(g©H^™©IESGLAS iti J1 re v ii- :a, aa ci- ga na jo, g» so 08< ve, ajo # v da a« ne av- I a* no- še jc »re* iko od- £XLVIII - št. 81 - CENA 105 SIT Kranj, petek, 13. oktobra 1995 ♦»jj.j«*. TTV, A^IDEOj III- FI C £ INf' I'E R. li COMING KRANJ MIRKA VAONOVA 7, (PRI TURBO SCHUH) ijffllM'Ji GRuriDiG Panasonic sony Conoorcfa Pokojninsko zovorovolnica d.d. Poračun je razdvojil občinski svet Preddvorskemu županu so odvzeli pristojnosti ^ občinskem svetu Preddvor, kjer doslej ni bilo političnih nasprotij, so se ob sprejemanju proračuna razdelili na "naše" in "vaše". j^eddvor, 10. oktobra - Spotaknili so Na seji občinskega sveta je bilo to vprašanje docela spolitizirano, je na novinarski konferenci, ki jo je sklical te dni, dejal preddvorski župan Miran Zadnikar. S preglasovanjem so svetniki, predstavniki LDS, ZLSD in SKD, dosegli, da se županu odvzamejo pristojnosti Spotaknili so * °b sredstvih za krajevne skupnosti, .katerimi je doslej razpolagal župan ?s katerimi je bilo to leto opravljenih ,e precej vzdrževalnih del. Toda v jBJevnih skupnostih želijo z denar-Jem za te namene gospodariti sami. glede gospodarjenja s sredstvi krajevnih skupnosti. Župan je zdaj v zadregi, ko ga občani sprašujejo o usodi nekaterih začetih del v krajevnih skupnostih. Več o razprtijah, ki jim župan in predsednik občinskega sveta pripisujeta politično ozadje, na strani 4. • D.Z.Žlebu* Gorenjska^ Banka Banka t* posluhom VIŠJE OBRESTI ZA VEZANE VLOGE Vlada sprejela predlog proračuna za prihodnje leto Dogovorjenih 570 milijard Zagotovljen je denar za splošni otroški dodatek, za pomoč izvoznikom in za izgube pokojninske in invalidske blagajne. Ljubljana, 13. oktobra - Očitno nobena od vladnih strank ni želela resnejše koalicijske krize, zato je bil dosežen dogovor, sicer po dolgih usklajevanjih, o predlogu državnega proračuna za prihodnje leto. Odhodki bodo znašali 570 milijard, prihodki pa 11 milijard več. Z njimi naj bi pokrili predvsem izgubo v pokojninskem zavarovanju. Predlog proračuna je šel v državni zbor, kjer naj bi ga obravnavali dobra dva meseca, januarja pa naj bi ga, če ne bo zapletov, sprejeli. Utegne se ponoviti zgodba letošnjega proračuna, ko so poslanci vladajoče koalicije zavračali večino dopolnil in sprejeli tak proračun, za kakršnega so se predhodno dogovorili. Prispevne stopnje za gospodarstvo bodo nižje za pol odstotka, maja prihodnje leto pa naj bi začel veljati univerzalni otroški dodatek. • J.K. ti M in*0' b «■! sa] nek len ti tr»J' ob* et« e t prt* K 4 ^ragedija na Begunjski 6 v Kranju y igri ustrelil sestrico t°rek, nekaj pred drugo uro popoldne, je dvanajstletni se«e^ 7 °četovo službeno pištolo ustrelil tri leta mlajšo ^'ico. Deklica je med zdravniško pomočjo umrla. STRAN 40 Svet mestne občine Kranj o pomoči odvečnim delavcem Planike STRAN 4 Od 590 "presežkov" jih bo 210 v Kranju Predsednik sveta mestne občine Kranj Branko Grims (Socialdemokratska stranka) je napravil precej neobičajno, a upravičeno potezo; na dnevni red sredine seje sveta je uvrstil vprašanje prekinitve poslovnega sodelovanja med nemškim Adidasom in kranjsko Planiko, zaradi česar naj bi trajno izgubilo delo 590 delavcev tega slovenskega čevljarskega giganta, po napovedih sindikata Neodvisnost pa celo več kot tisoč. Kakšne bodo posledice izgube partnerja in kako občina lahko omili socialne stiske napovedanega vala brezposelnih Kranjčanov - to sta bili osnovni vprašanji, na katera so svetniki iskali odgovor. Z županom Grosom vred so ugotovili, da so možnosti občine zelo piškave. • H. J. Gorenjski glas na obisku - v Srednjem vrhu Gorenjski glas začenja z novo akcijo: vsako soboto bo v enem izmed gorenjskih krajev novinarska ekipa Gorenjskega glasa. Vsi, ki v kraju, kjer vas bo obiskal novinar, prebivate, imate možnost in priložnost, da poveste vse, kar vas teži: predstavite svoj kraj, njegove probleme in zanimivosti. V naslednji številki Gorenjskega glasa bo o kraju, kjer bo na obisku novinar, objavljena reportaža. Jutri, v soboto, 14. oktobra, se bo novinarska ekipa Gorenjskega glasa od 9. do 11. ure mudila v Srednjem vrhu nad Gozd Martuljkom. Vabimo vse prebivalce Srednjega vrha, da nas od 9. do 11. ure obiščejo v Penzionu Glava na Srednjem vrhu. Z nami bo tudi kranjskogorski župan Jože Kotnik, ki ga boste lahko povprašali o vseh problemih, ki vas težijo... Pričakujemo vas! Prav vsakomur, ki se nam bo jutri med 9. in 11. uro pridružil na pogovoru v Penzionu Glava ogjasil, smo pripravili presenečenje: dvojno darilo za vse, ki se boste jutri dopoldan na Srednjem vrhu naročili na Gorenjski glas; žrebanje nagradnih kuponov z Glasovih čepic; priložnostno darilo za vse, ki boste imeli s seboj današnji Gorenjski glas; brezplačni mali oglas do 20 besed, če ga boste oddali med našim obiskom na Srednjem vrhu; in še marsikaj.... Kajti Gorenjski glas je vec kot časopis! Prihodnjo soboto, 21. oktobra, med 16. in 18. uro bo Gorenjski glas na obisku v Sovodnju. m" ico, p PROGRAMI KRANJ - Labore, Ljubljanska c 21, tel 22 33 73 D»grta< Logic fDflnus ^° ni Si s; P' •»tstv, N> < Na anCe li Hi ta (Mi^lMOTI GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informalivni poltednik s poudarkom na i Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žlcbir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lemunrmije; remijem vuu«, / ruiugnuija; uumu auu* * r npm.» «.« Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TCR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telefax: 064/Z* ^. t Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in pO Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni dav stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 105,00 SIT Nove občine in novi davki V občinah ne razmišljajo o novih davkih Gorenjski župani zatrjujejo, da novih davkov v občinah ne bo, saj jih je že tako ali tako preveč. Na Bledu bo °bčinski proračun bogatejši zaradi prostovoljnega prispevka zasebnikov, marsikje pa bodo na neki način obdavčili novograditelje - s prispevkom za minula komunalna vlaganja. Kaj se pravi - obdavčiti? Neki finančni minister je nekoč hudomušno dejal: obdavčiti se pravi oskubiti 8°s, ne da bi se ta zavedala, da je izgubila perje! Ni državljana na tem svetu, ki ne bi godrnjal nad aavki. Država po mnenju državljanov povsod P°bere preveč in naša ni prav nobena izjema. : Ko smo z novo lokalno samoupravo izvolili *uPane, je bilo kmalu jasno, da bo v občinah za Se potrebe premalo denarja. Država pobere Preveč, še danes pravijo tudi vsi gorenjski župani, *aJti od edinega pomembnega vira v proračun -a°hodnine - občine dobijo 30 odstotkov. Zato J^rsikateri župan vztraja, da je treba občinam Pustiti vsaj 40 in ne 30 odstotkov dohodnine. Ko smo vse gorenjske župane vprašali, ali razrnišljajo o novih davkih, so v en glas odgovorili: 1,1 govora! Država naj tiste davke, ki jih je Predpisala, redno pobere, pa bo dovolj denarja, j^ovih občinskih davkov pa v nobenem primeru ne . *V naši občini razen predloga SKD, da bi ^°datno obdavčili pornografske trgovine, kakšnega J^gega predloga o uvedbi davkov ni bilo,« pravi *uPan občine Medvode Stanislav Žagar. »In tudi jfjj ostro nasprotujem kakršnemukoli novemu obdavčenju, saj je davkov v tej državi že preveč. Občina se bogati z ljudmi, ne pa z novimi odloki o n°vih davkih.« Enako razmišlja tudi župan Šenčurja Franc Kern: *Mislim, da bi morala država na področju pobiranja ^avkov napraviti red in davke, ki so predpisani, tudi Qosledno izterjati. Lahko bi jih celo znižali.« Župan občine Žiri Bojan Starman: *>Dokler bom župan, bom proti novim davkom. Ljudje so že do zdaj veliko, s prostovoljnim delqm prispevali k razvoju krajev in še vedno prispevajo.« »Davke bi morali celo zmanjša/i, ne pa razmišljati o kakšnih novih,« pravi župan mestne občine Kranj Vitomir Gros. »V vse občine prihaja ekološka taksa, kar je tudi vse, kar bo uvedla občina Bohinj,« pravi bohinjski župan Franc Kramar. »Če bomo v tej državi dosegli finančno disciplino, bo to že veliko. Sistem nadzora nad pobiranjem davkov pa ie v rokah države.« »Ne mislimo uvesti nobenih novih občinskih davkov,« pravi župan občine Železniki Alojzij Čufar. »Prizadevali pa si bomo, da bi izterjali prispevek za nadomestilo za stavbno zemljišče, ki ga deloma še dolgujejo nekatere firme. Občini je to pomemben vir dohodka, poleg dohodnine, potreb pa še posebej na področju vzgoje, šolstva in sociale veliko.« Župan občine Mengeš Janez Pen »O nobenih novih davkih ne razmišljamo, celo nasprotno: prizadevali si bomo pridobiti čimveč ugodnih kreditov in spodbujali podjetništvo. Kajti le tako bo občina bogata...« Župan občine Vodice Anton Kokalj: »Posebni občinskih davkov občina v tem trenutku ne pobira razen tistih, ki jih določa zakonodaja. Potrebno pa bo, kot v vseh ostalih občinah, urediti nadomestilo za stavbno zemljišče, ki je zakonsko predpisano. Tu se tudi kaže slaba ažurnost podatkov nekdanjih ljubljanskih služb, ki so bile za to odgovorne.« Tudi ostalim občinam je pomemben vir nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Občina Naklo, denimo, si od firm in njihovega prispevka lahko veliko obeta. Kaj pa v tistih občinah, kjer firm ni? V občini Bled župan Vinko Gole takole razmišlja: »Novih davkov za občane ne bo, sem pa v dogovoru z zasebniki, ki jih je v občini kar veliko. Zanimivo je, da je več kot 300 podjetnikov - samo v »gadafi« centru na Bledu jih je kar 65 - pripravljeno za razvoj in potrebe občine prispevati letno okoli 2 tisoč nemških mark. Bil sem prijetno presenečen, kajti ni bilo zasebnika, ki bi to pomoč odklonil.« V kranjskogorski občini župan Jože Kotnik že od vsega začetka takole razmišlja: »V Zgorniesavski dolini je izjemno veliko počitniških domov in vikendov in prva naloga občine ie, da tudi vikendaši in firme, ki imajo počitniške domove, ustrezno prispevajo za lokalno infrastrukturo. Nedopustno je, da plačujejo le nekateri, drugi pa nič. Razen tega nas program za urejanje prostora vsebuje zahtevo, da mora vsak, ki želi graditi v občini, dodatno prispevati za razvoj kraja.« Takega mnenja je tudi župan občine Gorenja vas - Poljane Jože Bogataj: »Domačini so leta in leta plačevali samoprispevke in tudi drugače pomagali pri urejanju komunalnih zadev, zato ni pošteno, da tisti, ki se priseli v kraj ali začne graditi hišo ali vikend, ne prispeva ničesar. Ljudi to moti, zato bo treba razmišljati tudi o ustreznem prispevku za minula komunalna vlaganja.« • D. Sedej Justina ERČULJ, ravnateljica Osnovne šole Bled in članica odbora za podeljevanje nagrad Republike Slovenije na področju šolstva Gorenjci smo prestrogi do sebe ^e*os smo Gorenjci zmogli le en predlog, ki pa ni imel možnosti, da bi uspel med ostalimi kandidati, pravi Justina Erčulj, članica državnega odbora za nagrade. 4e et°s je bilo ob 5. oktobru, svetovni dnevu učiteljev, podeljenih 11 IfnđM **ePuhn'ke Slovenije na področij0 . a; Med njimi ni bilo Gorenjca. pf^j11 bilo predlogov ali pa so bili Prenftos Je dobil odbor nasploh manj C0govjcot lani. Lani jih Je bilo 46, p^s Pa 33, med katerimi je bilo 28 pT^eznikov in 5 institucij. Z nekaterih J predlogov sploh ni bilo. To velja %A glasbeno šolstvo, za dijaške in ju °entske domove, za šolstvo narodnosti IV ,doP°lriilni pouk slovenskega jezika *de| Ure v tujini. Prav tako se nam je Wt° ^Ua*no. da so bili iz srednjega WVa> ki je v Sloveniji zelo razvejano, inat° §tirje predlogi. Kaže, da jih je G0r a res popolnoma okupirala. Z |fj ^jskega je prišel samo en predlog, "totf med znanimi imeni ni imel *n°sti za uspeh." Xj? je bil predlagan? Tjj^arn pooblastila, da izdam ime. ?ije X le navodilo predsednice komika D' drugače, bi objavili nitanc,VSeh kandidatov oziroma nomi- ev." Kdo pa sploh lahko predlaga kandidate za nagrado, ki ni kar tako, brez pomena? "Praviloma so to sredine, kjer kandidati delajo, torej šole na vseh ravneh, in vrtci, ter ravnatelji. Pri večini letošnjih kandidatov je bilo tako. Nekatere kandidate pa so predlagali posamezniki ali področja šolstva. Tako ravnajo na primer pri predšolski vzgoji in na področju izobraževanja in usposabljanja otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju. Skupno izberejo kandidate in njihov izbor utemeljijo tako dobro, da jim skoraj ne more spodleteti." Kot človeka iz stroke vas sprašujem, ali na Gorenjskem res ni posameznikov ali ustanov, ki bi zaslužili, da bi jih za nagrado vsaj predlagali? Kolikor poznam področje, bi se imeli z marsičim pohvaliti. Ali tega ne znamo ali nočemo povedati? "Lani je nagrada prišla na Gorenjsko. Dobil jo je mag. Slavko Brinovec. Tudi več drugih predlogov je bilo. Vendar smo Gorenjci enostavno prestrogi do sebe. Mogoče res nimamo [)osameznikov takšnega kova, kot so etošnji nagrajenci, mogoče se jih ne spomnimo, vendar so ljudje, ki bi bi bili za nagrado lahko vsaj predlagani. Kaže, da svojih dosežkov ne znamo in nočemo pokazati. V šoli za ravnatelje spoznavam, kako dobro imamo urejene nekatere stvari. Morali bi v javnost preko sredstev javnega obveščanja in opustiti skromnost ob uspehih. Ob razpisu za učiteljske državne nagrade bi morali spodbuditi iskanje in predlaganje kandidatov, popularizirati pa bi morali tudi dobitnike. Lani nisem zasledila večjega pogovora z mag. Slavkom Brinovcem, šolski uspehi so v primerjavi s športnimi preveč skriti." Ali lahko dobi na primer nagrado marljiv učitelj na vaški šoli? "Lahko. To so ljudje, ki niso samo učitelji, ampak držijo vas pokonci. Letos je dobil nagrado gospod Černi-goj z osnovne šole na Colu. Ni bil samo učitelj, ni pisal ne člankov ne knjig, živel pa je s krajem in obujal njegovo tradicijo. Take učitelje imamo tudi na Gorenjskem. Predvsem pa mislim, da bi morali ravnatelji skrbeti, da bodo najboljši učitelji deležni priznanj, učitelji pa v ravnateljih tudi videti ljudi, ki držijo šolo pokonci. Zavod za šolstvo pa bi moral ob posameznem uspehu poskrbeti za popularizacijo. Brez koristi jih je skrivati za šolskimi zidovi." • J. Košnjek GORENJSKA OD TORKA DO PETKA AMZS Na AMZS so v dneh od torka do danes po fgorenjskih cestah opravi-i 19 vlek vozil, 5-krat pa so pomagali na kraju okvare ali nesreče. GASILCI Ta teden je bil, vsaj kar se tiče ognja in vode, presenetljivo miren. Če pa upoštevamo še nedeljsko polno luno, potem je "mir" že skorajda zaskrbljujoč. Upamo, da to ni zatišje pred nevihto, čeprav so gasilci v vsakem trenutku pripravljeni na vse. V Kranju, Radovljici, Tržiču in Škofji Loki tako gasilci niso imeli posebnih intervencij. Jeseniški gasilci pa so pogasili požar na smetišču na Jesenicah, reševali pa so tudi ranjeno in vkleščeno osebo iz avtomobila, ki je doživel prometno nesrečo v Sp. Plavžu. Z njihovo visoko lestvijo pa so omogočili tudi delo v žeezarni. NOVOROJENČKI Na Gorenjskem se nam je od torka pridružilo 13 novih prebivalcev. In ker smo danes trinajstega, mi pa verjamemo v srečo, smo prepričani, da jim bo tnnajstica v življenju prinašala srečo. Pa poglejmo še druge številke: v Kranju so se rodile 4 deklice in S dečkov. Najlažja je bila deklica z 2.800 grami, najtežja prav tako deklica s 4.150 grami. Na Jesenicah sta se rodili 2 deklici in 2 dečka. Najtežji je bil deček, ki mu je tehtnica ob rojstvu pokazala 4.400 gramov, najlažja deklica pa je tehtala 3.200 gramov. URGENCA Seveda tudi v teh dneh ni šlo brez urgentnih primerov v jeseniški bolnišnici. Poglejmo si številke po posameznih oddelkih: kirurgija 118, interni oddelek 32, pe-diatrija 29 in ginekologija poleg 4 porodov še 15 urgentnih primerov. ^^^^^ • RTO Naj viža bo! - Naj viža bo! - Naj viža bo! V petek, 20. oktobra Prireditev se bo začela ob 20. uri v večnamenski dvorani Gorenjskega sejma v Kranju. zagodel viža bo &Jj, 12. okto Vi 1 škrat- Na3 Petek, 20. oktobra, ob s« JJ- Za zlati prstan Kranja tohki P°tegovalo deset an-Vlo7V<. Slapovi pa ^Sa^u P° nastopu iVT^.ov igrali za bodo izbrati najboljšega dirigenta izmed obiskovalcev. Vstopnice so naprodaj na Gorenjskem sejmu (tel.: 221-634), v Agenciji Knific (tel.: 326-649) in v Malooglasni službi Gor- enjskega glasa, el.: 223-444). Zoisova 1 v Kranju (te).: 223-444). Glavni pokrovitelj letošnje, Naj viže je Foto Bobnar, med sopok-rovitelji pa je tudi Gorenjski glas. • A. Z. bral?Miskovalci Z Pa „ "J YWO> pomer-'C6 bodo tudi v <> Pihalnemu * i* Jrži*. ki bo nacin pomagal POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM. Sli BESNICA 81 Reichenhauser Ersatzteilvertriebsges.m.b.H. V okviru grupacije PE-Austria smo vodilno trgovsko podjetje na področju rezervnih delov za tovorna vozila, avtobuse in prikolice. Specializirani smo zlasti na obrabne dele (zavorne obloge, vzmeti, ležaji, filtri, sklopke, izpušni sistemi ...) ter hkrati ekskluzivno zastopamo številne ugledne dobavitelje (AlliedSignal - Jurid, Hengst, Dinex, Timken, Peters, LuK...). V naši novi trgovini v Celovcu bomo zaposlili novega sodelavca v starosti od 20 do 35 let z naslednjimi kvalifikacijami: • znanje nemščine • zaključena srednja šola tehnične ali ekonomske smeri Interesenti naj pošljejo svoje prijave v slovenščini ali nemščini z življenjepisom in fotokopijami dokazil o izobrazbi ter s svojim natančnim naslovom in telefonsko številko v osmih dneh po objavi tega oglasa na naslov: REV Ges.m.b.H. Rosentalerstra&e 189 9020 Klagenfurt/Celovec Avstrija "BEVVERBUNG - ZA RAZPIS" Najboljša je policijska postaja Kranjska Gora Kranjska Gora, 12. oktobra - Župan občine Kranjska Gora Jože Kotnik je čestital Postaji mejne policije Kranjska Gora, ki si je v internem tekmovanju o urejenosti policijskih postaj v svoji Kategoriji spet pridobila laskavo priznanje najbolj urejene slovenske policijske postaje. Komisija ocenjuje urejenost okolja, odnos do strank, Kranjska Gora pa si kot izrazito turistična občina prizadeva, da bi občanom in turistom nudila prijetno in varno bivanje. Pri tem je delo in odnos delavcev Uprave za notranje zadeve in Postaje mejne policije na območju občine še kako pomembno. Večkrat je za mnenje o urejenosti nekega kraja in države odločilen prav prvi stik s policistom na mejnem prehodu, na cesti, ko turisti sprašujejo za informacije m ko potrebujejo pomoč. • D. S. Pokušina mošta in pogovor Tržič, 13. oktobra - Po- družnica Slovenske ljudske stranke Tržič prireja jutri, 14. oktobra 1995, srečanje simaptizerjev in članov SLS v domu krajanov v Lomu. Ob 17. uri se bo začela pokušina mošta, uro pozneje bodo ocenili prinesene vzorce, ob 18.30 pa razglasili rezultate. Ob 19. uri načrtujejo pogovor o problemih kmetijstva v občini Tržič. • S. Saje Svečano odprtje v ponedeljek Tržič, 12. oktobra - Prvotno so načrtovali, da bodo posodobljeni poštni urad v Tržiču odprli 9. oktobra, na dan pošte. Zaradi dodatnih del tega roka niso ujeli, zato bo odprtje teden dni pozneje. Med krajšo slovesnostjo, ki bo v ponedeljek, 16. oktobra 1995, ob 8. uri, bo spregovoril direktor Pošte Slovenije mag. Alfonz Podgorelec, prenovljeno stavbo pa bo odprl tržiški župan Pavel Rupar. Poleg občinskega vodstva so povabili tudi predstavnike krajevne sltupnosti Tržič-mesto. Gostom bodo po odprtju predstavili novosti v notranjosti Košte, ki bodo omogočale itrejše in kvalitetnejše poslovanje pri raznih poštnih storitvah. Kot je napovedal direktor poštne enote iz Kranja Miran Čehovin, bo delovni čas tržiške poŠte Še naprej nespremenjen; ob delavnikih od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. • S. Saje Svečana prisega v kranjski vojašnici Kranj, 13. oktobra - Od začetka oktobra je v kranjski vojašnici na služenju vojaškega roka že trinajsta generacija mladih fantov iz vse Slovenije. Zanjo bo posebno svečano danes, 13. oktobra 1995, ob 16. uri, ko bodo novi vojaki opravili prisego. Kot je ob takih priložnostih v navadi, se bodo v vojašnici zbrali tudi svojci in znanci vojakov. S. Saje Z GORENJSKIH OBČIN Politična nasprotja v občini Preddvor Preddvorskemu županu so odvzeli pristojnosti Doslej se je o vseh delih na vzdrževanju komunalnih naprav in objektov krajevnih skupnosti v občini Preddvor dogovarjal župan, ki je gospodaril tudi z denarjem za te namene. Po zadnji seji občinskega sveta ni več tako. Preddvor, 10. oktobra - Občinski proračun je bil na zadnji seji preddvorskega sveta sicer sprejet, vendar so se ob postavkah, ki zadevajo financiranje krajevnih skupnosti, svetniki razdelili na dva pola: eni so podprli dosedanjo prakso, ko je s tem denarjem razpolagala občina (v njenem imenu župan), drugi so terjali, da se pristojnosti prenesejo na krajevne skupnosti. Prvi pol predstavljajo svetniki, ki so bili izvoljeni na listi SDSS, drugega pa nova "koalicija" svetnikov iz LDS, SKD in ZLSD. Tako vsaj nasprotja pojasnjujeta župan Miran Zad-nikar in predsednik sveta Florjan Bulovec, ki sta ta teden sklicala novinarsko konferenco. Župan je pojasnil, kako je doslej gospodaril z občinskim denarjem, namenjenim za vzdrževanje naprav v krajevnih skupnostih in kaj je bilo v občini z njim narejenega. Nekaj del zlasti na krajevnih cestah še ni končanih, tako denimo sanacija ceste Hrib - Po-toče, za katero so k občinskemu denarju svoj delež primaknili tudi lastniki. Etapno naj bi obnovili tudi gozdne ceste v Kokri, nujna je obnova mostu v Novi vasi, pa vzdrževalna dela na cestah skozi Bašelj in Belo, ki jih je močno načela tudi nedavna poplava. Začeta dela so obtičala na pol poti, kajti županu so s preglasovanjem odvzeli pravico do gospodarjenja z občinskim denarjem. Občinski statut sicer predvideva, da je za občinsko premoženje (kamor nedvomno sodijo tudi krajevne ceste) odgovorna občina, županovo dosedanje ravnanje pa je sledilo temu načelu. Toda statut hkrati pravi, da so za krajevne ceste prjstojne krajevne skupnosti, s tem argumentom pa so na seji sveta nastopili svetniki iz "nove koalicije" in tudi uspeli. Ne nasprotujem krajevnim skupnostim, pravi župan Zadnikar, pač pa sem sledil željam občanom, ki so soglašali, da s krajevnimi cestami kot z vsem ostalim premoženjem gospodari občina. 1\idi ob avgustovskih poplavah, ko je bilo na Cestah veliko škode, so se občani obračali neposredno na župana, naj odpravi težave, ne morda na predsednike krajevnih skupnosti. Občani so se torej že privadili obstoju občinske uprave in njene odgovornosti za dogajanje v občini. Na župana se obračajo tudi zdaj, ko po sklepu občinskega sveta nima več moči nad krajevno infrastrukturo. Svetniki iz nasprotnega "tabora" so županu očitali samovoljo, niso pa mu mogli naprtiti neracionalnega in nepoštenega ravnanja z občinskim denarjem, župan je celo pre' dlagal vpogled nadzornega odbora v porabo. Predsednik občinskeg2 sveta Florjan Bulovec pa Je dejal, da je bilo oblikovanje nove koalicije v svetu velik? presenečenje, saj so doslej vse občinske zadeve uspešno reševali s konsenzom. Zdaj ?e je svet polariziral na "nas" Jn "vas", pri čemer je bua polovica svetnikov izvoljen2 na listi SDSS (tudi predsednik sveta), trije na listi SK0> dva na LDS in eden kot član ZLSD. Slednje tri stranke «° se (kakor po vzoru "velike koalicije" v državnem zboru) zdaj združile in nastopih proti večinski stranki. D. Z. Žlebir Seja občinskega sveta Medvode V prihodnjih letih manj za komunalo Občinski svet je na zadnji seji sprejel občinski proračun za letos. Župan ni predlagal novih davkov. Medvode, 12. oktobra • Poleg osnutka sklepov o delitvi premoženja v bivših ljubljanskih občinah, s katerimi so se na zadnji seji člani občinskega sveta samo bolj seznanili, je bila osrednja točka dnevnega reda razprava o proračunu, ki so ga tudi sprejeli. Dve vprašanji sta izstopali, preden je svet sprejel poročilo o oceni škode po toči 2. avgusta letos in kriterijev za regresiranje. Prvo je bilo, kako je z denarjem za krajevne skupnosti. KS Medvode namreč ugotavlja, da dobiva občutno manj denarja, kot ga je na primer lani. Odgovor je bil, da je višina sredstev po dvanajstinah enaka oziroma v skladu s sklepi sveta. To pa je, kot je poudaril predsednik KS Izlakar, veliko premalo. Pogoji za delo so postali nemogoči in v KS bodo razmislili, ali bodo prostore, ki so jih namenili za občino, ponovno morali vzeti nazaj, kar ne gre razumeti kot grožnjo, marveč izključno za interes, da se stvari s KS in komunalnimi dejavnostmi, ki jih opravlja, uredijo. Drugo vprašanje pa je bilo, kdaj bo svet dobil v obravnavo stališča in predloge z zborov, ki jih je o organiziranosti lokalne samoupravne v občini oziroma o obliki KS ali drugače sklical spomladi župan. Potrebno bo najprej ugotoviti, ali je za predloge za sejo pristojna statutarna komisija, ali pa župan. Živahno je bilo že pri razpravi o potrditvi zaključnih računov mesta Ljubjlane in občine Ljubljana Šiška za leto 1994, kar je bil pogoj za obravnavo in sprejem občinskega proračuna. Člani sveta so ugotovili, da je vrsta nejasnosti, vprašanj brez odgovorov, sumov o nepravilnostih, vendar je prevladala ocena, da zavrnitev ne bi ničesar rešila. Zato so zaključna računa potrdili. V razpravi o proračunu pa je bila glavna ugotovitev, da je premalo denarja za komunalo, in da bo leta v prihodnjih štirih letih precej na slabšem, kot je bila zadnja leta. Težava pa je tudi, da so tokrat sprejemali prvič proračun in ni nobenih izkušenj in meril. Zato morda ni čudno, da financiranje družbenih de-javnosit predstavlja kar 63 odstotkov proračuna. Po drugi strani pa je zmanjkalo denarja za malo gospodarstvo oziroma obrtništvo in podjetništvo, turizem pa so naknadno vključili na podlagi amandmaja svetnika Bartola s 400 tisoč tolarji, za kolikor so zmanjšali denar na postavki za promocijo občine. Zgovorna je bila v zvezi s proračunom tudi županova izjava, ki je poudaril, da se ni poslužil možnosti, da bi uvedel nekatere nove davke, ker jih je že država dovolj. Sicer pa kar zadeva investicijsko dejavnost in sredstva v proračunu, ki so ga svetniki potem sprejeli, ne bo moč koristiti, preden ne bodo občinske proračune za letos sprejeli v vseh devetih občinah na območju bivših ljubljanskih občin. • A. Žal ar S seje sveta mestne občine Kranj Občinski praznik 3. decembra Svetniki so v sredo sprejeli odlok o organih' ciji in delovnem področju mestne uprave *ef za občinski praznik določili 3. december hI Kranj, 13. oktobra - Odlok o Grosov predlog, naj ' mestna občina Kranj vala 3. decembra, ie v st6°" končno padel na plodna ti* organizaciji in delovnem področju mestne uprave, v kateri bo zaposlenih okrog 50 ljudi, so svetniki sprejeli z amandmaji. Podprli so izdelavo razvojnega projekta Celostni razvoj podeželja in obnova vasi za krajevno skupnost Jošt. S projektom bo občina kandidirala za 50-odstotno sofinanciranje na natečaju ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, medtem ko bo mestna občina iz svoje blagajne zagotovila drugo polovico v znesku 750.000 tolarjev. Pismo o nameri o skupnem pristopu k projektu gospodarjenja z odpadki v regiji so svetniki sprejeli z nekaterimi predlogi za dopolnitev, za podpis usklajenega pisma so pooblastili župana Vitomirja Grosa. Sprejeli so tudi zasnovo konzorcialne pogodbe za vzpostavitev enotnega gorenjskega sistema za ravnanje s komunalnimi odpadki. O razveljavitvi odloka . občinskih poslovnih stavj> in poslovnih prostorih b0*' kranjski svetniki govorili t, daj, ko bodo imeli v ro& tudi predlog nove pob1!