Poštnina plačana v gotovini. Stev. 8. V Ljubljani, v četrtek dne 21. februarja 1929. Leto II. DEL. AV S K A Glasilo krščanskega delovnega ljudstva lahn|o vsak Četrtek pop.; -v • , «an poprej — Urednlilvo: tjubljnno, Mlkloil-Cavo c. — Nelranklrana pl«mo «e ne »prejemajo Posamezna Številka Din I-»0 — Cena: sa 1 mesec Oln S--, ra Četrt leta Din 15--, ata pol leta Din 30--; ta Inozemstvo Din 7-- (mesečno) — Oplas« po dogovoru Oglasi, reklamacije In narotnlna na upravo Jugoslovanske tiskarne, Koiporlatnl oddelek. Poljanski nasip It. 3 - Rokopisi se ne vraCaJO Delavska zbornica o tvor j ena. Pomembni dnevi za vse delavstvo. Dnevi 16., 17. in 18. februar 1929 so za slovensko delavstvo velepomembni. Mnogo se je izvršilo v teh kratkih treh Grafike« dvoje pesmi. Slavnost je otvoril predsednik zbornice Melhior to bal. Zahvalil se je vsem, ki so sodelovali pri graditvi tega lepega doma, središča vsega delavstva Slovenije. Glavni graditelj pa je delavstvo, ki je prispevalo v palačo trud in svoje napore. Zato je ta hiša dom vsega delavstva. Čestitke in blagoslov škofa dr. Jegliča. Nato je prečital podpredsednik zbornice Lojze Sedej došle pismene čestitke in pozdrave. Prvo pismo je ibilo od našega škofa dr. Antona Bonaventure Jegliča, ki se glasi: »Zborovalcem v Delavski zbornici!« »Današnjega Vašega dne se tudi podpisani srčno veselim. Prav iz srca čestitam spoštovanemu delavskemu stanu za ta napredek, za to veliko pridobitev. Sedaj boste lažje proučevali delavsko vprašanje, lažje spoznali njegove naravne pravice, lažje določali korake v njihovo dosego, pa tudi lažje uravnavali vse sklepe tako, da bodo v soglasju z naravnimi pravicami drugih stanov. Pozdrav in blagoslov! V Ljubljani, dne 17. februarja 1927. l)r. Anton Bonaventura Jeglič, škof. Pismo in prisrčne besede so dvignile v dvorani orkan navdušenja. Vsi prisotni so navdušeno odobravali. S temi besedami Je naš škof blagoslovil delo in prizadevanja Delavske zbornice in delo vseh skupin v zbornici. Zato ima ta blagoslov velik pomen. Govor tajnika F. Uratnika. Nato je imel tajnik zbornice Uratnik globok in stvaren govor. Naš čas ima poleg vseh svetlih, mnogo temnih strani — {proletarske, bedne mase, množice irpe-jgih ljudi. Te množice hočejo streli oko-Ve, zato se pojavljajo iz njih poikreti, ki ali uničujejo, podirajo, ali pa grade. Ali ono ali drugo, jo odvisno od vladajočega razreda — posedujočih slojev. Gre za ureditev gospodarstva, ki danes nima več svojega naravnega smotra, ko se ne gospodari več za človeka, človeštvo, ampak za profit. Zato morajo vladati tudi v gospodarstvu nravni zakoni. Nato je orisal delo zbornice. Duša in gibalo vsega delavskega prizadevanja in po-kretov in tudi Delavske zbornice pa so I svobodne delavske strokovne organizacije. Onemogočiti te organizacije, se pravi presekati vez, ki druži delavstvo kot razred, nasprotovati naravi, ki je močnejša od vseh ljudi. Izrekel je nadalje zahvalo vsem, ki so pripomogli k stavbi, zlasti pa tistemu neznanemu junaku dela, slovenskemu delavcu, iz katerega žuljev je zrasla ta mogočna palača. Pozdrav zastopnika ministra.. Dr. Tujkovič je v imenu ministra za soc. politiko dr. Drinkoviča pozdravil in izvajal: »Ne samo sedanji, temveč tudi vsi prejšnji ministri za socialno politiko so bili prepričani, da ni treba sedanja socialno politike v naši državi le obdržati, temveč jo tudi razširiti ter da je treba voditi račune o vseh socialnih institucijah, ki pospešujejo socialno politiko. Delavski razred naj se razvije do •topnje, ki jo « svojim delom zasluži, in zlasti država je tista, ki je globoko zainteresirana, da doseže delavski razred čim popolnejši kulturni in gospodarski razvoj.« Značilen in pomemben govor vel. župana dr. F,. Vodopivca. Veliki župan je šel naravnost k predsodstveni mizi na odru. Ze tedaj so vsi navzoči pričakovali tehtnih besed. In res j© veliki župan docela jasno in točno povedal, kako misli država in nje organi o delavskem gibanju, delavskih organizacijah, delavskih zahtevah, socialni politiki itd. Veliki župan je v glavnem rekel: Spoštovana gospoda! Pomemben dan praznuje danes slovensko delavstvo. Dobilo je svoj dom, dobilo je svoje ognjišče,, okrog katerega se bo zbiralo, kakor se rodbina zbira okrog svojega ognjišča. Legalno (zakonito) zastopstvo delavstva, Delavska, zbornica in njene institucije, jo dobila dom, iz katerega bo tem uspešnejše razvijala svoje delovanje v korist delavstva, še pred 20 leti ni bilo mogoče misliti na to, da bi slovensko delavstvo kdaj doseglo ta cilj,, toda že v desetih letih obstoja naše mlade države jo pridobilo eno socialno pravico za drugo in doseglo je tudi delavsko zbornico. To je velik uspeh legalno organiziranega delavstva, ki se z legalnimi (zakonitimi) sredstvi bori za svoje pravice. Nekateri so mislili, da je prišel ugoden trenutek, da se socialne pridobitve, ki jih je delavstvo težko pridobilo, zmanjšajo. Toda to so le želje posameznikov k Po teh (besedah velikega župana je nastalo v dvorani veliko navdušenje, priča, kako težko je že delavstvo, zlasti slovensko, čakalo jasne besede. Veliki župan je nadaljeval: »Tu ne gre za izraz širših gespodar-kih krogov, ki se zavedajo, da je zado>-voljen delavec pogoj uspešnega dela in ki ne nameravajo okrnjevati doseženih delavskih pravic. Saj se je naš modri vladar sam v svoji prok la mafiji spominjal izmučenih in utrujenih, toda še vedno patriotičnih ljudskih množic in je ravno trpljenje teh množic napotilo vladarja do zgodovinske odločitve. Mislim, da je nastopil čas, ko bodo nastali (novi viri dela in zaslužka. Z mirnim pogledom v bodočnost se lahko ndaste v miru vsemu svojemu veselju nad svojim novim krasnim domom. Ta dom naj vam daje novo pobudo za zboljšanje vašega delovnega položaja, Delavski zbornici pa iskreno čestitam in želim, da še nadaljuje svoje uspešno delo!