UtO LVIIL StßUllKO 71.
v UflDijani, v nedeljo ze. marca 1925.
cena Din 2*
Iraaja vsak dan popoldne, livzeail nedelja lo prainike. — lasaratt: do 30 petit 4 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, več j! Inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inserahri davek posebej. —   Slovanski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D.
i
Poglavje o „politizirajocih
pöpih"
Tako lahko nazovemo incident, ki se je dogodil včeraj po velikem govoru voditelja HRSS g. Pavla Radiča, v ka*» terem se Je med drugim dotaknil tudi vprašanja politikujoče duhovščine in izjavrl, da obsoja »politiziranje popov«. Kakor vedno, če očitaš klerikalcem nji* hove grehe, so se tudi topot čutili sila užaljene in sam dr. Korošec je vložil pri bloku narodnega sporazuma protest Jugoslo venskega kluba. Tako poroča namreč »Slovenec« in je torej incident resnično dejstvo, o katerem se naknad* no ne bo moglo trditi, da smo si ga sami izmislili.
Pomislimo najprvo, kaj pomeni, ako vodja hrvatskih poslancev obsoja »po* fitizir&nje popov«! Taka obsodba naj* prvo ni novum. Že Stjepan Radič je opetovano napade! hrvatsko duhovšči« no in ji izrecno prepovedal vmešavanje v politiko. Šel je celo tako daleč, da je duhovščini prepovedal vmešavanje v strankarske zadeve. Radio ni trpel niti v lastnih organizacijah duhovnikov. Zadnjič se je celo zakadil v hrvatske škofe in jih oblatil s »satani«, ker so se upali odvzemati hrvatskim seljakom v bližini Zagreba ozemlje, podvrženo agrarni reformi, in ker so se tudi sicer sila nerodno izjavili o Radičevi politiki. Potem je zavladal rrrr na Hrvatskem. Duhovščina se je umaknila in ne deluje več v političnih organizacijah. Hrvat* «ka ljudska stranka, verni posnetek SLS, je pri zadnjih volitvah popolnoma > opadla. Životari samo še v najožjem ! Dgu in izdaja kot nekak spomin na . f cdanjo slavo brezbarvni tednik brez *  stičnega vpliva.
To stališče Radičeve stranke do po« I «:ujoče duhovščine je torej včeraj njegova verni drug in zastopnik znova ponovil in razglasil v Narodni skupšci* ni. Dejal je, da Hrvati obsojajo »poli* tiziranje popov«.
SLS je v Sloveniji popolnoma drugačnega nazora. Vedno povdarja na svojih katoliških shodih, ki niso cerk« vena prireditev, marveč izrecna politič* na in strankarska manifestacija, da je stranka, ki hoče v javnem življenju uveljaviti duhovne principe katolištva. S tako propagando se obrača na omla* dino in jo vabi, naj pristopa v njene vrrte. Njena strankarska praksa kaže. da se poslužuje med volitvami in tudi v drugih časih kar najdalekosežnejše In najživahnejše cerkvene in duhovni* ske agitacije. Lahko rečemo, da sloni politična moč SLS na podpori, ki jo dobiva iz župnišč od strankarsko ori* jentiranih župnikov in kaplanov. Vse to je v Sloveniji notorično. SLS ni nikdar zanikala pomoči in vpliva svoje duhovščine. Saj je onetovano izjavila, 3a sme duhovnik, kakor vsak drug dr« favljan posegati v politiko. Na čelu jtratike stoje sami duho\*niki, strankine organizacije vodijo zooet duhovniki, na strankinih zborovanjih zapazimo naj* ^ 2 duhovnikov. Stvar o politiku joči dta^ovšcini je torej popolnoma jasna In dognina. SLS, če bi kaj takega zanikala v Sloveniji ali v Ljubljain. bi se M      osmešila pred lastnimi pristaši.
Jn vendar si upa ta stranka zanikati ro dejstvom tam, kjer ji je ta napaka m tako njeno delovanje neljubo, ne* koristno, nepopularno. To je v narodni skupščini! Pavle Radič je včeraj obso* 5i! politikujočo duhovščino, odklonil jo »politiziranje popov«, kakor sc je markantno izjavil in dr. Korošec je »mei pogum zahtevati od Pavle Radi» Ja pojasnil v tem oziru, zakaj po mne* aju dr. Korošca duhovščina v Sloveniji se posega v politiko, se ne vmešava v posvetne probleme in v gospodarska itremljenja, marveč gori samo za ;>vojo duhovno misijo, za evangeljsko pomoč bližnjemu?
Pravijo, da je politika umazano »pravilo, da kvari značaje in da zape* juje človeka k nemoralnemu dejanju, ^e je to res, tedaj velja gotovo samo fa »značaje«- in »politike«, ki si upajo w zadevi politikujoče duhovščine tako iipokritično, tako nemoralno, izdajni« »ko in neiskreno postopati, kakor jo ftostonalo vodstvo SLS nred včerajšnjo
1
Včeraj je narodna skupščina končala verifikaejsko deklo. -Mandati zaprtih radicevosv razveljavljeni, prejšnjih HRSS poslancev anketirani in novoizvoljenih potrjeni
CpraraUt.o: KaaHova oliea štev. 9, pritU6|e. — Teletoa *te». $04. Cradotttvot Bnafiova «IIa* M. 9,1. d aus trapi«. — Teleloa iitr. 34.
SV     Poitnlna ptatana v gotovini.
Redno parlamentarno dele se je pričelo.
Konstituiranje narodne skupščine. - Otvoritev prve seje. - Za predsednika izvoljen Marko Trifunovič, - Opozicija se volitev ne udeležuje. - Volitev poedinih parlamentarnih odborov.
— Beograd, 28. marca. (Izv.) Po včeraj* šnji dopoldanski seji, na kateri je Pavle dič v imenu HRSS prečital oficijelno izjavo stranke, so se popoldne do 23. zvečer vrstili važni dogodki, ki jih je javnost spremljala z največjo nestrpnostjo. V ministrski sobi anrodne skupščine je pričela ob 15. seja min. sveta, ki je trajala do 18. 30. Vlada ie razpravljala o novi parlamentarni shuaciii, ki je nastaia po zovoru post. Pavla Rad-ča. Po seji vlade je bil sestanek voditeljev nacijonalnega blr?ka oz. Je bila seja skupnega parlamentarnega kluba vladnih strank. Seja je trajala do 20.30 in iz tehničnih ozl-rov je bila nato plenarna seja skupščine odgodena do 21. ure čeprav je bila prvotno sklicana za 17. uro popoldne.
Na seji Narodnega bloka se je razvila živahna debata o Radicevih mandatih. Q->-vorili so: Aleksa Z u i o v i č, Marko G 1 u-r i č !č\ dr. Gregor Žerjav, Ljuba Jo-v a n o v I d. dr. S p a1 a j k o v i č, dr. G r i-s o g o n o, dr. P a 1 e č e k, dr. S u b o t i 6 in končno Nikola P a S i d. Poslanca Žujevič in Spalajkovič sta zagovarjala sfa^išče. da se morajo vsi mandat' T1RSS razveljaviti. Rezerviran je bil Ljuba Jovartovič. Vsi ostali Člani Narodnega bloka so v bistvu soglašali s stališčem Nikole PaSiča, ki je v svojem zaključnem govoru naglaSal, da je večina veritikacijskege odbora oklenila raz-vtljavljenfe mandatov HRSS, ker se ie na temelja dokumentov ugotovilo, da ima ta stranka zveze s komiinhtt Za ta akt fe od-gov°rno le vodstvo HRSS, kf se neh~ja v kazenski preiskavi in mu sodišče naloži zi* sluteno kazen. Oni člani HRSS, k: *o sedaj v parlamenta, niso s tem toliko kompromitirani Post. g. Pavle Radič ie imel dines govor, v katerem ie vse priznal in za4o se iim mora sedaj oprostiti, ter se je situacija zefn spremenila,
Z veliko napetostjo Je skupščma pričakovala otvorirve seja ob 23. ponoči. Galerije so bile polno zasedene. Pred skupščino |e nvrno in vztrajno velikanska množica naroda čakala na končni izid glasovanja v skupščini. Povsod je bilo opažati neke vrste nervoznost. kajti vsi so bili prepričani, da Je vlada storila previdne in važno sklepe, ki bodo vplivali na nadaljnji razvoj naših notranjepolitičnih razmer.
Posl. dr. G r g i n (rad.) je v kratkem govoru utemeljil svoj predlo^, da naf se mandati za okrožje Maribor-Celje potrdijo, ker bi delo parlamentarne ankete zavzelo dolg rok.
Posl. Jovo C i r k o v 1 č (rad.) je nato predlagal potrditev volitev v bregalniškcm okrožiu.
Posl. Andrija Protlč (rad.) je nato predlagal posebne točke za rešitev vprašanja mandatov HRSS. Predlogi so bili:
1. ) Mandati Stjepana Radiča in oktetih zaprt h voditelje" HRSS se razvdjivijo, ker so bili ti pripadniki seljaške iniernac-jonale in s tem Tli. komunistične fntemacl-jonale in v smislu člena 18. zakona o zaščiti države ne moreio bit! člani narodne skupščine.
2. ) Glede mandatov poslancev HRSS, kf so le hiti v sferi skitpščn? in so s vod-Stvom HRSS sodelovali v i^koivanem hrvatskem nerodnem zastopstva, se sestavi parlamentarna cnkeia.
3. ) Mandaü novoizvoljenih poslancev HRSS se potrdijo.
Poročevalec večine Milan Simono-v;č je k tem j predJnjju kratko Izjavil, da Sprejema predlosre. Na skunšč!n.«ki s-JI je g. Pavle Radič svečano izjavil v svojem
imenu, kot zastopnik prcdsdnika HPSS in v imenu celokupne strankine or?anizaciie, da priznava HRSS poetično stanje, Ustvarjeno s se dan i o vidov dan i>k". ustavo p~d «7-nast'/o Karagjorgjevičev, da priznava državno cd'nstn in integriteta državnih meja ter da se odreka vsem zvezam s inozemstvom osrbito s sdiaškr> intemarij^nalo, obenem sprejemajoč obveze da še te dni o vsem tem izpotlufe meritorni sklep glavnega Ottbora in pristašev svoje s franke.
Poročevalec posl. Srmonovič je nato kratko označil siališče verifikacijskega odbora napram HRSS, naglašajoč:
Tekom delovanja verifikacijskejra odbora se je ugotovilo, da ie J1RSS pristopila k mednarodni *sePaŠki intemaci-fonali. ki ie poleg; dciavske intemacijo-nale sestavni del tretje komunistične in-ternaciionale. Ugotovilo se je tudi to, da je vodstvo HRSS tudi potem, ko je vstopilo v mednarodno seljaško inter-nacijonalo, vzdrževalo zveze z zastopniki te internaciionale. kakor tudi z zastopniki sovjetske ambasade in zastopniki Kominterne na Dunaju za širjenje komunistične propagande na Balkanu ter z njimi sodelovalo, dokler tako nedovoljeno, kazntivo in protidržavno delovanje ni izzvalo uporabo zakona o zaščiti države za to stranko. V začetku velike svetovne vojne je od nesorazmerno večjih sovražnikov napadeni srbski del našega troimenega naroda podal v Nišu znano izjavo, da naloženo mu osvobodilno delo ne bo prekinil in ne bo položil orožja, dokler se ne ustvari ne samo osvobojenje in ujedinjenje vseh Srbov, temveč tudi ostalih delov našega naroda, Hrvatov in vseh Slovencev. Delo vodstva HRSS je tekom minulih šest let stalno bilo v nasprotju ne samo z interesi naše države in državnega edinstva. temveč tudi s pozitivnimi državnim^ ~akoni. a venrlar se državne oblasti radi usdeda države vedno vzdrževale strogih zakonskih odredb, pil čemer jih je vodilo čustvo bratske tolerantnosti in upanje, d^. se bo to čustvo upoštevalo in razm-^i in da bodo kmalu prenehale vse zaöiode onesra hrvatskega dela naroda, ki ie pod vplivom in političnim vodstvom Štiepa-na Radiča.
Začasni predsednik je nato odredil glasovanje. Narodna skupščina je potrdila volitve v maribersko-celjskem okrožju, to je mandat sam. dem. dr. Ljudevita Pivka in lt SLS. Potrjeni so bUi dalje tudi mandati v bregalniškem okraju. Zanimivo je bäo gatsovanje glede radičevlh mandatov.
Verifikacija novoizvoljenih poslancev HRSS je bila soglasno potrjena. Predle g o sestavi parlamentarne ankete je bü sprejet z glasovi večine. Tudi tretji predlog o razveJjavljenju mandatov vodstva HRSS ie bil Sprejet s glasovi večina.
Ob 11.30 je b'la seja končana In poslanci so se razšli v najboljšem razpoloženju.
Verifikacijska debata je bila torej včeraj končana. Nje rezultat je:
Od 315 poslanskih mandatov je doslej potrjenih 282, od teh pripada Narodnemu bloka 163 poslancev. Ti poslanci se danes zaprise2ejo. Od rfHRSS, ki šteje skupaj 61 mandatov, je 6 popolnoma razveljavtjenih in pridejo na mesto njih namestnik5. J poslanci še niso poslali svojih poslanskih pooblastil, ker se nahajajo v inozemstvu, 24 mandatov preiSče parlamentarna anketa Jn 2& mandatov je snoči narodna sktrpščina potrdila.
V07Tjn«ki MOJSTRE PROCES V PRAGL
— Praga, 2?. marca. (Izv.) Pred ks-zerskim sodiščem je včeraj konča! ve5 dni trajajoči proces prof! 10 Rusom, ki so bil! obtoženi vohunstva v prilog sovjetske Rusije. Med obtoženci so tudi tri dame. R?z-prava je prinesla na dan razne senzacije. Razsodba je bria kratka: Glasi se ra ob-to.ier.icc na pet let do osem mesecev ječe. dva obtoženca sta oproščena.
MACDONALP OBOLEL NA ŠPANSKI.
— Berlin, 28. mnrea. (Izv.) Po porc-čibh iz Londona ?e Macdonald obolel na špa-nski.
sejo vodstva opozicij on al nega bloka. Vrhunec nemoralnega političnega de* janja je, če si upa dr. Korošec po 'vsej preteklosti SLS in po njeni dandanašnji praksi trditi, cia se duhovščina v Slove* ni j i ne vmešava v politiko in če se dela užaljenega radi Pavle Radičevega izpa* da proti politikujoči duhovščini!
Da, poiitikujoča duhovščina obstoia v Sloveniji, pri nas je na dnevnem redu »politiziranje popov«, živo čutimo dik«
taturo, ki jo izvaja cerkev v samopoli* tičn!h in posvetnih vprašanjih nad siros kimi plastmi našega naroda, na tej dik« taturi in duševni zapel j av j sloni moč SLS* Pa pride voditelj, ki doma prizna* va programatično upravičenost politiku* joče duhovščine, in trdi v Beogradu, da politikujoče duhovščine ni v Sloveniji! Če to ni vrhunec notranje lažnjivosri in pokvarjenosti značaja .. t
— Beograd, 2S. msrca, (Izv. ob 12.30) Po sno&tl napetosti je bilo danes dopoldne v parlamenta mimo in so se telročl dnevni parlaisp^tanii posli povsem normalno raz-vijali. Kacin, kako je umt'a 'žlada pametno ?n spretno odstran;t! vs? težave in ovire ter fiobiti pravilno solncijo v vprašanju mandatov HRSS, je nase! v vseh domoljubnih slojih naJl skrene j šc* odobravanje. Radičevskih mandatov je odobrenih 29, med temi tudi dva mandata v mariborsko celjskem okrožju ter sta kot poeUmca potrjena Anton Ke-lemina in Ivan Tisaj.
Za danes ob 11. dopoldne določena seja narodne skupščine je bila otvorjena šele ob 12. Vzrok, ker so se sestali posamni parla-metam'i klub: na posvetovanja Riede volitev cknpščinekega predsedstva. Delj f?.sa Rta s<5 oba bloka, narodni in opoziciionaJnl, posvetovala §?lede kandidatur za skupščinsko predsedstvo. Narodni biok je imel ob 11. plenarno sejo, na kateri Je soglasno m s frenettčTiim odobravanjem spreiel predloee posebnega odbora, ki je sestavil kandidat, sko listo. Ta Usta vsebule te-Ie kandidate:
A) v predsedstvo:
1. ministrski podpredsednik Marko Trifkovlc* kot skupščinski predsednik.
2. minister javnih del Nikola TJ z u n o -vid prvi podpredsednik (radikal).
S. dr. P a ! e č e k (s&ra. de a.) kot drugI podpredsednik.
B) v tajništvo:
1. posl. Stevo Kobfcsiča (ra>d.) kot nrv! tajnik.
2. posL Temo Po pavje* fraid.) kot drurl tajnik.
3. po?', dr. Gjoreje Brankovi č (sam. dem.) kot tretji tajnik,
4. posl. Stojadin Pavlovlč (rad.) kot četrti tajnlk.
Po odobren ju te kandidatske liste je ime! minister Marko Trifkovid kratek in iskren zahvalni govor obljubljajoč, da bo strogo parlamentarno objektivno in v smislu sakona in ustave vodil skupščinske po-■sle. Njegov govor so poelanci Narodnega bloka sprejeli s f/renetičnim odobravanjem.
Kandidata v skupščinsko predsedstvo Marko Trifkovič i*t Nikola Uzimovfč podi« sta dattes popoldne kot ministra svojo ostavko. Rekonstrukcija vlade postane aktualna pnbodnji teden.
Načelniki oposicufo-iabiesa bloka so se čznes dopoldne sestali na daljše posveto-vaaje. Glavni predmet posvetovanju ie tvorilo vprašanje volitve skupščinskega predsedstva. Na tem sestanku so načelniki opoiricijirnahiega bloka sklenili, da se blok Narodnega sporazuma in sö-!jaške demokracije volitev skupščinskega predsedstva ne udeleži.
Glede motivacije tega sktepa }e preiel vais dopisnik Iz krogov opozicije Informacijo, da je opoziciionalm blok sioril ta sklep v snak prtesta, ker veČina ne upošteva želja in predlogov opozicije slede osebe skupščinskega predsednika. Običajno je v drugih (Murlameatib, da se prt volitvah upošteva tudi opozicija fa da se izvoli za predsednika csčba, ki objektivno in nad-siiankar&ko vrši svoje fuDkcjje, Opozic!;n
rrora tudi irner» zaupanje v skupščinskega predsednika. Viadir.a večina tega ni upoštevala, zato je bilo sk!enjerro, da, se volitev opozic!jona!ci ne udeleže. Tako }e postavljena za vc'ütve skupščinskega predsedstva samo lista Narodnega bloka, ki prodre z večino glasov.
Opozicijona'rd blok ie dalje sklenil, da že danes predlaga izvolitev parlamentarne snkete, obstoječe iz II člarrov, ki frra takoj urotičiti vpra?a-n*e 24 mandatov HR5>.
Začasni predsednik dr. Subotič je današnjo sejo otvoril točno opoldne. Po končanih formalnostih in odobritvi zapisnika zadnje seje je zbornica prešla k pni točki dnevnega reda: zaprisega narodnih poslancev,  katerih   mandati   sQ  fcrli potrjeni.
Stoje fn svečano so potožili poslanci, okoli 2S0 po Številu, prisego v smislu ustave. Prisega se glasi:
Jaz N. N. prisegam, da bom čuval ustavo Jn da bom v svojih poslanskih dolžnostih vedno Imel pred očmi cbče dobro, kralja In naroda po svoj: dnšl fn svojem znanju.
Prisega je bila kmalu končana. Poslanci Narodnega blcka so vzklikali: »Živel kralj!« Samo en glas se je začul iz radičevskih vrst: *2ivel narod!*
Po položeni prisegi so začeli narodni poslanci podpisovati zaprisežni protokol. Podpisovanje še traja.
Kot druga točka današnje seje je določena volitev skupščinskega predsedstva
in tajništva. Izvoljena bo lista Narodneg« bloka, torej za predsednika Marko Trif-k o v i č.
Volitev parlamentarnih odborm
Po končani volitvi skupščinskega pred sednfštva se seja prekine In odgodi na pc* poldne z dnevnim redum: volitev parlamentarnih odborov.
Skupščina Izvoli predvsem: a) financ, ni odber, ki takoj vzame v razpravo dva« najsetine za tri mesece, veljavne od 1 aprila do 30. junija, b) zakonodajni odbrr, in še nekatere druge odbore.
Opozicijonalni blok je sklenil, da s> udeleži samo volitev v finančni odbor, ket smatra ta odbor za politično In finančne zelo važen in bi bila odsotnost opozicije s tem odboru radi kontrole pogrešna. Volt. tev v ostale odbore se opozicija ne udeleži dotlej, dokler parlamentarna anketa ni konča svojega dela v Radičevih mandatih!
Kandidat za predseJ-nika finančnega od« bora je od strani Narodnega bloka dr. Mi lan S r s k i č.
V zakonodajni odbor bodo od Narodne) ga bloka med dragimi odposlani: Ljuba 3o» v a n o v i č, dr. Laza M a r k o v i č, dr, Vasa J o v a n o v i č, Jura j Demetrovic (sam. dem.) in Ghša Tadič (sam. dem). Po večin! sami pravniki.
V finančni odbor delegira samostojna demokratska stranka dr. Svitislava, Po* P o v i č a in dr. Ljudevita P i v k a> Poostritev konflikta med radi«
čevci in klerikalci.
Parlamentarni dogodki sc razvijajo m Narodni blofe popolnoma ugodno. Dane» dopoidne so poznavalci parlamentarnih razmer ugotovili, da se je konflikt, ki ie včeraj Izbruhnil med klerikalci in radlčev-ci, danes Se poostril. Izravnanie tega konflikta ni bilo dosežerro, čeprav so skuŠaS o tsm prepričati javnost opozicijonalni vo» (Htel#. Danes dopoldne jc dr. Korošec dlje 5asa kouferiral z duvJdovičevcem MHa/noru Grolom. Zatrjujejo, da dr. Korošec ni popolnoma zadovoljen % včerajšnjo Izjavo Favla Radiča. Zahteva ^zadoščenje- v konkretnejši obliki. Klerikalci groze, da Izstopijo iz opozicijonalnega bloka.
... ■ ■ ■ ■ mT
POGREB SUN-JAT-SENA.
— London, 28. marca, (Izv.) Iz Peking* javljajo: Včeraj 21. t. m. je bil svečan po* greb Sun-Jat-Sena. Njegova rodbina je zahtevala krščanski pokop. Nad pol mtiijorrc Kitajcev se je svečanega pogreba udcl<*>
žilo.
VELIKA RUDARSKA NESRE CA V S AAR SKI KOTLINI«
— Pariz, 27. marca. (Izv.) Pri Merletn bacftu v saarskl kozlini jc brla včeraj velika rudarska nesreča. Po vspenjaS se je voz?ikj več sto rudarjev do rova, v katerega »t! imeli iti na delo. Pred rovom se je en vo? prevrnil in so radarji padli v pred jamu ležeče močvirje. Doslej so potegnili iz močvirja 70 mrtvih rudarjev in 32 težfco ra-n-jenih. Ministrski svet v Parizu je skleni! dovoliti 150.000 frankov podpore ponesrečenim rodbinam. Med poncsrečcrtfrnn ni* da rji se baje nahajaio tudi nekateri slovenski rudarji.
Borzna poročila.
Dinar v Curiliu 8.30-
Ljubljana borza danes ni poslovalo«
Zagrebška borza dane* ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Curih 12.12, Parir: 332, Praga 186.75—1S7. Nevryork 62.50 do 62.75, Dunaj 0.08S4, Milan 256.75, Lotu dem 300.
Inozemske borze.
— Curih, 28. marca. Današnja bom; Beograd 8.30, Pariz 27.35, London 24.78, Newyork 518.*SO, Milan 21.22, Praga 1535, Dunaj 0.007305.
— Trst, 28. marca. Borza: Beograd 3A do 30.15, Pariz 129.25—129.75. London 116.70 do 116.90. ?Cewvo rk 24.40—24.45. Curih 471 do 473. Newyork 72-25—73.25, Dunaj 0.0343 do 0.0350.
— Dunaj, 27. marca. Devize: Beograd 11.26—11.30. London 33.965—34.065. Milan 29—29.12, Newvork 709.35—711.85, Pari« 37.60—37.76, Prapa 21.05—21.13, Curih 136Ä5 do 13733. — Valute: dolar 70730 do 711-50, lira 28.99—29.19, češka Jtroua
So 21.15. dinar 21.23—21.29.
B4
Stran 2.
»SLOVENSKI   NAROD« dne 29. marca 1926
ii Mieia lin.
Vprašanje združenja svobodomiselnih strank proti klerikalcem. - Konflikt med HRŠS in klerikalci. - Izolacija slov. klerikalcev.
