev podanih smernic za trženje slovenskega turiz- ski turistični organizaciji ugotavljamo, da število udeležencev ma v letu 2004; foruma iz leta v leto narašča, na letošnjem forumu tako priča- • preverili smo uspešnost uresničevanja turistične politike v kujemo do 250 udeležencev. letu 2003 in podali usmeritve za leto 2004; · 300 250 :;.,200 B i150 >N .! a, 100 "! .9 50 ·s: .! >U, o Pregled najpomembnejših vsebin preteklih turističnih forumov: J Na 5. slovenskem turističnem forumu 2002 z nasiovom »Turizem za Slovenijo in Slovenija za turizem« so udeležen- ci poslušali zanimive referate in razprave o: 1. predlogu turistične politike za leto 2003; 2. strategiji trženja slovenskega turizma v obdobju 2003-2006; 3. tržnih raziskavah v turizmu; 4. sinergiji turističnega podjetja z lokalno regijo; 5. turizmu za Slovenijo in Sloveniji za turizem (okrogla miza); 6. vizijah novih turističnih baronov (okrogla miza). Podani so bili cilji za slovenski turizem v prihodnje: 1. cilji morajo biti skladni z razvojno in trženjsko strategijo slo- venskega turizma; 2. povečati je treba zasedenost turističnih objektov; 3. povečati je treba cene in potrošnjo na gosta; 4. izboljšati je treba turistično ponudbo Slovenije in v ponud- bi izkoristiti nekatere močne potenciale, kot sta na primer šport in gostoljubnost; 5. najpomembnejši cilj naj bo povečanje in izboljšanje promo- cije Slovenije in slovenskega turizma v svetu; 6. raven slovenskega turizma je treba pripeljati na konkurenč­ no raven Avstrije; 7. potrebna je združitev kapitala in vizij; Slonnljo Ljubljana 2004 Bled 2005 6. slovenski turistični forum Terme Maribor, Hotel Habakuk, 20. in 21. maj 2003 EU - nova priložnost za slovenski turizem n,u,.,u .. o .... , .. ,, - • pokazalo se je, da se slovenska turistična podjetja ne boji- jo vstopa v Evropsko unijo, več kot polovica predstavnikov anketiranih podjetij pa ne vidi slabosti in nevarnosti za svo- ja podjetja ob vstopu Slovenije v EU; • predstavljen je bil nov sistem in arhitektura tržnih znamk - za doseganje večje prepoznavnosti Slovenije kot turistične destinacije. Sistem predstavlja nov začetek in osnovo poti - s ciljem ustvariti turistično Slovenijo kot prepoznavno evropsko tržno znamko. Na forumu so kot predavatelji in udeleženci okroglih miz med drugim sodelovali: mag. Mateja Mešl, Bojan Meden, MBA, mag. Darja Radič, Igor Bavčar, Zoran Jankovič, Karl Heinz Muller, Brendan Russel, Rok V. Klančnik, Srečo Peterlič, Tuula Lindberg. Na 7. slovenskem turističnem forumu 2004 z naslovom »Slovenija poživlja - turizem poživlja« smo: r • preverili uspehe slovenskega turizma v letu 2003; • preverili uspešnost uresničevanja slovenske turistične poli- tike; • predstavili akcijo tržnega komuniciranja »Slovenija poživlja«; • predstavili pomen in vlogo destinacijskega managementa; • na praktičnih primerih pridobili nekaj idej o vodenju desti- nacijskega managementa doma in v tujini; • razpravljali o pomenu pospeševanja prodaje Slovenije na perspektivnih trgih - avio destinacijah; ' • prvič podelili Sejalca, nagrado za inovativne in kreativne tu- ristične proizvode. Na forumu so kot predavatelji in udeleženci okroglih miz med drugim sodelovali: mag. Anton Rop, Bojan Meden, MBA, mag. Darja Radič, dr. Matej Lahovnik, Sue Warren, Christoph Englel, Borut Sočan, mag. Maj~ Pak, Dušan Bencik, Janko Humar, mag. Janez Sirše, Marjan Hribar, dr. Tanja Mihalič, Tomislav (eb,.dr. Branko Lučovnik, Vinko Može, Ja_oi;z Pergar . .... . . . .. - ... ';:::: ... -· - • -'- .!,. ~-.-· ,. , . . ... - _ .. • • ,; • • ·:·~ . • · . • tehnologij v turizmu 8. slovenski turistični forum 2005 (9. in 10. junij 2005): (R)evolucija interneta in novih tehnologij v turizmu Internet in nove infonnacijske tehnologije so v zadnjih letih bistveno vplivale in spremenile poslovanje podjetij in orga- nizacij po svetu. Turizem ni nikakršna izjema, saj se največja re- volucija novih tehnologij in interneta v turizmu odraža ravno na področju distribucije turističnih proizvodov in storitev. Paradok- salno je internet kot distribucijski kanal po eni strani omajal ne- katere ključne predpostavke klasične distribucijske teorije in lah- ko izloča in zmanjšuje vlogo nekaterih tradicionalnih posredni- kov, po drugi strani pa omogoča nastajanje novih. Tradiconalno so v potovalni industriji nastopali zgolj organizatorji turisti čnih potovanj in turistične agencije, pojav interneta pa omogoča tudi delovanje različnih, t.i. virtualnih posrednikov. Le-ti obsegajo tako spletne nastope ponudnikov, nacionalne turistične portale, virtualne agencije, spletne aukcije, vertikalne portale, itd. Nova dinamika zahteva proaktivne prilagoditve tradicionalnih turi stič­ nih posrednikov, turistična hotelska industrija pa se v poplavi različnih tehnoloških rešitev in možnosti nemalokrat sprašuje, kateri distribucijski kanal izbrati in pod kakšnimi pogoji. Uspeh igralcev v turistični industriji v prihodnosti bo odvi- sen od zmožnosti podjetja, da ustrezno spremeni č\li prila- godi "stari" poslovni model in izkoristi prednosti ter spreme- njene okoliščine novih informacijskih tehnologij. Podjetja bodo morala zato še toliko bolj razmišljati ne samo o novih di- stribucijskih možnosti, temveč tudi o povezovanju in vzpostav- ljanju dolgoročnejših odnosov z drugimi igralci na trgu, o do- stopu do novih proizvodov in trgov ter nenazadnje o bolj ino- vativnih trženjskih praksah. Ste si o vlogi interneta v turizmu že ustvarili mnenje? Ste se na »on-line« izzive ustrezno odzvali ali pa bo ravno forum odlič· na priložnost, da storite korak naprej? Si zastavljate vprašanja, za katera ne najdete niti pravih sogovornikov, kaj šele odgovorov? Prepričani smo, da boste na 8. slovenskem turističnem forumu v dobri družbi odličnih strokovnjakov našli odgovore in nove ideje ter da bodo predstavitve, delavnice in razprave pogledale tudi pod površje dilem, ki jih odpirajo sodobni trendi v e-svetu. Glavna sponzorja letošnjega Slovenskega turističnega foruma sta podjetji SRC.SI in Abraxas. SRC.SI AB.RA XAS . ... SLOVENSKI TURISTICNI FORUM• TUR!ZEM • 3 '• -... .. -~-- --=·-··=--··-· - ~~ . . . . . ··· - _...... -~~ ... ~: .. - --- ... ...... ~~~::~:.:·' ;_;;;... - . - . Program 8. slovenskega turističnega foruma, Hotel Golf 9. in 10. junij 2005 ČETRTEK, 9. JUNIJ 2005: 8.00-9.15 9.15-9,45 9,45-10.15 10.15-10.45 10,45-11.15 11.15-11.45 11.45-12.15 12.15-12-45 12-45-13-15 13.15-13.30 13.30-15.15 15.15-15.50 16.00-18.00 16.00-16-45 16-45-17.15 17.15-18.00 Registracija udeležencev Poživljajoča otvoritev foruma Mag. Andrej Vizjak, minister za gospodarstvo Mag. Barbara Gunčar, v.d. direktorja STO Vloga vzpostavitve centralnega rezervacijskega sistema pri uresničevanju turistične politike v Sloveniji Marjan Hribar, vodja direkotrata za turizem Usmeritve delovanja Slovenske turistične organizacije za leto 2006 Mag. Barbara Gunčar, v.d. direktorja STO Razprava Odmor Destinacijske management organizacije (DMO) v letu 2010 * dr. Arthur Oberascher, predsednik European Trave! Comission Razkritje spleta ... Hotelske rezervacije in strategija na področju distribucijskih sistemov z vidika potovalne industrije* Mike Jones, Delta Squared Redefiniranje turistične distribucije - vpliv spletnih posrednikov * Alyson Dombey, Partners in Marketing Razprava Odmor za kosilo Predstavitev Strategije razvoja integralnega turističnega informacijskega sistema 2005-2007 in razprava mag. Tinkara Pavlovčič, Slovenska turistična organizacija SEKCIJE A: Vsebine, namenjene osebam javnega prava (L TO, občinam, javnim zavodom ... ). Nova turistična družba: Deset marketinških zapovedi Jacques M. Bourgeois, THR, lnternational Tourism Consultants ODMOR E-CRM za destinacijske management organizacije Christian Mauer, Christian Mauer eSolutions SEKCIJE B: Vsebine, namenjene osebam zasebnega prava (hoteli, agencije ... ). Turizem in svetovni splet: ideal _zaokrožene uporabniške izkušnje Vuk C'Osič, Case Sensitive Vloga novih informacijskih tehnologij v hotelskem poslu (poudarek CRM v hotelskem poslu) Marko Šmid, SRC.SI 20.00 Svečana večerja s podelitvijo Sejalcev, priznanj Slovenske turistične organizacije za inovativne in kreativne turistične proizvode PETEK, 10. JUNIJ 2005: 09.50-10.00 10.00-11.15 11.15-11-45 11.45-13.15 13.15-13.30 Iskalni marketing in pozicioniranje turistične ponudbe na svetovnem spletu ter razprava Primož Žižek, Noviforum d.o.o. Predstavitev zmagovalca in prejemnika Sejalca, zlatega priznanja STO Predstavitev aktualnih turističnih tem in novosti na področju informacijske tehnologije v turizmu: • Uvedba in uporaba sistema za odločanje v podjetju Kompas d.d. Luka Kukec, Kompas d.d • Turistično območje Pohorje: od e-informiranja k e-prodaji mag. Vesna Male, Zavod za turizem Maribor . • Spletne strani in njihov pomen na primeru Zdravilišča Laško Mojca Leskovar, Zdravilišče Laško • Ponudniki storitev v hotelirstvu (ASP - Application Service Provider) mag. Zvonko Kribel in Saša Planinc, UP, Turistica-Visoka šola za turizem • Spletni portal: www.panonske-terme.si Štefan Vtiraš, Terme 3000 d.d. Odmor Panelna razprava (razprava z vključevanjem sodelujočih na forumu): Bitka za prevlado med distribucijski- mi potmi; posledice in priložnosti za slovensko turistično gospodarstvo. Sodelujoči: • Janez Pergar, Kompas d.d., predsednik uprave • Janko Humar, L TO Sotočje, direktor • Marino Antolovič, Hoteli Bernardin d.d., član uprave • Zmago Skobir, Aerodrom Ljubljana in SPOT GIZ, konzorcij za pospeševanje turizma, č lan uprave Zaključek foruma * Predavanja v tujem jeziku bodo simultano prevajana. SLOVENSKI TURISTICNI FORUM • TUR!ZEM. • 4 . ··:;-_--· - - ~ •• . . · .. ··, , ...