« Celoten govor velikega župana je bil sprejet k, navdušenim pritrjevanjem in ploskanjem vseh navzočih. Pozdravili so še župan ljubljanski dr. Puc, podpredsednik zbornice 101 Ivan Ogrin in tajnik te zbornice dr. Windischer, zastopnik ljubljanske oblasti dr. Brecelj in ravnatelj SUZOR-a Glaser. Govor dr. Topaloviča. Besedo je dobil tajnik centralnega tajništva del. zbornic. Čestital je zbornici in vsemu slovenskemu delavstvu na njegovih uspehih. Delavstvo Jugoslavije je ©notno in složno v svojih stremljenjih > in gre skupno na delo. Simboli te skupnosti njegovi domovi, ki rastejo in vstajajo na sedežih delavskih zbornic v državi in drugje, to so zgradbe in palače Delavskih zbornic. V Belgradu že sloji, danes se otvarja v Ljubljani, čez nekaj mesecev jo otvorinio v Novem Sadu in v Splitu. Razveseljivo je, da so zastopniki vlad© dali danes izjave, ki so delavstvo *elo pomirile, čas je že bil, da se pove prava in jasna beseda. Mase delovnega ljudstva so velika naravna sila, moč, ki je mnogokrat nepreračunljiva. Ta sila je lahko demonska, uničujoča, ali pa ustvai jajoča. Sila, ki vstaja iz mas je, kakor voda, kakor ogenj, močna, silna. Glavno je, kako je ta sila vodena. Naša naloga je uravnavati to silo k ustvarjajočemu delu. Delavski pokret je kakor drevo, ki razširja svoje veje in vejice v zrak in je polno dehtečega cvetja. Te veje in cvetje pa nosi močno deblo. Tudi to deblo ne stoji samo, ampak pošilja svoje korenine in koreninice v zemljo, v globine, v temo. Tako raste tudi delavski pokret in njega organi iz globin in teme trbo-boveljskih, zagorskih in vseh rovov, iz prahu in bla.a tovaren. — Govor je bil sprejet z velikim odobravanjem. S tem je bila slavnostna otvoritev končana in je predsednik Čobal zaključil zborovanje z veselim »Živijo«! Predstavniki oblasti so si zatem ogledali palačo in prostore zbornice. Koncert. Ob 8 zvečer se je vršil koncert, ki ga je priredil Prosvetni odsek zbornice. Sodelovali so: operna pevka gdč. Majdi* čeva, mojster petja g. Julij Betetto in pevski zbor in orkester »Grafike«. Vsi izvajalci so želi viharen aplavz pri vseh točkah, ki so nudite izreden umetniški užitek. Dvorana je bila natrpano polna. Skupščina Delavske zbornice. Otvoritvene svečanosti so pokazale, koliko se je slovensko delavstvo uveljavilo po svcjih organizacijah v družbi in gospodarstvu. Skupščina zbornice v ponedeljek 18. februarja pa je dokazala, da se slovensko delavstvo v svojih stremljenjih vedno bolj konsolidira in postaja kompaktna enota. Ono je zmožno reše-šati težke naloge sedanjih dni. Zastopniki vseh treh skupin so se izjavili solidarnim v boju za naravne pravice delavstva. Poročilo predsednika. Upravni odbor je imel od 12. februarja 1928 do 18. februarja .1929 13 sej, ena je bila izredna. Predsedstvo je imelo v lem času 5 sej, finančna kontrola pa 16. V teh sejah so se obravnavale vse tekoče stvari: zidava palače v Ljubljani, prezidava poslopja v Celju in druge zadeve. Potrjen je bil med tem od ministrstva za socialno politiko nov volilni red za Delavsko zbornico. Sedanjim članom skupščine poteče funkcijska doba 19. marca t. 1. V roku treh mesecev za tem bi se imele vršiti volitve. Pred časom pa so bile z odlokom mini-sitra za socialno politiko odložene do nadaljnjega. Nam bi bile ljubše volitve. Poročilo tajnika. Poročal je tajnik zbornice gosp. Filip Uratnik. Vse delo zbornice je obširno razloženo in objavljeno v njenem tiskanem poročilu. Zato navaja le nekatere izpopolnitve. Slej ko prej bo prišel v razpravo na merodajnih mestih nov unifici-r a n obrtni zakon. Zato je zbornica mnogo delalo na osnutkih tega zakona, ki so v celoti pripravljeni. Čas za uveljavljenje tega zakona je ugoden. Zbornica je tudi sodelovala pri predpripravah ,za sklep konvencije glede socialnega zavarovanja im is e z on sikih delavcev z Nemičijio. Ta kortvencijte je velike praktične važnosti zai poljedelske delavce naše Slovenske krajine in Vojvodine. Veliko pažnjo posveča zbornica statistiki. Zlasti naša mezdna statistika je prepotreben korektiv k statistiki uradov zavarovanja, podatkov, ki jih zbira zlasti OUZD. Važno je zlasti to, da se vodi pregled kategoirijiskih mezd. Vse statistično delo je velikega pomena- Rezultati so že dosedaj v celoti zadovoljivi. Doseženi so bili na podfjagi j ega stvarni uspehi v interesu delavstva. Stavbni program zbornice. Načrt, ki ga je naredil upravni odbor j3 že v precejšnji meri realiziran. Za enkrat je ostalo nerešeno vprašanje stavbe v Mariboru. Skupščini bo predložen tozadeven sklep. — Omenja nadalje še druge tekoče stvari, s katerimi se bavi zbornica. Poročilo blagajnika. Blagajnik Rado Čelešnik je podal računski zaključek za 1. 