Po pošti prejeman: sa celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 „ — , fetrt „ , 6 , 50 „ mesec „ 2 „20„ V upravniitvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10,-, «etrt , „ o , - „ mesec , 1 „ 70 , Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. SLOV E N Političen list za slovenski narod. Naročnino in inseratf sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se De vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme- mških ulicah št. 2.1., 17. Izhaja vsak dan. izvzercši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 129. V Ljubljani, v četrtek 7. junija 1900. Letnik XXVIII. Državni zbor. Dunaj, 6. junija. Obstrukcija se nadaljuje. Po daljšem odmoru se je danes sešla poslanska zbornica. Na dnevnem redu je kot prva točka začasni proračun, češki poslanci pa so pred sejo sklenili, da nadaljujejo obstrukcijo, dokler ne dobe zadoščenja. Na mizi leži visoka skladavnica raznih interpelacij, katere zapisnikar dr. Stojan čita sedaj že drugo uro. Za obstrukcijo so torej češki poslanci oboroženi za dolge tedne. Ker pa mora koncem junija vlada imeti začasni proračun za drugo polovico leta, torej je jasno, da se mora v kratkem odločiti: ali parlament ali zopet § 14. V javnosti se vedno čujejo glasovi, zakaj Jugoslovani podpirajo češko obstrukcijo. Naglašal sem že opetovano v svojih poročilih, da to ni istina. »Slovanska kršč.-narodna zveza« je takoj začetkom češke obstrukcije sklenila in danes po dveurni debati v klubu ponovila svoj sklep, da ne podpira češke obstrukcije. Jugoslovani imajo edino v dunajski zbornici oni podij, kjer morejo zagovarjati in braniti svoje svetinje, politične, narodne in gospodarske koristi. Tudi Dalmatinci potrebujejo osrednji parlament iz narodnogospodarskih ozirov. Cujemo pa takoj ugovore : zakaj pa ne pobijate obstrukcije ? Odgovor je ta : Naša zveza obžaluje obstrukcijo sploh in ravno tako tudi češko. Vprašanje pa je: ali je moralo priti do tega ? Ali so češki poslanci brez vzroka, lahkomiselno pričeli obstrukcijo? Ali tirajo obstrukcijo zaradi obstrukcije ? Ne in stokrat ne ! In to je punctum saliens. V čeških okrajih se je bil tekom zadnjih desetletij že udomačil češki notranji uradni jezik ; narod češki je užival že pred Badenijevima naredbama to pravico, v kri in meso mu je prešla ta ravnopravnost. So mnogi uradniki v čeških okrajih, ki so se tekom let že odvadili »šimeljnu« nemške birokracije. A Nemci v strahu, da zgube hegemonijo in da prodere polagoma v Avstriji načelo ravnopravnosti, so nastopili z obstrukcijo, kakoršne doslej svet še ni videl. Posledica je bila, da so odstopila tri ministerstva in da se je grof Clary udal nemški obstrukciji ter preklical jezikovni naredbi. Ko bi se bilo samo to zgodilo proti Čehom, morda bi bil češki narod še prenesel ta udarec. A Kindinger je kot pravosodni minister za Claryja izdal še tajni ukaz, s katerim je strogo prepovedal notranji češki uradni jezik in ukazal, da morajo naznaniti, torej ovaditi vsakega uradnika, ki bi ne izvrševal ukaza. To je moralo sodu izbiti dno, in češki poslanci so bili prisiljeni do obstrukcije proti grofu Claryju in njegovim tovarišem v kabinetu. Levičarski konvent Boj ni bil v prvi vrsti naperjen proti vladi, ampak proti konventu na levici, ki hoče