•... -'ff"' ' "; "">•<,·.:s-:·~-_.::~~-- ·,·:;;.,,. . - . '" . . .,,,. ,,- ·, Na 8. slovenskem turističnem forumu bodo aktivno sodelovali: Udeležence foruma bo na otvoritvi nagovo- ril visoki član vlade RS, mag. Andrej Vizjak: mag. Andrej Vizjak, minister za gospodarstvo Gospod Andrej Vizjak, magister elektroteh- nike, je po bogatih izkušnjah v zasebnem ~ektorju svojo karierno pot nadaljeval na področju državne uprave in leta 2000 po- stal državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Na volitvah v Državni zbor RS leta 2000 je bil izvoljen za poslanca. Želja po dejavnem sooblikovanju boljših razmer v domači občini ter uveljavi- tev brežiške občine in Posavja v sloven- skem prostoru sta ključna razloga, da je > leta 2002 sodeloval tudi na lokalnih voli- tvah in bil izvoljen za župana Občine Bre- žice. dne 3 . decembra 2004 je bil imeno- van za ministra za gospodarstvo Republike Slovenije. mag. Christian Maurer, samostojni sve- tovalec, Christian Maurer eSolutions Gospod Christian Maurer, magister filozo- fije, je germanist in strokovnjak na po- dročju informacijske tehnologije v turistič­ nem gospodarstvu. Zadnjih pet let je de- loval v avstrijski nacionalni turistični orga- nizaciji kot vodja oddelka informacijske tehnologije, od konca lanskega leta pa je samostojni svetovalec za strateški razvoj na področju elektronskega poslovanja. maghTinkara Pavlovčič, strokovna direktorica za raziskave in razvoj, Slovenska turistična organizacija Gospa Tinkara Pavlovčič je magistrski študij z odliko zaključila na Univerzi Bournemouth v Veliki Britaniji. Kot vodja oddelka za IS in e-poslovanje v letih 2002-2003 je bila odgovorna za nastanek in izvedbo strategij razvoja integralnega turističnega informacijskega sistema ter uspešno vzpostavitev slovenskega turističnega infor- macijskega portala. Leta 2005 je bila imenovana za strokovno direktorico za raziskave, razvoj in e-poslova- Marjan Hribar, nje pri Slovenski turistični organizaciji. Trenutno sode- vodja direktorata za turizem , luje tudi pri projektu vzpostavitve centralnega rezerva- Gospod Marjan Hribar, več kot desetletje cijskega sistema. Kot predavateljica aktivno nastopa na zaposlen v podjetju Krka zdravilišča, med domačih in tujih strokovnih srečanjih (npr. ENTER IT & drugim kot vodja prodaje na tujih trgih, je Touris_m _konferenca 2005, Trave! and Tourism Research od začetka leta 2005 vodja direktorata za Assoc1at1on konferenca 2005) . turizem pri Ministrstvu za gospodarstvo. dr. Arthur Oberascher, predsednik European Trave! Comission Gospod Arthur Oberascher, doktor znano- sti, ima za seboj bogate izkušnje na po- dročju turizma in akademskega življenja. V zadnjih dvajsetih letih je aktivno pre- daval na graški univerzi, direktoroval šta- jerski turistični organizaciji kot tudi av- strijski nacionalni turistični organizaciji. Leta 2004 je bil imenovan za predsednika European Trave! Commission (ETC). Mike Jones, vodilni svetovalec, Delta Squared Vuk Cosic, direktor podjetja Case Sensitive Gospod Vuk Cosic, velja za »internetne- ga veterana« in mednarodno priznane- ga klasika spletne umetnosti. Je sousta- novitelj ljubljanskega laboratorija za di- gitalne medije, predvsem pa je kot vo- dilni domači strokovnjak za uporabniš- ko izkušnjo predvodil projektne skupine pri večjem številu ključnih spletnih pro- jektov kot so Matkurja, Najdi.si, Pink- ponk, Mladina, Kolosej, lskratel, Lek, UVI, Coolinarika (Podravka), SiOL ... Marko Šmid, vodja programa Poslovna inteligenca, SRC.SI Gospod Marko Šmid je v podjetju SRC.SI sistemske integracije zaposlen kot Op- portunity Manager. Odgovoren je za spremljanje in uvajanje novih tehnologij in poslovnih vsebin. Kot vodja projektov in vodja programov je v preteklost vodil Gospod Michael Jones je mednarodno uveljavljen strokovnjak na področju re- - zervacijskih in distribucijskih sistemov v turistični industriji ter predavatelj na gos- podarskih konferencah. Bil je podpred- sednik v verigah Hilton lnternational in lnter. Continental Hotels ter soustanovi- telj Forte Group. Vodil je večmilijonske projekte na področju rezervacijskih in di- stribucijskih sistemov, sedaj pa je partner implementacije sistemov za podporo odločanju, gradnje podatkovnih skladišč in izdelavo rešitev za elektronsko poslovanje. Njegove praktične izkušnje segajo predvsem na področje industrije, bank in državne uprave. v svetovalnem podjetju Delta Squared Consulting group. Alyson Dombey, vodilna mednarodna svetovalka i svetovalne družbe Partners in Marketing Gospa Alyson Dombey je vodilna mednarodna svetoval- ka na področju e-trženja, prodaje in distribucije. Doslej je sodelovala s številnimi mednarodnimi turističnimi podjetji in organizacijami, kot npr. Hilton lnternational, Eurotunnel, Utell, CNN Hotels, Sol Melia, The Ritz ipd. Gospa Ally je pridružena svetovalka TEAM, Tourism En- terprise And Management. Jacques M. Bourgeois, direktor Hotel Business Consulting, THR Gospod Jacques M. Bourgeois je od 70- ih let preteklega stoletja deloval na vods- tvenih mestih uglednih hotelskih podjetij (Westin Hotels & Resorts, Stouffer Hotels & Resorts, Nestle' ipd.) v ZDA in Evro- pi. Kot strokovnjak hotelirstva (projektne- ga managementa, brandinga, prodaje in marketinga, e-poslovanja ... ) od leta 2002 deluje kot direktor Hotel Business Con- sulting pri THR. Primož Žižek, svetovalec s področja komuniciranja v informacijski družbi Noviforum Gospod Primož Žižek je profesionalno pot poslovnega komunikatorja začel na Pristopu (1993). Od leta 1997 do 2000 je vodil projekt www.asio.net in Almanah slovenskih občin, od leta 2001 do 2004 pa komuniciranje in marketing pri Najdi.si. Zadnje čase je angažiran predvsem kot svetovalec s področja komuniciranja v informacijski družbi. Z internetom se poslovno uk- varja od leta 1997. Je podpredsednik sveta za E upra- vo pri Mestni občini Novo mesto ter vodja posveta E iz- zivi lokalnih skupnosti - E Europa, soustanovitelj PRSS, član programskega odbora PR konference 2004 ter re- den predavatelj s področja odnosov z javnostmi in in- terneta pri Londonski šoli za odnose z javnostmi. Bil je vodja projekta izgradnje prve digitalne zbirke podatkov javnih organov v lokalnih skupnostih Slovenije, direk- tor Razvojnega foruma 2000 - Trajnostni razvoj in de- diščina . Luka Kukec, vodja informatike in e-poslovanja pri Kompas d.d. Gospod Luka Kukec je svojo pot v pod- jetju Kompas d.d. je začel kot vodja e- poslovanja in sedaj vodi hčerinsko pod- jetje Potovanje d.o.o., ki se ukvarja z razvojem spletnih rešitev za Kompas. V matičnem podjetju, kjer je zaposlen kot direktor razvoja informacijskih rešitev, se že več let ukvarja z razvojem in načrtovanjem informacij- skih rešitev. V podjetju je eden od nosilcev uvajanja no- vih poslovnih modelov, ki jih prinašajo nove tehnologije. Mojca Leskovar, vodja trženja pri Zdravilišču Laško Gospa Mojca Leskovar je svojo kariero v turizmu začela leta 1995 v Zdravilišču Laško, kjer je 1997 prevzela vodenje službe trženja in nabave. Med drugim je sodelovala pri razvoju in izvedbi hotel- skega informacijskega sistema Zdravilišča Laško. Pri preno- vah in investicijah, ki so jih izvedli v zadnjih letih, je bila njena ključna naloga priprava tržnega in prodajnega dela investicijskih programov, prav tako pa sodeluj~ v projektni skupini »terme Laško«, katere naloga je celovita priprava na investicijo novega wellness hotela in termalnega centra. mag. Vesna Male, vodja tržnega komuniciranje in raziskav pri Zavodu za turizem Maribor Gospa Vesna Male, magistica ekonomije in poslovnih ved, ima za seboj bogate akademske izkušnje iz področja trženja ' pri Ekonomsko-poslovni fakulteti Maribor, Višji strokovni šoli za gostinstvo Maribor, Fakulteti za management v Ko- pru, Up, Turistici Portorož ipd. Od leta 2000 vodi področ­ je tržnega komuniciranja in raziskav pri Zavodu za turizem