1927-28. Bilanca z dne 31. julija 1928 izkazuje: Aktiva: 1. Račun blagajne Din 1497.03. 2. Račun denarnih zavodov Din 464.275 67 par. 3. Račun dolžnikov Din 610.647 67 par. 4. Račun SUZORja Din 587.179 91 par. 5 .Račun inventarja premičnine Din 251.067.59; nepremičnine Din 367.519 50 par. 6. Račun raznih računov Din tri milijone 541.980.56. Skupaj' Din 5,733.567 48 par. — Pasiva: 1. Račun upnikov Din 1962.50. 2. Račun raznih računov Din 1962.50. 3. Investicijski skladi Din 3 mi-lAjane 326.957.39. 5. Poislavni pribitek iz prorač. leta 1927-28 Din 649.522.97. Upravnemu odboru in blagajniku je skupščina podeilila absolu torij1. Proračun za 1. 1929/30. Proračun je predložil skupščini blagajnik Čelešnik z nekaterimi spremembami kakor je bil objavljen v zadnji »Del. Pravici«. Spremembe so se vnesle predvsem na tozadevne predloge kluba krščanskih socialistov. Debata. Na predlog tov. Franceta žužka je bilo sklenjeno, da se debatira samo gene-relno. Zastopnik narodnega kluba dr. Bohinc je izjavil takoj, da bo njegov klub za predloženi proračun glasoval. Nato je v daljših izvajanjih z načelnih vidikov ulemi je val posamezne postavke. Izj ava kluba kršč. socialistov. Tov. Franc Terseglav je izvajal, da ima nalog za svoj klub izjaviti: »Krščanski socialisti sprejemamo proračun v znak popolnega zaupanja v delavsko zbornico in njeno upravo, pri kateri kot njen konstitutivni del sodelujemo. Ne smatramo za umestno uporabljati proračunsko debato za demagoške nastope, ker hočemo, da Delavska zbornica na-pram javnosti in državi predstavlja popolnoma solidarno zastopstvo našega delavstva, kar je danes bolj potrebno kot le kdaj. Svojo kritiko napram proračunu smo izrekli v upravnem odboru in smo sporazumno dosegli izboljšanje, katero smo smatrali za potrebno. Radi tega ta proračun smatramo kot izraz volje vsega v Zbornici združenega delavstva in vseh njegovih skupin, naš pristanek pa kot posebno v sedanjem trenutku velevažen akt moralne solidarnosti slovenskega delavstva v legalni borbi za njegove naravne pravice in v polni zavesti važnosti tega akta za proračun glasujemo.« Tej kra\tlk)i in jedrnati izjavi, ki jo je celokupna zbornica poslušala v veliki tišini, je sledilo burno pritrjevanje vseh delegatov. G. Leskovšek (bemotovec) je izjavil, da bo za proračun glasoval, ker' z opozicijo, ki je danes v zbornici ne moirc iti. (Pritrjevanje.) Proti proračunu je govoril g. Makuc. Kritiko je zavračal za klub marksitov kot večino g. Franc Svetek. Konccm svojih izvanjianj je ugotovil položaj in stanje v zbornici, ki je nastalo po preteku treh let skupnega dela vseh grup za delavski razred. Kakor slovensko delavstvo v svoji najvišji predstavnici nastopa za svoje interese solidarno, tako naj bi tudi zunaj po tovarnah in delavnicah v vseh skupnih delavski razred se tikajočih zadevah nastopalo složno, solidarno. Strokovne centrale naj bi pristopile k ustvaritvi nekega skupnega organa, ki bi bil zaenkrat magari samo posvetovalnega značaja (Pritrjevanje!) Proračun je bil nato sprejet z vsemi glasovi proti enemu. (Makuc.) Zgradba palače v Mariboru. Tajnik Filip U r a t u i k je prečita! sledeči sklep: »Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, odnosno Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani bo zgradil v Mariboru za potrebe, svoje tamošnje ekspoziture in ambu-latorija novo zgradbo. Skupščina Delavske zbornice soglaša s tem, da se najmejo v tej palači prostori, ki jih potrebuje zbornica za svojo ekspozituro, za knjižnico in čitalnico v Mariboru ter za mariborske podružnice zbornici priključenih strokovnih in kulturnih organizacij za dobo 20 let proti najemnini, ki odgovarja 7% v te prostore investiranih stroškov. Prostori za knjižnico, čitalnico in ekspozituro smejo imeti maksimalen obseg knjižnice in čitalnice v Ljubljani, prostori, namenjeni priključenim organizacijam pa ne vštevši dvorano maksimalen obseg 200 m*. Za potrebe delavskih kulturnih organizacij se potrebuje' tudi dvorana. Če bi OUZD dvorane ne gradil, a bil pripravljen odstopiti en del zemljišča pri svoji zgradbi za zgradbo dvorane, odobruje skupščina zbornice, da more zgraditi zbornica dvorano sama iz enega dela za Maribor namenjene stavbne rezerve v iznosu 1,000.000 Din, ki jo ima naloženo pri SUZOR-u. Preostali del za Maribor namenjenega investicijskega kredita ostane naložen, če zgradi prostore za zbornico SUZOR, pri SUZOR-u kot delno kritje za najemnine za mariborske prostore.