razbiti desnico in onemogočiti vsako vlado, ki ni meso od njegovega mesa. Vedno moramo naglašati, da se sedanji boj ne suče samo o češkem vprašanju. Danes se gre za vprašanje, ali naj se ožive mrtve črke § 19. državne osnovne ustave ali naj nemški liberalci zopet pridejo na krmilo. Ako podležejo Cehi v parlamentu, čutili bomo najhuje ravno Jugoslovani. Da levičarski konvent pod vodstvom grofa StUrgkha namerava dobiti vajete popolnoma v svoje roke, to dokazujejo dejstva. Vršila so se pogajanja na Dunaju in v Pešti, a vsi poskusi za premirje so se razbili ob negaciji levičarskih vodij. Češki zaupniki so do skrajnosti popustljivi. Danes ne zahtevajo več, nego da se prekliče Kindingerjev tajni ukaz. Manj češki poslanci pač ne morejo zahtevati. A konvent je z večino glasov odklonil tudi ta predlog in zahteval brezpogojno kapitulacijo čeških poslancev in desnice. Tega češki poslanci ne morejo storiti. Kompromis je torej nemogoč, ker nima nobene podlage. Levičarski avguri pa tudi ne žele, da bi češki poslanci zakopali orožje obstrukcije. Njihov namen je, da ravno tem potom razrušijo desnico in zvare novo večino, v kateri bi nosili zvonec. »N. Fr. Pr.« to vedno naglasa, da treba onemogočiti staro večino. Že med delegacijskim zasedanjem so lovili Poljake v svoje zanjke. Vse je mogoče, da se jim posreči. Po zbornici že kroži govorica? da bode danes v eksekutivnem odboru desnice Jaworski naznanil formalni izstop poljskega kluba. S tem je večina razbita, a zmešnjava še večja. To je gotovo, da katoliška ljudska stranka ne bode hodila pod dežnikom grola Stiirgkha in antisemitje ne v zvezi z dr. Pergeltom. Razmere so torej še slabše, ko dne 19. maja, in nihče v trenotku ne ve, kako se razvijejo. Zadnji poskus. Do 7t4. uro so zapisnikarji čitali interpelacije praznim klopem. Zbornica pa se v hipu napolni, ko vstane ministerski predsednik dr. pl. Korber in začne govoriti-Apeloval je na zbornico, da prične z delom in reši še o pravem času začasni proračun. V živih bojah je slikal slabe posledice parlamentarnega nereda za državo in davko-plačevavce. Naglašal je dobro voljo vlade, da bi se dosegel mir. Skliceval se je na vladna načrta jezikovnega zakona za Češko in Moravsko, češ, da je vlada skušala UBtreči čehom in Nemcem. Povdarjal jc zopet, da hoče vlada ohraniti parlament in izvrševati ustavo. Prepričani smo, da je ministerski predsednik odkrito govoril, kar je govoril. A za-molčati ne smemo, da je govoril le na češki naslov in se previdno izogibal vsaki besedi, ki bi mogla vznemiriti levičarje. Zato pa so češki poslanci glasno ugovarjali mej govorom, dočim so se levičarji škodoželjno po-smehovali. Ministerski predsednik je imel gotovo najboljši namen s svojim apelom na zbornico, a dvomimo, da ga je dosegel. Odgovarjal je dr. Herold, ki je naglašal, da so Čehi vedno pripravljeni za spravo, a nikdar za prostovoljno kapitulacijo. Prihodnja seja je jutri. Poslanci Vencajz, dr. Krek in tovariši so danes nujno predlagali: Delniška družba Leykam ima v papirnicah v Vevčah in Medvodah na Kranjskem, v Gratvveinu na štajerskem in v Gorici 3000 do 4000 delavcev. Dne 17. maja t. L so v Vevčah vBi delavci, skupaj 780 mož, ustavili delo in stavka traja se vedno. Povod stavki je dalo ravnateljstvo z raznimi napakami. Tako