ili. flevffln. f umnu i prtrt. 19. udu 1UL UJU. teto. .Slovenski Narod" vdja: v Ljubljani na dom dostavlja v upravniftvu prejemac: cek> teto . • . . . . K 24*— celo leto......K 22*— pol leta........12-— četrt lete........6-— na mesec. ...... 2*— pol leta .......11 — četrt leta........ 550 na mesec....... 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. GreanUtvoi Enallova ulica *L 5, (v pritličju levo), teleloo it 34. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inserdjab po dogovoru. Upravnistvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. številka vali« lO Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnin« se narodna ttakaraa ttleloa it U. celo leto pol leta četrt leta. na mesec. .Slovenski Narod" velja po poitf: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto ...... K 25-- . 13— . 6 50 . 2-30 ......K»- za Ameriko in vse drage dežele*, celo leto.......K 3fr-t Vprašanjem glede Inseratov na) se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Cprsvulitvo: EBallovt oilonit 5, (spodaj, dvorišče levo), itlefaatt. a 5 bor V zmislu § 17. društvenih pravil se sklicuje občni delniškega društva Narodne tiskarne na dan 8. junija 1911 •b S. uri zvečer v prostorih Narodne tiskarne. DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo upravnega sveta o preteklem poslovnem letu in predložitev računskega zaključka za leto 1910. 3. Poročilo nadzorstvenega sveta. 4. Predlog upravnega sveta o razdelitvi čistega dobička za 1. 1910. 5. Volitev nadzorstvenega sveta. 6. Slučajni predlogi. Opomba* § 16. Kdor hoče na občnem zboru glasovati, mora svoje demice vsaj pet dni pred občnim zborom vložiti v društveno blagajnico. Ta občni zbor je po § 17 društv. pravil sklepčen brez ozira na število došlih delničarjev in vloženih delnic. Pred novim parlamentom. Dunaj, 18. maja. Ljubljana, na katero je v poslednjih tednih giedala cela Slovenija, je svoje politične nalog« izvršila. Navzlic vsem težkočam novega občinskega volilnega reda, ki so si g"a skovali klerikalci kot uspeha sigurno orožje, da premagajo grad slovenskega naprednjaštva,navzlic nezaslišanemu terorizmu klerikalcev za časa občinskega volilnega boja, navzlic dejstvu, da so poklicali celo papeža kot volilnega pomagača, (saj je moral poglavar vesoljne cerkve peščico nun dispenzirati od stroge klavzure!) je ostala mestna uprava v rokah narodno - napredne stranke. — Ni bilo časa praznovati zmage, že je čakal drugi boj; nasprotnik razburjen in razdivjan po prvem porazu, je pozval silo uajgrših političnih strasti kot pomočnico. Dr. Šusteršič je napovedal političen bojkot, katerega so začeli njegovi najvernejši brez obotavljanja izvajati, postavil je strankarstvo na mesto stvarnih razlogov kot merilo svoje politike in delovanja »svojih^ poslancev in vrgel zakon ter pravico v koš, njemu je sledil veliki demokrat Krek, ki hoče uporne Ljubljančane pobiti s krepeljci svojih podivjanih armad ter postavlja na mesto argumentov grožnje in zločinsko izsiljevanje. Kdor je od daleč gledal ta naravnost peklenski boj, namenjen da izbrise poraz 23. aprila z zmago 16. maja — se je bal. Danes se lahko pove in zapiše, da je na širnem Slovenskem marsikateri nekdanji optimist tik pred ljubljansko deželnozborsko volitvijo zmajeval z glavo ter se vprašal: Je li mogoče, da se ljubljansko meščanstvo ne bo vzdržalo kolo-salnega pritiska, da se bo zbalo gospodarskih groženj gospod ujočega klerikalizma in v očigled, da so klerikalci prav previdno zbrali svojega kandidata, pustilo Reisnerja in volilo Gregoriča. Zmagovalna vest je zato dvakrat in trikrat razveselila. Po vsem naprednem Slovenskem je sedaj prepričanje splošno, da je ni sile, ki bi premagala vrata napredne Ljubljane in povsodi po deželi klije novo upanje, vnema se novo veselje do političnega dela, ko vidimo največjega sovražnika slovenske bodočnosti dvakrat poraženega zapuščati svoje okope. Toda tudi veselje nad majniko-vhn dnevom sme biti le kratko^— že čakajo napredne voje novi boji; dosedanji uspehi pravijo, da tudi nove zmage. Ljubljanska volilna kampanja nas je po celem Slovenskem tako interesirala, da nismo skoraj imeli časa in prilike opažati ono veliko gibanje, ki ga povzročajo v celi državi volitve za državni zbor, ter slediti posameznim fazam volilnega boja ne le pri nas, temveč tudi pri drugih narodih . V svežem spominu je dan, ko je cesarski patent odredil razpust prve zbornice, izvoljene po splošni in enaki volilni pravici. Vlada je tedaj v obširnem komunikeju utemeljevala potrebo tega koraka ter slovesne proglasila, da kliče avstrijsko voliistvo kot sodnika med njo in parlamentom. Vladni komunike je bil torej pravi volilni manifest in kot tak je hotel določiti nekako geslo, v katerega znamenju naj se vrši volilni boj. Večina volilcev naj odgovori s svojo glasovnico ali smatra Bienerthov sistem za pravilen ali ne — to je hotela vlada, ki je imela pri tem pač pred očmi način angleških volitev in ni pomislila da je njen »sistem« nacijonalno vprašanje, da je bila njemu nasprotujoča opozicija naeijonalna in da je končno avstrijska volilna geometrija ustvarila že od začetka nacijonalne volilne okra je. Vprašan je za ali proti sistemu torej ne more biti sporno in laž volilnega manifesta je odkrita. Vlada sama ni dvomila, da resnico narodne stranke ostanejo na svojih dosedanjih stališčih, šlo se je le zato, da zdeciinira pred vsem nemško socijalno demokracijo, s katere mandati bi se naj obogatili nemški nacijonalci in krščanski socijalci, katere se je hotelo vrhu tega še ožje spojiti. Na drugi strani pa je baron Bienerth bil mnenja, da je le z razpustom državnega zbora mogoče razbiti »Slovansko Enoto« ter tako oslabiti opozicijo. Njegovo upanje ni 1 ilo popolnoma brez podlage. Že dol^o je bilo parlamentarnim krogom znano, da se takozvana Susteršičeva skupina le nerada uklanja strogi disciplini enotne opozicijelne organizacije in da je dr. Šusteršič, odkar je bil zgu-I bil vodstvo v »Slovanski Enoti« sovražnik reorganizirane slovanske opozicije. Naši klerikalci so od nekdaj vsako stvarno ali narodno načel f izrabljali v svoje posebne nan.tne; njim je bila v parlamentu vsaka taktika le tako dolgo dobra, kakor dolgo so jo mogli izrabljati za sebe in proti svojim sloven. nasprotnikom, njih boj proti nemško - nacijonalnein sistemu torej ni bil nikdar prineipije-len; to je vedel baron Bienerth in komaj je razpustil zbornico že so se začela s slovenskimi klerikalci tiha pogajanja, da vstopijo v vladno večino. Toda o tem pozneje. Bienertov načrt za novo zbornico lahko označimo tako-le: Med nemškimi nacijonalci in krščanskimi socijalci se osnuje zveza, ki odvzame socijalnim demokratom nekaj mandatov, slovenski klerikalci se pridobe za vlado, ter na ta način razbije jo »Slovansko Enoto«. Tako se na eni strani vladna večin, utrdi in pomnoži, na drugi strani pa se razbije opozicija; s tem je dana podlaga nadalj-nega obstoja Bienerthovega sistema in za ceno novih volitev je omogočena za par let nadaljna vlada nemško-nacijonalnega režima. Volilni boj, ki se je dosedaj razvil kaže sicer, da se nade ministrskega predsednika ne bodo spolnile tako, kakor so bile začrtane in zasnovane. Kal notranjega razpada se je pojavila v nekaterih strankarskih organizacijah in grozi tudi večini sami. Nositeljica klerikalno - nemške avstrijske ideje, najmerodajnejši činitelj avstrijske volitike zadnjih let,krščan-sko - socijalna stranka pred vsem, se nahaja v razpadu. Laž in neodkri-tost, glavna elementa