Maribor. mag. Zvonko Kribel in•Saša Planinc, UP, Turistka - Visoka šola za turizem Gospod Zvonko Kribel, magister računalništva ima dolgoletne izkušnje v različnih računskih centrih (Luka Koper, Iskra-Avtomatika Ljublja- na, Mestna občina Koper), od leta 1998 je na- stopil kot višji predavatelj Informatike v turiz- mu na UP Turistici - Visoki šoli za turizem. _Gospod Saša Planinc, je od leta 1998 zapo- slen kot laborant za strokovne predmete na UP Turistici - Visoki šoli za turizem (ožje stro- kovno področje delovanja: informatika v turiz- mu oz. programska oprema nastanitvenih obratov), . od leta 2004 tudi kot laborant pri predmetih Informatika in Statistika ter kot la- borant na Visoki šoli za zdravstvo. Štefan Voroš, direktor marketinga, Terme 3000 d.d Gospod Štefan Varoš je svojo poslovno pot na področju tržnja in prodaje pričel v avto- mobilski industriji (Revoz, AC-lntercar d.o.o ipd). Z letom 2003 pa je nasopil kot direktor marketinga Term 3000. Zmago Skobir, član uprave, Aerodrom Ljubljana, d.d. Gospod Zmago Skobir je bogate izkušnje in znanje na področju trženja v letalstvu prido- bil v Adrii Airways, kjer je bil zaposlen kot komercialni direktor, kasneje pa štiri leta še kot direktor Globtourja. Upravi družbe Aero- drom Ljubljana, d.d. se je pridružil leta 2002, sprva kot svetovalec uprave, leta 2003 pa je bil imenovan za člana uprave, odgovornega za strategi- jo trženja, katere cilj je povečati promet in obseg celotne dejavnosti Aerodroma Ljubljana, d.d. Janez Pergar, predsednik uprave Kompas d.d. Janko Humar, direktor lokalne turistične organizacije Sotočje Marino Antolovič, član uprave, Hoteli Bernardin Mag. Barbara Gunčar, v.d. direktorja STO 1 O etičnih dilemah turizma ... Mednarodni turizem včasih povzroči zanimive, a tudi manj prijetne zgod- be, tako da nas prav zamika razmisliti o nekaterih moralnih oziroma etič­ nih plateh te naše industrije. Ponavadi prej ali kasneje pridemo do ham- letovskega vprašanja »biti ali imeti« in skoraj vedno je tako, da odgovo- ri niso enoznačni, še manj enostavni, in praviloma se konča pri denarju. ROK V. KLANČNIK, RKLANCNIK@WORLD-TOURISM.ORG O turisti.čnem bogu ... Ko sem se pred dnevi vozil po urejenem, nadvse čistem predmestju Muskata, glavnega mesta sultanata Oman, mi ni dalo miru vprašanje: »Ali bi ti prijazni ljudje pustili gradnjo krščanske cerkve, če bi si jo želeli njihovi evropski turisti?« Di- rektorica turističnega razvoja na Ministrs- tvu za turizem Heba Aziz se je nasmehni- la: »Zakaj pa ne, če bi bil denar na voljo? Konec koncev, kako se začne glavna krš- čanska molitev?« »Oče naš, ki si v nebe- sih ... ,« sem izdavil. »No vidiš, naša, is- lamska tudi«. Aha. Toliko o stereotipih »zatohlega, vase us- merjenega in pro-terorističnega islamske- ga sveta«. Sultanat Oman, pomorsko- puščavska-zelena in prelepa država nas- proti Irana, Pakistana in ob strani Savd- ske Arabije, se ima prav svoji odprtosti in prijaznosti zahvaliti, da ga vsako leto obišče več turistov iz Evrope in ZDA. Marianske Lazne so lepo mestece na Češ­ kem. Sicer ne tako znamenite toplice kot Karlovy Vary, pa vendarle vsako leto priva- bijo na tisoče arabskih turistov. In ti so ne- davno izrazili željo po molilnici, saj vendar mnogi od njih kljub odsotnosti muezina že- lijo vsak dan malo pomoliti. Prošnja jim je bila gladko zavrnjena, čeprav ti ljudje v tej češki »Rogaški« pustijo veliko denarja in bi bili pripravljeni džamijo plačati tudi sami. Nak, so rekli naši slovanski bratranci. Dža- mija bi negativno vplivala na naše kultur- no izročilo in arhitekturo. Kdo ima prav? Če gledamo strogo z na- čeli trajnostnega razvoja - ta pa v zad- njem desetletju, in bo še vnaprej, nareku- je pravila turističnega obnašanja, imajo prav domačini. Trajnostni razvoj namreč zahteva ekonomski performans proti va- rovanju okolja, lokalne kulture in dvigo- vanja življenjskega standarda lokalnih prebivalcev. Pa vendar, če je turizem naj- bolj odprta industrija na svetu, tista, ki dela za ljudi, domačine in obiskovalce, mar ne bi ti prijazni gostje vendarle ime- li vsaj možnost, da bi se jim izgradila mo- lilnica, kjer bi lahko molili svojega boga? Ekonomsko gledano bi bilo to nadvse primerno, saj bi s tem lahko privabili še več gostov iz Savdske Arabije, Jordanije, Emiratov, ki so mirni, odlični in zapravlji- vi gostje. Je že tako, da turisti na Bali, v Indijo in še mnogo kam, med drugim tudi v Chichicastenango v Gvatemali potujejo zato, da uživajo v načinu, kako domačini molijo. Cerkve, džamije, lokalni šamani, templji ... Borobudur v Indoneziji, Meka in Medina pri Savdijcih, lsfahan v Perziji, Santiago de compostela v Španiji, vati- kanska bazilika sv. Petra, tudi tista na Brezju, pa mormonska katedrala,_ v Salt Lake Cityju, vse to so hkrati tudi pomem- bne turistične ikone. A nekateri pač vztra- jajo pri svojem. Saj Italijani tudi med po- čitnicami ves čas jedo pašto in pico, zato je picerij na tajskem Phuketu polno, pa čeprav je lokalna hrana bolj okusna (npr. jastog) in dostopna. Glejte, kako čudni smo ljudje. V Omanu, na -primer, ne bi bilo nobenega problema s krščansko cerkvijo, vendar pa bi ta takoj nastal, če bi prišlo do toplesa. Toples, re- cimo, v Dubaju verjetno ne bi bil problem, saj tam živijo predstavniki 126 narodov, medtem kq bi v Bahreinu grdo gledali, če bi prišlo že do pršuta, kaj šele spolnosti in alkohola. In, naposled, kako bi se obnaša- la Slovenija, če bi prišlo do tega vpraša- nja? Tudi pri nas se namreč lahko do ne- zavesti natolčeš šmarskega turbo-rizlinga in pobruhaš celo hotelsko kopalnico, a verjetno bi prišlo do čuda veliko utemelje- nih razlogov proti, če bi se npr. v Portoro- žu želel pokloniti nekrščanskemu bogu. O ljubčkih in ljubicah V začetku aprila je na Karibih ponavadi čudovito vreme. Ena za drugo v pristaniš- čih pristajajo križarke, ki turiste vozijo od Bermude, mimo Kube, na Jamajko, pa tja dol do Dominikanske republike, pa še na- prej do Trinidada, Tobaga, Dominike, Sve- te Lucije, Svetega Martina in na druge manfše in večje otočke. Šmenta, se je tako · na otoku Veliki Turk (Great Turk, v žepni državi_J,.,urks and Caicos), pred dne- vi hotela zasidrati kfržarka družbe Carnival Cruises, ki je po otočju prevažala večjo skupino gayjev. Mestne in pristaniške ob- lasti so se pač odločile, da »takšnim« pa vstopa ne bodo dovolile, kot da bi šlo za nekakšne seksualne teroriste, ki si bodo privoščili vse domače moške in jih zajeli kot spolne sužnje. Zadrega je bila še toli- ko večja, ker je prav Carnival cruise pred nekaj malega leti vložila več milijonov ze- leni~ v pristaniški terminal, zdaj pa njiho- va ladja na istem ni smela pristati. Kakor koli že, krepostni možje Turksa in Caicosa v mednarodni turistični javnosti niso bili deležni pretirane hvale. če že ne zato, ker dandanašnji resnično ni več po- šteno, pametno, pa niti kvazi-moralno biti proti homoseksualcem in lezbijkam, pa je v turizmu to sploh povsem mimo. Po najbolj konzervativnih podatkih je ho- moerotično usmerjenih od šest do osem, pa tudi do deset odstotkov vseh ljudi. Ti so kreativni, izjemno uspešni v popularni kulturi, modi in umetnosti, praviloma ni- majo otrok in razpolagajo z več denarja in časa. Torej so preprosto idealni turisti, kaj pa počnejo med rjuhami, pa tako ni- kogar nič ne briga. če so možje Velikega Turka ostali »etični«, pa so hkrati ostali brez lepe vsote prihodkov. Tako gre to. Sicer je glede seksualnosti v mednarod- nem turizmu še ogromno zgodb in tudi etičnih vprašanj. Zanimivo da (navadna) prostitucija že nikjer več ni tretirana kot nek bavbav (razen izjem) in ponekod tudi pomembno doprinese k »dodani vredno- sti« osnovnega turističnega produkta (Am- sterdam). Prostitucija je v najbolj razvitih turističnih državah, kot sta na primer Špa- nija, ali pa Nemčija, ne le že zdavnaj de- kriminalizirana, temveč legalizirana in pod državnim nadzorom. V Španiji pravijo, če si zakrivaš oči, to še ne pomeni, da prob- lema ni. Obstaja pa še ena grenka zgodba v turizmu, ki pa ne dopušča nobenega po- gajanja niti tolerance: izkoriščanje otrok za prostitucijo v turizmu, kar je pereč prob- lem ponekod v Aziji, Latinski Ameriki in Afriki. To početje pa nima nobenega opra- vičila in ga mednarodna turistična organi- ziranost želi povsem izkoreniniti, pri čemer ima vso podporo tudi nacionanih policij. O denarju Denar je že na splošno taka, oh, nehva- ležna tema za pogovor. Medtem ko vsi delamo za denar, obstaja mnogo nači­ nov, da se ga zasluži še več oziroma da se ga nekaj privarčuje. Je nemoralno, če vam v prijetnem lokalu nekje v tujini (ali pa doma) za kakšen pri- jeten koktajl zaračunajo 15 evrov? Ni, če je ta cena zapisana v ceniku, torej je urad- na. Mogoče pa je atmosfera ali pa kako- vost pijače primerna taki ceni. Narobe bi bilo, če bi