ravnateljstvo že sedem let k vodstvu bolniške blagajne ni poklicalo delavcev, pač pa vplačila brez sklepa zvišalo od 2 na 3 odstotke. Delavske plače so kar najnižje. Tako dobivajo ženske za dnevno delo 11 do 12 ur po 35 kr. na dan, moški po 75 kr. Uradniki so delavce osebno žalili in dejanjsko napadali. Kazni za najmanjše dogodke, n. pr. za pogovore, smeh, so znašale po 1 krono; tako so posamezni delavci v 14 dneh plačali po 5 gld. kazni itd. Ker so delavci brez vspeha zahtevali uredbo svojih stvari, zapustili so tovarno v najlepšem redu. Političnemu oblastvu jo vse to dobro znano, kajti o tem so pisali domači listi, govorilo se je na shodih in naznanilo se je neposredno deželni vladi. In vendar politično oblastvo do stavke ni ni-česa storilo, da bi se dolavoi pomirili. Ko pa so delavci ustavili delo, politično oblastvo ni druzega storilo, nego da je zaprlo tri delavce, ker so imeli toliko poguma, da so ravnateljstvu naznanili delavske pritožbe. Dva delavca so sicer drugi dan izpustili, a tretji, Bricelj, je še danes v zaporu baje zaradi javnega nasilstva, dasi mu se do danes niso naznanili pravega vzroka. O tej stavki so obvestili tudi obrtnega nadzornika, ki pa menda vsled premnogega dela še ni prišel na lice mesta. Ako se delavci v Vevčah ne pomirijo, utegnejo delo ustaviti tudi v drugih tovarnah, kjer so skoraj gotovo iste razmere. To pa bi bila velika škoda za tovarne, delavce in vse prebivalstvo v okolici. LISTEK. O Levčevem »Slovenskem pravopisu" in njega kritikah. Spisal dr. K. Štrekelj. (Dalje.) Slovenščina torej in pa bolgarščina si pomaga, ker nima pravega dovršnega glagolnika, z nedovršnim. Včasi se pač poslužuje tudi samostavnikov na tva, ba, nja, ek, Ijaj. Končnica ava, ki jo navaja Janežič, ne kaže, da služi za delanje samostavnikov dejanja (v tem trdi Ivanov resnico); veljava in pisava ne pomenjata dejanja, ampak 'Werth, Valuta, Achtung' in 'Schreibvveise'; sufiks je va. Besede (Janežičeve) sklanjava, spreminjava, stopnjava bi se dale razlagati samo iz glagolov sklanjavati, spreminjavati, stopnjavati, ravnava zato celo nič ne velja; pač pa jc dobro obravnava, poravnava od obravnavati, poravnavati. Končnica tva sc je v novi slovenščini po analogiji «-jevskih debel spremenila v tcv. Tvorbe ž njo in s končnico ba niso tako tuje niti našemu niti drugim slovanskim jezikom, kakor bi gospod Ivanov rad dopo vedal svojim bravcem. Vsem glagolom seveda ne moremo pridevati niti ene niti druge. Gospod Ivanov „sumnja", da bi Leveč vtegnil kedaj napraviti spaki, kakor so * skakatev in 0 živetev, zoper kateri se on bori kakor znani španski vitez zoper mline na veter. Toda mislim, da je tudi Levcu prešlo v mozeg, da so nomina aetioris na tva nemogoča od neprehodnih glagolov, in da on ne nadc f>lo:_.I_______ - T 1 r\r\ v najbolj značilno znamenje sedanjega političnega položaja. — Od nje se je odkrhnil najprej poljski klub, potem pa večina kluba katoliške ljudske stranke, dasi so v obeh klubih možje, ki so za ohranitev desnice. — Poljski klub bo iskal zvezo z manjšino z namenom, da se osnuje večina, ki bi bila za parlamentarno delo. Nobena druga stranka dosedanje večine pa ne bo iskala stika z nemškimi liberalci. Dunaj, 7. junija. (C. B.) Pred pri-ČetKlVm se)e v poslanski zbornici se je