klerikalne politike, razjedata mogočno stranko, katero je Lueger povedel na višek moči in ki sedaj pod Gessmannom pada od stopnje do stopnje. Ho adreso okr. slovarja g. MOllefla pl. Hlrastelna v Celju. V zadnjem času so se dogodili slučaji, da si klerikalni kandidati niso upali drugače pred volilce, kakor v spremstvu orožnikov. Akoravno gotovo ni naloga političnih oblasti z varstvom javnih organov, posebej orožništva, pospeševati politično agitacijo katerekoli stranke, je vendar smatralo okrajno glavarstvo za po-irebno priskočiti klerikalnemu kandidatu okraja Celje - Vransko na polnoč. Tako je zboroval dr. Korošec preteklo nedeljo v Grižah in v Št. Petru v senci bajonetov. Tako sodelovanje vladnih organov pri volitvah jo nekaj novega v tostranski državni polovici. Mi odločno protestiramo, da bi se pri nas uvajali volilni običaji, ki vladajo onkraj Sotle. Posebno pn najodločnejše protestiramo proti postopanju komisarja in orožništva v Št. Petru v Sav. dolini. Tam je bil sklican in prijavljen javen shod pod milim nebom. V časopisu dr. Korošca se je izrecno vabilo tudi »zmerne liberalce«, akoravno takega vabila na javen shod ne bi bilo treba. Ko pa je ;>rišlo na shod 400 kmečkih mož, da slišijo dr. Korošca, jih orožniki niso pustili na zborovalni prostor. To oviranje ljudstva pri izvrševanju zboro-valne pravice, zajamčene v osnovnih državnih zakonih, je nepostavno. Ce so že vladni organi mislili, da se morajo vtikati v to zadevo, je bila njihova dolžnost, opozoriti dr. Jančiča in dr. Korošca, da postopata nekorektno, ker ne pustita ljudi na shod, ki je bil sklican in prijavljen kot javen. Komisar se je izgovarjal, dri ne sme pustiti ljudi na shod, ker je župnik Jančič lastnik prostora in ne pusti, da bi stopili zunaj zbrani volilci na njegovo zemljišče in da je župnik 1: temu upravičen. Ne da bi se spuščali v preiskovanje, v koliko je župnik sploh lastnik zemljišča, moramo izraziti svoje začudenje, kako pride politični uradnik, in najsibode že dr. Ratej ali kdo drugi, do tega, da brani privatnopravne pravice župnika Jančiča! Ako se župnik čuti motenega v posesti župnišča in dvorišča, naj pokliče sodišče na pomoč, nikoli pa ni za reševanje civilnopravnih vprašanj in varstvo posesti pristojno in poklicano okrajno glavarstvo. Ko bi kdo, ki ni župnik Jančič ali vladi simpatičen kandidat Korošec, zahteval, da se ščiti njegovo polje po orožnikih pred poseganjem v njegovo posest in lastnino, bi se mu vsakdo smejal. Sicer pa bi moral dr. Jančič že vnaprej premisliti, ali hoče dovoliti prost pristop ali ne; v slednjem slučaju bi pač ne smel dati »svojih« prostorov za javen shod na razpolago. Ako pa je to storil, ni mogel nikomur braniti pristopa. Drugi izgovor, da bi takoj nastal prepir ali pretep, če pridejo zunaj stoječi k zborovanju, ne velja. G. komisar ni imel za to svojo trditev nobene podlage razun morda navedbe župnika Jančiča. Sicer pa se je lahko sam uveril, da je prišlo do demonstracij šele takrat, ko so zabranili orožniki povsem neutemeljeno ljudstvu vstop na zborovalisče. V Sa-vinski dolini se ne vrsi topot prvič volilni boj, bila so že razna hrupna zborovanja — in vendar se ni nikdar« prišlo od napredne strani do dejanskega napada. Kdo je torej dal komisarju pravico domnevati sedaj kaj podobnega, zlasti ker je moral videti, da so zbrani pred župniščem po veliki večini odrasli, resni ljudje. Dokler se ni zgodila niti najmanjša stvariea, ni orožništvo smelo intervenirati. Za varstvo zborovanja samega daje zakon z dne 26. januarja 1907 št. 18 dri. zak. dovolj sredstev na razpolago; sklicatelj ima povrh tega pravico imenovati reditelje. Da bi pa bili re- ditelji kakega političnega zborovanja orožniki in politični uradniki, to pa sega predaleč. (Spominjamo ob tej priliki na govor dr. Korošca proti uporafoi orožnikov in vojakov pri ogrskih volitvah. Danes zboruje isti dr. Korošec, ki je v avstr. parlamentu napadal Khuena, v senci bajonetov!) Postopanje politične oblasti ni bilo korektno in obžalovati bi bilo, ako bi se taki nastopi v korist ene in druge politične stranke ponavljal. Za vse pa je seveda odgovoren gosp. ekrajni glavar kot šef politične oblasti. Mi smo smatrali doslej glavarja Miillerja za resnega in vestnega političnega uradnika. Bilo bi nam žal. ako bi morali to svoje mnenje spre-m en iti in izvajati posledice. Politično kroniko. Dunajski krščanski socialisti so kapitulirali pred učiteljstvom. Kakor znano, so dunajskim krščanskim socialistom učitelji ravno tak trn v peti, kakor našim klerikalcem. Preganjali so jih na vse mogoče načine. Toda nižjeavstrijsko učiteljstvo je osta lo po večini značajno in se ni vstra-šilo klerikalnega terorizma. Bližajc se državnozborske volitve. In zdaj so krščanski socialisti ponižno zlezli pod klop in velikodušno odpustili učiteljem vse one zločine, katerih so jih sami prej dolžili. Na Dunaju je veli-kr> število učiteljev in učitelji'*, katere je šols. oblast slabo kvalific. zaradi njihovega obnašanja v šoli ali pa izven šole ter jih kaznovala s tem, da jim je odrekla službene starostne do-klade. Zdaj je pa dunajski okrajni šolski svet kar naenkrat preklical te naredbe ter označil delovanje teh prej kaznovanih učiteljev in učiteljic za popolnoma zadovoljivo. Priznal jim je tudi vse službene starostne dokla-de. S tem se je dunajski okrajni šolski svet pokazal v najlepši luči. Priznal je namreč, da je popolnoma po krivici preganjal učiteljstvo. In to je tista lumparija, katero naši klerikalci v našem deželnem šolskem svetu redno prakticirajo. Mi le obžalujemo zastopnike deželne vlade, če ne bodo vpoštevali tega koraka dunajskega okrajnega šolskega sveta. Ogrska kmetska stranka je imela v Bekeš - Csaba shod, na katerem je sklenila, svojemu umorjenemu vo ditelju Achimu postavati v Bekes-Csabi spomenik. Če bi ne dovolili, da se ga postavi na javnem prostoru, tedaj ga postavijo na dvorišču poslopja kmetske stranke. Včeraj so prisostvovali pristaši Achimovi božji službi v spomin umrlemu. Po službi božji so šli na pokopališče, kjer je govoril urednik kmetskega časopisa, K u 1 c s a r , ki je proslavljal Achi-move principe in rekel, da ga ni umorila ena oseba, temveč da so ga umorili »gospodje«. Pozival je kmete, naj se maščujejo, pa ne na način,kakor na to storili sovražniki Achimovi. temveč ob odprtem grobu naj prisežejo, da bodo ostali edini kot člani kmetske stranke. Kmetje so s solzami v očeh prisegli. Kakor je preiskava dognala, sta oba brata Zsilinszkv izvršila umor s premislekom. Orožniki poizvedujejo po morebitnih sokrivcih. Sodišče je sklenilo, oba brata obtožiti zaradi premišljenega umora in sicer Gabriela Zsilinskega kot storilca, Andrej Zsilinskega pa kot kom-pliea. m m m V gotovih srbskih krogih prevlada mnenje, da bo po vrnitvi kralja Petra nastopila akutna ministrska kriza, ki bo končala z demisijo koalicijskega ministrstva. Glasovanje o zakonu, ki prepoveduje vsem državnim uradnikom aktivno ae udeleževati politike, smatra vlada kot nezaupnico, ker je le s Štirimi glasovi navzočih ministrov zmagala in so ■oper njo glasovali oeio najuglednej- ši poslanci obeh radikalnih strank. Merodajni krogi pa odločno zavračajo te vesti. O albanski vstaji poročajo, da seje v torek pri Gusinju vršil boj mecft turškimi četami in vstaši, ki so imeli za voditelja Panota, ki je bil ujet. Vstaši so zbežali ter pustili na bojišču mnogo mrtvecev in ranjencev. Pri mrtvecih so do4aili črnogorska puške. Trije redifni bataljoni so iz Mitrovice odkorakali v