« Skupščina je sprejela predlagani sklep s o g 1 a s n o. Za delavske samouprave. Končno se je oglasil k besedi dr. To-palovič. Izvajal je med drugim: Danes imamo braniti našo zakonodajo. Spo-redno s tem pa tudi načelo delavske samouprave. Ne moremo dopustiti, da bi se z nami drugače postopalo kot s poslodavei, da bi imele zbornice TOl drugačno stališče kot Delavske zbornice. Delavstvo je pokazalo dosedaj v svojih zavodih in ustanovah več organizacijske sposobnosti kot pa delodajalci v svojih. Z veseljem moram tudi ugotoviti, da je baš slovensko delavstvo v resnih trenutkih življenja tako enotno! S tem daje zgled vsemu jugoslovanskemu proletariatu! Z vsakim dnevom stopajo močnejše v življenje, v ospredje vse družbe stanovi - razredi, potom svojih organizacij. Zato smo mi na pravem potu! Bodočnost je delavskega razreda! Te besede so bile pač najbolj na mestu ob koncu velevažnih dni. Predsednik Čobal je nato skupščino zaključil. Krščansko socialistično delavstvo pa je po vseh teh dnevih še bolj utrjeno v svojem prepričanju, v svojih ciljih in ne bo zaostalo niti korak na poti, ki jo je nastopilo pred tremi leti s svojo deklaracijo na prvi skupščini izvoljene Delavske zbornice. Zakaj k tem uspehom vsega slovenskega delavstva je brez pretiravanja pripomoglo po svoje m klubu največ ono, kar mu odkrito priznavajo vsi n it. s p r o t n i k i. Delu slava, čast, oblast! Atom: Treba fe pomagati. (Delavska okrožnica Leona XIII.) i' r e p r i č a n i s m o in vsi to prizna-v a j o, da j e t reb a ua j u bo ž n e j š e m u s t a n u I j u d i hit r o i n s m o t r e n o p o m a -g a t i, ker večina teh ljudi živi v tako žalostnih in b e <1 n i b r a z m erah, tl a n i s o č I o v e k a v r e d n e.« — S temi besedami papež Leon XIII. na eni strani poudarja dolžnost vseh. ki imajo še čut ljubezni do bližnjega, da je treba hitro in smotreno'pomagati najbednejšim: na drugi strani pa spodbija že vnaprej ugovor, ki je tudi med do-bromislečimi kristjani zelo razširjen, češ. da je že božja volja tako in da vsega zlil itak ne bo mogoče nikdar spraviti s sveta. V veliki meri je neuspeha pri rešitvi socialnega vprašanja krivo uprav zmotno prepričanje, da je vse pač tako. ker tako mora biti, ker človek ne more venjtaj iz teh žalostnih razmer. Vendar bi vsak, ki bi o vsem trpljenju in o vseli neprijetnostih tega življenja govoril, kot da je to božja volja, proti kateri ne moremo in ne smemo ničesar storiti, Bogu delal krivico, četudi morda nevede in nehote. Bog pač dopušča nesrečo, trpljenje in bedo. kakor tudi vse krivice zemeljskega življenja kot dejstva, ki so zvezana s človeškim življenjem, toda dopadajenja nad njimi nima in nikakor se ne bori proti božjim ciljem in namenom, kdor se proti tem zlom bori. Največ nesreče in zla na svetu je človeštvo samo krivo. To velja o našem osebnem dušnem in telesnem trpljenju, velja pa tudi o sodobnih socialnih razmerah. Poglejmo si stvar nekoliko bolj od blizu. Z u n a n ji n e e n a k o st i med 1 j u d mi je p r i 1 e ž n a n o t r a u j a n e e n a k o s t. Razlika občutja, domišljije, temperamenta, značaja, tvori gotovo del človeške narave, torla njihova vzgoja in razvoj je odvisna od človekove lastne pameti in volje. Razlika telesnih in duševnih nagnenj stoji sicer mnogokrat pod vplivom človeške narave, toda dejanja sama so svobodna. Res je, da prihaja sreča in nesreča človeka večkrat od podedovanih slabili lastnosti, značaja itd., toda nikjer ni zapisano, da i)i morala priti, ker ima človek poleg vseh teh lastnosti tudi razum in prosto odločujočo voljo. V e čina bolezni i n p r e z g o d n j e sin r t i ni potrebna ne radi človeške narave in tudi ne radi božje volje. One so povečini sad človeških naprav in razvad. Povsem naravno je, da tisti, ki pametno živi. ki kroti svoje strasti in se varuje po možnosti vsega, kar bi mu utegnilo škodovati, tudi dalje živi in je tudi mnogo manj boleznim izpostavljen. Veliko število ljudi je nesrečnih radi bolezni. Toda če bi šli povsod stvari do dna, bi spoznali, da je velik odstotek med bolniki, ki so si bolezen nakopali povsem po lastni krivdi, bodisi radi pijančevanja ali kake druge podobne neukročene strasti. V e 1 i k a je razdrtija i n n e z a d o v o 1 j -n o s t v družinskem ž i v 1 j e n j u. 1'oda v veliki meri je te nesreče kriv običajno eden ali drugi izmed zakonskih drugov, ali pa oba. Naj večje zlo je vojna. Toda je-li morda vojna po božji volji? Krščanski Bog je Bog ljubezni. »Ne ubijaj« je še vedno božja zapoved. Človeštvo je vojne povzročilo. človeške strasti so jih netile in zopet jih človeštvo more odpraviti in preprečiti, če le hoče. Krivični družabni red! Koliko se piše o njem. koliko čez njega zabavlja. Stori se pa prot i njemu le malo in navadno najmanj od tistih, ki najbolj proti njemu kriče. Res je, da je uzakonjen. Toda zakoni so človeško delo. Kdor jih je napravil, jih enako lahko spremeni in odpravi. In kdo drugi je kriv, če zakoni ne ustrezajo duhu krščanske ljubezni, kakor ljudje, ki so jih postavili. Zanemarjali in prezirali so božjo postavo ljubezni in pravice in so si sami spletli bič, ki jih tepe.16 Brezposelnost in obubožanje! Da tu nekaj ni v redu spozna lahko vsak, tudi najbolj pri prost človek, če vidi, da so stroji vendar človeku delo olajšali, in da lahko, če vzamemo le en zgled. tkalni stroj v istem času proizvaja stokrat več kakor ročni tkalec. In tako je skoro povsod v sodobnem načinu proizvajanja. Če torej stroji in druge take iznajdbe in odkritja v istem času lahko petdeset do stokrat več blaga