sošel danes izvršilni odbor desnice, kateremu prisostvuje tudi ministerski predsednik K o e r b e r. Mladočehe zastopa posl. K a i z l. Posvetovanje se je ob 1. uri 30 min. še nadaljevalo. Dunaj, 7. junija. Izvrševalni odbor d^BTSŠ^e je danes sešel. Od Cehov sta prišla Kaftan in Stransky, navzoč je bil tudi Korber. češka zastopnika sta izjavila, da Cehi pokladajo veliko važnost na to, da se ohrani desniška večina, vendar da v sedanjih razmerah ne morejo odnehati od obstrukcije, ako se ne uvažujejo njih skromne zahteve. Nato izjavi dr. Kathrein, da večina desnice več ne obstoji, ker katoliška ljudska stranka ne more biti član večine, v kateri bi posamezni uporni klubi z obstrukeijo ovirali vsako parlamentarno delo. Posl. Povše je poživljal Cehe, naj ne razdero večine, poživljal pa tudi vlado, naj umakneKindingerjevrazglaster ugodi s tem najskromnejšim zahtevam Cehov, da bo tem mogoče dovoliti redno parlamentarno delo. Min. pred. je na poziv posl. Povše-ta odgovoril, da vlada ne more enostranski urediti jezikovnega zakona, da torej brez dovoljenja nemške manjšine ne more umakniti razglasa Ki n-dingerjevega. Za ohranitev večine so razven zastopnikov slovanske zveze govorili tudi Dzieduszicki in Tre«-infels, ki je povdarjal, da ako tudi desnica sedaj formalno ne tvori večine, vendar tudi zanaprej ostanejo v taki zvezi, da se v ugodnejših razmerah zopet lahko strnejo v veči 110. Dunaj«,J innija. Klub slovanske krščansko-narodne zveze bode stavil še zadnji posredovalni liajo od obstrukcije v toliko, da se dovoli proračunski provizorij za dva meseca proti temu, da vlada potem skliče odsek za jezikovni zakon, ter se v slučaju, ako bi vlada izvedla ta zakon po §14, ozira na zahteve izražene od Cehov v tem odseku. — Ako bi se branil J a w o r s k i sklicati izvrševalni odbor desnice, sklical ga bo posl. Palffy. Dunaj, 7. junija. Posl. Javorski je sklical sejo izvrševalnega odbora desnice, h kateri pa Cehov ni povabil. Zaradi tega se je vnela živahna razprava. Di-pauli je zastopal stališče, da Javorski nima pravice odločevati, ali obstoji še desnica ali ne, in da treba slišati poprej češke zastopnike. Zastopniki slovanske zveze so zahtevali, da se vsa desnica izreče za opravičene češke zahteve ter zahteva od vlade odločen odgovor. Sklenili so, da se tekom današnjega dne skliče seja izvrševalnega. odbora desnice, na katero se povabijo čehi in tudi ministerski predsednik. Dunaj, 7. junija. (C. B.) Poslanska zbornica je pričela sejo ob pol 12. uri Do sklepa tega poročila ob pol 3. uri se bero doslovno številne vloge. Dunaj, 7. junija. Danes so se v zbornici nadaljevala razna pogajanja, katera pa še niso rodila nobenih posebnih vspehov. Ako se ne ugodi skromnim češkim zahtevani, tedaj drž. zbor kmalu dovrši svoje delo. Dunaj, 7. junija. V poslanski zbornici je bilo včeraj in danes vloženih nad 4000 peticij. Saino čeških poslancev je oglašenih 40 za besedo. Dunaj, 7. junija. Načelniki levice bodo dali s sodelovanjem levičarskih poslancev vladi memorandum o jezikovnem zakonu. Poslanci levice so že dobili dotične vpraševalne pole, katere ureja poseben odbor. Praga, 7. junija. Na shodu poštnih ekspeditorjev je zagotovil kršč.