Gusinje. Pri Krodini je prišlo do boja. Vstaši so zašli v zasedo ter izgubili dvanajst mož. * * Turški veliki vezir je predvvc rajšnjim po ministrskem sv etri zopet podal demisijo, katere pa sultan ni sprejel. Sultan namerava povodom svojega potovanja po Makedoniji po-milostiti večje število poHtičnih zločincev in sicer 1000 Albancev, 200 Grkov, 50 Bolgarov in 35 Srbov. Zaradi elzaško - lotrinške ustavne reforme se skušajo razno stranke sporazumeti. Centrum, kakor tudi svobodni konzervativci so predložili nove predloge, ki se pred v^em nanašajo na učni jezik in dovoljujejo, da ^e krščanski nauk deloma poučuje v materinščini. Tudi nacionalni liberalci so pripravljeni, pogajati se. i I »a jo, da bodo pogajanja do začetka prihodnjega tedna uspešno končana. V pruskem deželnem zboru so sprejeli zakon o s< čigaajO mrličev in sicer, kakor je to predlagala v to svrho izvoljena komisija. * m. Na Portugalskem so se klerikalci zopet začeli gibati. Duhovniki se z največjo vnemo udeležujejo volilnega gibanja. Visoko duhovništvo agitira proti vladnim kandidatom. Portugalski škofi so poslali v Rim piošnjo, da se smejo izseliti v Ameriko. V Brusi so konfiscirali dvesto cponarhičnih zastav. Zastave so bile nove in naj bi se nosile v uporu proti republiki. Orožje in municije utiho-tapija jo še vedno čez špansko mejo. Škofi so poslali te dni vsem duhovnikom okrožnico, naj bodo pripravljeni, da bodo določenega dne zasedli cerkve ter zapustili svoje župnije. Datum še ni določen. Najbrže s3 bo pa to zgodilo 28. maja, ko se bodo vršile splošne volitve, ali pa 1. julija, ko stopi v veljavo zakon o ločitvi cerkve od države. Na Portugalskem je 4000 župnikov in 1500 cerkev. Vlada je popolnoma pripravljena. Škofe in župnike bodo takoj prijeli, jih obtožili punta in veleizdaje zoper republiko ter jih strogo kaznoval*. Jtojersko. Zloraba šolarjev v politične namene. Nedavno tega smo poročali, kako je izrabil župnik na Teharjih, g. Čemažar, šolarje za agi tičijo v prid Korošcu. Sedaj se nam pa poroča drug slučaj iz Št. Petra v Sav. robne novice. V Šmarju pri 'Jelšah je bilo od 323 nabornikov potrjenih 61. — V Rogatcu je bilo od 192 nabornikov potrjenih 33. — Zgorela je hiša Janeza Koreša v Dobo ve u pri Rogatcu. Domači so si •komaj rešili golo življenje in nekaj obleke. Škoda znaša 4500 K in je le deloma pokrita z zavarovalnino. Nekdo je zažgal. — V H o č a h je pokradel neznan tat gostilničarju Stanitzu in rx>sestniku Wernigu mnogo obleke in perila. Koroško. Preganjanje »Sokola«. Gorenjska sokolska žnpn priredi pešizlet na Jezersko, dne 25. t. m. Tudi Boro vel j-ski Sokol se je hotel kot član župe udeležiti tega izleta, a c. kr. okrajno glavarstvo v Celovcu je izlet Boro-vcljskega Sokola prepovedalo. Okrajni glavar je obljubil, da bode prepovedal vsak pohod Sokola na Koroškem, češ, da prejšnji glavar ni dobro pomislil.ko je dovolil ustanovitev Sokola v Borovljah. Bodemc videli. Odbor se je pritožil pri deželni vladi. Wulfenia carinthiaca. V Ziljski dolini so dobili cvetlico tega imena, ki je jako redka in raste posamezno samo na Himalaji. Po triletnem po-skuševanju je dobil vrtnar Tihi v Porečah seme, ki je kalilo in pognalo in je nasadil celo gredo te zanimive in redke cvetice. V hlevu na postelji je zgorel 10-mesecev stari sin dekle Helene Kuš v Št. Vidu ob Glini. Na posteljo je padla z zida goreča petrolejska svetilka, ki je bila slabo pritrjena. Postelja je popolnoma pogorela. Umrla je nenadoma v Greifen-fcurgu 431etna Pavla Aichhclzer, sestra soproge zdravnika Mittelterjjer-ja v Celovcu. Vzrok nenadne smrti >e ni znan. Cvetlični trg v Beljaku. Društvo vrtnarjev in'prijateljev domačih vrtov na Korošem priredi kakor običajno vsako leto tudi letos velik cvetlični trg v Beljaku. Prostor še ni določen, otvoril pa se bode binkostne praznike. Z nožem na cesti. Čevljarski pomočnik E. Šnabl se je skregal na javnem trgu v Beljaku z dninarjem L. Lamprechterjem in njegovo priležni-00 Nežo Rabičevo. Med prepirom je potegnil velik žepni nož in udaril ž njim Lamprechterja, ter ga močno ranil na desni rami. Nasilneža so takoj aretirali in oddali sodišču. Goljuf ni natakar. Matija Maki Uger, 241etni brezposelni natakar iz Sp. Avstrijskega je dobil od gostilničarja pri Tigru v Celovcu 100 K za poravnavo dolga v bližnji toba-karni. Ta pa je plačal tam le 40 K, ostalo pa je zapil. Od nekega hotelskega sluge pa je zvijačno izvabil 30 kron. Lagal je. da ima na kolodvoru pohištvo, in rabi denar, da pohištvo reši in odpelje domov. Tudi ta denar le zapravil po raznih gostilnah. Ko so ga aretirali, je bil že čisto suh. Priznanje. Za dolgoletno delovanje je izrekel dež. šolski svet koroški učitelju Francu Rainerju v Št. Vidu ob Glini častno priznanje. Iz šolske službe. Dež. predsednik koroški je potrdil izvolitev okrajnega šolskega nadzornika Jožefa Boh-ma za predsednikovega namestnika okr. šolskega sveta v Št. Vidu ob Glini. Primonho. Goriški novostrujarji ne veljajo nič v Gregorčičevi stranki, ampak samo tlako morajo delati zanj. Vendar pa se držijo, da so mogočni gospodje, ki imajo veo oblast pod sabo in hočejo streti docela »liberalizem.« Čakali so nestrpno, kaj bo z dopolnilno volitvijo v Ljubljani, ali zmaga profesor Beisner ali dr. Gregorič. Ko so zvedeli za zmago narodno - naprednega kandidata, so dali v svoji š tacu niči v Seroeniški ulici v okno kos papirja, na kateri so napisali tole: »Pri današnji deželnozborski voli t vi se je ljubljanska trdnjava tako pretresla, da je liberalni kandidat Reisner komaj zmagal s 118 glasovi absolutne večine, kar pomeni, da liberalizem v Ljubljani rapidno pada.« Take nizke vrste farbarji so goriški novostrujarji. Po Gorici se je vse smejalo prismodariji v oknu novo-« strujarske štacunice. V Trstu se je poročil g. Antonin V o s a t k a, kontrolor osrednje banke čeških hranilnic, s gdč. Mici G r o m o v o. Čestitamo) / Družba sv. Cirila in Metoda je prejela 4 K 54 v, katere sta ji poslali in tudi sami prislužili llletna Franji-ca Brandlova iz Maribora in 81etna Tončika Kosijeva iz Središča. V Središču so imeli oder pripravljen za igro »Domen«. Tu pa sta omenjeni mladi Slovenki priredili v naglici majhno gledališko predstavo s prostovoljno vstopnino, ki je vrgla C. M. družbi 4 K 54 v. Hvala marljivi Franjici in Tončiki! Skozi okno je padla dveletna Ana Štepiger v Trstu. Priletela je s precejšnje višine na tlak *n se tako močno poškodovala, da je mnlo upanja, da bi okrevala. Argentinsko meso pride v Trst 25. t. m. Prodajalo se bode v Trstu po sledečih cenah. Prednji kouec po 1 K 08 v, zadnji po 1 K 96 v in obist-na pečenka po 2 K 40 v. 141etna samomorilka. Včeraj se je zastrupila na cesti San Giaeomo v Trstu 141etna pohajalka G- Boniven-to, ki je kljub svoji mladosti jako razuzdano. Pila je vodo, v kateri je namočila liste neke vrste jako stri.pene lavorike. Stražnik jo peljal najpr vo v bližnjo lekarno, od tod pa z rešilnim vozom v bolnico. Iz policijske službe. Policijska oficijala R. Paskvali in G. Will v Trstu in pol. oficijal R. Mrak v Miljah so imenovani za adjunkte ravnateljstva pomožnih uradov. Ostanejo pa vsi na dosedanjih službenih mestih. Iz tržaškega občinskega sveta. V zadnji seji je sklenil tržaški občinski svet, da se dovoli za prenovitev ljudskega kopališča v Trstu poleg svetilnika 5300 kron in za ono v Bar-kovljah 1000 kron. — Za napravo shrambe za desinfekcijske vozove pri ljudski bolnici 1040 kron, za popravo kapelice na pokopališču 1720 kron. Dalje za ureditev miramarske ceste 