bila uradna cena mnogo nižja. Sicer pa se v dobrih restavracijah zlahka plača tudi nekaj tisoč evrov za steklenico Petrusa ali španske Vege-Sicilie. Vsakdo se pač ne more voziti v Maybachu. Neetično pa deluje organizator potovanj, ko v svojem katalogu obljubi, da ima »Sunshine Beach Hotel« na tej in tej plaži štiri zvezdice in temu primemo ceno, če pa ima samo dobri dve ali blede tri. Teh in po- dobnih fint je ogromno, delujejo pa le na kratek čas, na srednji in dolgi rok takšni tu- ristični strokovnjaki ekonomsko propadejo, kar se je v Sloveniji že več­ krat zgodilo, in sicer tudi v največjih turističnih agen- cijah. Ker osel gre enkrat na led, človek tudi večkrat, a mnogokrat pa tudi ne. Zato tovrstna početja v ekonomskem smislu niso pametna, so pa tudi ne- moralna in včasih zahteva- jo poseg tržnega inšpek- torja oziroma zavoda za varstvo potrošnikov. Večkrat pa se tudi izraža vprašanje, kako je s turističnimi novinarji. Ti so redke pti- ce, ki jim zastonjska potovanja in name- stitev ne pomenijo zgolj užitka, temveč tudi najosnovnejše delovno orodje. Pre- prosto - le v ZDA novinarji ne smejo sprejemati sponzorstev v obliki potovanj in namestitve (pa tega, čemu rečemo »wining and dining«), kajti to imajo stro- go prepovedano in lahko izgubijo licen- co. V Evropi in drugod pa je to najbolj normalen potek turistične promocije in predpogoj za normalno delovanje števil- nih turističnih medijev. Pa tudi tu ima moralnost svoje zakonitosti : če so novi- narja: še tako futrali, če so mu še toliko- krat ~ atočili najboljšega rujnega vinca in četudi je spal v svili, se mora držati svo- jega poslanstva in o turistični destinaciji pisati po resnici, saj je v službi potrošni- kov in ne tistega, ki ga gosti. Etični kodeks v turizmu Kot rečeno, je takšnih zgodb, ki se spra- šujejo o etiki v turizmu, nešteto. Sicer pa etični kodeks v turizmu obstaja tudi na papirju (oziroma v elektronski obliki). Sprejet je bil še v prejšnjem desetletju in ga je OZN brez rezervacije podprla. Etični kodeks sicer govori o prispevku turizma k skupnemu razumevanju in spoštovanju med ljudmi in narodi, o turizmu kot sredstvu za individualno in skupno izpol- nitev, kot dejavnik trajnostnega razvoja, govori o kulturni dediščini, o turizmu kot dobičkonosni dejavnosti, pa tudi o medi- jih, ki naj bi o turizmu poročali resnico- ljubno, o svobodi do turizma in pravicah delavcev v turistični industriji. Etični kodeks v turizmu je dosegljiv tudi v slovenščini, v prevodu Turistične Zveze Slovenije, na spletni strani WTO: www. world-tourism.org/code_ethics/pdf/lan- guages/Slovenia.pdf INTERVJU • TUR!ZEM •. 6 .. . -~~ •- . - ~ ... ·. - ·-:: .. Andrej Sovinc je vodja Krajinskega parka ··· Sečoveljske soline Narod, ki ne ceni dovolj naravnih vrednot v svoji državi, jih bo težko »prodajal« tujcem. Andrej Sovinc je vodja Krajinskega parka Sečoveljske soline (KPSS), enega najdragocenejših biserov naše na- ravne in kulturne dediščine. Delo v parku obsega aktivnosti za ohranjanje razmer za obstoj pestrega rastlin- skega in živalskega sveta in njihovih prebivališč, posebej pomembno vlogo pri upravljanju parka pa ima tudi osveščanje obiskovalcev o pomenu solin, njihovih naravnih vrednot in posebnosti kulture starih solinarjev. Za- poslen je v podjetju Soline d.o.o., kateremu je Republika Slovenija s koncesijsko pogodbo prepustila v uprav- ljanje območje Krajinskega parka. Upravljalec KPSS namenja veliko naporov tudi usmerjanju obiska parka na način, ki ne bo prizadel živega sveta v parku. TINA NOVAK, tina.novak@pristop.si Človek, pravijo, mora svoj poklic vzlju- biti.Vaš je povezan z naravo, kar ver- jetno pomeni, da ta ljubezen izvira še iz zgodnjih let? Vse skupaj se je začelo tistega dne, ko so mi starši na okno namestili krmilnico . za ptice... Privlačilo me je odzivanje ptic na spremembe v okolju, prek ptic pa sem zače l spoznavati tudi druge poseb- nosti narave. Po končani srednji šoli sem se odločil za študij gradbeništva, pred- vsem zato, ~er sem spoznal, da prav v tehniških strokah primanjkuje ljudi, ki bi ob načrtovanju tehničnih posegov v na- ravo razumeli tudi ekološke procese, nuj- ne za preživetje rastlin in živali. Moje delo na Inštitutu RS za vode je bilo po- vezano z ekološko obnovo degradiranih mokrišč in reguliranih vodotokov in načr­ tovanju nadomestnih biotopov. Slovenija je »vrt Evrope« Med drugim ste izkušnje in znanje na- birali tudi v tujini, ste član Svetovne komisije za zavarovana območja pri Svetovni zvezi za varstvo narave (IUCN). S čim točno ste se ukvarjali? Za IUCN sem deset let koordiniral izvaja- nje akcijskega načrta za narodne parke in zavaroyana območja v Evropi. V okviru tega p~ograma se je pripravljala in izvajala sodobna politika na področju upravljanja z zavarovanimi (;)8{lločj i v Evropi. Program je deloval kot podpora mednarodnim naravo- varstvenim dogovorom in konvern,ijam, hkrati pa se je v okviru tega programa iz- vedlo več deset projektov s področja traj- nostnega turizma v zavarovanih območjih, čezmejnega sodelovanja, marketinga vred- not zavarovanih območij in podobno. Ali Slovenci pazimo na naravo, smo do- bri ·skrbniki tistega, kar nam je »bilo po- slano«? Slo)enija velja za »vrt Evrope« na po- dročju pestrosti in številčnosti rastlinskih in živalskih vrst, kar je posledica geografske lege na stičišču štirih fizično-geografskih enot (Alpe, Dinarsko gorstvo, Panonski svet in submediteranski del), ugodnih pod- nebnih vplivov in dejstva, da je večina na- šega ozemlja na kraških (apnenčnih) tleh. Velja tudi, da ima Slovenija razmeroma do- bro ohranjeno naravno okolje. To je prej posledica dejstva, da v preteklosti nismo gradili velikih industrijskih središč in da smo »ubežali« kolektivizaciji kmetijstva, kot pa posebej visoki ekološki zavesti po- sameznikov. A bojim se, da bomo z nekaj nepremišljenimi posegi ob pridruževanju združeni Evropi veliko tega unič ili. Pred- vsem na področju kmetijstva bi se morali zavedati, da je naš potencial v ohranitvi manjših kmetij in ekološki pridelavi hrane, torej v kakovosti, ne pa v količinah. Ali drži, da je Slovenija ena redkih dr- žav s še neokrnjeno naravo? Med svojim delom za Svetovno zvezo za varstvo narave sem prepotoval vso Evropo. Neokrnjeno naravo lahko v Evro- pi najdemo najbrž le visoko na severu, lahko pa zatrdim, da bomo redkokje naš- li tako dobro ohranjeno kulturno krajino kot je naša. Škoda, da se tega ne zave- damo dovolj, pestrost različnih življenj- skih okolij in vrst namreč danes postaja v svetu strateška vrednota. število »naravoslovnih turistov« se vsako leto podvoji Menite, da bi morali to bolj izkoriščati v okviru turizma, ki ga ponujamo naših gostom, p_redvsem tujim? Svetovna turistična organizacija je pred časom sporočila, da se na svetu vsako leto podvoji število t.i. »naravoslovnih turi- stov«, to je tistih, ki si med dopustom že- lijo spoznavati posebnosti destinacije, na- ravno in kulturno dediščino in aktivno pre- živeti dopust. Slovenija se tega gotovo ne zaveda dovolj. Bolje rečeno: narobe si to razlagamo. Sodobnemu turistu danes ne zadošča več le betonska plaža pred hote- lom (do katere mora priti tako, da mora prečkati še štiripasovno cesto). Slovenci smo obremenjeni s tem, da smo geograf- sko majhna država in številčno majhen na- rod. Mislimo, da moramo svetu ponuditi nekaj »naj« - »največje jezero«, »najvišjo goro«, »najdaljšo jamo«. Pa sploh ni bistvo v tem. Bistvo problema je v naših glavah: narod, ki ne ceni dovolj naravnih vrednot v svoji državi, jih bo težko »prodajal« tujcem. Na Slovenski turistični organizaciji so v eni od raziskav ugotavljanja image-ja (ugleda) Slovenije prišli do dejstva, da je Slovenija zelena dežela oziroma veči­ no tujih turistov privlači lepo ohranjena narava v Sloveniji. Koliko časa menite, da bo Slovenija še »nosila« tak image? O Sloveniji v Evropi še vedno razmero- ma malo vedo. še največ vedo o dosež- kih športnikov in o naravnih lepotah. A za ohranitev »zelenega imidža« je razen dobre promocije in pazljivega načrtova­ nja posegov najbrž potrebno, da bi sami znali to ceniti in v to verjeli. Dvig zavesti, bi lahko temu rekli. Ko že govorimo o turizmu, ali menite, da je možno vlagati v turistično infra- strukturo (kar za razvoj turizma v Slo- veniji vsekakor potrebujemo), hkrati pa ohraniti ravno to »zelenost« naše drža- ve, ki privlači turiste? Seveda je treba vlagati v razvoj turistič­ ne infrastrukture. Vprašanje je le, kaj si pod tem pojmom predstavljamo. Za mar- sikoga je prispodoba za »zeleni turizem« zanemarjena in razpadajoča kmetija, »tu- ristična infrastruktura« pa nov betonski hotel ob Bohinjskem jezeru. »Zeleni tu- rist« morda v resnici ne bo hotel kabelske TV v sobi, vsekakor pa bo zahteval čisto kopalnico in vročo vodo! Poglejte uspešni