— Beograd, 28. marca, drv.) Sri očrta
seja -narodne skupščine je po svojih sklepih in značaju velezgodoviskega pomena. V skupščina končno sprejeti predlogi so izzvali v vseh političnih krogih najglobokej-ši vtis in največje simpatije. Vlad-mo stališče, ki je bilo končno po dolgih posvetovanjih revidirano, je izzvalo povsod najsplošnejše odobravanje. Previden in prevdaren način zelo perečega vprašanja o potrditvi rzdičevskih mandatov je zadovoljil vse skupine. Znano je sedaj, da je svoječasno is krosov opozicije bil iorsiran predlog za razveljavljena mandatov vodstva HRSS.
Povsod vlada veliko zadovoljstvo. Treba je pristaviti, da radičevcl ne morejo biti povsem zadovoljni. Vlada je še vedno zelo previdna in skeptična nasproti lojalnim izjavam HRSS. To dovolj jasno osvetljuje tudi motivacija k spretninjevalnirn predlogom, ki jo je podal poročevalec večine g. Milan Simonovič. Ta izjava najbolj odločao odklanja vse intrige opozicojnaJnega bloka pioti Narodnemu bloku.
V ostalem nima opozicijonaln: blok *rav rr&akega povoda triumflrati, ker )e ravno v vrstah opozicije nastal oster konflikt, ki so ga provoclrall radičevcl proti klerikalcem. Včerajšnji govor g. Pavle Radiča je vseboval tudi ostre napade proti hrvatski duhovščini, proti rimsko - katoliški duhovšini sploh, odklanjajoč vsako vmešavanje hrvatskih škofov rn duhovščine v politične prilike hrvatskega naroda. Ostra izjava je bila v prvi vrsti naperjena proti Hrvatski pučki stranki, ki je nekaka ekspozitura slovenskih klerikalcev m eks-panzivnega rimskega klerikalizma, toda se ne more msd Hrvat! močno zasidrati. Klerikalci so biH včeraj radi teh napadov zelo ogorčeni in takoj protestirali pri predsedstvu opozicijonak:ega bloka.
Nastali konflikt med radičevci m klerikalci je globokejšega pomena, ker je ogro-
žena celota opozicijonalnega bloka. Klerikalci so bili včeraj v skupščini zelo razjarjeni in dr. Korošec sam je večkrat dal duška svojemu nezadovoljstvu proti nastopu g. Pavla Radiča. Iz najmeroda?nejših krogov opozicije je Vaš dopisnik tudi informiran, da se bo težko ta konflikt popolnoma Izravnal« začasno se le le zabrisal. To izhaja tudi iz komunikejev, ki jih je objavil opozicijonaln i blok, odnosno klerikalni tisk. Na protest dr. Korošca, da je bila Hrvatska pučka stranka v govoru Pavla Radiča težko užaljena, je Ljuba Dovidovič Izdal izjavo Pavla Radiča, ki le Sndirektno daje zadoščenje dr. Koroščevemu užaljenemu čutu, na drugI strani pa klerikalci to izjavo jemljejo oficijelno na znanje.
Vsa objektivna javnost splošno konsta-tlra, da je v verlflkacijski debati na celi črti zmagal Narodni blok. Prepričanje prevladuje tudi, da so radičevci za delj časa ovirani v nadaljevanju svoje pozitivne politike, da so včeraj radičevci doživeli strahovito katastrofo, pravi polom svoje politike in taktike. Nekateri radičevcl to tudi javno In odkrito priznavajo, češ da so sedaj »premagani«. V skupščini preciiana radičevska izjava lojalnosti pomen ja samo priznanje sedanjega vladincga sistema,.
Veselje klerikalcev, da je doživela politika samostojnih demokratov popolen poraz v skupščini, je kaj hinavsko in jezuitsko. Klerikalci sami to dobro vedo In čutijo« da postajajo v skupščini o<j dneva do dneva vedno boli osraaljeni.
V parlamentu je opažati poleg tega tudi zdrav in vesel pojav. Svobodomiselne stranke so se začele medsebojno pribuža-vati. Te stranke uvidevajo nevarno politiko rimskega klerikalizma. Prvi korak v tem ozfru so storili radičevci, ki so začeli obračan hrbet svojemu zavezniku dr. Korošcu.
sujg e nacionalizaciji
Še pred polomom / vstrije je »Na» rodni svet« v Ljubljani zbiral podatke o avstrijskih podjetjih, nahajajočih se v Sloveniji, ki so bila last tujcev. Po prevratu je naravi! »Narodni svet« na» daljni korak s tem. da je stavil ves ta materija! na razpolago naši mirovni de* legaciii v Parizu. Takoj v početku mi* rovnih podajanj je prevladalo mnenje, da se bo s tem premoženjem postopalo na isti način, kakor s premoženjem nemških državljanov, to je, da se ga bo končno likvidiralo v prid države, odnosno reparacijskega fonda. Že sre* di leta 1919. pa je mirovna konferenca v Parizu izjavila, da bomo morali vrniti vse premoženje avstrijskih državi ja* nov in da bo naša država odgovorna za eventualno škodo, povzročeno vsled *ek vest ra-
Tako smo se sredi leta 1919. naha* lali v istem položaju kakor pred polo* raom: Skoro vsa industrija j2 bila v ro* kah Nemcev. Skozi dolgo stoletja so se Nemci s p-močjo avstrijske vlade in svojega kapitala vsidrali na vsa ona mesta, prikladna za izrabo prirodaih dobrin. Trbovlje, Jesenice, Ruše. Fala in slična podjetja so bila izključno last Nemcev. Slovenci so smeli opravljati le najnižje, slabo plačane posle.
Ker nas je pustila mirovna konfe* renca na cedilu, je bilo treba misliti na druga sredstva, kako bi prišli Slovenci vsaj deloma v posest industrijskih pod* jetij. Prišlo ?e je na srečno idejo, da mora namreč delovati državna ac*mini* stracija sporazumno s peščico doma* čega kapitala, kolikor ga je pa bilo v slovenskih rokah, v pravcu, da se pri* pravi Nemce do tega, da prodajo svoja podjetja, nabijajoča se v Sloveniji, ali pa da privolijo v participacijo sloven* kega kapitala.
V tem pravcu se je šlo v drugi po* Jovici 1. 1919. na delo. Pričelo se je s takervano »nacijonalizacijo«. Že te* kom pol leta so se pokazali obilni sa* Hovi nacijonalizicije. Cela vrsta večjih in manjših podjetij je prešla v sloven* ke roke bc .V. i v celoti, bodisi deloma. A za začetkom 1. 1920. se je pokazal odpor proti nacionalizaciji nemških podjetij, ne mogoče od strani Nemcev, nego od strani — Slovencev. Kdor lista »Slovenca«, posebno v drugi polovici leta 1920., bo videl, da je nacijonaliza*
cijo žigosal kot mamonično akcijo, ki jo je treba z vsemi silami zatreti iz ka* pitalistično nepokvarjenega slovenske* ga naroda. Le poglejte si parolo, s ka? tero so šli pri skupščinskih volitvah le* ta 1920. klerikalci in narodni socijalisti v volilno borbo: »Dol s sekvestri, dol z nacionalizacijo! To je korupcija!« Tako so kričali gospodje SLS in NSS. Tej brezglavi politični gonji so sledile posledice: Politični faktorji ter z njimi državna adminstracija so dvignili roke od nacijonafizacije. Od takrat naprej je šlo s slovensko industrijo navzdol.
Se en faktor je igral pri nacijonali* zaciji, oziroma denacionalizaciji važno vlogo. To je Jadranska banka. Ravno gospodje okoli dr. Ravniharja so pri« pomogli, da je bančni avantur ist K a* menarovič z nesrečno roko potegnil ta zavod v politično borbo ter ga končno uničil. Ta banka je v dobi nacijonali-ziranja spravila velik kompleks bivših nemških podjetij v domače roke. A go* spod Kamenarovič* je skoro vsa naci* jonalizirana podjetja vrnil Nemcem. Vsa slovenska v gospodarskih vpraša* njih informirana javnost pa ve, da je ravno gospoda, ki se danes zaganjajo v mladine ter jim predbacivajo denaci* jonaliziranje. bili desna roka g. Käme* naroviča ter da je ona soodgovorna za izgubljeno slovensko posest.
Nad nami se dviga tuji kapital po zaslugi SLS, NSS ter ostanka Kamena* rovičeve klike.
Na vse grlo se vpije: vMIadini so krivi denacijonaliziranja Trboveljske premogokopne družbe, Slavenske ban* ke in Ljubljanske kreditne banke.« Mla* dini, ki nimajo niti ene delnice teh pod* jetij! Za vsakega gospodarsko misle* č^ga človeka je jasno, da brez delnic je težko nacionalizirati in ravno tako težko dena-Ijonalizirati. Vkljub temu, da mladini nimajo delnic teh podjetij, bodo skrbeli, da pride nacijonalni ka* rakter pri teh podjetjih vedno bolj do veljave. Ako se pa L3 smatralo, da je nacijonaliziranje nekaj koruptnega — kakor se je smatralo pred petimi leti — potem pojde najbrže naše gospodar* stvo rakovo pot. Tudi mi, nedelničarji, moramo nacijonalni element v teh pod« jetjih podpirati in ne mu ob vsaki pri* liki polena pod noge metati, kakor se žalibog dan na dan dogaja.
ilfspfjeusc o Ljubljanici.
Naval radovednega občinstva. — Utopljenec je neznan moški, star 40 do 50 let. —Identitete ni mogoče ugotoviti, ker je obraz
razjadla voda.
Danes zjutraj okoli 11. se Je igrala za Ljubljanico na Cankarjevem obrežju tik pred Rebekovo delavnico večja skupina otrok. Lučali so kamenje v vodo in pri tem ]e eden nenadoma opazil, da leži v kalni Ljubljanici truplo nekega moškega, ki Je bil obrnjen z obrazom v vodo. Otroci
so takoj obvestili v bližini se nahalajočega knjigoveza g. Jakopiča, ta pa telefoničnim potom policijsko stražnico. Na lice mesta je   takoi   nato odšel dežurni uradnik dr.
Dcvescovl; prispel pa Je tudi policijski zdravnik dr. Avrarnovic. Ker policija ni imela na razpolago čolna In bi mrtveca tudi ne mogla drugače potegniti iz vode. Je pozvala rešilni oddelek požarne brambe. Na Cankarjevo nabrežje je nato prispel veliki avto z lestvami, na kar so lestve preko škarpe položili v Ljubljanica dva gasilca pa sta se lotila nehvaležnega posla, da ovije ta mrliču, ki je ležal nedaleč od äkaxoe. vr\ okoli telesa, Čim i* f a^iicr
storil, so ostali potegnili mrliča Iz Ljubljanice. Ta mučna procedura, trajajoča skoraj pol ure. Je privabila na obe obrežji Ljubljanice več tisoč oseb.
Mrtveca so po težkem naporu potegnili preko škarpe na rabo. Je to zastaven mo. #ki, star približno 40 do 50 let, srednje ob. lecen. V vodi Je mora* po mnenju policijske, ga zdravnika dr. Avramovlča ležati že naj. manj tri tedne, zakaj obraz je Ml popolno, zna zamazan in potolčen, tako da njegove Identitete nt bilo mogoče ugotoviti. V ostalem ni Imel ni kaki h poifcodb. ki bi kazale, da b! postal irter zločina In je verjetno, da Je izvršil samomor. Pri neznancu so našli v enem žepu denarnico s manjšo vsoto denarja, v drugem žepu ogtedalee. r tretjem pa rdeč robec, Listin nI imel nikaklh pri sebi. Truplo »o nato naložili na »zeleni ros« In Je odpeljali v mrtvašnico k Bv. Krištofu.
Sprva bo smatrali, da je utopljenec iden. tičen n hlapcem, ki Je btl uslužben prt mo. karjn Zormann na Starem trgu, vendar se to ne vjema s podatki, ki jih je navedla gospa Zormanova. zakaj hlapec Je bi! star ž> 72 let, doc!m je utopljencu komaj 40 do 50 let.
E  KUPI !!
pref bi ar« za mo*ko obleko, dokler s! ne ople-daš specialno zalogo češkeea fn ansleške^a salto* um Miklošičevi cesti 4 ▼ Mvblfanl
Josip Ivanili.
Cene tovarniške. Na veliko.
Na malo.
Največja izbira.
•31
3d
tO 1
Jubilej zaslužnega industrijalca
Včeraj Je proslavil v krogu svoje rod. blne in številnih prijateljev svojo 50 letnico g. Fran B a t j el, lastnik Id ustanovitelj
tovarne »Tribuna* v Ljubljani. G. Batjel Je prvi Slovenec, k! Je pričel izdelovati vozičke, kolesa in slične predmete ter se Je s svojimi izdelki povzpel na tako odlično višino, da labko prlede kvalitete ln tudi v ceni uspešno konkurirajo '.nozem.skim.
Skromen Je bil početek njegovega de. kovanja. Kot mlad deček se Je Izučil v Gorici mehanike, nato je odšel v svet. v Nem. čijo. Egipt, Ameriko itd., kjer se je izobrazil ▼ svolem znanju. Vrnil se je v domovino in t Gorici odnrl malo delavnico za popravo koles. S svojo solldnostjo si je kmalu pridobil zaupanje vseh Slovencev v Gortci, njegova obrt Je cvetela, razširi! Je svoje podjetje Sa tile pred vojno je v Gorici ustanovil tovarno dvokole*. Kruta volna Je rmi-čll« ves njegov trud in skoraj brez vsakfh sredstev Je prišel v LJubljano. Toda nI k>o »11. Znova se je lotu dela in tekom kratke, ga časa Je njegovo podjetje zopet vzerete'o. Se več! Razširil Je svojo obrt ln Jo streme, nil v malo Industrijo, ustanovil je tovarno »Tribuna«.
G. Batjel pa ni samo spreten trgovec, marveč tudi odličen narodnjak, ki se Je vedno boril za napredno stvar ter stal v vr-*tah onih. ki so se vedno navduševali za idejo njedinjenia, vseh Jugoslovenov. Je tudi prati oče svojega delavstva, š5 ga ceni fn spoštuje, kar Je dokazala včerajšnja proslava njegovega jubileja. Delavci so t^rasfli njegov dom ter mu dopoldne izročili v znak zahvale lepo darilo, krasen relief Nje*. Vel. kralja Aleksandra. Povodom svoj** SO letnice je priredil Jubilant na svojem domu Intimno slavje, ki so se ga ndele-
III štev-Hnl njegovi prijatelj!, «astopn'k? trgovine, obrt? In Industrije, zastopniki t!, ska in dr. Lulik, ki Je jubilantu sporočil če. stitke v imenu gerenta mastno občine dr. Puca. Čestital mu je tudi v imenu društva Soča. Slerllla je na to vrsta nap'tnlc in zdravic. Jubilantu so čestital; k 50 letnici ?e zgorüj omenjeni zastopniki, dalje g. K&> lin, predsednik Orjune Krakoro—Trnovo, g. Ogrin v Imenu kolesarske »Tlirtje*. dalje trgovca g?. Sterk, Bergnnt, v imenu delavstva delovodja g. Stembov. Q. Batjel je bil vidno presenečen nad tolikimi dokazi uda. nostl in spoštovanja ter se je vsem navzc čim ginjec zahvaljeval. Slavij a se Je udeležilo tndl »Šentjakobsko pevsko društvo,« ki je, zapelo par lenih pesmi, tamburaški klub Orjune Krakovc—Trnovo pa Je skrbel za vsestransko zabavo. Omeniti moramo še lepo dramatično Igro. kf so jo priredile doma. če gospodične. Prireditev je spretno aranžirala gdč. Jerajeva. članica šentjakobskega gledališkega odra. Bila je to lepa in animirana proslava, ki se je zaključila šele pozno v noči.
Podjetnemu trgovcu, navdušenemu narodnjaku, odličnemu somišljeniku ob nje. govem jubileju iskreno čestitamo ln mu kličemo: 6e na mnoga leta!
Sokolstvo
— Kulturno delo Sokola v šrepani? vasi. Sokolsko društvo v Stepanji vasi marljivo in agllno deluje na vseh poljih. Predvsem posveča posebno pažnjo kulturni izobrazbi svojega članstva, kakor naraščaja in prosvetni odsek prireja vsako nedeljo predavanja ter razne dramske prireditve in to z velikim uspehom. Zadnjič smo poročali o gostovanju štepanjskega Sokola v Vačah nad Litijo, kjer je poleg pestrega telovadnega programa vprizoril tudi dve burki, ki sta želi obilo priznanja. SliČno prireditev je imelo društvo 22. t m. Vpri-zorila se je burka »Nebesa na zemlji«. Igra je sijajno uspela, vse vloge so bile več ali manj dobro razdeljene. Režijo je vodil br. Kosmač ter mu moramo v tem oziru le čestitati. Občinstvo, ki Je napolnilo dvorano do zadnjega kotička, se je nasmejalo do solz ter Je dajala duška svojemu zadovoljstvu S spontanim aplavzom. Igra se ponovi na cvetno nedeljo. — Sokol v ŠtepanJl vasi pa je stem nastopom znova dokazal, da kljub vsem klevetam nasprotnikov krepko napreduje In da polagoma izpopolnjuje sokofska načela, 1 J. poplemenltev telesa in duha svojih Članov. Le krepko na tej poti dalje! Zdravo!
— Sokol ▼ Ljubljani priredi svojo vsakoletno javno tombolo dne 13. septembra t. L, kar naj uvažujejo društva, pri dolo-£aniu svojega Droerama 641/n
' — Sokol I. Žrebanje srečk za Tabor fe za par mesecev prestavljerto. Uspeh vnov-čenih srečk je doslej zelo skromen. Prosimo vse prijatelje Sokoistva to Tabora, da po-naga)o pri razpečavanju, da razprodamo vsaj polovico vse zaloge. Glavni dobitek znaša Din 30.0v» — Javita telovadba Sokola I. se vrši na Taboru 7. junija.
— Sokolsko društvo na Jesenicah priredi dne 5. aprila ob 15. uri v svoji telovadnici na osnovni šoli na Jesenicah pod vod. sirom kapelnika g. Ribole koncert s popolnoma novim izbranim sporedom. Prvi del programa s vira godba na pihala, drugi del orkester. Zunanji gostje Imajo ugodne železniške zveze. Program bo nudil obilo umetnlšlrlh užitkov; zato pričakujemo obil. ne udeležbe. 647.n
— Sokolsko   društvo   Donja Kastels
(kod Splita) osnovalo je knjižnicu l čliaoni-cn za članstvo i opštinstvo. Ta če biti žarl-šte nacionealne svesti \ prosvečlvanja u o vom području: stoga najusrdnije umol.ia-*%amo vse vlasti, bratske ustanove ' odu-Sev'iene rodoljube diljem Domovrne, da nas potpomogni? danvanjem poučnih, zabavnih i pozoriSnih knjiga. JVloHmo cenj. uredništva s vin novina, da u interesu na-rodnog prosvečivajija ?zvole preštampatJ ovaj apel. — Starešina: Josip Metllčlč. — Predsednik prosv. odseka: Petrislav Mata s.
Izpred sodišča«
PRIZJVNE OBRAVNAVE.
Ljubljana, 27. marca.
Za dekliško čast. Kmečki fant Jože Prebil fz Hudega vrha pri Rakeku je okrog prepovedoval, da je dekle Ivanka Hiti, ko ie lansko leto v Konjskih Lokah nabirala gobe. nagovarjala nekega oženje-nega moškega iz Knežje njive k spolnemu občevanju. Obrekovano dekle ie vložilo tožbo, a toženi Prebil je bi! pri okrajnem sodišču v Ložu vsled neke formalnosti oproščen. Pri prizivnl razpravi pa je dobil en teden zapora. Obsojeni, ki je gotovo va-^t jen tihotapskih trikov, je naivno vprašal: *Ko!iko bi pa veljalo, da se odkupim?«
Dimnikarje ve odgovornosti. Dimnikarski pomočnik Friderik Kernec. sin istoimenega mojstra v Ljubljani, je bil svo-iečasno obsojen na 200 Din globe, ker je po njegov; malomarnosti pred Božičem nastal v Tomažlčevi hiši na Gosposvetski cesti podstrešni požar. Proti obsodbi se je Kerne pritožil ln se zagovarjal, da je o pomanjkljivosti pri dimnikih opozoril hišnega lastnika ;n svojega očeta. nI pa naznanil varnostni oblasti. Kot izvedenec zaslišani mestni gerent Josip Türk je obtoženca v toliko razbremenil, da je bil oproščen.
Narobe nastavljal zajcem zanjke, Janez Narobe, mlinar iz Dragočajne pri Smledniku, je star lovski tat. Nedavno ga je zalotil lovec barona Lazarinlja v gozdu pri nastavljanju za*ij divjačiJni. Obsojen 5e bil pri okrajnem sodišču v Kranju na en teden zapora, katero kazen je prizivno sodišče potrdi'o.
Povožena gluhonema deklica. Fr. Draš-ier je na Svečnico proti mostu v Borovnici tako naglo in neprevidno vozil, da je prišla pod voz lfileina gluhonema Ivanka Pir-nat, ki je dobila razne manjše poškodbe ter ji je bila obleka strgana. Drašler se Je takoj javil orožnikom. Pri okrajnem sodišču na Vrhniki je bil obsojen na tri dni zapora in 600 Din odškodnine. Vzklicno sodišče mu je zaporno kazen Jzpremenilo. oziroma obenem znižalo na 100 Din globe.
Žiilo avtonomija! Na znani politični shod SDS na Vrhniki dne 1. februarja t. 1. je poslala SLS. sardo svojih preizkušenih pretepačev, da napravijo revanžo za klerikalno polomijo v Unionu. Med tistimi, ki so na shodu razgrajali in divje tulili: 2i-vio avtonomija! je bi! tudi čevljar Vidmar. Reditelj Iv. B. je razgrajače rrtfrll, zato pa je dobi! močan sunek v hrbet. Sunek mu je brezdvomno zadal Vidmar. Zato ga Je B. udaril po glavi. Obsojen je bil na en dan zapora, katero kazen je prlzivno sodišče potrdilo vkljub pritožbi državnega pravd-nika.
Moralno propadla mladina. Učenec Fr. Povne, stanujoč pri svoji materi v mestni barak: pri klavnici, je bil v tajni obravnavi po § 264 obsojen r.a 48 ur zapora.
V Ljubljani, dne 2S. marca. Ponesrečeno Izsiljevanje. 25 letni po. sestnikov sin Jernej Istenič iz 2elš pri Cerknici Ja obtožen, da je naložil na tujem sve. tu nakošeno steljo na vos in jo odpeljal do-njov. Nadalje je skupno z nekim Sparenble-kom pisal posestniku ln lesnemu trgovcu Ant. Svetu grozilno pismo, da ga ovadita, da je sekal v graščinskem gosdu nezazna. ruovano drevje, fctore pa pokrival z mahom in listjem. Zahtevala sta 6000 Din. Ako jima to svoto izroči, ostanejo prijatelji in Svet "ahko še naprej seka. Svet je dokazal s pi. zmenim! potrdili graščinskega oskrbnlštva, da je vedno ves les točno plačeval. Obtoženi se prav nerodno zagovarja, da sta hotela dobiti denar le kot dokaz, da se Svet čuti krivega očitanega dejanja, nakar bi bil Izročila denar sodnljl z ovadbo vred. Istenid je dobil za obe dejanji 4 mesece težke ječe.
Nedeljska zabava gorenjskih fantov. Janez Smukovec je obhajal odhod k vojakom s popivanjem v gostilni v Boh. Bistrici. Da bo veselje popolno, se je lotil tovariša Jožeta Mlakarja z nožem ter ga sunil v 3evo ramo. Ker sta se fanta poravnala za 2000 Din in je ranjeni Smukovec odpusti! ter prosil za milostno kaznovanje, mu je, senat prisodil samo 6 tednov ječe.
— Hude obdolžit ve. Z ozirom na poročilo »Slov. Naroda« štev. 6 z dne 19. marca t. 1.: Izpred sodišča: »Hude obdolžitve davčnega uradnika« prosim, da priobčite ta-le popravek: Ni resnica, da je davčni nadupravitelj Fr. Kratne ovrgel moje trditve. Priznal je pač, da je prejel og Manie Plrkovič, trgovke v Vel. Laščah, za-store, v vrednosti 300 K, otročje perilo, kece in razna živela. Razen poštnega re-cepisa o 100 K kot plačilo za zastore nI doprinesel še nadaljnih dokazov v plačilu ostaVh ?no K za zr.store. potem pa o plačilu za -otročie perilo _ itd_ temveč .nredložii 1* L
neke koledarje, v katerih Je njegova žen?* vodila svoje gospodinjske račune, dasirav-no sem jaz imenovanega že meseca julija 1924 pustil po njegovem tastu obvestiti, d:* nameravam vložiti tozadevno ovadbo pro'i M. PirkoviČ. Moje ovadbe proti M. Pirko vIč izvirajo iz nekega drugega kazenskega postopanja proti meni po § 104 <rb. k. z~ na podlagi katerega sem v tozadevnem ugovoru navedel, da imenovana ni verodostojna priča, ker ima taista poleg golju* fije pri posesivu še dve drugi hudodelstvi na vesti, kateri bom pozneje ovadil. V te: kazenski zadevi sem bil oproščen, ker je fodišče prišlo do prepričanja, da sem do-tičnemu uradniku Ščitil njegovo pripomoč k izvršeni goljufiji v polrU veri, da se je v resnici izvršba, kar [bom tudi dokazal v predmetnem civilnopravnem in kazenskem postopanju, koje je v teku. Ker pa sodišče v KratnerjivI zadevi ni ugodilo mojemu predlogu glede dobave dokazov o resničnosti mojih navedb, prijavil sem ničnost ter bom potrebno ukrenH, da se bode tud: v to zadevo posvetilo s primerno lučjo.« — Z odličnim spoštovanjem Franc T o m a -ž i č, nadporočnik - računovodja v pokoju.