proizvajajo kakor prej, bi moralo na eni strani življenjskih potrebščin biti povsod v izobilju in zemlja bi morala nuditi mnogo več ljudem prostora, na drugi strani pa bi moral človek pri kratko trajajočem delu živeti življenje brez vseh materijelnih skrbi. V resnici pa je ravno nasprotno. Iznajdbe in stroji so pač človeku vzeli delo, istočasno so mu pa prinesli negotovost v egzistenci, brezposelnost, gospodarsko usužnjenje, z eno besedo nravno in materijelno obubožanje. Vsak pameten človek mora videti, da to ni v redu. Ne proizvaja se danes zato. da bi bile krite potrebe življenja, stroji n e služijo človeštvu ampak dobičku. In tegu ni kriv Bog, ampak ljudje sami."1 Res je torej, da vsega zla ne bo mogoče spraviti s sveta. Del zla spada k človeški naravi, ki je nepopolna in bo taka ostala. Katoličani to vemo in vemo tudi, da je to posledica izvirnega greha. Uprav vera nam daje moč, da moremo prenašati trpljenje, četudi je nezasluženo. Iles je tudi, da posameznik večkrat ne more zato, da živi v takih razmerah, v kakršnih je. Trdo in grenko je za človeka, če mora trpeti za neumnost in hudobije svojih prednikov, za napake svojih vzgojiteljev, torej za razmere, ki jih ni sam kriv. Toda napačno je Bogu, ki je vendar modrost in dobrota sama, naprtiti krivdo za greh ljudi in storjeno krivico in grehe opravičevati z božjim pripuščenjem in s tem braniti krivico proti pravici samoodločbe in svobodne volje. Kjer je resna volja pomagati, tam je tudi pot. Običajni izgovor: Je že božja volja tako in da vsega zla itak ne bo mogoče spraviti s sveta, je izgovor tistih, ki nimajo srca za najbed-nejše in tistih, ki bi s tem plaščem radi prikrili svojo nedelavnost, komodnost, ali po domače bi lahko rekli, lenobo. Jugoslovanska strokovna zveza. Oblačilni delavci Domžale. V nedeljo dopoldne ob 10 se bo vršil v Grobljah pri Domžalah redni letni občni zbor Strokovne skupine oblačilnega in tekstilnega delavstva v Domžalah. Dnevni red je običajen. Tovariši, tovarišice! Le z veliko težavo smo se zopet prerili skozi eno poslovno dobo organizacijskega življenja. Razmere, v katerih moramo delavci živeti, nam jasno kažejo pot, po kateri 'iioramo tudi delavci hoditi, če nočemo postati popolni sužnji naših delodajalcev. Ne samo, da ohranimo sedanje stanje in moč organizacije, katero smo s težkimi preizkušnjami uveljavili, temveč stremljenje naše v bodoče mora iti za tem, da organizacijo podvojimo in pomnožimo, če hočemo, da bo kos velikim nalogam in delu v bodočnosti. Naj na občnem zboru nikogar ne manjka, pripeljite seboj tudi neorganizrane! Poroča zastopnik zveze. Kočevje. V nedeljo 10. marca ob j 11 dopoldne se bo vršil v pivovarni j redni občni zbor Strokovne skupine delavstva in nameščencev v Kočevju. Dnevni red kakor običajno. Tovariši! Dolžnost nas vseh je, da se tega pre-važnega občnega zbora v polnem številu udeležimo. Delavstvo širom zemlje se danes strumno organizira, ker se zaveda, da je organizacija za njega živ-Ijenske važnosti, zlasti še, ker je združeni kapitalizem na pohodu, da zruši delavske socialne pridobitve, delavca pa napravi za brezpravnega. Če je le v kakem kraju strokovna organizacija delavstva potrebna, je ta potreba v prvi vrsti za naš kraj. Da ne bomo zadnji med zadnjimi, ki se prebujajo in gradijo svojo organizacijo, da se zavaruje pred kapitalističnimi napadi, naj bo v bodoče naša prva naloga, da dvignemo j organizacijo in jo usposobimo v prid I sebi in zaščito vsem, ki so tlačeni. Lesno delavstvo. Planina. V nedeljo 3. marca ob 4 popoldne se bo vršil v gostilni Franca Komavca v Lazah redni občni zbor Strokovne skupine lesnega delavstva z običajnim dnevnim redom. — Tovariši! Letošnji občni zbor je za nas lesne delavce izredne važnosti. Bolj kot kdaj prej je danes treba, da dvignemo moč organizacije in jo postavimo v bran proti našim izkoriščevalcem. Na občnem j zboru bo poročal zastopnik iz Ljubljane. Naj ne bo med nami nikogar, k' bi izostal od občnega zbora. Rimske Toplice. V nedeljo 24. febr. ob 2 popoldne se bo vršil na Gračnici redni občni zbor Strokovne skupine lesnega delavstva v Rimskih Toplicah. Poleg običajnega dnevnega reda bomo razpravljali o razmahu in poživitvi skupine. Ker nam je strumna strok, organizacija danes bolj kot kdaj potrebna, pričakujemo, da se delavstvo tudi tega zaveda in da se bo občnega zbora v polnoštevilno udeležilo. Na občnem zboru bo tudi poročal zastopnik centrale iz Ljubljane o najnujnejših nalogah organizacije vbližnji bodočnosti. Na občni zbor vabimo tudi neorganizirane. Vsi in točno! Rudarji. Trbovlje. V nedeljo 3. marca ob 4 popoldne ima naša skupina svoj občni zbor v tajništvu na Lokah 233. Dnevni red: Poročilo predsedstva, čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora in poročilo tajnika, poročilo blagajnika, poročilo revizorjev in odbornikov, volitev novega odbora in delegatov za občni zbor J. S. Z. Slučajnosti. Hude čase preživljamo rudarji. Ce hočemo samim sebi pomagati, se oklenimo naše strokovne organizacije! Na občnem zboru bomo pregledali, kaj je organizacija storila v pretečenem letu in kake naloge jo čakajo vnaprej. Tovariši, vsi na občni zbor! Železničarski vestnik. Zobozdravljenje. Oblastni upravni odbor bolniškega fonda je sklenil na podlagi § 56. začasnega pravilnika boln. fonda, da veljajo v pogledu zobozdrav-ljenja pri članih boln. fonda in svojcih nastopne določbe: 1. Člani in svojci imajo pravico do teh brezplačnih dajatev: a) Čiščenje zob. b) Izruvanje zoba brez anestezije in v anesteziji, c) Zdravljenje in plombiranje zoba in korenike. d) Zdravljenje in plombiranje korenike v svrho opore protezo ali vstavitve zoba. e) Navadna ali koturna plomba s syndetikom, Harward-cementom, srebrnim amalganom. f) Snemanje umetnih zlatih kron ali vadenje klina. Izdi-ranje zob brez anestezije ali v anesteziji izvršujejo zobozdravniki. 