avstrijski model »družinskih penzionov« ob in to celo v narodnih parkih! Pri nas pa imajo takšne kapacitete pogosto še manj- vrednostni kompleks iz časov, ko smo po- čitnice »morali« preživeti na ~otelski tera- si ob (takrat še dolgi) jadranski obali. Promovirati bi morali kulturno dediščino, krajino, kulinarične dobrote ... Ali menite, da bi Slovenijo mogli bolj oglaševati kot deželo fl. lepo ohranjeno naravo ter da bi tak image pripomogel k še boljši prepoznavnosti. Marketinš- ka veda namreč govori, da je potrebno ponujati tisto, kar drugi nimajo ali pa nimajo v taki meri? Ob p.ogovoru o »lepo ohranjeni nara- vi« v p'ovezavi s promocijo naše dežele je vendarle treba priznati, da Slovenija nima velikih naravnih znamenitosti kot je npr. delta reke Rhone v Camargu v Fran- ciji, ali pa tam ni infrastrukture in ponud- be, npr. ogled kočevske populacije rjave- ga medveda bi nedvomno pritegnila marsikaterega tujca. Mislim, da bi mora· li skupaj z naravnimi posebnostmi nujno promovirati tudi kulturno dediščino, kra- jino, kulinarične dobrote in posebne pro- grame kot je nor. ribo lov na slovenskih Andrej Sovinc namenja veliko naporov usmerjanju obiska parka na način, ki ne bo prizadel živega sveta v parku. rekah ali opazovanje ptic, npr. evrop- skih posebnosti kot so naše sove ali detli ali nekatere submediteranske vr- ste. Mimogrede... ali veste, da vsak osmi Anglež ·opazuje ptice? Če govorimo o neokrnjeni naravi, ali zgraditev golf igrišča res pomeni okr- niti naravo? Na golf igrišča gledam jaz drugače kot tisti, ki jih želijo »vključiti« v naravno oko- lje. Zame so tujek v naravi. Ampak ... to še ni nič slabega. Saj tujek v naravi je tudi »zelena«, intenzivno obdelana koruzna njiva. V naši zavesti, dopolnjeni s stolet- no miselnostjo naših dedov, da je treba vsak pedenj zemlje obdelati, je intenzivna koruzna njiva nekaj pozitivnega, saj je »zelena« ... V re,snici pa je učinek takšnih monokultur na naravo lahko še mnogo bolj negativen kot je igrišče za golf. Ko sva že govorila o turizmu, se za- vedamo dejstva, da so golf igrišča del turistične ponudbe. Ali menite, da bi z vlaganjem v golf igrišča več turistov privabili v Slovenijo? Ne vem, nisem strokovnjak za takšne analize turističnega trga. Vem le, da so pred časom nekateri hoteli izrabiti igral- ce golfa kot argument za preureditev se- čoveljskega letališča v stezo za pristaja- nje velikih reaktivnih letal. Najbrž ni realno pričakovati, da bodo na igrišče golfa ob Dragonji prileteli »Airbusi« s tri- sto igralci golfa ... Da bi s tem uničili rav- no eno največjih naravnih in kulturnih posebnosti v piranski občini, pa najbrž ni treba posebej pojasnjevati. Golf igrišča je treba v prostor umestiti z občutkom Je z gradnjo igrišča narava prizadeta? Gradnja golf igrišča naravo močno pri- zadene. Iz več razlogov. Najprej, ker je za igrišče z 18-imi luknjami treba najmanj 40, še raje pa 60 ha površine. Nadalje zato, ker se spremeni avtohtona travna mesanica in režim vzdrževanja terena, kar v nobenem primeru ne more več ohraniti nekdanjih razmer, pa čeprav se zdi ne poznavalcu »vsaka trava zelena«. In seveda zato, ker se s terena izpira ve- lika količina kemijskih dodatkov, strupov in hraniv, kar onesnažuje okolico in do- datno spreminja razmere za živi svet. Po- navadi za specialiste, vrste, ki so odvisne od specifičnih - prvotnih razmer v tleh in na površju, na golf igrišču ni več prosto- ra. A kot sem že rekel.. .. zakaj vsi postra- ni gledajo na golf, ko pa istočasnd'kilo­ metre površja zasedejo asfaltne ceste, betonski bloki, prašičje farme, monokul- turne njive ... Golf je realnost današnjega sveta in tudi igralci golfa imajo povsem legitimno pravico do igrišč. Le umestiti v prostor jih je treba z občutkom . Kaj se dogaja z gradnjo igrišča v Se- čovljah? Kot vem so zbrana vsa dovoljenja za gradnjo golf igrišča v Sečovljah. Lokaci- ja je na nekdanjih melioriranih in s hra- nivi prepojenih površinah ob Drnici. S tega stališča je lokacija nedvomno pri- mernejša kot kakšna druga ob Obali. Bo pa treba posebno pozornost nameniti ureditvi izpusta hraniv v vodo, saj tik pod igriščem poteka pridelava soli. Vemo, da Hrvati veliko vlagajo v golf igrišča, predvsem pa Istra. Kaj pravi- te na to, da je bilo veliko polemik glede gradnje golf igrišča v Sečov­ ljah, kajti verjetno bi ob dejstvu, da igrišče v Sečovljah ne bi nastalo, iz- gubili še tisti del turistov, ki želi igra- ti golf ob morju in bi nadaljevali pot v Hrvaško Istro. O takšnih špekulacijah ne vem dovolj. Me pa zanima, ali bi več gostov pritegni- le primerno urejene in dovolj vabljive Se- čoveljske soline, edine tradicionalne soli- ne ob 'Jadranski obali, z načinom pridela- ve soli: ki se ne uporablja drugod po sve- tu in s kultur~ dediščino starih solinar- jev, ki je izjemna v sredozemskem meri- lu ali pa igrišče golfa v bližini. .. INTERVJU • TUR !ZEM • 7 . -;-_• - - R s · •- - - - ...:·- . . . . ''" ~ ....... Varnost (še) ni predmet tržnega komuniciranja v turizmu S švedskim strokovnjakom dr. Ander- som Steenejem, ki zadnje desetletje intenzivno preučuje odnose med var- nostjo in privlačnostjo turističnih de- stinacij, smo se pogova~ali ob njego- vem tretjem gostovanju na Turistici - Visoki šoli za turizem v Portorožu. Glede na to, da je od njegovega zad- njega obiska varnost postala najak- tualnejša tema globalnega turizma, je intervju z uglednim gostom prilož- nost za ponovni razmislek o tem, kaj lahko še postorimo za varnost Slove- nije kot turistične destinacije. ALEKSANDRA BREZOVEC, SASA.BREZOVEC@TURISTICA.51 Profesor· Steene, v Slovenijo radi priha- jate, kot ste zatrdili študentom. Kaj ima varnost opraviti s tem? Varnost turistične destinacije je pogosto v povezavi z življenjskim standardom tamkajš- njih prebivalcev. Na švedskem, kakor tudi v drugih evropskih državah, kjer je življenjski standard že dlje časa na relativno visoki rav- ni, je tudi varnost turistov na relativno viso- ki ravni. Slovenija je za prebivalce severne Evrope večinoma nepoznana država, zato se o njej ne razmišlja kot o turistični destinaci- ji, še manj kot o vami turistični destinaciji. Če država ni poznana, se porajajo dvomi, zlasti o njeni splošni situaciji, v katero je av- tomatično všteta tudi varnost. V neki novi, nepoznani državi podzavestno pričakujemo nižjo stopnjo varnosti. Seveda pa pozitivna izkušnja vpliva na to, da situacijo ocenimo kot toliko bolj ugodno. O Sloveniji danes razmišljam kot o državi s švedski primerlji- vim standardom, zato jo ocenjujem kot var- no in seveda privlačno turistično destinacijo. Švedska velja za stabilno državo in var- no turistično destinacijo - od kod torej vaše zanimanje za proučevanje in dodat- no spodbujanje varnosti v turizmu? Pred desetimi leti sem začel intenzivneje preučevati odnose med manjšimi teroristič­ nimi napadi in turizmom, zastrupitvami s hrano in turizmom ipd. Vzročno-posledične povezave so jasne. Moram pa omeniti, da so se na švedskem turistični strokovnjaki dolgo otepali proučevanja problema varno- sti. Kot bi bila Švedska nekako izvzeta iz varnostnih groženj. Danes je vse drugače. 11. september 2001, SARS, celo narava, ki kaže zobe turizmu ... to se je dotaknilo vseh turističnih držav. Pred problemom varnosti v turizmu si nihče več ne zatiska oči. Ali ste v teh zadnjih letih opazili, da so se izoblikovali kakšni novi segmenti turistov glede na njihovo potrebo po varnosti? Pri turistih, ki so različno občutljivi na problematiko varnosti, ima pomembno vlogo njihova intenziteta lastnosti, ki ji ANDERS STEENE Dr. Anders Steene je dolgoletni gostujoči profesor managementa in sociologije v tu- rizmu na evropskih univerzah od Rovanie- mija do Splita. Zadnja leta redno gostuje na portoroški Turistici. Je avtor številnih razvojnih projeldov na področju turizma in svetovalec za področje izobraževanja in usposabljanja na Državnem institutu za delo Kraljevine Švedske. Ožje področje njegovega praktičnega in raziskovalnega delovanja je osredotočeno na problemati- ko varnosti in upravljanja s tveganji turi- stičnih podjetij in destinacij. Je član več mednarodnih turističnih organizacij in av- tor številnih člankov, razprav in strategij, ltj O.bravnavajo .v~nost v turizmu. ·-:: .. ··:::·_:.:·~-:..... ~.-J.., ..