* določanja najemnin v nj j Podoben sklep so spreJ v tudi glede predloga oWs pri poravnavi dolgov podj^ za nadomestilo upora^ mestnih zemljišč. Dokler jasno, koliko denarja bi z adi "popustov" manjkaj občinski blagajni, o tak ali drugačnih zamuđfl obrestih ni mogoče odlo* "M Preložili so tudi odločanj6. izplačilih odškodnin pp3-&Ji tim lastnikom zemljišč zaf ^ obnove Oldhamske ceste C. Staneta Žagarja. Mestna občina in njen s sta v sredo dobila vf odborov. • H. Jelovčan "Primer Planika" na seji mestnega sveta občine Kranj (Skoraj) vse je odvisno od države Po najbolj optimistični varianti sanacijskega programa bo v Planiki letos in v prvih mesecih prihodnjega leta trajn0 ob zaposlitev 590 delavcev, od teh 210 v Kranju. Kranj, 13. oktobra - Tako je na sredini seji sveta mestne občine Kranj napovedal pomočnik direktorja Planike za kadrovsko področje Anton Hudobivnik, ki je svetnikom uvodoma na kratko orisal razloge za težave v podjetju. TI so več ali manj znani: izguba 140 prodajaln v nekdanji Jugoslaviji in zalog v njih, negativne tečajne razlike, visoke obrestne mere poslovnih bank, previsoki stroški dela, svoboden trg z obutvijo v Sloveniji, samosanacija Gorenjske banke, ki je s slabimi plasmani obremenila komitente, namesto da bi jih vključila v javni dolg. V tem, kar je povedal Anton Hudobivnik in je nekonkurenčno Planiko v bistvu tudi pripeljalo do f>rekinitve poslovnega sode-ovanja z nemškim Adida-som, je zagotovo veliko resnice. Sanacijski program Planike, ki računa na izdatno podporo države in bank, po najbolj optimistični varianti napoveduje v tem in prvih mesecih prihodnjega leta trajno izgubo zaposlitve za 590 od 2800 delavcev Planike. V kranjski tovarni naj bi dobilo knjižice 210 ljudi -letos 130, drugi prihodnje leto. Kranjski svetniki so se sicer ves čas razprave trudili, da bi ostali v okvirih pristojnosti, ki jih ima obči- na pri "vtikanju" v poslo-vanje samostojnih gospodarskih združb, vendar se niso mogli izogniti opozorilu državi, naj prouči svojo gospodarsko politiko, primerno zaščiti slovenska podjetja na domačem trgu m gospodarstvu pomaga tudi s kratkoročnimi ukrepi. Svetnik Nikolaj Bevk je namreč dejal, da je primer Planike zgolj začetek resnega procesa, s katerim se bo država in še posebej Kranj spopadal v naslednjih dveh letin. Večina proizvodnje sloni na enostavnih, nezahtevnih izdelkih, ki ne prenesejo več visokih stroškov slovenskega standarda, zato se bo še selila v dežele s cenejšo delovno silo, Slovenijo pa bodo zapljusnili novi valovi brezposelnosti. Izhod je v zahtevnejših izdelkih, katerih cena bo prenesla visoke slovenske stroške, v tem bolečem zasuku pa bo prav država igrala zelo po-membo vlogo. Na sejo mestnega sveta je predsednik Branko Grims povabil tudi Mileno Koselj Smit iz sindikata Neodvisnost, ki trdi, da bo v Planiki več kot tisoč presežnih delavcev, toliko jih je trenudno na čakanju. Koseljeva je sanacijski program namreč ocenila kot strokovno slabo pripravljen, kar po njenem kaže na nesposobno vodstvo. Neodvisnost ima v Planiki 390 članov, večino, okr<# 1900, pa Svobodni sindik3 . Svetniki so razen priporov, vladi RS, naj gospodarstv. pomaga, izglasovali tu sklep, naj zamenja vodst Planike, če se bo pokaza«^' da je vodenje slabo, in . razlogi za težave ter odveC delavce tičijo tudi v te grmu. . aVi Sicer pa so mestni UP»g| naložili, naj prouči rnožn.^, zmanjšanja prispevka na mestila za mestno zernl)1^ s čimer bi občina r ^ razbremenila Planiko in 0 ^ ga kranjska podjetja. ^e\^\ pa hkrati pričakujejo -j, podatek, kaj bi razbreru ^ tev pomenila za obč>n proračun. • H. Jelovča«1 \ k Kr Kra »vei Prej odb ^tn No * ž»vr, Pan ired Hil Qh na Pre prim svoj sele &*" m "esti Poto 8 v< P» ftj je C H vc <* rn n< lo P« saj Pro Jih1 r \ Iv Sk se, Pr; sla oh k le ki k re- je nje iko slej j se 1 in ,ila •na ed- :d, lan so ike tu) )ile :bir uza , te' sre"1 11> )ka I Z GORENJSKIH OBČIN aj je Gros razpustil uredniški odbor Kranjskega zbornika Nedovoljen poseg v avtorstvo j? iniel uredniški odbor pravico presojati vsebino Grosovega uvodnika za 8. številko J^njskega zbornika oziroma uvodnik zavrniti, na kar je Gros reagiral z razpustitvijo odbora? i»m ^* °^0Dra - Na seji uredniškega odbora: da od- ima Gros pravico razpustiti razrešil in se jim zahvalil." pte>; mestne občine Kranj 0JSnJo sredo je uredniški 5?!. Kranjsk,_ ^.""»om pismeno predstavil 0r Kranjskega zbornika ^.n,Korn pismeno predstavil JjD^e in posledice spora z Japanom Vitomirjem Grosom. i»vr^?*»0: ure(m'ški odbor je Piti Pva je zatem razpustil pujski odbor. jljj^njo sredo so svetniki Gro Samo eno Plat> saJ ie D3 s rnolčal, spregovoril pa je Dr.j^1 to sredo, ko ga je »ednik sveta uredniški odbor kot preživeto ostalino starega občinskega sistema, kar je tudi storil, na to se tudi nihče ni pritožil. Predsednik uredniškega odbora Milan Sagadin je dejal, da so Grosov uvodnik na prvi seji obravnavali v močno okrnjeni postavi, od petih članov so bili a zbornika, noben uvodnik, trije za to, da se objavi, dva članov, kar je bilo po niego i so jih pisali predsedniki proti, zato so sklenili, da vem nepotrebno in nezakoni pridobijo mnenje še od štirih bor nadaljuje delo do izida 8 številke zbornika in njegove javne predstavitve ter da občinska blagajna pokrije še manjkajoči denar, potreben za izid zbornika. Kranjski župan Vitomir Gros je dejal, da je doslej izšlo sedem številk Kranjske Dejal je še, da je bilo mnenje manjkajočih članov o njegovem uvodniku večinsko pozitivno. Svetnik Igor Bele je vprašal, zakaj je bilo sploh potrebno, da so po tem, ko so Grosov uvodnik že sprejeli, sploh še zahtevali mnenje odsotnih S* Ne ili i nj ot» M jdi>r lo» :ste 'A Branko prosil, naj pojasni stališče do predloga skupščine občine Kranj, niko li ni bil cenzuriran. Tudi sam ne dovoli posega v avtorstvo. Uredniški odbor je najprej sprejel njegov uvodnik, kasneje ga je zavrnil, kot župan ^seje Sveta občine Bohinj Svetniki podprli krajane JjjNajska Bistrica, 10. oktobra - Bohinjski svetniki so se p po več kot tri ure trajajoči razpravi uskladili pri jje(H°gu sklepa, s katerim podpirajo krajane Bohinjske strice v prizadevanjih za spremembo lokacije strojnice ^e hidroelektrarne Bistrica. Krajani Zoisove ulice v Bohinjski Bistrici so svoje ••strinjanje z gradnjo strojnice male hidroelektrarne na j!poku Bistrica občinskemu svetu posredovali že tretjič. gP°2arjajo, da je po njihovem mnenju strojnica ob potoku 'strica v nasprotju z vsemi principi prostorskega načrto-^Ja, in da se z lokacijo ne bodo nikoli strinjali, saj je jj ^videna tik ob zemljišču, ki je po prostorskem planu je njeno za stanovanjsko gradnjo in že grozi s poslaošan-J11 življenjskega okolja najbližnjim stanovalcem. Ti so L?Pričani, da je za to, po njihovem mnenju, nesmiselno h^cijo odgovorna bivša občinska uprava za urbanizem v y3?°vljici in v svoji pritožbi navajajo nepravilnosti pri ^enju lokacijskega postopka. Svet občine Bohinj se je zato (C°ču za podporo občanom in prosi Ministrstvo za okolje, j. gotovi, če so bili postopki pri izdaji ustrezne dokumente korektni. Seje se je udeležil tudi direktor podjetja jarica, d.o.o.,Franci Mencinger, ki je povedal, da je pet '•'Jonov mark vreden objekt že v gradnji, vendar so glede l0. Pritožbe in strah krajanov pripravljeni iskati tudi novo pačijo za sporno strojnico, vendar le v sklopu že 'Pravljene dokumentacije, .^jo sv sveta je tokrat vodil podpredsednik Stanko Hodnik, prVe predsednik Jože Cvetek tudi eden od soinvestitorjev jajeta in zato vpleten v problematiko, kar so mu v burni jj?Pravi očitali tudi nekateri prisotni krajani. Občinski svet jjJe po dolgotrajni in z odmorom kar dvakrat prekinjeni J.1 vendarle podprl. Svetniki pa so se dogovorili, da zaradi jjptrajnih razprav o omenjeni problematiki z deseto sejo *a nadaljujejo v prihodnjih tednih. • M. A. manjkajočih. Na naslednji seji odbora so glasovali 7 proti 2 za zavrnitev uvodnika. Sagadin je še dejal, da prejšnji uvodničarji uvodnikov niso uporabljali za politične obračune, kar naj bi Gros storil, na kar je župan odgovoril, da je to pač Sagadi-nova ocena. "V prejšnjem režimu me nihče ni cenzuriral, tudi zdaj tega ne dovolim," je pribil Gros. In še enkrat razložil: "S 1. januarjem je prenehal mandat skupščini občine Kranj in vsem njenim organom. Uredniški odbor Kranjskega zbornika je iz dobre volje delal naprej. Posel je končal, zato sem člane to. Aleksander Ravnikar pa je Grosu očital, da z razpustitvijo uredniškega odbora posega v pristojnost mestnega sveta. Svetniki niso izglasovali predloga uredniškega odbora, da le-ta ostane do predstavitve 8. številke Kranjskega zbornika. Kot smo zvedeli, se zbornik tiska z zavrnjenim županovim uvodnikom vred. Ko oo izšel, se bomo črno na belem lahko prepričali, kaj tako pregrešnega je župan očital občinskemu izvršnemu svetu in njegovemu predsedniku Petru Oreharju v zvezi s prodajo Tekstilindusa in umikom hipoteke, da njegov uvodnik ni bil primeren za objavo. • HJelovcan Uspešno delo mladih gasilcev Prostovoljno gasilsko društvo Kranjska Gora je zadnjih nekaj let zelo aktivno pri vključevanju mladine v svoje vrste. Tako imajo več kot 30 deklet in fantov, ki marljivo vadijo in se pripravljajo na gasilska tekmovanja. Z vajami začnejo že aprila, letos pa so marca izvedli tudi gasilski veleslalom. Tako kot gasilska mladina, so uspešni tudi člani Društva mladi gasilec, ki deluje na kranjskogorski osnovni šoli. Prav letos so dosegli lepe uspehe pri fantih, saj so se na Koroški Beli uvrstili na prvo in tretje mesto in se tako uvrstili na nadaljnje tekmovanje, ki je bilo septembra v Škofji Loki. 16. septembra pa je bilo tudi tekmovanje Društev mladi gasilec, kjer so starejši dečki dosegli 5. mesto, mlajši pa dobro 2. mesto. Izkazali so se tudi likovniki, saj so se starejši uvrstili na prvo mesto, mlajši pa na tretje mesto. Letos je začela delovati tudi mladinska komisija, ki uspešno opravlja različne naloge. Tako so se povezali s starejšimi veterani gasilskega društva ter z njimi pripravljajo razne pogovore o gasilstvu. Mladi gasilci so pripravili marca letos pogovor z najstarejšim kranjskogorskim gasilcem in dolgoletnim predsednikom društva gospodom Alojzom Kosmačem . • Lojze Kerštan ZRCALCE, ZRCALCE... Kdor kaj nase da, ima Kolodvorsko cesto Jesenice - Jesenice so menda ena redkih slovenskih občin in mest, ki imajo Se vedno Titovo cesto. Zato ni čudno, da se v občinskem svetu znova in znova pojavljajo predlogi, naj se cesta enkrat te - preime' nuje. A od predloga do uresničitve je prav v tej občini dolga dolga pot. Ze več kot pet let je, odkar so bili prvi pobudniki za preimenovanje svoje potiš Koroške Bele, ki so v skupščini celo uspeli, da se njihova Pot ilegalcev preimenuje v Sončno pot, a še do danes ni - nič. Zanimivo je, da bi ob morebitnem preimenovanju Titove ceste lahko razmislili tudi o spremembi v Kolodvorsko cesto, kar so ie nekam sramežljivo nekoč pripomnili - jeseniški železničarji. Rekoč, da ima vsako mesto, ki kaj nase da, zanesljivo svojo Kolodvorsko ulico ali cesto. Kar je seveda - res! Jesenice, ki imajo pomembno, celo mednarodno in obmejno železniško postajo, so brez Kolodvorske ulice, medtem ko je sedež občine Kranjska Gora - saj ne moreš verjeti -na Kolodvorski cesti 1! Kranjska Gora seveda nima več nobenega »štacjona« in ne železnice, je pa kljub temu ohranila Kolodvorsko, na kateri je celo sedež občine. Nostalgija za dobrimi starimi časi? Najbrž res samo nostalgija, kajti če bi danes šla nekdanja železniška proga skozi Kranjsko Goro, bi bila proga speljana naravnost skozi recepcijo hotela Kompas! Na sklepe se ne sme pozabiti Jesenice - Na minuli seji občinskega sveta Jesenice so na dolgo in široko govorili tudi o tem, zakaj nekateri sklepi niso bili uresničeni. In ena stran sveta je družno ugotovila, da je pa to že res od sile, da se sklepi ne uresničujejo. Debata je dobivala peruti - osemnajst točk dnevnega reda, zapleti pa že takoj na začetku: zakaj, čemu in komu na čast se sklepi ne uresničujejo? Svetniki so ugotovili, da se na nekatere sklepe preprosto - pozabi. Za malo, ampak res za las je manjkalo, da v tej mukotrpni debati nismo doživeli, da jezni jeseniški svetniki niso »sforsirali« še enega, zares enkratnega sklepa, ki bi bil krasota in maskota njihovega mandata. Namreč: Jeseniški svetniki sprejmemo sklep o tem, da se na sklepe ne sme pozabiti. Svetnik, ki hoče v»Kremelj« Svetnik SKD, Rajko Skubic, je v jeseniškem občinskem svetu - neomajen. Že nekajkrat je ponovil pobudo za spremembo lokacije sej občinskega sveta, ker meni, da je sedanji prostor - sejna dvorana občine Jesenice - neprimeren, in da bi bil prostor na cesti Maršala Tita 86 mnogo boljši. Gre za to, da na občini sedaj sedijo svetniki v klopeh, v nekdanjem jeseniškem »Kremlju« pa je dvoranica, kjer bi sedeli v polkrogu in menda lažje debatirali, če bi eden drugega gledali... Svetnik je zagrozil, da bo to ponudo podal na vsaki seji, ki je ne bo v navedeni dvorani v »Kremlju« in tudi želel, da se ta pobuda vsakič zapiše v zapisniku seje. A kaj, ko se vedno najde kakšna opozicija, ki izglasuje, da bo seja zanalašč v sejni dvorani občine. A svetnik je v svoji zahtevi trmast in odločen in jo bomo zato brali v vsakem zapisniku, • D. S. GORENJSKE KORENINE kr°P k«? tu* istv" •s ter«1 > ado' tu* »os*! i V zakonu je treba tudi potrpeti Sna in Franc Rant praznovala biserno poroko Loka - Bilo je karseda svečano. Po ^'"em aperitivu in prigrizku se je petin-'m^deset svatov postavilo v špalir. Ko |. ^doporočenca' vstopita, se zasliši vesela ^1,1 Moje dekle je še mlado, ja, ja,... pr^mji opis vam nehote prikaže sliko »I^.Karporočenega para. Kaj le ne bi, saj je oUe.v Skofji Loki res potekalo kot na pravi pfjj b. Z rahlo izjemo. Ivana Rant svojega rjJ^ka ni pravkar prevzela po možu Sit°U-*t0 se Je z8ocn10 že pred 60 leti. pteiarjeva Ivana in Franc sta se spoznala že {L ^4-timi leti na kmečkem plesu. V tistih veljL *e bilo takih plesov po okoliških kmetijah kij0 °- In ker sta oba navdušena plesalca, je jjudi priložnosti za druženje veliko. v$ej Štirih letih poznanstva sta se v Selci \ & *Vana je bila tedaj stara 22 let, Franc ;jer . Po poroki je Ivana ostala na kmetiji, lt{r.Je bilo dela vedno dovolj. Še posebej, H^e Franc hodil na delo. Sprva v trgovino, '•»Ulj Je ve&no let preživel na občinskih E?J?h- Po štirih letih partizanstva je bil St\ ^ kmetijske zadruge Bukovice, kas-Ser-^' žuPan Selce. Na 11 hektarjev veliki •*Vi [So se i'ma rocbb trije otroci - Franc, \u in Alojz, ki je žal že umrl. Otroka °troštvo v lepih spominih in sta na *$0y *Uc** ponosna. Sin Franc se spominja l*^. Pred 2. svetovno vojno, ko je oče z orožnih vaj. Družina ga je zelo 1p dočakala na veliko soboto. isPelVSe' k' se ne morete načuditi, kako sta ^lv^Polnih šestdeset let ostati skupaj, pa recept: "V zakonu je treba včasih tudi potrpeti. Za vsako figo se je nezdravo mujati. Tako kot vsak par sva se tudi midva nekajkrat sprla, pa sva vedno bila prijatelja." Zaželimo jima, da prijatelja ostaneta še naprej. • S. Šubic, slika: L. Jeras Nabornike so pozdravila dekleta z nagelji Nabor kot pred tridesetimi leti Bohinjska Bistrica, 10. oktobra - Osemnajstletnike iz Bohinja je na slovesnost ob naboru povabil župan Franc Kramar, vabilu pa so se z veseljem odzvali prav vsi. Zbrali so se zjutraj pred gostiščem Danica, kjer so jih z vozovi lojtrniki pripeljali do kulturnega doma. Tam so jih v kratkem kulturnem programu tako kot pred desetletji pozdravila dekleta s cvetjem, s pozdravnim govorom pa jih je pred naborno komisijo povabil bohinjski župan. Ob tej priložnosti so pred kulturnim domom Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici tudi prvič slovesno izobesili novo zastavo Občine Bohinj. "Pozdravljam odločitev Občine Bohinj, ki se je po toliko letih odločila, da pripelje nabor nazaj v svoj kraj. Lepo so se potrudili, nabornike in komisijo prijazno sprejeli, zato mi je žal, da se prireditve niso mogli udeležiti tudi predstavniki Ministrstva za obrambo, ki sicer obljubljajo, da bodo v Bohinj prišli že takoj ob prihodnjem naboru v začetku novega leta," je povedala Biserka Hirci, vodja izpostave obrambnega ministrstva v Radovljici. Nabor je v preteklih letih pote- Na naboru v Bohinju je bilo v sredo slovesno kot včasih. kal v Radovljici, kjer bo komisija tudi letos pregledala fante iz nove radovljiške in blejske občine. Komisijo sestavljajo predstavnik slovenske vojske, naborni zdravnik, v Bohinju župan Franc Kramar, socialna delavka in tajnik. Skupaj z nabornikom se odločijo, v katerem rodu bo služil vojsko, kar je odvisno od zdravstvene ocene, izobrazbe in ostalih dejavnikov. Kot je povedala Biserka Hir- ci, je nesposobnih za služenje v vsaki generaciji kakih deset odstotkov nabornikov, za civilno služenje pa so se letos odločili le trije od dvestopet-desetih nabornikov. "Tako organiziran nabor mi bo ostal v prijetnem spominu," je povedal Marko Kol-man. "Pri tem želim posebej pohvaliti tajnika občine in župana, ki sta dogodek za nas, nabornike, zelo lepo pripravila." • M.A. REPORTAŽA Vzgojni zavod Preddvor bo deloval v stanovanjskih skupinah Zavodskih otrok ne zavijamo v vato Od lanskega maja devet mladostnikov iz Vzgojnega zavoda Preddvor živi v samostojni stanovanjski skupini na Zlatem polju v Kranju* Kranj, 10. oktobra - Ta nevsiljiva oblika vzgojnega dela, bolj podobna običajnemu družinskemu življenju, se je dobro obnesla. Zato bodo v kratkem odprli še dve, eno v hiši ob jezeru Črnava v Preddvoru, drugo v Nedeljski vasi na Mlaki, v bližnji prihodnosti pa še dve, tako da bodo sčasoma klasično zavodsko obliko lahko razpustili. "Prva stanovanjska skupina je nastala v zavodu, in sicer iz potrebe naših mladostnikov, ki so končali osnovno šolo, domov pa se zaradi neurejenih razmer niso mogli vrniti. Zato smo sledili zgledom drugih vzgojnih zavodov, ki so že imeli (dobre) izkušnje s tovrstnim delom," je povedal ravnatelj Vzgjojncga zavoda Preddvor Srečo Burkelc. V zavodu je sicer vsako leto okrog 60 osnovnošolskih otrok, v stanovanjski skupini na Zlatem polju, ki jo je šolski minister dr. Slavko Gaber slovesno odprl maja lani, pa je prebiva devet mladostnikov. Letos jih je osem, tri dekleta in pet fantov, vsi so vpisani v srednje (večinoma triletne) šole, je povedala Pavla Gli- ha, ena iz ekipe treh vzgojiteljev (poleg nje delata še vodja Jasna Honnjec in Dušan Kavčič). Medtem ko bivajo v stanovanjski skupini, naj bi mladostniki končali šolo, ta čas naj bi se privadili samostojnemu življenju. Samostojnost in odgovornost sta značilnosti, po katerih se Srečo Burkelc življenje v stanovanjski sku- zaVodske pini razlikuje od tistega v zavodu. V slednjem so gojenci bolj zaviti v vato, pri roki jim je kopica svetovalcev in vzgojiteljev, ki jim pomagajo v težavah, za vsakdanje potrebe jim ob popolni zavodski okrbi ni treba skrbeti. Drži pa, da v pre-ddvorskem zavodu otroci niso bili nikoli izolirani od zunanjega življenja, saj so ves čas obiskovali zunanjo in ne osnovne šole. V stanovanjski skupini, kjer živijo mladostniki, ki so tudi osebnostno zrelejši in sposobnejši samostojnega življenja, pa od njih pričakujejo že več odgovornosti za lastno življenje in ravnanje. Osmer-ica iz stanovanja na Zlatem polju zna kar dobro poskrbeti zase. Kuhajo si zajtrke in večerje, kosila le za konec tedna, ko je samopostrežna restavracija v mestu zaprta; sami si pospravljajo sobe in skupne prostore, tudi operejo m zlikajo si v priročno urejeni pralnici. Zavedajo se svojih šolskih obveznosti, nad katerimi skrbno bedijo tudi njihovi trije vzgojitelji, ki so z njimi tako rekoč 24 ur dnevno. Dokler se namreč redno šolajo, imajo pravico živeti v stanovanjski slcupini. "V stanovanjskih skupinah zasledujemo načela integracije mladostnikov in normalizacije njihovega življenja," pravi Srečo Burkelc. "Zato skupina deluje po modelu življenja družine, v kateri so mladostniki obeh spolov nekakšni kompanjoni v enaki stiski, vzgojitelji pa njihovi starejši prijatelji, ki so vedno na voljo za iskano pomoč in nasvet. Takšno sožitje je videti zelo spontano" in domače, od pedagogov pa terja veliko mero profesionalnosti. V skupini velja nekaj trdnih pravil življenja, ki so pogoj, da se mladostniki navadijo na življenje v skupnosti in se Danes v kuhinji dežura Andreja. socializirajo za kasnejše živi- dru.g drugemu so nekakjjej socialni nadzor, kar jim i»v jenje, ki ga bodo živeli samostojno, brez pomoči vzgojiteljev. Ti otroci niso zaviti v vato: hodijo v zunanje šole, v bivalnem okolju imajo svoje obveznosti, majhnost stanovanjske skupine pa omogoča, da je vsakdo deležen tolikšne pozornosti, kot jo potrebuje. V majhni skupini tudi ni možnosti izmikanja in osamitve, va krepi občutek odgovo*' nosti."Po poldrugem letU! kar ti mladostniki živijo povsem običajni mestni sta* novanjski soseski, okoij,^ nanje ni imelo nobenih W pomb. Srečo Burkelc še M daja, da tudi sicer ni skupil v Sloveniji, s katero bi ok°' lica imela težave. • D.Z.ŽIebir Stoletje po izgradnji cestnega predora v Dolino Dovžanove soteske Po levem bregu reke avti, po desnem pešci Prenova predora bo omogočila varen promet z vozili, za obiskovalce Dovžanove soteske pa so začeli obnavljati staro oglarsko pot. Dolina, 10. oktobra - Na obeh bregovih Tržiške Bistrice v Dovžanovi soteski se dogajajo spremembe, ki najbrž ne bodo nepomembne za prihodnost naselij nad sotesko. Bolj na očeh so popravila 100 let starega predora, zaradi cesarje cesta v Dolino občasno zaprta. V okviru javnih del obnavljajo staro oglarsko pot na desnem bregu reke, kjer so prebili prvi predor že 1759. leta. Le nekaj let zatem, ko je baron Julij Born kupil vso tržiško gozdno posest in si za svoj sedež izbral gradič Pu-tcrhof, je sklenil zagotoviti boljši pristop iz Tržiča v Dolino. Po njegovem naročilu je inženir Viljem Lindauer leta 1895 zgradil dobro vozno pot s predorom na levem bregu Tržiške Bistrice. To se je zgodilo od pomladi do jeseni tistega leta. V enakem obdobju, vendar stoletje pozneje, se je tržiška občina odločila za prenovo cestnega predora na začetku Dovžanove soteske, saj je zaradi krušljivih sten postal precej nevaren za promet. Delavci podjetja za rudarska dela pri Geološkem zavodu Ljubljana so že spomladi sanirali zunanjo steno predora, ki se strmo vzpenja nad strugo reke. V njej so morali oklesati naravna okna in utrditi skalno gmoto, da se ne bi rušila v notranjost. Ker je soteska zaščiten naravni spomenik, so morali tudi pri popravilu predora ohraniti njegov prvotni videz. To je bilo posebej težavno pri prenovi stropa, med katero bodo do konca oktobra 1995 vgradili prek 200 dvometrskih in Ta mesec bo končana obnova stoletje starega cestnega predora. daljših jeklenih sider, razpoke pa utrdili z betonskimi injekcijami. Strop so očistili vseh okruškov, izravnali pa bodo tudi profil notranje stene. Zaradi del bo cesta Tržič - Jelendol ves oktober zaprta od ponedeljka do petka med 7.30 in 9. uro, med 9.30 in -13.30, med 14. in 14.30 ter po 15. uri do teme, ob sobotah pa ves dan. Po obnovi, za katero sta država in občina zagotovili po 2 milijona tolarjev, bo promet skozi stoletje star predor veliko varnejši. Nekdaj oglarji, danes turisti Danes je že skoraj pozabljeno, da je pred izgradnjo ceste vodila iz bistriške doline proti Tržiču le ozka steza čez Raten vrh. Tam so oglarji nosili oglje v koših v dolino. Pozneje so sami začeli graditi pot po desnem bregu reke, ki je prehajala na levo stran ob sedanjem cestnem predoru. Pot je vodila mimo Dovžana, Na jame, od tod pa mimo žage do Rude. Ko se je 1759. leta vrnil iz tujine rudar Brusovega rodu, je s smodnikom prebil skalo in naredil prvi predor na tedanji poti iz Doline. Prebivalci iz Doline in Jelendola, kjer živi skupno okrog 240 ljudi, so danes vezani zgolj na cesto ob levem bregu reke. Vseeno bo po načrtih za oživljanje krni prehoden vsaj zgornji oe. stare poti na drugi stra" Tržiške Bistrice. Občina * je namreč lotila v okvir* javnihdel čiščenja te Pot'^ starega predora do mostu r jame. Pot bodo razširili 1 utrdili ter postavili dva ma11 jša mpstička in lesene stof^ niče. Verjetno prihodflj pomlad bo prišla na vrsto». obnova poti z galerija111 proti naselju Čadovlje. y Na robu tega naselja bo kratkem stekla tudi prenoj' Jamenškove paštbe, ne danje sušilnice sadja in la" ^ V njej bodo uredili inforrri tivni prostor za obiskoval Dovžanove soteske. Da b» turisti lažje znašli, bo? namestili na oglednih tc* ah več tabel. Kot je napov.e dala Slavka Zupan iz ur% za gospodarstvo občine Tr* ' bodo v kratkem izbrali iz/L lovalca, še letos pa naj bi b* nared table s splošnim oP^ som Dovžanove soteske opisi zgodovinskih, geom0 foloških, hidroloških in bo1' ničnih zanimivosti. S. M* :$ SUZUKI SVVIFT 1,3 GLS A/bag SVVIFT 1,3 GX . limuzina z A/ bag BALENO - nove nižje cene že od STARO ZA IiOVO KREDIT »I« z 10,5% obrestmi - do 4 let )W#»Vil.iH1 za podjetja, obrtnike, kmete in fizične osebe -6% obrestna mera AVTOSALON KRANJ-KALCIT, doo. C. TALCEV 69 "na Planini 2- pri pokopališču Del. čas: od 8.30 do 12. ure in od 15.30 do 18. ure SERVIS JTJV PRODAJA: AVT0SERV1S BOGATAJ, ZV1RČE 30a, Tržič, tel: 57-208 AVTOSERVJS LUŠINA, GOSTEČE 8, Šk. Loka, tel: 632-286 V Dupljah bo 22. oktobra slovesno Polepšani Mihaelovi oltarji Blagoslovitev obnovljenih, nad 300 let starih oltarjev v Zgornjih Dupljah bo opra ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. vil Duplje, 10. oktobra - Zgodovinsko dragocena podružnična cerkvica svetega Mihaela v Zgornjih Dupljah je dokončno urejena in rešena propadanja. Kdaj je bila zgrajena, ni znano. Postavljena je v gotskem slogu. Le za šiljasti zvonik je znana letnica zidave: 1762. Zvonik in streho za začeli urejevati leta 1986, pred dvema letoma pa so restavratorji začeli obnavljati največjo dragocenost te cerkve, tri- oltarje, in obnovo končali. Krajani Du-pclj, župnik Franc Grahek iz darov v cerkvi ter Zavod za varovanje naravne in kulturne dediščine iz Ljubljane in Kranja so za obnovo oltarjev zbrali skoraj 60.000 mark. V glavnem oltarju je sveti Mihael, ki ga cerkvena zgodovina pozna kot prvaka angelov, zmagovalca nad Lu-ciferjem, ki se je po porazu pogreznil v brezno, šv. Mihael pa se je dvignil v višave. Zato slikajo svetega Mihaela s ščitom in mečem. Ta oltar je bil zgrajen leta 1676 v obliki moštrance. Verjetno pa je še starejši in je bil tega leta le obnovljen. Enake starosti, če ne starejša, pa sta stranska oltarja, posvečena sveti Margareti in svetemu Urbanu. Skladne s svetniki na oltarjih so tudi podobe na zvonovih. Leta 1894 so kupili tri nove zvonove skupne teže 1241 kilogramov. Na velikem so križ, Brezmadežna Marija in sv. Mihael s tehtnico, na srednjem je podoba sv. Urbana z grozdom, na manjšem pa je podoba sv. Margarete z zmajem. Dupljanski župnik Franc Grahek je zelo vesel, da so dela v Mihaelovi cerkvici v Zgornjih Dupljah končana. Prepričan je, da mora fara dostojno proslaviti ta uspeh. V nedeljo, 22. oktobra, ob 10. uri bo ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar blagoslovil obnovljene oltarje. To \)0 prvi obisk dr. Alojzija ^ tarja kot škofa oziroma °a y* kofa v dupljanski far'- ^ Dupljah je bil v začetku ^ let kot arhidiakon. Na ob* vo pa še čaka osrednja t ^ cerkev sv. Vida v Spodaj Dupljah. Na sedanji 1°**$ je bila postavljena leta ^ in še nikdar temeljiteje j novljena, razen pred ^ strehe in zvonika. Sicer J« dupljanska fara "rnlaj*g$ Kot duhovnija je leta nastala z okrog 600 du obeh Dupelj in Zadrai naklanske in kriške žup §arr>' • J, ■ 1 m 1 HI = i ■ki C B užitek nedotaknjene narave BOOM POČITNICE - ALLINCLUSIVE NA ROGLI nkovito odvaja toploto iz motorja. °dobni motorji so namreč izdelani iz ličnih materialov v čedalje ožjih tole-rančnih območjih, zaradi česar so bistve-p° °olj občutljivi na razne poškodbe. rav zato je za zdravje vašega motorja lslveno, da uporabljate kvalitetno hladil-n° tekočino, ki pri nizkih temperaturah ne žrrirzuje, pri visokih obremenitvah ne *aVfe, hkrati pa ščiti kovino motorja pred grozijo. Voda v hladilniku tudi poleti k°duje motorju vašega vozila! Obiščite naJbližji Petrolov bencinski servis in pre- krite stanje hladilne tekočine - boste e|'. da vam bo vaš avto hvaležen Slovenska naftna družba Zavarovalna agencija Tolstojeva 5 61000 Ljubljana Trlrfi«: (K>1/ 343 'KO Telcfa«: 061/ 1685 376 P AN TA PE Kranj : Staneta Žagarja *< 64000 Kranj Telefon: 064/ 2Z1 522 Telefax: 064/ 223 760 Skupaj v toku življenja Ml SE PREDSTAVIMO Smo pooblaščena zavarovalna agenata Zavarovalnice Manta, d d Imenuiemose PANJA con., 6.0.0 m smo zelo dinamična, energjčna. samoiniciativna m med seboj povezana skupna zadovoljnih //ud, s al/em 6ift vedno boljši in čim boli ugoditi željam m interesom NAŠIH sedaniih partnerjev, it nam ie zaupaj, kot seveda turi VAŠIM, če se nam boste pridružili Žš tukaj čut živimo, kninmo in $$ uiptino n/vi/avno In rutttno Želimo Vas opozoriti, da smo se preselili na novo lokacijo , Čamu ? kddrovska rdzšintev in s tem tudi razširitev ponudbe Kam? v preurejene prostore na ulici Staneta Žagarja 29 v knžišču ob novem, še nevoznem kokrškem mostu, na strani vodovodnega stolpa Ob našem malem prazniku in veselju Vam ob ie ugodnih pogojih (cenovnih in ostalih), nudimo še posebne ugodnosti: sodelovanje v \ če odgovorite na vprašanje: Kaj je PANTA con. d o o ? Tukaa) aVno, ĆB \faVn pOtMKŠtTK potnoč ki odKčm rv&fvt na poti s+on irWfwy« v jutri 10% popust na skoraj vseh vrstah zavarovanj, razen zavarovanja avtomobilske odgovornosti, AO* m življenjskega zavarovanja v času od 16.10.1995 do 23.10.1995 nagradnem žrebanju 3 nagrade Zmomieavtorrvb. odgovornosti ta osebno vozilo (obvezno ml 3nagrada Kapasšildom Odgovore s svojim imenom, pnimkom m naslovom pošljite do 23 10. 1995 na naslov PANJA con. 6.0.0. Staneta laganja 29,64000 Kranj Rezultati žrebanja tato objavljen v Gorenjskem glasu v petek 3 M /995. VELIKA POSEZONSKA RAZPRODAJA KOLES OD 15% DO 30 % KOLIČINE OMEJENE! Trgovina in servis koles AHA Ljubljanska cesta 5 (pod Jelenovim klancem) Delovni čas: vsak dan od 9.-12. ure in od 14. - 19. ure sobota od 9.-12. ure KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR JAVORNIK-KOROŠKA BELA - V kulturnem domu na Javorniku razstavlja slike Vitomir Piber. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava Misel in korenine *94 slikarjev Franceta Slane, Maksima Sedeja ml. Martina Avsenika in Janeza Černača. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše so na ogled otroške slike in risbe izbrane na natečajuA/o/ sanjski park, moj sanjski vrt ter dela udeležencev kiparske kolonije pri OS F.S. Finžgar Lesce. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava slik Lojzeta Tarfile, Edija Severja in Staneta Kristana ter fotografij Vesne in Andreja Muravca. V galeriji Ivana Groharja razstavlja slikar Berko. V galeriji Fara je na ogled razstava slik Janeza in Aleša Justina. V galeriji ZKO-Knjižnica razstavlja fotografije Janez Konečnik. V mini galeriji Občine Škofja Loka Joca Jamšek razstavlja akvarele z naslovom Metulj. ŽIRI - V galeriji A. Primožič so še do jutri, sobote, na ogled izdelki nastali v šoli klekljanja v Škofji Loki ter razstava kipcev kiparja Franca Tavčarja. KAMNIK - V galeriji Majolka razstavlja kipe akad. kiparka Saba Skaberne. SIMONČIČEV UČBENIK FOTOGRAFIJE Gorenja vas - Vlastja Simončič je svojo metodo fotografiranja brez fotoaparata, ki jo je spoznalo že veliko otrok pri nas, zdaj predstavil tudi z učbenikom. Potem ko je pri nas in v tujini uveljavljeni fotograf Vlastja Simončič leta 1971 s skupino otrok v Gorenji vasi uvedel zanimivo "šolo" fotografiranja brez fotoaparata, je z leti novost postala znana ne le doma, pač pa tudi v tujini. Zato je pred časom predsednik mladinske skupine pri FIAP Kurt Batschinski Simončiču predlagal, naj o svoji metodi napiše tudi učbenik. Zdaj je učbenik izšel v nemškem, angleškem in francoskem jeziku, izid pa je omogočila Fotografska zveza Avstrije. Izšel je v nakladi 3000 izvodov. Učbenik zdaj čaka na priložnost in denar, da ga bodo prevedli in izdali tudi v slovenskem jeziku. Potem ko so učbenik predstavili na nedavnem kongresu FIAP v Andori, kaže, da bo kmalu doživel še izdaje v nekaterih drugih jezikih, najprej v italijanskem in morda tudi v arabskem jeziku. • L.M. LUTKE V GLEDALIŠČU Kranj - Center kulturnih dejavnosti pri ZKO Kranj seje dogovoril s Prešernovim gledališčem Kranj o uporabi dvorane za sobotne lutkovne predstave. Potem ko so sobotne lutkovne predstave, ki jih v okviru Centra kulturnih dejavnosti Kranj vodi Lojze Domajnko, dve leti gostovale v prostorih Ragtime kluba na Sejmišču, pa bo v novi sezoni drugače. Otrokom se bodo odprla vrata Prešernovega gledališča, tako da bodo lutkovne predstave od jutri naprej vsako soboto potekale na pravem odru vse do marca prihodnjega leta. Lutke ne bodo prav nič motile gledališke scene, ki je vseskozi postavljena na odru, saj se bodo odvijale pred zaveso. Kadar pa bo gledališče potrebovalo dvorano in oder tudi ob sobotah - zaradi gledaliških vaj - se bodo lutkovne matineje preselile v kino Storžič, ki je po preureditvi prav tako namenjen za najrazličnejše predstave. • L.M. Zveza kulturnih organlzact) Kranj ln Prešernovo gledališče Kranj sobot a mati ua Lutkovno glodoftKo JOŽI NNOOVi JAZBEČAR TOBIJA sobota, 14. oktobra 1995, ob 10. url, v Prešernovem gledališču TELE-TV Kranj O O GLAS Petdeset let Gledališča Tone Čufar CAR JESENIŠKIH ODRSKIH LUCI Jesenice - Naslednji teden, v četrtek, 19. oktobra, se bo s prvo od treh načrtovanih premier na velikem odrti ^ Čufarjevega gledališča - Goldonijevim Impresarijem iz Smirne - dvignila zavesa v jubilejni petdeseti sezoni. Pr*v tej sezoni bodo postavili na oder tudi tristoto premiero. Ni prav veliko ljubiteljskih odrov, kjer bi tako dolga gledališka tradicija, kot na Jesenicah, prerasla v tako izjemni kvalitetni vrh. Zgodovina jeseniškega gledališča seveda ni stara le pet desetletij, pač pa sega kar daleč nazaj celo še v prejšnje stoletje. Mesto je v obdobju najživah-nejšega gledališkega utripa imelo kar tri gledališke odre. Cankarjeva dela so igrali že pred prvo svetovno vojno, Pohujšanje v dolini šentflor-janski so na primer uprizorili v sezoni 1913/14. Po drugi svetovni vojni se je 8. decembra 1945 z otvoritveno predstavo Cankarjevega Pohujšanja v dolini šentflorjanjski začelo nadvse plodno življenje Čufarjevega gledališča. V prvi gledališki sezoni je bilo kar dvanajst premier, ki jih je režiralo šest režiserjev s prav toliko scenografi. Predstave ogledalo več kot 70.000 gledalcev - številka, ki kasneje ni bila več dosežena. Po tej prvi sezoni so bile še druge prav tako uspešne, občinstvo je lahko gledalo izbor slovenske, jugoslovanske in svetovne dramatike od Cankarja, Finžgarja, Bora, Krefta do Haška, Brechta, Lorce, Molierea, Shakespeara, O' Neila in celo Euripidove Medeie, kar se lahko primerja celo z gledališkim življenjem kakšnega poklicnega gledališča. V šestdesetih letih je bilo jeseniško gledališče brez dvoma v svojem zenitu, saj je bilo v letih 1961, 1963 in 1965 izbrano kot najboljše amatersko gledališče tako v Sloveniji kot tudi v nekdanji Jugoslaviji. Vabili so jih na gostovanja v tujino, med njimi še danes najbolj odmeva udeležba na mednarodnem festivalu v Monacu. Predstavo Dom Bernarde Albe pa so na povabilo Bojana Štiha zaigrali tudi v ljubljanski Drami. Eno prvih nagrad je gledališče dobilo že 1949 leta na republiškem tekmovanju in sicer za Cankarjeve Hlapce. Pred tristoto premiero Na deskah Čufarjevega gledališča se niso branili nastopati tudi poklicni igralci kot Maks Furjan, Metka Bučar, Mihaela Šaričeva, predstave pa so pripravljali tudi znani slovenski režiserji: med triintridesetimi, kolikor jih je kdaj delalo z jeseniškim gledališčem, je vse- OPTIKA Kranj, Bleiweisova 18, nasproti porodnišnice Tel.: 225-600 PREGLEDI VIDA vsak četrtek od 10*30 do 12. ure in ponedeljek od 10. do 12* ure VELIKA IZBIRA UVOŽENIH OKVIRJEV IN MODNIH SONČNIH OČAL in še povečevalne lupe, foto filmi, baterije - tudi za slušne aparate, tekočine za kontaktne leče Odprto od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure Že 14 Ut Vaša optika Iz gledališkega arhiva - predstava iz sezone 1967/68: Marjana Čebulj in Ivan Berlot v Golarjevi Vdovi Rošlinki kakor na prvem mestu Bojan Čebulj, ki je v skoraj treh desetletjih sodelovanja z gledališčem režiral 78 predstav (in 978 nastopov kot igralec). V tem obdobju je na odrskih deskah nastopilo kar 100 igralk in 150 igralcev. V petih desetletjih so na oder postavili skoraj 300 premier. To obletnico bo ansambel še posebej proslavil: 8. decembra letos se bodo na gledališkem večeru pred jeseniškim občinstvom zbrali vsi še živeči igralci, ki so kdajkoli nastopali na gledaliških deskah in seveda režiserji. Oblikovani^ večera je prevzel Bojan Čebulj, ki trdi, da je to tudi praznik hvaležnega in gledališko razgledanega jeseniškega občinstva. Gledališki jubilej bo Gledališče Tone Čufar praznovalo delovno - s tremi premierami na velikem odru v izvedbi domače igralske skupine, s tremi predstavami na Mali sceni, tremi predstavami gostujočih poklicnih gledališč in seveda s predstavami za otroke v izvedbi otroške gledališke skupine in s ponovitvami predstav iz prejšnjih sezon. "V jubilejno sezono gledališče stopa s predstavami, ki se vsekakor naslanjajo na dolgoletno kvalitetno gledališko jo torej prvikrat predstavlja"1 prav z našega odra," je p?^' dala ravnateljica gledali»c. Alenka Bole Vrabec. "NoJJ teta je tudi angleška bulvarg A. Marriota -B. Granta *J ljubezen ni prostora v t™ Mirana Kende, medtem } Goldonijevo komedijo &W Peter Militarov. Zanimiva "J vsekakor tudi Mala scena,n. kateri bo Matija Milči^ režiral Jovanovičevo kome , Znamke, nakar še Emilija- V jubilejni sezoni boj jeseniškem gledališču nekaj veselih dogodkf. poleg petdesete ponori Cooneyjeve komedije P°K varjeno, so povabljeni na gostovanje. Slovenj kulturno društvo Pro tura slovenica v švicarskoj* Winterthurju je jeseni** gledališče v novembru & povabilo na tridnevno vanje s komedijo PokvatP^\ Nicolajevo Ženska je... žensjj* pa bo igralka Tatjana K°s delo. Dober repertoar je bil od nekdaj značilnost jeseniškega gledališča. Vse tri premiere v novi sezoni bodo praizvedbe. Ekološka farsa Evalda Flisarja, danesvsekakor eden vodilnih slovenskih dramatikov, je za naše gledališče napisal noviteto Padamo. Tudi Impresarij iz Smirne, Goldonijeva komedija, s katero začenjamo sezono, doslej še ni bila prevedena in Nad 300 nastopov v predstavah pa ima v Čufarjevem gledališču kar 32 igralcev. Več kot 1000 nastopov imata igralki Slava Maroševič in Tatjana Košir. Med igralci pa je z nastopi še vedno na prvem mestu režiser Bojan Čebulj, ki je kot igralec nastopil v 987 predstavah. proslavila štiridesetletnih topanja. Ponovili pa bodo komedijsko lepljenko Ah, v čarovnice." Obnova do leta 2005 O obnovi gledališče stavt^ nekdanjega Krekovega do"13 se sicer že dolgo govori, ven^ pa je vse doslej ostalo \*%. načrtih. Tudi tokratni jubileUj dotrajani stavbi in še po«e dotrajani gledališki opremi P. nesel malo novega. Novo pa'v to, da ima gledališče vsaj j grobem zarisano obnov0 naslednjih desetih letih. Le L sta ministrstvo za kulturo ^ Občina Jesenice prispe^, 1«? denar za projektno doku^ tacijo, po kateri naj bi do 2005 gledališče postopno 0°v valo novo podobo. • Lea Mencingef OBNOVA PUSTALSKEGA GRADU Škofja Loka - Že pred dobrim desetletjem obljubljena obnova Puštalskega gradu v ok* referendumskega programa izgradnje in obnove sol žal ni bila opravljena z enim večj1 p vlaganjem, pač se leto za letom, počasi in vztrajno uresničuje; vanj seje vrasla Glasbena 'J z vso svojo bogato dejavnostjo. Ni jih več sram, če v svoje prostore tudi koga povabijo« petdeset koncertov v letu pa priča, da lahko temu rečemo kulturno središče. Pogosto se dogaja, da so glasbene šole razumljene kot pastorek na meji med šolskim sistemom in vedno siromašno kulturno dejavnostjo; tudi Glasbeni šoli v Škofji Loki, ki že dve desetletji domuje v Puštalskem gradu, ni bilo dano, da bi ji ta objekt naenkrat preuredili. Z veliko iskrene volje je sicer bila pred desetletjem uvrščena v referendumski program obnove in izgradnje šol, vendar so zaostrene razmere onemogočile izpolnitev tedanjih načrtov. Vztrajnost vodstva te šole in razumevanje odgovornih na občini pa vsako leto prispeva delček k uresničitvi sicer širše zasnovanega projekta. Ob petdeseti obletnici šole, ki bo čez tri leta, upajo, da bo dokončno uresničen. "Vsako leto uspemo preurediti del naših prostorov tako, da postanejo primerni za našo dejavnost in hkrati prijazni za dobro počutje učencev in profesorjev," je povedal ravnatelj Valentin Bogataj. "Ker je letos kar nekaj obnovljenega, hkrati pa ie prav letos prišlo do oblikovanja novih občin, smo se odločili, da odgovornim iz vseh štirih občin, ki so nastale iz občine Škofja Loka, predstavimo svojo dejavnost in doseženo pri obnovi gradu." Konec minulega tedna so povabili župane, predsednike občinskih svetov ter predsednike odborov ali druge odgovorne za družbene dejavnosti, da si Glasbeno šolo ogledajo, hkrati pa prisluhnejo koncertu v grajski kapeli. V preteklosti je grad doživljal zelo pestro usodo, saj je v njem kar dolga desetletja celo delovalo proizvodno podjetje, ob vselitvi, za potrebe glasbene šole pa stavba ni bila posebej preurejena. Poleg šole so v gradu dobile prostore še razne druge organizacije in društva, za katere je bilo postopoma potrebno najti drugačne rešitve. Veliko je pomenila ureditev centralnega ogrevanja ter dogovor z lastnico, da se grajska kapela s čudovito fresko Giullia Ouaglia "Snemaje s kiiža" (ta velja za največjo umetniško vrednoto v Škofji Loki) uredi in nameni za koncertno dejavnost. Postopoma so se povsem zanemarjeni in neuporabni prostori urejali v prijetne učilnice, v letu 1990 pa so uspeli v celoti obnoviti streho in zvonik. Pomemben poseg je bila tudi hidroizolajjj temeljev in ureditev odvodi^ vanja meteornih voda, »19 dve leti pa poteka p°st.jU zamenjava stavbnega poh'5 L< Prav letos je bil pri tem Pl« poseben premik: s Pot1\0tf občine so uspeli na arkaun.|1! hodniku v nadstropju v?[?wr nova, zelo premišljeno ob" fii vana okna, ki izgled gra |ep« dvoriščni strani resnično dopolnjujejo. x Za dokončanje obnav'J3^ prostorov jim preostaja ureditev petih učilnic, naJV potreben poseg pa bo ure „jc fasade gradu ter tlako**) dvorišča. Velika želja s a delavcev in vodstva G\&?p šole v Škofji Loki je, da b«^ to uspelo dokončati o"0 Ji 1999, ko bo šola pra^j* 50 let ustanovitve in delov^ Ker je grad kulturnozgoo0 ^ ki spomenik prve kateg ^jji upajo, da bo pri teh zak Jut^ delih finančno sodelovala država. Tedaj se lahko uy še ena zamisel: da P° Q if akustično zelo primCfl njM seveda na izgled zelo ^ yfi vo dvorišče možnost za certe na prostem. Štefan Ni, 13. oktobra 1995 GOST TUR - MEDNARODNI SEJEM GOSTINSTVA IN TURIZMA 9. STRAN • GORENJSKI GLAS Gost-Tur največji slovenski turistični sejem v sredo, 11. oktobra, so Se v Mariboru odprla Vrata 3. mednarodnega SeJma gostinstva in turizma GOST-TUR 95. Na 27 tisoč kvadratnih metrih Prireditvenih površin se °° do 15. oktobra prestavilo 523 razstavljal-^v, od tega 87 iz tujine. Sejem, ki ga je ob nav-2očnosti državnega sekre-tarja za turizem Petra ^esenjaka in drugih Jglednih gostov odprl dr. °avorin Kračun, zajema različne vsebinske sklope: J*eso, vino forum, pekarstvo in slaščičarstvo, mfeko in hrano, ki opo-2arJajo na slovenske kulinarične in vinske dobrote. |J-e k temu dodamo še b°gat program kulturnih, 2abavnih in etnološko °barvanih prireditev, je jasno, zakaj je sicer strokovno in poslovno narav-nan sejem deležen tako VeUke pozornosti. Raz-stave na sejmu so odprte od10. do 19. ure, gostins- ko zabavni del pa do 23. ure. Sejem Gost-Tur združuje komercialne turistične dejavnosti z razvojnimi elementi (okrogle mize, strokovna sre-čanja), s čimer si pridobiva mesto vidnega dogodka v slovenskem turizmu in prispeva pomemben delež k uveljavljanju te gospodarske dejavnosti, je v uvodniku sejemskega časopisa zapisal državni sekretar za turizem Peter Vesenjak. Njegov pogled potrjujejo tudi dogodki na letošnjem sejmu: 2. turistična borza, na kateri je prijavljenih 36 ponudnikov storitev, predstavitev nastajajočega zakona o turizmu, okrogla miza "Turizem v Evropi 95", predstavitev koncepta "Kategorizacije nastavitvenih gostinskih objektov", dvodnevna študijska tura po severovzhodni Sloveniji za tuje tour operaterje in tuje novinarje, posvet sekcij gostincev obrtnih zbornic in drugo. Jutri, 14. oktobra, ob dnevu turističnega spominkarstva, ki ga organizirata Turistična zveza Slovenije in Obrta zbornica Slovenije, bodo razglasili tudi najboljše turistične spominke iz natečaja TZS v sodelovanju z GZS in Obrto zbornico Slovenije za leto 1995. Prvo nagrado bo odšla na Gorenjsko, prejel pa jo bo Jure Miklavc iz Škofje Loke za svoje grabljice za nabiranje borovnic. Na sejmu se predstavlja slovenska turistična ponudba, ki jo predstavljajo posamezna mesta, turistični kraji in regije pa tudi turistične agencije. Zastopani so tudi slovenski peki in slaščičarji ter predstavniki živilske industrije (mleko, meso in drugi izdelki). Svoje proizvode razstavljajo tudi proizvajalci opreme za pekarstvo in slaščičarstvo iz več držav in slovenski vinarji ter proizvajalci alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Za obiskovalce je posebej privlačna degustacija vrhunskih slovenskih vin. Tuji in domači razstavljalci pa se na sejmu predstavljajo tudi s številnimi novostmi s področja gostinske opreme - od strojev, gostinskih aparatov, hladilnih skrinj, računalnikov, do namizne posode, prtov in dekoracij. Na osrednjem delu sejmišča se nahaja tudi velika restavracija, kjer potekajo številne prireditve - do 18. ure tam nastopajo slovenske folklorno glasbene skupine, ki predstavljajo ljudske običaje in ljudske pesmi iz vseh krajev Slovenije, od 18. do 23. ure pa nastopajo glasbene skupine. Od gorenjskih na sejmu prisotne le tri občine Samo v Preddvoru, Cerkljah in Šenčurju vedo, da je v slogi moč mJi\mtwBM upiMi 4 i Jk » Pojavna- GorenJskega, ki spredJs*J°.na letošnjem sejmu baXurenJska turistična ponudil. Krajev in turističnih društev vna letošnjem sejmu Gostij,,?610 slaba. Edina svetla 828? med njimi so občine so ??Vor' Cerklje in Šenčur, ki PriiT P°vezale med seboi in vitevaVlle zares dobro Pre(ista-Te VVoJe turistične ponudbe. eJ°C Sina avitviJ° krajevnega tur- tovfeu*6 v teh treh ODČinah Pom uniske občine zavedajo n0s.j bn°sti sejma in mož-tin , UsPešne predstavitve gos-Vrai« turistične ponudbe mi V Pod Kamniškimi Alpa-»Voii ?e odločili, da skupaj s (Hei tu"stičnimi društvi rjL,,a-Bašelj, jezersko, ter *'Je, Šenčur in Preddvor) Živiia vdelovanJu s podjetjem Vij0 K-ranj na sejmu predsta-ponu^°J° bogato turistično Sredo i' V ta namen so v klical oktobra' na sejmu t»a 2? n.°vinarsko konferenco, fcUpJL-1 So sodelovali vsi trije keli L~ Franc CcbulJ iz Cer" d> Miran Zadnikar iz Pre- snču rja. ebulj lil Franc Kern iz Namen njihovega sodelovanja na sejmu je potencialne goste in turiste seznaniti z naravnimi značilnostmi občin, zgodovinskimi spomeniki, možnostmi za šport, gostinsko ponudbo, turističnimi prireditvami, kmečkimi turizmom, skratka z vsem, kar zbudi zanimanje turistov. Dodatna spodbuda za letošnje sodelovanje na Gost-Turu jim je bila njihova lanska predstavitev, ki se je izkazala za uspešno, saj je na samo Jezersko prišlo več kot 50 dodatnih avtobusov. "V šenčurski občini turizem še ni dovolj razvit, zavedamo pa se njegovega pomena v prihodnosti," je rekel župan Franc Kem in dodal, da se zavedajo lepot svojih trinajstih vasi, ki se razprostirajo od Olševka ob vznožju Krvavca do Trbojskega jezera, in njihove kulturne dediščine. Zato bodo v prihodnje veliko pozornosti namenjali prav razvoju turistične ponudbe in privabljanju turistov. Franc Čebulj, župan Cer-kelj, je poudaril, da bo država morala pripraviti točno določene smernice in opredeliti občine, ki imajo zadosten turistični potencial. Preddvorski župan Miran Zadnikar pa je izrazil razočaranje nad državnim sekretarjem za turizem Petrom Vesenjakom, ki ima slab posluh za dejavnost turističnih društev. TD Preddvor, ki je že na lanskem sejmu spoznalo pomembnost propagandnega materiala, se zato letos predstavlja s popolnoma novimi prospekti v treh jezikih in razglednicami, za katere je zaslužna tajnica TD Preddvor Mirjam Pavlic, ki je tudi zasnovala prospekt. Nove razglednice in prospekte pa pripravljajo tudi v Šenčurju. Na lepo pripravljenem predstavitvenem prostoru treh občin obiskovalcem najbolj pade v oči velika slika -zemljevid vseh treh občin, ki je delo svobodnega umetnika Francija Gučka iz Preddvora in po odzivu obiskovalcev so, po besedah Janeza Kuharja, člana organizacijskega odbora za predstavitev na Gost - Turu, Že prvi dan sejma ugotovili, da je bila odločitev o skupnem nastopanju pravilna. Vsak dan se bo na sejmu predstavilo eno turistično društvo - v sredo je bil to Preddvor, včeraj Šenčur, danes Jezersko in Bela-Bašelj, jutri Cerklje, v nedeljo pa bo skupna predstavitev. TD Jezersko je dalo tudi pobudo, da se predstavijo njihovi gostinci s svojo ponudbo in specialiteta-mi. Tako se v teh dneh tam predstavljajo: gostišče Ob jezeru, PD Jezersko - Češka koča, hotel Planinka, gostišče Valerija, zasebne sobe in kmečki turizmi. Janez Kuhar je dejal, da posebno zanimanje pričakujejo v soboto, ko se bo na razstavnem prostoru občin predstavila izdelovalka narodnih noš Milka Zorman z vnukinjo Andrejo iz Zgornjega Brnika. Pri njihovi predstavitvi na sejmu sodelujejo tudi Živila iz Kranja, ki imajo na tem območju kar dva pomembna hotela - Bor v Preddvoru in Planinka na Jezerskem. Pri Živilih razpolagajo s štiridesetimi gostinskimi lokali, ki skupno pokrivajo 6500 kvadratnih metrov površin. Gostinsko - turistična dejavnost v podjetju sicer pomeni le S odstotkov celotnega prometa, kljub temu pa je za podjetje zelo pomembna. Živila se na sejmu predstavljajo tudi svojo pekarno slaščic Kranjski kolaček in njenimi dobrotami. Skupno s petimi TD in tremi občinami se letos prvič povezujemo pri predstavitvi na sejmu, vendar se sodelovanja veselimo tudi v bodoče, pravi Ema Pogačar, vodja sektorja fgostinstva in turizma pri Živi-ih.Letošnja predstavitev Šenčurja, Preddvora in Cerkelj na mariborskem sejmu je lahko vzor vsem ostalim občinam oziroma turističnim društvom, ki se jim ni uspelo povezati in dogovoriti med sabo o sodelovanju na Gost-Turu, saj bi se jim na ta način lahko bistveno zmanjšali sejemski stroški. • P.O. Proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje, Kidričeva 54, škofja Loka PRIMA POHIŠTVO PO PRIMA CENAH pohištvo Alples od 23% do 28% ceneje in sedežne garniture Nova oprema do 25% ceneje Brezplačna dostava do oddaljenosti 60 km. Brezplačna montaža pohištva Tempo. Ugodnosti veljajo do 31. oktobra pri takojšnjem plačilu v Loka PC Alples v Železnikih, BC v Medvodah in BTC, hala A, v Ljubljani UGODEN NAKUP JE PRI LOKI NAKUP . . POMIVALNI AKCIJA STROJI si samo 70.788 sit ISKRA PRINS - prodaja - inženirig - servis Planina 4, KRANJ - Telefon 064/326-450 Hcdi San mOOVIHAZZDRAvlUiN fM MATERIALOM O.O.O, Kidričeva 47a, SI- 64000 Kranj U /fax: 064/ 21 87 87 • Pomožna zdravilna sredstva • Ortopedski pripomočki • Nogavice proti krčnim žilam • Program inkontinence act - preventivne nogavice proti krčnim žilam 40 DEN 70 DEN 140 DEN Kurativne in postoperativne medicinske kompresijske nogavice ( namesto povojev) Del. čas: vsak dan od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure == zavarovalnica triglav Zavarovalnica Triglav, d.d., Območna enota Kranj objavlja prosto delovno mesto ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA v organizacijski enoti terenske mreže KRANJ Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom do 4 mesece. Za opravljanje del mora kandidat poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: - da ima srednjo strokovno izobrazbo (V. stopnja) - da ima najmanj 1 leto delovnih izkušenj - starost najmanj 18 let (moški odslužen vojaški rok) - veselje do terenskega dela in sposobnost za delo z ljudmi - da stanuje v zastopu oz. njegovi neposredni bližini Kandidati za navedeno prosto delovno mesto naj svoje prošnje, napisane lastnoročno pošljejo na naslov: Zavarovalnica Triglav, d.d., Območna enota Kranj, Bleivveisova 20, Kranj, sektor za splošne in kadrovske zadeve. K prošnji je potrebno predložiti zadnje šolsko spričevalo, kratek življenjepis, navedbo dosedanje zaposlitve (delovno dobo) in druga dokazila, ki so potrebna za ugotavljanje izpolnjevanja zahtevanih posebnih pogojev. Rok za oddajo prošenj poteče 8. dan po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po izteku razpisnega roka. Mrk d.o.o. NAROČILA NA p.p. 45 61101 Ljubljana ali na tel.: (061) 213-475 CANG - SLANG shu j sevalni čaj Z zmanjševanjem telesne teže krepite organizem Vsi dosedanji preparati za hujšanje (vitaminske tablete, dietetski preparati) so reševali problem zmanjševanja telesne teže, ne pa tudi ohranjevanja idealne telesne teže. Izjema pri tem je Čang-Šlang čaj za reduciranje telesne teže po kitajski receptuh. Je zdravilen, iz naravnih sestavin in ga lahko uporabljamo za posebno nego telesa, povzroča izgubo teže, vetrov, nakopičenih maščob in spodbuja izgubo teka. Z rednim pitjem čaja Čang-Šlang bodo izgorele odvečne telesne maščobe, vaše telo pa bo postalo gladko in gibčno. Čaj Čang-Šlang je sestavljen iz posebnih sestavin in je primeren za ženske in moške, stare in mlade, za vse starosti. Čang-Šlang so nekoč pili Kitajci. S pitjem tega čaja so obdržali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so čutili kot en sam požirek. Škatlica Čang-Šlang vsebuje 40 vrečk čaja, ki so garancija za dosego želene telesne teže. Po pitju čaja ne čutite v želodcu nobene teže niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa Čang-Šlang, Čaj s tradicijo več kot 1700 let. Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred obrokom popijemo eno skodelico tega čaja in vsi problemi bodo rešeni. Zaradi izgube telesne teže ne boste nervozni, nasprotno, ohranili boste dobro razpoloženje. Isti učinek boste dosegli, če popijete dve skodelici Čang-Šlang pred spanjem. Uživanje čaja ni dovoljeno otrokom in nosečnicam. 699. Cena: I--X SIT + poštni stroški in pakiranje --X-- NAROČILNICA IME IN PRIIMEK............................................... ULICA, HIŠNA ŠT............................................. KRAJ, ŠT. POŠTE........................................... TELEFON......................................................... NAROČAM.......................kom Čang - Šlang NAROČILNICO POŠLJITE NA NASLOV: 0ŽIRLO, d.o.o., 61101 LJUBLJANA, p.p. 45 _ ^-----x- X MESTNA OBČINA KRANJ Župan Številka: 32101 -0015/95-6/BČ Datum: 5/10-1995 SOFINANCIRANJE ŠOLANJA NA KMETIJSKI ŠOLI U ŠOLSKEM LETU 1995/96 1. Mestna občina Kranj sofinancira šolanje na Srednji mlekarski in kmetijski šoli v Kranju (triletni in štiriletni program). 2. Na razpis se lahko prijavijo učenci, ki imajo stalno prebivališče na območju Mestne občine Kranj. Prednost pri sofinanciranju imajo učenci, ki so vpisani v prvi letnik kmetijske smeri in izvirajo iz kmečkih družin. 3. Pisne prijave s priloženim potrdilom o vpisu naj kandidati pošljejo ali dostavijo na naslov Mestna občina Kranj, Oddelek za gospodarstvo (soba 140), Slovenski trg 1, 64000 Kranj, najkasneje 20 dni po objavi v časopisu. Župan Mestne občine Kranj Vitomir Gros, dipl. inž. ISA V/ ANKERST Vrbnje 9, 64240 Radovljica, tel.: 064/715-016, tel./fax: 064/715-516, mobitel: 0609/613-403 Proizvodnja: nateznih vijakov žičnih spon karabinerjev sponskih drogov ostalih vijakov po naročilu g 211-142 VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ Ul. Mirka Vadnova 5, 64000 Kranj vabi k sodelovanju nove sodelavce za delovna mesta: 1. GRADBENI DELOVODJA 2. KV ZIDARJE 3. KV TESARJE Od kandidatov pričakujemo, da imajo: pod 1. - delovodsko šolo gradbene smeri (V. st.) - najmanj 24 mesecev delovnih izkušenj - vozniški izpit B kategorije pod 2. - IV. st. strokovne izobrazbe - KV delavec gradbene smeri pod 3. - IV. st. strokovne izobrazbe - KV delavec gradbene smeri Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 2-mesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim življenjepisom in potrdili o državljanstvu naj kandidati v roku 10 dni po objavi Došljejo na naslov: Vodnogospodarsko podjetje Kranj, Ul. Mirka Vadnova 5, 64000 Kranj. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sprejeti odločitvi. iVOVO • PAPIRIVICA-BIROOPREMA ■ SOVO PE Hfec; d.o.o. V KRANJU NA VODOPIVČEVI 12 (Mohorjev klanec) • VSE ZA ŠOLO • VSE ZA PISARNO • POTROŠNI MATERIAL ZA RAČUNALNIŠTVO • FOTOKOPIRANJE 1* ODPRTO OD 7. DO 19. URE M V SOBOTO OD 8. DO 12. URE sprejemamo čeke in kartice (AMERICAN EXPRESS, EUR0CARD), možnost plačila z odlogom ^MERKUR POSLOVNI PROSTORI V CENTRU RADOVLJICE Gorenjska cesta 5 V najem oddamo poslovne prostore primerne za pisarno v prvem nadstropju ' na Gorenjski cesti 5 v Radovljici (prodajalna Železnina). Skupna površina prostorov je 65 m2 v treh pisarnah. Interesenti pokličite med tednom od 7. do 14. ure po telefonu: 064 266 500. TRŽIŠKA INDUSTRIJA OBUTVE IN KONFEKCIJE TRIO TRŽIČ POSLOVNI PROSTORI v Tržiču - v industrijski coni Mlaka 10 V začetku leta 1996 oddamo v najem poslovne prostore primerne za proizvodne, storitvene, trgovske in druge dejavnosti Skupna površina je 600 m2, višina prostorov je 4,5 m. Najem je možen v skupni površij ali po delih. Lokacija je dostopna in popolnoma opremljena s potrebno infrastrukturo- Interesenti pokličite vodstvo podjetja med tednom od 7. do 14. ure. V tem času je možen tudi ogled. Telefon: 064/53-551 Pet. GOSPODARSTVO 3?»13' oktobra 1995 UREJA: MARIJA VOLČJAK VL STRAN • GORENJSKI GLAS Elan predstavil novo dvosedežno jadralno letalo Nova krila tudi za slovenske jadralce? V Elan flight si prizadevajo, da bi ohranili proizvodnjo jadralnih letal tudi s ponudbo domačim letalskim klubom. • Lesce, 12. oktobra - V torek ! oddelek tovarne Elan za Rovanje jadralnih letal -Un ,flight na stališču Alps-cah etalskega centra v Lesna' priPravil predstavitev ^novejše izvedenke dvose-5gnega jadralnega letala DG 0 . s komercialnim imenom slr?°n za predstavnike vseh ven lnskih aeroklubov- v sl°" nskem prostoru so se nam- kov J uporabljala le (»,lnska dvosedežna letala So ke Proizvodnje Blanik, ki Po svojih letalnih lastnostih [ajmerr»a le za osnovno šolanje vis t Pilotov' medtem ko ut, 0sPosobnega jadralnega j"1 ala> kakršen je Orion, nik- jer Hral !