2. Člani in svojci zadobe pravico do brezplačnih plomb in protez po enem letu članstva. 3. Članom in svojcem se dovoljujejo umetni zobje samo na kavčukovi plošči, j če so potrebni za žvečenje hrane ali če j trpi prebava. Kjer pa ne trpi prebava, ampak zahteva nabavo proteze služba, se dovoli umetno zobovje članu tedaj, če manjkata zgoraj ali spodaj po dva sosedna sekavca ali zgoraj in spodaj po en nasprotni stoječ sekavec. Število potrebnih zob za protezo določi zobozdravnik. Mlečni zobovi se popravljajo druž. članom samo pri bolečinah. Ta sklep velja od 1. III. 1929 ter se s tem razveljavlja okrožnica 122/VI od 2. VII. 1925. (Iz direkcijskega razpisa št. 28. I. 1929.) Komu v dobro. Nekateri gospodje, ki se štejejo k gospodarskim krogom, so se zagnali v našo socialno zakonodajo, češ, da je pretrda, da slabi moč obrti, trgovine in industrije, da gospodarskim krogom grozi — smrt ravno in samo radi so- 1 cialnili dajatev. Kaj ti »gospodarski krogi« vse razumejo pod socialnimi da- j jatvami, je težko reči. Če štejejo vse 1 svoje osebne izdatke zraven, je to nekaj : več, drugače je pa seveda nekaj manj. j Najbrže pa mislijo — tako kaže njihovo j govorjenje, pisanje in delovanje — da delavstvo denar, ki se zbira n. pr. pri i OUZD porabi samo za sebe, in sicer j za stvari, ki niso morda niti potrebne in tako celokupna Slovenija od tega nima nobenega haska. Samo bolnicam je OUZD plačal: Leta 1923. Din 1,430.13026 Leta 1924. * Din 1,725.839-77 Leta 1925. Din 1,580.528 10 Leta 1926. Din 2,412.663-05 Leta 1927. Din 3,863.236-07 Skupaj Din 11,012.397-25 V letu 1928. gre ta vsota v 4 milijone, v letošnjem letu bo pa še večja. Za te milijone so razbremenjeni vsi drugi stanovi. Kajti, a k o bi ne bilo bolniškega zavarovanja, bi ta denar morala nositi d r -ž a v a oziroma oblast in občine. Ako bi ne bilo bolniškega zavarovanja, bi delavstvo moralo v isti meri, če ne še v večji (hranarina!), posečati bolnico. Ker pa delavec sam nima denarja, vzeti mu nimaš kaj, bi oskrbne stroške morala nositi občina oziroma oblast; te bi pa morale za te milijone zvišati svoje davke. To je en primer, kako bi celokupnosti in ne samo delavstvu škodovalo kakršnokoli zmanjšanje ali ukinitev socialnih dajatev. Gospodje iz gospodarskih krogov, ali res samo Vam v dobro!? Delavsko zadružništvo Vsak podjetnik stremi za tem, da kolikor mogoče vse doma proizvaja, da mu čimveč doma ostane. Tako bo tovarnar za čevlje izdeloval, doma škatle, zaboje, kopita in žeblje, napravil si bo svojo strojarno in sam bo skušal porabiti ostanke. Bata napravi celo sam stroje in vagone, ima svoje zidarje in naredi svojo železnico, če mu. to puste. Tudi mi moramo delati na to, da smo čim bolj vsestranski, da smo čimbolj neodvisni od drugih. Vsaka odvisnost, bodisi v tem ali onem oziru škoduje prostosti, širini in moči razmaha pokreta. Dosedaj v gospodarskem oziru nismo bili sami svoji. Delavski prihranki so bili po nedelavskih zavodih odtegnjeni delavstvu, po posredovanju zadružnih in nezadružnih podjetij so prišli v prid podjetniku, ki je delal z njimi dobičke. Tako je delavec celo podprl svoje zajedalce. Dalje je delavec tudi konsuinent. Delavec pač gleda, da so njegovi izdatki pri trgovcih čim nižji. A kljub temu je še delavec za trgovca najboljši konsu- ment in trgovci se imajo v delavskih krajih še vedno najbolje. Z denarjem delavca - konsumenta se da skovati marsikateri dinar dobička. Kaj, ko bi si konsumenti sami napravili trgovino, zadrugo. Blago gotovo ne bi bilo dražje, dobiček pa bi bil njihov. Ob koncu leta bi dobili povračilo, nagrado po višini odjema. Poleg tega bi dobili zaslombo delavske strokovne in kulturne organizacije. In navsezadnje je stremljenje delavstva, da pride do vpliva v podjetjih, v katerih dela. Eno je kopartneršip. A mogoč je še drug način. Zakaj ne bi manjših obratov-delavnic moglo spraviti delavstvo skupaj. Saj so poznane produktivne zadruge! Kjer znajo delati delavci skupno in soglasno, tam gre, pa še veliko bolje gre kot v privatnih podjetjih. Bo pač treba gledati, da se tudi v gospodarskem oziru osamosvojimo. Prvo je, da zberemo delavski denar v lastnih Delavskih posojilnicah«. S tem denarjem bomo lahko ustvarili konsumno in produktivno zadružništvo. Mislimo, glejmo, učimo se in delajmo! 