20.000 kron in za po Mrežno žiro v je ob morju tudi 20.000 kron. Umrl je v Trstu 571etni J. B., konstrukter ladij v del. avstrijskega Llovda. Imel je srčno napako. Bil je jako priljubljen in zelo spreten konstrukter. Napaden stražnik. Vaz. Škerlj, 501etni mizar v Trstu mora imeti že ^taro jezo na stražnike. Kadar se ga malo nabere, vedno jih zmerja in preklinja po ulicah. Tako je tudi včeraj napadel stražnika na cesti Setefontane, ga psoval in mu končno podstavil nogo in ga vrgel po tleh. Mrtvo so našli na tleh poleg postelje včeraj zjutraj 841etno Matildo Fabris v Trstu. Sodi se, da ie padla žena ponoči iz postelje in ker je bila brez pomoči in že zelo slabotna na tleh obležala in umrla. Zblaznela sta včeraj nenadoma 241etna Ida Savornik in 381etni delavec Martin Sila v Trstu. O (ki ali so jih v blaznieo. Zaprli so v Trstu kleparskega pomočnika M. Košuto. Nesel je nekemu Valmarinu več knjig v knji-gotržnico, kjer jih je hotel Val marin prodati. Ker je trgovec ponudil za knjige samo 9 kron je prosil Valma-1 rin, ki s ceno ni bil zadovoljen, da bi mu jih do večera hranil. Kmalo nato pa se je vrnil Košuta in zahteval od' trgovca v imenu Valmarina pogojeno kupnino 9 kron. Valmarin ga je ovadil policiji, ki ga je prijela in izročila sodišču. Odlikovanje. Ravnatelj ženskega učiteljišča v Gorici, šolski svetnik Štefan Križnic je šel v pokoj in dobil častni naslov vladnega svetnika. Umrla je v Gorici 321etna priljubljena pijanistinja Dora Gastei-ger. Pogreba se je udeležilo zelo veliko njenih učenk. Vojaška begunca. Pri finančnem uradu v Albani v Italiji sta se zglasila avstrijska vojaška begunca S. Longino iz Furlanije in Ivan Vu-ga iz Gorice. Služila sta pri 8. stotni-ji 27. polka deželne hrambe in pobegnila iz poletnega taborišča v Berko-Ijah. Boj proti malariji. Kakor vsako leto, tako je tudi letos ukrenilo namestniitvo vse varnostne odredbe proti malariji v okuženih krajih okr. glavarstva v Pulju. Ves teritorij je razdeljen v več oddelkov, kjer bo deloval v poletnih mesecih zato določeni zdravnik. \ Notranjci! VaŠ kandidat za prihodnje volitve v državni zbor v okrajih Idrija, Vrhnika, Logatec in Cerknica je gospod Ivan Slcherl posestnik v Logatcu. Agitacijo v teh okrajih je prevzelo politično društvo »Jednakopravnost« v Idriji, ki priredi v ta namen v nedeljo, dne 21. t. m. dva shoda in sicer dopoldne po maši v Cerknici, popoldne pa v Planini. Volilci, vi poznate našega kandidata Ivana Sicherla kot poStenega, delavnega in zmožnega moža, dočim vam je dosedanji poslanec Gest nčar pokazal svojo nezmožnost najboljše s tem, da ni za vas ničesar dosegel. Pokažite javno, da se tega zavedate, pokažite da hočete za zastopnika v državnem zboru občespošto*anega Iv. Sicherla in ne Gostinčarja, ki je bil le privesek dr. ŠuŠterŠiČevega fraka in pridite vsi na naše shode f Povraten slovenske telinio-volne vrste Iz Turlna v domovino. Triumfalen je bil povratek naših vrlih Sokolov, ki so na tuji zemlji, v laškem Turinu priborili sebi, priborili celemu slovenskemu narodu ugled in slavo. Ves slovenski narod, ki se zaveda svoje narodnosti, je z vstrepetajočim srcem pričakoval svoje vrle sinove, ki so na mednarodnem mejdanu pokazali, da živi tam na jugu avstro-ogrske monarhije mal slovenski narod, ki hoče v eni vrsti korakati z drugimi velikimi, kulturnimi narodi. In ko so prišli do prvih slovenskih naselbin, jih je slovenski narod pozdravljal prisrčno, navdušeno. Ustavili so se najprej v Gorici. Prišli so tja v sredo zvečer in so bili na kolodvoru v Gorici sprejeti s pre-srčnimi ovacijami. Telovadili so pri Zl. jelenu. Telovadba je bila dobro obiskana in so gledalci kar strmeli nad vajami So*-kolov ter jih oduševljeno aklamirali. V četrtek zjutraj ob 10. uri so se Sokoli odpeljali iz Gorice. Narodno občinstvo jih je na vseh postajah pre-srčno pozdravljalo. Zlasti presrčno in lepo so bili sprejeti in pogoščeni na Bledu. Blejski »Sokol« je tekmovalce sprejel korporativno. Ž njim vred dekleta v narodnih nošah. Pozdravil je tekmovalce starosta Peternel s toplimi, v srce segajočimi besedami. Za sprejem se je zahvalil brat dr. M u r n i k. Tekmovalci so ostali do popoldanskega vlaka na Bledu, kjer so jih tamošnji Sokoli in njega starosta, gospod Peternel, naravnost obsipali z dokazi gostoljubnosti ter jih naposled spremili do Lesec. Na dolgem potu do Ljubljane so bili tekmovalci na vseh postajah pozdravljeni, zlasti krasno v Kranju. Gorenjski »Sokol« je prišel korporativno z godbo na kolodvor; v imenu gorenjske sokolske župe pa je gdčna. S a j o -vičeva izročila tekmovalcem lovor je v venec. Na pozdravni govor se jc zahvalil dr. M urnik. Sprejema pa, kakršnega je priredila tem našim zmagovalcem Bela Ljubljana, še ni videlo ljubljansko prebivalstvo. Megle so se vlačile cel dan nad Ljubljano, z neba je lilo v curkih in v daljavi se je slišalo grmenje ... V celi Ljubljani je vladalo nekako mrzlično pričakovanje. Ljudem je sijalo z obraza zadovoljstvo, veselje, le neprijazno vreme je motilo njihovo razpoloženje. Bližala se jc šesta ura zvečer. Nebo se je začelo jasniti in kmalu je bilo popolnoma jasno. In zlato solnce je veselo pozdravljalo prihajajoče zmagovalce — Sokole. Na južnem kolodvoru so se zbrali regimenti, ne bataljoni, naprednega ljubljanskega občinstva, ki so željno pričakovali vrle sinove slovenskega naroda. Od južnega kolodvora, po Resljevi cesti in po vseh cestah in ulicah, kjer se je premikal sprevod, ki je spremljal zmagovalce, so stali tisoči in tisoči naprednega ljubljanskega občinstva. In ko je vlak zapia-kal ter se ustavil, so iz tisoč in tisoč grl zaorili »Na udari«- in »Živio«-klici v pozdrav zmagovalcem. Došle zmagovalce je a navdušenimi besedami pozdravila naša prvobo-riteljlea za pravica slovenskega aen-stva, predsednica utiaskeca telo tad nega društva« gospa Franja dr. Tavčarjeva ter jim izročila lipov venec. Zahvalil se ji je načelnik dr. M u r n i k. In ko so zmagovalci prišli na kolodvorski vrt, se jim je poklonilo Šest sokolskih zastav, zunaj na široki cesti so jih pa čakali njihovi bratje Sokoli v dolgih vrstah, pričakovala jih je Bela Ljubljana ter jih navdušeno, prisrčno pozdravljala. S solzami v očeh so stiskali prijatelji, znanci tem mladim junakom roke ter jih objemali, narodno ženstvo jih je obsipalo s cvetkami. In v senci vihrajočih zastav jih jc pozdravil v imenu »Sokolske zveze« starosta dr. Ivan O r a ž e n. V vznesenih besedah je proslavil zaslugo zmagovalcev, ki se niso strašili ne truda, ne stroškov, da so proslavili pred očmi Evrope mali slovenski narod. Ljubezen do naroda, do domovine je premagala vse težkoče ter jih dovedla do tako častnih, nepričakovanih uspehov. Zaiklical jim je v imenu napredne Bele Ljubljane, v imenu celega slovenskega naroda presrčni »Dobro nam došli!« Prevzet od gin jenja mu je odgovarjal dr. M u r n i k. Zahvaljeval se je za odličen in prisrčen pozdrav. Odšli so v tujino z nalogo, povišati čast in ugled slovenskega Sokola, slovenskega naroda, v borbi z velikimi narodi. Sprejem, ki ga je priredilo ljubljansko občinstvo, pa priča, da je slovenski narod zadovoljen z našimi uspehi. Zagotavljal je občinstvu, da jim to priznanje ni nič manj ljubo, nego ono priznanje na tujih tleh. In danes damo svečano obljubo, da nas to priznanje ne bo uspavalo v brez-delnost, temveč delovali bomo na to, da dosežemo ono višino, na kateri bomo zaklicali: prvi! Končno je zakli-cal beli, napredni Ljubljani, slovenskemu narodu, krepak: Na zdar! In iz tisoč in tisoč grl je zaoril klic: »Na zdar!