-socijalni poslane« Prochazka, da bode vlada v najkrajšem času regulirala plače poštnih ekspeditorjev. Krščanski socija-listi bodo predložili v tem oziru državnemu zboru nujni predlog. Praga, 7. junija. Shod čeških ve-terancev je sklenil odpraviti uniforme. Trident, 7. junija. Južnotirolski laški poslanci so zagrozili z obstrukeijo v deželnem zboru, ker se je v dežel, zboru vsled njihove abstinence vspre-jelo nekaj predlogov, ki niso na korist njihovim volilcetn. G-astein, 7. junija. Sinoči je došel sein belgijski kralj. Dne 18. t. m. prideta tudi grof in grofica Lonyay. Stanovala bosta v istem hotelu. Belgrad, 7. junija. Kasacijski dvor je konečno potrdil obsodbo prizivnega sodišča in obsodil Tavšanoviča v triletno ječo. Tavšanovič mora skupno presedeti osem let. Zofija, 7. junija. Knez Ferdinand pride začetkom julija na Dunaj ter se potem poda v Pariz. Berolin, 7. junija. Poslanska zbornica je včeraj pri imenskem glasovanju s 153 proti 79 glasovom vsprejela § 1. vladne predloge o pomnoženju mornarice. Proti so glasovali socijalni demokratje, obe ljudski stranki, Alzačani, Poljaki in člani kmečke zveze. Rim, 7. junija. Pri otvoritvi novoizvoljene zbornice 16. junija prične opozicija zopet obstrukeijo. Vojska v Južni Afriki. 238. dan angleško burske vojske, binkoštni torek, so došle angleške čete v trans-valsko glavno mesto Pretorijo, in z vladnega poslopja že vihra angleška zastava. Dohod v Pretorijo so jo Robertsu precej zakasnil in bi se bil še bolj, ko bi se bili Buri res uprli, kakor so napovedovali, a vendar je dosegel svoj namen. S tem, kakor smo omenili, je prava vojska končana, a ni še sklenjen definitivni mir. Predsednik Kriiger so nahaja baje z 12.000 možmi v okolici Middelburga in Lydenburga. Njegova armada hoče vztrajati do zadnjega moža. Kake nade goji Kriiger b svojimi, ni znano. Na posredovanje zunanjih veiesil se no sme za- ropo. Kdaj in ali sploh pride do mirovnih pogajanj, tudi še ni znano. Tudi se nc ve, ali se bodo hoteli Angleži pogajati s predsednikoma Steynom in Krugerjem. V poučenih krogih 8e sodi, da bodo Angleži jedno-stavno proklamirali obe republiki za angleško posest. Vkljub popolni onemoglosti so pa Buri 31. maja blizu Lirdleya ujeli še bataljon Angležev. General Methuen je sicer hitel na pomoč in prehodil v 25 urah 44 milj, a prišel je prepozno. Pozneje je prepodil dva do tri tisoč Burov, a namena ni dosegel. London, 7. junija. Roberts brzojavlja 5. junija, da se je moral 5. bataljon pehotnega polka 31. m. m. blizu Lindleja udati Burom. General Methuen ga ni mogel rešiti. London, 7. junija. Lord Roberts brzojavlja iz Pretorije o. t. m. : Mesto smo zasedli na zadovoljiv način. Angleška zastava vihra raz vladnega poslopja. Zaročenca. (I promessi sposi.) Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—č. (Dalje). Jedva se Ferer vsede, pripogne se k oskrbniku in mu namigne, naj se lepo stisne v k<5t in naj se za božjo voljo ne pokaže. Toda ta opomin je bil odveč. Ferrer se je moral seveda tem večkrat pokazati, da bi ljudstvo vso pozornost obrnilo le na njega. Po vsej poti neprenehoma je govoril proti vedno se menjajočim poslušalcem stvari, ki se niso prav nič skupaj zlagale. Časih je zinil vmes tudi kako španjolsko besedo katero je pošepetal svojemu sključenemu spremljevalcu na uho. „Da, gospoda, kruh in pravica! V grad, v ječo, pod mojim