Politične vesii.
= Odprava francoskega poslaništva pri Vatikanu. Iz Pariza poročajo: De« mokratična levica v senatu je sklenila glasovati za odpravo poslaništva pri Vatikanu in v tem vprašanju vladi vo* tirati zaupnico. Senat šteje 318 članov, ker je v demokratski levici združenih 158 senatorjev, je s tem zagotovljeno, da bo senat z veliko večino sprejel vladni predlog glede odprave franco* skega poslaništva pri Vatikanu. Ali se bo »Slovenec-: še skliceval na Herriota kot prijatelja in zaščitnika klerikalno* radičevskega bloka, kakor je to delal za časa Davidovičeve vlade?
= Obsojen klevetnik. Na tožbe finančnega ministra dr. Stojadinoviča je sodišče v Beogradu obsodilo odgo« vornega urednika beogradskih »Novo? sti« Kosto Krajšumoviča radi obreko« vanj a na dva meseca ječe. »Novosti«-so ministra napadle in mu očitale vse mogoče nepoštenosti radi posojila, ki ga je naša država najela v Franciji v svrho oborožitve. »Novosti« so tisti list, iz katerega črpa »Slovenec« vse napade na državne oblasti in neljube mu politike in državnike. Prav isti na« padi, kakor v »Novostih«, so izšli tud-v »Slovencu«. Z obsodbo »Novosti« je obsojen tudi »Slovenec«f
Julijska krajina.
— Predavanje o Ingoslorenskl literaturi ca Reki. V soboto je predaval v rešk\ »Filharmonicl« prof. Urbanaz-Urbani o ju-goslovenski literatur!, zlasti se le bavil &■ tremi najboljšimi sodobnimi jugosfovenski-mi pisatelji z B. Stankovičem, M. Rakičem ni J. Dučlčem. Profesor Urbanaz-Urbani Ie naglašal potrebo ožje kolaberacije med obema narodoma Ne zadoščajo politični dogovor? in trgovske pogodbe, marveč treba tudi kulturnega zblfžanja, kakor ga le hotel Mazzini, napovedujoč, da bo bodočnost Italije ozko združena s slovanskimi naredi. Predavanje je bilo zelo lepo, kakor navadno zanimivo in stvarno predava prof. Urbanaz-Urbani, ki dobro pozna našo literaturo, ali zelo slabo je bilo obiskano. Kakor se vidi, je na Reki malo smisla za kulturno zbližan je med obema narodoma.
— Promocija. Na vseučilišču v Gradec je promoviral za doktorja prava g. Alojzij G o r j u p iz Gorice.
— Za svete gaje na Goriškem, ki bodo nasajeni okoli bojišč, je nakazalo vojno m?* nistrstvo podpore 10.000 lir. Z nasadi so pričeli na vrhu sv. Mihaela.
Turisfika in šport.
— Kolesarske In motoclkUstične dirke
priredi na velikonočno nedeljo In ponedeljek SK Primorje kolesarska sekcija, na lastnem dirkališču na Dunajski cesti, s sledečim dnevnim redom: Nedelja: Častni krog, dirka novincev, dirka junlorjev, dirka senlorjev, damska dirka, vojaška dirka, glavna drrka, dirka v parih, dirka pom. motorjev, Handicapp, Tolažilna. Ponedeljek: Otvoritvena dirka na najtežjih", dirka, združena s peštekom, dirka v parih — navadna, dirka clltev, zasledovalna dirka pomožnih motorjev, stafetna dirka, tolažilna dirka. Za te dirke so razpisan^ lepa darila, kolajne fn diplome. Prijave sprejema do 10. aprila kolesarska sekcija SK Primorje, LJubljana, Narodna kavarna.
654/n
— Prvenstvena tekma Ilirija : Primorje
znači pri nas vsled splošno znane velike rlvalitete med tema kluboma posebno privlačen športni dogodek. Tudi jutrišnjo srečanje teh ogorčenih rivalov obeta prinesti napeto športno borbo, saj se oba kluba Intenzivno pripravljata na to srečanle: Primorje, da izbojujeo časten rezultat, Ilirija, da deseže čim viš]o zmago. Oba kluba sta sedaj v dobri formi, oba Imata za seboj po eno težko mednarodno oz. prijateljsko tekmo In serijo domačih prvenstvenih tekem. Tekme so razdeljene sledeče: Ob 10. dopoldne igrajo junlorji (samo ob ugodnem vremenu), ob 14.30 rezervni moštvi In ob 16. uri I. moštvi (ob vsakem vremenu). Igra se na Igrišču Ilirije. 650/n
— Tennis sekcija društva »Atena« naznanja, da se vrši vpisovanje za letošnjo sezljo dne 2. in 3 .aprila od pol 6. do 7. v ortopedičnem zavodu v Mladiki. 625/n
PREKLIC.
Podnisana preklicujem žaljivko, ki sen jo izrekla gosp. A. I\. ter se zahvaljujem
da je odstopil od nadaljnih potov.
923 -   JiedsiZajc. Ljubljani
Kako se konča Matteofijev proces?
Kakor mora tlači fašistovsko sfran-ko Matteottijev proces. KedaJ le pride do razprave? Predsednikov brat Ar-naldo Mussolini vprašuje v fašistov-skem >Popolo d'Italla«, zakaj zaslišuje preiskovalna komisija senata toliko Časa generala De Bona in kako to, da se vsa stvar ne pospeši, da bi prišla do svojega zaključka. Fašistovski voditelji žele, da bi se razprava skoro vršila, da bi bila zelo kratka in bi potekla tako, da bi fašizem iž nje črpal zase svojo moč. Definicija »fašistov-skega zločina«, ki nosi po načelu, da namen posvečuje sredstva, svoje opravičence sam v sebi, se vedno bolj po-vdarja kot obramba proti sodnim Ši-kanam.
Fašistovskf veljak Regazzi v Mo-Unelli je bil pod obtožbo radi umora. Izdan je bil proti njemu ukaz za aretacijo alf Regazzi se je lahko cele mesece gibal po Bolonji, ne da bi se bil drznil kedo, spraviti ga v zapor. Tacaš se je svobodno udeleževal sej provinci jalnega sveta, katerim je prisostvoval tudi takratni justični minister Oviglio. Pri porotni razpravi je bil obtežen tako, da bi bila v normalnih časih sledila obsodba, toda porota ga je pod fašistovskim pritiskom oprostila obtožbe. Oprostitvi je sledil javni komentar generalnega tajnika Farinaccija, v katerem vidimo že direktive za varno rešitev Matteottijevega procesa v faši-stovskem smislu.
Farinacci se je pečal na "dolgo z Matteottijevim procesom tudi pri proslavi šeste obletnice ustanovive faši-jev. Predno je pričel govoriti, mu je bila dostavljena brzojavka, ki z ognje-
Rinr, 25. marca.
nimf besedami žigosa Matteottijev de-likt. Na to izvaja Farinacci, da služi Matteottijev dogodek špekulaciji za številne napade na fašizem. Proti Mat-teottijevemu deliktti postavlja najčistejšega fašistovskega mučenika Casa-linija. Nasprotniki fašizma naj vedo, da se lahko spravi v proces enega ali drugega pristaša fašistov6ke stranke, toda fašistovski revoluciji ni mogoče naperiti procesa, ker so krivi vsi fašisti. Naj vedo, da se ne more nesti faši-stovsko revolucijo v dvorano preture, tribunala aH pred poroto, ker za fašiste je samo ena pravica: zgodovina, ki edina sodi vse, kar je storil fašizem za veličino svoje naloge.
Tako odmika Farinacci od Matteottijevega delikta fašizem, kateri po njegovi sodbi na svojem zgodovinskem pohodu ni zagreši! nič takega, kar bi se dalo označiti za zločin in bi bilo kaznivo po navadnih pravnih pojmih. Fašizem je nad sodnijami in procesi, zato pa tudi v razpravi radi Matteottijevega delikta ne bo zadet.
Opozicija presoja Matteottijev proces fašistovskemu pojmovanju nasprotno in se pripravlja na to, da izkoristi v svoji prid izid razprave, glede katerega smo že danes na jasnem, kakšen bo. Ob razsodbi se uname huda polemika, ako je ne preprečijo zaplembe opozicijskih listov. Ni pa dvoma, da Matteottijev proces ne zada fašizmu nikakega rušilnega udarca. Farinacci je rekel: »Danes smo osamljeni, to je res, ali močnejši nego pred dvema letoma. Po Matteottiievem de-liktu sta se fašizem in vlada ojačila.«
Prosveta.
Repertoar Narodnega gledališča t Ljubljani.
Drama. Začetek ob 20. zvečer. Sobota 28. marca ob 15. popoldne: Veroni. ka Desenlška. Dijaška predstava pri sni. Kanih cenah. Izven. Nedelja 29. marca ob 30. zvečer: Golgota. Tß ven.
Fondeljek 30. marca: Misel. Red B.
Opera. 2Tačetek ob pol 20. zvečer. Pobota 2S. marca: Don Paequale, premijera. Red P.
Nedelja' 29. marca: ob 15. pop. Mignon, Ijndska predstava pri znižanih cenah. Iz. wen.
Poztdeljek 30. marca: Zaprto.
Drama v 5 slitčah Leonida Andrejeva. — Prevedel Josip Vidmar. AH Je vredno igrati Leonida Andrejeva? S stališča literarne umetnosti menda ne. Kaj drugega Je, če si želi Igralec učinkovite vloge. Andrejeve igre se niso obdržale na nobenem odru. Pisateljev absolutni pesimizem s perspektivo na popolno razlezen je vsega v kaos brez zaključka, v peklensko brezupno »fortvurštlarijo«, odbija vsakogar. Vrhu tega ne podaja v svojih dramah nobenih splošnoveljavnih tipov in resnic. Ni nobenega človeštvo obsegajoče-2a pogleda v njih. So le Čisto edinstveni patološki slučaji, ki nimajo nobene vezi s čudenjem in umovanjem človeka k-t čisto gotovega, po svojem bistvu tako m tako ograničenega bitja. Že pri *Jekaterini Iva-novni*, ki nam Jo Je Igrala g. Germanova s #vojo trupo, smo to opazili, In predstava »Mlslf« le mogla ta čut sam0 poglobiti. Ce odračunamo spretno vodstvo prizorov, ni-
ma z umetnostjo sploh ničesar opraviti, ker nam v ničemer ne zrcali življenja. Tak! -slučaji-- bi spada!! na konec medicinske knjige, psihop2t'je, kjer se v ilustracijo vede včasih opisujejo posebno značilni aH pa nenavadni konkretni primeri. A kaj naj to gradivo pomeni za umetnost?
Morda je bil Andrejev sam psihopat, ki ga je fantazija mučila s prisilnimi slikami grdobe in obupnosti?
Tudi Dostojevskij Je bil psihopat, trda obenem genij in največje srce 19. stoletja. Andrejev pa Je samo talent !n popolnoma brez srca: zato tudi gluh za utripanje drugih src. Svet in Mudi vidi čisto enostransko in pobira Še iz tega le najbolestnejše. Tema mu je samenarnec in ne protiutež svetlobi.
Naslov drame »Misel« Je netočen. Vzbuja domnevo, da gre za neko misel. Gre pa za prepričanje zdravnika Antona Ignatjjča Kerženceva, da je največja sila sveta, njegov Bog, moč razglabljanja in njegovih jasnih, ostrih zaključkov. Gre še za raznotero, za moč inteligence, moč temeljite izobrazbe, za moč človeške volje, za vse to v skupni sposobnosti, vlada i človeštvo in delati ž njim po volji posam-nika. Ta posamnik je samemu sebi Keržen-cev.
Hoče pa za svoje prepričanje eksperimentalnega dokaza. Saj je pozilveu znanstvenik, ki dela z ljudmi in živalmi vse mogoče  duševne poskuse.
Ta volja po eksperimentu spominja na Razkolnikova ki je šel ubit staro zasiav-Ijalko samo, da se prepriča o svoji napo. leonski zmožnosti, spravili s pota vse in vsakogar, ki mu je na poti pri njegovih načrtih, in se radi tega niti najmanj kosati. Toda D^stojevskij je hote! pokazati le zločinsko pogrešnost takih nazirarj, ki jih Je med ruskimi eksaltiranci morda včasih slišal v debatah pri čaju. Ne v ^napoleonst-vu«, ampak v ponižnost? in ljubezni leži najvišja človekova sila. In tako je Razkol-
Starca
»Kh ... kh... kh ...«
Vselej je tako poka šl je vala, predno je ^aj spregovorila Kakor W se bala z besedo na dan. Njen mož pa, ki je poznal vse to. se je vsakokrat nemirno zganil ob njenem kašlju...
iKdaj tebe rrrfoc kašelj, to bi rad vedel!«
Jezus, Marija, no!«
=.AI? že zopet vzdihuje?? Čemu to? Kaj ti hasne?*
*Da smo morati to doživeti! ... Da nismo prej umrli!...«
^Človek ne more umret!, kadar bi hote!!*
»Vem da ne! To je jasno! Tisti, ki bi lahko in radi ztve'i, morajo umreti; oni, k! rrismo za nič na svetu, živimo!«
»Molči rn ne tarnaj!«
»Al! ne molčim zadosti? Ali ne premol-rhn po cele popoldneve? Kadar mi je pa le prehudo.. .*
»Hudo... hudo! Marsikomu je dandanes hudo!...«
*Uh. kako je mraz!*
t-Peč ie gorka, stisni se še bolj k njf!«-
»Peč je gorka, da, da! Al! on. tam zunaj, v tistem snegu, v tistih gorah... noč fn dan ... O Bog, prav semkaj čutim tisti mraz!...«
»Ti si kakor vrtoglava ovca! MlsM se ti sučejo vedno okoli ene stvari... Poza bi! •
vO ko bi mogla! Ali rri mf dano! Res, kakor vrtoglava ovca sem! ... Sinoči sem sanjala ,.oh to so bile grozne sanje!...»
»Pusti sanje! Sanje ne pomenijo nič!«
»Glava vsa krvava — vstran od trupla... Usta w w m odpiral* in kttcaU/
j-Mati, mati!« Se daj sem vsa trda od groze! ...«
s Ali ti nisem rekel, da molči!«
»Pa bom molčala, ccl, zopet...! O, saj že molčim!___*
»Zas:ran trene lankc tudi govoriš, toda govori kaj drugega!*
"O ka*o si čudt»n! O čem naj govorimo, če ne o njem? Kjer imajo dva, tri, je vendar malo drugače! A kaj bo pri nas, k! je en sam, če se kaj zgodi! Zruši se vse, kakor če fzpodbiješ steber izpod zida ...«
»Pa naj se zruši! Ce je določeno tako, kaj hočeš?... .=
»Oh, kako govoriš? Ne izzivaj Boga! Kako moreš biti vendar tak? Jaz trpim, ti pa, kakor bi ti bilo vseeno.. .a
s-Ti trpiš, jaz pa — hahaha ... To je res dobro!... Toda dovolj! Ne muči me dalje! .
*■Tolažbe iščem!..
»Tolažbe iščeš? In kdo naj ti jo da? Mar Hz? Pcvej, od kod naj jo vzamem?«
-Kako besedo vsaj bi rekel, ki...«
^Besedo? Kaj je beseda? Cemu ti bo?«
»iz kamna si, iz železa!«
j-Da, iz železa, iz jekla moramo biti dandanes!«
»In srce?.... Ne, tf ga nimaš!«
»Ne, nimam ga! Ne smem ga imeti. Jeklo, jeklo, v«,e samo jeklo!...«
Položil je desnico na srčno stran Jn se
sKkin! po k:neu. Vzravna! se je za hfp, kakor b! hote! pokazati, kako je močan, a bliskoma se je zgrudil nazaj na klop, s klopi oa b zdrknil na tla ...
ki ni se dvigni! več. Tisto jekleivo srce, premagano od zatajevane boli, je nehalo utripati,,.
Dr. Trm Zbainik.
nikov, komaj da je moril, že blatni ran. Naj-prvo ga prime samo strah pred posledicami, da bo moral pod smrtno kazen. Postane čisto majhen, trese se pred državnim pravdnikom, silno trpi. Polagoma se tudi rodi tudi prepričanje krivde in da je tudi samemu sebi dolžan, pokoriti se. Sam se ovadi in gTe v sibirsko kätorgo, kjer se mu duša docela razčisti. Dosiojevskij je »Razkolnikova« še dopolnil z »IdijGtcnu, ki pozitivno oznanja pisateljev evangelij.
Nič o tem pri Keržencevu. Ubije prijatelja vpričo njegove žene. Tej pa Je že preje razložil načrt kakega »poskusa«- takole: Ce znam Izvrstno simulirati blaznost in ubijem vašega moža, potem še dva meseca »blaznim« In me nato izpus'e kot ozdravljenega — kdo mi kaj more? Jas sem pa le dosegel s silo svoje smis,i* to, kar sem hotel In se natihoma rogam človeštvu, tej bedasti živalski čredi. Seveda pristavi na preplašenosi Tatjane Nikolajevne, da je to le razmišljevanje, znanstvena debata, oz'roma šala.
Vendar se začenja gospa, žena pisatelja Savelova, Kerženceva bati: drugi so tudi mnen.'n, da že izdavna nI več normalen. In to se zdi tudi nam že od početka. Igra pa prt njem podzavestno vlogo Se druga, ne-lepa, a prav človeška stvar. Nekoč fe bil to ženo snubil, pa ?a ni marala. Ljubi jo še sedaj in zato svojega prijatelja Savelova pravzaprav Iz dna duše sovraži in je tem ljubosumne; £i. ker ž*vita Savelova v najsrečnejšem zakonu že vseh 6 let od poroke.
Ta odklonjena ljubezen rrj tako boli, da je postal popoten čudak. 2ivi sam, občuje malo, samo znanstveno dela z vso -vnemo, je razdražljiv megaloman. Duševna poteza, ki jo večkrat nahajamo pr? onih. kater! so zbog kake bridke izkušnje zamrzili človeka In se mu odtegujejo, je tudi, da pre-neso vsg svojo potrebo do ljubezni na kako žival. Ceš. boljša je cd ljudi. Kerž^n-cev ljubi orangutana, k: ga ima. Igra pričenja s tem, da sedi Keršencev z znancem ob vhodu   alkovena, kjer  se  ubocra opica
bori s smrtjo. In filozoiira v svoji bolesti nekoliko čudno, nekoliko pa neumno o tem, zakaj vsaka opica v naših krajih kmalu umrje in vedno v očeh z neskončnim hrepenenjem po svoji tropični domovin1.
Ljubezen do živaii. ziastt do onih, k? nam jo znajo zavestno vračati, le za vsakogar, ki ni surovina, povsem naravna stvar. Pri Keržencevu pa sre za bolestno ljubezen ljudomrznika. Za umrlim orangutanom žaluje kakor za človekom.
Ta psihopat res ubije Savelova, vpričo žene fn nekega pisatelja. Vtaknejo ga v blaznico. In zadnji akt igr2 v celici. Ker-žencev ima mizo in svoje knjige notri, da lahko piše. Spati ne more. Moti £a nočno tuljenje sosednega blaznika. Najbolj pa dvom, ali je bil tedaj, ko je ubijal res pri zdravi pameti a'i Je samo *ekspcrimenti-rai*. aH pa je bil že tedaj blazen. Da je zdaj blazen, o tem sam nič ne dvomi. Ni nič čudnega. Če inteligenten blaznik obdrži še toliko samokritike, d3 se zaveda lastne blaznosti. To ie dostikrat tako. Keržen-cev išče utehe pr! strežnic', čisto preprostem dekletu, ki ne zna ne brati ne pisati. Ona ga tolaži, kakor tolaži vse norce v zavodu, versko milo, potrpežljivo, kakor otroka. In dolgrčasena po svcil vsakdanji nalogi. Toda ne razume Kerženceva in on se radi tega šele bolj razburja.
Edini človek, k? se mu malo zd\ kako utegne stvar bit:. |e zdravnik zavoda. Ta mu prav;: V kätor<ro naj b! vas poslal? za 15 aH 10 let, pa bi bilo vaše blaznosti kmalu konec. Vendar Je tudi tukaj dvomi i o tem, da bi zdravnik smatral kolego Kerženceva za zdravega. Menda mu hoče na ta rafln'ran način le izbi*! iz K'ave prepričanje, da je blazen. AM pa misli na to, da se l'i'di s fiksnimi ideiami da *>dr^s?rati«, t. J. da se jih z getov?-?: strahovanjem da prisiliti do vsai na vnanje razumnega ravnanja. Pohihneio se, da ne trpe neprii:k.
Končno obišče Kerženceva Se vdova umorjenega Savelova. Tukaj poo^dn sk~zi to sicer Čisto nerusko dramo nekaj ruske □trse. Vdova je prišla — prosit oo%tf5ča-ma. C*š, le moje zainetavanle vaše resnične ljubezni vas je dovedio do te~a: jaz sem kriva. Dejanje sem vam odpustita, odpustite se vi meni. Kerženceva pa popada razburjenje, ker čuti. da se bo zd?jle odloč-io vprašanje, ki ga edino muči: AV je postal blazen, ker je moril,, ali pa je moril, ker je že bil blazen. Ce kdo, ga bo ta žena prav presodila. A ona ga tndl ne razume. V mnenju, da ga posebno potolaži, mu zatrjuie da je zdai čisto uvideven, a da Je bil ob umoru pač b^en. Saj drugače bi kaj takega si-ril ne bil.
Savelov se je oklepa, tresoč se govor! vanjo, je skuša spraviti do pravega p^imo-vama nleg^vega vprašanj?, postane sk^ro nasilen. Tedaj ju loči paznik, ki je ves Čas stal v celici: z g-spo zbežita venkai. Vrata se zaklenejo, Keržencev obupno po njih razbija: naposled se zgrudi v zavesti, da Je izgubljeno vse in ne dobi nikdar odgovora, ki bi mu potrdil resnčnost teorije o božanski moči * misli % oz. da je moril duševno zdrav, le ker je hotel s tem sebi dokazati pravilnost svoje teorije. Ostane samo zaprt norec, za kojega dedukcije se živ krst ne briga več. Tudi mi ne vemo. kako je bilo s Keržencevim v resnici.
Kaj Je vse to? čemu? Kaj nam Je Andrejev povedal z vso idejo, ki je pač filo-zofsko-teoretsko morda vredna ugibanja? Takole v družb! intelektualcev, ki sede pr! čaju ali čaši vina ter se zabavajo s »problemi«. A kje je ostala le trohica one duševne obogatitve, ki nam JQ nuja vsaka umetnina ,ker b? sicer umetnina ne bila?
Skrbinšek letos ni ravno ime! večjih vlog. Tu Je našel veliko vlogo, s katero Je učinkoval že v Mariboru. Tudi pri nas dosega ž nlo lep igralski uspeh. Kerženceva Je minucljozno preštudiral in ga zna stopnjevati z vsem onim, skoro znanstvenim verlzmom, ki ga igra hoče, a ga ne ljubimo v nobeni umetnosti več, ker je pravzaprav sama vnanjost, fotografiranje kakih konkretnih modelov. »Amerikanizem«. Skrbinšek se tudi resno in zavestno trudi Bftmagati neke prirojene težave svojega
govora In želfm inteligentnemu ter železno marljivmu igralcu tudi v- tem pogledu skorajšnje popolne zmage.
R o g o z Igra živčno izmučenega pisatelja Savelova izvrstno. Nadarjeni naš umetnik je t0 vlogo pač prav osebno čutil kot duševen delavec, ki mora sam prena-penjati svoje sile pri našem gledališču. In vsakdo, ki dela duševno, pozna vsaj včasih tako stanje. Nekaj bi človek rad, je nemiren: toda česarkoli se po^ti, ali karkoli mu kdo svetuje — vse mu je zoprno v tistem hipu, ko bi jo hotel započeti. Poj dem v kavarno — ah fej! AH na sprehod, v gledališče .ali bom kaj čital — ne mor^m! In vendar večen nemir In volja, se s čem pečati. Kakor pri pokvarjenem želodcu, ko imaš naenkrat silno željo po raznih Jedeh. Pa če hočeš katerokoli zaželi enih vzeti v usta, je ne maraš več.