-· ..a.i:-- pravimo radovednost. Bolj radovedni turi- sti so pripravljeni tvegati do višje stopnje. Seveda pa tu govorimo o nekakšnem »var- nostnem minimumu«, ki se kaže v pričako­ vanju: turista, da se bo iz kraja, kamor se je na~enil, tudi živ in zdrav vrnil. Zlomlje- na noga je še nekje »vračunana« v turistič­ no potovanje, kaj več pa ne. Vsak rizika, ki je nad tem »varnostnim minimumom« od- vrača turiste od potovanja. Kako se na problematiko varnosti turi- stov odzivajo turistične organizacije? Na švedskem, kjer stanje proučujem tudi v okviru Državnega instituta za delo, lahko ocenim, da v zadnjem času vse bolje. Ne- varnost ni več obravnavana kot nekaj, kar se lahko dogaja le drugje. Tu bi želel izpo- staviti zlasti sodelovanje med turističnimi organizacijami in lokalno skupnostjo. Po- membno je, da se na nivoju lokalnih skup- nosti strateško načrtovano skrbi za varnost tako prebivalcev kot obiskovalcev. Ukrepi so bodisi »trdi« bodisi »mehki«. Na eni stra- ni mora biti zagotovljena, recimo, ustrezna okrepitev »posadk«: policijskih, gasilskih, varnostnih oddelkov glede na število (in vr- sto) turistov. Na drugi strani pa je potrebno spodbujati nova znanja. Zaposleni v organi- zacijah s področja varnosti v kraju morajo govoriti tuje jezike, tako kot turistični delav- ci. Svojo komunikacijo in vedenje morajo prilagoditi cilju, da so s strani turistov zaz- nani kot njihovi »pomagalci« in ne »kazno- valci«. Turisti se ne smejo bati usmerjeval- cev varnosti na destinaciji. Vse pomembne- je postaja osveščanje o lokalni kulturi - kaj velja pri nas za »prav« in kaj za »narobe«, in kako bomo to turistu dali vedeti. Seveda ob upoštevanju drugačnosti kultur turistov. Ali lahko varnost turistične destinacije iz. postavimo tudi skozi tržno komunikacijo? Ne, ne, to pa ne (smeh). Varnosti desti- nacije se turistom ne razglaša. Varnost je nekaj, kar mora biti za turista samoumev- no. Na varnosti, kot na nekakšni konku- renčni prednosti, turističnih destinacij ne moremo pozicionirati. Vsaj ne še ... _IZOBRAZEVANJE_,• TU R!ZEM • 8 .:.-;;-_~- --~~,~ -- - .·.·.·-- .... - . -~ ·")•:. )~ ·, :':t~";;..::.:· .· Sodelovanje, ki prestopa meje ERASMUS program za mobilnost predavateljev: Fakulteta za komercialo, gostinstvo in turizem v Budimpešti, Madžarska ~ ?kviru SOCRATES/ERASMUS - ukrep 2.2 obstaja poseben program Evropske unije (EU), ki pospe- su1e mednarodno mobilnost predavateljev med univeizitetnimi in podobnimi izobraževalnimi ustano- vami. Pogodba o mednarodnem sodelovanju se sklene med visokošolskima izobraževalnima ustano- vama, s katero se opredeUjo obUke in obseg izmenjave predavateljev in študentov. V primeru, da se posamezen predavatelj odloči, da izvede ciklus predavanj v visokošotsl Naslov spletne strani Dobra prepoznavnost spletnega mesta je povezana tudi z vpisi v imenike. V Sloveniji je najbolj znan imenik Mat- Kurja, v tujini pa Yahoo. Vpis je običajno povsem eno- staven, saj je potrebno obiskati le želen imenik in tam poiskati navodila za vpis ter jim slediti. V več imenikov bomo vpisali strani, boljši rang bomo dosegli tudi na večini svetovnih iskalnikih. Na tem mestu velja omeniti tudi možnost spletnega og- laševanja bodisi preko oglasnih pasic (angl. banner) bo- disi preko sponzoriranih novosti in povezav. Oglasne pa- sice različnih oblik in formatov oglašujemo na spletnih straneh, kjer lahko dosežemo naše ciljne uporabnike. število prikazov ter izbor kreative sta odvisna od zastav- Primer slabo oblikovanega naslova: http://www4-visitvictoria.com/displayobject.cfm?objectid=5C778485-42A9-4C35-B54FC00470EE9B77 Glede na vsebino strani bi bilo bolje naslov oblikovati na sledeč način: http://www.visitvictoria.com/golf/ ljenega cilja (npr. prepoznavnost blagovne znamke, po- večanje obiskanosti strani, povečanje prodaje na spletu). Sponzorirane novosti in povezave pa so plačljivi tekstov- ni oglasi. Novosti se prikazujejo na domači strani iskal- nikov oziroma imenikov. S sponzoriranimi povezavami pa si zagotovite visoka mesta (običajno prvo, drugo ali tretje mesto) med zadetki pri iskanju na zakupljene ključ­ ne besede. Med slovenskimi spletnimi mediji to storitev ponujajo Najdi.si, MatKurja in Slowwwenia, lahko pa se odločite tudi za oglaševanje na tujih iskalnikih. Opisani primeri ponazarjajo, kako je mogoče preko ne- kaj enostavnih korakov spletno mesto postaviti korak bližje (potencialnim) uporabnikom. če je v nadaljevanju uporabnikom spletno mesto všeč, uporabno in/ali korist- no, ga bodo morda radi priporočili tudi svojim prijate- ljem. V ta namen je koristno na stran vključiti orodja, s katerimi lahko obiskovalci svojim prijateljem povedo za spletno mesto, destinacije ali druge storitve. Omislimo si lahko tudi elektronske voščilnice, kartice ali pa morda ponudimo brezplačna elektronska obvestila, kjer lahko ponovno izkoristimo možnost prikaza spletnega naslova. Enostavno do enostavne uporabe Vsebina na spletu naj bi bila levo poravnana, saj je za- radi tega tekst veliko lažje berljiv. Vsak odstavek naj vsebuje eno samo misel, v primeru naštevanja pa upo- rabimo alineje. Priporočila obstajajo tudi glede pisave. Najbolj berljive pisave za splet in tudi najbolj uporabljene so Verdana, Poravnava teksta na spletu Poravnava teksta na spletu. Poravnava teksta na spletu. Poravnava teksta na spletu. Poravnava teksta na spletu,., Poravnava teksta na spletu. Poravnava teksta na spletu. Poravnava teksta na spletu. Ariel, Georgia in Trebuchet, ki pa naj bodo dovolj veli- ke. V kolikor se vsebina strani pogosto tiska (npr. zara- di narave vsebin, dolgih tekstov), je smiselno razmisliti o uporabi pisave Times New Roman. Izogibati se je potrebno vsesplošni uporabi poševne in poudarjene pisave. Poševna pisava se običajno uporablja pri opombah ali povzetkih, poudarjena pisava pa je za oz- Uporabnost, »buzzword«, v krogu spletnih strokovnjakov načevanje pomembnih besed ali besednih zvez. Nikakor se nanaša na enostavnost uporabe spletnih mest s strani pa ni priporočljiva uporaba podčrtane pisave, v primeru uporabnikov. Obiskovalci spletnih strani običajno pridejo seveda, da ne gre za povezavo, saj obstaja na spletu ne- na spletno stran z nekim namenom in pričakovanji. V ko- napisano pravilo, da je podčrtan tekst povezava na neko likor obiskovalec spletne strani zaradi slabe uporabnostne drugo spletno stran, dokument ali elektronski naslov. lzo- vrednosti teh ciljev ne bo izpolnil, bo enostavno poiskal gibati se je potrebno tudi uporabi velikih tiskanih črk. spletno mesto, ki mu bo ta pričakovanja izpolnilo. Za vse povezave na spletnem mestu velja, da mora biti Skozi čas se je oblikovalo nešteto uporabnostnih pripora- jasno razločno, da gre za povezavo. To zagotovimo čil, ki naj bi tako ali drugače izboljšali uporabnostni vidik tako, da so vse povezave podčrtane v drugi barvi, kot spletnega mesta. V nadaljevanju bo predstavljenih le ne- je ostali tekst ali pa kar oboje. Način, ki_ ga izberemo, je kaj osnovnih načel, o katerih piše večina strokovnjakov. potrebno uporabljati konsistentno skozi celotno spletno Obiskovalci spletnih strani običajno želijo vedeti, na kate- predstavitev. Povezave naj vsebujejo pomen; zelo po- rem spletnem mestu se nahajajo, s čim se podjetje ukvar- gosto namreč srečamo, da se povezava skriva na primer ja in kaj jim spletno mesto nudi. V tam namen strani opre- za besedo »tukaj«. Veliko povezav v spletu ne vodi mimo z osnovnimi informacijami. Logo in/ali ime podjetja zgolj na spletne strani, temveč tudi do raznovrstnih do- - opremljen(a) s povezavo na vstopno stran spletnega me- kumentov. V teh primerih uporabniku pomaga, če zra- sta - je potrebno postaviti na vidno mesto (običajno levo ven povezave dodamo informacije o formatu dokumen- zgoraj) . Preko povezave z vstopne strani naj bi si obisko- ta, velikosti ter v najboljšem primeru tudi številu strani. valci lahko ogledali tudi informacije o podjetju, viziji in po- V desetletni uporabi interneta se je izoblikovalo nekaj slanstvu ter pridobili kontaktne podatke, ki naj vsebujejo splošno sprejetih ikon, ki so postale pravzaprav stan- tako fizične kot tudi elektronske kontaktne informacije. dard. Kljub zgolj enostavni sliki uporabniki večinoma Omenjeno je že bilo, kakšen pomen ima vsebina na ka- vedo, kaj se skriva za njimi. Splošno sprejete ikone (npr. kovost spletnega mesta. Vendar ni dovolj, da vsel:iina us- kuverta - elektronski naslov, hiška - domača stran) se treza le prej omenjenim zahtevam, temveč mora biti pred- zato lahko uporabljajo, za nekatere pa je celo priporoč• stavljena tudi na način, da jo uporabniki enostavno pre--.....,ljivo -, npr. nakupovalni voziček. letijo ter hitro najdejo pomembne informacije. Preden go- V kolikor je stran kompleksna, je potrebno poleg dobro vorimo o pisanju za splet, je potrebno razumeti, na kak- premišljene navigacijske strukture uporabnikom ponudi- šen način uporabniki »berejo« vsebino spletnih strani. ti tudi iskalna orodja. Uporaba enostavnega iskanja je v Osnovni princip je tak, da vsebine večinoma ne berejo, večini primerov povsem dovolj, pozorni pa moramo biti, temveč jo na hitro preletijo. Več časa za branje namenijo da zagotovimo dovolj veliko vnosno polje za vpis iskal- le tistim vsebinam, ki jih zares zanimajo. Zaradi specifič- nih pojmov. nosti načina pregledovanja spletnih strani je potrebno Podajanje datumov je predvsem za strani, ki služijo prilagoditi način pisanja. Velika napaka, ki jo pogosto uporabi mednarodni javnosti, lahko nehvaležno. Datum opazimo, je, da se vsebina, ki je bila pripravljena za ti- 11. 