• premorejo. Ker se Wt letalstvo usmerja v 3o!?em smislu le še v več vjn ^lometrske prelete, ko-slCl dvosedi pa za to niso aSJK oddelka Elan flight * Cebavs primerni, šolanje in usposabljanje v Sloveniji v tej smeri ni mogoče. vodja oddelka Elan flight Aleš Čebavs je na predstavitvi povedal, da bodo storili vse, da proizvodnjo letal v Elanu ohranijo kljub precejšnji recesiji na tem trgu (povzročila jo je nasičenost, ki je posledica dolge življenjske dobe teh letal), saj so prepričani, da z doseženo kvaliteto lahko konkurirajo vsem evropskim Eroizvajalcem. Po letu 1979, o je poletelo prvo v Elanu izdelano letalo, so jih izdelali nad 800, veliko večino za tuji trg. Ker so se uveljavili kot eden najboljših izdelovalcev letal iz kompozitnih materialov, so začeli za avstrijski Ikarus izdelovati tudi krila ultralahkega motornega letala D 4 Fascination, katerega proizvodnjo pa želijo osvojiti v celoti. Kako kvalitetno je jadralno letalo Orion pove tudi podatek, da je z 9 prodanimi primerki v Švici postal pravi prodajni hit. Zagotovili so tudi, da bo ne glede na usodo letalskega oddelka v Elanu, servisiranje letal dolgoročno zagotovljeno. Na predstavitvi - predstavniki klubov so lahko tudi z novim dvosedom poleteli - je bila v pogovoru ugotovljena le ena "velika napaka": to je cena letala, ki doseže s povprečno instrumentalno opremo, ob ponujenem 8 odstotnem popustu, približno 130 tisoč nemških mark. Na Gorenjskem proizvodnja narašča ^&QJ> 12. oktobra - V prvih sedmih mesecih letošnjega j,a je bila industrijska proizvodnja na Gorenjskem za odstotka večja kot lani v tem času, medtem ko je '* v Slovenija večja za 4,9 odstotka. D -amo julija pa je bila na Gorenjskem industrijska j P12vodnja za 17,2 odstotka manjša kot junija, v primerjavi anskim julijem pa se je povečala za 13,4 odstotka. Med JPornembnejšimi panogami je v letošnjim prvih sedmih vo^Ph v primerjavi z enakim lanskim razdobjem proiz-Zaio Za ^ odstotka povečala v bazični tekstilni industriji, Za 9i °dst°tka v proizvodnji električnih strojev in aparatov, od t odsto^a v kovinsko predelovalni industriji, za 12,2 Set i a- v Predelavi kavčuka, za 7,3 odstotka v črni talurgiji in za 6,9 odstotka v lesni industriji. Zmanjšala ind^ ^ ^ikfci industriji za 4,1 odstotka, v končni tekstilni o^^riji za 2,5 odstotka, v kemično predelovalni za 0,3 ust°tka in v čevljarski za 0,2 odstotka. I v«s'n °ktobra - Sava Kranj je na Gregorčičevi 10 °dprt v° °dprla prodajni center umetnega usnja, ki je sicer S?*°U&il ne'laJ casa> slovesnost pa so pripravili ob njegovi inured'lv'- Sava je najbolj znana po avtomobilskih Sli „ ' '"°dstotni delež pa imajo drugi izdelki, med njimi je Jt Poved i ° US"^e* Direktor Save KranJ 'nrade Franc *eru8a izdani t*a so umctno usnje začeli izdelovati leta 1965 v J574 paJein Standardu, ki se je leta 1969 združil s Savo, leta MHietn0S0 °dprli tovarno s sodobno tehnologijo na Laborah. 51 tudi rfSn,"e danes ne nadomešča več le pravega, temveč °blačj|a u&e možnosti uporabe, denimo v kopalnicah ali z& r0daja'r **°'J ZI>ana so Flavistina. Umetno usnje so doslej i'^pi^/.A mt'd drugimi izdelki v Savini prodajalni na Po predstavitvi naporov Elana za nadaljnjo proizvodnjo ter ponudbe, so lahko predstavniki slovenskih aeroklubov z novim letalom tudi poleteli. predstavitvi sta sodelovali sicer tudi predstavnika dveh bank, ki ponujajo kredite oz. leasing, vendar je bilo ocenjeno, da so za skromna slovenska letalska društva ponujeni pogoji nesprejemljivi. Upanje je vzbudila le izjava predstavnika ministrstva za šolstvo in šport, da bi bilo pripravljeno sodelovati pri nakupu, če se pripravi celovit program usposabljanja in treninga športnih letalcev v Sloveniji. • Š. Ž. L- 8orč'v so o Cev* v Kranju, poslej pa ima svoj prodajni center, ^tr,,8: "cedili v nekdanjem Merkurievem kolesarskem ' M.V., f„to: g. Šinik Certifikatom se življenje izteka Ljubljana, 11. oktobra - Podjetja bodo morala z lastninjenjem pohiteti, saj se certifikatom konec leta izteče življenjska doba in zaenkrat še ni znakov, da bi jim veljavnost ponovno podaljšali. Podjetjem, ki ne bodo uspeli ujeti rokov bo nemara preostala le ustavna tožba, je na tiskovni konferenci dejala Mira Puc, direktorica agencije za privatizacijo. Agencija za privatizacijo je doslej odobrila 869 programov lastninjenja podjetij, v obdelavi pa ima še 517 programov. V podjetjih, ki so jim odobrili programe lastninjenja, je dejanska vrednost družbenega kapitala znašala 411 milijard tolarjev. Podatkih po regijah kažejo, da Gorenjska kljub številnim revizijam bistveno ne zaostaja, saj je gorenjski delež v odobrenih programih 9-odstoten, znano pa je, da je po številnih kazalcih delež gorenjskega gospodarstva v slovenskem približno 10-odstoten. Doslej je bilo odobrenih 73 programov lastninjena, ki so vsebovali tudi javno prodajo delnic, agencija pa ima v obdelavi še 54 takšnih programov, med slednjimi so z Gorenjskega: Žito Gorenjka Lesce, Aerodorom Ljubljana, LIP Bled in Tehnični biro Jesenice. Težko je seveda verjeti, da bi uspeli do konca leta izpeljati vse javne prodaje, zato se zastavlja vprašanje, kako bodo uspeli, če ljudje ne bodo mogli več s certifikatom vpisovati delnic. Tudi na tiskovni konferenci agencije za privatizacijo so odkimivala na vprašanje, ali bo certifikatom veljavnost podaljšana. Na vprašanje, da bodo prikrajšani v podjetjih, ki zaradi revizij, denacionalizacije itd. ne bodo imeli potrjenega programa, je direktorica agencije Mira Puc odvrnila, da tem državljanom preostane ustavna tožba, saj ne bodo v enakopravnem položaju. Sklepamo seveda lahko, da je v ozadju tudi interes pooblaščenih investicijskih družb, ki po zakonskih spremembah zdaj z zbranimi certifikati lahko kupujejo delnice na javnih prodajah, če te niso ravno uspešne. Takšni javnih prodaj doslej ni bilo, če se bo certifikatom življenjska doba iztekla, bodo s tem imeli pooblaščene investicijske družbe več možnosti. • M.V. 14. oktober - Svetovni dan standardizacije V Evropo tudi s standardi Ljubljana, 13. oktobra - Jutri, v soboto, 14. oktobra, praznujemo Svetovni dan standardizacije pod geslom: Ves svet na poti - mednarodni standardi pomagajo pri transportu ljudi, energije, blaga in podatkov. Mednarodna standardizacijska organizacija je s tem geslom poudarila veliko vlogo transporta v najširšem pomenu. Ker sem spada tudi transport energije in podatkov, je zahteva po skladnosti tehnologije transporta velika. Zato poskuša Urad za standardizacijo in meroslovje Slovenije (USM) v skladu s svetovnimi smernicami s.serijo člankov v dnevnem in strokovnem časopisju spodbuditi standardizacijo tudi v slovenskem gospodarstvu. Po besedah direktorja USM-ja dr. Bogdana Topiča mora Slovenija pri vstopu v Evropsko unijo zagotoviti tudi v Beli knjigi predpisane tehnične pogoje, med katerimi so tudi standardi. Ker je Slovenija na tehničnem področju zaostala za Evropo, bodo potrebne velike investicije, da vsaj v roku petih let ujamemo stik. Prva stopnja je zagotovo zamenjava starega jugoslovanskega standarda (JUS) z novim slovenskim do konca letošnjega leta. Dr. Topič je na novinarski konferenci razložil: "Evropa ne želi le politične priključitve, zato mora Slovenija preskakovati tudi visoke ovire na drugih področjih. Poskrbeti moramo za kompatibilnost standardizacije in meroslovja ter preverjanja (dokumenti, ...)." USM pa je že poskrbel za visoko stopnjo vsebinske in pravne organizacije standardizacije, kar priznava tudi Evropa. Zato ni čudno, da je Slovenija že polnopravna članica Evropskega komiteja za standardizacijo, čeprav je članstvo v takih telesih pogojeno s članstvom v Evropski uniji. • S. Šubic Razrešitev je predlagal direktor Žita Gmajnar razrešen V Žito Gorenjki Lesce je upravni odbor razrešil dolgoletnega direktorja Matjaža Gmajnarja. Kranj, 12. oktobra - V Žito Gorenjki Lesce je upravni odbor v petek, 6. oktobra, razrešil dolgoletnega direktorja Matjaža Gmajnarja, kar je predlagal glavni direktor Žita Ljubljana Rudolf Kajtner. Novica je v javnost prišla šele čez nekaj dni, okrašena s številnimi govoricami, kaj vse je narobe v Gorenjki. Če bi za vse to, kar zdaj berem po časopisih, vedel že prej, bi se že prej odločil za razrešitev. Sploh pa ne vem, zakaj takšno razburjenje, saj mora vsak manager računati tudi s tem, tudi meni se to lahko zgodi, je danes dejal Rudolf Kajtner, glavni direktor Žita Ljubljana, v čigar okvir sodi tudi leska Gorenjka. Leta 1989 je namreč polovico kapitala brezplačno prenesla na Žito, za kar so se delavci odločili na referendum. Po statutu ima namreč glavni direktor Žita pravico, da predlaga razrešitev direktorja Gorenjke, kar je nato upravni odbor tudi sprejel. Kaj je torej botrovali razrešitvi, če to niso bili odnosi v Gorenjki. Se je zataknilo v odnosih z Žitom? Lahko in ne, je skrivnostno odgovoril glavni direktor Kajtner in vprašal, na kaj namigujemo. Na Gorenjkino poslovno politiko, ki se je vse bolj odmikala od Žitove? Direktor Kajtner je to potrdil in dodal, da so bili še bolj moteči Gmajnarjevi pogovori o kapitalskih povezavah, ki so potekali mimo Žita in brez soglasja upravnega odbora. Vodenje leske Gorenjske je kot vršilka dolžnosti zdaj prevzela Mojca Budkovič, direktorica finančno-računo-vodskega sektorja, ki je po statutu namestnica glavnega direktorja. Z razpisom bodo izbrali novega. Sama razrešitve direktorja Gmajnarja ni želela komentirati, povedala je le, da Gorenjka dobro posluje in da v tem ne tiči razlog razrešitve. Plače so 10 do 20 odstotkov nad kolektivno pogodbo, delavci jih redno prejemajo, saj Gorenjka nikoli ni imela blokiranega žiro računa. V leski Gorenjki se zatika tudi pri lastninjenju, kar pa tako po besedah Rudolfa Kajtnerja kot Mojce Budkovič ni bil razlog Gmajnarjeve razrešitve. Gorenjka računa na javno prodajo delnic, zataknilo pa se je pri cenitvi, ki je zdaj v reviziji. Cenitev je namreč napravil prof. dr. Viljem Rupnik, ki je izgubil licenco, ker je prenizko cenitev opravil za Petrol. • M.V. Gorenjska^ Banka Ranka J posluhom Več kot sto let Je minilo kar so se na Gorenjskem oblikovali prvi zametki organiziranega bančništva. Svoj formalni nastanek pa Gorenjska banka d.d., Kranj beleži v aprilu 1955. IŠČEMO NAJSTAREJŠI DOKUMENT MOGOČE GA IMATE PRAV VI! Tri komitente, ki bodo prinesli najstarejši dokument s katerim dokažete poslovno sodelovanje z našo banko, bomo nagradili z enakovrednimi denarnimi nagradami. IN KAKŠNE SO NAGRADE? Znesek 20.000,00 SIT, ki Jih bomo vezali za obdobje nad 91 dni in jih po poteku, skupaj s pripadajočimi obrestmi, pripisali na nagrajencev račun. ROK IN NASLOV Dokumente lahko oddate: • vodjem izmen v katerikoli naši ekspozituri • ali pa na sedežu banke v Kranju, Bleivveisova 1 Dokumente zbiramo do vključno ponedeljka, 23. oktobra 1995. Gorenjska^ Banka Banka d poAubotn POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Nov poslovni časopis Trgovina NA ŠTIRIH KOLESIH Kranj, 11. oktobra - Izšel je nov poslovni časopis Trgovina, ki ga izdaja Gospodarski vestnik, namenjen je predvsem trgovcem in podjetnikom, izhajal bo mesečno. V Sloveniji se je v zadnjih letih trgovina razcvetela, v domačem bruto proizvodu ima že več kot 10-odstotni delež, zapolnih pa več kot 60 tisoč. Prodaja je lani realno porasla za desetino. Trgovska podjetja so lani ustvarila dobro četrtino prihodka slovenskega gospodarstva. Trgovina je zelo privlačna za zasebnike in med trgovci je kar 92 odstotkov zasebnih podjetij, kar 24 odstotkov vseh zasebnih podjetij pa je trgovin. Število trgovskih družb sicer ne narašča več tako hitro, vendar pa jih je bilo ob koncu lanskega leta 6.406, kar je dobra petina vseh gospodarskih družb. S trgovsko dejavnostjo pa se ukvarjajo tudi podjetniki posamezniki, teh pa je približno 6 tisoč, zaposlenih imajo približno 5 tisoč ljudi. Novi časopis naj bi torej imel dosti bralcev, ker je trgovska konkurenca vse večja, bodo lažje preživeli dobro obveščeni, pravijo pri Gospodarskem vestniku. Časopis Trgovina bo pisal o davčni zakonodaji, o kupni moči prebivalstva, o trgovskih izkušnjah, dobrih dobaviteljih itd. in tako trgovcem pomagal premagovati težave. Mimogrede, pred drugo svetovno vojno so trgovci že imeli Trgovski list, s IVgovino tako ponovno dobivajo svoje glasilo. Z WAT0 do turističnega trga VVATA je združenje skrbno izbranih turističnih agencij. Ljubljana, 13. oktobra - Na Bledu bo od 15. do 20. oktobra potekala 31. Generalna skupščina Svetovnega združenja turističnih agencij (VVATA), ki trenutno združuje več kot dvesto turističnih agencij iz 85 držav, med njimi je tudi Slovenija, je na tiskovni konferenci v prostorih Ministrstva za gospodarske dejavnosti sporočil Marjan Jakič, direktor Centra za turistično promocijo Slovenije in predsednik organizacijskega odbora zasedanja. Wata je 46 let staro združenje, ki gradi na odličnosti in zanesljivosti. Njeno članstvo je zelo selekcionirano, saj je lahko iz enega mesta v združenje včlanjena le ena sama turistična agencija, izjeme so le mesta z nad dvema milijonoma prebivalcev, ki imajo lahko več članov. Članice poslujejo po posebnem poslovnem kodeksu, ki od njih zahteva odlično storitev, konkurenčno ceno in disciplino v plačevanju. Slovenski član WATE je Kompas Turizem. Na Bledu bodo volili nov petčlanski izvršni odbor, eden izmed kandidatov je tudi Janez Pergar iz Kompasa. V okviru skupščine bo v hotelu Golf potekal WATA Trade Show, kjer se bodo na pobudo slovenskih organizatorjev predstavile sosedske države Avstrija, Madžarska, Hrvaška, Slovenija in verjetno tudi Italija. Podelili bodo tudi priznanja najboljšim VVATA partnerjem za najboljšega letalskega prevoznika (Lufthansa), hotelsko verigo (Sheraton), turistični sejem (EIBTM Ženeva) idr.. Državni sekretar za turizem Peter Vesenjak je ob tej priložnosti dejal: "S takimi prireditvami si Slovenija utira pot na turistični trg. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je eden izmed sponzorjev zasedanja, zato je poskrbelo za sprejem in zaključek, pripravilo pa je tudi novo multivizijsko predstavitev Slovenije." • S. Šubic Na cesti: Renault laguna break Novomeški Revoz je v svoji prodajni mreži v teh dneh začel prodajati novo karoserijsko izvedbo renaulta lagune, z imenom laguna break. Gre za 4,62 metra dolgo kombijevsko različico s petimi vrati, povpraševanje po tovrstnih avtomobilih pa je na evropskih trgih iz leta v leto večje. Laguna break povzema na sprednjem delu enako obliko, kot jo ima limuzinska različica dinamičen izgled avtomobila, pa dopolnjuje izvirno oblikovan zadnji del in strešni prtljažni nosilci. Temeljito obdelan prtljažni prostor meri 520, ob podrti zadnji klopi pa kar 1762 litrov, prilagoditi pa ga je mogoče tako, da je namenjen petim potnikom in prtljagi ali pa dodati posebno varnostno klop za dva otroka, ki spada pod doplačilno opremo, vsega skupaj pa laguna break ponuja osem različnih prilagoditev notranjega prostora. V različicah za slovenski trg je serijsko na voljo tudi dvojno odpiranje prtljažnih vrat, tako da je mogoče odpiranje samo steklenega dela ali pa celotnih vrat, kar bistveno olajšuje nak- m v. • 1 i vej sin GOODmrEAR ladanje manjših kosov prtljage. Na začetku prodaje bodo na voljo štirje različni motorji, znani že iz limuzinske različice: najšibkejši je bencinski 1783 kubični štirivaljnik z močjo 68,5 KW/95 KM, sledi 1998 kubični štirivaljnik z močjo 83 KW/115 KM, najmočnejši pa je novi 1948 kubični štirivaljnik s po štirimi ventili na valj in močjo 102 KW/140 KM. Cetri pogonski agregat je 2188 kubični štirivaljni dizel, ki razvije moč 61,5 KW (85 KM). Najšibkejši bencinski in dizelski motor sta na voljo v kombinaciji s paketom opreme RT, pri motorju 2.0 je na voljo tudi paket RXE, pri motorju 2.0S pa samo slednji torej najbogatejši. Najcenejša laguna break bio naprodaj za maloprodajnih 3.005.738 tolarjev, najdražja pa za 4.305.535 tolarjev. KONTAKT\ / LINE ♦vam nudi > brezplačno pomoč pri iskanju partnerja za trajno zvezo, občasna srečanja, prijateljevanje diskretnost In ^strokovnost xag/)toyl|enJ/ '(090)42 mm VELIKA NAGRADNA IGRA - CORRADO, GORENJSKI GLAS, RADIO KRANJ Ko boste zbrali 9 od objavljenih 12 kuponov, jih zalepite na dopisnico ali na kupon iz revije HiFi Journal ter jih vse skupaj pošljite na naslov: Corrado, Vodopivčeva 2, 64000 Kranj, najpozneje do 10. januarja 1996. Javno žrebanje bo 16. januarja, v oddaji "Dober Zvok" na Radiu Kranj! 100 nagrad, v skupni vrednosti 10.000 DEM! MEŠETAR Trgovina AGROIZBIRA, Smledniška c. 17, Kranj, telefon 324-802 ima v zalogi naslednje rezervne dele za kmetijsko mehanizacijo: BCS KOSA 127 CM PRST ITL. VPLINJAČ OJNICA PVC ZETOR VODNA ČRP. BOSCH ČRP. LAMELA SKL. ZAGANJAČ UTB ČRPALKA VODE ITL. ČRPALKA GORIVA ČRPALKA BOSCH ZAGANJAČ UTB 2.390,00 985,00 7.200,00 900,00 6.990,00 28.900,00 4.000,00 22.900,00 8.990,00 1.590,00 39.900,00 19.800.00 URSUS ČRPALKA VODE C 335 3.890,00 BAT + CIL. KPT 9.800,00 LAMELA SKL. 3.400,00 HIDR. ČRP. C 335 14.900,00 IMT ČRPALKA VODE LAMELA SKLOPKE LAMELA KAPD. GUMA 600 x 16 8.660,00 8.190,00 5.900,00 5.090,00 RAZNO ODE SUPER 5 101 2.950,00 OUE SUPER 3 101 2.750,00 AKUMULATOR 12 - 1001 9.300,00 AKUMULATOR 12- 181 17.300,00 ODKUPUJEMO HLODOVINO IN CELULOZO VSEH VRST. UGODNI PLAČILNI POGOJI. Cirles, d.o.o., > * nml Tupaliče21, Preddvor CIRLESI tel.: 064-45-420, POSIK IN odkup LISA mobitel: 0609 - 629-415 Porsche leasing tudi v Sloveniji Pred nekaj dnevi je uradno začela s svojo operativ^ dejavnostjo družba Porsche Leasing SLO, ki bo na slovensK*. trgu pomagala pooblaščeni prodajni mreži za avtomobile Ma' Volkswagen, Seat in Porsche pri prodaji in financiranju avtofl1 ■ bilov. Družba je v 100-odstotni lasti Porsche bank v SalzburgU>.. ima 30-letne izkušnje pri financiranju in zavarovanju ustanovitveni kapital znaša 58 milijonov tolarjev, v naslednj dneh pa ga bodo povišali na 360 milijonov tolarjev. h< Poleg že poznanega finančnega leasinga, bo družba P°rS?,jj leasing SLO v začetku ponujala tudi tako imenovani depoZ^jj leasing, v trajanju od 12 do 60 mesecev in s pologom med 20 in' odstotki maloprodajne cene avtomobilov. Sklenitev pogodb " možna pri vseh pooblaščenih trgovcih v Sloveniji, ki prodaj*' avtomobile znamk, ki jih zastopa Porsche Inter Auto. .-.t V prvem poslovnem letu naj bi pri Porsche Leasing SLO, L druga hčerinska družba Porsche Bank v tujini (ustanovljena je*«j Budimpešti, hkrati pa tudi na Slovaškem), sklenili okoli pogodb, kmalu pa naj bi ponudili tudi kreditiranje in zavaroval v sodelovanju z domačo banko in zavarovalnico. • M.G. URADNI PRODAJALEC ■■ C. Staneta Žagarja 30, Kranj Skupina Volksvvage" Tel.: 064/331-666 Delovni čas: od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 13.ure VOZILA V ZALOGI: • IBIZA od 17.242 DEM t (darilo ob nakupu: okrasne letve ali sedežne previs* • CORDOBA od 20.389 DEM (darilo ob nakupu: dva avtoplašča M+S) • TOLEDO od 24.229 DEM . (darilo ob nakupu: avtoradio Blaupunkt z montažo/ PORSCHE LEASING SLO PREDSTAVITEV NAJNOVEJŠIH VO*'1 jutri, v soboto, 14. oktobra, od 8. do 13. ur« pred blagovnico NAMA v škofji Loki AVTOHIŠA MAGISTER *** Prešernova 21, Radovljica TEL«; SERVIS - UPRAVA - 064/71B \M Wm mMn%W AVTOSALON - 064/715 015 FAX: 064/715 190 Velja za nova in rabljena vozila in svo Audi (tudi za fizične osebe) Del. čas: od 8. do 12. um in od 14. do 16. um, sobota od 8. do 12. v# Vreme 2a danes nam vremenoshovci napovedujejo veliko Jesenskega sonca, prav tako pa naj bi se sončno in kpto vreme nadaljevalo tudi v soboto in nedeljo. LUNINE SPREMBE p°foa luna, kije zasijala v nedeljo, nas je najbrž kinoma že prenehala nositi naslednja sprememba položaja lune, ki bo vplivala na nas, P« bo nastopila v ponedeljek, ko ob 17.26 nastopil zadnji krajec. To pa po Herschlovem vremenskem ključu napoveduje lepo vreme. PREDSTA\UAMO Usoda z mano se igra Kaseta Danijela Šmida-Dannyja c . JODLGATI korry pa to... pj' namreč v naslovu se hočem opravičiti vsem, ki ste zadnji bja Pogrešili Jodlgatorja in to prav zato, ker smo mi tukaj k0An° na ozko s placom in ker smo obiskali novinarsko Tist' nco' na kateri Je svoJ koncert predstavil Goran Bregovič. vjj poran Bregovič, katerega ta torek v Ljubljani žal nismo Pač ' nmmm" zaradi takih in drugačnih razlogov. Ja, koncert je bo 0c*Padel- 1° ker iydi tokrat ne bomo pretiravali z bluzenjem, jjj.1*10 šli kar konkretno k stvari, namreč, vidim, da full obvladate Plo*A ^č"16 Pa to - Saj vem, da ste nekateri prepisovali tudi s $Do Um ^' * °^ Pa te zac^eve' ampak faJn je videti, da se (Sefnate tuc^ na E'asDeno sceno izpred deset (Lipe cvatu), dvajset ko a) 'ei- Skratka na vsaki dopisnici je bil napisan vsaj en Žm,8^ s^uPme Bijelo dugme, kar je bilo tokrat čisto dovolj. "d6 u smo ta^° ^ot Ponava£n> namreč ena dopisnica je bila |X?vhna" ali kako se temu reče. Torej "povhna" ie bila dopisnica, ■jJ° je poslal.... poslali 111 Borut Jenko iz Smledniške c. 76, Kranj. CaC P0Cakat dopis, pol pa zvizzz v Aligator Music Shop na J^arjevo v Kranj. ^ ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 188: 8lasn"" Mariah Carev. Saj jo poznate, jasno, njen prečudovit Prih Se*e v deveto... tu<*i na Gorenjsko. Napišite recimo, odkod a ^est Punca ^ot ie Matička, kot jo imenuje Aligator, pod bito 0 vPra^anJe Pa lahko napišete tudi katerega od njenih ^en .^e^t,ve blazno pričakujemo do srede 18. oktobra seveda v *ah .l.Vo Gorenjskega glasa, pripis "Jodlgator". Moram se ju.V •liti za lepe pozdravčke Mojci iz Umaga in pa Nataši iz \{e . 8a TAinisa, sprašujete pa me tudi, kaj si mislim o missicah? ni se kar dopade, pa še Primorka je... no pa čav po primorsko. Danijel Šmid - Danny je Slovencem bolj poznan kot vedeževalec in tolmač sanj, voditelj lastnih oddaj na radiu in TV Slovenija ter A Kanalu ter učitelj bodočih generacij, ki jih zanima svet vedeževanja in pa tudi avtor lastnega filma SKRIVNOSTI VEDEŽEVANJA, ki ga je izdal že v letu 1992. In prav v Gorenjskem glasu smo pred davnimi petimi leti objavili prvi javni intervju z Dannvjem. Slovenski javnosti se tokrat ?redstavlja tudi v vlogi pevca, ri založbi AMADEUS iz Ljubljane je pred dobrimi 14 dnevi izšla njegova prva glasbena kaseta z naslovom USODA Z MANO SE IGRA. Na kaseti je devet pesmic, spevnih, prijetnih za uho, saj Danny predvsem rad prisluhne željam in mišljenju ljudi. Pri njegovem projektu mu je pomagalo kar nekaj znanih ljudi, posebna zahvala pa ere izvršnemu producentu DUŠANU ZORETU, lastniku studija Napoleon v Kamniku, Janezu Hvaletu, Blažu Maslju, Sašu Fajonu, Alešu Klinarju, ki so mu stali ob strani pri izdelavi njegovega projekta. Pesmi Danijela Šmida - Dan-nyja bodo prav gotovo postale priljubljene med poslušalci, nekatere so že poznane npr.: MORSKA SERENADA, ki je sedaj preimenovana v USODA Z MANO SE IGRA, potem JUTRO JE, MORDA PA VRNEM SE. Slednjo je Danny posvetil svoji materi. Sam pa stavi na pesem NE PUŠČAJ ME SAMEGA ZDAJ. Danny pravi, da je s svojo prvo glasbeno kaseto dosanjal svoje dolgoletne sanje, čeprav vedeževanje ostaja njegov osnovni poklic. Danny je za vse svoje zveste oboževalce na kaseti pripravil dva presenečenja. Kupce svoje kasete nagrajuje s posebnima kuponoma: s 40-odstotnim popustom pri svojih storitvah vedeževanja in kuponom za izlet, ki ga pripravlja skupaj z agencijo Meggi Tours iz Škofje Loke in založbo Amadeus. Ob promociji njegove kasete konec meseca oktobra 95 bo javno žrebanje in 30 srečnežev bo potovalo z Dan-nyjem v Benetke. Vsi, ki želite naročiti njegovo kaseto po pošti, vam jo bo poštar prinesel samo za 900 SIT, lahko pa jo naročite na spodaj priloženem kuponu na naslov KNJIGARNA IN PAPIRNICA "DOMEN", Bratov Babnik 10, 61117 Ljubljana-Dravlje. KUPON-GORENJSKI GLAS Ime in priimek__ Naslov_ Naročam_ kaset Danijela Šmida-Dannvja Zunanja politika vsake ariave je tista reč, ki jo °bvladajo le najbolj posveče- !< tisti, ki se sučejo v diplomat-ffi krogih in pravilo naj bi da je tudi za komentiranje potez zunanje politike sposob- 0 le vešče in poznavalsko n°\jnarsko pero. • Vs« to mi je bilo kristalno t?!0 in teh Pravil se ie Wo „e°a dr lati. Ne komentiraj *Sa> česar ne razumeš! * človek vzdrii, dokler yli, nenadoma pa poči! In varovalka mi je pregorela M *Qn> ko Je bila po ™ ^vizijska konferenca in je v jzprašanca nastopil slo- *^ki zunanji minister. l°d, lep, visok človek, Agnellijevi kot o svoji »kole-S kolegico Suzano, s kolegico Agnellijevo... Kar bobenčki v ušesih mi začnejo pokati, ko zaslišim »kolegica« Agnellijevo.. Pod prvič: kdo je kolega? Kolega je najbrl še vedno nekdo, ki je kolega po stanu. lahko kolega, po mojem ponižnem in skromnem prepričanju pa naš zunanji minister pred slovensko javnostjo vendarle ne moreta obrazlagati: »Veste, s kolegico Agnellijevo...« Ko bi dejal vsaj z gospo kolegico Agnellijevo, ne pa kar po pastirsko: s kolegico! i.- zunanji minister. pti!ad> leP> visok č 0(tletne8.a izgleda, sposoben Kgr°Voriti na vsako vprašanje. p0: v zunanji politiki nimam m r}a'ine vem> a^ ie °dgovar- ffPfomatsko ali ne. *e ' ^e Pa Padlo v oko, uho in in **"1> da je le koj na začetku \>ečL°tem v nadaljevanju še 6eJeJaf' striktno uporabljal ^slU *kole8ica«- S tem )e Zun .na gospo italijansko AtaunJi? ministrico Suzano r9tl&°> S kater° Se Ve£k' Stečal ta ' menda sta se trgov' tUdi v neki ameri^ki io/jtg""' ko sta kupovala kav- Zuna^ ne Sre zato' a^ imata dri?*10 ministra, ki na Amerik stroške potujeta v *tacun •' Pravico vstopiti v Post, m kupovati kavbojke. nag ^fka s*var! Gre zato, da Preo" l * zunanji minister n°stj0astno mu slovensko jav-v Vedno govori o gospe Tema tedna Srčkani znanci Pri odnosih med Slovenijo in Italijo ne gre le za trda pogajanja in spore, ampak z naše strani tudi za kolegialno diplomacijo. Naš mladi zunanji minister ne izpusti prilike, da ne bi poudaril: midva, s kolegico Agnellijevo... Zdravnik iz Kranja ima svojega kolega zdravnika v Novem mestu... Po tej logiki je seveda tudi italijanska zunanja ministrica lahko na neki način kolegica našemu zunanjemu ministru. Če sta se tako zmenila, se zaradi mene v trgovini s kavbojkami lahko pozdravita: O livjo, kolegica Suzana! Tam, v tisti štacuni, sta na štiri oči Pod drugič: ne morem verjeti, da bi simpatična starejša gospa italijanska zunanja ministrica pred svojim parlamentom ali italijanski javnosti kdaj rekla: Veste, s kolegom Zoranom sva se pa midva zmenila, da... Tvegam celo trditev, da prva dama italijanskega zunanjega ministrstva z rahlo ironijo sede za pogajalsko mizo, ko so na drugi strani slovenski sogovorniki. Saj kolega Zoran ni kriv, da je mlad... Ampak v diplomaciji je le tako, da so sogo-vornikovi sivi lasje in dolgoletna praksa tista nujna startna osnova, prednost in odlika. Imeti pred sabo starega diplomatskega mačka ali pa mladega fanta - to je bistvena razlika. Razen tega naši odnosi z Italijo niso ravno srčkani: gre za spore in trda pogajanja, ki se tudi s tem domačim naslavljanjem »midva s kolegico Suzano« ne morejo skriti. Primerjava je huda in grda, vzdržala pa bi: mar je Stalin kdaj dejal: moj kolega Hitler? Mar je gospod Milan Kučan kdaj dejal: moj kolega Clinton? Ali pa: moj kolega Havel? V politiki ni kolegov, v diplomaciji še manj. Priznam: ta »kolegica Agnellijevo« je iz ust našega zunanjega ministra še zato toliko bolj nenavadna, ker je med njima tolikšna starostna razlika. Če bi imela Italija zunanjega ministra Zoranovih let, bi nekako še šlo: se gresta pač dva mlada fanta kolegialno diplomacijo, bomo le preživeli! Tako pa neki starejši ugledni in premožni dami, četudi je na tvojem političnem nivoju, za vse na svetu res ne moreš reči: ti, kolegica Suzana! Tudi zato ne, ker je Slovenija kljub vsemu ena majhna drlavica, ki si ugled šele pridobiva, Italija pa - kakršnakoli se nam le zdi - znana in uveljavljena svetovna drlava. • D. Sedej LESTVICA 5 + 5 NA RADIU ZIRI UREJA SAŠA PIVK Tuji del: 1. D. J. BOBO: Freedom 2. GOMPIE: Alice 3. ALEN VITASOVIČ: Ne morem bez nje 4. VVHIGFIELD: Close to you 5. U2: Hold me, thrill me, kiss me, kili me Predlog: MADONNA: Human nature Domači predlog: 1. FARAONI: Ne bom pozabil na stare čase 2. MATUU: Prišle so štorklje nazaj 3. ANDREJ ŠIFRER: Kako mi zadišiš 4. DANY: Ne pusti me samega 5. DON MENTONY BAND: Lenoba Predlog: MLADA POT: Ponujal sem ti nebesa Živio! V sredo sta nam prinesla večerni pozdrav v studio Radia 2iri člana skupine Metulj iz Prekmurja. Ob prijetnem pogovoru smo izžrebali tudi nekaj srečnežev, ki prejmejo nagrade Založbe Amadeus iz Ljubljane in majice Radia Žiri. To pa so: Robi Rajterič, Preglov trg 12, Ljubljana, Marija Gantar, Partizanska 68, Žiri, Malči Naglic, Bedrih 48, Žiri in Helena Lukančič, Igriška 1, Žiri. Čez štirinajst dni se ponovno slišimo pri klepetu ob glasbi, do takrat pa ostanite v dobri formi in poslušajte Radio Žiri. Pozdrav od vaše Saše. Sponzor tokratne lestvice je Hl rfO/ll iz Puštala. mm, KUPON GLASUJEM ZA: MOJ NASLOV: Kupončke pošljite na Radio Žiri, 64228 Žiri. TRŽIŠKI HIT vsak ponedeljek ob 17.30 Pozdravljeni! Kupone sprejemamo do vključno ponedeljka, 16. oktobra, na naslovu Radio Tržič, Balos 4, Tržič, zato jih izrežite in pošljite še danes. Tudi za nagrade smo poskrbeli. V žreb pridete vsi: tisti, ki glasujete na kuponih in tisti, ki kličete po telefonu. Nagradi, ki jih je prispeval Kino Kranj, prejmeta Tanja Kadak in Miha Dulc iz Tržiča. Čestitamo! Vesna in Dušan Lestvica: 1. Won't Run Away - SANDRA 2. Be My Lover - LA BOUCHE 3. Ne pusti me samega zdaj - DANNY ŠMID 4. You are not alone - MICHAEL JACKSON 5. Try Me Out - CORONA 6. BABY, BABY - Corona 7. Misli na mene - JAN PLESTENJAK 8. Ljub je za ljude se - VLADO KALEMBER Predlogi: A FREEDOM - D. J. Bobo B. NOČ VINA - FARAONI C. Sem to jaz - DANGER NOISE KUPON Glasujem za: 1 2 3 Za vnaprej predlagam: Moj naslov: R A 88,4 MHz POSLOVNI VAL S TURISTIČNO AGENCIJO VEDRINA V VEDER DAN Na valovih Poslovnega vala lahko vsako drugo sredo ob 15.50 spremljate novo oddajo o turizmu. Prva oddaja je bila na sporedu predvčerajšnjim, v sredo, 11. oktobra 1995, v njej pa je bilo zastavljeno tudi nagradno vprašanje in sicer: Napišite točen naslov Turistične agencije VEDRINA: Kupon pošljite na naslov Turistične agencije Vedrina do torka, 17. oktobra, ko bomo izžrebali tri potnike za naš izlet v neznano. "S TA Vedrina v veder dan" na Poslovnem valu ponovno v sredo, 25. oktobra, ob 15.50 in v Gorenjskem glasu 27. oktobra. Vsak petek na RADIU CERKNO in v Gorenjskem glasu "Na vsako vprašanje ee odqovor najde" Radio Cerkno svoje poslušalke in poslušalce razveseljuje že četrt stoletja, Gorenjski glas pa je družinski prijatelj bralkam m bralcem že dvakrat po četrt stoletja. Z RADIOM CERKNO in z GORENJSKIM GLASOM vsak petek lahko sodelujete v nagradnem kvizu "Na vsako vprašanje se odgovor najde". Danes ob 17. uri na valovih Radia Cerkno (594 KHz oziroma 90,9; 97,2 ali 99,5 MHz) lahko v nagradnem kvizu sodelujete "v živo". Ker bo časa za odgovore v radijski oddaji le 10 minut, bomo sprejeli samo 10 Vaših klicev -in zato je druga možnost sodelovanja v kvizu z odgovorom na kuponu v Gorenjskem glasu. V žrebanju za 10 nagrad - tri nagrade v vrednosti po 2.000 tolarjev ter 7 praktičnih nagrad - bomo upoštevali vse pravilne odgovore danes v kontaktni oddaji na Radiu Cerkno + na kuponih iz Gorenjskega glasa, ki jih bomo prejeli najkasneje do torka, 17. oktobra. Vprašanje v današnjem kvizu Radia Cerkno in Gorenjskega glasa: Torej: danes ob 17. uri na Radiu Cerkno "v živo" ali na kuponu iz Gorenjskega glasa. KUPON "Na vsako vpra£an\e se odgovor najde" Katero mesečno barvno prilogo ima časopis Gorenjski glas?