Zelo simpatična je Rogozova kot Savelova žena. Predvsem dobra, ljubeča.
In tudi prav dobro Izgleda s svojo zlato-laso »Bubiw-^lavo. —
Juvanova ne more najti za takt boguvdane simpücitas, kakor naj bo ta bolniška strežnica, pravega tona in Čutenja. Tukal se je režiser zmotil, ker je napačno zasedel. Kdcr izvrstno igra Mulka'ko \ »LdTonnt« In vdovo Rošlinko, ne more biti obenem za diametralno drugačne značaje Za dravn'ka bi tudi bili m;rnli vzeti dru» gega moža, gotovn ne začetnika ki Še zelc naučeno in di'etantsko govori in se lesene giblje. Vloga ni dolga, toda važna. Dobro nemo šaržo je ustvaril Os I p o v I č z blaz* nizkim paznikom, omejenim butcem močnih mišic. — Dru^e vloge so simpa i;no razde, ljene med Kralja, Jana, Vido, C e* s a r J a In Medvedovo.
Ta mučiteJjna igra traja nad tri ure Igralsko Je težka, pripravljena dobro (režiser Skrbinšek) — a zakaj ne raje kaf drugega?
. Z. j>0/A»e//or na praznik 25. t. m. I 'rsten.  Gledišče pa. izredno slabo
NOVE rZKOPSINE PRI PIRAMIDAH  V EGIPTU.  Slika nam kaže dve mumiji ki so ju našli med drugimi dragocenimi izkopninemi v Egiptu.  STa levi je mumijo srna kralja Seneferusa R&Hotep,  na desni pa njegove soproge Scfert.
— M.
je bil izvrsten, oieoisce pa. obiskano. Praznik in mtl pomladanski dan, ki je vabil na izlete. Lcvar je svojega Othella od lani nekoliko predelal. Igral je moža, ki mu je Desdcmona tako sveta in visoka, da dolgo č\isa klevet niti ne razn* me. nego se mu zde skoro zabavne ali vsaj preneumne. Ko pa ga je Jago toliko prepa* riral. da se njegova svetla, čista, a prepre* sta duša verjetnosti klevet ne zna več odj tegovati, nastane v njem makomu popo* len prelom. Iz enega ekstrema pade v dru* gega. Tedaj je že tudi sklenil, da napravi krvav konec. Dok a rov ne išče več toliko, da bi verjel, netjo da more to, o Čemur je že ponolnoma prenri'an, trdi pred drugimi opraviči*! če pride do dajanja. Ta psiho* logi ja jednostavnega moškega značaja ima mnogo zase Vendar se je pri predstavi pokaralo, da se ie ne da izvesti eksaktno in prelom položiti na eno gotovo mesto, ki leži morda   začetkom  zadnje tretjine
tragedije. Pesnik sam je to preprečil, ker pola-'a že takoj po prvih Jagovih posVu* šib OtheÜM v usta rame trpke in grozilne izreke, t'*di napram Desdemoni, da ni la* hko p-iti okolo niih in igrati še dalje člo* veka, ki žen? za'Tr>a in jo pravzaD^.v v m?« slih nr^si odivjran{a, da je ta hin preje posl*i?aI o njej grde st ari in o njih mož* no^ti clo r:?sno razmišljal. <*tc bi hote'i videti 0*li"l!a r^p^inoma v slog^i. ki si ga Je L**var zamfslil in ki ie res prav verje« trn, hi morali več mest d-amaturgično pre* d~lflri in nadomestiti z dr-gaontmi izreki. Saj take nrcuredbe starih dram d;«nes niso več osaml'-t.e. N'iscm rta rekel, da naj bi se to zgodilo. OobiM bi sicer za nsše čm^ tenje okusne išega. vi*'~ea Othella, toda. ne vee popolnoma v ShaVesnearjevem d'i< h'». Levar Je bil v ostalem brilianten: po« sebno krasen je bil ni"gov zajetni zat»o* vor pred senatom in Dcsd^moninim oče« tom. Proti koncu igre ie postal rralo utrw* jen. V-ar se je poznala na v^a^ih manjši rarlo'nosti govora. — Zelo urmt-ovit Jago je bil Rogoz, Vi je vlo^o od lani pr^coj pog'obi! in ji dal mnogo več barve. T« dt Rogoz je misleč igralec, ki se i v isti vlogi še vedno izpopolnjuje, kakor smo videli že na njegovem letošnjem Hamletu. Le preveč je izrab!j m in z**o mu je treba pri velikih stvareh, kakor Sr^akespearjcvi zna* Čati, 6S»5ka in min«, da more pokazati vU Sek onega, kar premore. Ne smemo poza* biti, da je na Rogozovi osebi par let visela skoro možnost eb«toianja našega dram* skega ansambla. Nikdar mu tega ne sme* mo pozabiti! — šaričeve Desdcmona je tako ljubka, da bi bilo odveč dodajari prejšnjim poročilom novih besed. Polnila se je pa v zadntem prizoru, v katerm je njena groza pred smrtjo bila bolj v srce segajoča, nego včasih. Konec je deloma skrajšan in izpuščen rudi priror napada na Cassija. Oboje je dobro. Odnadlo je ti*di, da se navidezno že docela zadavljena Des» demona se enkrat oglasi, kar se mi je ve* dno zdelo nemogoče. Osxala je pa dr»'ga medicinska nemožnost: Da si je Othello strumno prereza! vrat, a vendar še eno zi* ni!. Ali naj se zahode v prsi, aH pa naj s prerezanim vratom umolkne. — Tudi vse drugo gralstvo je storilo največ, kar je moglo, in zaokrožena predstava je žela mnogo priznanja, zlasti "trije protagonisti in med njimi poeebej seveda še Othello. Vnanja režija v 2ednjem aktu (spalnica) je brezbrižna. Obesili so nad Desdemo« nino posteljo lepo stekleno anepulo, v ka* Uri se jo brez sramu divje bleščala fn
nas slepila močna električna žarnica. Zaka^ ni režiser pristavil šc močno mizico, nanjo pa telefon (interurban. da se lahko Benet* ke kličejo), ali pa še raje slušala za radio Pravzaprav bi v tako svetilko ne spadals niti maskiranura žarnica, nego resnična »ve* ča. kakor se je ne boje na večjih glediščih. Nevarnosti ni pri tem nobene. Svetilka pu bi morala viseti bolj v ospredju, ne nad posteljo Desdemone, ker od tamkaj gredo sence tako, da nismo videli ne Othellovega, ne Desdemoninega lica. Nevidnost minike pa oškoduje rudi razumnost besede.
— Slovensko marijonetno gledališče »Atena« v Mladiki. V nedeljo 29. i. m. se \prizori posiednjič v tej seznl /Doktor Fauste, lutkovna igra v petih a'«'ian,*!h, s predigro, prirejena po čeških in nemških hiikovih igrah !z IS. stoletja, t,Dr. Paust« ni samo ena najlepših In najprije*acj§ifi lutko-vih Iger, ki je stalno na repv.iol.-ju vseh marijemetnih pozornic, temveč tndi pri nas je izmed vseh letošnjih iger lafroij usoela. Posebej na še opozarjamo občinstvo, da i$ ta vprizoritev obenem zaključna predbtava, s katero se konča letošnja sezona. -— Pred-pi'odaja ostopnic od 10. do 12. doooMie v Mladi1.!. Začetek prve predstave ob pol & rx-nolcme, druge pa ob pol 6. zvečer.
— Koncert Strozzi - Pečic v Pragf. Prvi koncert Marije Strozzi in B. Pečice jf. bi! za muzikalno naobraženo Ln razvajeno Prago majhno presenečenje. Pozornost praških glasbenih krogov je zbudil zlasti mladi hrvatski skladatelj GrgoŠevič. O tem koncertu poroča v »Ltdovin Novinah* odlični glasbeni kritfk B. Vonačka tako-!e: »Jugoslovenska pevka Maja Strozzi je nas seznanila s svojim mladim rojakom Grgo-ševičem. ki je nas presenetil z originalnostjo irzažanja, polnega zrelosti ln uravnoteženosti v slogu. Grgoševi^ stoji sicer na skrainem krilu današnje moderne glasbe, vendar pa ne mor? zatajiti svojega resnega izvora. Ne potaplja se v eksotičnostl domačega fo'klora in se tudi ne oddaljuje od duha narodne muzfke. Avtor je zbudil toliko zanimanja, d* bi bilo treba seznaniti naše glasbene kroge tudi z drugimi njegovimi deli. Poieg pesmi hrvatskih skladateljev so vplivale manjše pesmi Stravinskega s svoiimi detmskirri teksti in razmeroma siromašno melodijsko in venci jo. Gospa Strozzijeva je dokazala, da ima glas. »Ven-kov« piše: »£iatko Grgoševič in Igor Stra-vinskij si stojita zelo blizu. Očividno je, da je Stravktskfj vsaj formalno inspiriral Gr-goševiča. Oba komoonista imata dobre nar. tekte, vendar je pa Grgoševič s svojo in-vencijo sočr.ejši In manj šematičen nego Stravinskij. Stakt-o sc čuti, da stoji trdno rra živih narodnih tleh, kar se pri internaci-jonalncm Stravtnskim pogreša. V svojih kompozicijah dodaja Grgoševič narodnemu tekstu gotovo omamentalnost. ki je zdaj bolj, zdaj manj vezana, tu H tam primitivna, včasih zopet modernistična. Neprimerno večjo samostojnost kaže Grgoševič 9 svojo melodijsko rnvencijo in zdi se, da je on jugoslovenskl talent, ki mnogo obeta, dasi išče še samega sebe. Za interpretacijo vseh teh pesmi Ima ga. Maja de Strozzl-Pečič ton, k! se dobro prilagodi, elastičen parlando in smisel za frazo. Poslušalcu lahko približa «i predoči vsako pesem, ne da bi ga obtežila s pretiramim patosom. B. Be« čič je dober spremljevalec.
— Razstava francoske grafike XIX. sto* letja bo otvorjena v nedeljo 29. t. m. ob 11. v Jakopičevem paviljonu v Tivolljtk
/
»StOVCNSKl  NAROD«  dn« 29. marca 1985,
itei
71
Dnevne vesti.
V LiubiianU Klerikalci in vestfalski Slovenci
Znano je,   da  živi v Nemčiji na tVestfalskem več tisoč slovenskih de« lavcev, po večini rudarjev, ki so v ne* ^varnosti, da se potuj či j o in potope v nemškem morju.
Za te slovenske rojake so se $c precl vojno jeli zanimati nasi klerikalci, ne !morda zato, da jih ohranijo slovenske« mu narodu, marveč zgolj zato, da jih obdrže v katoliški veri. ker je bila ne« varnost, da se v tujini poprotestantijo.
To zanimanje za naše rojake v Nemčiji pa je trajalo samo tako dolgo, dokler se ni nekaj nemških duhovni* Tcov toliko naučilo slovenščine, da so lahko med vestfalskimi Slovenci oprav« Ijali duhovno pastirsko službo. Tem duhovnikom so nato prepustili kleri* kalci vso skrb za duhovni blagor naših izseljencev.
Toda naši rojaki niso bili zadovolj* ni z varuštvom, ki so si ga prisvojili nad njimi z dovoljenjem slovenskih klerikalcev nemški duhovniki. Jeli so «e organizirati v narodnih in naprednih društvih. Narodni pokret je med njimi lepo napredoval, dasi ga ni nihče pod* piral iz domovine. Tako je bilo v zad* njih letih osnovsnih 26 narodnih dru* štev, ki so se združila v zvezo in si ustanovila tudi skupno podporno in po* grebno blagajno.
Dokler je bila ta narodna organlza* clja slaba in neznatna, se klerikalci ni* so mnogo brigali zanjo, kvečjemu da so ji skušali škodovati s spletkami in z zahrbtnimi napadi. Ko pa se je ta narodna in napredna organizacija tako mogočno razvila, da je Zveza narodnih društev postala najmočnejši faktor v življenju vestfalskih Slovencev, so kle= rikalci naenkrat zopet odkrili svoje toplo srce 2a vestfalske Slovence ter poslali k njim znanega »duhovnega svetnika« Janeza Kalana v posebni mi« siji, da spravi vse vestfalske rojake zo* pet pod komando krive palice in v sta* ra klerikalna avstrijska društva.
Mož je prinesel precej denarja sabo in deli podpore — toda samo klerikal» nim društvom in klerikalnim posamni* kom. Ako bi bil to klerikalen denar, bi bilo to vse v redu, in nihče bi ne ugovarjal, ako bi ga razdeljeval po svo« | jem okusu in po svojem prcvdarku.
Toda stvar je drugačna. Pravijo namreč, da Je gmotna sredstva dala na razpolago neka obrambena organizacij ja in da je prispevala tudi vlada. Ako je to res. in nimamo vzroka o tem dvo* miti, potem je pač drznost prve vrste, ako se s tem denarjem podpirajo iz* ključno klerikalna. nc*orično avstrijska društva in samo klerikalni somišljeniki.
S temi novci pa izdaja Jane2 Kalan rudi list y>Na§ Zvon«, ki ga proglaša za »glasilo Slovencev na Nemškem, obenem za glasilo vseh Slovencev na tujem!«
V kakšnem duhu je urejevan ta list, dokazuje dejstvo, da priobčuje v prvi številki v skrajno žaljivem tonu pisano potvorjeno pismo trboveljskih in za* gorskih rudarjev na ministra dr. Žer* tava, da se zgraža radi ustanovitve go* tovih klerikalnih listov in izraža svoj dvom, da bi bila jugoslovenska vlada v resnici dobila pri skupščinskih voliU vah večino itd.
Iz tega je razvidno, da je »Naš Zvon« vreden bratec »Domoljuba«, katerega je morala vlada ustaviti radi njegove protidržavne pisave.
In takšen list se vzdržuje s podporo narodno*obrambne organizacije, ki čr* pa svoje dohodke večinoma iz prispev* kov narodno«mislečih ljudi, pa tudi iz vladnega vrelca!
Protestiramo z vso odločnostjo, da bi se za taka reptilska glasila trosil na* rodni denar, denar, ki je namenjen v narodno*obrambne vrhel
dne 28 marca 1925.
razvoj udrufraj* vltafoega,
ki, kar Je i pomena«
— Orožnlike pošiljke. Prometno min J-atrstvo je izdalo nered bo, da se smatrajo v bodoče vse orotniške pošiljke po železni, cfih kot vojne in da se bo računala, odslej vozarina po vojnem tarlfn.
— V nale državljanstvo to sprejeti: Sa~ lomon B J d u n , Vladimir 11J i n , Ni&ola
Diligenskij tu Gabrijela H o n t o a r.
— PokončavanJ« goaencjlh za predkov. Pred nedavnim je bilo razglašeno, da se mora vse drevje osnaiitl gosenčjih za pred-kov. To pa je bilo tudi vse. kajti živ krst se ne zmeni za to odredbo in drevje, polno gosenCJlb mešičkov, stoji se vedno taKo
Vakor r jeseni. Ker pozivi nlc" ne zaleže jo bo vsekakor treba bolj eneraričnih korakov, da se take mlačne lastnike drevja prisil!, da store svojo dolžnost v interesu splošno-stL Oblastvo pa mora čuvati, da se njegove odredbe IzvrSe tudi pravočasno, dokler se gosenice nleo Se Izlegle ln razlezle.
— Profesor dr. Novijan obsojen na mesec dni zapora. Zagrebška policija je te dnf izvedla pri znanem pristašu in agitatorja seijaške stranke profesorju dr. Novljanu obširno hišno preiskavo, pri kateri je našla nabasan samokres. Profesor Novijan je bil od policijske direkcije rad; neupravičene nosnje orožja obsojen na 100 Din <jio'o? Jn na mesec dnf zapora.
— Iz trgovskih krogov smo prejeli In priobčujemo:    Da  smo ljubljanski trgovci In obrtniki v jako živahnih trgovskih stikih s Srbijo. Vojvodino. Dalmacijo, Makedonijo in Črno goro, je znano. Vsak dan oddamo na pošti na stotine paketnih pošiljk za omenjene kraje. Žal, da vsi paketi, kaiere oddajamo za navedene dežele v popoldanskih urah, ostajajo na poŠti do naslednjega popoldneva, ker se z zagrebškim vlakom ne odpravljajo.     Obračamo se s prošnjo na odločilne faktorje, naj ukrenejo vse potrebno, da se ne bodo samo z ambulantami Ljubljana-Beograd   jn Ljubljana Brod, ki odhajata popoldne skoraj istočasno, temveč tudi s pcnočnim zagrebškim vlakom odpravljale sploh vse paketne pošiljke, kar Jih Je namenjenih v nase vzhodne ln južne kraje. Kakor smo se informirali, bi bilo treba v ta namen večjih priklopnih ambulančnih vagonov, kakršne ima mariborski poštni vlak, čigar ambulanca pripelje redno po 1000 carinskih pošiljk v LJubljano. Upamo, da bodo odločilni krogi upoštevali našo prošnjo ter poskrbeli za hitrejši in toČuejsi promet med Slovenijo in Južno-vzhodnimi deželami naše kraljevine.
—■ Pritožbe na račun bolnlskia blagajn se dam na dasn ponavljajo. V tem odra nam pišejo: Ciam morajo drago plačeviti prispevke, v slučaju potrebe jim pa ne nudi onega, kar morajo plačevati. Ce na primer član rabi ob nedeljah in praznikih zdravniško norroč, jo prav gotovo ne dobi. Nihče od vseh 12 zdravnikov ne drži dežurne službe v bolniški blagajni, Se celo uradni prostori so zaprti. Cemu to? Na praznik se te neki član ranH na glavi. Rana sicer res ni bila nevarna, pa vendar bi bilo potrebno, da se jo razčisti in obveže. Nt se vedelo, kateri zdravnik od bolr.iške blagajne ie doma v Ljubljani. Ali naj sedaj obhodi ali ranjena čian obleta vseh 12 zdravnikov, da se mu rana obveže? C lani zahtevamo, da se tudi ob nedeljah in praznikih vpelje dežurna služba za zdravnike in uradnike prt bolniški blagajni. Saj tudi lekane opravljajo, menjaje se, nedeljsko in nočno službo. Za drag denar lahko zahtevamo to! Upamo, da bo to pomagalo!
— Komunlstlcno-klerikalnl socllallzem. Pišejo nam: Klrikalno-komunističn! režim 2 dr. Peričem na čelu si je s pomočjo svojega gospodarskega svetovalca predno ga je vlada spodiia z magistrata, spletel poseben venec pr! oddaji stanovanj v mestnih hišah in odmerjenju in zvijanju stanarine. V te hiše je natepel več komunistov, klerikalcev in socijalistov in jim nakazal stanovanja po 2—4 sobe, dasi nima večina teh hišne oprave več nego za eno sobo in tudi ne več sredstev za najemnino, kot za eno sobo I Toda režim Je odločil čisto po bolj£evišKo in rekel: »Ker ti naši ljudje ne zmorejo vse najemnine plačati, se zviša najemnina za toliko ostalim »boljše situi-ranim mestnim uradnikom«, seveda tudi penzijonistom«! In tako plačujejo zdaj ti *bo!je situirani« za komuniste, socijaliste in klerikalce, dokler se tudi v tem oziru ne napravi reda.
H NOVOSTI I!
v pomladanskih oblekah in
plaščih, kakor tudi v pristnih angleških in čeških blagovih,
kopit« mm prt
Jos. Rojim, Ljubljana.
Iz Ljubljane.
— Imenovanje novega policijskega ravnatelja v Ljubljani. Iz dobro informiranih uradniških krogov prihaja vest, da Je predlagan dosedanji policijski svetnik dr. M 1 e k u I za policijskega ravnatelja v LJubljani. Ta vest zbudi v ljubljanskih narodnih in naprednih krogih nedvomne splošno presenečenje. Klerikalci se na vse načine trudijo, da bi na to vodilno in odgovorno mesto spravili zopet svojega zaupnika. Dr. Mlekul le vsem narodnim krogom znan po svojem delovanju v Pulju, kjer se Je zelo eksponlral za bivši avstrijski režim. Imenovanje vzbudi tudi med ljubljanskim političnim uradniStvotn veliko nezadovoljstvo,
— Udruženje Jugoslovanskih oblikujoči h umetni kov. Na Izrednem občnem zboru t»dr. Jug. oblikujočih umetnikov dne Ig. t. m. je bil izvoljen taJe odbor: predsednik: Iv. V a v p o 11 c , tajnik Fr. S k o d 1 a r. blagajnik S. S an tel. odborniki: L. D o . linar, G. A. Kos, T. Kralj, R. Krega r, FT. Podrekar, A. Sever, R. gubic in Fr. Zupan. Odbor »i Je stavil nalogo, pred vsem započeti energično akcijo za sidavo atelijejev. za zbližan je udru. lenja z drugimi Inozemskimi sorodnim! organizacijami, posebno v Cehoslovagki, Poljski in Franciji. Da bo udruženje lphko kos tem fn drugim važnim nalogam, je odbor >e ukrenil vse potrebno, da se dosežejo Čim Uanaini etiki med oxK>dabiiaiočimi nmeuü-
—   Medicinska predavanja v »Sloven-
skem zdravniškem društvu«. »Slov. zdravniško društvo« pod spretnim vodstvom priili. dr. Derganca razvija zelo uspešno delovanje. Poleg radenskih den ozračij za zdravnike *n po'es druč.^nrih večerov, ki so se zelo priljubili, pričelo je z ljudskimi predavanji. Cel ciklus zanimivih predavani se bo vršil ob torkih v univerzni dvorani (ob 6. zvečer) ter opozarjamo na to Širše sloje. Prvo je imel šef higijenskega zavoda dr. Pire ter orisal naše dolžnosti in nase pravice v higljenskem oziru. Omenjal je, kako pospešuje pouk v higijeni, kakor s sedaj po inicijativi ministrstva za narodno zdravje vrši v obilni meri s predavanji širorn domovine. Treba pa je, da država tudi stori vse:, da se možnost poda živeti po teh naukih. Treba je skrbeti za primerna in zadostna stanovanja, da nr:m prebivanje po vagonih in barakah. Treba je, da se omeje krčme In vinotoči, d očim novi taksni zakon dovoljuje vsakomur otvoritev nove pivnice. Treba, da se zabra-nijo spolna okuženja tako, kakor se kontu-maclrajo druge nalezljive bolezni. Država ima največji interes, da je narod zdrav in krepak, saj z boleznijo izgubi ogromno delavnih moči. ogromno kapitala. A ne samo drŽava, vsak posamni k ima dolžnost delovati na to. da se izboljša narodno blagostanje. Predavanje je b?lo dobro obiskano, zlasti smo opazili rra>>go dam. Zdravniškemu drušvu želimo,
vanja naj ne ostanejo omejena na eno leto In na en kraj, temveč naj se trajno vzdrže in razširjajo! X.
— Bonns bivšim vojakom ZDA. V smislu obvestila zagrebškega ameriškega konzulata se »malo vsa  vprašanja glede bo-
nusa poslati na amerikanskega vojnega atašeja v Beogradu, Krunska ulica št. 64, ka* terl razpolaga s potrebnimi tiskovinami in kateri v tej zadevi daje informacije.
— Blagajnika »Akademske Orjune« prosimo, da se zglast v uredništvu *Slov. Naroda«, da se mu izroči nek denar.
— Pevsko društvo »Slavljaa Vlč-Glrnce vabi svoje člane na V. redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 5. aprila t. L ob 9. uri dopoldne v društvenih prostorih v stari Soli na Viču. 644/n
— Prijet razbojnik. V selu Doljna He. Čiea v Srbiji Je bil pred dnevi prijet zloglasni hajduk Gjorgje B*javič\ oa čigar glavo Je bila razpisana velika nagrada. Leta 1SZ2. je odšel med hajduke in je !zvrš!I ne. broj zločinov. Tr! leta so ga oro2n!ki brez uspešno zasiedovaM. Sedaj Je orožnikom uspelo lopova orijet!. Zalotili so ga pri poljskem čuvaju Tomu RlsUču, kjer je spal. Ropar Je vse svojo ?.ločlno priznal.