« ter se razlegal- daleč naokoli. Zaigrala je godba ... Srca 6o vzdrhtela. Tekmovalci so zasedli vozove ter se počasi odpeljali proti mestu. Sledile so jim vihrajoče sokolske zastave in dolge vrste Sokolov, ki so prihiteli iz vseh delov kranjske dežele. Videli smo zastopnike sokolskih društev iz Zagorja, Novega mesta, Ribnice, Kočevja, Kamnika, Kranja, Tržiča, Vrhnike, Logatca itd. Korakal je med njimi tudi Član srbskega telovadnega društva »Dušan Silni«. Sprevod se je vil po Resljevi cesti čez jubilejski most, čez Mestni trg. Stari trg, Breg, Turjaški trg, WoI-iove ulic-?, Prešernove ulice v Narodni dom. Ceste so bile natlačene ljudstva, ki je navdušeno pozdravljalo vrle zmagovalce, z oken so jih nežne roke obsipale s cvetkami. Pred Narodnim domom jih je čakala zopet nepregledna množica, ki ni mogla ponehati z navdušenim pozdravljanjem naših vrlih zmagovalcev. Iz tisoč in tisoč grl so zaorili proti nebu mogočni glasovi vseslo-vanske himne: »Hej Slovani« in »Naprej, zastava Slave!« Občinstvo je bilo odkrito in srca so jim prekipevala od navdušenja Toda ti zmagovalci niso bili utrujeni od pota. Ne! Veselih obrazov so prišli v »Narodni dom« ter se začeli takoj pripravljati za nastop. Trajalo je le pičlo uro in naši krepki junaki so stali zopet na telovadišču. Z ono, le njim lastno preciznostjo, so pred zbranim mnogoštevilnim občinstvom izvajali vaje, s katerimi so si deloma priborili slavo in ugled v Turinu. Občinstvo jih je burno aklamiralo. In ko so končali, so vzdignili zmagoslavno tekmovalci svojega priljubljenega načemika dr. M u r n i k a ter ga na ramenih prinesli na telo-vadišče. Po telovadbi je bil v areni prijateljski sestanek. Ljudstva se je trlo, ki je pozdravljalo in pozdravljalo vrle junake. Pozdravil jih je v imenu »Sokolske zveze« dr. O r a ž e n, ki je opisal v svojem govoru položaj, v katerem se nahaja slovenski narod. Obdan je od sovragov, ki ga hočejo uničiti, tudi domače razmere so razdra-pane, žalostne. In ni čudno, da začne pri teh razmerah slovenska duša obupa vati. Ena organizacija pa je, ki daje upati v boljšo bodočnost. In to je sokolska organizacija, ki stoji kakor skala. Duh slovenski pozna samo ljubezen do naroda, ljubezen do domovine. Edini smoter Sokolstva je, povzdigniti ugled slovenskega naroda. In prišel je trenotek, ko piše vse evropsko časopisje o slovenskem narodu. Zahvaliti se imamo zato našim tekmovalcem, ki se niso bali ne truda, ne stroškov, da v borbi z velikimi narodi dostojno reprezentujejo mali slovenski narod. Ljubezen do naroda je premagala vse težkoče. Častno so zmagali! Ljubljana, ki je sicer socijalno tako razdrapana, je danes edina, ko pozdravlja svoje vrle junake. S ponosom, z veseljem je sprejel zmagovalce vee slovenski narod. Bela Ljubljana se veseli, da ima zopet v svoji sredi zmagovalce. Spominjal se je govornik v vznesenih besedah tistega moia, ki je duša vsega sokolskoga gibanja — načelnika dr. M u r n i k a. Končno je poživ- ljal goste, naj agitirajo in delajo z ljubeznijo za sokolsko idejo, da se razširi v zadnjo gorsko vasico, kajti v sokolski ideji je spas slovenskega naroda. Končal je svoj govor z besedami: »Tebi, brat Mnrnik, in Vain bratje zmagovalci, srčna hvala in sokolski Na zdar!« In zopet je zaori-lo po prostorni areni, godba je zaigrala »Naprej« ... Zahvaljeval se je d r. M n r n i k, zahvaljeval se je starosti, zahvaljeval beli Ljubljani za prisrčni pozdrav. Zmagovalci se zavedajo svojega uspeha, ki je postavil slovenski narod v telovadnem oziru v prve vrste svetovnih narodov. Nobeno zaničevanje, s katerim nas obsipljejo, jim ne Q)ore izruvati iz srca tega ponosa, te zavesti. V Turinu so Sokoli pokazali, da Slovenci ne zaslužijo tistega zaničevanja, ki so ga deležni vsak dan. Uspeh telovadcev v Turinu, je uspeh vsega slovenskega naroda* ki ima toliko telesne in moralne močd, da je v tako kratkem času tako napredoval ter prekosil druge velike narode. — Moralna in telesna moč je kapital, katerega je slovenski narod izročil Sokolstvu. In ta kapital mora dona-šati v rokah Sokolstva bogate obresti in jih že donaša. Ta kapital je prvi pege j, da naš narod more dosegati velike uspehe tudi na drugih poljih. Sokolstvo ima nalogo, da goji telesno moč in moralno silo, brez česar ni mogoče doseči višjih smotrov. Da Sokol zna gojiti te lastnosti, to je pokazala t urinska tekma. Z veseljem so se vrnili tekmovalci v belo Ljubljano, kateri naj velja pozdrav vseh pozdravov sokolski Na zdar! Temu navdušenemu, vznesenemu govoru je sledilo gromovito odobravanje. Dolgo so še sedeli tekmovalci v družbi 6vojih bratov in navdušenega občinstva. Včerajšnji dan bo zapisan z zlatimi črkami v zgodovini bele, napredne Ljubljane, v zgodovini slovenskega naroda. Take manifestacije še ni videla Ljubljana, toliko navdušenja še ni čutilo srce ljubljanskega prebivalstva. Ta manifestacija je pa tudi pokazala v jasni luči mišljenje ljubljanskega prebivalstva. Poskrili so se vsi oni obrekovalci bele Ljubljane, nastopila je pa napredna slovenska Ljubljana To niso bili bataljoni, to so bili regimenti, ki jamčijo Ljubljani boljšo bodočnost. Marsikateri, ki je do včeraj dvomil nad bodočnostjo Ljubljane, je danes prepričan, da je Ljubljana sezidana na skali, katere ne podre ne domači črni so-vrag, ne plena željni tujec. Dokler bo Sokol tako ponosno, tako zmagovito krožil nad belo Ljubljano, je Ljubljana nepremagljiva. In v interesu vsv,-ga slovenskega naroda je želeti, da sokolska ideja prodre v vse sloje, v vse dele slovenskega naroda. Kadar se bo to zgodilo, bo napočil za slovenski narod dan vstajenja. Dnevne vesti. + Dr. Šusteršie in Ante Starce-vić. V splitski »Slobodi« čitamo: »Duh Starce vica in Šusteršiča se lepo zlagata v volilnem proglasu stranke prava, katere poslanci so v duhu utemeljitelja stranke prava Ante Starčevića gojili in negovali z največjo ljubeznijo edinstvo misli, teženj in delovanja z brati Slovenci. Težko da je bila kdaj misel in težnia Ante Starčevića bolj protanirana, kakor v tem volilnem oklicu. Starčo-vič, ki je sovražil vse, kar je robsko, zasukano, odvisno in klerikalno, mora ^ sedanjim pravašem služiti kot pokrivalo za njihov zakon z najslabšim delom Slovencev, katerih glavna obi-ležja so: klečeplastvo, zasukano-: odvisnost in klerikalizem. Toda Star-eevic je mrtev in ne more dezavuirati te usurpatorje in falsit'ikatorje ujegovih misli in naukov, ki jih sedaj predstavljajo Šusteršič in njegovi pristaši v Dalmaciji, ki za ministrski portfelj prodajajo svojemu gospodarju celo Starčevičev duh. Igra usode je nepreračunljiva in slučaj j« hotel, da morajo baš tisti, ki se ne priznavajo za Starčevieeve učence, nastopati v obrambo njegovih svobodomiselnih idej proti onim, ki hočejo vojevati v njegovem duhu, a pod vodstvom dr. Šusteršiča. Ako se bosta kdaj sestala duh Starčevičev in Šusteršičev, bo med njima brez dvoma prišlo do spopada, ker ni mogoče, da bi duh starega oprostil Šnster-šiou, da se je drznil primerjati se njemu in propovedovati njihovo edinstvo misli, teženj in delovanja. Starčevič in Šusteršič predstavljata prošlost in sedanjost, duha svobode in duha klerikalizma. Ona se medsebojno izključujeta, a se nahajat* skupaj na volilnem oklicu stranke prava pač samo zato, ker je njen utemeljitelj — mrtev, a duh ne more niti govoriti niti šibati.