01. 2005 v različnih državah razumejo drugače - 11. skane medije, enostavno v enaki obliki doda še na splet. januar ali 1. november. Veliko strani je oblikovanih tako, da se od uporabnika pričakuje, da bo celotno vsebino najprej prebral in se nato odločil za izbiro povezave za nadaljnje surfanje po spletnem mestu (zgoraj levo). Takšno mišljenje pa je napačno. Uporabniki na spletu stran najprej na hitro preletijo in izberejo prvo povezavo, ki jim obeta izpolnitev cilja obiska spletne strani (desno). .___..,, . ...--,~...,L, ___ _ _...-~- ~·•·-- ... • .. -· ...... ~ .,,_..,_,., __ , ., ,_ _ ,.,. .. _,_._ ..... ~-··- , .. __ _ c ....... :::;:-- /!\l:l:~t SP ETNO MESTO• TUR!ZEM • 11 . · ..... ... : ... ~-- ·~ ··-=--~ -. -~ v • ·· - ••• ·.- . ·s ~ . . - .... - Uporabniki se lahko na spletnem mestu hitro zgubijo. Da do tega ne bi prišlo, lahko uporabimo uveljavljen na- čin prikaza, kje na spletnem mestu se nahajamo. V po- moč pa je tudi zemljevid spletnega mesta. > Domača stran / Aktivne počitnice / Navtika Namesto obiska v poslovalnici organizacije potrošniki pogosto najprej obiščejo spletno mesto z namenom pri- dobitve informacij. Daljša besedila, kot so na primer opi- si potovanj, uporabniki večinoma ne berejo neposredno preko ekrana, temveč si besedilo pogosto stiskajo. V po- moč pri tem je enostavno tiskanje spletnih vsebin . Takšnih in podobnih navodil v literaturi najdemo ogromno, njihovo poznavanje pa nam omogoča izbolj- šati uporabnostni vidik spletnega mesta. Na navodila je smiselno gledati zgolj kot na osnovna priporočila in jih umestiti v kontekst spletnega nastopa. Uporabnost spletnega mesta lahko sicer preverjamo na več načinov. Voden seznam. Preverjanja uporabnosti se lotimo tako, da najprej oblikujemo seznam uporabnostnih priporočil (mnogo že pripravljenih seznamov najdei!lo na interne- tu) , nato pa ugotavljamo skladnost uporabniškega vme- snika s pripravljenimi priporočili. Problem te metode je, da lahko odkrijemo le napake, ki smo jih predvideli s seznamom, ne pa tudi ostalih. Testiranje uporabnosti. Testiranje uporabnosti predstavlja najpomembnejšo metodo uporabnostnega inženiringa, saj se pri tej metodi posvetimo uporabniku in njegovi in- terakciji s spletnim mestom. Uporabniki v nadzorovanih okoliščinah rešujejo vnaprej zastavljene naloge, pri tem pa se podrobno opazuje tako potek reševanja nalog kot tudi vedenje uporabnika. Analiza uspešnosti reševanja nalog ter posrednih ugotovitev spremljanja uporabnika nam nato posreduje končno oceno uporabnosti. Metoda je splošno sprejeta, mnenja pa se nekoliko razlikujejo gle- da števila testnih upprabnikov, in sicer med 3 in 20. Vse- kakor pa je bolje eden kot nič izvedenih testov. Poleg števila pa je pomembna tudi struktura testnih uporabni- kov, saj morajo naloge reševati tipični uporabniki splet- nih predstavitev. Večinoma je potrebno vse spletne stra- ni testirati z začetniki, nemalokrat pa tudi z rutiniranimi uporabniki spletnega mesta. Naloge testa morajo biti po- vezane s priča kovanji, ki jih imajo uporabniki do spletne predstavitve. Praviloma se testi izvajajo v nadzorovanih okoliščinah z vrsto tehnoloških pripomočkov, seveda pa se lahko testa lotimo tudi brez njih. V veliko pomoč pri tem pa je lahko, da uporabnika spodbudimo, da poizku- si svojemu pogledu slediti s kurzorjem miške. Vseskozi uporabnika tudi spodbujamo h glasnemu razmišljanju. Analiza konkurence (angl. benchmarking). Tako, kot je za podjetja pomembno off-line spremljanje in analizira- nje konkurence ter primerjanje z njo, je pomembno tudi on-line izvajanje benchmarkov. Metoda je za izvedbo precej preprosta, saj so spletna mesta enostavno do- stopna preko interneta. Odločimo se lahko za primerja- vo posameznih elementov spletnega nastopa ali pa se lotimo kompleksnejše analize z več vidiki. Pri analizi konkurence lahko uporabimo tudi že prej opisani meto- di - voden seznam in testiranje uporabnosti. Nasploh je značilno, da je večinoma najbolj učinkovita kombinacija več metod za preverjanje uporabniške izkušnje. Za konec Spoznali smo, da je nastop na svetovnem spletu komplek- sen proces, pri katerem moramo paziti na vrsto dejavni- kov. Osredotočiti se zgolj na en sam vidik spletnega me- sta v boju s konkurenco enostavno ni dovolj. Oblikovanje spletnega nastopa je tako interdisciplinarni proces, ki mora biti skrbno načrtovan ter usmerjen k uporabnikom. Literatura • Donoghue, K. (2002) Built far Use: Driving Profitabili ty Through the User Experience. New York: McGraw-Hill. • Garret, J.J. (2002) Elements of User Experience. Indianapolis: New Riders. • Krug, S. (2000) Don't Make Me Think! A Common Sense Ap proach to Web Usabili ty. Indianapolis: New Riders. • Lynch P.J., S. Horton (2001) Web Style Guide: Basic Design Principles far Creating Web Sites, Second Edition. New Haven: Yale University Press. • Mervar, D., V. čos ič (2005) Pisanje.com. Ljubljana: GV Izobraževanje. • Nielsen, J., M. Tahir (2001) Homepage Usability: 50 Websites Decon- structed. Indianapolis: New Riders. • RI S (Raba interneta v Sloveniji) : http://ris.org. TR- RAZISKAVE IN ANALIZE • _TUR!ZEM • 12 ~_: . .... .. . ,~ · .:··=---- - -'!':;;,., ,~- . . · .··-- .. · ·.-. --:"· ... -,~ .... ::;;~~:: : .:..: ·· Analiza zadovoljstva sodelovanja s STO v letu 2004 V sklopu aktivnosti merjenja učinkovitosti smo v letošnjem letu že drugič po vrsti izvedli anketo o zadovoljstvu z delom STO med tujimi partnerji (turističnimi agencijami in organizatorji potovanj, v nadaljevanju TA in TO), ki so v preteklem letu na kateremkoli področju sodelovale s STO in/ali njenimi predstavništvi in informativnimi uradi v tujini. NATAŠA SLAK, NATASA.SLAK@sLovEN1A.1NFo, MATEJA TOMIN VUČKOVIČ, MATEJA.vucKov1c@sLovN1A.1NFO Izvedli smo spletno (web) anketo, ki je najcenejši način zbiranja podatkov, na drugi strani pa tudi lažji in hitrejši za ob- delavo. Spletno anketo smo poslali na 500 e-naslovov in sicer v 28 držav. Baza e-naslovov je zajemala tuje turistične agencije (TA) in organizatorje potovanj (TO) ki so v preteklem letu direktno so- delovale s STO (npr. prisotnost na SIW-u, ipd ... ) ali pa posredno preko predstavni- štev in informativnih uradov v tujini in nekaj drugih podjetij (marketinška agen- cija, agencija za organizacijo dogodkov, internetna agencija za rezervacijo poto- vanj, ipd ... ). Med anketiranci smo zajeli 57,4°/o TO-jev in 15,7°/o TA-jev. Našteti v svoji ponudbi ponujajo raznolike progra- me; največ jih je označilo, da ponujajo kulturne oglede (52,2%), družinske počit­ nice (47,8%) in oglede mest (47,8%). V treh tednih aktualnosti ankete smo preje- li 115 izpolnjenih anket iz 27 držav, kar je 20% odzivna stopnja. Večina izpolnjeval- cev ankete so lastniki ali managerji pod- jetij, le nekaj je prodajnikov. Anketiranci so na vprašanja odgovarjali na opisno podanih odgovorih in sicer so izbirali na lestvici (npr. zelo pomembno - popolno- ma nepomembno, ipd.) najprimernejši odgovor. Za lažje razumevanje, smo pre- jete odgovore pretvorili v šolske ' ocene (1-5) in si tako omogočili računanje pov- prečnih ocen. Ker je anketa potekala v angleščini, tudi rezultate oziroma naved- be možnih odgovorov in odprta vpra- šanja, prikazujemo v originalu. Najprej smo spraševali po oceni zado- voljstva z aktivnostmi STO v letu 2004 in ugotovili, da so bili najbolj zadovoljni s SIW-om, študijskimi potovanji po Slove- niji in natisnjenimi katalogi o Sloveniji. Najnižjo povprečno oceno so prejele pre- zentacije Slovenije na work-shopih, stati- stični podatki o Sloveniji in delo PVTjev in IUjev. ' Na vprašanje o zadovoljstvu z delom osebja STO na različnih lokacijah, je bilo najbolje ocenjeno osebje na prireditvi SIW - povprečna ocena je znašala nekaj manj kot 4,5 od 5, ponovno pa je bilo najslabše ocenjeno osebje na worksho- pih v tujini. Več v grafu 1. Graf 1: Ocena dela osebja Slovenska turistična organizacija, sedež v Sloveniji Osebje na študijskih potovanjih po Sloveniji 4,3 4,3 PVTji in IUji v tujini 4,1 Graf 2: Ali so bile kakšne informacije, ki ste jih od zaposlenih na STO potrebovali, vendar jih niste prejeli? ne Večina anketiranih je od zaposlenih na STO prejela vse iskane informacije, 10%, ki želene informacije od STO niso prejeli. Tuje TO in TA vidijo v STO kot največjo prednost možnost pridobivanja novih kon- taktov. Pomembnost le-tega se jim zdi si- cer nekoliko višja od zadovoljitve njihovih pričakovanj, vendar sta obe oceni višji od 4. Na drugem mestu po obeh kriterijih ·(po- membnosti in zadovoljitvi pričakovanj) je • ni odgovora prav vsi na STIPu iskali agencije, ki ponu- jajo Slovenijo kot turistično destinacijo. Večina meni, da bo v prihodnje potre- bovala splošne informacije o Sloveniji, kar pomeni, da bo potrebno najprej skr- beti predvsem za prepoznavnost Sloveni- je in njenih osnovnih informacije. Nadalje bodo potrebovali ustrezne kontakte in naslove nastanitev, turističnih znamenito- sti ipd. Najmanj jih bodo zanimali stati- stični podatki in ostali strateški doku- menti o razvoju turizma v Sloveniji, kar je razumljivo, saj ima vsako podjetje svojo strategijo in način doseganja ciljev. 