—• Težke skrbi 150 letnika. Mesto Bor. desus v Franciji ima čast, da šteje med svoje prebivalstvo tnd? najstarejšega človeka Prancijp. verjetno tud5 sveta- Monsieur Jean Baptiste Rolland je pred kratkim proslavil evoj 149. rojstni dan. Imel je nesrečo — aH boije srečo — da se je pred poldrugim stoletjem rodil t neenako dolgftni nogami fn zato nI bil nikdar vojak ter se ni udele-Žil nobene vojne. Ime! pa je vedno dovolj skrbi, katere mu tudi sedaj delajo preglavice. Predvsem ga skrbe njegovi otroci. Starec pripoveduje: »Moji otroci so pomrli, razen treh sinov, ki so še precej »mladi«: najmlajši ima komaj 83 let, a srednji 87. Najstarejši je Mihajlo. Ta je star 95 let tn Je velik revež. Je že popolnoma oisrHišfl, po. poinoma je tzčrpaa In ne more več delati. Res žalostno Je, Čo ima človek otroke v teh letih in da ne morejo več delati. Zato cesto razmišljam, kaj bo s njimi, ko se postarajo ...«
— Samomor pod poročne sliko. V Beo. gradu se je te dni odigral tragičen slučaj. Dobrovoljec Gjorgje Vujanovic. velik tdea. list. k! je prišel pred kratkim ht Prage v Beograd, hoteč ta dobiti zemljo, da bi živel kot kolonist, je Izvršil samomor. Vzrok d«»-janja Je bilo dejstvo, Aa jo bila njegova prošnja za podelitev zemlje odklonjena. Pred smrtjo je Vnjanovič uredil vse vsoje stvari, napisal Je oprostilna pisma svoj? ženi In drugim, sam objavil svojo smrt vsem znancem in sorodnikom ter se na to na postelji, tik pred poročno sliko ustrelil. NašM so ga mrtvega,
— 12 fetna nevesta. v Mostarju se je dogodil te dni nenavaden slučaj. Neki i« letni mladenič se Je zaljubil v 12 letno Mej. ro, hčerko cigana fn jo od očeta *— kupU za 3000 Din. Pred dnevi se je vršila svatba, na kateri je bilo vse veselo, plakala Je samo devojčiea. lc» ni vedela, kaj se ž njo dogaja.
— Radi omora ljubice 20 let ječe. V
Osljeku se je vršila pred kratkim zanimU va razprava proti 27 letnemu delavcu Radu Raduloviču. ki je dne 29. januarja t. 2. trikrat zabodel devojko Marijo Tomie. ki nt hotela pristati, da postane njegova žena. Obsojen je bil na 20 let težke ječe.
—- Velesejem v Budimpešti se vrši od 18. do 27. aprila t. 1. ter se nuxü posetnßcotn istega 50 odstotkov popusta na jugoslovanskih in madjarskih železndcab. Legitimacije ln voan* listki s popustom za tja in nazaj se dobe pri »Putmku«, Tourist-Office v Ljubljani. Palača Ljubljanske Kreditne banke. _ 652-«
— Jeklene valjčne zaatore ter vsa k\u~ čamlčarska dela Izvršuje ter se pri o >**oča za cenjena naročila ključavničarstvo Avgust Martin čl Č, Ljubljana. Rimika cesta 14. — Glej današnji Inserat na vidnji strani! «01-n
— Glavni kolodvor je dobil v notranjih prostorih električno razsvetljavo, ki nadomešča prejšnje pomanjkljive pllnove nre-tilke. Tudi vesiibul ima 9 močnih žarnic.
— Nove ulične in blšoe table so dobile zadnje dni nekatere preimenovane stare ulice. Do novega leta jih dobe tudi vse nove ulice in ceste v mestu fn ob periferiji.
— Mesma ljudska kopel v Kolodvorski ulici bo radi snaženja od ponedeljka do srede, to le 30., 31. marca in 1. aprila 1925 zaprta.
— Gerentskemu svetu oziroma plinarni v preudarek. Piše;o nam: Mestna plinarna Je razvila v zadnjem času precej obširno hi rud? uspešno propagando za kuho s pH-rom. Izdala je letake s primeri, koliko sta--pe kuha s plinom to ktfiko kuha na premog Vr?i!a so se predavanja z javnim kuhanjem rta plfn, tnko da nas je mnogo neverjetne-žev prepričanih o Idealni kuhi s plinom. V naši hiši smo štfri stranke hotele vpeljati plin na lastne stroške. Proračun, ki se nam je stavil s sirani mestne plinarne, pa }e bi! t?ko visok, da je za srednje sloje nedosegljiv, Kateri uradnik ali obrtnik more danes izdati 1200 Dan za vpeifavo pHna v stanovanje, v katerem ne ve, koliko časa bode še stanoval! Zaaso tr! je, da je tudi več drugih strank iz istega vzroka opustilo vpeljati plLn. Opomnil bi gerentski svet, o katerem sem prepriča;*, da hoče biti vsem rreščanom naklonjen, da odpravi to krivico. Le premožni sk>ll imajo danes priliko izrabi?! dobrote mestnih   podjetij, večina meščanov pa se mera zadovo-üü le s tem. da Ie premišljuje o dobroti kuhe na pite. Prepričan sem.  da bi pUnaraa še vedno prišla do lepega dob?čka, ako bi vpeljala irštalacljo brezplačno, saj bi zato prodala več plina. Kolikor nam je znano, ie zopet ravnatelj plinarne začeli s propagando za plinsko kuho v glavnem radi tega, ker stroji v plinarni niso popolnoma izrabljeni. Preti valstvo mesta Ljubljane bode hvaležno sedanjemu goreratskemu svetu, ako velikopotezno pomaga vsem meščanom do cenenega in udobnega življenja in to pričakujemo z gotovostjo, ker bo 5 tem pomagano tudi mestnemu pedjettu.
— Smrtna kosa. Damcs zjutraj je po kratki bolezmi umrla ga. Marija T e k a v -č e v a, roj. N i g r i n, soproga proKurista tvrdke I. C. Mayer g. Karla Teka včica. Pokojnica je bila iz znane -narodne ljubljanske obiteiü Migrinove, sestra takisto Že pokojne znamenite slovenske umetnice Vele Nigrmove, ki je živela foi delovala v Beogradu, r^ojrrjca je bila vrla narodna žena, ljubeča soproga in vzglepjna mati šte-vifrse svoie dece, ki jo je vzgojila v krepkem narodnem duhu. Vse svoje življenje je posvecUa svoji rodbini. Uživala je splošen ugled in spoštovanje iti ostane po svojih odličnih svojstvlh kot Žena, mati ta skrbna gospodänja v prijaznem spominu vseh, ki so jo poznali in visoko čislali. Pogreb bo v ponedeljek 30. t. m. ob 16. popoldne ix Koo- j grešnega tega 15 na pokopaiišče k Sv. j Križu. Blagi pokojnjci bodi ohranjen trajen S spomh«, njeni cenjeni rodbini naše iskreno j sožalje.
veselo predavanje z anekdotami. Sočan! fr prijatelji, pridite polnoštevflnn, ne bo vam žal. Začetek ob navadni urL Vstcp vsem P ros l
— Českoslovensfci   Obec   v LJubljani
V sobotu, dne 29. marca oslavny večer s programem u pHležItostl jubilca Francka Slndeläfe. členove dostavte sc všichni. — Zvezda, s hodin večer. r34.Vn
— Redni občni zbor gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj Je dne 4. aprila ob 8. zvečer pri Kavčiču na Privozu z običajnim dnevnim redom. 6Wn
— Promcnadnt koncert cauzike Dravske div. ob!, v »Zvezdi* danes v nedeljo 29. marca ob 11. uri. Spored: I.) Mozart: An. verture k oneri ^Don Juan.c 2.) Zaje: Fan. tarija iz opere »Zrinski.« 8.) ča*korg!ti: »Romanca.« 4.) Pahor: ,.9u!ta.«. venček «a. ljlv;h in vepeltb slov. narodnih popevk. (39 izvaja pmrfč>.
— Izgubljena Ustnica. Pred praznikom je b!la od Padeckera do KartovSke ceste izgubljena riava usnjata listnica z raznimi dokumenti in približno 400 dinar]? gotovine. Pošteni najditelj naj denar obdr?f, samo dokumente naj vrne, ki so za fzgublteij? velike važnosti, dočim zanj nimajo nikakega pomena.
— Samomor v hotelu »Soča«. Kakor smo že poročal! včeraj, so naši! v sobi hotela *Soča« zjutraj zastrupljenega aeVesa tujca, čisar identiteta se je kasneje ugotovila. Samomorilec ie 28ietnl poslovodja konzuma za ?!ovenijo v Ljubnem Fran Bizjak. Poveri! je konzumu večjo svoto denarja ter nato pobegnil. Odšel Je v Zagreb, r?ato pa v Ljubljano, kjer si te v obupu končal življenje. Bizjak je prišel v četrtek zvečer v »Sočo*, kjer se jö prijav H pod imenom Franjo Satel. Ko je Izpolnjeval prijavnico, je sobarico Ana Berbar smehljajoče opazoval, verjetno jI je hotel nekaj povedati. Premislil al je. nakar ga }e sobarica pustila samega. Zjutraj je po sobsh pospravljala perHo in ko le vstopila v njegovo sobo, ga je našla nezavestnega, o čemur je obvestila policijo. Bizjak je bil takoj z rešilnim vozom prepeljan v bolnico, a ie med potjo umrl.
Diiiie. da prifele 01 vrsto I
Ka mnogostransko željo se podal §a prod j j* manu fakturne pa blaga pri podružnici" .Obla čiinice* na Dunajski ces i 29
nepreklicno samo Se za mes?c april.
Nato se podružnica opusti in ne bo več mogoče kupiti
%0t   po znatno znižanih cenah,
Obenem se priporoča, da si ogledate bogato in krono zalogo pri centrali
i,0bUčilnice" na Miklošičevi cesti 7
Iz Celja.
Uživati naslade
si Slovenka raata, Sokkr Sokola 91
„JUtirim" ni poznala. *l
m i    ii    i t
— Uprava Ljubljanskega vefeseima je
te dni razposlala prijavne tiskovine za V. velesejem letos avgusta. Izdala je tudi lične zaklopne zmamke v vseh jezikih. Oboje se interesentom, ki tega slučajno ne bi bili že prejeli, oošlie na zahtevo brezplačno.
—- Vodmatčani. Občni zber itapredn^sa polixrcnvga društva za vodmatski okraj se vrši daaies v soboto zvečer ob S. v gostilni
—c Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek (dne 30. marca se vrši ob 20. zvečer v ri-salnici deške meščanske Šole predavanje g inž. Ivana Ahtika o »elektriki in njen! uporabi«.
—c Protestni shod stanovati] kiti na* femnlkov. Društvo stanovanjskih najemnikov v Celju priredi v nedeljo dne 20. t. m. ob pol 10. dopoldne na Dečkovem trgu protestni shod. Na shodu se bo preciziralo stališče stanovanjskih najemnikov k vladnemu projektu o zaščiti najemnikov.
—c Zopet ogenj. V četrtek ob 20. zvečer je stre! na Miklavškem hribu naznanil ogenj v dalnji okolici. Kakor smo doznali, je gorelo neko gospodarsko poslopje v smeri proti Dramljam.
—c Nočno lekarniško službo opravlja ia teden lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu.
—c Mestno gledališče. V nedeljo 29 marca e ob 16. ponovi »Maček v škornjih«, kot mladinska predstava pri znižanih ce nah".
Flegar na Zaloški cesti. —c  Olepševalno ln tujsko - prometno — Orkestralno društvo *GlaSbene Ma-    društvo v Cejiu ie imelo v četrtek 26. mar-
— PrebJajenJe mehurja, šopi! In dihal
ozdravite z uživanjem Radenske vode!
tiče« si je nadelo hvalevredno nalogo, vzgojiti in vzdrževati simfonični orkester v Ljubljani. Je sicer to težka naloga, a danes moremo z veseljem konstatirati, da se }e to marljivemu odboru skoro popolnoma posrečilo. Orkester šteje 56 članov ln razen 6 članov, članov muzike dravske div. oblasti, so vsi izvršujoči člani društva, ki se iz idealne glasbene navdušenosti žrtvujejo temu težkemu poslu. Resen uspeh tega umetniškega hotenja pokaže na svoje p r» vem koncertu, ki se vrši v četrtek, dne 2. aprila ob 8. uri zvečer v Unionski dvorani. Vse točke s0 izvrstno naštudirane in prepričani smo, da bode ta prvi nastop mla-
ca svoj občni zbor. Udeležba je b?la slaba. Občni zbor Je otvoril in vodil društveni predsednik g. svetnik Sublc. Iz poročil, katera so podali društveni odborniki, Je bilo razvidno požrtvovalno fn plodonosno delovanje društva za olepšavo mesta In zä povzdigo njegovega tujskega prometa. Pri volitvah je bil izvoljen po večini zopet sla-ri odbor s predsednikom g. svetnikom Iv. S u b I c e m na čelu.
dega orkestra za naše mesto muzikalen do-— Pri glavobolu, omotičnosti, tesnobi I godek. Orkester vodi skladatelj   L. M.
v prsih, hudem utripanju srca sezite takoj
po pri rodni grenčici »Franz - Josel«. Višje-zdravniška poročila klinik za želodčne in črevesne bolezni svedočijo, da je voda »Franz-Josef« prav izborno učinkujoče sa-linsko odvalila Dobiva se po lekarnah In drogeriiah.
— Prolječe na našem .fadrann. Hotel »Mtramare«. Crikvenica. Tople i hladne morske kapke. Soba sa čelom oskrbo m od Din 00—._3i0-n
Svetlo s Ukan je ovratnikov ter tikanje perila se najlepše iivršuje le v higije« nični pralnici F. ŠIMENCA, Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 8. — Izvršuje tudi popravila perila. $58
— Hraatnisai pralni prašek čisto sam perilo snežnobelo opere Vami 50/L
Kakao Van Kaster!
— Proti odebelelostl deluje s kolosal-nim uspehom samo »VILFANOV ČAJ.. Dobiva se v vseh lekarnah Jn drogerijah. Pro. Izvaja: Laboratorij Mr. D. Vilfan, Zagreb, Prilaz 71.
zdravniškemu drušvu želimo,   da njegovo    ■ ' soboto
Skerjanc. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. 65l/n
— Kolo jugoaiovensklh »ester v Ljub. tjant bo imelo v pondeljek 30. marca ob 16. izredno od borovo sejo. Udeležba odbornic dolžnost! 648-n
— O. Z. Javnih nameščencev in up°-kojencev Ima nujno sejo širšega odbora v torek. 31. t m. ob 20. uri pri »Mraku«. Dnevni red: Skupščina Gl. Saveza, občni zbor O. Z. In »Naš Glas*. Vsi! Predsedstvo. 655/n
—Na koncertu slovenskega pevskega društva Krakovo-Trnovo. ki bo v petek & aprila 1925 ob 8. zvečer v dvoran? Filhar-monične družbe ,se bodo med drugimi odličnimi skladbami prvič Izvajale nekatere novejše skladbe E. Adamiča. Pri koncertu bo sodeloval tudi operni pevec g. S. Ba-novec, katerega bo spremljal na klavirju Z. H. Svetel. 653/n
— XLI. redni občni zbor pveskega društva »Slavec« se vrši v soboto dne 4. aprila 1925 ob S. zvečer v društvenih prostorih v Narodnem doum L nadstropju, levo. Vabi se celokupen pevski zbor, kakor tudi vse ustanovne in podporne člane.
642/n
— V društvo »Soča« predava dane$ v soboto dne 28. t. m. gimnazijski profesor
r. Vinko Šarabcn, in sicer o temi: j aSanutod ao aveUc Poučno zabavno in
Iz Maribora
— Koncert društva »Drave« v Marino*
m. Opozarjamo že sedaj na koncert »Drave« v Götzovi dvorani v Mariboru dne 4. aprila 1925, ki obeta lep umetniški užiiek. Izvajale se bodo predvsem slovenske moderne pesmi pod vodstvom gospoda profe«* sorja Hladkija. Iz prijaznosti sodeluje tudi Mariborčanom dobro znan basist g. Rum« peli, ki bo zapel nekaj še neizvajanih, nalašč za ta koncert komponiranih Adamičevih pesmL Program se objavi pravecasnq prihodnje dni. Vstopnice so že v predpro-daji pri ge. Zlati Brišmkovi. Prosim cen J. občinstvo, da se koncerta polnoštevilno udeleži in tako pripomore temu agllnemu narodnemu društvu tudi do gmotnega uspeha. 646/n
—m Pevski koncert. Na koncertu, katerega priredi pod vodstvom g. prof. Hlad-kyja pevski zbor »Drave« v soboto dne 4. aprila t. 1. ob 20. uri v Götzovi dvoran« v Mariboru, sodelujejo izven moškega zbora iz prijaznosti tudi sdčna. M. R a d o v a (sopran - solo), sr. Emil Rümpel (bas-solo) in g. Avgust 2ivko (tenor-solo). Vstopnice za to koncert se dobijo v predprodaü pri g. Zlati Br!šn»:k, Slovenska ulica, na dan koncerta pri blagajni. 645-n
—m Iz državne službe. Upravni oficijal Splošne mariborske bolnice g. Josi-p Lovec je bil uvrščen v 3. skupino 3. kategorije, upravni asistent g. Jakob Vuk v 3. skupino 2. kategorije.____
Glavni urednik: RA STO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: VLADIMIR KAPUS
Gospodarstvo.
VINKO HEINRIHAR:
Kritični položaj lesne industrije in trgovine v Sloveniji
Ljudje radi ponavljajo gotove fraze In tr.iljenja tudi Še takrat, ko je že davno minula ona doba, v fcoji so se upravičeno porodila. K takim netočnostim spada tudi splošna sodba širše javnosti, da je lesna industrija nekakšna zlata jama in lesna trgovina najlažja in najdobičkauosnejša vseh trgovin Mogoče bodo sedaj vendarle ubile to naivno vero, vsakodnevne likvidacije in cbratne omejitve v tej stroki. Absoluten fakt je, da boluje danes Slovenija na naj. akutneiši krizi, ki postane lahko usodepolna za ves oni del prebivalstva, ki mu nudi les edino možnost eksistence. In to niso samo podjetniki in njih delavstvo, ampak v prvi vrsti mali kmetje, ki se preživljajo in plačujejo davke le iz izkupička za prodani les iz svojih gozdnih parcel.
Ootovo s* bo zdelo marsikomu čudno, da je zašla ta najbolj cvetoča panoea našega gospodarstva naenkrat v tako bedno situacijo. Saj bi morale biti vendar ohranjeno nekakšne rezerve za slučaj gospodarske depresije, še iz Časov konjunkture! Jasno — če bi ona pravljična konjunktura fcila nekaj realnega m ne samo fikcija, ki je preslepila vso nestrokovnjaško javnost. Vsa ta konjunktura je bila samo navidezna, saj drugačen ni mogla, ko je imela svoj glavni izvor v padcu vrednosti denarta in le žalostno znamenje za silno površno teoretično izobrazbo o gospodarskih problemih je, da te fiktivnosti niso dolgo spoznali niti producenti sami. Drugače bi bilo pač nemogoče, da bi ne naletela iniančna uprava na najostrejšt odpor, ko je m velikanskimi davki na dobičke pognala .lesne trgovce in podjetnike bankam v naročje. Trgovci so bili tako omamljeni radi stalnega dviganja cen, da so sami verjeli v velike dobičke, ki so jih navidezno delali.
Ce si hočemo pravilno predočiti vso tfevzdržnost situacije in pravilno oceniti možnost odpora lesne Industrije In trgovine, moramo napraviti kratko remiscenco naj-bližne prošlosti.
Kader za slovensko žagarsko industrijo in trgovino so polnili pred vojno večinoma podjetnejši kmetski posestniki. Začeli so vedno z dokaj primitivnimi sredstvi, toda pridobiti so si kmalu radi skrajne solid-nostni in poštenosti dober sloves. Ker lesa »tiso še racijorpemo izkoriščali, jih je vzdržala na površini le njih odpornost tn žlla-vost. Tako so počasi, toda stalno napredovali in zavzeli tik pred vojno že dober položaj.
Uporaba lesa v času vojne je bila zelo velika in se je les tudi dobro prodajal. Vojna je lesne producente «n trgovce zatekla -s poIn?m skladišči, ki so se sedaj popolnoma izpraznila. Da pa ni zraslo drevo do neba, za to so se že takoj pobrigala vojaška hi politična oblastva. Vojaška oblast je v nešteto slučajih diktirala cene ln marsikateri producem je radevolje delal brez dobička, samo da je bil oproščen vojaške službe. Politična uprava je pa predpisala vojna posojila, ki so bila neprimerno visoka. Vendar ie ostalo toliko, da so se dolgovi mogli plačati
In potem prevrat. Situacija v kratkem sledeča: Prazna skladišča, velik del kapitala Izgubljen z vojnimi posojili, neporavnane terjatve do erarja. Edini plus so predstavljala podjetja, ker so £!la razbremenjena dolgov. V to situacijo pa udari nenaden porast cen. Star? reelni trgovci se v tem nikakor niso mogli znajti Jn so zato omejili svoje obrate, v stalnem pričakovanju, da se morajo povrniti normalne razmere, ki *ele omogočijo redno Ln smotreno delo. Ta psihološki pojav so izrabHi najraznovrstnejšt špekulantje, ki so usmerili svojo miselnost v pravcu stalnega porasta cen. Ta porast je v resnici tudi nastop;! fcn rrivabil v žagarski poklic še nebroj drugih, nekvalificiranih začetnikov. Nastala je silno ostra medsebojna konkurenca. Sele sedaj so stare firme spoznale nevarnost poiožaja In so Z2čele vpostavliati obrate v prejšnjem obsegu. Toda ko so kupovale nove zaloge, so spoznale, da jim nedostaja kapitala, ker so nabavne cene med tem tako poskočile, da jim oni, ker so razprodali svoj les po prejšnjih nizkih cenah, niso dorasli. To je doba, ko se je naš producent moral že v drugo zadolžit! pri bankah. (Povojni trgovci, ki so izzval! ono nezdravo konkurenco, so pa
OSKAR H.:
itak že od vsega početka delali skoro Izključno z bančnim kaprtalom, ki je bil takrat v velik? meri na razpolago.) Kupovati se je začelo vsevprek, brez vsake kalkulacije, in rastoče cene so jim navidezno dajale prav. Ta navidezna konjunktura je bila tudi vzrok, da se niso pravočasno pobrigali za olajšanje svojega položaia pri izvozu in prodaji.
Cene so dosegle kulminacljsko točko 23. m začetkom 24. leta. Takrat so imeli naši producentje nakupljene ogromne množine okroglega lesa (torej lesa, ki pride v piodajo šele leta 1925) po bajno visokih cenah. Tako prične z letom 1924 ono žalostno poglavje v lesni industriji Slovenije, ko stoje pred brezdeljem tudi že najsolidnejša podjetja. Stanje leta 1924. je bilo sledeče: velike zaloge neizdelanega in izdelanega lesa, še neamortizirane povojne obratne investicije, zadolžitev pri bankah In vedno bclj rastoča tendenca dinarja, ki je onemogočala konkurenco na svetovnih trgih. Ob vsakem ponovnem padcu prodajnih cen so večje firme sicer zadrževale prodajo, toda le za kratek čas, ker so bite radi tekočih obresti prisiljene obratovati, da ne nastane še večja škoda. Tudi pomanjkanje kapitala ;e postajalo vedno akutaejše in b.jike so pričele pritiskati na slabeje sltuirane, k! so radi padca vrednosti svojih zalog hočeš nočeš morali likvidirati. Tudi vsa ostala podjetja so morala z odprodajo zalog ped ceno skušat? saturirati tekoče obresti in bančne dolgove. Nakup se je skoro povsem ustavil m stoji tudi še danes, ker je bodočnost tako nesigurna, režijski stroški pa tako veliki, da je bojazen več kot upravičena.
Če dela lesni producem danes bilanco svojega podjetja m jo prevedel v zlato pariteto, je lahko zelo srečen, ako mu po odplačilu dolgov ostane njegovo predvojno premoženje. (Nekoliko na boljšem je le oni. k! je slučajno pravočasno nakupil in izkoriščal gozdne komplekse). In to je stanje, ki je nenaravno. Glavni krivci so valutne deprilike, neprimerno visoki davki, banke m v veliki meri invazija nestrokovnjakov v ta poklic. Nepoznanje uzanc in trgov, pomanjkljiva kalkulacija in primitivna Izraba lesa, ki je toliko škodovala narodnemu premoženju, vse to se je bridko maščevalo ne samo na koži novincev, ampak tudi na stari, solidni in vpeljan! trgovini. Lesna trgovina nikakor nI najbolj lukrativen posel, kot je to marsikdo domneval, ampak eden najbolj riskantnih in najnehvaležnejših. Samo oglejmo si nekoliko, koliko kapitala je potrebno za investicijo, koliko rizik je radi posebnih razmer združen s tem poslom, pa bomo spoznau pravo lice »silnih« dobičkov.