50 let nemške soc. demokracije. Socialna demokracija v Nemčiji obhaja 50 letnico dni, ko jo je Bismarck z zloglasnim zakonom hotel potlačiti. Mlado revolucionarno gibanje se je hotelo tedaj brutalno zatreti. Novo svetovno gibanje, ki ga je vodil kapitalizem, so hoteli takratni mogotci zatreti ravno tako kot jezuite in katolištvo. V obeh slučajih se je pa pokazalo, da je ideja silovitejša kot pa brutalna sila, kajti tej ideji je podlegel Bismarck in na njegovo mesto je prišel preko Vindhorsta Bebel, ki je v kratkem času zbral močne čete delavstva, ki so korakale neustrašeno naprej. Vedno močnejše je postajalo to gibanje v Nemčiji sami ter tudi preplavilo svet tako, da je predstavljalo leta 1914. mogočno svetovno silo s svojo politično strokovno internacionalo. A prišlo je usodno leto 1914., ki je zahtevalo dejanj, ne samo besed. Svoboda, enakost, bratstvo, vse je bilo potlačeno, voditelji so se izneverili in smelo pritrdili največjemu zlu in izrodku kapitalizma, pritrdili so svetovni moriji. Milijoni delovnega ljudstva so bili oropani svojih nad. Leto 1918., doba revolucij, je našla voditelje socialne demokracije Nemčije nepripravljene, in to v času, ko jim je bila moč dana v roke. Šli so iskat pomoči k burtžuaziji ter se zadovoljila s predsednikom republike Ebertom. Kar je rodil pritisk Bismarcka, so zdrobili ministrski fotelji. L. 1914., 1918. in 1925. so bila usodna za socialno demokracijo. Celemu svetu dokazujejo, da o njihovem radikalizmu v dejanjih ni ne duha ne sluha. Najtežja obtožba pa leži na voditeljih sedaj, ko so pokazali v vladi, da so vredni obsodbe proletariata, ko so s svojo popustljivostjo pripravili tla nebrzdanemu kapitalizmu in militarizmu in danes z njim v objemu pri vladnih jaslih dovoljujejo oboroževanje v talu meri, kot to delajo najbolj kapitalistične države. Predsednik vlade Muller je v Genevi govoril besede, ki bi bolj pristajale Hindenburgu, izrazitemu militaristu. Bismarck bi se danes veselil, kajti kar on ni opravil s silo, so naredili Muller, Sevening, Hittler i. dr., to je socialni demokrati sami. In to je morija ideje in vere proletariata v boljšo bodočnost. In danes, ko triumfira kapitalizem nad nemškim delavstvom, piše socialdemokratsko časopisje besede o 50 letnem delu in je polno ponosa, ali žali bog ta so le besede, ki so in bodo ostale besede na papirju. Rezultati dela so docela drugačni! Korak delavskih bataljonov je nesiguren, kajti z njimi ne korakajo voditelji. Ti niso več proletarski borci. Socialni demokraciji manjka resnične zmagovite moči, ki se more črpati le iz dolžnosti ne samo iz pravic, ki temelje na verskem prepričanju. Vsi znaki pa kažejo, da je brezbožni materialistični socializem v smrtnih krčih, a na njega mesto stopa krščanski socializem, danes po zunanji moči še šibek, a notranje silen. To nam kaže Nemčija, ki nas svari in obenem tudi vzpodbuja. Pukšič Alojzij. Krekova družina. Borčevski tečaj. Dne 16. in 17. februarja se je zbralo 25 fantov iz najrazličnejših krajev Slovenije na prvi borčevski tečaj. Obdelali smo idejni in tehnični program. Resno in v sebi ustvarjajoč je vsak sledil. Domače smo se pomenili na večernem zboru. Odgovori koncem tečaja so pokazali, kako globoki so postali tečajniki Borci. Pa smo prepričani, da bodo ti navdušeni fantje tudi drugim dali to, kar je v njih. Vstala bodo nova borčevska krdela. Tako raste poleg notranje zavesti tudi naš zunanji izraz. Naša fronta se krepi, mi rastemo! Rodimo zato korajžni! Mi korakamo brez strahu... Novi dogodki. Občinski svet v.Ljubljani. Kralj je imenoval na predlog notranjega ministra občinski svet za Ljubljano. Zupan je ostal dr. Puc. Tudi občinski svetniki so skoraj vsi stari. Mesto dveh komunistov sta imenovana F. Urat-uik, tajnik Delavske zbornice, in Ivan Hribar. Namesto Jožeta Pirca, Pusta in Lipoglavška, ki so pri novem imenovanju izostali, so prišli: dr. Sernec, dr. Gosar in Bahovec. Zakonodajni svet. Kralj je imenoval zakonodajui svet, ki šteje 15 članov. Slovenci imamo tri zastopnike: dr. M. Škerlj, dr. A. Gosar in dr. Sagadin. Posamezne zakonske načrte bodo izdelala ministrstva, zakonodajni svet pa bo pregledal te načrte in jih eventuelno spremenil. Delo zakonodajnega sveta so prej opravljali posamezni odbori in narodna skupščina. Nov uradniški zakon. V Belgradu napovedujejo nov uradniški zakon in zakon o prometnem osebju. Sedaj zatrjujejo, da bo novi zakon boljši od starega in da se bodo plače zvišale za 200 Din do 700 Din mesečno. Trgovske pogodbe. Pred kratkim smo sklenili trgovsko pogodbo s Francijo. Sedaj se pogajamo z Grčijo. Z Grčijo do sedaj kar nismo mogli priti do pravega soglasja. Z nastopom novega grškega predsednika Venizelosa se je stvar zasukala na bolje, pa tudi pri nas je več umevanja. Pogodba z Grčijo bo baje kmalu sklenjena. Poizkusili smo tudi pri Turčiji, pa ne gre. Turki pravijo, da moramo najprej plačati odškodnino turškim begom za zemljo, ki so jo izgubili v balkanski in svetovni vojni. Tedenske novice. /Vi Javni borzi dela v Ljubljani je delo na razpolago: Moškim: 4 hlapcem, 3 žagarjem za na venecijanko, 1 ta-petniku, 2 krojačema za športne čepice, 8 vajencem. Ženskam: 1 šteparici, 1 orožniški kuharici, 2 kuharicama, 1 po-slrežnici, 2 delavkama, 1 kmečki dekli, 1 služkinji, 