« + Poslanec Biankini o klerikalnih nadah. Zadrški »Narodni Ust«, katerega urednik je poslan«" Biankini, piše: »Slovenec«, organ dr. Šosteršiča, je priobčil članek o politični situaciji v Dalmaciji. Po navad- nih frazah, pobranih po naših pravaških listih, kulminira Članek t tem: da je dr. Šusteršič s svojo stranko — edini faktor med Jugoslovani!! Toda organ tega »edinega faktorja« si ne dela iluzij glede položaja v Dalmaciji, marveč završuje z rezignacijo: naj izpadejo volitve tako ali drugače — pravi »Slovenec« — l>odočnost je pravaštva, ako bo orga-iiizovano. — Slabo tolažilo! Kakor bodo sedaj razbiti načrti dr. Suster-šiča, tako bo tudi v bodoče in dr. Šu-steršiČ ne bo imel drugega tolažila, kakor da še vnaprej ostane faktor » Slovenca«. + Vzoren klerikalni profesor, V »Jutru« čitamo prav lepe stvari o profesorju Gorjancu na I. državni gimnaziji. Vzorni vzgojevatelj mladine je dijakom, do katerih gojih po-f^bne simpatije, pomagal pri šolskih nalogah, nekemu sedmoŠolcu pa je celo dal na razpolago že napisano šolsko nalogo. Proti vzornemu profesorju je baje že uvedena disciplinarna preiskava. Stvar bomo zasledovali in o nji poročali. + Socijalni demokratje v Ljubljani prirede v nedeljo v Mestnem domu shod, na katerem bo govoril Etbin Kristan o državnozborskih volitvah in o klerikalizmu, s posebnim ozirom na to, da nastopa klerikalna stranka z nezaslišano predrznostjo in da njeni govorniki žugajo, pridigajo terorizem in nasilje in groze z očitno brutalnostjo. -f Obrtnike, ki ne trobijo v klerikalni rog, napada »Slovenec« pri vsaki priliki. Te dni si je privoščil gg. Babnika in Bernota samo zato, ker sta kot naprednjaka nevede zašla v klerikalno gostilno pri Flegar-ju ter nista ostala dolžna odgovora ua klerikalna izzivanja. Seveda se imenovana obrtnika kaj malo menita za »Slovenčeve« napade, ker vesta prav dobro, da jim ti »krščanski« napadi čisto nič več r.e morejo škodovati. Poštenega obrtnika hvali delo samo in neosnovani, zlobni napadi na takšnega obrtnika so v očeh razsodnega občinstva samo reklama in priporočilo. Če torej hoče škofovo glasilo delati reklamo za take obrtnike, naj jih le napada. Kar pa se tiče gostilne Flegarjeve, gotovo na-prednjaki vanjo ne bodo silili. Ako pa hočejo klerikalci preprečiti, da tudi nevede ne bo nikoli nobeden naprednjak prestopil praga one krčme, naj napravijo na hišo napis, da se v tej gostilni ne trpe naprednjaki. + Dr. Pogorelec? Prejeli smo: Včeraj me vpraša neki kmetic iz okolice, da-li vem, kje stanuje zdravnik dr. Pogorelec? Ker precej dobro poznam vse zdravnike v Ljubljani, sem pri prostem u okoličanu kar naravnost povedal, da zdravnik tega imena ne stanuje v Ljubljani. Mislil sem si pač precej, da je neki hudo-musnež kmeta poslal k dr. V. Orego-riču. Sedaj mi je bilo vse jasno! + Grozdje je — kislo! »Slovenec« štev. 113, dne 17. t. m. priznava sicer prav očitno že drugi poraz svoje stranke pri volitvah — a se tolaži s tem, da bode v bodočnosti stvar vedno ugodnejša — seveda za napredno stranko, ut figura docet! Kako je že rekla lisica, ko ni mogla doseči sladkega grozda 1 »Saj je tako še i>rekislo!« — Fiat! + Politično društvo »Enakopravnost« v Idriji sklicuje na nedeljo, dne 21. t. m. dva volilna shoda za narodno-naprednega kandidata g. Ivana Sicherla, posestnika v Logatcu, in sicer enega dopoldne v Cerknici, drugega popoldne v Planini. Na obeh shodih govorita med drugimi gg. deželna poslanca Reisner iz Ljubljane in Gangl iz Idrije. Somišljeniki, udeležite se teh shodov v najobil-nrjšem številu! — Brzojavka iz Prezida. V sredo smo priobčili brzojavko iz Prezida, nanašajočo se na torkovo nadomestno deželnozborako volitev. Pod brzojavko je podpis »Ribar«. Podpis bi se moral glasiti: Ivan Hribar. — Iz Gradca smo sprejeli to-le brzojavko: Vrlemu poslancu Jožefu Reisnerju čestitajo k slavni zmagi nad ponemčevalci Ljubljane njegovi nekdanji osmošolci novomeški iz leta 1905/6 — Leveč, Schober, H r o v a t. — Kavarnarji, bodite oprezni. Kakor čujemo, je sklical za danes zvečer kavarnar v kazini Damisch sestanek vseh ljubljanskih kavar-narjev. Svarimo ljubljanske kavar-♦larje, naj se ne dajo komandirati od moža, ki jih pozna samo pri gotovih prilikah, a sicer se prav nič ne briga za stanovske interese. — Umrl je v deželni bolnišnici bivši ljubljanski trgovec, sedaj trgovski zastopnik gosp. Josip Viš-nar. — P. v m.! Umrl je v Zgar. Šiški pri Ljubljani kovaški mojster gosp. Lovro oetina, star šele 29 let. — P. v miru! Najdeno truplo utopljenca, Pod jezom papirnice v Dolu so potegnili iz vode mrtvo truplo nekega nepoznanega delavca. Truplo je 180 cm dolgo in ima rjave lase in brado. Rane ali kake poškodbe ni videti na truplu. Sodi se, da je to bržkone isti nepomnani delavec, ki je padel dne 9 maja na Ambroževem trgu v Ljubljanico in ga še dosedaj niso mogM najti. Neprevidno kadeaje ▼ postelji. 281etni krojač Franc Smoli* is Preske je prišel dne 11. maja precej vinjen pozno zvečer domov. Prodno je zaspal, si je prižgal v postelji cigareto. Goreči ostanek je vrgel bržkone že v polspanju na kup obleke, ki je začela tleti. Ko so začutili po hiši hud smrad, ki je prihajal iz Smoliče-ve sobe, so udrli vanjo in našli Smoli ča v gostem dimu zadušenega na postelji. Sejem za svinje v Kamniku. Županstvo v Kamniku nam javlja: V torek, dne 23. maja se vrši zopet prodaja svinj na velikem sejmišču v Kamniku. Zdravilišče Toplice na Dolenjskem. Dopis v »Slovenskem Narodu« z dne 16. maja z ozirom na razmere v dolenjskih Toplicah, osobito zdraviliške restavracije ne odgovarja povsem resnici. Kajti razmere v kopa liški restavraciji so se za oskrbništva sedanjega oskrbnika Jančarja temeljito izpremenile. Tudi časi, ko je bil Človek žaljen na slovenski narodnosti v tej restavraciji so minuli. Vsak gost je postrežen v jeziku, v katerem zahteva. Tudi se vsak gost v kopališču vpiše na vpisalno desko v jeziku, v katerem se sam vpiše na tujski list. Ravno v tem ožini se Slovenci zelo radi pregreše, ker se vpisujejo nemško, mesto slovensko. Seveda v takem slučaju ne more oskrbništvo nič zato, če se slovenski gostje sami nočejo posluževati svojega materinega jezika. Tudi napisi po restavraciji in kopališču, ki so bili dosedaj samo-nemški, dobe še slovenski napis. Silna nevihta s točo. Včeraj popoldne je toča po biLa vse lepe poljske pridelke med Krškam in Rajhenbur-gom. Tudi vinogradi so hudo prizadeti. Nekatere pridelke bo treba kar pokositi, njive pa preorati in nanovo obdelati. Toča je bila drobna, toda suha in gosta. Dve uri pozneje je bilo toče na polju še za dva prsta na debelo. Škoda je vsled lepe letine še večja in občutnejša. Gledališke predstave bo v raznih krajih na Slovenskem prirejal ravnatelj potujočega bosanskega gledališča iz Sarajeva gosp. Milivoj Stoj-kovic s svojo družbo. Avijatik Merčep v Zagrebu, bivši tovariš ponesrečenega Rusjana, je izdelal nov letalni stroj. Dolg je 9 metrov in širok 2 in pol. Motor ima 50 konjskih sil. Merčep upa, da doseže s tem novim strojem hitrost 70 km na uro. Preselitve v Ljubljani. V zadnjem preselitvenem roku se je v Ljubljani preselilo 456 strank, oziroma družin, ki so štele približno 1800 oseb. Izselilo se je iz našega mesta 14 družin, ker jih je poklic zval drugam, priselilo pa se je 19 strank, oziroma družin; med temi je tudi nekaj vpokojencev, ki hočejo* v Ljubljani preživeti zasluženi pokoj. — Pri preseljevanju je precej dež nagajal. Nezgod ni bilo. Včerajšnja predstava v cirkusu Schmidt je nudila občinstvu, ki je napolnilo vse prostore, obilo zanimivega, zabave in smeha. Spored se v celotnem sicer še ni izpremenil, vendar je režiser napravil uprav mične izpremembe