varstvom! Hvala, hvala, lepa hvala! Ne, ne; nc uide mi! Por ablandarlos!') Tako je prav; bodemo uže preiskali. Tudi jaz vam želim vse dobro! Ostra kazen! Esto lo digo pur su bien.') Pravične in poštene cene, za sleparje pa kazen! Ognite se, hvala! Da, da; jaz sem poštenjak, prijatelj ljudstva. Kaznovan bode. Res je on slepar, hudobnež. Perdone usted!') Slaba se mu bo godila, slaba se mu bo godila ... si es culpable. Da, da, peke bomo naučili delati. Živel kralj in živeli dobri Milanci, njegovi najzvestejši podaniki! Bo uže videl, bo uže videl. Animo; estamo ya quasi fuera.')" Bili so res uže izven največje gneče in uže precej na prostem. Ko privošči tu Ferrer svojim pljučam nekoliko več odmora, zagleda pizansko pomoč, to je ono peščico španskih vojakov, ki na vse zadnje tudi niso bili brez koristi v mestu, kajti podprti s sveti in dejanji nekaterih meščanov so poslali precej ljudstva domov in naredili prost dohod do zadnje ulice. Ko pride voz, postavijo se v vrsto, izkažejo čast velikemu kancelarju, ki odzdravlja na levo in desno. Ko pristopi častnik, da ga pozdravi, pokreta Ferrer z desno roko in reče: „Beso a usted las manos.") Te besede je častnik razumel, ') Da jih pridobim. ') To jim pravim v vaše dobro. ') Oprostite, gospod. *) Pogum, smo uže skoro zvunaj. ') Gospod, poljubljam vam roke. kakor so bile mišljene, namreč: ,No, lepo ste mi pomagali!' Za odgovor ga vojaški pozdravi in zmaje z rameni. Bilo bi se zares lahko reklo: ,cedant arma togae.' A Ferrer ni tedaj mislil na take izreke. Sicer bi pa bile te besede bob ob steno, ker častnik ni umel latinski. Ko vozi Pedro mej tema dvema vrstama vojačkov, mej spoštljivo privzdignjenimi puškami, zraste mu zopet srce. Oddahne se od svoje osupelosti, spomni se, kdo je on in koga pelje ter kriči: .Hej, hej!" in ne bri-gajoč se za drugo, goni mej ne več tako gosto množico, udarja po konjih in jih podi v diru proti gradu. „Levatese, levatese; estamos ya fuera!"1) reče Ferrer oskrbniku. Ker je vpitje ponehalo in je voz hitro se premikal, prepričajo le-tega te besede, stegne se zopet in vstane. Ko pride k sapi, začne svojega rešnika obsipati z zahvalami. Ferrer mu pravi, kako je bil v skrbeh radi njega in kako se veseli njegove rešitve ter vsklikne, potapljajoč ga z dlanjo po pleši: „Ah, que dira de esto su escelencia,1) ko mu je uže Casale, ki se neče podati, povsem zmešal glavo ? Que diri el conte duques), ki že srepo gleda, če listje šumi bolj kot navadno? Que dire el rey nuestro senor,4) ki gotovo izve na kakšen način o teh izgredih? Ali bo sedaj konec? Dios lo sabe."5) ,,Ah! Jaz se ne mešam več v to", reče oskrbnik, Jaz si umijem roke; položim svoje dostojanstvo v vaše roke, Svetlost, in grem v puščavo, na gore, da bodem živel v jamah daleč, daleč od tega zverinskega ljudstva." „Storili bodete usted, kar se spodobi par el servicio de su magestad"6) odgovori odvažno veliki kancelar. ..Njegovo Veličanstvo mi ne želi smrti", odreže se oskrbnik. „V kako jamo moram, daleč odtod!" Kaj se je pozneje godilo s tem njegovim sklepom, tega ne pove nam vir. Naš pisec spremlja moža sam6 do gradu, potem pa ga ne omeni več. (Dalje prih.) l) Po konci, po konci, smo uže zvunaj. ') Kaj poreče k temu Njega Ekscelenca? ') Kaj poreče grof-vojvoda ? *) Kaj poreče kralj, naš gospod ? ') Bog zna. ') V službi Njegovega Veličanstva. Umrli so: 6. junija. Marija Lavrič, posestnika hči, 8 dnij, llovca štev. 33, vsled čeljustnega krča. — Magdalena Vidmar, zasebnica, 50 let, Florijanske ulice 16, jetika. V hiralnici-5. junija. Valentin Kozjak, kovač, 38 let, pyaem>e caries et necrosis ferm. deitra. V bolnišnici: 3. junija. Elizabeta Nagode, dninarica, 68 let, ostarelost. — Terezija Baloh, kajžjrja hči, 22 let, jetika. 