1 vajenki za strojno pletenje. Pri borzi dela v Mariboru je delo na razpolago: Moški m : 4 hlapcem, 20 viničarjem, 2 žagarjema, 3 majarjem, 2 kovačema, 1 kuharju, 1 mlinarju, 1 elektrikarju, 1 slaščičarju, 1 brivcu, 1 slugi, 1 trg. pomočniku, 2 tkalcema. — Va-j e n c e in : ključavničarske, livarske, krojaške, čevljarske, kovaške, kolarske in trg. obrti. — Ženskam: 6 kmečkim deklam, 9 kuharicam, 14 služkinjam, 2 sobaricama, 2 kuharicama k orožnikom, 1 kuharici v grajščino, 1 kuharici v uradniško menzo, 1 kuharici perfektni, 2 izurjenima delavkama za izdelovanje makaronov, 1 šteparici gornjih delov čevljev, 1 hot. sobarici, 1 vzgojiteljici, 2 boljšima gospodinjama, 1 podnatakarici, 1 plačilni natakarici, 1 pisarn, moči, 2 šiviljskima vajenkama. Pri borzi dela v Celju je delo na razpolago: Moškim: 13 hlapcem, 10 oglarjem, 11 rudarjem, 11 ključavničarjem, 2 kleparjema, 10 mizarjem, 1 žagarju, 1 peku, 1 črevarju, 1 klobasičarju, 1 hot. kuharju, 2 pikoloma, 9 tesarjem za prage, 1 filmfotografu, 1 strojniku, 1 kurjaču, 1 vinskemu potniku, 39 delav-eem-težakom, 22 vajencem. — Ženskam : 14 deklam, 10 natakaricam, 6 hotel, kuharicam, 20 kuharicam, sobaricam in služkinjam, 1 pisar, moči, 1 vajenki. Cez hribe in doline... Vič. Pred kratkim smo navedli številke, ki pričajo o prodanih alkoholnih pijačah. Zanimale pa bodo brez dvoma tudi številke in bilanca občinskega gospodarstva v preteklem letu. Javnih od-borovih sej je bilo 9. Svetovalci in finančni odsek je imel 2 seji, agilnejši pa je bil stavbni odsek, ki je imel 13 sej. Socialno-zdravstveni odsek je imel 9 sej. V socialnem pogledu je vsekakor manjkalo iniciative, ker bi se v naši siromašni občini moralo v tem oziru več storiti kot se je. Pravno policijski odsek je imel 5 sej. Vložni zapisnik izkazuje 4873 vlog. Posredovalni urad je imel 23 obravnav, od teh samo 3 z uspehom! Stavbno gibanje je bilo slabejše od leta 1927.; pozidalo se je samo 39 novih hiš in izvršilo 10 prezidav, kar je dalo 82 novih stanovanj napram 104 v letu 1927. Mestni autobus, ki vzdržuje promet med našo občino in Ljubljano, je bil nujno potreben, vendar pa vsled voznega reda, še bolj pa radi previsokih cen, večini občanov niti malo ne konvenira, ker je dnevno 12 Din za tramvaj tudi za najboljše situirane delavce in nameščence preveč. Uprava maloželezniške družbe bi prav lahko uvedla mesečne in tedenske karte, kar pa v lastno škodo še do danes kljub prošnjam ni storila. V jutranjih in večernih urah tudi vozni red ne odgovarja. Upajmo, da bo vsaj v tem letu stekel tako željno pričakovani »tramvaj«. I. delavsko hranilnica in posojilnica v Mariboru je naš edini delavski denarni zavod. Vloge obrestuje najvišje in daje posojila po najnižji obrestni meri. Gibanje pristaniških delavcev na Sušaku. Skiaro leto idtai so se izmenjavale želje in vprašanja1 z navadili in nasveti med Jug. strok, zvezo v Ljubljani in tov. Karlom Jordanom na Sušaku. V brihtni slovenski glavi se jie porodila velika misel: Organizirati sušaške fakine gospodarsko 'in strokovno. To delavstvo se neizmerno izrablja po vseh pristaniščih. Ljudje pa si niso znali pomagati sami, niti se ni niihče zanjte brigal. Pač je marsikdaj zašel Ikak demagog med nje in našel kolikor toliko pripravna tla1, a kakega pokreta ni bilo nilko'1 ii Jasno je bilo tedaj, da je treba delavstvo organizirati gospodarsko in strokovno, roko v roki. To je danes vsaj v neki meni izvršeno. Strokovna skupina pristaniških delavcev, ki je priključena Ra dimčke mu strokovnemu savezu v Zagrebu, ima žie olkoii 100 članov. Ustanovljena je »Gospodarska zadruga pristaniških delavcev r. z. z o. z. Sušalk«. Zadruga obeta sijajen napredek. V nijeij je več oddelkov: za reekspedicijo lesa, nakladanje in razkladanje vozov, nakladanje in razkladanje vagonov, nakladanje in ' iiazkLadamje ladij. Ta dela zadruga že opravlja. V načrtu je tudi ustanoviti v okviru te zadruge »Delavsko hranilnico in posojilnico«, »Delavski konzum«, »Delavsko kuhinjo« itd. Delokrog zadruge je velik in treba bo gotovo še veliko energije in žrtev, da bo vse izvedeno. »Moram priznati, da sem imel velike oviire, da sem prišel do uspeha. Sreča, da sem takoj s strokovno' organizacijo začel tudi z gospodarsko zadrugo. Delavstvo je bilo že tolikokrat zapeljano od raznih socialističnih agitatorjev, da sedaj ne zaupa nilkomur, niti tistim, kateri mu resnično dobro žele. Ali kakor hitro, so uvideli, da niso prazne besede, kar sem jim goivonil in svetoval za zboljšanje njih bednega stanja, se jie naenkrat preokrenilo. Tirdi led je bil prebit in vsa organizacija je začela vidno napredovati.« Delavstvo je danes za svoje organizacije navdušeno, ker ve, da bo le na ta način zboljšalo svoij položaji. Odločeno je, da na tej poiti vztraja do konca. Dolžnost merodajnih činliteljev pa jie, da ta1 delavska prizadevanja podprejo z vso* močjo, ker je to v interesu splošnosti. Med delavci je mnogo Slovencev, saj je predsednik zadruge Slovenec. Ti zelo radi ičitajo »Delavsko Pravico« in žele biti v najožjih sitlilkih s tovariši iz Slovenije. Mi jih topilo pozdravljamo in jiiim želimo veliko poguma in korajže, p