__ Pošilja:_ Pošljite do 17. oktobra na RADIO CERKNO, 65 282 Cerkno, Platiševa 39 oz. na GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj. Na tretje vprašanje v kvizu Radia Cerkno in Gorenjskega glasa minuli petek smo prejeli 252 odgovorov. Ker je občina Cerkno letos (kot nova občina) prvič praznovala svoj praznik 1. oktobra, ob prazniku pa smo v Gorenjskem glasu in na Radiu Cerkno pripravili veliko priložnostnih člankov oziroma oddaj, odgovor na nagradno vprašanje ni bil zahteven - in nepravilnih odgovorov v kontaktni oddaji minuli petek in na kuponih ni bilo. Nagrajenci: 3 nagrade v vrednostih po 2.000 SIT dobijo DUNJA FRELIH, Gradnikova 85, Radovljica; MARIJA GANTAR, Partizanska 68, Žiri; IVAN ČEFARIN, Jazne 26, Sovodenj, 7 praktičnih nagrad (namiznih prtov) pa CILKA KURALT, Dvorje 20, Cerklje; JOŽI PRELOVEC, Šolska 2, Sp. Idrija; MINKA ŽAGAR, Velesovo 14, Cerklje; JANEZ ZAVRL, Pot na Jošta 19, Kranj; ANDREJ JEZERŠEK, Okroglo 3A, Naklo, IRENA DEMŠAR, Gorenji Novaki 66, Cerkno; UROŠ TAVČAR, Labinje 17, Cerkno. SOBOTA, 14. OKTOBRA TVS 1 8.55 Radovedni Taček: Slama 9.10 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 9.30 O. J.: Moj najuspešnejši primer 9.35 Male sive celice, kviz 9.40 Frida s srcem na dlani, 5. del norveške nadaljevanke 10.50 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 11.35 Zgodbe iz školjke 12.05 Pika in tihotapci, avstralska risanka 13.00 Poročila 13.05 Moški, ženske 14.05 Malo angleščine, prosim 14.20 Tednik 15.05 Dvoriščno okno, ameriški film 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program 18.00 Boj za obstanek, angleška dokumentarna serija 18.50 Hugo - TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik, Vreme 19.46 šport 19.52 Utrip 20.10 Vesele zgodbe iz zakonskega življenja: Pokojna gospejina mama 21.05 Skrivnostni svet Arthurja Clarka, angleška dokumentarna serija 21.30 Za TV kamero 21.45 Ozare 22.00 TV dnevnik 3, Vreme 22.10 Šport 22.25 Grace na udaru, ameriška nanizanka 22.50 Smrt po smrti, ameriški film 0.20 Sova 0.20 Tiček vražiček, angleška animirana serija TVS 2 8.00 Euronevvs 10.00 Festival Radovljica: Hortus Musicus, 2. del 11.00 Tedenski izbor 11.00 Primer za dva, nomško-avstrijs-ko-švicarska nanizanka 12.00 Turistična oddaja 12.15 Samo za šalo, zadnja epizoda angleške nanizanke 12.40 Sova, ponovitev 14.00 Videošpon 14.45 Euronevvs 16.00 Mojstri, 6. oddaja: Ljubljana - Nazarje 16.55 Športna sobota: Rogaška Slatina; DP v košarki (m): Rogaška Donat Mg - Kovinotehna Savinjska Polzela, prenos 18.30 Slovenski magazin 19.00 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper -Capodistria 20.05 Goli šport, 6., zadnji del ameriške dokumentarne serije 20.55 Grdi, umazani, zli, italijanski film 22.45 Sobotna noč: Novice iz sveta razvedrila; Roku-mentarec: The Band; Angleška glasbena lestvica KANALA 8.05 A shop 8.20 Kaličopko 9.20 Rob Rov, risanka 10.10 Imamo jih radi 10.55 Kino, kino, kino 11.30 Marušini kristali, ponovitev 12.00 Spot tedna 12.05 A shop 12.20 Video strani 16.35 Spot tedna 16.40 Vreme 16.45 A shop 17.00 Splošna praksa, avstralska nadaljevanka 17.55 Klic divjine, nemška nanizanla 18.45 A shop 19.00 Vreme 19.05 Generacija transfor-merjev II 19.30 Živeti danes, ponovitev 20.00 Vreme 20.05 Splošna praksa, avstralska nadaljevanka 21.00 Blueberrv Mili. belgijski barvni film 22.30 Vreme 22.35 Ples v temi, ponovitev filma 0.15 A shop 0.25 Erotični film 1.55 Video strani M MTV - TELE 59 7.00 Video strani 8.30, 12.00 in 14.30 TV shop 15.00 Robot uničevalec, ponovitev filma 16.45 Radio FM, ponovitev 17.10 Med prijatelji, ponovitev 18.15 Camel Challenge - velika avantura na vodi, šport 19.00 Kuhajmo skupaj 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Bev-er!y Hills Buntz, 2. del ameriške nadaljevanke 21.30 Spot tedna žive scene 21.35 Mladoletni volkodlak, ameriški barvni film 23.15 Nočni obiskovalec, ameriški barvni film 23.35 TV shop 0.00 Video strani 1.00 Deutsche VVelle Na začetku je bila beseda 19.30 Dnevnik 20.15 Ulica zločina, ameriški barvni film 21.55 Naj zvenijo tamburice, glasbena oddaja 22.40 Dnevnik 23.05 Slika na sliko 23.35 Sanje brez meja HTV 2 15.30 TV koledar 15.40 Slika na sliko, ponovitev 17.15 Košarka: HrvaŠko košarkarsko prvenstvo: Croatia osiguranje - Zadar 19.00 Risanka 19.30 Dnevnik 20.20 Korak za korakom, ameriška humoristična serija 20.45 Rezerviran čas 22.10 Šport 22.20 Nočna izmena: Severna obzorja, 93. del ameriške nanizanke; Čemi gad, humoristične serije 23.50 Zadarf-est 95 1.10 Vrnitev živih mrtvecev, ameriška grozljivka HTV 1 8.35 TV koledar 8.45 Poročila 8.50 Popotnik, ameriški barvni film 10.30 Program za mlade: Briljantina 11.10 Novigrajsko poletje 11.30 Maksim 12.00 Dnevnik 12.15 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Dokumentarna oddaja 13.25 Mali kaznjenec, risanka 14.45 poročila 14.55 Brazilska trilogija, dokumentarna oddaja 15.45 TV razstava 15.55 Glasba 16.45 Poirot, angleška nanizanka 17.35 Gostovanje HNK v Avstriji in Novi Zelandiji 18.15 prizma 19.15 AVSTRIJA 1 6.05 Fantastične zgodbe. Zaljubljen v umetnost 6.30 Otroški program, ponovitev 9.05 Vroča sled 9.40 Tao tao 10.10 Alfred J. Kvak 10.40 Scoobv Ooo 11.15 Duck Tales 11.45 Garfield in prijatelji 12.15 Harrv in Hendersonovi 12.35 Klic na pomoč, Kalifornija 14.10 Blossom 14.35 Parker Lewis 15.00 Baywatch, Romantični otok 15.40 Superman - Lois in Clark, Kovinski lopov 16.30 Melrose Place, Ločitve in sprave 17.15 Bev-erly Hills, 90210, Lepe počitnice 18.00 Nogomet 19.00 Mr. Bean, zadnji del angleške humoristične serije 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 23.25 Spodrsljaji, najboljše iz oddaje s skrito kamero in Hopla 0.00 Hale & Pace. skeči z angleškima komikoma 0.25 Čas v sliki 0.30 Morilska noč na Manhattnu, nemška kriminalka 1.50 Klic na pomoč, Kalifornija 2.35 Melrose Place, ponovitev 3.20 Beverlv Hills 90210, ponovitev 4.05 Ples vampirjev, ameriška grozljivka AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Vrnitev velikega plavolasca, francoska komedija 10.20 James Bond: Človek z zlato pištolo, ponovitev ameriškega filma 12.30 Hello Aus-tria, Hello Vienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Vdovec s petimi hčerkami, nemška komedija 14.45 Lopovska čast, nemška kriminalna komedija 16.15 Zemlja in ljudje 16.45 Kdo me hoče? 17.00 Čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.35 Svetovne religije 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Sporni primeri 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Avč!, avtrijski film 21.45 Čas v sliki 21.50 Napad v kupovalnem centru, ameriški akcijski film 23.05 Mesečniki Stephena Kinga, ameriška grozljivka 0.35 Pogledi od strani, ponovitev 0.40 Šport 1.40 Videonoč TELE-TV KRAN ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Pred državnim kvalifikacijskim plesnim turnirjem v standardnih in latins-koameriških plesih 19.25 Mini pet (otroška lestvica) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Kolovrat domačih viž: Ansambel Bratov Poljanšek 21.26 EPP blok - 3 21.30 25 let gobarske družine Kranj 22.00 Gobe, gobe... 22.10 Odprti ekran (ponovitev) 22.30 Koncert: Šank ročk Primskovo, II. del 23.05 Videoboom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe), 59. oddaja 00.05 Nočni zabavno -erotični program 2.00 Videostrani LOKA TV ... Videostrani, non stop TV ŽELEZNIKI 19.00 Obisk na TVSLO - reportažo pripravili Jani, Igor in Jože 20.00 Antonov obzornik ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Nenavadni park 18.48 Risanke 19.15 Satelitski program Deutsche VVelle 21.15 Videostrani body> KINO R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 8.40 Pregled tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Rožnati planet s klovneso Miko Mako 10.10 Štiri tačke 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Izbor pesmi tedna 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program z Metko Centrih Vogelnik R TRŽIČ Oddajamo ob 13.30 do 19. ura, z odajnika Kovor na UKV 95 MHz in z oddajnika Grad na UKV 88,9 Mhz. R JESENICE Radio Triglav to soboto stika po radovljiških trgovinah. 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Glasba je življenje, 14. melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.15 Novost na Radiu Triglav: Dee jay tirne (lestvica najgibljivejših 20 ter novosti tedna) 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Moja je lepša kot tvoja 18.00 Voščila R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za klasično glasbo 8.00 Dogodki 9.00 Mladinski program 10.00 Novice 10.30 BBC-jev jezikovni tečaj angleščine 12.00 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Minute za družino 16.50 Športni utrinki 17.00 Sobotno razvedrilno popoldne 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dej nehi, no... 6.15 Novice 8.00 Horoskop 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Naj, naj pesem 11.05 Notranjsko-kraški mozaik 12.00 BBC novice 13.55 Pasji radio 14.00 Lestvica, 13 ožigosanih 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 17.15 Novice 17.30 Tečaj angleščine: BBC - one to one 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Stampeedo 22.00 Hot mix music -Jernej Vene 24.00 Camera ob-scure - Zlato Kreč 2.00 Satelit UUNEDEUA, 15. oktobra 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Sobotna iskrica 11.10 Za življenje, za danes in jutri 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 13.00 Čestitke in pozdravi poslušalcev 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Mali oglasi 17.15 Naš gost 18.30 Več. inf. oddaja 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Molitev + priprava na nedeljo 21.20 Priprava na papežev obisk oz. redovi na Slovenskem 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program radio triglav 96 MHz 064/223-111 CENTER amer. akcij, film UMRI POKONČNO - BREZ OKLEVANJA ob 16.30,18.45 in 21. uri STORŽIČ amer. gang. drama ZGODBA IZ BRONXA ob 20. uri STORŽIČ amer. zgod. spekt. POGUMNO SRCE ob 17. in 22. uri ŽELEZAR amer. pust. thrill. CONGO ob 17., 19. in 21. uri TRŽIČ amer. avant. film KNJIGA O DŽUNGLI ob 18. in 20. uri RADOVLJICA druž. kom. CASPER ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film TRNULJČICA ob 16. uri, amer. film KONGO ob 18. in 20. NEDELJA, 15. OKTOBRA 3 TVS 1 7.30 Otroški program 7.30 Arabela se vrača, ponovitev zadnjega dela češke nadaljevanke 8.00 Majken, ponovitev švedske nadaljevanke 8.40 Živ, žav, ponovitev 9.30 Čebelica Maja 9.55 Nedeljska maša, prenos iz župnijske cerkve v Idriji 11.00 Grace na udaru, ponovitev ameriške nanizanke 11.30 Obzorja duha 12.00 Svet divjih živali, angleška poljudnoznanstvena serija 12.30 Ljudje in zemlja 13.05 Tedenski izbor 13.05 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper - Capodistria 14.05 Za TV kamero 14.35 Policisti s srcem, avstralska nanizanka 15.20 Razplamtela srca, ameriški film 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Po domače 18.50 Hugo, TV igrica 19.05 Risanka 19.18 Loto 19.30 TV dnevnik, Vreme 19.46 Šport 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Nedeljskih 60 21.15 Najlonski blues, belgijska dokumentarna oddaja 22.10 Tv dnevnik, Vreme 22.20 Šport 22.25 Sova 22.25 Moški z masko, nemška nadaljevanka 23.20 Med vrsticami zakona, ana-gleška nanizanka TVS 2 7.50 Videostrani 8.00 Folkart 95, 5. oddaja 8.35 Tedenski izbor 8.35 Planet šport 9.20 V vrtincu 10.05 Lahkih nog naokrog, 7. oddaja 10.50 Pat Metheny Group 12.00 Zadnja mafijska poroka, ameriška nadaljevanka 12.50 Vesele zgodbe iz zakonskega življenje: Pokojna gospejina mama, serija 15.10 Tedenski izbor 15.10 30 let "Henček" igra naprej, 2. oddaja 15.55 Trend, oddaja o modi 16.55 Goli šport, ponovitev 6., zadnjega dela ameriške dokumentarne serije 17.45 Ljubljana: Rokomet, pokal EHF (ž): Robit Olimpija -Avtomobilist Browary, prenos 19.20 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 20.10 Biblija, 31. oddaja: Pavlovo pismo Rimljanov 20.40 Zlati boben, posnetek iz Portoroža 22.10 Poglej in zadeni 23.10 Ljubljana - Mesto žensk, kronika 23.25 Športni pregled KANALA 8.00 Spot tedna 8.05 Rob Roy, risanka 9.00 Kaličopko 10.00 Muppet Show 10.30 Imamo jih radi, oddaja o živalih 11.15 Epikur-ejske zgodbe 11.30 Žametne vrtnice 12.15 Spot tedna 12.20 Video strani 16.25 Mupet Schovv, ponovitev 16.55 Unpato, ponovitev 18.00 Count Basie, dokumentarna oddaja 19.00 Vreme 20.05 Klic divjine, nemška nanizanka 20.55 Kino, kino, kino 21.30 Igra brez konca, 2. del angleškega barvnega filma 22.20.Vreme 22.25 Bluebery Mili, ponovitev filma 23.55 Spot tedna 0.00 Video strani M MTV - TELE 59 7.00 Video strani 10.00 Skrinjica želja 10.30 Sandokan, risanka 11.00 Cirkuške točke 12.00 Bad influence 12.30 Reke Evrope: Ren, 1. del dokumentarne oddaje 13.30 Zabavajmo se s fiziko 14.00 Capital Citv, ponovitev 15.50 Mladoletni volkodlak 2, ponovitev filma 18.00 Domači zdravnik, ponovitev 18.30 Vrtnarjenje za vsakogar, ponovitev 19.00 Sanje in resničnost, ponovitev 8. dela dokumentarne oddaje 19.30 Glasbeni spoti 20.00 St. Elsvvhere, 13. del nanizanke 20.50 Spot tedna Žive scene 20.55 Ob prvem svitu, ameriški barvni film 22.50 Nevz-gojen, ameriški barvni film 0.05 TV shop 0.30 Video strani 1.00 Deutsche VVelle 19.15 TV fortuna 19.30 Tv dnevnik 20.20 zadarfest 95, prenos 22.25 Dr. Ouinn, ameriška nanizanka 23.10 Dnevnik 23.35 Slika na sliko 0.05 Šport HTV 2 15.10 TV koledar 15.20 Slika na sliko, ponovitev 16.05 Slic v sili, 911, ponovitev 16.55 Cro pop ročk, ponovitev 17.55 športna nedelja: ATP magazin; Odbojka na pesku, reportaža; Tae kwon doo: Odprto prvenstvo Hrvaške, reportaža 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.20 črno-belo v barvah: Mestece Peyton, ameriška nadaljevanka; Draga Lili, ameriški barvni film HTV 1 9.20 TV koledar 9.30 Poročila 9.35 Otroški program 10.00 Sezamova ulica 11.00 Poročila 11.05 Taza, Cochisov sin, ameriški barvni film 13.00 Folklora, glasbena oddaja 13.30 Mir in dobrota 14.00 Duhovni klic 14.05 Poročila 14.15 Kmetijska oddaja 15.05 Zlate strune Slovenije 16.10 Potovanja a la carte: Turčija, dokumentarna oddaja 16.35 Opera box 17.05 Poročila 17.10 Prvotna namera, ameriški barvni film 18.50 Gašper in prijatelji, risana serija AVSTRIJA 1 6.00 Deklica iz prihodnosti 6.25 Otroški program 8.35 Lutkovna igrica 9.05 Benjamin Rožca 9.40 Duck Tales 10.10 Ena, dva, tri 10.40 Woody VVoodpacker 11.00 Speedy Gonzales 11.30 Bugs Bunny 12.00 Mladinska oddaja 12.50 Blossom, ponovitev 13.15 Ljubim New Vbrk, ameriška komedija 14.55 Rokomet, Evropski pokal pokalnih zmagovalcev (m): Bruck an der Mur - FC Porto 16.30 Ator - gospodar ognja, italijanski pustolovski film 18.05 Polna hiša, zadnji del 18.30 Srček 19.00 Korak za korakom 19.30 čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 19.54 Šport 20.15 Dr. Markus Merthin 21.10 Pravi Dunajčan se ne da, zadnji del 21.55 K stvari 23.10 Čas v sliki 23.15 Vizije 23.20 Novo v kinu 23.50 2enska zadeva, francoski film 1.35 V morju strasti, ponovitev ameriško-avstralskega fil-maa 3.10 Ženska zadeva, ponovitev filma 5.10 Simon Templar AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Avstrija II 10.35 Kultura 11.00 Pogovor z novinarji 12.00 Poročila iz parlamenta 12.30 Orientacija 13.00 čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Dober dan, Koroška 14.00 Pogledi od strani 14.40 Prelomnice zgodovine 15.30 Moj oče, opica in jaz, nemško-avstrijska komedija 17.00 Čas v sliki 17.05 Klub za seniorje 17.55 Lipova ulica 18.25 Kristjan v času 18.30 Slika Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 19.54 Pogledi od strani 20.15 Kraj zločina 21.50 Čas v sliki/ Šport 22.00 Columbo: Avtoportret morilca, ameriška TV kriminalka 23.30 Trojica na begu, francoski italijanski film 1.20 Pogledi od strani, ponovitev 1.30 Kultura, ponovitev 1.55 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 8.45 Test slika 9.00 EPP blok - 1 9.10 Miha Pavliha: Gostja pevka Monika Tratnik (ponovitev otroške oddaje) 10.05 Otroška poročila 10.25 Žrebanje nagrajencev v anketi TELE-TV (ponovitev) 10.55 EPP blok - 2 11.00 Petkov tedenski pregled, 85. tedenska informativna oddaja (ponovitev) 11.30 Iz sveta glasbe: Skupina Magnet 12.30 Videoboom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe), 59. oddaja 13.30 Videostrani 17.00 Neposredni prenos iz dvorane Planina: Državni kvalifikacijski plesni turnir v standardnih in iatinskoameriških plesih - finale (v živo) ... Videostrani LOKA TV 19.00 Nedeljska reportaža 19.30 Videostrani 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja 20.40 EPP blok 20.45 Film, podnaslovljen ... EPP blok ... Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Antonov obzronik 19.20 Skrivnost puščave - dokumentarni film 20.00 Pri Toniki - oddajo pripravile Sara, Lidija, Mateja in Tea 20.50 Brez komentarja ... Videostrani 18.08 Test Napovednik 18.16 EPP b'° 18.18 Kronika tedna 18.48 ka 19.15 Satelitski pro&f, Deutsche VVelle 21.15 Videostra" R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Profl^ dnevnega tiska 10.00 Mojstn v* hanja na Radiu Kranj 11-00 ■ r domače na kranjskem radiu 1*2 Brezplačni mali oglasi 12-J Osmrtnice - zahvale 12.40 K% tijska oddaja 13.00 Dobrog med praznovalci 15.30 DoQ°Z in odmevi RS 17.20 Hitro, da«*' visoko 18.20 Nagradni kviz W Kranj 19.30 do 24.00 Večaj program - glasba po izboru Zv^ NETATOMACA R TRŽIČ Oddajamo od 10. do 15.30. J Kovorja na UKV 95 Mhz i"^ 1584 Khz ter iz Tržiča na l*f 88,9 Mhz. R JESENICE 7.20 Halo, porodnišnica 7.50 na kronika (OKC) 8.00 Mirin vrtur 11.00 Radijski sejem 12.00 Osfj niče, voščila 13.00 A Slovenija 14.00 Vošči niče, voščila 13.00 Ansa^ Voščilaligi Poročila 16.00 Voščila 17.00 i>« di Pižom 18.30 Minute za ljuD|B" resne glasbe R ŽIRI 8.00 Napoved programa 8.40 zgodovinski spomin 9.00 Aktu-* tema 10.00 Kmetijska odo«, 10.30 Za ljubitelje narodno*' bavne glasbe 11.00 Škofje10* tednik 11.40 Kino 12.00 Ned«J ka duhovna misel 12.30 Čes^j 13.30 Nedeljsko popoldne 1^ Škofjeloških 6 17.30 Nedelj, srečanje 19.30 Odpoved pr°0 R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: MHz-LJUBLJANA: 105,1 Mn'^ 7.00 Kaličoplava druščina BIMI - otroška lestvica 9.30 j* naj pesem tedna 9.15 Novice^ Kam danes v Ljubljani \"j-Horoskop 11.00 Duhovna Rudi Koncilija 12.00 BBC-n°'^ 13.00 Nedeljska reportaža Pasji radio 14.00 Slovenska 9 bena lestvica za MTV - tel*!^ 15.00 Vodnei program 15.1» ^ vice 16.45 Vreme 17.15 HoWjB - oddaja o filmu 18.15 W* 19.00 Rick Dees - ameriška 9'^ bena lestvica 22.30 Jazz 9al 1.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji prograrn y Duhovna misel, svetnik on ^ 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Pr&2 svete maše 10.00 ReporSf 12.15 Čestitke in pozdravi ffi poslušalcev 17.45 Slovence^^ svetu in domovini oz. niisijo^ji oddaja 18.30 Več. inf. °%c> 19.40 Za najmlajše P°sio9J$l 19.50 Verska oddaja lokalnih P,J aj 20.15 Radio Vatikan 20.40^J svetniški kandidati 21.20 glasba 22.00 - 5.30 Nočni g'39 ni program znani brati* pereiff KINO ni CENTER amer. akcij, film UMRI POKONČNO - BREZ OKLEVA ^ ob 16.30. 18.45 in 21. uri, amer. ris. 101 DALMATINEC ob 1U' ' STORŽIČ amer. ris. 101 DALMATINEC ob 16. uri, amer. C ob 16. uri, amer «g| 20.30 uri ŽELEZAR®q0 i, amer. pust. thrill. C"! 10. spekt. POGUMNO SRCE ob 17.15 in druž. kom. OPIČJE NORČIJE ob 17. uri, _. ob 19. in 21. uri TRŽIČ amer. avant. film KNJIGA O DŽUNGLI ° J in 20. uri RADOVLJICA druž. kom. CASPER ob 18. in ŽELEZNIKI amer. ris. TRNULJČICA ob 17. uri, amer. avar»-|£,p KONGO ob 19. uri ŠKOFJA LOKA amer. film NAJINI MOSW ^ 18. in 20.30 uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. akdJ-ZASEBNI DETEKTIV SHAME ob 20. uri > 21 Odprte strani POGLEDI GORENJSKEGA JUGA "S i^lnra',fe^aJsmo te uJe^ vP™1, ti nam °°š krek?'"" ^ samozavestne besede so se lifo, S- Josipu Logarju, žirovskemu žup-sCe V nedelJ°> 13- oktobra 1924, ko so ^dn*0 *zr°čM svojemu namenu novo n^koi etektrarno na Fužinah. Vendar je lei ' Počivajoči zlodej kmalu poskrbel za ^>bri°5n°. zanikanje tistega, kar je zatrdil Po* Pastir. Ta se je pri omenjenem vodnem iQtiQ$Jtf tU<** sam m°čno angažiral in se ni dveL , samo na božjo pomoč. V naslednjih /0 nJetih (18. junija 1925, 27. septembra in tr°faln °«ra 1926l so se zvrstile tri "katas-Vje. it 6 .P°vodnji> ki so odnesle tako rekoč ^Qff^e dotlej postavila človeška roka... ^trstO?' ^ naj b* bila sama del božjega se torej nekako ni strinjala z usodo, ?H0 Potynrrava Siba božja. Ta je tepla,'že odkar delovanjem na vodozbimem območju ali v strugi". Zanj je vrh tega značilno naglo naraščanje in upadanje neurnih vod; razmerje med slednjimi in najnižjimi je navadno ena proti 200 do 1500, doseže in preseže celo 3000-kratnik! Marijan Žemljic, nekdaj vodja katastra Podjetja za urejanje hudournikov (PUH) in avtor učenega članka, je območje hudournika shematično razčlenil v zgornji, srednji in spodnji tok. Zgornji odnaša, srednji prenaša, spodnji odlaga; zgoraj je območje "ogoliče-vanja" (denudacije), na sredi je ožina (soteska), kjer nič ne obstane, spodaj je "vršaj", kjer se naplavine odlagajo in kopičijo. Tu si ne morem kaj, da ne bi učenega prenesel v seksualno in poetično: delovanje hudournika je kot spolni akt. Želeni objekt najprej razgaliti (denudirati), se nato <*spr~ J* Je namenil odposlanec božji. J-Jii/fp JlfP VtlfUin 1f iVCV)/// Jetreba °Hni se' da so Pov°dnji v naši LILILIC l\lv oUlllJU /v flUul UuUilL prebiti skozi burno ožino in naposled odložiti, kar se je nabralo. Vendar ta 'eUkoi?' v našem stoletju najhuje v prej omenjenih letih in pozneje še Sp0tnl h**' ^am se najbolj spominjam poplav iz leta 1982. Bil je %rtian?ki sobotni večer, ko smo se precej dolgo zadržali v komaj ^°ren?V* Šost*mi Sora v Brekovicah, najjužnejšem objektu te vrste na ^ je u fm* Okoli ene ponoči se je iz Žirov pripeljal domačin, in ko c%7« K\edal, je rekel: "Fantje, če mislite, pejte domov, voda je že na ^e/ d se pretirano podvizali ("Predvsem pa brez panike", bi lkrQj 5° .' v°jak Švejk) in res komaj še prišli do doma. Okoli treh *a/j/ vese ^ ?d R°vt navzdol dobesedno privolil in pribučal val, ki je % ie n ^^.ki del kotline in jo spremenil v jezero. Tako ni čudno, da ^anHL6^ ^e imenovane gostilne takoj prijelo novo ime: "Na J° Je Pr " Stala je namreč sredi vode, tako kot daljni otoki, za katere Če z£v ^daj tepli Angleži in Argentinci. %e j al k obujenim spominom dodamo še nepozabljeno skušnjo z reZnan0Vem^ra ^® m ^e "sve^e" rane nedavnih poplav okoli ^irirn n° ^e^kem, Cerkljanskem in Baškem, potem se lahko ^r^neria° 5 sP°znanjem, da so nam povodnji nekako usojene. Če se h^spl h * tegobami dežel južno od nas, v puščavskem pasu, kjer / eve<* j a^ s tistimi v tropskem pasu, kjer je te življenjske tekočine Qhko je kjer ob poplavah pustošijo še orkanski viharji, potem smo °bčat da ie Prx nas tako, kot je: da je vode dovolj, preveč pa le i ""da ur hudiH Urah- h pohle\, ° Pr*de takrat, ko se zbudijo in podivjajo hudourniki. Ti trezni j0'"1^ j ' P°toki in rečice, ki miroljubno žuborijo po naših grapah in / vPraLe Vs?ke toliko napijejo in znorijo. Kaj je pravzaprav hudornik, ^Zrner^' Pogledam v Enciklopedijo Slovenije: "gorski vodotok s 0 velikim padcem (nad 1%) in z močnim erozijskim primerjava ne vzdrži; huda ura je namreč veliko hujša od hude potrebe. Tako ni čudno, da je hudoumikarje ("puhovce") zamikalo, da bi svoje varovance "regulirali". Ta regulacija je podobna oni drugi, imenovani "načrtovanje in kontrola rojstev". Podobni so tudi rezultati: enkrat se posreči, drugič ne; ko nastopi huda ura, gre do konca in posledice morajo biti. Vprašanje je samo, ali so take, kakršne smo si želeli, ali povsem drugačne. Regulirani hudourniki so "ukročene trmoglavke". O tem, ali je bila krotitev potrebna ali ne, nima smisla razpravljati, saj so rezultati očitni. Tam, kjer je bila narejena, delajo poplave bistveno manjšo škodo. Druga plat te resnice pa je ta, da se velika voda pač mora nekje razliti; skozi regulirani, denudirani del steče hitreje, nakar se tembolj razlije v vršaju. Ne nazadnje je potrebna še beseda o estetskem videzu tega početja. Z regulacijo, kakršno so naredili v žirovskem toku Sore po letu 1982, so reki storili silo; nekdaj "romantično", povsod obraščeno strugo z lepimi zavoji in številnimi tolmuni, z nepozabnim pokritim mostom na Ledinici, so spremenili v navaden odtočni kanal. Resnična škoda! Hudournikarjem in vodarjem je treba hkrati priznati, da te reči v zadnjem času delajo bolj "človeško". Huda ura je strašna in hkrati po svoje lepa. Kar ne morem si predstavljati, kakšni bi bili naši ljudje, če ne bi več trepetali pred njo in poplavami. In o čem bi se pogovarjali, ko teh ne bi bilo več. Če ne bi bila hudourna, bi bila naša usoda hudo blagopočasna. Miha Naglic GORENJSKI GLAS / stran 15 / Kranj, 13. oktobru 1995 Voda in ogenj nimata duše Je le ena od mnogih ljudskih modrosti, ki upošteva in opozarja na to, da dva elementa, brez katerih življenja ne bi bilo, tudi zahtevata svoje. Se bolj, kot za ogenj, velja to za vodo, s katero smo v naših krajih tako bogato obdarjeni, hkrati pa vse pre« radi pozabljamo, da nas lahko tudi ogroža* Za izbiro današnje teme sta vsaj dva dobra razloga: v minulem mesecu smo na Gorenjskem doživeli hude opomine o tem, da ne smemo vode podcenjevati, da se nam vsaka površnost do vode v naravi lahko bridko maščuje; ter izid monografije o hudourničarstvu z naslovom "Pogubna razigranost", ki nam ponuja številne izkušnje in dokaze za to, da moramo vodo spoštovati in se znati pripravljati tudi na njeno "brezdus-nost". Vedno, kadar nam voda v nekaj urah odplavi kar nekajletna prizadevanja in vlaganja, kot se je to tokrat zgodilo pod Poreznom in njegovi širši okolici, se začnemo spraševati, kaj smo napravili napak, da bi se temu izognili, kaj so storili tisti, ki jih država (družba) za to urejanje plačuje, ali sploh stroka pozna rešitve, ki bi nas obvarovale pred najhujšim. Prav značilno je, da vedno pokažemo druge, ne priznamo pa si, da smo nesrečo mnogokrat prav iskali samt "V deroči vodi utoneš tudi, če znaš plavati," je bila misel, ki ponazarja, da vse premnogokrat pozabimo na moč vode in še tako navidez močne betonske zidove in mostove lahko hudourna voda prestavi kot za šalo. Ni rešitve v tem, če smo ozko dolino pozidali, sedaj pa bi se radi še z nasipi ubranili pred poplavami, ni