Lesni podjetnik kupi Jn tudi takoj plača stoječi les po zimi aH v zgodnji pomladi. Tekom leta se ta les poseka, izdeia v hlode m se v najboljšem slučaju spravi v jeseni, ozir. zimi do žage. Največkrat ie pa tra-n*port hlodov iz gozdov odvisen od snega in se v brezsnežnih zimah, kot je letošnja, te sploh ne more spraviti iz njih ležišča, temveč se mora čakati na ugodnejšo zimo; torej pride že plačani les šele po enem, oziroma dveh letih do žage. Po ob-delanju se še približno dva meseca suši hi šele sedaj je sposoben za transport ln prodajo. Vnovčen pa nt tudi še tedaj ne, ko je že prodan, ker mora trgovec čakati nadaljne mesece na kupčev denar. Povprečno torej lahko računamo, da je kapitalu, vloženemu v nakup, onemogočena skoro dve leti vsaka cirkulacija. Tako se zgodi, da podjetnik, ki dela z bančnim kapitalom, ne plača na obrestih običajnih 25/£, ampak še enkrat toliko, to je 50%. Al5, so konkurzi sedaj razumljivi? In predočl-mo s! valutni riziko tekom tega dolgega časa, riziko, k! ga ob nakupu nikakor ni mogoče vkalkulirati. Sredstva, ki jih mora Imeti vsaka žagarska industrija, so sploh zelo visoka. Kapital za obratne naprave (žage in skladišča), za nakup stoječega lesa, za njega obdelavo, za vzdrževanje velikih zalog, ker je potrebno zadovoljiti odjemalce, ki zahtevajo vedno sortiran les r?ajrazH5nejših dimenzij in ?e večmesečnega kreditiranja kupcev. Večina slovenskih producentov seveda teh sredstev ni sama premogla ter s! jih je izposodila za visoke obresti pri bankah. In čimbolj je kupčija navidezno cvetela, temveč kredita so trgovci rabil!, kajti nakupne cene so tako rastle. da je izkupiček za odprodane zaloge zaostajal za njimi. Za nove zaloge je bilo treba investirati vsa lastna predvojna sredstva, vojne in povojne delovne dobičke ter
še izposojen denar. Naenkrat pa porast dinarja in s tem združen kaos v prodajnih cenah. Ta udarec je zadel le laston. v podjetju Investiran kapital, ker izposojene svete ie treba vrniti kvantitativno, a ne kvalitativno. Vzemimo za zgled: Podjetnik A ima ob kuhninaciji cen zalog za 1,000.000 dinarjev. Njegovega lastnega premoženja je vloženega za pol milijona, druga polovica je bančni kapital. Vsled padca cen (pri mehkem lesu najmanj 30%), je vrednost zaloge padla od Din 1.000.000 na dinarjev 660.000, banki mora povrniti nevštešl obresti Din 500.000, njemu ostane lastnega premoženja !e še Din 160.000. S tem je izgubil ne samo izkupiček dela zadnjih desetih let, temveč tudi velik del svojega pred/oiiega premoŽenja. S tem svojim denarjem ne bo mogel kupiti novih zaiog. ker nazadovale so le prodajne cene. ne pa tudi nakupne. Tako so vsi oni, ki niso krti! produkcije Iz svojih lastnih gozdov, gmotno nazadovali, oziroma izgubili vse Imetje. Edino podjetja s povsem lastnim kapitalom bi se še nekako držala na površju, a-ko jih ne bi konkurenčni boj m pa ves današnji položaj tudi povsem izčrpal.
Mnenje, da je kriza le reakcija gospodarstva, ki stremi po izločitvi nezdravega, porojenega »z povojne inflacije, ni točno. Da je to resnična gospodarska kriz«, ki maje na aktivnosti naše trgovsk \ bilance, nam dokazuje izvoz, k! je v zadn ih mesecih rapidno nazadoval. Zato io mora uva-ževati tudi vlada in ostali merodajni faktorji, ki naj stopijo na plan z enotnim širo-kogrudnim gospodarskim programom.
• . *
Sestanek slovenskih srenj in sosesk.
Ime 25. t. m. se je vršil v Mestnem domu v Ljubljani sestanek zastopnikov slovenskih srenj tn sosesk, ki ga je sklical agrarni korrisaT in šef urada agrarne operacije dr. F-an Splller - Muys. Na dnevnem redu tega sestanka je bilo predavanje imenovanega agrarnega komisarja o -Zgodovinskem izvoru in gospodarskem pomenu srenj in sosesk v Slovenija«, razmotrrva-nje važnih vprašanj o notranjem ustroju iu upravi teh srenj in sosesk ter ustanovitev enorrtih tozadevnih smernic ter končno gospod srskopravni razgovori in predlogi. Na sestanek je prihitelo nad 50 zastopnikov naših srenj m sosesk od Mizu m daleč, najčastenje je bila zastopana naša planinska Gorenjska, pa tudi nižave Posavja, Po-drav.ia in Pomurja so poslale svoje odpo-slawifT. da sodelujejo pr: teh. za našega kmeta važnih vprašanjih.
Iz rad vse zanimivega uvodnega predavanja agrarnega komisarja dr. Frana Sptiler - Muvsa posnemamo v sledečem bistveno vsebino:
Slovenske srenje in soseske so stare kakor slovenska zemija. Zgodovinski njih izvor iskati nam je v staroslovensfc zadrugi, ki jo je pa izpodrinil germanski agrarni ustav. Kot njemu popolneoma sorodna
agrarna organizacija prilagodila se Je slovanska zadruga nemški »Allmendl« fn izginila pravzaprav kot taka s slovenskih pekrajšn. Stari zadružm* duh živi pa še da-r.es v našem slovenskem ljudstvu, ki odločno brani svojo staro pravdo in skuša obraniti svoje stare šege in pravice. Žal ni našlo pri merodajnih crniteljih vedno potrebnega razumevanja in zanimanja. Tako so se do sedaj tudi naše srenje in soseske docela prezirale m omalovaževale, das? so v resnici važne kmetijsko - gospodarske zajednlce. ki nam v danih razmerah lahko ponekod popolnoma nadomeščajo kmetijske zadruge. Cesto so celo boljše od njih, ker druži njih udeležence zemlja sama m staro kmetijsko pravo. Zato je upravičen klic po ohranitvi in obuditvi starih •naših srenj Sn sosesk.
Moderna agrarna zakonodaja stremi za tem, da uredi pravne odnošaje med upravičenci srenj m sosesk m jim da urejen notranji ustroj Ln organizirano upravo. StvaT srenj in sosesk samih pa je, da skušajo uveljaviti svoje posebne skupne interese tako napram zakonodajnim, kakor upravnim ob-lastvom. Do sedaj so bile naše srenje in soseske brez vsakega medsebojnega stika kn zato tudi brez moči in vpliva. V slogi je moč, to ie star, a resrričen pregovor! I^az voj naših gospodarskih razmer v obče in slovenskega kmetijstva posebej nam obete že v najbužnji bodočnost; težke čase. Zato jc nujno potrebno, da se slovenski kmet gospodarsko organizira in pripravi na o j a č e n boj za staro in novo pravdo!
Predvanju so sledili gospodarsko-prav-ni razgovri fn predlogi o notranjem ustroju in upravi slovenskih srenj In sosesk, ki so podali mnogo zanimivega materijala o ter kmeteijsko- pravnih vprašanjih. Z zanimanjem in stvarnim razumevam tem so se udeleževali kmetski zastopnik; živahne debate. Končno so soglasno sklenili, da naj pripravljalni odbor, v katerem so pripadniki vseh političnih strank, nadaljuje tn dovrši pripravljalna dela za ustanovitev ^Zveze slovenskih srenj m sostsk«, k: naj ima kot interesna zastopnica strogo gospodarski značaj.
Ko jim jc podal sklicatelj še razna pojasnila in odgovore v konkretnih agrarno-pravnih slučajih, je z zahvalo za udeležbo zaključil poučni in lepo uspeli sestanek. Taki sestanki so kaj potrebni, da na eni strani dobijo prizadeti interesenti pouka o njih tikajoča se zakonskih predpisih, na drugi Strani pa tudi, da upoanajo kompetentna oblastva potrebe in nazore ljudstva.
Želeti bi bilo. da se odloči g. sklicatelj za predavanje pred širšimi strokovnimi krogi, ker je naša domača kmetijsko-prav-na snov Še docela neobdelana ledina. Kakor öujemo, se namerava agrarni komisar dr. Spiller - Muys, ki je odlični agrarni pravnik, v kratkem habilitirati kot privatni docent za agrarno pravo na ljubljanski ww-\erzi. kjer še ni te, v naši agrarni državi vsekakor potrebne stolice.
■M
»"- - - .>r~^rr7
ColomlM)
CEYLON TIA
190 oramincs No. i
\iMmtwni"""—fcMMi liliji*
—g Železna ruda v Južni Srbiji. V planini Crnovljevo v Štlmljanskl občin? kosovskega okraja sr> odkrili bogate žile železne žile železne rude, večinoma magnetita ln hematita. V državnem kemične laboratoriju so napravili te dni analizo in ugotovili, da le v rudi 20.52 % čistega železa in 0.24 % mangana. Ruda v b!i>lnl Crnovljeva pa im& 37 do 47 % čistega železa,
—g Vozarlna za prevoz mleka t posebnih vagonih. Za prevoz mleka v posebnih vagonih se računa vozr-rina p^ faktičn* teži pošiljatve in sicer po najmanj za 5 tisoč kg pri vagonu. Če pa je teža vagonn večja od 8000 kg. se mora doda'! dejanski teži pošiljatve še ena tretjina razlike med 8000 kg in teže vagona. V težo vagona se mora uračunati vse kar spada k uredi,\ novega vagona. Ta tarifna odredba velja od 1. aprila 1925.
—g Za povzdigo konjereje. 30. L m. sc bo vršila v Mariboru letna skupščina društva za povzdigo konjereje v na$j državi. Člani društva imajo na Železnicah polovično vožnjo, ki velja za II. In III. razred.
—g K°liko porabimo kave? Kava spada med predmete, pri katerih smo navezani na brezpogojni Izvoz Iz Inozemstva. Lani smo uvozili 8,000.000 kg kave v vrednosti 222 milijonov dinarjev. To je okrog, 3 vrednosti vsega našega uvoza. Ns vsakega prebivalca Jugoslavije odpade letno 18 Din samo za kavo.
—g Tržna poročila. Cene žita v Chica. gu so začele zopet padati. Na tržišču pšenice so padle za 4 in pol, na trižšču koruze pa za 3 cente. Cene masti in mesnih Izdelkov se na domačem trgu niso mnogo spremenile. Samo v Beogradu Je v primeru z Zagrebom mast pri kg. za 1—2 dinarja cenejša. Cene notlrajo v Zagrebu: mast v sodčkih na debelo 27.50—28.50, na drobno 28.50—30, slanina prekajena 23, harnburška 33, namizna 32 Din. V Beogradu mast 25—26, slanina 24—25, prekajena 25—26, suho meso 24—25, šunka prekajena 42—45. kuhana 50—56, salama domača 80.
—g Velesejm v Poznanju. V Poznanju (Poljska) se vrši mednarodni vzorčni velesejm od 3. do 10. maja t l
OB..
134
K K
O 6 ROKE
O«      MESTNI TRG 5 .DlRNATOVIt
V
Uno, možgani In jeziček. Uho: Srečno sem, da vem vse, kar
da sT?*ati!
Možgani: Vemo vse. tudi to, kar se ne da slišati!
Jeziček: Vem vse, tudi to, kar se nt. sme vedeti.
Ogledalo |n dama.
Ogledalo: No, meni se hvalabogu nt treba mazati ne s črnim, ne z rdečim baivilom.
Dama: Kakšen smisel Ima biti sred njega spola?
List In vrabec.
List: Kaj vraga se ta stonoga tako zvija? Menda bi rada, da jI spustim n? hrbet vso roso.
Vrabec: Kaj 5e, v nogah Ima rev-marizem pa se zvija v strašnih mukah. Po* nislite samo, sto nog in v vseh revma! Mravlja In kruta.
Mravlja: Kako divno se mi zdi bh\ slon!
K rot a: Kaj bi dala za to, če bi mo-. gla biti kino - zvezda!
Riba tn glavač.
Riba: Zakaj imaš oči vrh glave? To je po naravi, kaj ne?
QI a v a č: Kaj še! Dvanajst ur sem b* na straži In gledal, da-Ii ribič kaj zamišlja?
11
n%pad carsfaa
Roman zadnjega avstrijskega cesarja.
Tenneberg je ravnodušno skomizgnil z ramami. *Kaj pa hočete storiti? Pred sodišče si ne upate, na dvoboj mc ne morete pozvati, ker Vam nihče ne priznava satisfakcije in sam z Vami ne grem no nobeni temni ulici. Kaj mi torej morete storiti?«
Fiedler jeva se je glasno 2akrohota!a.
»Pustite mi na miru malega moža. Schon. Ako se tega loti moralna besnost, zabavlja na Boga in svet kot sraka. Njemu ne pridete do živega!«
»Šampanjsko steklenico mu lahko razbitem na glavi,« je Schön rjul v svoji razjarjenosti. ^Mladenič je že več, kakor nadležen.«
Spor je prekinil grmeč forte, ki ga je razbijal nadvojvoda na ghsovirju. Nato je skočil s stola in zagrabil za polno kupico.
»Al! sem muzikant v predmestni beznici, da M Vam razbijal po klavirju, ne da bi me poslu-Sali! Kje je Lora, moja sladka golobičica?« S po-s^edom je iskal v krogu navzočih ženščin, dokler jo ni odkril v senci palmovih vej, zleknjeno rja olomajii
Prijel jo je. dvigmi! in jo, dasi se je upirala, potegnil v sredino dvorane.
»Pojdi no, Lora, ne bodi sitna! Bodi kraljica te prireditve!«
Mlada devojka, prelestno lepa, se je energično izvila iz objema. Njena postava je dihala mirno plemenitost, ki ni bila v skladu niti z njeno okolico, niti z njenim poklicem kot svečenica ljubezni.
■*Nečem in nečem, cesarska visokost.* je zaklicala, »in siliti se sploh ne dam!«
Nadvojvoda jo je zopet objel v pohotnem po-željenju in z lahkoto dvignil vitko postavo na mizo.
»Ne delaj se drugačne, kakor si Lora, saj ti nič ne pomaga! Najlepša devojka na Dunaju si in zato ostaneš danes pri meni, da mi delaš kratek čas. Drhal tu naju naj gleda!«
Dekle se ni zganilo.
»Pijani ste, cesarska visokost, tn lahko Vas je sram. Poročeni ste, soba Vaše soproge je morda tu v bližini in Vi ste tako podel, da me hočete tu posiliti!«
Rdeč od razburjenosti in jeze, izgubivšl radi prekomerne vžite pijače vse ravnotežje, se je nadvojvoda z dvignjenimi pestmi zakadil v dekleta. Kriče je skočila z mize in se skrila za Wolkensteina, ki je nehote stopil nekoliko korakov bližje. S stisnjenimi zobmi se je posavil nadvojvodi nasproti.
»Cesarska visokost, devojka ima prav. Ne smete iti delj že z ozirom na VaSo vzvišeno soprogo.«
Nadvojvoda je zacepetal z nogo,
»Kdo je Vää vmašaL Woikenstein? AU hočete
vedno in vedno igrati varuha in voditelja? Pokažem Vam, kaj znam in kaj smem!«
Blazno se smejoč, se je vzravnal in si zavihal rokave.
»Pojdimo, pokažem Vam, kar še niste videli nikoli in česar ne boste videli niti v bodočnosti. Pokažem Vam, Kako spi avstrijska nadvojvodtnja.«
Celo najrazposajenejši v družbi so ostrmeli spričo takega nezaslišanega predloga. Nepričakovana itmerjenost je še bolj vzpodbodla pijanega nadvojvodo.
»Morate to videti! Kdor ne gre z mano, je bil zadnjikrat pri meni. Jaz hočem to in Vi vsi se morate pokoriti moji volji!
Zajedalska sodrga se je uklonila povelju. Nadvojvoda je tekel po hodniku, po katerem so bile položene preproge. Hodnik je bil napol razsvetljen. Razsvetljevale so ga plinove svetilke, nahajajoče se v motnih steklenih zvončnicah. Nadvojvodi je sledila drhal gostov, ki so se sedaj osvobodili vseh pomislekov. Pred vratmi, ki so vodila v spalnico nadvojvodinie soproge, je obstal.
»No, sedaj boste videli baburo, ki so mi jo vsi-
Stegnil je roko po kljuki, da bi odprl vrata. V tem trenotku se ie postavil predenj grof Wolkenstein. Z glasom, Ki ga je razbujenost napol zadušila, je zakričal:
»Cesarska visokost, ne poskusite odpreti vrat! Ne trpim tega!«
»Predrznost ln nesramnost! Kaj imate tu opraviti« kaj imate tu napovedati?«
Nadvojvoda se je obrnil k svojim spremljevalcem.
»Potegnite ga proč! Sit sem njegovega vam« štva!« Wolkenstein je potegnil sabljo. Golo rezale e sodrgo tako preplašilo, da so se v strahu umaknili
»Samo preko mojega mrtvega telesa, cesarski visokost!« je zaklical grof Wolkenstein.
Nadvojvoda je stisnil pesti. V neodločnosti jt trenotek razmišljal. V strumni poziciji je grof sta pred vrati, njemu v svarilo. Pametnejši med gostim so sedaj nadvojvodo mirili. B:li so Wolkensteinu hvaležni, da je preprečil nečuven škandal. Napol s silo so nadvojvodo odvedli nazaj v dvorano. Z grozečim pogledom se je obrnil proti Wolkensteini' in mu zaklical:
»Med nama še pride dan obračuna, grof Wol kenstein!«
IV.
Na cesarjev nkaz. Za trenotek je cesar kakor okamenel obsedel pri svoji pisalni mizi. Z njegovega lica je odsevala razburjenost, ki jo je povzročilo poročilo generalnega adjutanta grofa Paara. Grof Paar je z obupanim izrazom na obrazu čakal na odredbe vladar« jeve. Težko mu je bilo pri srcu, da jc moral poročati cesarju o dogodkih, ki so se odigrali v nadvoj-VOdovi palači. Toda smatral je za svojo dolžnost da obvesti svojega gospodarja o vsem, kar se J* prigodilo. Vtis njegovega poročila je bil na starega gospoda tako silen, da se je skoraj kesal, da mu U prijavil to stvar*
«Tran 6
•SLOVENSKI  NAROD« dne 2S* marca vt>*».
ste v. fl
To in ono.
1100 letnica usiverze v Paviji
Redki so jubileji, kakršnega praznuje letos univerza v Paviji. Ta stara in znamenita univerza, na kateri so študirati med drugimi Scarpa, Spalianzani, Tiscot rn Volta. Univerza ima juridično, medicinsko, matematično, prirodoslovno, filozofsko in literarno fakulteto, poleg tega tečaje za farmacijo in babice, botanični vrt ki knjižne ico, cbsegajočo nad 2iX).000 knjig, zlasti medicinske in prirodo^lovne vede . Povodom tega izrednega jubileja so napovedane v Paviji velike svečanosti, na katere je
Detska moda.
Način, kako se zdaj oblači d^a, je ne-evonmo v tesni zveri z modernimi V2&*jn$» nä metodami. Vzgoja s pomočjo nasilja nad deco je že davno zavržena. De;o ;e treba vzgajati z drugim« sredstvi, v pr/i vrsti z dobrim vzgledom in lepo, prepribesedo, ki vedno najde lepo mesto tudi pri mladini Dete ni več opica, ki se vežba in kroti, ono se od odraslih ne razlikuje v bistvu, temveč jim je kot mlado Ciov»sko bitje podobno. Vsi življenski poj i vi tvorijo verigo, ki je nobena sila defscitiv.io tu ne bo mogla pretrgati. In Če so ped igogi pod pi kis kom razmer slednjič opusti!: s»»NLna sredstva ter jih nadomestili s svobodnimi metodami, ni mogla ta sprem^nba ostati brez vpliva na druge strani deüktga življenja, tako na pr. na obieko. Qesio detske mode je že več let svoboda in o/tobeost. To geslo bo težko kdaj izgj«>ilo sv»j3 veljavo. In če ni dete več ukro2-;na opJca, ki bi jo kazali roditelji drugi ti Ijtid^n, nvgo neprestano razvijajoče se bitje, ki se telesno !n duševno oblikuje ter izpopo^juje, s?e naravno ne more ogrevati v modi zi komedi-.tantsko pretiravanje noše In barv. Lctska obleka se ne razlikuje bistveno oJ obleise odraslih, vendar pa ima svoie posebnosti, ki odgovarjajo zlasLi higijensklm, csr.tičuini in etičnim zahtevam mladih bitij.
Detska obleka mora biti cim i>r*£rc5Tej-fca. Enostavni okraskni in znwrne, nikoli preveč kričeče barve. Minili so čisi, Ko je čeca hodila v kričečih oblekah, češ da mora biti tudd v obleki, torej i o zunanje sti vesela. Zdaj imajo prednost v.»irne l-arve, kakor krem, svetlo zelena, trai:o:.io modra Ud. Kar se tiče sicer dstftih ulieJc« ni bistvene razlike med Ueco In oiraiUfJi,
Deklice nosijo gladke m kratke cbieko Drez označenega pasu. Tako »e bilo lani, toda iz prejšnjih Jet ie ostal ?i?f?c$nček čez pas, ki pa ne sme biti pret-sen. Večinoma je zdaj pas sploh izginil. Kjer ,e Se v rn^Gi, se je pomaknil zelo nizko, skoraj do ki len. I Zadnja detska moda skusi zdfjzui eno-jatavnost z zahtevami udobnosti, *ar pa nI jtako lahko, kakor pri damskih toaletah, Iker detske obleke ne morejo pogrešati jokraskov. Detsko obleko je treba ca vsak JHačin skromno in okusno okrasiti d. raznimi trakovi in vezeninami Pri tem je treba pa-ziü, da nas ljubezen do mal^k>v ne spelje v pretiravanje, ker je to za detsko zunanjost največja Skoda. Natopi: j .sno U\ na-lišpano dete je naravnost iopim). To naj k zapomnijo zlasti zlasti one n Vinice, ki imajo navado obešal na svoje dete celo kramarijo.
20.000 zakoncev je ločil
Newyorsk? sodnik Josef Sabbath jc lahko ponosen, da je dosegel v svoji praksi izreden rekord. Nikjer na svetu ni sodnika, k! bi bil ločil toliko zakoncev, kakor mr. Sabbath, 45-letni mož. predsednik newyor-škega sodišča za ločitev zakonov. Nič manj nego 10.000 zakonskih zvez ze proglasil Sabhath v svoji sodni praksi za neveljavne. Število ločitev v Ameriki stalno narašča. »Chie"ago Tribuna- je razpisala nedavno veliko anketo o vprašanju, kal je pravzaprav krivo, da je v Ameriki toliko nesrečnih zakonov. Ob tel priliki se je obrnil nekj poročevalec na Sabbatha kot na najbolj kompetentnega strokovnjaka ter ga Je vprašal, kje tiči Po njegovem mnenju vzrok, da se v Ameriki toliko zakoncev loči. Mr. Sabbath je novinarju najprej izjavi!, da pripravlja za gledališki oder igro »Ločitev«. Svoje izkušnje, ki jih ima kot sodnik v dolgoletni praksi, hoče pesniško obdelati v šaloigri. Ta igra naj bo opomin mladim zakoncem, ki so cesto na krivih potih in žrtev malenkostnih intrig, ko se ločijo.
Giavna bolezen modemih zakonov Je po Sabathovem mnenju pomankanje medsebojnega zaupanja in spoštovani a. Ameriška
povabila univerza odlične zastopnike vsega znanstvenega sveta. Univerzo v Paviji je ustanovil začetkom maja leta 525 kralj Lothar. Višek svojega razvoja in slave je dosegla koncem 10. in v 11. stoletju, ko se je pod spretnim vodstvom Lanfranca po-vspela do največjega raz.naha v znanstvenem udejstvovanju. Lanfranco je umrl kot knezoškot canteburški. Univerza Ir mestna občina v Paviji mu nameravati postavit! spomenik.
zakonodaja, ki v nasprotju s prejšnjimi predpisi zelo olajšuje poroko in ločitev, vpliva tudi na porast števila nesrečnih zakonov. Ljudje se zvežejo za vse življenje, ne da bi se poznali. Zakoni, ki se sklenejo po dveh ail treh tednin po tem, ko sta se fant in dekle spoznala, so hazardne igre, pri katerih so izgled: obeh udeležencev Že vnaprej zelo slabi. Tudi sistem ^enega deteta«, ki pridobiva v Ameriki čedalje boli na terenu, vodi naravno cesto k ločitvi. Na novinarjevo vprašanje, kaj bi svetoval mladim zakonskim kandidatom, je Sabbath pokazal prolog svoje nove Saloigre. Zlata pravila, ki jih je sestavil mr. Sabba.h za mlade zakonce, pa obsegajo samj splošne probleme. Mlademu zakoncu toplo priporoča, naj preživi svoj prosti čas doma, da ženo dobro spozna. Tudi vse zabave in druge pridobitve naj poseča skupaj z ženo. Mladi ženi pa priporoča, naj ne bo ljubosumna in naj ohrani svojo neodvisnost v enaki meri, kakor mož. Ce nastanejo v hiši domaČi prepiri, naj ne kliče za vsako malenkost aa pomoč tet in drugih sorodnikov.