v podrobnostih. Tako se je izkazala mična jahalka Moebius včeraj tudi kot dobra telovadka na trapecu. — Otroci Charlesovi so se s svojim prikupnim nastopom in dobrim izvajanjem telovadnih točk jako prikupili občinstvu. Veliko smeha je povzročil tudi dresirani osel. Jahalne točke je izborno dovršila kakor običajno ljubka žokejka gdč. Anny. Omeniti treba še izborne telovadce 3 leteče zvezde in jatko zabavne kuplete in nastope klovnov Charlov. Vobče so bili vsi igralci pridni. Danes ob 8. zvečer se vrši jourfixna predstava s primerno izpremenjenim sporedom. »Locusta« Neronova pripravljal-ka strupa — igra se v kinematografu »Ideal« je pripravila po naročilu cesarja strupeno vino, katero je poslal svojemu popoibratu Britaniku, ki ga je hotel s pomočjo strupa spraviti ob prestol. Vrč je nesla Britaniku krasna sužnja iz Kia, katero mu je cesar tudi daroval. Sužnjo srečajo na potu mladi bogati rimski razuzdanci, med katerimi se je nahajal tudi Locustin sin Antonio. Vlekli so jo v razkošne prostore, kjer so uganjali pri pijancih in ženskah divje bakanalije. Ker se je sužnja Antoniju upirala, pokleknil je ta k njej, vzel vrč in pil, proseč jo ljubezni na zdravje Bakhu. Komaj je izpil čašo, se je začel tresti in v par trenutkih je bil mrtev. Nesli so ga materi, ki je spoznala, da je sin umrl za njenim strupom. Žalost jo je tako ganila, da se je nprla Neronn in mu odrekla vsako nadaljno pomoč pri njegovih zlodejstvih. — Igra je jako lepo inscenirana in Jmaia glavne vloge najboljši gledališki igralci. Elektro - Btoakop Baehmaierja se je pomaknil nekoliko nižje v Lat-termanovem drevoredu in otvoril zopet redne kinematografske predsta- ve. Na bogatem sporedu se kažejo jako rasne slike, ki jih bo gotovo občinstvo z zanimanjem zasledovalo. Med temi naj omenim otočja v Atlantskem oceanu, starogrška drama »Orožarjeva hči«, jako zabavne arabske čarovnije, tajni policist in druge. — Zvečer doda sa mladino nedostopno sliko Neronova pripravljalka strupa. — Danes, v petek, pa ima ob 8. in pol 10. predstavi samo za odrasle z izvirnimi pariškimi slikami. »Slovenske Filharmonije« odde lek konoertira jutri v restavraciji »Pri novem svetu« (A. Gorše) na Ma rija Terezije cesti št. 27. Začetek ob 8. zvečer. Vstop prost. Današnji list ima prilogo »Bona-čev vozni red«. Društveno naznanila. Posnemanja vredno! »Narodna čitalnica v Ljubljani« je začela z današnjim dnem zbirati v nabiralnik za »sokolski tekmovalni sklad« med svojimi Člani. Nekateri gg. so se obvezali tedensko prispevati v ta namen, drugi zopet bodo dajali po odstotkih od dobička pri igrah vsaki dan itd. Ako bi prispevala vsaka slovenska čitalnica aH bralno društvo le 25 do 50 K — potem se bode naš zmagujoči »Sokol« tudi pri vseh bodočih svetovnih tekmah pokazal globoko hvaležnega sina svojega malega, a čilega in jedrnatega slovenskega naroda! Ako daruješ za »Sokola«, daroval si za dobro in priporočila vredno stvar! »Dramatično društvo« v Ljubljani daje svojim čč. gg. članom na znanje, da se po pravilih predpisani in za konec aprila t. 1. naznanjeni občni zbor preloži na poznejši čas, ker se o točki c § 47 društvenih pravil pri obstoječih razmerah ne more razpravljati. Dan zbora se bode naznanil po listih 14 dni naprej. Ljubljanski diletanti prirede dne 20. maja v areni »Narodnega doma« predstavo igre »Deseti brat«. Telovadno društvo »Sokola v Radovljici priredi v soboto, dne 20. raajnika v dvorani brata R. Kunste-Ija ob prijaznem sodelovanju »Koncertno dramatič. odseka Sokol L« iz Ljubljane sokolski večer. Delavsko bralno društvo v Idriji priredi n praznik Vnebohoda pes-izlet v »Koševnik« ob pol 1. popoldne, kjer bode petje in ples. V slučaju slabega vremena se preloži izlet na nedoločen čas. Prosveta. Od borova seja »Matice Slovenske«, dne 15. maja. Matica je bila zastopana na skupščini »Matice Hrv.«, na akademiji Pis. podp. društva, pri pogrebu Groharjevem. — Prof. Ple-teršniku se je izročila častna diploma. — V svrho nabiranja krajepis-nega gradiva je prof. Pleteršnik eks-cerpiral uradne mape finančne direkcije. Prve poizkusne liste »Slov. zemljevida« dobimo v par tednih. — Gradivo za tehniški slovar se dalje ureja v okviru poedinih črk. — Literarni abecedar za »Jugoslov. Enciklopedijo je natisnjen, realistični poj-de kmalu v tisk; slov. načrt za pravo bo skoro sestavljen; načrt za glasbo je poslan v Zagreb. — Letošnje gospodarsko stanje Matice je sedaj približilo tako, kakor je bilo lani ob tem času; plačalo je doslej članarino le okroglo 900 članov. — Za načelnika Knjižnega odseka je izvoljen društveni predsednik. — Odklonijo se p ve vod i nekaterih Shakespcarjevih dram. Drama »Trdi koraki« se da v nadaljno recenzijo. Določi se v detajlih vsebina publikacij za 1911. Z letošnjim snopičem »Nar. pesmi«, ki bo obsegal kakih 16 tiskanih pol, se konča III. zvezek tega dela; nato pridejo »Dodatki« (varijante), kakih 20 tiskanih pol, nadalje ponarodnele pesmi, 15—20 pol ter obširni indeksi. Za pesmimi pridejo »Pravljice«, ki jih utegne biti 70 tiskanih pol. — V Zabavno knjižnico se sprejmejo tudi : rajši dobri spisi. Sprejme se nadalje predlog: Ako Matica na častne nagrade ne prejme konkurenčnih spisov, sme, ko so že izšle publikacije dotičnoga leta, nagraditi katerikoli spis, ki je absolutno dober in relativno najboljši. — V »Spominih in jubilejih« izide tudi spis dr. Potočnika o **' Apihu. — Na znanje se vzame poročilo načelnietva o obetan i h beletri-stičnih in znanstvenih spisih (Meško, dr. Lenard, dr. 2igon, prof. Strekelj). — »Štajerska« kot nadaljuj del »Slovenske zemlje« se preloži za eno leto, ker hoče g. pisatelj izrabiti zlasti še statistične rezultate zadnjega ljudskega štetja itd. — Manje »Umetniškega Kola« ee za sedaj opusti iz finančnih razlogov in pa, ker nekateri umetniki baje sami niso zavzeti za tako publikacijo »Matice Slov.« Književni proglas »Matice Slo. mmakmi. L. 1913. iadasta »Matic« Slovenska« in »Matica Hrvatska« skupno Ttln 1 amahu krnjaga. V mnialu medae-bojnsga dogovora bosta obe nagradili originalni slov. epie osiroma spite, ki midajo ▼ taj pobMkaerji, m eieer v razmerju ste vi k svojih članov; t. 3e., »Matica Sforenska« plača za pol o svoj običajni honorar, a »Matica Hrvatska« deda še dve tretjini tega honorarja, tako da slovenski pisatelj prejme za pol o 100 K. Želeti je, da bi v tej publikaciji mogli izdati kaj zares dobrega. _ Razgled po Jtenanjkem sveta. — Boritelj za pravico in resnico preganjan! Ime dr. Hinka Hinkovica je znano vsemu svetu. Dr. Hinko-vič* je bil glavni zagovornik obtoženih Srbov v znanem zagrebškem »ve-leizdajniškem« procesu in njemu gre v prvi vrsti zasluga, da se za triin-petdesetorico obtožencev niso postavila vešala, ki so jih zanje že pripravljali razni Nastiči in Akurtiji. Znano je, da je bil »veleizdajniški« proces aboliran, s čemer pa se po nedolžnem osum ni cenim obtožencem ni dalo nobeno zadoščenje. Ker pa je bil dr. Hinkovič prepričan o popolni nedolžnosti svojih klientov, je tudi po aboliciji nadaljeval započeto borbo ter storil vse, da spravi na dan resnico ter prijKunore do zmage pravici. To pa gotovim osebam na Hrvaškem, k i so se nesmrtno blamirali v imenovanem procesu ter obenem s svojim postopanjem osramotili Hrvaško pred vsem kulturnim svetom, ni bilo po volji. Zato wSo se skušali dr. Hin-koviču osvetiti ter obenem preprečiti, da bi se še nadalje boril za pravico in resnico. Kakor smo že zabeležili, je državno pravdništvo obtožilo dr. Hinkoviča radi raznih časnikarskih člankov, nanašajočih