4. junija. Marija Mak, posestnica, 61 let, b on-chitis chroniea. Cena žitn na dunajski borzi dne 6. junija 1900. Za 100 kilogramov. Pšenica za junij . . gl. 7 87 do gl. 7.88 » o jesen . » 8'18 » » 819 Rž za junij ...» 7 30 „ » 7 32 » » jesen ...» 739 » « 740 Turšica za junij . . » 5 86 » » 5'87 » » jul.-avgust » 5*02 » » 5*93 » n sept.-okt. » 6 04 » » 6 05 Oves za junij ...» 5 37 » » 5 38 » » jesen . . » o 46 » » 5*47 Meteorologidno porodilo. TiSina nad morjem 306'2m, srednji zračni tlak 736'0 mm. Čas opazovanju Stanje barometra f mm. Tempe-rutura po Celzija I Vetro?! 6j 9.zveč. j 7296 | 17 2 si sever | del, jasno" jasno 33 7| 7. zjutr. I 729 7 I 15 8 I si. sever [2. popol. | 729 4 | 24 C | si. jvzh. | » , Srednja včerajšnja temperatura 18 0 normale: 16 7r. = Razglednice = barvotiskane krasno ■ l / I v izvršene, dobivajo se Narnnna nnoa pnknjigotržcuAnt. Ildl uUlld IlUod Turku v Ljubljani, ■ na Dunajski cesti, komad po 5 kr., razprodajalcem po zelo nizki ceni. Takoj se proda urarski obrt na jako ugodnem kraju y Prešernovih ulicah št. 4, Ljubljana. Ob enem se istotam prodajajo ure in zlatnina po jako nizki ceni. 507 3-1 dl<\linto ~hnwo v kositarnih škatljicah za Ull! W razprodajalce in lastno uporabo se dobe pri tvrdki BRATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice 228 5 11—2 Vnanja naročila proti povzetju. ^^fejMB "m ^'/, L* Tj^H ip^ii Bp L. Mikusch^S IHI tovarna dežnikov, ,hHH MS// Ljubljana, Mestni trg 15. 9H8 IBvSr co m eo ADOLF HAUPTMANN v Ljubljani, prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneža laka in kleja priporoča pleskarjem, stavbenim ln pohištvenim mizarjem, loščarjem, slikarjem napisov ln sobnim slikarjem, hišnim posestnikom, zasebnikom itd. Akvarelne barve, vlažne in suhe. Anllln-barve. Bronzo, prašnato, in tekočo bronz-tlnkturo. BrUnOlitl. ja nasičenje in barvanje v naravni lesni barvi Izdelanega pohištva. Carbolineum, le najboljše kakovosti. Čopiče za zidarje, po poljubni ceni. Čopiče za pleskarje, loščarje, ceijtvene, napisne. sobne in slikarje-umetnike ter mizarje, črnilo, pisalno in odtiskalno. niisseldorfske oljnate barve za umetnike v pušicah Emajlne barve. Fasadne barve, apnenate, tudi bišne pročeljne barve iz savinjske doline, neprekosljive glede trpežnosti. Firneže ln olja za slikarje-umetnike. Kemične barve. Klej, steklarski ali za okna. Kredo, gorsko, bolonješko, temeljno, svetlikasto in kredo za pisavo. Lake za vozove, kočije, pristne angleške (Wm. Harlandt & sin, London), vilie podraženju po prejšnji nizki ceni. Lake, uporabne za vsakovrstne domače in obrtne namene. Laneno olje, le kranjsko. Lanenoolinati firnež. prirejen le iz kranjskega lanenega olja. Leštllo ali lazurne barve. Leštilnl odtlskalnl papir. Maščobno svetlo voščilo ,,Fernolendt", najboljše svetovno voščilo za čevlje. Mavec i