Slednjič ga je novinar vprašal, da-li smarta reformo zakona o ločitvi za potrebno in pravilo. Mr. Sabbath je odgovoril: »Ločitev v sedanji obliki omogoča stalni napredek v emancipaciji žensk. Bilo b: torej napačno, če bi hoteli na ta način omejiti število nesrečnih zakonov. Bolj potrebna bi bila reforma določb o sklenitvi zakonske zveze. Namen države ni braniti ljudem, ki nočejo skupaj živeti, da bi si poiskali srečo drugod, nego onemogočiti nepremišljene  srakonske zveze.«
Sultanov priiiikavček
Sultan Mahmud iL. ki je vladal začetkom preteklega stoletja, jc ime! pri sebi dolga leta pritlikavčka. slavnega Ahmed Ago. Sultan je bil prebrisan mož, še bolj prebrisan in pretkan pa je bil man Ahmed Aj£.\. 'j ako je bil znajfcn, da jt komaj pogledal na mizo. Pa. grd je bil kot spaka. Süh, dioben, tenke nožrce, skoro i»£e irsi. glava pa precej velika, oči globoke in žareče, oster pogled. Kdor je videl kdaj to malo spako, ni pozabil onih bodečin oči. Usta je imel široka, ustnice debele, nasmeh je bil strupen. Obraz starikav. Smešna figura. Kdor je zagledal pritlikavca, se je nasmejal. Telesno od narave tako zapostavljen, ,e bil pa duševno toliko bolj razvit, bistroumen, zbadljiv in hudoben. Imel je mnogo sovražnikov zaradi tega. Ako je kdo z dežele prišel v sultanovo palačo, si ga je ogledal rrali Ahmed Aga In mu dal takoj zbadljivo ime, za katero je vselej izvede! tudi sultan.
Sultan Mahmud jc Imel malega spakca vedno okrog sebe. Zjutraj je že smel priti v Sultanovo spalnrco iti potem je spremljal sultana navadno ves dan, dokler se ni vle-gel k počitku. Pri kosilu je sedel zraven sultana, spremljal ga je po krasnih drevoredih, kjer sta zbijala Šole, in v vseh državnih in drugih zadevah se. jc sultan posvetoval z Ahmed Ago. Krasne poletne noči se je vozil suitan v zlatem čolnu po zalivu in spremljal ga je Ahmed Aga, ki je Imel čudovito lep glas, kateri se je mehko prilegal h godbi, ki je svirata tihoma ob sultanovi vožnji.
PritHkavček je smel sultana spremljat? tudi med plesalke in druge ženske v palači, kamor ni smeia stopiti druga moška noga. Lepe odaliske so se smejale pritlikavi pošasti. Počasi pa so se ga tako privadile, da so se kar pulile zanj. Tudi ako sultana ni bilo doma, se je Ahmed Aga lahko svobodno gibal, kjer je hotel. To pa je bilo üani končno usodno.
Nekoč je nekdo opozoril sultana, da Ahmed Aga dvori lepim odaliskam na način, ki je nedopusten. Sultan ga je dal opazovati in kmalu je bil aretiran mali pritli-kavček m odaliska, s katero se je pečal. Kaj bo- sedaj? Ves Carigrad je pričakoval
običajno kazen, da namreč odalisko stisnejo v sod, katerega zvalČ v morje, Ahmed Ago pa obesijo zunaj pri vratih. Toda sultan ni mislil na to, ampak kaznoval ju je s tem, da sta se morala vzeti. Pripravil jima je sijajno ženitovanjsko pojedino in kupil krasno posest zunaj mesta. Tam sta se neaselila. Ves Carigrad se je smejal izrednemu paru.
Ko je odšel mali tovariš sultanov, je ostal sultan sam. Žalosten je bil, ker se je tako težko hxai od malega spaka, In vzdih-ril je: Najbolj sem pri tem kaznovan jaz sam!
dobiva redno za krasno bla?*o, izborne krose in so i d ne cene, tvrdka
Drago Schwab, tfvbljana.   »«•
i———— ————
Zvezdni katalog.
Uprava rimskega observatorija je izdala te dni zanimivo knjigo, ki predstavlja sedmi zvezek ve'fkega zbornika — kataloga zvezdnega sveta. Petdeset le; že sestavljajo odlični učenjaki starega in novega sveta v ameriških in evropskih znanstvenih institutih popoln nebesni atlas, v katerem bi bile astronomne slike nebesnih teles, obenem pa vsi doslej znam podatki o zvezdah. Omenjeni zvezek je samo del astrološkega atlasa, ki predstavlja s svoje strani del velikega splošnega kataloga. — Mednarodni cdbor, v katerem sodeljjejo zastopniki vseh velikih observatorijev, je razdelil delo med poedine znanstvene institute.
Pri akciji za sestavo tega ogromnega kataloga sodeluje 18 institutov, in sicer 10 evropskih. 3 ameriški, 2 afriška in 3 avstralski. Metodo, po kateri delujejo, je točno določil omenjeni odbor. Tudi teleskopi so na vseh observatorijih urejeni tako. da je opazovanje svetovja z različnih točk zemlje vedno v tesnem kontaktu Inicljativo za to velevažno znanstveno delo je dal znameniti francoski astronom Rouchese, ki je leta 1885. kot vodja pariškega observatorija sklical vse odlične astronome na mednarodno konferenco v Pariza. Na konferenc? je bil soglasno odobren njegov načrt, da se sestavi z združenimi močmi nebesni atlas, v katerem bi bila ohranjena potomstvu slika neba v taki obliki, kakor jo je videl človek koncem 19. in začetkom 20. stoletja.
V poedinlh zvezkih astronomičnega kataloga bodo zaznamovane vse zvezde do štiridesete velikosti. S pomočjo sedanjih teleskopov se lahko fotografira okrog 1,00.000 zvezd. Seveda je to samo neznaten dci neštetih nebesnih teles. Vendar pa njih število nI tako neizmerno, kakor bi si rrdslfi oni, ki ni poučen o novejših uspehih zve^doslovja. Astronomi namreč trdijo, da je v vsemirju poldrugo milijarde zvezd. Po čudnem naključju odgovarja to število približno številu prebivalcev naše zemlie, tako da ima vsak človek res svojo zvezdo, kakor pravi preprosto ljudstvo. Kakor je ugotovil francoski astronom Charles Nor-mand, je v enem kubičnem metr-j peska okrog 1 in pol milijarde peščenih zrn. še bolj Čudno se zdi svetovje, če je primerjamo z milijardami melekulov v l gramu vode. V eni kaplji vode je najmanj 36 bilijonov molekulov. Rimska cesta ail mlečna pot ima v svoji neskončnost! manj zvezd, kakor vodni mehurček na površini čase šampanjca molekulov.
Strašna statistika.
V malem gledališču »Adyar« v Parizu so sklicale te dni ženske manifest uijsko zborovanje, na katerem so govornice ostro obsojale moralno pokvarjenost francoske družbe ter pozivale na boj proti spolnim boleznim. Naval na zborovanje jj bil telik, da ni bilo v gledališču za vse prostori. Ma-nifestacijskega shoda so se udeležile vse odlične deiivke na socijainem polju. Govornice so naglašaie potrebo energične ak-cije proti demoraiiziranju francoskega naroda in pozi/dle t.avzoče žen*t»"> v boj proti spola; n boleznim. ZdravaL** gospa Momreuet! - Straussova je nav-;jj;a sta-isticae podatKe, pred kati*itri mora etih-nui še tako marnevi klic po nasladi.
V Franciji umira letno povprečno 140 tisoč oseb, med njimi 40.000 otrok v starosti izpod petih let. Vsako leto je v Franciji približno 35.000 mrtvorojenih otrok. Polovica teh je žrtev splonih boloni. O i 1000 žensk, ki sc podvržejo gfaeioškim operacijam, je 70 do 75*T~ spolno okušenih. Pariški tisk opozarja, da bi morali imeti tudi moški toliko poguma, da stopijo pred javnost s statističnimi podatki o spolnih boleznih, če so bile že ženske tako po3t;ne in odkrite, da so javno razpravljale o svoji nesreči in sramoti. Seveda je malo verjetno, da bi moški sledili temu pozivu, ker operrrajo večinoma z dvojnim mer dom. Ženske obsojajo jn zaničujejo, če so spolno bolne, sami pa vedno najdejo Izgovor za svojo bolezen in nočejo priznati, d* so cesto oni krivi ženske nesreče.
Kazen preko groba.
V nekaterih krajih naše države vladajo med narodom čudni nazori in običaji. Zlasti velja to za Hercegovino in Črno goro, kjer je narod predvsem neizprosen proti nezakonskim materam. Gorje devoikt, ki se Je spozabila, da Je padla in dvakrat gorje, če je postala mati. Pred kratkim smo poročali o strahovitem slučaju v Črni gori. kjer jc nekdo odrezal nezakonski materi nos. SHČen, sicer ne tako brutalen slučaj se je odigral te dni v Travnjanih v Hercegovini. Lepa Marica N. je imela ljubavno razmerje z Jakonom D. Bila je to tipična slika vaške Ijubavi. Fant je imel sicer dekle rad, toda bilo mu je prerevno. Zato jo je zapustil. Marica ie med tem čutila, da je postala mati. Dolgo časa je pred svetom prikrivala svoje stanje, a ko to ni mogla več. Je bratu t
zaupala vse. Prvi hip je bil brat presenečen. V njem sta se borila dva občutka: Iju-bav do sestre in zavest, da je čast njegove rodbine poteptana. Zmagala je ljubav do sestre. Zato je odšel na selo k Jakonu, ki je imel že odnošaje z drugo devojko in mu zagrozil: »Ce ne vzameš čez štirinajst dni moje sestre, ne boš ostal Živ!« Jakov je vedel, kaj to pomen!, zakaj v Hercegovini v tem slučaju ne poznajo šale. Ali namesto da bi stopii s svojo nekdanjo izvoljenko pred oltar, je pobegnil iz Tranvnjana. Marica je pred kratkim redila dvojčka. Nihče ni nesrečni devojkl pomagal prš porodu in tako se je dogodilo, da je vsled tzkrvavlt-vc umrla. Niti po smrtt niso sosedje prizanesli nesrečnemu dekletu. Ko je hotel brat truplo svoje sestre položiti k večnemu počitku na občinsko pokpališče, so mu to sosedje preprečili, zakaj »nečastnaz mati ne sme počivati v sveti zemlji. NaAo je brat sam zakopal svojo sestro na domačem vrtu...
Sir.
Izd=?i. . sira je bilo zna^o v
najstarejših ča^ih. Sir se izdeluje na ta nz-čin, da izločimo takozvano sirovlno iz mleka. Po tem, kakšno mleko se porabi za izdelavo sira, surova in z ir.aščobo ali pa posneto, delimo tudi sir v več vrst. če dodamo se smetano, dobimo smetanov sir. Sir je jestvlna, ki vsebuje mnogo redilnih snovi. Poleg tega je lažji od mesa. Pri nas sc sir doslej še ni tako razširil, kakor b! bilo v interesu narodnega gospodarstva in zdravja, toda, v inozemstvu, zlasti v Italij.i In Franciji, je neobhodni del kosila posebno med delavstvom. Po tem. koliko ie osuJo v siru sirnice, razločujemo mehki str, n. pr. neutchaisteki ali umburški sir de Br'e in trdi sir: ementalski, Ildamski, parmazanski.
V mnogih krajih primešajo siru nekoliko krompirjevega testa. To da siru dober okus. Pri izdelovanju sira je treba zelo paziti, da je posoda čista. Nevarna je kovlna-sta posoda, zlasti iz staniiola, če je v njem večja, množina svinca. Svinec pride v sir in lahko povzroči zastrupijenje. Ce se pojavijo v siru črvi, ga lahko vseeno jemo. samo črve je treba odstraniti. So pa tudi taki čudaki, ki sira brez črvov sploh ne marajo. Iz sira se izdeluje tudi pudding In sicer tako, da se raz meša košček masla z žemijo, namočeno v mleko, nato se drda rumenjak, malo mleka, soli in toliko sira (vseeno kakršnega), da zmes ni pr^redka. Slednjič se doda še sneg :z dvelh beljakov. Kuha se dobri dve uri. Peč ne sme biti preveč zakurjena, ker se sirov pudding pokvari, če vre. .
Eksperimenti s šimpanzom
V zoološkem laboratoriju mo>k Hskeg* fcDarvinanum« so de1^! zanimive poirkv *e z umstvenirni sposobnostmi Širopan? Petletni Šimpaiiz »Joni« se je na ičil ,'zbi rati  med  različnimi predmeti  one, k* s bili sUoni drugim, katere so mu pok^zf/ pred eksperimentiranjem.    Pred < mp*nz so položili tablice v razničnih bar/Ji. trln= pertmentator mu je pokazal rdečo tablico i opica je vzela od svojih tablic 11 ii rdeč ter jo prinesla eksperimentatorju. Na ta ns-čtn  so ugotovili, da  loči  šlmpanz barve. iJonijt pozna celo razliko med poeJi'i'ni ni-ansarni. S temi poizkusi je rešen dol?' letni spor med učenjaki, ki niso hoteli venetu da se opica spozna v barvah. Zdaj je tudi do-gnano, da 30 opice razmeroma od vseh iivaii intelektualno najbolj razvite.
Kako nastopajo pariški apašl
Velemestno življenje pretresalo skero vsak dan velikt apaške afere ter zločin-stva v največjih obsegih. Amerikanski zločinci se poslužujejo pristno amerikanskih metod. 2 Jadrnim avtomobilom pridrve pred banko, k: jo milijo oropati, napadejo blagajne, jih oropajo, nato pa se vsedejo v vozila in jo ooktiriio, da ni ne duha ne Siuha za njimi. Amenkanske banke so že začele iz vež bat i ura in ke v rabi orožja in zadnjič se neke novine prinesle slike mič-nih Američank kako siražijo vhode svojih uradov. Londonski zločinci postopajo nekoliko hladnokrvnejše, kaker odgovarjalo temperamentu Angleža. V velikih orientalskih mestih se zopet zločinci poslužujejo največ beznic opija in opojnih strupov, s katerimi omamijo žrtve ter jih kratkomalo zabodejo. Nato izginejo z' naropanlmi predmeti in denarjem brez sledu. Pariški roparji, apašl Imenovani, so nekoliko roman-tičnejši, kakor njihovi tovariši v Chicagu, Newyorku, Londonu aH Tokij'i. Tudi t! ne ponzaio šale, in kadar gre za velike svo-te, ne poznajo pardona. Zlasti so pariški apašl üuti in predrzni v obrambi proti policijskim organom. Pred leti so morali policijski organi neko hišo, v katero so vdrli apaši, direktno demolirati ter obstreljevati s topovi, da so pris'lüi zločince h kapitulaciji. Čim pa apaši dovrše svoje delo, se zopet vračajo v normalno družbo in sicer ponavadi s sila dobro prilegajočiml se šminkami in s pretvorjenimi barvami obraza, las, brade itd. Tako izpremenje.nl nadaljujejo svojo običajno *buržujsko* življenje, popivajo po beznlcah in šantanih. se šalijo s prijatelji, se bratijo s policisti, da potem pri ugodni priliki in po dovršenih pripravah in izsledovanjih zopet prestrašijo javnost s kakim nezaslišanim hudodelstvom. Francoski apašl so torej nekako romantično navdahnjeni. O nekem takem apa-šu poročajo sedaj pariške novine. Pred dnevi so drzni tatovi ob belem dnevu vdrli v neko veletrgovino dragocenih kamnov. Policija je zaman iskala tatove. Pred dnevi pa so policijski organi zapazili na velikem trgu pred pariško opero gručo ljudi, pasan-tov in mirnih prebivalcev, ki so sledili komičnim dovtipom in recitacijam boheina. Policijski organi so si moža od blizu ogledali ter kmalu videli, da nosi neizmerno dolgo, umetno napravljen nos. Ker so vedeli za njegovo ime, so ga poklicali s pravim imenom in mož je beli naenkrat zalet in oddan v zapore.
je, da se pieprič^te, d« eden par nogavic z žieom in znsmlcif (rdečo, modro ali zlato*
*aia kakor štirje pati drugih* dobivajo sc v prodajam h
O, S. Mar den:
Ne boj se ničesar!
Preved! dr. F. S.
Ako je naš duh v negv.ivnrm «unjtj, pravimo vda« k stvaiem, h katerim b! v pozitivnem — normalnem — gotovo reku '.nt*. Negativni duh ni sposoben, da H ukreni! kaj važnega, zakaj v lakeri negativnem s:anju ornan'ijc-i'O in smo pripravljeni storiti vse, kar bi le za trenotek odvrnilo od nas neprijetnosti m ,;r» nadomestilo s prijetnostmi In udob.ioi m!. A\o pa navdajajo naš duh pozitivne misli, ne u.t— rejo nadvladcti zanikujoče in bolne rn>!i ter nam ne morejo ?emati odločnosti m nas tudi ne morejo zapeljati na kriva pota. Samo v dobi, ko se naš duh nahaja v negativnem stanju, lahko zavlada v cas iitpo-loženjc potrtosti.
Naša delazmožnost je odvisna od !eg«i. v koliko moremo obvladati sile, ki so skrite v naš.h mislih. Mnogo ljudi Ima baš v tem oziru usodepolno slabost, da ne morejo osredotočiti z zadostno močjo svoje ca duha na eno edmo točko.
Prav lahko takorekoč na prvi hip lahko spoznamo, le-li miselna moč Človeka, s katerim smo se srečali, ustvarjajoča ab slabotna. Vsak stavek, ki ga izgovori, priča • tem.
Človek pozitivnih lastnosti je sHen Človek. Mnogi ljudje imajo toliko pozitivnih lastnosti, izražajo toliko ustvarjajoče volje. Iz njih kipi taka sila, da se jim navadni ljudje podrejajo hotč in nehote, instinktivno — takemu silnemu značaju ves svet odipirs pot. Izraža namreč silo. Je rojen voditel?-Njegove besede imajo  moč prepričanja.
Drugi ljudje niti ne premišljajo o vzroku, zakaj slede takim vladajočim značajem. Slepo ubogajo višjo naravo.
Umetnost vseh umetnosti je, da si trs* varimo življenje tako, da neprestano zmagujemo, kar niti ni tako težko, ako imamo voljo, da se za vse pravilneo pripravimo in izvežbamo. Ako se nismo tako pripravili, je seveda naš duh mnogokrat dolgo v segati vnem in neproduktivnem razpoloženi; namesto, da bi on obvladal stvari, pKvajo te nanj.
Neskončno večjo vrednost, kakor vsa rinščina in grščina, kakor tudi vsa BSo> >fija bi imela za vsakega študenta okol-ast. da bi se naučil, kako naj ohrani svoj :ih v takem stanja, da bi bil neprestano viikoT najbolj mogoče ustvarjajoč In po-trven in da bd ga obvaroval vsega, kar bi a mogk> napraviti negativnega In nepiod-icga.
Premožnim ljudem z najboljšo izobrazbo se slabo god! in to samo zato, ker je njihova rnisel negativna, nesposobna za produktivnost, z eno besedo, ker m* ustvarjajoča.
Pozitivne misfi učinkujejo vstvarjajo» če in to je najvažnejše izmed vsedh duševnih lastnostL Ako se tvoj duh nagiba k temu, da bi postal negativen, ako nimaš dovolj inicijative, lahko svojo ustvarjajoča moč čudovito okrepiš, ako postane tvoja navada, da si ohraniš k vsem stvarem in pripetljajem pozitivno razpoloženje duha.
Nenavadno pomaga tudi, ako sam o sebi neprestano trdiš, da si tak. kakorše* bi rad bil To ne pomeni trditi, da upaš tak postati, marveč da si že v resnici tak. Presenečen boš, kako hitro bo tvoj značaj dobil ono iastnost, katere si tako zeto želiš.
Nas duh jo kakor tkalec, ki sprejema vsak vzorec, ki mu ga podajamo ter ga potem pretke v resničnost. Kako veličastni značaji bi se mogli ustvarjati na ta načm. ako bi vsak človek imel v duhu pred očmi neprestano oni vzor, ki bi ga rad aresničo v tkanju svojca življenja. Tako bi nastal končno vzor popokiega človeka, takega, kakor ga je zamislil Bog.
Mi pri tem lahko sodelujemo na ta nt* čin, da gojimo bistvene in zaželjene lastnosti vedno v ospredju svoje zavest!, izločimo pa od tam vse, kar jim nasprotuje, fo je lastnost negativnega značaja.
Anekdote.
Kiasmu so v Moskvi očitali, da pošilja iz inozemstva uradna poročila o tem, kako se vse države zanimajo za trgovino z Rusijo, ko pa posetijo inozemski trgovci Moskvo, se za kupčijo sploh ne zmenijo in skušajo čim prej odnesti pete nazaj. Krasln je odgovoril nezadovoljivim rojakom: »Vidite, to je kakor v oni židovski anekdoti: Zldov-ki je pobegni! mož. Zatekla se ie k rabinu, ki vse vč, naj jI pove, da-li In kdaj se vrne nbežni mož Rabm je imel ta čas Šolo in zato mu je poslala dečka s pismenim vprašanjem. Deček je prinesel pismeni odgovor, toda 2e od daleč je zaklical žldovkl: »On se ne vrne?«
Židovka je vzela rabinovo pismo in čl-tala: Vrne se čez pol leta.
*Kako moreš trditi, ti cigan, da se ne vrne, če mi pa rabin tu piše, da se vrne čez pol leta!« Deček se je nasmehnil, pogledal je grdo židovko fn odgovoril: »Saj rabin tega ne napisal, če bi te vldelU
■
Ko je pošteni trgovec Abeles umrl. sc mu postaviM spomenik z napisom: »Tuk« počiva Abraham Abeles, vrl rnož in p%*-šten trgovec* Ko je prečital ta napis njegov prijatelj, je vzdihnil, rekoč: »Uboi* Abraham, pokopali *o te z nekima dvema neznancema!«
75
3100
INDERWOOD    pri LUD. BARAGA, LJubljana, Šelenbargova ulica 6\I.~L ÜNDERWOOD
Mslfoalssi, ki slutijo v posredovalne in social* ne namene občinstva, vsaka beseda SO rar.
MajmanJSi znesek Din 5.
mHLI OGLHSI
I    prodam |
POZOR! POZOR!
Slamniki za dame
in deklice se bodo pro» da i ali do tovarniških ce* nah od sebote naprej — vsak dan samo na prvih treh stojnicah na trgu Sv Jakoba. — Sprejema* jo se tudi stari slamniki v popravilo. 898
I    Slttžbe I
Jednu pletačicu
~» pletečem stroju (štri» kerlcru> — tražim. — Upi* tati: Hela. industrija ple* tepe rob-, Frilaz. Dj. De* šelica, Zasjreb 91. 922 ■
Zastoonike
(krajevne) sprejema več* \i zavarovalna družba — pod zelo ugodnimi po g o* |i — Pismene ponudbe pod »Zavarovalnica« na: aPublicitas«. d. d., Ljub« ca«. 856
Dekle,
BT»r3 20 let. vajena v trgovini, gostilni in ku* feinji ter v~šča vseh dru* »ih del — išče primerne* ga mesta. — Ponudbe na tepravo »Slov. Naroda« pod »Kjerkoli/904«.
Provizijskega
potnika
išče žgalniea Žganja in tvorni ca hkerjev za vso Slovenijo. V obzir pridejo samo noStene, spretne sile, ljudie. ki so zlasti dobro uvedeni pri kmetiških gostilničar i? h *n imajo strokovno znanje. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod   ,F. K. /883"
I
Kur m
I
Srebrne krone
kupim. — Ponudbe pod »Plačam dobro 68/L na upravo »Slov. Naroda«.
Suhe mavrohe
ali smrčke m.
kupujemo
Kupci smo tudi za suhe gobe Jurčke.
Ljubi jan
i
Cokali
I
Auto-garažo
v sredini mesta — iŠČeft za takoj. *—■ Pismene po* nudbe pod »Garaža '902« na  upravo »Slov. Nar.«.
I Jtoremičnine |
Vila v Ptuju
s petimi parketiraniml so* hami. velikimi stranskimi prostori, zidanih hlevom, sadnim vrtom — se radi preselitve poceni proda. — Vprašati: Hof mann. Ptuj, Trubarjeva cesta 4.
Trgovina čevljev I
v sredini mesta Gradca, prvovrstna zaloga, z najboljšimi odjemalci, vsled odpotovanja za 15.000 šilingov na i oda j. Pripravno tudi za boljšega Čevljarta. Ponudbe na: Kožic z, Graz, Kolbcngasse 5.
Kdor ž sli kupiti ali prodali
veJeposestvo. graščino, posestvo, hišo, vilo, to* varno, trgovino, obrt itd. — naj se obrne na j>Go* spodarsko pisarno« druž* bo z o. z. v Ljuüjnni, Wolfova ulica l/II. 34/L
!
Razno
I
Predtiskanje
ročnih del najmodemej* ših vzorcev po izvanred; no nizkih cenah. — Pred
Škofijo l/L 61/L
Osebe,
ki so pripravljene proti proviziji raznečavati lo* terijske srečke v Ljub* Ijani in po deželi — naj javijo pod »Loterija/0!3« ra upravo »Slovenskega Naroda«.