se na »ve-leizdajniški" proces, hudodelstva obrekovanja in »čuvanja proti vladnim organom. Obtožba je postala že pravomoćna in obravnava preti dr. Hinkoviću se vrši že 26. t. m. Za branitelje in zagovornike se je prijavilo za dr. Hinkoviča 40 njegovih stanovskih tovarišev. In da je mera krivice polna, je sodišče sedaj dr. Hinkoviča še suspendiralo, češ da je pravomoč-DC obtožen hudodelstva obrekovanja. Tako se postopa proti boriteljem za pravico in resnico na Hrvaškem, do-čim smejo razni Nastiči svobodno opravljati svoje sramotne posle! Nesrečna Hrvaška! Dr. Hinkoviča bo za čas njegove suspenzije nadome-stoval odvetnik dr. Srgjan Budisav ljević. — Madžarska umetniška razstava v Osjeku. Po poročilih iz Os jeka nameravajo tam prirediti madžarsko umetniško razstavo pod imenom »Nemzeti szalon«. Ker zavzema osje-ški list »Narodna Obrana« v zadnjem času Madžarom izredno prijazno stališče, so se prireditelji razstave obrnili na uredništvo tega lista s prošnjo, naj bi podpiralo to podjetje. Toda »Narodna Obrana« je vkljub svojemu madžarofilstvu prošnjo odbila, sklieevaje se na to, da podjetja ne more podpirati za to, ker je ogrska vlada prepovedala hrvaškim igralcem dajati predstave po nekaterih hrvaških krajih na Ogrskem. — Razstava »Bolgarska žena« v Pragi se v kratkem otvori. Te dni dospo v Prago prve poaljatve iz Sofije. V Prago ste odpotovali gospa dr. Daneva, soproga voditelja bolgarske progresivne stranke, in gospa Hodžejeva, da pomagata urediti izložbo. Na dan otvoritve razstave bo pripeljal poseben vlak bolgarske goste iz Sofije v Prago. Razstavo je obljubil posetiti tudi naučni minister S. S. Robcev. Razne stvari. * Zidarji stavkajo v Meranu. Zahtevajo deveturno delo in pribolj-oek na plači po 2 vin. na uro. Podjetniki so se tem zahtevam odločno uprli. ♦ Radi ljubosumnosti je ustrelil pomorski časnik Polz v Kilu 221etno gostilničarko Weisbacher in takoj na to še samega sebe. — Oba sta obležala na mestu mrtva. * Nevarno izseljevanje na Ogrskem. V okraju Nagy - Myhaly so poklicali k naboru 1300 mladeničev. Od teh jih je prišlo samo 300, vsi ostali pa so se izselili pred naborom v Ameriko. ♦ Tako se godi iurnalistom. Triletni sin (k svoji materi): »Povej mi, mama, kdo je tisti mož, ki je včasih ob velikih praznikih pri nas in me pretepa T« Mati (soproga žurnal is ta): »To je tvoj oče!« • Med otroci. Štiriletni dečko J. Bittman se je igral s šestletno Valerijo, hčerko dninarja Kubičke na Dunaju. V šali je pograbil očetovo puško, nameril na deklico in ustrelil. Zadel jo je v desni bok in jo tenko ranil. Odpeljali so jo v bolnico, vendar je malo upanja, da bi okrevala. * Mednarodno aabljaako tekma so otvorili včeraj na Dunaju pod protektoratom nadvojvode Leopolda* — Priglasilo se je k tej velezanimivi borbi ve* odličnih aabljačev is Avstrije, Francije, Belgije in Italije. — Borba se zaključi dne 23. maja. Zaključka ae udeleži baje tudi Telefonska In brzojavna porotno. K ljubljanski deaeiaaabaiakl voHtvi. Sarajevo, 19. maja. Čestitamo k zmagi slovenskih naprednjake*! Nw zdar! Sarajevski Slovenci. Toča v rajbettbtrrški ofcoaVi. Rajbenburg, 19. maja. Včeraj jo toča grozovito pobila v naši okolici. Deželni poslanec dr. K u k o y e c je nemudoma napravil vlogo na okrajno glavarstvo in namestnijo, da se Ikoda takoj ceni. On sam se je tudi takoj napotil na lice mesta in si je škodo osebno ogledal. Vlom pri guvernerju in na magistratu na Reki. Reka, 19. maja. V torek so se neznanci ponoči .vtihotapili y guver-nersko palačo ter vlomili v pisalne mize guvernerja grofa Wickenbur-ga, ministerskega svetnika Kankow-skega, svetnika Vilanvija in uradnika Lenca. Da to ni bil navaden vlom, dokazuje dejstvo, da so »tatovi« pustili na miru v guvernerjevi pisalni mizi se nahajajoče vrednostne papirje v znesku 20.000 K. V noči od srede na četrtek pa je bil izvršen vlom na magistratu. Tudi tu so neznanci vdrli v pisalne mize magistratnega ravnatelja Dardija in magistratnega tajnika dr. Antonija. »Tatovi« &o prebrskali vse uradne listine ter se odstranili, ne da bi kaj vzeli sabo. — Splošno se sodi, da so »tatovi« stikali za spisi o pravkar končanih občinskih volitvah, ki niso izpadle tako. kakor so pričakovali Zanellini kandidati. Ni izključeno, da so »tatovi« imeli namen, uničiti volilni akt, da bi s tem povzročili nove volitve. Načrt se jim ni posrečil, ker je guverner sam knel volilni akt zaklenjen v wertheimski blagajni. Darilo Rusije Crni gori. Cetinje, 19. maja. Rusija je darovala črnogorski vladi vse potrebne sanitetne priprave za društvo »Rdeči križ«. Podarjene stvari je pripeljal v Bar poseben ruski parnik, na katerem je bilo tudi 150 konj za črnogorsko artilerijo. Crnogorska poslaništva. Cetinje, 19. maja. Črnogorska vlada je sklenila, da na jesen osnuje svoja poslaništva v Belgradu, Petro-gradu in na Dunaju. Radi profesorja Masarvka odpuščen iz službe. Beigrad, 19. maja. Poljedelsko ministrstvo je odpustilo iz shižbe uradnika Krsta Cicvariča. Cievarič je napisal v »Tribuni« članek, v katerem je cinično napadel profesorja dr. Masarvka, očitajoč mu, da se je zavzemal za Srbe v zagrebškem »ve-leizdajniškem« procesu zgolj v osebno reklamno svrho. Splošno se sodi, da je bil Cicvarič odpuščen y prvi vrsti radi tega članka. Vstaja v Albaniji. Skader, 19. maja. Pri Kopavni k u so Turki vjeli dva albanska ogie-duha. Eden izmed njih je italijanska prostovoljec, drugi pa ugleden voditelj albanski iz plemena Malisorov. Ogleduha so na povelje Turgut paše pripeljali v Skader. Bar, 19. maja. Osem turških bataljonov je zavzelo utrjene albanske pozicije pri Koplinu. Pri Selcu je trajal boj več dni. Kljub junaškemu odporu so se vstaši morali umakniti pred petkratno turško premočjo. Albanci so imeli silne izgube, največ W v vsi ti kampanji. Podgoriea, 19. maja. Turško poslaništvo je dalo napraviti letake, y katerih se obljublja Albancem popolna amnestija, ako odlože orožje. Meri tukajšnjimi Arnavti je razdeljeval te letake sam kavaz turškega posla ništva na Cetinju. Plakate enake vse bine je dala na vseh yogalih nabiti črnogorska vlada. Darila. Za »Sokolski tekmovalni sklad« je daroval g. ravnatelj banke >Slavi-je« in predsednik »ljubljanske kreditne banke« Ivan Hribar 50 K. Naj bi plemeniti darovatelj našel mnogo požrtvovalnih posnemovalcev! Nadalje so darovali: »Ljubljanska kreditna banka«, tu 100 K, Lavo slav Schwentner, trgovec tu 20 K in L Avsenik, gostilničar v Begunjah pri Lescah 2 K. Skupaj 172 K. Iskren Na zdar zglednim darovalcem. Izdajatelj in odgovora! urednik* Dne 19. maja 1911. T a p a« I n. Plenica za maj 1911 .. za 50 kg IMS » » oktober 1911 . za 50 kg 1H0 M n maj Itll..... za 90 kg 9*6 Koruza za mejnik 1911 . . za 50 kg g« Konma m joti 1910 ... za 30 kg 6*0 Oves za oktober 1911 za 50 kg 7*73 Kf oktlv. sss-ahiJoamlA.lJl*^ssft. ■nMftJEiMi m E Čas TSJa Stanje ■etra t mai rs — Vetrovi Nebo 18. » 2.pop. 9.zv. 727-7 725*4 12*7 12*3 sr. svzh. si. szah. dež del.oblač. 19. 7.*J. 724 6 12 5 si. svzh dež Stednia včerajšnja temperatura 12*7#-norm. 14*4'. Padavina v 24 urah 14-7 mm. Ravnateljstvo trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani javita tužno vest, da je njegov redni član, gospod Josip Višnar trgovski zastopnik danes ponoči previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v soboto, 20. t. m. ob 5. uri popohidne iz dež. bolnišnice na pokopališče pri Sv. Križu. Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin. Ljubljana, dne IS. maja 1911. T učinim srcem javljamo,