alabasterski in stukatur. (za modele in stavbe). Oljnate barve v TSeh bojah, tudi v »/„ i, 2 in 5 kg. imajočih patentovanih pušicah za razpečevalce. Orehovo luienje, s katerim se luži les po mrzlem načinu. Palete, lesene in porcelanaste. Slikarsko platno. Sušilni prašek (sicnatlv), najboljše sušilo olj- natih barv. Smlrgljevl prašek za kamnoseke. Vzorce (patrone) za slikarje, Zemeljske barve. Posebnosti za namazanje tal v sobah, dvoranah itd.: Jantarjeva talna glazura, hipna talna gla zura. štedilno talno voščilo, sijajno talno voščilo, sijajni talni vosek, oščetnl vosek. Prodaja na debelo in drobno, rrr Ceniki zastonj, rzr 320 11 Oričar 6 ofttejač, JPjuMjanaM Prešernove ulice štev. 9 ^ priporočata po zelo znižani ceni jope za dame, plašče in RaveloRe) jope in plašče za deRlice, [t, oBleRe za gospode in decRe, otro-šRe Rostume, površniRe, ulstre, dalje pristno anglešRo in tuzemsRo suRno za izdelo> vanje odleR po meri. I> u n a j s k a f i 1 i a 1 k a Hranilne vloge na knjižice s 4%> Menjalnica, borzno posredovanje, posojila n» vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 69 razvinkuliranje obligacij. Živnostenska banka na Dunaju, I., Iferrengasse 12. Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500 OOO K. Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah, Pardubicafo, Taboru, Benešavi, Iglavi, Moravski Ostravi. I > 11 ii a j s lt a borza. Dne 6. junija. Skupni državni dolg v notah ... . . Skupni državni dolg v srebru...... Avstrijska zlata renta 4°/0....... Avstrijska kronska renta 4°/0 , 200 kron . . Ogerska zlata renta 4°/0........ Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..... Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . Kreditne delnice, 160 gld........ London vista.......... Nemški drž. bankovci ta 100 m. nem. drž. veli 98-20 98-10 116 — 97-50 116-15 91 55 772 -715-25 242-05 118-32 20 mark.............23-69 20 frankov (napoleondor) ....... 19 27 Italijanski bankovci.........90-65 C. kr. cekim........................1133 Dne 6. junija. 3-2°/„ državne srečke 1. 1854, 250 gld.. . . 168 — 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . . 158-75 Državne srečke 1. 1864, 100 gld..........200 - 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron . 95-75 Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......138-75 Dunavske vravnavne srečke 6°/„ .... 250'— Dunavsko vrav.iavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državue železnice » > južne železnice 3°/0 > » južne železnice 5°/„ > » dolenjskih železnic 4°/o Kreditne srečke, 100 gld...... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » „ » 5 » Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . , Rudolfove srečke, 10 gld. ..... 10650 94-20 412"— 321. — 11875 99-50 397 -335-~ 40-50 19-75 13--63-50 Salmove srečke, 40 gld....... St. Genois srečke, 40 gld....... VValdsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100........ 175-26 183 — 178'— 48'— 281-— 6335--777--126-50 173 — 495-— 426 — 255-50 Nakup ln prodaja 1A vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi. 99 Menjarnicna delniška družba M K It C U K I., UVolIzBilB 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. 66 Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti Sf naloženih glavnic.