Društvom in
zasebnikom
prevaja in prepisuje spi* se »POSREDOVALEC«, Ljubi lana Sv. Petra ces sta 23. 36/L
PREMOG
trboveljski, libojski. črnomaljski
im, imiotiiW ksh. igSt, 8tn]tke toftiit
dobavita ILIRIJA
IjsHjan. Kralji Petri tr 6
Tel. 220. — PJačIlo tudi n? obroke. H58T
»Gon«f
nov preizkušen in edino siguren lek proti kapa« vici (trfper) ter zastarelemu (kroničnemu) tri* perju ter vnetju mehur* ja. Za popolno ozdrav* I jen je treba šest lončkov Vsak lonček z navodilom stane 45 Dn. — Proizva. ia in po pošti razpošilja tudi na zdravniški pred* pis lekarna Penič, Zapre, prešič. Hrvatska. 99/T
Najceneje
se podpletajo raznovrstne nogavice. — Pred Škofi* jo l/L 60/L
Inkasiranje
terjatev prevzema »PO* SREDO VALEČ«. Ljub* Ijana, Sv. Petra cesta 23.
16 L
Impotenca
v vsakem slučaju takoj ozdravljiva! Obnite se za pojasnilo na upravo »SI. Nar.« pod »Sigurna reši* tev,9l4«.
Pkčam 100 lir
tistemu, ki mi prinese vse moje, dsrv.-s zjutraj na železnici mi ukradene d~>* kumente. Dobi jih tudi tat sam. m odstonim od kfczenskerja postopanja
proti njemu. Ukradenih 350 Din ne zahtevam na* za i. — AlMn Ktrn. Knc* /nk 188. Venezia Giulia. Odda sc lahko tudi ljub* ljanski policiji. 915
Važno za tvorni-čare i veletrgovine!
Nad* zastunstvo (ŽJv-kov č) Osljek. Ml?ičeva 25
(Mastita kuča). prüf« DO DIN 200.000 JAMSTVA kod povjerenia stovariS'a H! 2astunstva bilo kole stroke za Osliek s o&oHcom. Bezuvietna Isnravnost, so-lidnost, povjerli vost i trgo-vačka trezvenost zajamčen* Adresa core. 8S1
Absolventinja m trg. tečaja
išče mesta prakticiranja. Ponudbe pod šifro .Marljiva 927" na npr. Slov. Naroda.
JNajboljši   šivalni stroji
Ü asa. so edino «c
Josip Petelinca
znamke
Gritzner in Adler
za rodbinsko in obrtno rabo
g l Linblfana
blizu Prešernovega spomenika
Večletna crarancffa ■ Pouk v vezenin breznJač*rt
Večje Indostrlfsko podjetje
išče
ZAHVALA.
Za številne Izraze Iskrenega sočutja ob pre-
bridM izgubi naše srčno ljubljene mamice* stare matrice itd.
Ratlnke Guštinove roj. Tomšičeve
kakor tudi za Častno spremstvo k večnemu počitku se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, meščanstvu tn znancem.
Zlasti pa se zahvaljujemo ?olski mlad'nj pod vodstvom učite! jstva, uradniStvu, požarni brambi, mestni godbi, telovadnemu društvu „Belokranjski Sokol *, ki 'je poklonilo pokoinici krasen venec in oskrbelo petje ialosink, pospodu Dakn Makarju za pos!o.ilnl govor itd.
Posebej pa se zahvaljujemo še goscema Mariji dr. Za'okarjcvi in Vilmi dr. Širkovi za požrtvovalno skrb in ljubezen, ki so jo izkazovale pokojnici v bolezni.
Sog plati vsem stotero 1
V METLIKI, 23. mtrcä 1925.
v s vrbo propagand« aa Üvfla v** priletnih ssoafeSa oseb leiega vedenls, ki so sa|*n9 aamoatotae delaH. — Dopisi so eroailo nod «Uro .,?RCPAGA!fDA 11-16»" na Intsrroklam d. d.f oglasni xarod, Zagrsa 1-78. 906
Z a ti v a 1 a*
Ob preran! in prebr?<Jki izgubi našega srčno-ljubljenega soproga, zlatega atka, brata, svaka in strica, gospoda
Primca
Rodbina O usti nova.
nam te doš!o toliko Izrazov iskrenega sočutja fn so-Žalia, da se nam ni mogoče zahvaliti vsakemu posebej. Blagovolijo naj \rsl, ki so z nami sočustvovali, sprejeti tem potom našo globoko zahvalo.
Predvsem nas veže dolžnost izreči prisrčno zahvalo prečast. duhovščini Sv. Petra, g. gerentu Josipu Turku, Zadrugi mesarjev in prekajevalcev ter vsem cenj. stanovskim tovarišem blagopo: ojnec/ za krasen venec, g. dr. Virantu za pofrtvova'no pomoč v težki bolezni, bratskemu društvu Sokc! 1 za častno spremstvo, pevskima draStvoma .Sava* in .Ljubljanski Zvon* za prekrasno pet;e In žalostinke, vsem darovalcem krasnih vencev tn cvetja in vstm onim, ki so tako mnogoštevilno spremili BaSega nepozabnega, biagega pokoj n ka do njegovega zadnjega bivališča.
Se enkrat iskrena zahvala vsem in vsakemu.
91!
V Ljubljani, dne 28. marca 1925.
Globoko žalujoča obiteij Pri m o.
HaSsl pogrtt»! »vod v Ljubljani.
Bf*s posebec^a obvutlla.
9SS
Karol TekaTČIč, profcnHat fvrdke t. G. Mayer v L'ob?Janlv naznanja v
globoki žalosti v svojem, ter v imena svojih otrok in vseh ostalih sorodnikov pretužno vest, da je njegova ljubljena soproga, predobra mati, stara mati, sestra, teta in svakinja,
gospa
rija Tekavcfč roj. Nigrin
danes ob štirih zjutraj, po kratki mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, za vedno
zatisnila svoje blage oči.
Nepozabno pokojnico spremimo v ponedeljek, dne 30. t m. ob Štirih popoldne iz hiše žalosti, Kongresni trg St 15, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja v torek, dne 31 marca 1925 ob devetih dopoldne.
Prosi se tihega sožalja.
V 1'Dbljasf, dne 25. marca 1925.
IIODDSti
teifcegai In angleiksrja
sukna v bogati izberi priporoča 73L tvrdka
imam
Skstsi trif itn. tO.
LIL Sksberce.
Pozor, Me!
Pilslraitfe vseh vrst »*t»rl-r^nje, entlanje in preoblečene gumbe izdeluje najcenejše
in najhitreje 37
BEUHAR i VELEPIč
IjubQaas, SP- SiSka, Ktfodvorska oL 150.
= Sissk =
ortparala
«Bjftol.a tsmbtirt« Slst, pari utre I «stall ftttrsbsUna ti ^ Sta slu-b bata.
FH. P. ZAJEC
lisraian optik Ljubljana
St«rl trg št. 9.
! Najnovejša iznajdba!
Brez kvarienja blaga kemično snažonie in vsakovrstno barven jo oblek.
ANTON BOG 56 L Ljnbliana, Selenburgova ulica6 1. nadstr. 01ince-Vic 46
19 let
priznane , Larucln" pilule na) sfgurneje ozdravijo kapavicn (Tripper). — Dobiva sc po vseh lekarnah po 20 Din Skatlja. Po pö5n raznoSi*ia lekarna Blum. Ssibotlca. 115 f
„Opeka"
porvovrstne zidake priporoča opekarna
„Em on a" d. d.
v Ljubljani. —  Tovarna na Viča (Brdo% — Pisarna v Pra-žakovi ulid 3, pritličje.
21 L
Edino nravc „Geiser" eeelje >n lovske eevlje dobite le y
novo urejeni trgovini in delavnici
J. Braier
Liubliana 3396
Turjaški trg (Breg) 1.
fstotam «e izdelujejo vseh vrst čevlji po meri 'n vse vrsle tržnih čevbev. — Trgovci popostl
Cene solidne! Postrežba točna!
Preselitev*
Vljudno naznanjam cenjenim naročnikom in slav. občinstvu, da se
aiamnikarstvo In ktofra&arstvo Brilly
'dne 6. aprila t L z Pesljeve ceste prsssll
v Dalmatinovo ulico št. 10, dvorišče spodaj
(naspret hotela Štrukelj)
2Tahva!jujem se za dolgoletno zaupanje in prosim cenjenega obiska tudi na svojem novem mesiu.
Se prijazno on poroča
025 rani Brilly.
immsi»int>iW3iai«9iais» lesMisBaBsn
Držala sa pakete
(PakeMnÖt»el)
ja!<o praktičen In obenem dobra reklama pošilja po kg (ca. 500 kom.) ä Din 60— po povzetju franko na vsako poštno postajo v zavojih a o. 10, 15 in 20 kg 917
KAROl. THISl, MARIBOR. Meliska c. 28
Za pomladansko sezijo
ss prfpcroesm v Izdelovsafe vseh vrst oblek« povrSalbov I. t. d, po najnove:*ih vzorcih. Dele stroga solidno, nostretba točaa, po saaeraih ceaah. Na sahteso pridom toall na dom.
Z odličnim spoštovanjem 924
filf. Casaraaan, brofaskl mofsfer,
Lfabl'aaa, Martinova eesta št. 9.
■■■■■■anBHHMM
! Mrlml Hoar
Dalmacija     Jug. Madeira Dalmacija
Hotel sa 20 soba na naillepsetn položaja uz samo more Krasne sunčane sobe. Restauraeifa otmjena. — Kuhinja izvršna — opsk'bljena uy jek svježom ribom. Podvorba 919 točna. — Pension dnevno Din 75*—.
Prospekt  so  Salja  na   zahtjev badava
i
la^an^'nvaa^qiaainaaarsiasianoarai
Vabilo
na HI« redni občni zbor »Celjske posojilnice cL d. v Celju«, ki se vrši v četrtek dne 16. aprila 1925 ob šestih zvečer v sejni dvorani Celjske posojilnice d. d. v Celju«
Dnevni red:
L Poročilo upravnega sveta o poslovanju v L 1924. in predložitev bilance.
2. Poročilo revizijskega odbora.
3. Sklepanje o predloženi bilanci pro 1924.
4. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička v smislu določbe § 24. družbenih pravil.
5. Dopolnilna volitev članov upravnega sveta«
6. Volitev revizijskega odbora.
Po določilu § 6. družbenih pravil se smejo občnega zbora udeležiti le delničarji, ki so založili vsaj tri dni pred občnim zborom pri blagajni te družbe v Celju ali pri blagajni podružnice v Šoštanju vsaj pet delnic po nom. Din 100.—. Ta seznam delničarjev, ki so položili delnice k občnemu zboru, se zaključi 14. aprila ter ima do tega dne vsak k glasovanju upravičeni delničar pra* vico pregledati ta seznam v društvenih poslovnih pro* štorih. Od tega dne naprej Ima tudi vsak delničar pra« vico zahtevati prepise računskega zaključka, bilance in računa o izgubi in dobičku za preteklo poslovno leto ki so na vpogled v družbenih prostorih od danes naprej do občnega zbora.
Celje, dne 27. marca 1925.
816
UPRAVNI SVET,
L. Miku š
lirtüsi, tata hi 11
I na?a mji afegt stU kov in solnlnf-kot ttr sDrthajalaf Mile
Ffpirfti U 'rrfWijo Mu ;« ulito
Prodam eden do dva vagona suhih
od 3 do 8 cm debelih.
Ivan Mandelc, kolarstvo
(Kočevje).
901 499
Prvovrstni
Crčpe de Chine
*n
Crepe Georgette
v vseh barvah za plesne obleke po skrajno znižanih cenah pr
JOS. PODKRAJSEIC
LJubljana. Jurtičev trg
Surova svila v vseh barvat, 90 cm široka meter ä Din 120.
PRODAJA LESA na panju
Na veleposestvu Stare v Hotemežu pri Zidanem mostu se piodaja na raniu: 8250 ms borovega tesa h? 8250 m3 bukovega le*a. Ponudbe s cenami za vsako obeh vrst less se sprejemajo do inkl. 4. aprila t 1. od g. inž Ant Sodnika, LJubljana, Zr njskega 6/11. Prodajni pogoji sj na zahtevo od imenovanepa dostavijo. Osebne na vpogled vsak torek, četrtek, soboto dopoldne. saj
L
se priporoča cenj. damam za spomladansko sezijo,— Sprejema vsakovrstna preoblikovanja in popravila po nizkih cenah.
Najlepšo 912
In vitko postavo
nanravl    trabnsni psa
(Höftenformer), izdelan ob znižanih cenah v ateljeju
Ana Hntter
Daaslska ossta 6II
v hiši lekarne Plccoil.
INDUSTRIJSKE POTREBŠTINE
vsake vrste
ffaterako aago eirhularne žaga kllngerit aguočila šmlrkove ploča to»ot mast elllnder olja
maxallca plinsko cevi atderarl jermeni
alat pumpe armatura gumene cevi mlinska svila celična užeta I. t« d.
R. i A. GORJAN
Inaenjerl
ZAGREB
Boškovičeva ulica št 2— d
A š I N E
svake vrste Jokomoblli motorJ gatsrl drehbanki uandžaga
I. t. d.      52 L
F67
Stran ö.
»auUv C N 5 iCI  NAR OD«   dne 29. marca 1925
5tev. 71
MODNE ZURNALE IZ PARIZA, PO ZELO UGODNIH CENAH KUPUJTE V "m
FRANCOSKI KNJIGARNI
„HACHETTE«
ZAGREB, JURISIČEVA ULICA 6 ELEGANTNE DAME
ZAHTEVAJTE
PARTS ELEGANT, FEMINA GRANDE MODES DE PARIS, PARIS MODE, CHIC DE PARIS» ^ - *.^c
Dežni plaši
44 L
TOUTE LA MODE.
RiaSM m trpeSss smj'eilts sinwnlae tfcaaiae» Qaa daaalslra hoaftkcila Bin 170 —. aaastt Dia Wtr— saaöaHteta .CownrT mann Dm tir—, «amsfcl Ohl tat"— retprilji wlctiytfina R. STEBMECK1. Cdit §t 21 aaatawaal cenik s tez mao ammaj m soijje y taffin nstaaj fisrti od sokaa. kamfaraa m racat mannfaktornt raba pa sama 8 dni na oglati. Kdor pridi z vlakom aaaaaa kuvawat» doM mrj$v revniHcv važnja. «aroCOa tat Din 508*--aoitaina ara fa. — Traovd eatres eeaa.
ustanovljeno leta 1»79.
Telefon it. 553.
Ključavničarstvo
Avgust Martinčič
LJUBLJANA,  Rimska cesta 14.
prvo In edino podjetje za napravo jeklenih vi
zastorow v Sloveniji
p>»tpof o&» napravo novih val enih zaatorov fn p« konkurenčnih   ctnah   top   Ima   «am pripadajoče
na skladišču.
Izdeluje in oe priporoča za naročilo
solft&itlh   plaht,   okrižn  vsaka   vrst« od prlproate do naš me* gatejše ix pol ja ve, Skarjmeta omrežja, želez ja za štedilnike, ventilacijo raznih vrat, razna okovja, ielazna vrata In okna, okrogla železna etopnlsem, prmdpmcnlke iz železa In bakra 1.1, d, 835
ličnih
e letih po blago stalne
Stalna zaloga štedilnikov
v priznani vestni in solidni izvršitvi!
m. KRISTOFIČ - BUČAR, b**-*^**9
PHp*roča
■mam S IVC    ravne dofie
|| mj Jl| 9 «ai»ovei§e«ia
Cen« imirni,
krofa.
OTROŠKE OBLEKICE, PLAS6KE.   v.im. t.bir»
Najcenejše in največie skfadiSfe dvukoles. motorjev, o-
trosk'h voz'ckov, šivalnih strojev, raznovrstnih nadomestnih delov, pnevmatike. Posebni oddelek za popolno popravo, emajilrane in pon klanje dvo'<oles. otroških vozičkov, Šivalnih strojev itd. Prodaja na obroke. Ceniki franko.
„TRIBUNA", F. B. L. !s?3nia drotote ii otro!kib wiiftw
Ljubljana, Karlovska cesta et. 4«
48 L
Ornjatarejam slovenska
pleskarska ii teta
delavnica
Ivam Brieall. Doaa'aka a. 18,
se priporoča. It vršite v točna, e*ne _imerne,_17!»?!
Teod. Korn, Ljubljana
Polfanaha cesta it« 3«
krofte, sltimu aalanterijstt m okrasni Mtast instanc?}* tsdovodov.
Karam stroroile?. Pfftf.Ri iikfiscfnt naprave Izdelovanje posod iz pločevine za Hrnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) 3245      za konserve.
Krnite srečke za SoHolshi TattorH
Industrijska, obrtniška in trgovska podjetja, ki nudijo popolno varstvo z vknjižbo in z zastavo zalog blaga, litefo posojila ozir. družabnike aH kupce. Ponudbe
Sprejema in pojasnila rije
Gospodarska pisarna, dr. z o. z.
_. Liuh?i»nl, Wolfow» ulioa l/ll 25L
Mehanično umetno vezenje
merila, xaatorovy monogramov, oblek, bluz itd. v pto-
fSatcrn in veržnem vbodu,  madolra, rlchelle z belim ht naj-is*ličoejšim materijalom. — En ti an je, predtiekanje»
MATEK. Uubliatia.
poleg hotela „Sirukell".
V W0
RAST   LAS   ZA/AMCUJE  „L E D A"
admofto »ščfteno sredstvo srroti pleiarestf, frpadatin Iss m prtljaga. Dobiva s« v vseh lekarnah, drogerijab, brivnicsh ati po povzetju sa 100 diriaijev  in 10 dinsriev ooitnina^ TBmosHju  lOZMCtt laboratorij
„LEDAui Zagreb, Kikeltoeva 1. -5
15 letno iiisti
najpopolnejši STOEWER tU valnl stroji e pogreacljIvSm tranaporte r jem (grabelic) f z enostavnim premikom je pripravljen sta stopanje, vezenje ali Alvanjm
LUD. BARAGA
UUBUANA
Setefeurgova uflcm 81.   116 T
Popaincma varno latente denar t |
Ljubljansko posojilnico
« Ljubljani. Mestni trg Jte». 6
ker ima že nad 10,900.000 Din jamstvene glavnice.
Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje
najugodneje.
Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dosrovoro. Sprejema v fnkaso fakture in cesije terjatev. Posojila daje le proti polni varnosti na vknjižbo in proti poroštva.
Telefon štev. 9.
23 L
Telefon stev, &
Pri o d j c sna Cex SOO Ifen S° « poaasta!
Neverjetno!
Neverjetno I
sta m 5\,
Prodajam vse manufakiurno blago, kakor: najfinejše čeSke kamgarne za obleke in površnike, sukno od najboljšega anglefikega do najcenejšega (Din 33), žamet za hlače, kakor tudi hlačevirto •evjot vseh vrst, f nI češki cettr, sifone (od Din 14). plavfno m vse* drugo po izvanredno nizki cent in pri odjemu č«i Din SOO Sc/0 popusta!
Krojači ta iitilja popaal mrl vsakt mvmvV m
Edino pri
loan Kos
Žiftka, Celovška cesta 2.
Fodroioiaa i L|mbi|ana, 8v. Patra oaata 23. —
Podruiaiea i Goromfsko, Sroamla vas 2. W Prt odjoiam eaa SM Olm S% povmatat -mejO}
Sanatorium Dr. R. Szeso
*a odraslo ! djoev. — Abbaxla (Italija).
Dietno liječenje za debijanje f krepi jen je. Prvorazredni zavod za bolesne na srcu, na ovapnenju žila. — Prornjene (Stoff-Vvecnse!) za ženske i šivčane bolesti.   DJeca od 7 godina primaju se f bez pratnje. 69 T
Le v novem klobuku
ki al 90 kupite v nedvomno nojceneifl In najlepši Izberi klobukov pri tvrdkl JOS. POCK HASL. A« JAMNIK, LJUBLJANA, STARI
TRG, boste Imeli veselje oto Isprebodov in
1 veselo Veliko noi.
r HIIJBOUSI BRNSKI BLflGOVI
specllaliil predmet! bros konkurenco
blago sa gospodo in damo, 43 L zafamčeno   is  čiste volno
čvrste kvalitete fn na modernejših vzorcev razpošilja po fako nizkih tovarniških cenah več nego 40 let kot stio^o solidno svetovno znano tvomfško skladišče sukna
SIEGEL • IMHOF, BRNO,
Palackeho tflda 12,
^^^^terelg^
y
m b rai^jULiUL k ji jniJiJL!Ljr juijl mu jij« jle. EJULP.jlp^r_o h g r^v ^ i •
VEL E C EN J ENE DAME
katere žele moderne slamnike, naj s: ogledajo
MODNE SALON
ANGELA PEKOLJ
F»liihitrlfliktl»iiUiHIIJiii.iJliiitilitWHilhl!iihiii]ihhlHllulifi»MiMiiii(.n.|JiitaäM
Ljubljana* Aleksandrova cesta 12
^Preoblikovanje in popravila se fočrzo izvršujejo. %aini klobuk: vedno v zalogi. SOLIDNE CENE/ SOLIDNE CENE!
EHEB
j Samo 300 Din ggr m
ta ' M
S Ta garnitura kuhinjske posode ]t iz najboljšega aiumJ- »5 ulja, snežno bela in desetletja trpežna. Dobavlja se • 0> proti predplačilu ati povzetju. ^
tKovkttfca inAetryS (NMMMt
S» Posode držijo m to gornja \Tsta od leve na desno po £ •S ca 2»Z«. V h, in V u fina fn spodnja vrsta po ca 1. l'/i, 5 m V h. V /4 litra, ponev ima 20 cm premera. Naročite ta- g -j koj. ker ne vemo, ako nam bodo razmere dovolile, ? I vzdržati trajno to ugodno ponudbo. Cenik brezplačno. 31   Inserat priložite Ako ne ugaja.se vzame rade volje nazaj.
Robert Smielooshi
arhitekt « In mostni stavbenik
Rimska cesta 2
izvršuje načrte in proračune, prevzema stavbna dela vseh vrst. kakor Codi presojevanja in cenitve vsakovrstnih posestev pod solidnimi :n raiugoduejSimi pogoji.
Zidna opeka
od lastne opekarne na Viču, priznana kot na 1 boljša kakovost n od skladišča, Opekarska cesta 15
ponajnižji dnevni ceni.
$rača ^Collandcr (Subotica)
preporučuju bogato skladište perja za fonrane i jas* tuke od najjeftinije do najfiniie vrste. Najbolje poznata eksport tirma, potpunu garanciju pruža. — Brza i tačna
posluga. 54 t
71L
Naiboliša
„PUCH" kolesa
e>* selo   ugodnih   cenah dobite le pf
Ign.       Ljubljana, Sodna ul.7
ppiort ji^u 20 veste! Pogort
da se
trgovina Marija Rogelj
sedaj nahaja na
Sv. Petra cesti štev. 26
po!eg Solodvorsko nl^oel
PrTporoča svojo krasno spomladansko zalogo stofov, cajgov, Wobj^ cefirja, oksforda, delena, kambr ka, Sifona, bete in raiave fcotenine, na za rjuhe, dalje moSko In Žensko perilo, svilene }umper]e, krasne rute in čerpe, kravate, nogavice, pavolo In drobnarije. — fovaoa «o 3&TDO giforl, aa ao prt astmi dobro la mafae* aele dobe I — atartfe Rotr«'| 838
Šftajnovejši modeli
ravnokar floili v modnem salonu
Stuchty»Maske LJZla'LLV:3
Cene nizke. — Preoblikanje in predelanje se izvršuje točno.
63 r.
r
Živo perutnino
kupuje stalno v vsaki množini in sicer t pohance, kure za peči, kure in purane ter plača po najboljših dnevnik cenah
E. afAJDA, CAKOVEC, MEDJIMURJE, lelef. 59,3,4.
IW T
Velika izdelovainici slaščic (bonfiserija) v Jugoslaviji
katere  izdelki so že povsod jako priljubljeni,
lice dva spretna
stroke vešča, pri jugosl. trgovstvti dobro uvedena
potovalna zastopnika
a dobrim! občevalnim oblikami, v besedi in pisavi popolnoma zmožna srbohrvaščine, nem§čine in — če mogoče, pa ni pogoj — slovenščine. Vstop takoj. Pismene ponudbe z natančno naedbo dosedanjega poslovanja, osebnih podatkov in zažeJjenih
dohodkov na
„PUBUCiTAS" d. d. anončna eksped, Zagreb, Gundoüceva nL 11
pod ftM. S. ISTO44. 9Q9
*m&2&**x\MM<, mmmmweeaemeaa
Za leoe spomladanske dni gospe, ki   se brigajo za svojo eleganco, r zahtevajo samo
Trgovd,   nc opustite, da jih  pravočasno nabavite ter da zadovoljite 9 svoje odjem alke.
Prodaja samo na veliko: 9Q5 ZAGREB, JELACICEV TRQ 20/111. TELEFON 6—99.
f ^nina i©, tjalc »Narodne