ga tako visokega nasipa, ki bi zadržal vodni val, ki potrebuje svoj prostor. V borbi za hitri zaslužek znamo poškodovati gozdove, odlagati les, aH pa tudi odpadke nepremišljeno povsod. V Davči, kjer so si prizadevali več desetletij, da si odprejo širšo in asfaltirano pot v svet, morajo sklonjenih glav priznati, da so včasih delali prepovršno. Na katerem od skoraj 250 hudournikov na Gorenjskem bo udarilo naslednjič? Vsi naši tokratni sogovorniki so si enotni v tem, da je poglaviten naš odnos do narave, kjer stare izkušnje nekaj veljajo, mnogokrat pozabljeno znanje pa zahteva visok davek Ni nam potrebno daleč iskati zgledov za to, kako se ravna z vodami, kakšne so potrebne strokovne rešitve, te zavedati se bo treba, da so potrebna za to tudi vlaganja. Se pred desetletjem je bila javna skrivnost, da so se vodarji kopati (tudi) v denarju, danes pa priprte finančne pipe groze, da ne zmoremo niti najosnovnejšega vzdrževanja. Kar priznajmo si: nismo le nesmotrni, pač pa tudi mi brezdušni! Š. Žargi Gorenjsko ureja uredniški odbor: zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarka Marija Volčjak in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Gorazd Šinik N T E R V U Stane Jesenoveč Prvi celoviti prikaz hudourničarstva na Slovenskem Voda, mati in mačeha hkrati Kljub bogati tradiciji in še starojugoslovanskim programom urejanja voda in še posebej hudournikov, smo še daleč od tega, da bi t° področje uredili. Poglavitni problem ni stroka, pač pa nerazumevanje pomena, vsem katastrofam in škodam navkljub. Za naslov smo si izposodili le en napis iz bogate zbirke opisov vodnih katastrof zbranih v monografiji "Pogubna razigranost", ki je bila izdana nedavno v čast 110. obletnice hudourničarstva na Slovenskem. Zbornik, ki ga je založilo Podjetje za urejanje hudournikov iz Ljubljane, je uredil Škofjeločan Stane Jesenoveč, geograf, novinar in propagandist, ki se s tem področjem že dalj časa ukvarja in o njem tudi redno piše. Od kod vaše zanimanje za gospodarjenje z vodami in kako ste postali urednik tega zbornika?" "Voda me je spremljala vse življenje, saj sem konec koncev doma iz "Lontrga" v Škofji Loki, in kar nekajkrat je malo manjkalo, da bi v bližnji PoljanšČici, Selščici ali skupni Sori celo utonil. Veliko o vodah sem izvedel tudi od očeta, ki mi je podrobneje pripovedoval o dogajanjih ob vseh treh Sorah. Navezo na vodno gospodarstvo, kot dejavnost, pa je pomenilo srečanje z danes že pokojnim inž. Stanetom Bricljem - nestorjem slovenskih vodarjev in nekaterimi na vodni skupnosti Ljubljanica - Sava. Pozneje sem začel redno sodelovati tudi z drugimi vodnimi skupnostmi ter podjetji na tem področju, poročal o njihovem delu ter sodeloval pri oblikovanju nekaterih predstavitvenih materialov. Tako sodelovanje mi je omogočila tudi moja zaposlitev na Radiu Glas Ljubljane, kjer sem si lahko izbral področje, ki ga podrobneje spremljam in obdelujem." Kako ste' se dogovorili za izdajo zbornika o hudourničarstvu na Slovenskem? "Prvotna zamisel je bila bolj skromna, saj je bilo predvideno le okoli .120 strani. Po izkušnjah z menoj so mi pred tremi leti prepustili organizacijsko in uredniško delo po uspešnem sodelovanju pri pripravi nekaterih drugih propagandnih materialov. Najprej smo bili dogovorjeni, da bi monografijo izdali v letu 1994, ko smo praznovali 110. obletnico organiziranega hudourničarstva na Slovenskem, vendar je bilo zbranega toliko zanimivega, da smo se na uredniškem odboru odločili za kasnejšo izdajo. V treh letih smo imeli kar 55 sej uredniškega odbora - povprečno torej kar, če izvzamemo čas dopustov, na 14 dni - na katerih smo kresali vsebino. Predvsem smo želeli dokazati, da je zmotno prepričanje o tem, da je bilo vse na področju gospodarjenja z vodami podrejeno nemškemu oz. srbohrvats-kemu področju - tako strokovno kot jezikovno, ter da nimamo sami pri tem veliko pokazati, želeli pa smo potegniti tudi določene vzporednice med velikimi vodnimi ujmami v 30. letih, v 50. letih in ujmo v letu 1990." V zborniku o hudourničarstvu najdemo opise vseh ujm, poplav in povodnji v tem stoletju. Na kratko je opisanih kar 31 tovrstnih naravnih nesreč bolj temeljito pa poplave avgusta 1924 v Polhograjskih Dolomitih, ki so zahtevale največ žrtev in katastrofalno poplavno leto 1926, ko je bilo poplav celo več. Najizčrpnejše pa je razumljivo poročilo iz leta 1990, ko so poplave divjale skoraj po vsej Sloveniji. V zborniku najdemo tudi zemljevid, iz katerega je razvidno, da hudourniki ogrožajo dobro tretjino Slovenije. Katera izmed vodnih ujm je bila na našem območju najhujša? "Vsekakor je imela najbolj tragične posledice vodna ujma pred dobrimi 70 leti - leta 1924, na območju spodnjega dela Polhograjskih Dolomitov, ko sta bili zlasti prizadeti dolina Hrastnice pri Škofji Loki ter Ločnice pri Sori na oni strani Mačkovega grabna, ko je bilo kar 19 človeških žrtev. Ta ujma je bila popisana kot najbolj značilen primer oz. posledica utrganega oblaka. Zelo hudo je bilo dve leti kasneje na širšem območju med Žirmi, Škofjo Loko in Ljubljano, tudi s človeškimi žrtvami, mnoge podobnosti pa bi lahko našli tudi z dogodki v letu 1990 in letos. Po popisih sodeč pa gre za dva različna tipa: nenadno hudo neurje z ogromnimi količinami padavin v zelo kratkem času, ter drugi: daljše deževje, po katerem se pojavi dodaten vrh padavin, ki sproži hudourniški udar. Morda kaže ob tem omeniti tudi razlike v poročanju o teh dogodkih: pred sedemdesetimi leti se je poročalo predvsem o žrtvah, ki so jih neurja povzročila, ter o težavah prebivalstva, danes pa je osrednje vprašanje, koliko je nastalo škode. Pred sedemdesetimi leti je bila večina zemlje in objektov v lasti veleposestnikov in velikih podjetnikov oz. industrialcev, in je bila nastala škoda predvsem njihova skrb, danes pa prizadene večino prebivalstva. Na to opozarjam zato, ker se s privatizacijo vračamo nazaj, in vprašanje je, ali se bo ta pozornost zopet preusmerila." Ker smo Slovenci v 110 letih v različnih državah doživljali in preživljali različne zakonske ureditve hudourniške dejavnosti, lahko danes ugotavljamo svoj zaostanek za Avstrijo, kjer še vedno velja zakon sprejet leta 1884, ki velja za rojstni dan organiziranega hudourništva pri nas. Še pomembneje od tega pa je seveda spoznanje, da Je potrebno za urejanje voda nameniti od 2 do 3 odstotke družbenega proizvoda, pri nas pa letos namenjamo manj od tisočine. Najpogostejše in že zelo staro vprašanje je, ali človek s svojimi posegi v naravo, vodotoke ravna prav, ali znamo tudi ukrepati, da bi zmanjšali posledice teh vremenskih pojavov? "Rdeča nit monografije z naslovom "Pogubna razigranost" so primerjave med 30. leti in današnjim časom. Naj ob tem opozorim, da prav besedi "razigranost" in "pogubno" najpogosteje spremljata opise hudournikov. Po hudih posledicah v 20. in 30. letih je prevladalo spoznanje, da je potrebno kaj storiti za to, da se posledice omilijo, zato je bil tedaj pripravljen večletni načrt urejanja hudournikov in tudi nekaterih nižinskih vodotokov. Glavni nosilec je bil gozdarski inž. Alojzij Štrancar, strokovnjak svetovnega formata, ki je bil neposredno odgovoren za to vse do bana. Skrbel je za pripravo potrebnih projektov, organiziral finančno pokritje in bedel nad izvedbo. Stroka se je tedaj izredno okrepila, žal pa je ta načrtna prizadevanja prekinila druga svetovna vojna. Če bi Strancarjev program bil uresničen, bi bila Slovenija v veliki meri pred razdiralnimi vodami zaščitena. Po vojni je bilo praktično vse pozabljeno, inž. Štrancar pa iz svetovnonazorskih razlogov zamolčan." Kljub katastrofalnim opominom? "Šele poplave v letu 1990 so privedle do tega, da se je zopet izdelal petletni program, vendar se je že po dveh letih praktično prenehal uresničevati. Danes bi lahko rekli, Monografija "Pogubna razigranost** pa se ne dotika le strogo hudourniške problematike, pač pa poleg tega posega tudi na nekatera "mejna področja": pozorno je obravnavan problem erozije, zemeljskih in snežnih plazov, zakaj so propadle številne žage in mlini, ter katere so tudi temnejše plati gradenj malih hidroelektrarn. Prvič je tudi sistematično zbran slovar besed, ki se uporabljajo pri urejanju voda in napravljen je popis vseh opravljenih del in posegov na slovenskih vodah. Posebne vrednosti pa je tudi večkrat preverjen seznam hudournikov, katerih imena se neprestano spreminjajo. Za Gorenjsko je našteto pri Savi Bohinjki 33 hudournikov, Savi Dolinki 69 hudournikov, Savi 63 (od tega 6 na Gorenjskem), za Tržiško Bistrico 13 hudournikov, Kokro 19, Selščico 16, Poljanščico 21, Soro 3 in Kamniško Bistrico 66. Od skupno 759 hudournikov, na katerih so bila izvajana dela, jih je tako za Gorenjsko omenjenih 246. da je vsa hudourniška in vodnogospodarsk dejavnost praktično na stopnji i21"32'1!!^ hiranja, saj so se sredstva po letu ™. zmanjšala za dve tretjini. Dobra milijarda J pol, ki je namenjena za to področje primerjavi s 5,2 milijarde škode samo v uj mah letošnjega septembra kar se da zgovorfl potrjuje staro "zlato" pravilo razmerje aritff' tične in geometrične progresije: vlaganja 9 škoda so v razmerju 156 : 903. Najbolj žalostno pri tem je, da nismo v^ sposobni niti vzdrževati že zgrajenih objektO" saj je znano, da imajo zidani življenjsko dojjj 80 let, da o lesenih niti ne govorimo. Že v V letih so spoznali, da je za urejanje hudournik0 in voda potrebna državna akcija, danes pa s"1 na to, kljub številnim besedam pozabili." Na vodnem in hudourniškem obmotft Gorenjske je bilo do leta 1950 regulif anih skoraj 12.000 m vodotokov, m& letoma 1950 in 1990 kar več kot 22.000, po letu 1990 pa le 770 metrov. V enakih obdobjih je bilo izgrajenih 271, 404 in S pregrad, *J izgrajene pragove pa pred letom 1950 ni podatkov, v obdobju med 1950 i* 1990 je bilo izgrajenih 400, po le* 1990 pa le 79. Študija Vodnogospodarskega podjetja Kranj je pokazal da bi morali samo za ohranitev & doseženih ravnovesij vsako leto * naslednjih desetih letih obnoviti ° jezov in 140 manjših pragov, zmorejo pa le občasna krpanja. V zborniku je sicer omenjen hudourniške stroke, vendar se ob vs£ poplavah pojavijo tudi dvomi, aljjfi stroka primerno ukrepati. Ali je rejs vprašanje denarja? "Dvomov o stroki pri nas ne bi smelo čeprav je res, da je po poslabšanju materiali razmer (ki soupada z ukinitvijo interc^ skupnosti na tem področju) nastal zelo vey osip. Zlasti to velja za nižinske vodotok^ hudourničarstvu pa smo lahko še nekaj ^ brez skrbi. Dovolj zgovoren pa je podatek-naj bi zaprli oddelek za hidrogradnje . fakulteti, ker študentov za to področje Zelo zaskrbljujoča pa je tudi ozaveščen ^ ljudi, ki podcenjujejo nevarnosti voda, z niso redki primeri, ko se nasveti o vafSL. potrebni temeljiti gradnji ob vodi, ne UP ^ vajo. Morda je vsaj delno upravičen očitek-bi lahko razpoložljivi denar v 80. letih izkoristili, več naredili, vendar je kljub te .j današnje materialno stanje nevzdržno- ^ čudnega, da se podjetja, ki so skrbela -vodotoke, začenjajo ukvarjati z vsem drug1 Kot začetek organiziranega hudot^ carstva je postavljen sprejem zahSJ^. "Postave o neškodljivem odvajanjuj^ kih voda" leta 1884 še v rajnki Aj*#< Ogrski. Ali imamo področje hudo}0^ čarstva in širše vodnega gospodarsj^B^ nas zakonsko urejeno? -*- . r3vi "Najprej naj omenim, da se je pri P^JLvi' tega zbornika pokazalo, da se seveda zg°d -„j, na ne začenja šele po drugi svetovni v Jj„ temveč da obstaja izredno bogato gra^'^j celo zakonodaja v slovenščini iz Časov f' tem. Pokaže se, da so imele Avstro-Krajcvina Slovencev, Srbov in Hrvato ^ Kraljevina Jugoslavija to področje izreep skrbno urejeno. Staroavstrijski zakon svežnjem podzakonskih predpisov je ve'Ja^ do leta 1930 in bil nato kvalitetno nadofltf^ z zakonom o hudournikih Kraljevine Ju£ ^ vije. Inž. Robič iz Kranjske Gore, k« J g|i proučeval, je prepričan, da nismo z u(0 nikdar po vojni tega področja tako fo urediti, kot je bilo to v stari JugoslavlJ velja žal tudi za samostojno Slovenijo- . ^ Najhuje pri tem pa je, da v novem slS $ državne uprave oddelka za hudourniško ^ ne najdemo, niti uprave za varstvo in 8 ^ darjenje z vodami. Vse skupaj sedaj spa varstvo okolja." \ VARČEVANJE Z ENERGIJO Po pomoč v energetsko svetovalnico Upoštevanje nasvetov lahko zmanjša stroške energije Vsi vemo, da so energetski viri omejeni, in da se jih ne bo dalo črpati vnedogled. Poleg tega pa tudi prekomerna raba *n*rgentov slabo vpliva na naše okolje. To sta dva temeljna razloga, ki nas opozarjata, daje skrajni čas, da se pri rabi Sergije začnemo obnašati bolj varčno. In če ste se odločili, da boste tudi vi storili nekaj za prihodnost že danes, ter si z varčnejšo rabo energije zmanjšali stroške, vam pri tem lahko pomagajo v energetskih svetovalnicah. ^a Gorenjskem lahko prosite za nasvet kar na treh Pestiti - v Škofji Loki, na Jesenicah in od konca SePtembra tudi v Kranju. Vse tri svetovalnice so del P[°jekta ustanavljanja mreže energetsko svetoval-*h pisarn v Sloveniji, ki ga financira Ministrstvo za g0sPodarske dejavnosti. V teh pisarnah usposobljeni strokovnjaki svetujejo tako tistim, ki gradijo, kot U(*i tistim, ki se odločajo le za posamezne posege v že obstoječih stavbah ali stanovanjih. Če imate težave pri odločitvi, kakšno izolacijo P°trebuje vaša fasada, kako vgraditi okna, kakšna Zasteklitev je primerna, kaj storiti z izolacijo pod s^Šno kritino, kako primerno prezračevati pros-°re> potem obiščite svetovalnico. Morda razmišljate ^menjavi energenta, pa ne veste, kakšen in kako °can kotel kupiti? Kaj se bo dogajalo z dimnikom, . kako ga sanirati? Vas zanima ustrezen izbor yPrave tople vode, ali pa alternativni viri energije? svetovalnicah vam bodo postregli z vsemi podatki 8 e°-e racionalne rabe energije, pravi Rudi Dovrtel, vodja kranjske energetske svetovalnice. že kdaj pomislili, da se splača poznati tarifni sistem obračuna električne energije, ali kako je °2no učinkovito meriti porabo toplotne energije v s|anovanjskem bloku? Mogoče pa razmišljate o .Finskem priključku in vas zanima, kako poteka ^tfikacija na Gorenjskem, kakšne so možnosti za jučevanje, kdaj in po kakšni ceni? Svetovalci vam Pomagajo pri izbiri opreme in materialov, vam Vedo, jcajco je z garancijami, servisno službo in ne ^dnje, kako ravnati z izvajalci. Pomagajo vam MCGAMIK MEGAMIK, d.o.o., trgovina s pečarskim, keramičarskim, kamnoseškim materialom in orodjem, Retnje 11, Križe, tel./fax: 57-267 iimo vam: NOvnater'a' za 9radni° lončenih peči - Doi " z©lo kvalitetne italijanske pečnice , ^ontažne kamine ' ara "6 štedilnike - Poh't0greSl keramične ploščice °e, stopnice, pulte iz marmorja in granita ^sebno ugodno: * D«*Ii m'n' s posezonskim popustom *cn'ce s 50 % popustom 0cHočitvi vam svetujemo, skiciramo in opravimo vsa pečarska dela. Odprto vsak dan od 9. do 17. ure. tudi pri izbiri kvalitetnih izdelkov in vam povedo, ali bo izvajalec za primerno ceno naredil tisto, kar pričakujete od njega. Morda pa se želite vključiti v samoizdelavo sončnih kolektorjev in si s tem prihraniti denar pri začetni investiciji. Svetovalci vam bodo povedali tudi, kakšne so spodbude, ki jih daje država za energetsko učinkovite rešitve in tehnologije, saj država sofinancira investicije zasebnih in javnih objektov v toplotne črpalke, solarne sisteme, zimske vrtove itd. Vse to in še več lahko brezplačno izveste v eni od treh energetskih svetovalnic na Gorenjskem, kjer vas bodo svetovalci seznanili z varčnejšo rabo energije in vam pomagali pri vaših odločitvah. Vendar pa to ne pomeni, da se boste izognili izdelavi projekta za posamezno rešitev, ki je stvar profesionalca - projektanta. Tudi končna odločitev, čigav proizvod boste kupili, ali kdo bo izvajalec del na vašem objektu, ostaja vaša. Naloga svetovalca je samo svetovati, kaj je dobro oziroma boljše od tistega, kar že imate, in zakaj. Pred prihodom v pisarno pa morate nekaj malega storiti tudi sami. Zbrati morate nekaj podatkov o svojem objektu, narisati skico in pogledati, kako močan kotel imate. Potrebno pa bo tudi malo dobre esta; Langusova 5 61000 Ljubljana Tel.: 061/125 07 18,125 07 19, 125 07 34 Faks: 061/125 07 33 POOBLAŠČEM DISTRIBUTER VISOKOKVALITETNE OPREME PRIZNANIH EVROPSKIH PROIZVAJALCEV Oljni in plinski gorilniki STAR, VISCOSTAR in HL Jekleni kotli OKO Plinski stenski grelniki za ogrevanje - VC ali ogrevanje in toplo vodo - VCW Stoječi plinski kotli - VK z atmosferskim gorilnikom Vaillant J. B. ROM BACH Mehovni, rotacijski in turbinski plinomeri in regulatorji tlaka SERVISNA MREŽA: 65 SERVISERJEV v Sloveniji S področja industrijske energetike zastopamo: SAACKE - gorilniki, L0GST0R R0R - predizolirane cevi, DUNGS, RMG - plinska tehnika in ARI - zaporni ventili za vročo vodo in paro, GOK - oljne garniture volje, da se odločite za vzpostavitev kontakta z energetskim svetovalcem. Smotrna raba energije ni le stvar odgovornih v energetskem gospodarstvu in v občinah, ampak je še kako pomembno, da so o možnostih in načinih rabe energije obveščeni tudi občani. Le tako se bo nepotrebna raba energije zmanjševala. S tem in pa z izbiro čistejših energen-tov pa bo prizaneseno tudi naravi, do katere smo še vedno skrajno neprizanesljivi. Delo energetsko svetovalnih pisarn pa ni omejeno le na svetovanje posameznikom. Tudi na željo šol, krajevnih skupnosti ali skupin občanov svetovalci izvedejo predavanja na teme, ki jih zanimajo. Če se zbere 8 do 12 občanov, izvedejo tudi akcijo nabave, izdelave in vgradnje sončnih kolektorjev. Ob podpori strokovnjakov Zavoda za raziskavo materialov in konstrukcij pa bo poskrbljeno za profesionalnost izdelave in montaže. Kdaj so energetske svetovalnice odprte in kje se nahajajo? Na Jesenicah na Cesti železarjev 14, telefon: 83-987, vsak torek in četrtek od 15. do 18. ure, na razgovor pa se lahko prijavite vsak delavnik od 8. do 14. ure. V Škofji Loki v Poslovni hiši na Kapucinskem trgu 3a, telefon: 621-098, fax: 621-977, vsak ponedeljek od 16. do 18. ure in sredo od 15.30 do 17.30 ure, na razgovor pa se lahko prijavite vsak delavnik od 9. do 12. ure V Kranju v mestni občini na Slovenskem trgu 1, telefon: 373-135, vsak torek in četrtek od 15. do 18. ure, na razgovor pa se lahko izven časa obratovanja prijavite na telefonski številki: 373-161. MARMORNI RADIATORJI Ogrevanje 21. stoletja Električni marmorni radiator ELMATERM * iz deh kamnitih plošč (marmor, granit), med katerima je električni grelec, z okvirjem iz nerjavečega jekla * več kot 30 različnih barv * ekološko neoporečen * ekonomičen, lep in moderen * zavzema malo prostora Cena: od 29.000 SIT Interier babbeo, d.o.o. Jarše 38, 61000 Ljubljana, telefon: 061/371-167 S pravilnim kurjenjem v napravah za pridobivanje toplote, potrebne za ogrevanje naših stanovanj in hiš, lahko pripomoremo k zmanjšanju onesnaženosti okolja in zmanjšani porabi goriv, saj kurjenje v individualnih kuriščih in kotlih za centralno ogrevanje v stanovanjskih hišah povzroča večje onesnaževanje zraka kot pa emisije iz naših termoelektrarn in industrije. Kurjenje ni le nalaganje v peč ali kotel, ampak je sestavljeno iz vrste aktivnosti -pravilnega in stalnega vzdrževanja, pravilnega nalaganja goriva, izbire primernega kotla ali peči in rednega čiščenja kurišča in dimnika. Vsako gorivo zahteva njemu namenjeno in oblikovano kurišče. Prav tako pa je pomembno, da je gorivo dobre kakovosti, kotel pa dobro vzdrževan. Zato naj naprave za ogrevanje vsako leto pregledajo strokovnjaki, rezultate pregleda pa je treba zabeležiti. Tako si zagotovimo boljši izkoristek goriva, nižje stroške, manjše onesnaževanje okolja ter podaljšamo življenjsko dobo naprave. Ker kotli niso smetnjaki, se v njih ne sme pokuriti vseh vrst odpadkov. Zato ni dovoljeno in priporočljivo kuriti z gorivi, ki vsebujejo več kot 0,5 odstotka žvepla, z lesenimi odpadki, ki vsebujejo lepila, barve, sredstva za impregnacijo (npr. vezane plošče iverke, barvan les, železniški pragovi, električni drogovi), z odpadnimi motornimi in drugimi olji ter z odpadki vseh drugih vrst (plastični odpadki, kuhinjski odpadki, moker les, potiskan papir itd). Izgorevanje odpadkov, časopisnega papirja, ilustriranih revij in iveric je zelo slabo in se ga zato ne priporoča, saj se kisline in težke kovine, ki jih vsebujejo ti odpadki, nalagajo v okolje v obliki fenolov, formaldehidov, dioksinov itd. Zato posebne odpadke raje oddajmo v ločene smetnjake. Odpadni materiali, kot so plastika (ta pri izgorevanju izloča klor, ki uničuje ozon), stiropor, revije in star papir so namreč primerni za recikliranje, zato jih je potrebno zbirati. Junkers - plinska ogrevalna tehnika doo Tržič, Predilniška 16 (poslovno trgovski center BPT) vam nudi: material za centralno ogrevanje in vodovodni material, keramične ploščice... ter mojstra, ki to vgradi Odprto: 7. -19., sobota 7. -13., tel.&fax: 064/50-516 za ekonomično ogrevanje in pripravo sanitarne vodg • Stenski kotli od 8 do 24 kW - dimniški priključek ali prisilna vleka • Stoječi kotli od 12 do 240 kW - dimniška izvedba • Pretočni boj le rji od 5 do 161 • Neposredno ogrevani bojlerji od 120 do 290 1 • Posredno ogrevani bojlerji od 50 do 450 1 Najugodnejše cene na trgu! ^JUNKERS Prijazno človeku in okolju skupina Bosch Zastopstvo in veleprodaja: Robert Bosch d.o.o., področje Junkers, Ljubljana, Celovška 228, tel.: 061/159 03 41 Varčujte s pomočjo Seltronovih elektronskih regulatorjev Ali že imate elektronski regulator centralnega ogrevanja? Če ga šc nimate, potem centralno ogrevanje verjetno še vedno regulirate ročno ali pa s sobnim termostatom. Slabost prvega je, da je takšno reguliranje nezanesljivo, potratno in zamudno, slabost drugega, ki je že bolj zanesljiv, pa so sunkoviti temperaturni prehodi v grelnih telesih in cevovodih, ki na ta način nastajajo, saj ogrevanje deluje samo z maksimalno temperaturo ali pa sploh ne deluje. Vseh zgoraj navedenih problemov vas reši Seltronovo elektronski regulator, ki skrbi za optimalno upravljanje z vašim centralnim ogrevanjem. To je izpopolnjen sobni termostat, ki vam zagotavlja najpopolnejšo in najvarčnejšo zvezno, običajno tritočkovno regulacijo, deluje pa v povezavi z motornim pogonom in mešalnim ventilom. Tritočkovna nastavitev upošteva zunanjo temperaturo in temperaturo v bivalnem prostoru, ter na osnovi tega uravnava delovanje ogrevalnih naprav. Tako se temperatura grelnih teles spreminja zvezno, brez sunkov, posledica tega pa je izjemno stabilna sobna temperatura in minimalna poraba kuriva. Naprava omogoča varčno delovanje centralnega ogrevanja, saj skrbi, da se v grelna telesa dovaja le toliko toplotne energije, kot je v nekem trenutku potrebno. Pomemben je podatek, da se s kvalitetno regulacijo poraba kuriva zmanjša od 15 do 25 odstotkov. Če je sobna temperatura previsoka samo za eno stopinjo C, se ogrevanje podraži za približno 6 odstotkov. V Seltronu, ki je naš glavni proizvajalec regulatorjev za centralno ogrevanje, so razvili tudi program ENCO -elektronske naprave za centralno ogrevanje. Program zajema naprave, ki se uporabljajo za krmiljenje in regulacijo centralnega ogrevanja. Regulatorji ENCO HRC in ENCO DIGIT zagotavljajo zvezno spreminjanje temperature grelnih teles in so opremljeni z digitalnimi programskimi urami za nastavljanje dnevnega in tedenskega časovnega programa ogrevanja. Tako si lahko za nočni čas ali za čas, ko smo odsotni, določimo nižjo temperaturo in varčujemo z energijo. Program se nastavlja za ves teden in se nato ponavlja. Sodoben regulator vam bo podaljšal trajnost ogrevalnega sistema, saj ne bo dopustil delovanja kotla pod minimalno temperaturo in ne bo povzročil ponavljajočih hitrih temperaturnih sprememb v cevovodih in grelnih telesih. S tem se prepreči rosnjc kotla ter neprijetno in škodljivo pokanje cevi in grelnih teles. Osnovni napravi družine ENCO sta kotlovna regulatorja ENCO HKK) in HKT10, ki z vključevanjem gorilnika vzdržujeta želeno delovno temperaturo v kotlu centralnega ogrevanja. Paleta petih elektronskih regulatorjev ENCO HRC in dveh digitalnih regulatorjev ENCO DIGIT pa poskrbi, da imamo v bivalnih prostorih želeno in stabilno temperaturo. Za to pa je potrebno v grelna telesa dovajati vodo ustrezne temperature, pri čemer nastajajo potrebe po regulaciji talnega in radiatorskega ogrevanja ter pripravi sanitarne vode. Regulatorji ENCO HRC se delijo na dva osnovna tipa -10 in 11. Znotraj posameznega tipa je vsak naslednji model nadgradnja prejšnjega. Vsi imajo digitalno programsko uro, s pomočjo katere se nastavi dnevni in tedenski program ogrevanja. Glede na zunanjo temperaturo in nastavitve regulirajo temperaturo vode dvižnega voda. Želeno dnevno in nočno temperaturo prostora nastavimo na regulatorju ali pa na daljinskem upravljalniku, ki ga montiramo v dnevnem prostoru. Vsi regulatorji imajo vgrajeno zaščito proti zmrzovanju. Naslednja stopnja regulatorjev pa so ENCO DIGIT, ki Pr. tako zvezno regulirajo temperaturo dvižnega voda in knko prepriča, da ni več daleč okt 'krzle in hladne zime- Prav ca l 'n novemDer sta mese-a. ko se najbolj intenzivno j* 'Pravljamo na prihajajočo zimo g 2 njo tudi nižje temperature, szhiben sistem ogrevanja, naj v našem bivalnem prostoru ali rfi»na delovnem mestu, je nam-= edini porok za naše ugodno kih d 6tno P°čutie v mrzlih zims-1 dneh. Pravi naslov za vsakrš-Vs ,ra2rnišljanja v tej smeri je 2a«$t r Podjetje za trgovino, Ropanje in inženiring Eltron, kata0'' iz Kranja, podjetje, v Vaši71 se Doste "sP0Znali" 2 trata k°dočim sistemom cen-I inega ogrevanja in... Nič, kar *po Po vrsti. enQ0nec tega meseca bo ravno svoio' od*ar 'e Podjetje Eltron na 16 Prostore v celoti preselilo novo lokacijo na Primskovo senvanju- Sicer začetki podjetja d6Ta'° v let0 1990, ko so s svojo ^ javnostjo začeli v skromni prodajalni v kompleksu trgovine z gradbenim materialom Dom trade v Žabnici, vendar pa je širitev njihovega delovanja zahtevala tudi novo lokacijo in nove večje prostore. Tako podjetje Eltron danes dobimo na Ručiga-jevi 3 na Primskovem pri Kranju, kamor bomo prišli tako'z brniške strani oziroma z obvoznice Kranj - vzhod ter zavili desno takoj za bencinsko črpalko, kot iz smeri mesta Kranja, preko že skoraj obnovljenega mostu čez Kokro, v prvem velikem križišču na levo in po sto, dvesto metrih, pred poslopjem Cestnega podjetja na desno. "Našo dejavnost skušamo organizirati v duhu slogana: Od ideje do izvedbe, kar pomeni, da poleg širokega izbora kvalitetnih in cenovno konkurenčnih materialov, kupcu svetujemo, pomagamo pri nakupu, kupljeno pripeljemo na želeno mesto, po želji pa lahko tudi posredujemo posamezne izvajalce del," je poudaril lastnik podjetja Jernej Gortnar. Že na samem začetku pred petimi leti so se v Eltronu specializirali za področje centralnega ogrevanja in grobe vodovodne instalacije. Glede na to, da je nakup oziroma investicija v centralno ogrevanje dolgoročna investicija za petnajst in več let se v Eltronu trudijo, da v njihovi ponudbi predstavljajo kvalitetno in cenovno konkurenčno blago. Posameznik vedno bolj pogosto na prvo mesto postavlja kvaliteto izdelka. Prav želja po kvaliteti in cenovni konkurenčnosti pa sta podjetje Eltron vodila k zastopanju HEIZKESSEL tujih firm, ki izdelujejo tovrstne materiale. Že tri leta tako poslovno sodelujejo, hkrati pa so tudi ekskluzivni slovenski zastopniki za tri znane blagovne znamke Ocean, Bentone in Esbe. Italijanska firma OCEAN, ki proizvaja pločevinaste radiatorje, je firma z evropskim reno-mejem, kar 70 odstotkov celotne proizvodnje pa izvozi na zahtevni nemški trg. To da so imetniki standarda ISO 9001, med drugim govori o tem, da dejanska kvaliteta njihovih izdelkov ne odstopa od njihove deklarirane kvalitete. Prav zato so radiatorji znamke Ocean odlično sprejeti tudi na našem trgu. Švedska firma BENTONE, ki izdeluje oljne in plinske gorilnike, je ena od petih največjih evropskih proizvajalcev, saj letno proiz- doc AB vede več kot 160.000 gorilnikov. So eni izmed prvih Evropskih proizvajalcev tovrstnih gorilnikov, ki jim je bil dodeljen standard ISO 9001, kar zagotavlja kvaliteto in seveda tudi uspeh na našem trgu, kjer se Bentonovi gorilniki po zaslugi Eltrona pojavljajo že tri leta. Na voljo je preko 40 različnih tipov oljnih ali plinskih gorilnikov, po moči v razponu med 14 KW in 3000 KW\ Pri Eltronu imajo v zalogi gorilnike do moči 1000 Kw za posebna naročila pa zagotavljajo kratke dobavne roke. Tretje Eltronovo zastopstvo vključuje predstavljanje in prodajo izdelkov švedske firme ESBE. Le-ta proizvaja različne tipe mešalnih ventilov, v različnih dimenzijah in izvedbah. Nedavno pa so se v Eltronu povezali z novim švedskim partnerjem in sicer firmo CTC, ki se po nekaj letih premora ponovno pojavlja na našem trgu. Podjetje CTC velja za priznanega proizvajalca