2 3 razvoj novih poslov preko STO. Možnost razširitve informacije o svojih storivah pre- ko STO se tujim TO in TA zdi najmanj po- membna med funkcijami, ki jih STO pred- stavlja zanje, vendar so v tem pogledu za- dovoljena njihova pričakovanja . 5 Anketirani menijo, da bodo v nasled- Med pohvalami so bili največkrat pohva- ljeni zaposleni na STO oziroma celotna or- ganizacija, devetkrat je bil pohvaljen SIW in dvakrat internetna stran. Posebej so bile izpostavljene in omenjene tri osebe in sicer Iztok Altbauer, Nevenka Klun in Jan Cigle- nečki. Štiri navedbe so pohvalile prezenta- cijo Slovenije, dvakrat pa je bilo omenjeno dobro znanje angleščine. 3, Osebje na workshopih in ostalih prezentacijah Slovenije v tujini 4,4 Osebje na SIW-u Osebje na sejmih in borzah njih letih sodelovali pri večini aktivnosti STO. Najmanj bo takih, ki bodo prikazo- vali svojo ponudbo preko Slovenskega turistično informativnega portala (STIP). Nekaj več kot 25% anketiranih ne bo ko- ristila slik, ki jih lahko pridobi skozi foto- teko na STIP-u, 21% se jih ne bo udele- žilo študijskih potovanj v Sloveniji, 20% pa meni, da ne bo obiskalo B2B spletnih strani. Večina anketiranih naštetih aktiv- nosti najverjetneje ne bo uporabila, ker jih ne pozna oziroma o njihovem obstoju ni obveščena. Težko je namreč verjeti, da nekdo, ki v svojem programu ponuja Slo- venijo kot turistično destinacijo, ne na- merava obiskati STIPa oziroma njegovih podvsebin (fototeke, poslovnih spletnih strani ipd ... ). O tem priča tudi trditev ne- koga, da ni nikoli slišal za naštete aktiv- nosti v anketi. Zanimivo pa je, da bodo Anketiranci so imeli možnost sodelova- nja v nagradni igri, prejeli so rezultate iz- polnjene ankete in zapolniti kvadratek z željo po več informacijah o Sloveniji. Kljub temu, da je bila anketa anonimna, so po želji anketiranci vnesli svoj e-mail, tako da jih bomo lahko kontaktirali tudi v prihodnje. Celotno poročilo o anketi si lahko preberete na B2B straneh www.slove- nia.info/board pod rubriko tržne razi- skave in analize, tekoče raziskave in analize. _, . .-~ ... -·.·. TURISTICNI 'TRGl,~1'.:URl_~-T.IC"_I B~~OMETElj . · T -! • - ... - ~ -·--;:-_•- - --,~ .. ,_ .. ·.· - - .. . : '='=.~-- · · ~-~ - • -,t:$ AVSTRIJA Tourismus Monitor Austria Oesterreich Werbung (OEW) je pred kratkim predstavila nov sistem zajemanja podatkov o avstrijskih gostih. Gre za sistem, ki so ga poimenovali T-Mona (Tourismus Mo- nitor Austria). OEW je sistem uvedla, ker želi o 28 mili- jonov gostov, kolikor jih beleži avstrijski turizem, vede- ti čim več. Izčrpni podatki o tujih turistih so osnova za pripravo obsežnih tržnih informacij, ki jih OEW nudi 70.000 avstrijskim turističnim podjetjem ponuditi. T- Mona so razvili skupaj s podjetjem Manova. Na ta na- čin pri OEW želijo pomagati avstrijskim turističnim pod- jetjem, da pravočasno zaznajo trende v turizmu. Sistem je zasnovan na svetovnem spletu in spremlja ter razi- skuje obnašanje tako gostov kot konkurence. V projektu so razen OEW-ja udeleženi tudi avstrijsko ministrstvo za gospodarstvo, zvezna gospodarska zbornica Avstrije, vseh devet zveznih dežel in 21 regij. Pripravljalni stroški projekta znašajo 105.000.00 evrov, pokrila pa jih bo OEW. Osnovo študije projekta predstavlja anketa, ki je zaje- la 17.000 gostov v avstrijskih turističnih destinacijah. Intervjuji so bili izvedeni med gosti tistih emitivnih dr- žav, od koder v Avstrijo pride največ gostov: Nemci, Avstrijci, Švicarji, Nizozemci, Italijani in Angleži. Ome- nimo naj, da gostje iz teh držav realizirajo kar 90 % delež vseh nočitev v Avstriji. V naslednjih fazah študi- je naj bi vključili tudi goste, ki še niso bili v Avstriji. študija je na podlagi ankete med gosti v letni sezoni 2004 (zajela je 9.200 respondentov) ugotovila sledeče: • povprečna starost gosta na letovanju v Avstriji je 46 let, • kot informativni medij je zalo pomemben internet, saj njegov delež znaša 25°/o, • delež gostov, ki se vračajo v avstrijske destinacije je s 46 % izredno visok, • zanimiv je porast »novih« gostov od 9°/o v letu 2000 na 17% v letu 2004, • nekateri od glavnih razlogov, zakaj so se gostje od- ločili za prihod v Avstrijo, so: lepota pokrajine, mir, možnost sprehodov, ugodna klima v poletnih mese- cih in prijaznost gostiteljev, • T-Mona je določila naslednje tipe gostov, ki so pre- vladovali v letni sezoni 2004: »Wanderfrischler« in »Wanderurlauber« predstavljata kar 29°/o vseh gostov. Pojma, s katerimi so označili te goste, bi lahko prevajali s »pohodnikom« in »tisti, ki poleti išče blagodejni hlad v gorskem svetu«. Sledijo jim »Bade-urlauber« (kopalec) z 9°/o, »Sport-Aktiv-Ur- lauber« (športno aktivni gosti) z 12%, gostji, ki so priš- li zaradi ponudbe wellness-a 8%, »Sun &Beach-Urlau- ber« (gostje, ki prihajajo z motivom »sonče in plaža«) z 11%, turisti, ki se zanimajo za mesta in kulturo z 15%, »Szenegast« z 2%. Zadnjemi kategoriji se pridružuje še skupina, ki na dopustu lenari (Nichtstuer) z 10%. JAN CIGLENEČK I, DIREKTOR SLOVENSKEGA PREDSTAVNIŠTVA NA DUNAJU, JAN.CIGLEr-1eCKl@SLOVENIA-TOURISM.AT ZDA Vroče evropske počitnice Po napovedih ETC-ja*, Evropske tu- ristične komisije, se za evropski turi- zem obetajo dobri časi. Po pričakova­ njih naj bi Evropa spet postala top de- stinacija ameriških turistov. že leto 2004, ko je Evropo obiskalo kar 12,32 milijonov Američanov (kar je za 12% več kot leta 2003), ni bilo daleč od re- kordnega leta. Tudi United States Tour operators (USTOA), v katerem so združeni ameriški touroperator- ji, kljub šibkemu dolarju evropskim destinacijam napo- vedujejo rekordno leto 2005. Kar 65% Američanov naj bi letos za turistično destinacijo izbralo prav Evropo. še posebej veliko povpraševanje beležijo po počitnicah v Mediteranu (še posebej jeseni in spomladi) in all-inclusi- ve križarjenjih po Sredozemlju ter v baltskih destinaci- jah. Prav tako beležijo večje zanimanje Američanov za festivale v evropskih državah, kot so na primer 400. ob- letnica Cervantesovega Don Khihota v Španiji, 200. ob- letnica zmage Admirala Nelsona na Trafelgarju proti Na- poleonu v Veliki Britaniji, Danska pa bo v letošnjem letu v ospredje dogodkov postavila prireditve, kjer se bo spomnila znamenitega pisatelja otroških pravljic Christia- na Andersena. Kot zanimivost naj omenimo še glasbeno tournejo po Evropi irske rock skupine U2, ki naj bi še povečala privlačnost Evrope kot turistične destinacije med ameriškimi turisti v letošnjem letu. * ETC skrbi za promocijo Evrope kot turistične destinacije in članicam (med njimi je tudi Slovenija) posreduje turistične infonnacije, izsledke raziskav itd. Turizem in informacijsko-komunikacijska tehnologija z roko v roki 20% letna rast on-line potovalnega sektorja v Veliki Britaniji Po podatkih podjetja Hitwise je potovalni sektor, ki posluje preko interneta, v Veliki Britaniji dosegel medletno 20% stopnjo rasti tržnega deleža obiskov pre- ko spletnih strani. Statistike kažejo, da so potov~lne spletne strani v marcu 2005 dosegle 4,27°/o obiskov vseh spletnih strani, kar je nekoliko manj kot decembra 2004, ko so dosegle najvišjo vrednost v višini 5%. Izsledki za marec 2005 ka- žejo, da so najpogosteje uporabljeni iskalni nizi bili 'poceni poleti'-'cheap flights', 'poleti'-'flights' in 'počitnice'- 'holidays'. Spletna stran za cenovno primerjanje le- talskih ponudb www.cheapflight.co.uk je prejela več kot tretjino zadetkov vseh iskanj za iskalni niz »poceni poleti« ('cheap flights'), Easyjet, Ryanair in Expedia pa so bile najbolj iskane besede med znamkami, ki poslujejo v on-line potoval- nemu sektorju. Vir: EyeForTrave~ april 2005 Več kot 8 milijonov brezžičnih širokopasovnih naprav do leta 2009 Nove brezžične širokopasovne tehnologije bodo spremenile način, kako in kje ljudje uporabljajo internet, kar odpira tržnikom in trgovcem nove načine do- sega potrošnikov. Obljuba večpasovne širine povsod - doma, v pisarni, na ulici in cestah - bo ustvarila nove možnosti mreženja in večji občutek integra- cije interneta v realno okolje. Posledično predvidevajo hitra rast uporabnikov. Po napovedih Parks Associates je do leta 2009 pričakovali že 8 milijonov uporabnikov po vsem svetu. Vir: eMari