kotlov, bodi si za kurjenje z oljem ali pa kombiniranih, na različna goriva. To so kotli višjega cenovnega razreda, izdelani so iz kvalitetnega švedskega jekla. Mnogi Slovenci iz lastnih izkušenj vedo, da so kotli znamke CTC zelo dobri, še posebej pa trajni. Izdelke firm, ki jih zastopa kranjski Eltron, boste našli v vseh dobro založenih trgovinah s tovrstnim materialom, največji izbor pa imajo seveda prav v Eltronovi prodajalni na Primskovem pri Kranju. Poleg tega pa je v omenjenem razstavno prodajnem salonu na voljo tudi pestra izbira raznovrstnega instalacijskega materiala za centralno ogrevanje, tako tujih kot najboljših domačih proizvajalcev. Svojo ponudbo bodo v prihodnje razširili s programom stenskih plinskih grelnikov, ki so ob prihajajoči plinifikaciji tudi na Gorenjskem in v ostali Sloveniji vse bolj v uporabi. V Eltronovo prodajalno vabijo vse bralke in bralce Gorenjskega glasa posebej pa še potencialne graditelje. Le obiščite jih, z veseljem vas bodo sprejeli, vam svetovali in pomagali pri vaših odločitvah. Pričakujejo vas od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure in v soboto od 7. do 12. ure, za vas pa je "odprt" tudi telefon (064) 24-22-29. Eltron vas bo zagotovo ogrel. PODJETJE ZA ELEKTROINSTALACIJE, KLIMA OGREVANJE, PROIZVODNJO IN INŽENIRING Plin, olje, premog • od projekta do izvedbe Pred dnevi je ELKOTERM, a.0.0., Brezje na Brezjah, kjer je sedež podjetja, predstavil celovito ponudbo za kakršenkoli način ogrevanja in pripravo tople vode. Če se nameravate odločiti za drugačen način ogrevanja, kot ga imate v stanovanju ali stanovanjskem objektu zdaj, ali pa ste zgradili hišo in ste pred izdelavo inštalacij za centralno ogrevanih potem se oglasite v podjetju ELKOTERM, d o. o., Brezje, kjer vam bodo svetovali, izdelali projekt in zgradili centrali*0 in ogrevanje, za kakršnega se boste odločili: plin, olje ali premog. d.o.o BREZJE Letos spomladi, ko smo v Gorenjskem glasu pisali o podjetju Elkoterm z B režij, je predstavitev njihove peci na olje brez bojlerja vzbudila veliko zanimanje. No, zdaj je ta peč že dokaj poznana na domačem trgu, prvotno ponudbo pa je Elkoterm zdaj še razširil. Spomnimo se najprej, da so bile do nedavnega poznane na trgu le plinske peči za centralno ogrevanje, ki so omogočale tudi pripravo sanitarne vode brez bojlerja. To so peči, ko odpreš pipo za toplo vodo, vključiš tudi gor-ilec plinske peči, ki segreje toliko vode na določeno temperaturo, kolikršna je pač trenutna poraba. Ob ekološki prednosti plina je osnovna značilnost teh peči tudi zelo Direktor Elkoterm, d o. o., Brezje Grega Debelak majhna delovna prostornina, ki je sicer potrebna za cen- tralno ogrevanje in sanitarno vodo pri pečeh na olje in trda goriva. No, spomladi pa so v Elkoterm, d.o.o., Brezje predstavili peč na olje ali plin, kjer prav tako ni potreben bojler za sanitarno vodo. Prednost te peči na olje brez bojlerja je, da ne potrebujete v stanovanjski hiši več kotlovnice oziroma posebnega prostora zanjo, marveč le peč, ki je priključena na dimno tuljavo in elektriko zaradi avtomatskega krmiljenja in seveda možnost priključka na inštalacijo za centralno ogrevanje. Vse druge naprave pa so že vgrajene v peči. Pri razvoju te novosti sta poleg elektrotehnika Grega Debelaka, direktorja Elko- Od projekta do izvedbe V ELKOTERM, d.o.o., Brezje vam zdaj izdelajo projekt (potrebno dovoljenje za to pričakujejo v teh dneh - op.p.), ogrevanje in pripravo tople vode v stanovanju ali v stanovanjski hiši. ELKOTERM bo poslej namreč tudi pooblaščena organizacija za projektiranje oziroma inženiring, že zdaj pa je za izvedbo ogrevanja na trdo gorivo, olje ali plin. ELKOTERM, d.o.o., konec minulega tedna je direktor Grega Debelak povedal, da so zaradi organizacije hitre in učinkovite oskrbe na trgu in založenos-ti z rezervnimi deli ter s {»otrebnimi materiali pri astni proizvodnji in montaži navezali poslovno sodelo-vanje s Proizvodnim trgovskim podjetjem RONA iz Kranja, katerega direktor je Pavel Žibert. RONA, d.o.o., Kranj je sicer poznana kot dobavitelj vseh vrst električnih žarnic Tungsram. Pomembna in hkrati zanimiva novost v firmi ELKOTERM, d.o.o., Brezje pa je montaža in servisiranje kvalitetnih plinskih peči priznane firme Junkers Skupina Bosch, za katere strokovnjaki radi rečejo, da so v rangu najboljših. To, kar je pri avtomobilih Mercedes, ie pri plinskih pečeh Junkers Bosch. Glavni projektant pri firmi Elkoterm, d.o.o., Brezje Zvone Hrastar: "Kot je povedal že direktor Grega Debelak, so se predpisi na primer s področja projektne v Sloveniji zaostrili. Firma Elkoterm pa bo imela tudi vse potrebne dokumente, dovoljenja, ateste... (upravna enota, inšpektorati, inštituti) za projektivo, proizvodnjo in izdelavo oziroma napeljavo plinskih instalacij, saj ima na primer tudi ateste varilcev. Elkoterm ima svoj inženiring, Erojektant pa je Janez De-elak." Na predstavitvi novosti s področja dejavnosti firme Direktor RONA Kranj, d.o.o., Proizvodno trgovsko podjetje Pavel Žibert: "Naša firma oskrbuje z vso nabavo in dobavo firmo Elkoterm. Po dobrem letu dni sodelovanja, ugotavljamo tako v nasi firmi kot v Elkotermu, da je sodelovanje utemeljeno, saj na ta način prihranimo pri času in denarju. Za nas je to uspešna poslovna poteza, za Elkoterm pa dragocen časovni prihranek pri delu na Gorenjskem in osvajanju drugih trgov v Sloveniji." Predstavnik firme Junkers Skupina Bosch v Sloveniji Janez Špiler: "Elkoterm je firma, pri kateri nas ne skrbi, da bo kvaliteten serviser in montažer sicer zares kvalitetnih in priznanih plinskih peči. Elkoterm ima tudi vsa dovoljenja, ateste... za izdelavo, montažo plinskih napeljav in naprav." ELKOTERM, d.o.o., Brezje je torej ta trenutek na Gorenjskem firma, kjer vam na podlagi lastnega znanja in poslovnega sodelovanja s firmama RONA Kranj in Junkers Skupina Bosch Ljubljana, naredijo vse: od projekta do ogrevanega stanovanja hiše in preskrbe s toplo vodo na premog, olje ali plin. ELKOTERM NE POZABITE*, gttk ELKOTERM d o o BREZJE d.o.o. BREZ)! PODJETJE ZA ELEKTROINSTALACIJE, KLIMATSKO OGREVANJE, PROIZVODNJO IN INŽENIRING. Telefon: 064/738-969 Faks: 064/738-128 Mobitel: 0609/616-861 Konec minulega tedna je bila predstavitvena seznanitev v Elkoterm, d o. o., Brezje term, d.o.o., sodelovala jj* Gregov brat Janez Debeli* kije projektant pri Elkotern«-d.o.o., Brezje in ek^trotef' nik Janez Frantar, ki im*. Dobrem polju firmo S'0" Elektronika. Med nedavno predstavit^ jo najnovejših novosti v El>' OTERM, d.o.o., Brezje, J6 direktor Grega Debelak P°g vedal, da so se peči na oU. brez bojlerja, ki jih firma tuf sama montira in so zan|. zagotovljeni vsi rezervni dej!' že uveljavile na trgu in.tu,j! kjer jih imajo, so z njimi zel zadovoljni. ,-&mmmmmmm»x" JUNKERS Skupina Bosch [/dobno ogrevanje 20 majhna in velika stanovanje JUNKERS Bosch je v Evropi poznana firma plinskih kotlov. Letos na primer Junkers beleži stoletnico. Zanimiv pa je podatek, da peči oziroma kotli, kot jim strokovno Jravijo, obratujejo dvajset let brez kakršnihkoli potrebnih posegov ali okvar. Sicer pa s° unkersovi plinski kotli za centralno ogrevanje in za ogrevanje sanitarne vode tudi stoodstotno varni. Če bi prišlo do uhanja plina, le-te ga takoj zaznajo posebni senzorji in pec v tistem trenutku ugasne in je ni moč več vključiti, dokler ni okvara odpravljena oziroma plin "odstranjen" iz prostora. Predstavljamo vam nekaj možnih variant uporabnosti kotlov oziroma peči Junkers Skupina Bosch. Za nasvet, projekt in montažo pa se obrnite na ELKOTERM, d.o.o., Brezje. Etažno ogrevanje Junkers - stenski kotli so idealne peči za centralno ogrevanje majhnih stanovanj. Z njimi je moč ogrevati etažna stanovanja, vrstne hiše in majhne enostanovanjske hiše do 140 kvadratnih metrov stanovanjske površine. Za ogrevanje večjih stanovanj priporočajo kotle 18 in 24 kW. Junkersovi kotli so naprodaj v dimniški in fasadni izvedbi. Posredno ogrevan bojler Lahko se odločite za posredno ogrevan Junker-sov bojler za toplo vodo. Na voljo so bojlerji od 90 do 450 litrov. Za povezavo s stenskimi kotli oziroma pečmi pa so na voljo tudi 50- in 80-litrski bojlerji. r\QNtS Kranj, d.o.o. Trsovjna SANDOR Mini, najboljši to naj, naj naj fav v feA imajo v trgovini Sandor na v'e^M, Ljubljanska cesta 13a, veliko izbiro mnic po enotni ceni 40 SIT za vse vrste KIq ■ slo ličnih žarnic znamke TUNGSRAM. Po- "°vodja Robert-Mihael Potočnik v trgovini Q-ndor na Bledu pa nas je opozoril tudi na *Palko za centralno ogrevanje znamke r —~ ^ ogrevanje ^VNDFOS (1-colski) po ceni 9.900 SIT. lcer pa je trgovina dobro ena z izdelki in naprava-m a centralno ogrevanje, 'a°vodnimi materiali, z gos- podi« T" «"đlc,ia". L Bwa* 3tiulnJ.skimi električnimi apar- svetp1^60 'n aut**° aparati. k,; r1'1' praktičnimi električni- V trgovini imajo ugodne plačilne pogoje - popusti, nakupi na tri čeke. Robert-Mihael Potočnik je med obiskom poudaril: "Napišite, da smo Edini, najboljši in naj, naj, naj....!" Poslovodja Robert-Mihael Potočnik: "Smo Edini, najboljši, naj, naj, naj...!" mmmm faaH^°naza"a m°ž-nost namestitve plinskih peči glede na dimniški izhod plinov ali tako imenovani ^'•prisilni vlek. Gre za to, da stensko Junkers Bosch plinsko peč lahko namestite kjerkoli. Projektant Janez Debelak v Elkoterm, d.o.0., Brezje pa je lani naredil izračun porabe goriva v kurilni sezoni za stanovanjski objekt (hiša O = 30 KW): bukova drva (14 kubičnih metrov) = 1.075 DEM, kurilno olje (3.000 litrov) = 1.215 DEM, premog (6 ton) = 1.160 DEM, elektrika (30.000 KWh) = 2.250 DEM, zemeljski plin (2.900 Nm) = 1.050 DEM, naftni-propan plin (2.200 kg) = 1.200 DEM. Izračun cen je iz septembra 1994. Povečano udobje Junkersova kombinirana plinska peč vam omogoča centralno ogrevanje in pripravo sanitarne vode hkrati. Peč namestite na steno v kopalnici ali v kuhinji. Ko odprete pipo za toplo vodo, se peč avtomatsko vključi in segreje toliko vode do želene temperature, kolikor je potrebujete (na primer neskončno dolgo tuširanje, kar pri bojler ju ni mogoče, ko toplo vodo enkrat porabite). Hkrati s pečjo ogrevate radiatorje oziroma stanovanje. Tovrstne peči so zelo primerne za obnovo starih stanovanj, za etažna stanovanja in enodružinske hiše. Na voljo so peči dimniške in fasadne izvedbe. Za takšno peč potrebujete manj kot pol kvadratnega metra površine na steni, njena globina pa je 25 centimetrov. ^JUNKERS Skupina Bosch Robert Bosh d.o.o. Področje Junkers 61000 Ljubljana, Celovška 228 tel.: (061) 1590-341 telefax: (061) 576-534 Predstavljamo vam SANDOR na Bledu Obiščite pa ga sami. Prepričani smo, da boste po obisku na Ljubljanski I3a zadovoljni. V trgovini SANDOR imajo veliko Izbiro najrazličnejših izdelkov. Trgovina SANDOR Bled ima tisto, kar potrebujete za centralno ogrevanje. Mali, električni gospodinjski aparati so tudi ena od značilnosti trgovine SANDOR. Žarnice TUNGSRAM pa so najpomembnejša ugbdna posebnost trgovine SANDOR Bled P roži na ka vas 15 63220 štora tel. & fax: 063/771-077 tel.: 0609/619-560 VIADRUS U-22: kombinirane liioielezne peči za trda, tekoča in plinska goriva moči od 17 do 58 kW. VIADRUS G-27 in G 100: specialne plinske litoželezne peči z atmosferskim gorilnikom moči od 15 do 120 kW. VIADRUS G-300: Irtoželezne peči za vgradnjo plinskega ali oljnega gorilnika moči od 100 do 310 kvV. KAL0R IN TERMO: litoželezni radiatorji MALOPRODAJA: gotovinski popusti, odlog plačila t čoki, ugodni krediti VELEPRODAJA: pogodbene dobave za montažerje in trgovine z ugodnimi rabati. GARANCIJA TRAJNOSTI 15 LET EP - COMMERCE Bled, d.o.o. Podjetje za prodajo in dobavo nafte in naftnih derivatov - kurilnega olja EP COMMERCE, d.o.o., Bled obvešča vse svoje cenjene kupce kurilnega olja, da smo se preselili v nove poslovne prostore v Lesce, Železniška 6. Nudimo vam možnost nabave kurilnega olja na več čekov in brezplačni prevoz po ceni 33,60 SIT/L. Pri plačilu z gotovino pa je cena 33,10 SIT/L. Pokličite nas po telefonu: 718-139, 718-320 od 7.30 do 15.30 in ob sobotah od 8.00 do 12.00. Priporoča se EP COMMERCE, d.o.o., Bled Toplotna izolacija je postopek, s katerim preprečimo prehod toplote iz prostora v prostor in navzven. Njen namen je ohraniti ustrezno temperaturo v bivalnih prostorih z uporabo ustreznih gradbenih materialov, ki se jih vgradi v zidovje, stropove, plošče nad podhodi, kletmi in garažami. Dosega želenega cilja pa je odvisna od kvalitete vgrajenih materialov in od pravilnosti vgraditve. Različni materiali nudijo prehodu toplote različne upore. Eni so boljši, drugi slabši izolatorji. Toplotna prevodnost materiala je namreč odvisna od prostorninske teže in vsebnosti vlage. Najboljša izolacija je miren zrak v porah materiala. Čimveč ima material por, manjša je njegova prostorninska teža in boljša njegova toplotna izolacija. Pomembna je tudi razporeditev por po enoti prostornine in način njihove povezave - čim manjša je "toplotna pot" po osnovnem materialu, ki obdaja zračne pore, boljši toplotni izolator je material. Izolacijski material je potrebno zaščititi proti vlagi, saj njena prisotnost zmanjšuje njegovo toplotno izolacijsko sposobnost. Čim vlažnejši je material, tem manjši upor nudi prehodu toplote. Toplotno izolacijo običajno nameščamo na zunanji steni, pri čemer so izjema objekti, ki jih ogrevamo občasno. S pravilno namestitvijo toplotne izolacije je mogoče doseči ugodne bivalne pogoje v prostoru. Tehnično je velikokrat lažje vgrajevati toplotno izolacijske obloge na notranji strani, kar seveda ni napačno, vendar so v nekaterih primerih potrebni dodatni ukrepi, npr. parne zapore. Zato se je pred takšnim posegom potrebno posvetovati s strokovnjakom, poudarja prof. dr. Niko Seliš-kar s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Obrtno Podjetje Kranj »• Ul. Mirka Vadnova 1 64000 KRANJ Mizarstvo, Steklarstvo, Pleskarstvo, Pečarstvo, Polaganje podov, Tapetništvo. Informacije: Komunalna cona, Mirka Vadnova 1 Tel.: (064) 242-061 Telefax: (064)241-146 KABELSKE GRELNE INSTALACIJE projektiranje izvedba garancija ATESTIRANO ! / ELEKTRO GRELNA OPREMA ||| f Gora20a 61218 Komenda ti Tel & Fax 061 841 583 - TALNO OGREVANJE bivalni, poslovni in drugi prostori - TALJENJE SNEGA IN LEDU na voznih in pohodnih površinah - TALJENJE SNEGA IN LEDU v strešnih žlebovih, žlotah in ceveh - OGREVANJE CEVOVODOV proti zamrzovanju ali procesno vzdrževanje temperature SLIKOPLESK&RSTVO ŠKOFJA LOKA TAVČARJEVA UL. 21, tel. 632-700 IZKUŠENI PLESKARJI VAM LAHKO: • izdelajo fasado po sistemu JUBIZOL ali DEMIT s pooblastili obeh tovarn • obnovijo in prepleskajo fasado - novo, staro, gladko in teranovo z apnom ali acrvcolorjem • prepleskajo stavbno pohištvo - novo ali staro • prepleskajo nove ali stare izdelke iz lesa ali kovine • izravnajo in preslikajo nove ali stare stene v vašem stanovanju z apnom, disperzijskimi barvami (jupol), valit ometom, mozaikom ali ostalimi modernimi dekorativnimi materiali po vaši izbiri • protipožarno zaščitijo les ali kovino • položijo vse vrste keramike • položijo parket, topli pod, tapison PREPRIČAJTE SE 0 KONKURENČNOSTI NAŠIH CEN! GRADBENI CENTER si_ovf=rsj i_i i= 61000 LJUBLJANA, Dimičeva 9. Slovenija tematska predstavitev OGREVANJE DOMA od torka, 17. oktobra, do 7. novembra, vsak dan od 10. do 18. ure Gradbenem centru Slovenije, Ljubljana -Bežigrad, Dimičeva 9 RAZSTAVA ustreznih domačih in tujih ogrevalnih naprav PREDSTAVITVE programov posameznih proizvajalcev IZBOBRAŽEVALNI PROGRAMI za strokovno javnost IZOBRAŽEVALNI in SVETOVALNI PROGRAMI za potrošnike Organizira: Gradbeni center Slovenije skupaj z Ministrstvom za gospodarske dejavnosti - Agencijo za učinkovito rabo energije in projektom ENSVET / Energetsko svetovanje/ Če vas zanima izbira ogrevalnega sistema in ogrevalnih naprav; zamenjava in vzdrževanje ogrevalnih naprav; zmanjšanje porabe energije; izbira ustreznega energetskega vira in ostala vprašanja o rabi energije: VSAK DAN OD 17. OKTOBRA DO 7. NOVEMBRA "OGREVANJE DOMA" v Gradbenem centru Slovenije, Dimičeva 9 v Ljubljani! UGODEN NAKUP OPREME ZA CENTRALNO OGREVANJE PRODAJA NA DEBELO IN DROBNO: - oljnih gorilnikov svetovno znanega proizvajalca OERTLI iz ŠVICE, in ECO F LAM - litoželeznih peči z že vgrajenim oljnim gorilnikom OERTLIBLOC - litoželeznih peči proizvajalca SIME: - kombinacija olje ali plin - kombinacija olje ali trda goriva - plinske stenske peči na zemeljski plin ali propan - butan proizvajalca RADIANT Za vse proizvode nudimo: montažo in servis garancijo plačilo na 3 čeke brez obresti ZELO UGODNE POGOJE nudimo TRGOVINAM iN MONTERJEM. LUMA TRADING, d.o.o. - ogrevalna tehnika SUČEVA 23, 64000 KRANJ; tel./fax: 064/241-219 (naši prostori se nahajajo v Trgovskem centru Dolnov v industrijski coni na Primskovem) fN5»UCUE CENIMUM „ f v ti 4r w voioroM« iuvfli'r ŠMID0VA1 KRANJ ŠENČUR 064/327 323 Kranj, c. 1. Maja 5, tel.: 331-552 PRALNI SUŠILNI STROJ OCEAN WT 2300 89 KOMBINIRANI HLADILNIK OCEAN 280Lii KOMBINIRANI HLADILNIK OCEAN 250 L 52 ZAMRZOVALNA OMARA OCEAN 200 L J° ZAMRZOVALNA OMARA OCEAN 300L <>9' OMIVALNI STROJ CANDY C 7800 W 83 8$ POMIVALNI STROJ OCEAN 45 cm 79-' 18 GRUNDING 37cm TV GRUNDING TTX 5 lcm Cene veljajo ZA GOTOVINO DO PRODAJE & V OKTOBRU POSLUJEMO VSE SOBOTE DOJ/- Aioi 70 TRGOVINA: posebna ponudba mavčne plošče ' LAMELNI PARKET " LEPILA • DISPERZIJSKE BARVE ■ BARVE ZA LES " PLESKARSKO ORODJE ~ LEPILA ZA KERAMIKO " DEMIT FASADE " STENSKE TAPETE ' SAMOLEPILNE FOLIJE ' VIJAKI ASPA - ČISTILA ' KLJUKE ZA VRATA IN OKNA (UVOZ HOPPE) " POHIŠTVENA VODILA IN OKOVJE "BLUM" • DETERGENT ZA ROČNO POMIVANJE POSODE IN MEHČALEC ZA PERILO TOČIMO V VAŠO EMBALAŽO ZA IZDELAVO SPUŠČENIH STROPOV IN PREDELNIH STEN Z VSO POTREBNO PRIPADAJOČO PODKONSTRUKCIJO debelina 10 ali 13 mm (vodoodporne, protipožarne) NOVO! Električna orodja poleg ugodnih cen vam nudimo tudi svetovanje izvajamo tudi Zaključna dela v gradbeništvu DELOVNI ČAS: VSAK DAN od 7.00 do 19.00, sobota: od 8.00 do 12.00 Plačo sistemi: Neskončno število rešitev za vse zahteve modernega gradbeništva 10 bistvenih prednosti, ki so jamstvo za kakovost: Pregrade, stenske obloge in stropne obloge... Toplotna in zvočna izolacija • Protipožarna zaščita Mehanska trdnost... Pri vsaki vrsti gradnje, iz starega v novo in za vse tehnične zahteve, zagotavlja Plačo učinkovitost in uporabnost. ODPORNOST Plačo sistemi se ustrezno odzivajo pritiskom, ki nastajajo pri udarcu mehkega telesa s trdim telesom, pri visečih obremenitvah in vibracijah, ustrezno standardom, ki jih zahtevajo direktive Evropske skupnosti. To velja tako pri pregradah kot pri stenskih oblogah. LAHKOST Zaradi majhne teže omogočajo Plačo sistemi, da se med projektiranjem predvidijo nosilne konstrukcije omejenih dimenzij, kar pomeni gospodarnost pri stroških izvedbe. ESTETIKA Plačo sistemi imajo gladko površino, ravno in brez vidnih spojev, zato so pripravljeni za sprejem vseh vrst končnih obdelav in dekoracije (barvanje, tapeciranje, ploščice). Poleg tega nudi njihova vsestranskost neštete arhitekturne rešitve (ravne stene, v loku ali krožne, škatle za roloje), kar omogoča valorizacijo obstoječih struktur. ZVOČNOST Zaradi večplastne strukture, dajejo Plačo sistemi rezultate, ki so boljši od tistih, ki jih predvideva zakon. To nastane zaradi učinka spremembe akustične prepreke pri prehodu zvočnih valov skozi različne plasti in zaradi recipročnega zmanjšanja, ki nastaja med njimi. TOPLOTA Plačo sistemi lahko omilijo hladnost zime in neugodnosti poletne zadušljivosti zelo učinkovito in dokončno. Vse to predstavlja bistven prihranek energije, hkrati pa nudi največji bivalni komfort. 10 OGNJEVARNOST Plačo sistemi zagotavljajo učinkovito zaščito pred požarom, za kar skrbi mavec v ploščah; za še bolj učinkovito zaščito se lahko uporabijo posebne plošče iz mavca, ki so visoko odporne na ogenj. RENTABILNOST Plačo sistemi nudijo rešitve, ki so izredno ugodne iz ekonomskega vidika. To gre pripisati izredno hitri izdelavi in izjemni in napredni tehnologiji, ki je dosežena s pomočjo različnih gradbenih postopkov. PROŽNOST Ne da bi se pri tem pojavile razpoke, Plačo sistemi absorbirajo vse strukturne premike, ki se običajno pojavijo v zgradbah. Tehnika Plačo za obdelavo spojev, armirni trak in še premaz, zagotavljajo mehansko kontinuiteto površin. JAMSTVO Plačo sistemi, podvrženi najstrožjim preizkusom, ki jih potrjujejo uradno priznani laboratoriji, nudijo maksimalno jamstvo, podkrepljeno z večdesetletnimi mednarodnimi izkušnjami znamke Plačo. DOSEGLJIVOST Plošče in pripomočki Plačo za izvedbo pregrad, stenskih in stropnih oblog so dosegljivi na celotnem ozemlju države, na številnih specializiranih prodajnih mestih. Usposobljene ekipe so v tesnem sodelovanju s tehnično službo Plačo, da lahko priskočijo na pomoč pri vsaki zahtevi in za razrešitev vsake problematike gradbišča. 10 pomembnih prednosti Plačo so vaše najboljše jamstvo. Zemeljski plin onesnažuje bistveno manj Plinifikacija Kranja za široko vam Je 8°r'vo, ki zaradi svojih lastnosti omogoča dini? 'n ekonomično obratovanje. Oskrba gospo-it, r^v s plinom za ogrevanje, pripravo tople vode eng ull.anje zelo zmanjša zahteve po drugih vrstah dvPKglJe Oskrba Kranja s plinom je potekala v l99§ etaPah " od leta 1978 do leta 1990 in od leta t0Va naPreJ- V prvem obdobju so vse kranjske preJne' ki so do tedaj močno onesnaževale zrak, j^.e °a najbolj čist energent - plin. lcat ,m° Kranja teče glavni 50-barski plinovod, na "jih^"1 s-a D'u" z8raJcm dve reducirni postaji, iz se J**se je zgradil obroč okoli Kranja, iz katerega 0nesanes napajajo vse tovarne. Tako so največji pa . naŽevalci danes lokalna kurišča in promet. To plin>. d°ber razlog za nadaljevanje aktivnosti pri obmjj^iji Kranja. Na obroču je za posamezna Postni Postavljenih okoli deset merno-reducirnih bara J: Te zreducirajo tlak na dva sistema: na 0,1 bare >a flak poteka do vseh gospodinjstev) in na 3 rOZa večje porabnike oz. kotlovnice v naseljih). Za{e|^a e|apa pa se je začela leta 1990, ko se je Ha j3 Plinifikacija za široko potrošnjo. Takrat so PotfJ^Planu, ki je zadolžen za oskrbo široke °b$e* n^c branja z zemeljskim plinom, izdelali Njen n° budijo o energetiki cele kranjske občine. vsalce ° J Pa Je bil preveriti, na kakšen način ergijemJl uporabniku pripeljati najcenejši vir en-Pr°Jelc ?snovi te študije je bil narejen idejni Urbatli,'. ki Je uvrščen v vse mestne in se bojj ne. dokumente. "Območja v Kranju, ki 1»estn0°' P"ključila na plinsko omrežje, so staro kjer je J.edro, precejšen del severnega dela Kranja, StrajjxyniSo zgrajeni vročevodni sistemi, Primskovo, Stružev Drulovka i" Orehek, Hrastje, Čirčc in iase|ja °- V projekt pa so vključena tudi vsa večja ^Ifan ^asi v okolici Kranja," je povedal France SiCe'rv°^Ja poslovne enote Inženiring, dvg j. Pa se plinifikacija široke potrošnje loči na Plinjfju3 .".na individualne priključke za plin in na NovnaciJO VeSn kotlovnic. Andrej Krč, vodja > naJVe?en°te Energetika, je dejal, da so v Kranju s° knn kotlovnice za ogrevanje že plinificirane. Pri y0. u°vnice na Planini, na Gregorčičevi ulici in Pribijž "v"dr>em stolpu. Preko njih se ogreva že 0 oOOO stanovanj. V pr . . Kaj je že narejeno? kaditiVl •{? • naJP°membnejši fazi je potrebno Postaj0 ^'iuČni plinovod in merno-rcducirno tiS^ie V c" se meri poraba plina za celo 'aka. jvln SC Lucira plin na pravo zmanjšanje sedaj so položili 6 km tribarskega jekla in potrošnjo v polnem zagonu 13 km plastičnih cevi 0,1 bara. Trenutno je že okoli 300 izvedenih hišnih priključkov. Priprava tehnične dokumentacije in pndobitev uporabnih dovoljenj pa trenutno poteka za tri postaje - Primskovo, Stražišče in Orehek - Drulovka. Gradnja je predvidena za drugo leto, v načrtu pa imajo tudi še postajo v Čirčah, ki pa naj bi se začela graditi leta 1997. Pred začetkom gradnje plinovoda so na Dom-planu izvedli anketo, ki je pokazala, da je 60 odstotkov anketirancev zainteresiranih za napeljavo plina. Danes, ko gradnja že poteka, se za plinske priključke odloča velika večina, kar 95 odstotkov. Trenutno so plinski priključki speljani do približno 300 hiš. Po končani plinifikaciji pa naj bi bilo v Kranju od 4 do 5 tisoč direktnih priključkov. Koliko stane priključitev na plin in kako se meri poraba? Želimo, da bi se na plin priključilo čim več gospodinjstev. Cena priključka je 60 nemških mark v tolarski protivrednosti na en KW priključne moči ogrevalnih naprav. Ta cena vključuje ventil, omarico na hiši in plinske cevi do hiše. Vendar pa je naloga vsakega posameznika, da si skopi je jarek za cevi. Ponavadi pride na stanovanjsko nišo 25 KW, torej so stroški plinskega priključka 1500 nemških mark. Ta znesek se lahko plača v štirih mesečnih obrokih, tako da so mesečni stroški okrog 30 tisoč tolarjev na mesec. Enaka cena velja tudi za stanovanjske bloke, kjer pa je priključna moč manjša - med 15 in 20 KW. Vsak uporabnik ima svoj števec, ki meri porabo plina, in na podlagi porabe se izračunajo stroški. Cena plina v široki potrošnji brez davka pa je 29,5 tolarja na standardni kubični meter. Kako pridete do svojega priključka? Ko se postavijo plinovodne cevi v bližino nekega naselja ali ulice, se pooblaščena oseba s pogodbo o izgradnji hišnega priključka oglasi pri vsaki hiši, ter ponudi pogodbo v podpis. Če je interes dovolj velik in pogodbo podpiše vsaj 60 odstotkov hiš v ulici, se začne gradnja plinovoda. Ko ima hiša svoj plinski priključek, potrebuje še projekt, ki ga lahko izdela le projektivna organizacija, ki ima ustrezno usposobljene strokovnjake. Na Domplanu so na podlagi javnega razpisa naredili tudi spisek projektantov, ki imajo vsa potrdila, da smejo projektirati plinsko napeljavo. Na enak način so naredili tudi spisek izvajalcev. Seznami so na voljo na Domplanu in v kranjski energetski svetovalnici. TRGOVINA KRANJ d.o.o M. Vadnova 9, tel. 064/241-076 del. čas od 7. do 19. ure PONOVNO PESTRA PONUDBA REPROMATERIALA ZA MIZARJE ■■■■■ IN ŠIROKO POTROŠNJO • iverne plošče • žagan les (domači in eksotični) • vezane plošče MDF • laminati • lepila • opaž, talne in stropne obloge • keramika • stavbno pohištvo • gradbeni material • vhodna smerkova vrata • LESOMAL BELI 3,2 mm • ultrales 3,2 mm PARKIRNI PROSTOR ZAGOTOVLJEN • MOŽNOST DOSTAVE NA DOM PRIPOROČAMO SE ZA OBISK IN NAKUP Informacije: fi* 241-076 Sončne ogrevalne naprave STROJ Sonce v rtidi ti t o r j i li Franci Stroj iz Dvorske vasi izdeluje kombinirane sončne peči, zadnja novost pa je prenosni sončni kolektor Dvorska vas, 11. oktobra - Kaj je spet 'pogruntal' novega, se vprašam vsakokrat, ko se odpravim k Franciju Stroju v Dvorsko vas pri Begunjah. Nenehno namreč snuje nove izdelke, vsi pa so povezani z uporabo sončne energije. Zadnja novost je sončni kolektor z bojlerjem, ki ga lahko sami postavite na teraso, dvorišče itd. V polnem zamahu pa je že izdelava kombiniranih peči za ogrevanje, pri katerih ima prednost sončna energija, gre pa za izviren izdelek, kakršnega ni na evropskem trgu. Franci Stroj je danes že dobro znan kot inovator in izdelovalec sončnih ogrevalnih naprav, dodobra se je že uveljavil z izvirnimi sistemi za izkoriščanje sončne energije. Čeprav ima dela dovolj, še vedno snuje novosti, saj mu inovatorska žilica ne da miru. Kombinirane peči za ogrevanje Kombinirane peči za ogrevanje prostorov in sanitarne vode, ki so prirejene na uporabo sončne energije, tekočih in trdih goriv ter električne energije, izdeluje že nekaj let. Več kot trideset jih je že montiral in delujejo brez težav. Peči so atestirane in spadajo med specifične kotle. Franci Stroj jih je patentiral kot inovacijo in po njegovih besedah je to edinstvena peč v Evropi. Peč je plod več kot dvajsetletnega Strojevega ukvarjanja z uporabo sončne energije, narejena pa je tako, da ima sončna energija prednost pred drugimi gorivi. Praktično to pomeni, da se avtomatično vključijo denimo uporaba kurilnega olja, če sončne energije Prenosni sončni kolektor Zadnja Strojeva novost pa je sončni kolektor z bojlerjem, ki ga lahko namestite sami, postavite pa ga lahko na balkon, teraso, dvorišče, vrt, ob bazen, kjerkoli vam pač ustreza. V bojlerju je prostora za 140 litrov vode, ki se zelo hitro segreje, kar nam je Franci Stroj praktično pokazal in zatrdil, da je vodo moč segreti tudi do 90 stopinj Celzija. Takšen sončni kolektor je moč uporabljati do minus pet stopinj Celzija, torej osem mesecev na leto. Zelo primeren je torej za poletno tuširanje oziroma segrevanje sanitarne vode. K zadnji novosti so Francija Stroja spodbudili uvoženi sončni kolektorji, ki so zelo dragi, drugačen pa je seveda tudi princip njihovega delovanja. Najbolj me je razjezilo, da so tako dragi, da bi tako drago plačevali tuje izdelke, namesto da bi jih izdelovali sami, pravi Stroj. Njegov sončni kolektor z bojlerjem stane 1.400 mark, dva torej 2.800 mark, medtem ko je za uvožena potrebno odšteti približno 4.500 mark. ni dovolj. V peči je bojler, po kolektorjih in radiatorjih pa se pretaka ista voda in tako res lahko rečemo, da gre sonce naravnost v radiatorje. Za Strojeve sončne kolektorje je namreč značilno, da ne uporabljajo tekočine proti zmrzovanju. Vse to omogoča veliko boljši izkoristek energije in Franci Stroj pravi, da je vsaj polovico boljši kot pri drugih sistemih ogrevanja. Peč je izdelana iz nerjavnih materialov. Zelo preprosta je za upravljanje, kar je za uporabnike seveda zelo pomembno, saj individualne stanovanjske hiše nimajo kurjačev. In kar je dandanes zelo pomembno: Franci Stroj pravi, da so njegove peči tudi cenovno ugodnejše. Zakaj ni sodeloval na nedavni blejski razstavi obrti? Ker ga je lani užalil radovljiški župan Vladimir Černe, ki mu je dejal, da sončni kolektor ni težko narediti, in da bi ga znal narediti tudi sam. Prežagal bi ga, videl, kako je sestavljen in jih začel izdelovati. Naj začne, pravi Franci Stroj, če je stvar res tako preprosta, zaslužil bo lahko več kot zdaj kot župan. Sicer pa to sploh ni več razstava obrti, je še dodal, saj je bilo tam več kot pol trgovcev, veliko pa najrazličnejših zastopnikov, le približno desetina so bili res obrtniki in podjetniki, ki imajo lastno proizvodnjo. Strojevi kolektorji na Kredarici V Strojevih delavnicah izdelujejo vse za centralno ogrevanje, tudi bojlerje od 8 do 5 tisoč litrske, poudarek pa je na uporabi sončne kot najčistejše energije-Zelo primerna je tudi za planinske koče in tri postojanske v Triglavskem pogorju so že opremljene s Strojevimi kolektorji Največje so te naprave na Kredarici kjer je nameščenih trinajst kolektorji ter kombinirana peč za ogrevanje, instaliranih pa je toliko moči, da v lepem vremenu dodajo dve kilovatm uri električne energije. Pri nameščanju in servisiranju sončnin ogrevalnih naprav na tako težko dostopnih krajih Franciju Stroju zelo prav pride helikopter, ki ga ima že dve m zdaj pa namerava kupiti novega, ve' čjega. PLIN - OKOUU PRIJAZNA (MAGIJA Zamenjava kurilne naprave zahteva sanacijo ACCORRONI - samostojni plinski grelniki zraka, alternativa klasičnemu načinu ogrevanja, nova tehnologija delovanja: dovod zraka od zunaj in odvod plinov na prosto, idealna rešitev ogrevanja poslovnih prostorov, počitniških hišic, manjših stanovanja torej povsod, kjer ni predvidena ali mogoča napeljava za centralno ogrevanje. Deluje na zemeljski plin ali plin iz za določene modele ni potreben električni priključek. jeklenke, WIMMERGAS Immergas - vse vrste plinskih peči za centralno ogrevanje in toplo sanitarno vodo, stenske pretočne peči in z dodanim akumulacijskim bojlerjem, vse vrste litoželeznih talnih peči. profiliert Kompaktni profilirani radiatorji vrhunskega nemškega proizvajalca Kermi, z vso opremo. ga EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO Prodajna mesta so v vseh večjih krajih v Sloveniji export import d.d Partizanska cesta 69 • 66210 SEŽANA Tel 067/31841 • Fax: 067/72889 - 31161 Za pravilno nastavitev in brezhibno delovanje vseh aparatov skrbijo pooblaščeni serviserji po vsej Sloveniji. Ni je več hiše na svetu, ki ne bi imela dimnika, saj ima skoraj vsaka vgrajeno klasično kurilno napravo za pridobivanje toplotne energije. To pa se že od nekdaj pridobiva z izgorevanjem trdnih, tekočih ali plinastih goriv. Pri tem pa nastajajo dimni plini, ki jih je potrebno odpraviti v okolico skozi dimnik. Zato je dimnik najbolj obremenjen sestavni del hiše, ki mora biti zgrajen kakovostno, da prenese vse obremenitve, ki jim je izpostavljen - visokim temperaturam, vlagi, kislinam, katranskim smolam, prahu, pepelu, vremenskim vplivom in tudi čiščenju. Če se na dimniku pojavijo poškodbe, če zamenjamo kurilno napravo, vrsto goriva ali pa, če samo rekonstruiramo obstoječo, se je potrebno odločiti za sanacijo dimnika. V primeru zamenjave kurilne naprave zaradi spremembe vrste goriva, npr. prehod iz trdnega goriva na plin, gre za zamenjavo kurilne naprave s sodobnejšo v energetskem, ekološkem in vzdrževalnem smislu. Vendar pa je treba zamenjavi prilagoditi tudi dimnik. Pri njem je treba preveriti stabilnost, požarno in sanitarno varnost, kontrolirati je potrebno vleko, temperature in hitrost dimnih plinov v dimniku. V večini primerov je potrebno dimnik sanirati - obstoječi dimnik uporabimo za nosilni del dimnika, v katerega vstavimo novo dimniško tuljavo (najp^ mernejša je kovinska dimniška tuljavi' Sanacija je potrebna zato, ker običaj*10 obstoječi dimnik ni odporen ^ na kondenzacijo, in ker ima prevelik sVe presek dimniške tuljave. Ob zamenjayl obstoječe kurilne naprave s sodobnejši J sanacija obvezna, če je dimnik zidan, saJ odporen na vlago. S sanacijo dimnika pred priključitvijo sodobnejše kurilne naprave se prepre poškodbe obstoječega dimnika. Če sanacija ne bo izvedena pravočasno potrebno kasneje poškodovani dimnik obnoviti v celoti. Prav v primeru prehoda iz trdega goriva po plin se z dimniki pojavljajo najveČJ1, problemi. Plinske kurilne naprave 101 o namreč zelo nizke temperature in dimnih plinov, temperatura kondenza^ vlage v dimnih plinih pa je zelo visoka- kurilnih napravah na plin je potreb110 « upoštevati tudi nižjo nazivno toplotno in možnost zvezne regulacije topl°tT1 moči, zato je sanacija dimnika neizbežna. Potrebna pa je tudi pn drug" kurilnih napravah na olje ali trdno % če dimnik ni prilagojen zahtevam- Zato vam Energetski servis E.S., d.0#" . predlaga, da zaupate izvajanje del P'ti sanaciji dimnika strokovnjakom, ki P°7' problematiko dimnikov. Štefan Žargi Denarja ni niti za vzdrževanje Peter Pejakov, dipl int gozdarstva, pri Podjetju za urejanje hudournikov zadolžen za Gorenjsko. hudour-ije vidite *f#!!*niska zagotovo spada med najboU i ogrožene predele Slovenije. Kje ------ ffi&embnejše vzroke za to, aa se ne uspemo "*§E°?lteje zoperstaviti razairalnim vodam? . Vzrokov za tako stanje je več: premajhen yhv hudourniške stroke pri načrtovanju rabe Jostora, slabo načrtovanje in izvajanje rekon- strinjate? Nccij lokalnih cest, neustrezni gozdni red in fti Posegi v gozdovih ter nezadržno propadanje ivinih jezov nekdanjih zasebnih žag in mlinov. se učinki seštejejo, se ni čuditi, da nam v (ni ;rernnih vremenskih razmerah vode napravijo l0l*o škode." h2menjate nezadosten vpliv hudourniške stroke T^SlPnie prostora. Kateri so največji grehi pri pj^ajhuje je, kjer je človek začel s pozidavo na rJ5 avnih območjih, na plazljivem terenu, v „ .e£.2ijskem prostoru vodotokov (prostori, kjer 5 ) °x se hudourniške vode brez škode razlivale in Oor"* 0rm'de vodne udare) ter območjih, ki jih uja aJo plazovi. Posledice takega ravnanja se ažeJ° taki posegi se po dveh letih spremenijo v hudourniške jarke, ki zelo pospešujejo erozijo." V Davči smo slišali, da je razdejanje mogoče pripisati tudi temu, -ar ni več več kot dvajsetih jezov nekdanjih jag in mlinov. Se s tako oceno injt "Zagotovo je propad žag in mlinov velik greh preteklega sistema, in ima tudi pri stanju vodotokov precejšnje škodljive posledice. Sam sem premlad, da bi vedel, kje so te žage bile, razen jezu pri Tajnetovi žagi, ki smo ga obnovili, o ostalih ni ostalo nobenega sledu. Zagotovo je res, da smo pomen tovrstnih objektov v preteklosti podcenjevali, in v sanaciji, ki je pred nami, bo potrebno misliti tudi na jezove oz. pregrade, ki bodo zadrževale les in umirjevale vodo." vodotoki p0s ~"J" °b neurjih, ko utesnjeni n Peseno vdro v doline, tam pa po večjih i,0e'j'h napravijo izredno veliko škodo. Podobni nesPametno je ravnanje ob izgradnjah lokal-jsr Cest, kjer se v težnji po čimveč kilometrih tCr ,la zanemarja pomen zavarovanja brežin cest D ,P°gosto napravijo premajhni vodni propusti. prj{.krivde je tudi na nekdanjih občinah, ki so pod p ls*i lokalnih skupnosti pri priglasitvah del 0^Ve^ Popuščale. Prav poškodbe cest v sedanji pr-lru Železniki ob zadnjih ujmah, so tipičen ^er tega." k"^LHryanju prostora postaja vse bolj pomemben tt^L^aik -* varstvo okolja^ neokrnjenost narave. p^SLJga včasih tudi precejšnjo ceno. Ob zadnjih h&~S£J*h~ so opozarjali na primer prav na ^P^ernost kamnitih zložb, kot oblike varovan^ Srj^Šlg, ki so jih zahtevali okoljevarstveniki. ^kt Je Pokazalo, da v utesnjenih dolinah, kg Praktično ni prostora za razlitje vode, da nar zložbe, ki so jih zahtevali varstveniki zdr?Ve °k sanaciji P° poplavah leta 1990, niso je a'e. Kjerkoli je voda prišla za te objekte, jih Na^rušila, pač pa so zdržale vezane zgradbe V Davški grapi je bila pred leti izgrajena tudi mala hidroelektrarna. Kakšne so vase izkušnje v tem konkretnem primeru in širše pri takih objektih! "zla elektrarno v Davči lahko rečemo, da je bila zgrešeno izgrajena, saj cevovod ni bil vgrajen v cesto ob Davči, kot je bilo predvideno, pač pa v drugi breg tega hudourniškega potoka. S tem posegom pa se je sprožilo dodatno zajedanje tega brega, sprožili so se plazovi, zato se tudi lastniki srečujejo z velikimi poškodbami, tako leta 1990, kot letos. Tudi širše gledano velja, da so praviloma zasebni graditelji varčevali tudi tam, kjer ne bi smeli, gradnje v hudourniških koritih pa ne prenesejo in ne odpustijo nobene površnosti. Izkušnje so tako problematične tudi iz naravovarstvenega stališča, da mislim, da je prav, da se določi, katere vodotoke bomo pustili zanamcem neokrnjene, kar je tudi cilj posebne študije in kategorizacije vodotokov, ki je v izdelavi. Tehnično je vse izvedljivo, praksa pa opozarja na potrebno previdnost. Sistem podeljevanja koncesij in predpisana temeljita proučitev ter priprava, sta zato kar primerni." V zborniku "Pogubna razigranost" lahko preberemo, da je bil v tridesetih letih pripravljen ^estv zag°tovo ta. da bo potrebno na takih celovit program urejevanja hudournikov, čigar bgj lri graditi drugače in surovi ter moteči izgled Tejj nskih zidov, ki so nujni, obložiti s kamenjem. Nr !?aPaK ne smemo ponoviti. Ponekod bo nar)ekno dela celo razdeliti v dve fazi: najprej prg .a^iri betonski oporni zid, kot nujno sanacijo ^ n 1'Žajočo se zimo, nato pa ga zaradi izgleda fiiw°?*dati s kamenjem. To bo potrebno tudi iz 0nčn|h razlogov." bdJr^SŠkpdbah in škodi v gozdovih je sicer slišati Ufi^^Jo^ pravite pa, da so nove razmere pn ik^jlS^Iu z gozdovi prispevale k škodi tudi na m Phlektih? so se po našem mnenju po ^slaK* gozdarske službe razmere bistveno 0gr D*ale. Zadnja ujma je pokazala, da tam leži ga je 'esa na povsem neprimernih mestih, ki Ceste VOc*a odnesla in nato z njim poškodovala U |e' postove in druge objekte, ponekod je prav 0čjtn hudourno celo vodo preusmeril. Več kot lH v • Ja P° h^rem zaslužku s sečnjo vsevprek ki Se °di lastnike gozdov h gradnji gozdnih cest, .na|.° ne vzdržujejo, vlak in propustov na ^adg nepremišljeni posegi pa nato sprožajo • Plazove in zajezitve hudournikov. Mnogi i/i uresničevanje pa je prekinila druga svetovna vojna. Ali imamo v Sloveniji še tak program in v kolikšni meri se uresničuje? "Na področjih, ki jin upravljamo, obstajajo celoviti načrti urejanja posameznih povodij. Na primer za Selščico: bila je temeljito študijsko obdelana skupaj s poplavno ogroženostjo Železnikov. Vendar za gradnjo predvidenih potrebnih ukrepov, v omenjenem primeru suhih zadrževalnikov nad Železniki, ni nikoli dovolj denarja. Podobno velja tudi za načrtovano omejevanje erozije in prodonosnosti .v zgornjem toku. Žal smo se znašli v položaju, ko je za urejevanje vodotokov namenjeno le 0,09 odstotka družbenega proizvoda, v primerljivih evropskih državah pa se v ta namen daje med 1 in 1,5 odstotka. Še huje: celo objektov iz 30. let, ki ste jih omenili, in ki so bili izgrajeni v večini iz lesa, zato se jim je življenjska doba že zdavnaj iztekla, ne moremo obnavljati. Napaka je zagotovo tudi ta, da razpoložljiva sredstva niso najbolje razporejena, saj za začetek oblikovanja vodnih režimov v gorah, na račun urejanja ravninskih vodotokov, ni dovolj denarja." Štefan Žargi Odločba na poti, jez pa se je podrl Milan Rus, inšpektor Ministrstva za okolje in prostor - svetovalec glavne republiške inšpektorice za okolje in Na vaših vratih piše, da ste vodnogospodarski inšpektor. Od kdaj Ta sprememSa? "Sprememba je bila uveljavljena z novim letom. Do tedaj smo se vodnogospodarski inšpektorji ukvarjali predvsem z vodami, pn čemer moram poudariti, da vodotoki niso bila naša glavna naloga, pač pa problemi v zvezi z odpadnimi vodami, ki seveda te vodotoke najpogosteje onesnažujejo. Z novo razporeditvijo pa so nam bile dodane še naloge na področju smeti, hrupa, varstva naravnega okolja, varstvo zraka, celo spremljanje nabiranja gob, pa še sem verjetno na kaj pozabil." Ali to pomeni, da bo nadzora nad stanjem vodotokov manj? "Kot sem naštel, ima okoljevarstvena inšpekcija veliko novih zadolžitev kljub kadrovskemu primanjkljaju: za Gorenjsko nas je predvidenih 5 do 6 inšpektorjev, smo pa trije - od tega je ena kolegica na porodniškem dopustu, druga pa se je v delo šele uvedla. Če k temu še opozorim na to, da se moramo kar pogosto ukvarjati z zadevami, ki so bile neučinkovito rešene, zelo pogosto pa tudi na zahtevo sodišč z nepomembnimi zadevami, ki jih povzročajo med-soseski spori, je jasno, da je naša prisotnost pri resničnih problemih premajhna. Nadzor nad vodami in ožje vodotoki nam ob tem ostaja, pripomniti pa je potrebno, da se na tem področju pripravlja nova zakonodaja.'" Omenjate novo zakonodajo. Ali dosedanja ni bila dobro urejena? "Po mojem mnenju je dosedanji zakon o vodah kar dobro služil tudi pri operativni uporabi, zato upam, da bo novi samo njegova nadgradnja. Znano je, da imamo krovni zakon o varstvu okolja, sedaj pa naj bi zakoni o posameznih področjih dogradili ta sistem. Glavna napaka dosedanje zakono-daje je zagotovo preveliko administriranje: za vsako gradnjo ob vodotoku je potrebno imeti vodnogospodarsko soglasje, ki ga izdaja pristojni občinski organ na osnovi mnenja pristojne vodne skupnosti, žal pa ne kot samostojni dokument, pač pa eno od soglasij, potrebnih za izdajo gradbenega dovoljenja. Torej za vsak "zidek" ob vodi je potrebna lokacijska dokumentacija, gradbeno dovoljenje, vsi ti postopki pa so tako zapleteni, dolgotrajni in dragi, da je razumljivo, da ljudje manj tvegajo, če se takih posegov lotijo na črno in tvegajo kazni. Veliko pametneje bi bilo, če bi taka dela obravnavali na način priglasitve del, pa bi lahko ljudem v enostavnejšem postopku svetovali, kako to primerno urediti. Najpogostejša napaka pri teh gradnjah, ki so strokovno vsekakor zahtevne, je, da so slabo temeljenje. Na oči izgledajo dobro, ko pride visoka voda, pa se podrejo. Poleg tega bi morala država, če hoče imeti red, občutno povišati kazni, saj sedanje naravnost "silijo v greh"." Kakšna je torej nadzorna vloga vaše inšpekcije pri gradnjah ob vodotokiKT Mi Kontroliramo vodotoke ter ob-jekte ob njih le pri tehničnih pregledih in na podlagi posebnih prijav ter zahtevkov. Ni naša naloga torej, da bi z obhodi ob vodotokih kontrolirali njihovo stanje. Svoje nadzornike pa ima vodnogospodarsko podjetje, ki nam v težjih primerih te sporoči." Kateri so najpogostejši posegi na naših vodotokih, s katerimi se srečujete? "Največja škoda se dela, ker nimamo zadosti izgrajene kanalizacije in čistilnih naprav. Še vedno je veliko brezbrižnosti pri odvajanju odpadnih voda, vsak rad pokaže na drugega, zlasti nizki vodostaji pa pokažejo, kako globoko smo pri tem zabredli. Najhujši primer je čistilna naprava v Bantalah pri Stražišču, ker je nestrokovno reševanje povzročilo za okolje resnično hud problem. Po našem mnenju je rešitev tako zahtevna, da smo predlagali, da se v to vključi država. Drug zelo aktualen problem je vzdrževanje objektov na samih vodotokih. Naj vam za primer omenim jez na Rupoščici, ki ga je sicer imelo VGP za popravilo že nekaj let v planu. Po ogledu na terenu sem naložil takojšnjo sanacijo, saj sem ocenil stanje kot kritično. Žal se je, ko je bila odločba na poti, že podrl. Pri tem moram opozoriti, da je za vzdrževanje teh objektov vse manj denarja, zato tudi take posledice. Na neučinkovitost pogosto vplivajo tudi skrajni pristopi: urbanisti, ki bi kar vse pozidali na eni strani, ter okoljevarstveniki, ki bi želeli, da se vse ustavi na drugi." Se kot inšpektor srečujete tudi s problematiko malih hidroelektrarn? "Po novi ureditvi - Zakonu o varstvu okolja, je potrebno za graditev MHE pridobiti koncesijo, ki jo daje država. Mislim, da je to primerno in potrebno. Podrobneje poznam kakih 50 tovrstnih objektov, in ugotavljam, da se graditve takih elektrarn ljudje vse prepogosto lotevajo kot gradnje stanovanjske hiše: samo gradijo^med gradnjo iščejo posamične, pogosto nestrokovne rešitve. Po mojem mnenju je prav tu najpomembnejša dobra strokovna priprava, dober projekt. Vodo je potrebno izkoristiti v celoti, paziti pa na naravno okolje in vodotok. Ni pa mogoča primerjava s starimi žagami in mlini, ki so bili okolju v okras, danes pa se marsikdo odloči, da slabo pripetih pločevinastih cevi niti ne pokrije z zemljo, ali pa jih celo vdela v strugo in jo s tem poškoduje. Znano je, da so nekdaj mlinarji ali Žagarji znali skrbeti za strugo, jo urejali, mašili in podobno. Tudi množica inšpektorjev tega ne bo popravila, če se ne bosta spremenila ozaveščenost in odnos ljudi do narave!" GT ASOVA fJORFNISKA RAZISKAVA °renjci o pogostih vodnih ujmah JQ\,n^ern tednu - raziskavo smo izvajali v torek - smo v Glasovi gorenjski raziskavi 1aro/a mnenja zavrteli 303 telefonske številke naključno izbranih telefonskih iy'i7,0 l*ov Hrom po Gorenjskem. Tokrat smo Gorenjke in Gorenjce povprašali po ?ore„ ef! ninenju o pogostih vodnih ujmah, ki zlasti letos krepko pestijo precej lokr ^ra!ev' m ° vzrokih pćvodnji. PotiU(f?tna tri vprašanja in odgovori nanje so v preglednici. V telefonski anketi smo l°krat 'Kvžnost variantnih odgovorov. Seveda smo številčne podatke o odgovorih tudi ^oren^era^unali v odstotke, zaradi boljše preglednosti izidov ankete. Anketirani 303 Ve<*'de/ ^orenJc' P° spolu, (samoocenjeni) izobrazbi, starosti in alokaciji kot vzorec vae/j jg^'^'Zajo statističnim podatkom o gorenjski populaciji. Anketiranci so z območja te 40t.š°renjskih občin, odgovori v anketi pa so izrazito kritični od tistih krajanov, ki so bed in1. 5trahote v°dnih ujm. ^dnijk i Gorenjkami in Gorenjci je krepka veČina prepričanih, da je na Gorenjskem v +$*i3lrJ*!l ve*~ v°dnih uJm kot nekoč, zlasti pa so hujše posledice. Med vzroki so, po predvsem vremenske oziroma podnebne spremembe. Takšno*?1 " učini(U na primer, tudi mnenje strokovnjakov, ki pogoste vodne ujme pripisujejo °ZrQčja tnPle grede" in postopnemu zviševanju povprečnih temperatur zemeljskega V zadnjih letih je bilo na Gorenjskem kar nekaj vodnih ujm. Kaj menite o tem? 52,5% povodu}!so precej pogostejše kot včasih in s hujšimi posledicami 159 20,8% povodnji to bile in bodo oziroma zadnja leta niso bolj pogosto kot nekoč? 26,8 26,8% ne vem, ne želim odgovoriti 81 Kakšno je vaše mnenje o vzrokih pogostih vodnih ujem na Gorenjskem? 19,8% povodnji so predvsem posledica neustreznih regulacij vodotokov 60 12,9% do povodnji prihaja zlasti zaradi opustitve jezov na vodotokih 39 41,6% 9lavn'vzrol( povodnji so vremenske oziroma podnebne spremembe 126 25,7% ne vem'ne *e"m odgovoriti 78 Katera mnenja bi pri urejanju hudournikov morali predvsem upoštevati? 25,7% mnenja strokovnjakov vodarjev 12 19,8% mnenja ljudi, krajanov, ki ob vodi 2ivt|o go 50,6% tako mnenja stroke kot mnenja krajanov -j 53 25,7% ne vem, ne telim odgovoriti 78 -1 gorenjski glas *26. stran EJGA ZA GORENJKE, 0 GORENJCIH MED GORENJCI PO GORENJSKI Petek, 13. oktobra M Minulo soboto, 4. oktobra, je bil Svetovni dan Hvali. Podobno, kot ga je praznoval ubogi kuža na sliki, se je dogajalo bržčas še kateremu štirinožcu. Zato v FotoEJGA rubriki povsem resno predlagamo, da se takšni "skrbni" gospodarji čimprej organizirajo v "Društvo ZA mučenje živali". O tem, da se po dolgih letih poslovnega sodelovanja kranjsko Planiko zapušča družba Adidas in da je izpad Adidasovih naročil spravil na čakanje več kot tisoč delavk in delavcev največje kranjske tovarne obutve, zgovorno priča tudi plakat na izložbi Planikine prodajalne v matičnem Kranju. Izdelki Adidas so pri Planiki na razprodaji - Planika pa pri Adidasu. zelo pn ljubljen. • Gross magister Nekdanji svetovni rekorder in Župan kranjski ima znamenitega soimenjaka s podvojenim "S", ki sliši na ime Michael, kot nekdanji svetovni rekorder in olimpijski zmagovalec pa je med najuspešnejšimi plavalci vseh časov. Na vrhuncu svoje športne poti je Michael Gross obesil plavalke in plavalno kapo na klin, se vrgel na študij novinarstva in ima na vizitki ugleden naziv "diplomirani novinar". A študija po diplomi ni obesil na klin: lotil se je podiplomskega študija in na vizitki mu piše tudi "magister novinarstva". Vendar tudi magisterij Grossa še ni ustavil - zdaj dela tudi doktorat. In zakaj ob opisu kariere znamenitega nemškega plavalca omenjamo župana kranjskega? Morda bi se dr. Gross oglasil v Kranju in s svojimi bogatimi izkušnjami iz plavanja & novinarstva pomagal, da gorenjski novinarji ne bi preveč poročali o zapletih s kranjskim olimpijskim bazenom. T R A D E Vabimo vas, da obiščete nov specializirani prodajni center za umetno usnje v Kranju na Gregorčičevi ulici 10. Ob otvoritvi smo za vas pripravili promocijske cene, v času med 12. in 28. oktobrom 1995 in sicer za vse izdelke iz naše prodajne ponudbe: - oblačilnć umetno usnje FLAVISTA (otip velurja) - izdelke iz Flaviste - galanterijsko, čevljarsko, tapetniško in oblačilno metrsko umetno usnje V času promocije bomo vsak nakup nagradili s praktičnim darilom. Naši prodajalci pa vam bodo ob nakupu pomagali s strokovnimi nasveti in pomagali pri izbiri pravega izdelka. Pokličete nas lahko po telefonu, številka: 064/223-174. Rafael Kužnik in Zmago Jelinčič, poslanca Slovens* nacionalne stranke v Državnem zboru, pisatelju Iva* Janu: "Bivšemu članu naše stranke in vašemu someŠfa** Sašu Lapu bi podarila kakšno od vaših knjig. Ampak n0*p mora biti kaj o sokolih!" Kamniški župan Tot Smolnikar, sicer no^ nar v gospodarski dakciji TV Slovenija, I v prvih devetih mesec* svojega županova^) krepko prispeval k # vahnejšemu utripu Kamniku. Zlasti Ka* ničanke so navdušen ker je njihov šarmartf* župan redni udeleže^ družabnih priredij kjer pa niti slučajno * samo zaradi protoko* in pozdravnega na$! vora. FotoEJGA je V neta "ujel" pri metaw podkve (v ozadju: Žam nove navijačice). Oktobra izbiramo GORENJCA MESECA SEPTEMBRA 1995 Franciju več glasov kot Petri POHUDBA Veliko izbiro stenskih in namiznih koledarjev, rokovnikov, pisal, usnjene galanterije, švicarskih ur in nožkov ter še mnoga druga poslovna darila ponujamo po izjemno nizkih cenah in ugodnih prodajnih pogojih* Pokličite na naslov: Zebra Kranj, d.o.o. - 064/211-752, 211-787 ali v Ljubljani WTC - 061/1687-415, 1687-222 V redni rubriki na "EJGA" strani z Vašim sodelovanjem in z glasovanjem poslušalk oz- poslušalcev gorenjskih radijskih postaj izbiramo Gorenjke & Gorenjce meseca. V utečenem načinu izbiranja popularnih Gorenjk in Gorenjcev je od petka, 5. oktobra, novost: glasovanje za GORENJCA MESECA SEPTEMBRA 1995 poteka tudi na kabelski televiziji TELE-TV Kranj!- Gledalke in gledalci programa TELE-TV: drevi v oddaji "Odprti ekran" ob 20.10 uri z voditeljico ANJO ILC ponovno lahko sodelujete v najbolj odmevni gorenjski vsakome-sečni akciji izbiranja NAJ GORENJK oziroma NAJ GORENJCEV. Kontaktni telefon TELE-TV: 33-11-56. Danes, drugi oktobrski petek, se začenja II. glasovalni krog za GORENJCA MESECA SEPTEMBRA 1995. Glasujete lahko v radijskih oddajah, v TV oddaji ali pa z dopisnicami vse tja do ponedeljka, 30. oktobra, /torek, 31. oktober, je praznik/. Izmed Gorenjk in Gorenjcev, ki so minuli mesec s svojimi dejanji opozorili nase, sta za GORENJCA MESECA SEP- FRANCI HARTMAN PETER STUDEN TEMBRA 1995 predlagana: 1/ FRANCI HARTMAN z Dovjega, ki je s sodelovanjem Turističnega društva Dovje-Mojstrana lastnoročno obnovil zanemarjen 13 metrov dolg most čez potok Bistrica v Triglavskem narodnem parku; 21 PETER STUDEN, tržiški občan z Brega ob Bistrici in član Kinološkega društva Naklo, edini Gorenjec na svetovnem prvenstvu šolanih Esov sredi septembra na Fins-em, kjer je Peter častno zastopal gorenjske kinologe s svojo psico Kvino Janovsko. Vmesni rezultat po prvem glasovalnem krogu: od V 0 jšnjega petka do včeraj SI^V prejeli natanko 160 g^aSnf. poslušalk in poslušalcev enjskih radijskih postaj, l u dalk in gledalcev oddaL Odprti ekran TELE-TV ' bralk oz. bralcev Gorenj*^ ga glasa. Franciju Hartrrtf' ste dali 107 glasov, P?\j, Studenu pa 53. Kot zanrn vost: 90 odstotkov glasov Radiu Triglav je bilo loka^L triotsko dodeljenih Fra"^nj v glasovanjih na Radiu Kr , in na Radiu Tržič pa so sk<» vsi glasovi "padli" PetrUv./'/ Za GORENJCA MESl>\ SEPTEMBRA 1995 lah*0* živo" glasujete danes, v P1' A 13. oktobra, v kontakt Nagrajenci iz prvega oktobrskega glasovalnega kroga so: JASMINA JERAM, Podlubnik 1S7, Škofja Loka; BOGDANA HRIBAR, Blejska Dobrava 127, BI. Dobrava; MARINKA JENKO, Zg. Brnik 75, Cerklje; MARJAN KOPAČ, Cankarjeva 15, Tržič; SAŠO ROZMAN, Janeza Puharja 1, Kranj - prejmejo nagrade v vrednosti po 1.000 SIT. Namizne prte pa tokrat prejmejo: VIDA JAMAR, Bokalova 15, Jesenice; MARIJA ZUPAN, Partizanska 26, Bled; MIRAN PAVŠER, Stara cesta 2S, Cerklje; STANE KREM-PEU, Likozarjeva 27, Kranj, BORIS KOKALJ, Tatinec 12, Kranj. oddajah Radia Kranj, -^i* Triglav Jesenice, Radia l ^ in Radia Žiri ter TEL*'U okto™ Kranj. Kadarkoli v o»"- i lahko pošljete dopisnica Vašim glasom za ali za PETRA na naš n&U UREDNIŠTVO GORL^D KEGA GLASA, ^ A Kranj - ob glasovanju °a i$ upoštevati, da vsak f J-izžrebamo pet nagrad v J nosti po 1.000 tolarjev d1 prejemnikov praktilnC ^ grade (v oktobru je lep namizni prt). ^PONEDELJEK, 16. OKTOBER ^•00 Malo angleščine, prosim !6 Kapitan Power, ameriška 1&nka .••*0 Izziv, poslovna oddaja Zdravje - naše največje pastvo: Amalgami v zoboz- ^10 Grdi, umazani, zli, italijanski la S počila is^ športni pregled, ponovitev 1« 52 Obzorja duha, ponovite ,2*20 Dober dan, Koroška iJ'S TV dnevnik 17]0 Otroški program 1712 Radovedni Taček: Kopa '•*5 Oglejmo sil, angleška doku- iaHLarna ser'Ja >»T* Simpsonovi, ameriška nani- 1R 3 u~;30 Umetnost in civilizacija, letniki za svet 2*5 ABC - ITD., TV igrica •0 Risanka 1011 Žrebanje 3x3 o 2° F dnevnik, Vreme fcS šP°rt rt";05 Karel Veliki, francoska na- ji,05 Glasbeni september 12 Iv dnevnik, Vreme S lport §•30 Žarišče g* Sova j^,s° Seinfield, ameriška nanizan-??-2o Med vrsticami zakona, an- UiL35 Umetniki za svet: Ob 50-C OZN 14.45 Utrip 15.00 Hi i? tedna 15.15 Nedeljskih 60 « ,15 Rdeči alarm, francoska padal tev i|,evanka 1705 Sova- ponovi-'bor i Regionalni studio Mar-Sert 45 ^ avtomagazin 19.00 jQ^a steza 20.05 Pro et contra dei * Pr'mer Paragon, 3., zadnji - Vedske drame 21.50 Studio Cih, 0 ar»^,^° Brane Rončel izza odra 1 -'"T Umetniki za svet: Ob 50- P OZN Kanala V^deo strani 10.05 Spot tedna p0'M shop 10.25 Luč svetlobe, tev ?Vitev 11 15 Dracula, ponoviva. "-40 Žametne vrnice, pono-12 , 12.00,14.00 in 16.00 Novice 16 4n sPot tedna 12-35 A shoP •r'ln ^r'°9- §Panska nanizanka % ^° trapasto življenje, pono-\£* 6- dela 18.00 1. SKL, repor-19lta8 "45 A shoP 19-00 Novice artio .Risanka 19.10 Luč svetlobe, ta 5lška nadaljevanka 20.00 Zla-hani> ta> ameriška humoristična c*. £.ar|ka 20.30 Filmska uspešni-barv • 0 mi ubiJe ženo, ameriški Novi 1 film 2200 Rodeo 23.00 Wr^e 23-05 A shop 23.20 Spot i na 23.25 Video strani NTV - TELE 59 BarK MmtV shop 15.15 Santa WKftDara. ponovitev 16.00 St. Else-svit, ' Ponovitev 16.50 Ob prvem rriaA-' Ponovitev filma 18.10 Dobara 2dravnik 18.40 Santa Bar-Ca^l9-30 Glasbeni spoti 20.00 *iVa al c'ty. nadaljevanka 20.50 scena, glasbena oddaja film Reši me, ameriški barvni 5W 10 TV shop 0.30 Video ni 1-00 Deutsche VVelle 1<3QVideo b 1<*0o D0roci|a 8.00 Dobro jutro ni Pror. roči,a 1005 Izobraževal-1*-Oo tam 11 30 Otroški program ^(ja,. poročila 12.15 Ljubezen, ižk^rii anka 1245 Življenjska ]3,3g 'a- dokumentarna serija _henrik in njegovih šest ^br'aij^'eski barvni film 1535 c.^3ot ni Program, ponovitev ^roa/jfVaška danes 17.30 Santa ^ku£ 18-15 Kolo sreče 18.50 Nvn£ntarna oddaja 19.30 20.20 Volitve 95: vpiitv6KQ narodni pokret" 21.25 i arika l?: "Madžarska narodna '*t>or i^atske" 23.30 Poslovni S||k0 ni-35 Dnevnik 0.00 Slika na y-30 Video strani koledar 14.30 Slika na .-"J r.- —•~\Jai if.o« onr\ci na il8,2S r>n°vitev 15.15 Volitve 95 t^nka iiuinn, ameriška nadal-?>nJ IS715 Risanka 19.30 ^ri§i?a 20.20 Murphy Brown, 5*0 j^onumoristična nanizanka o^aije^Ph Conrad, francoska 8KSa 2145 LoveJ°y.an- Xj dn'n*anka 22.35 Dalijev * y°kumentarna oddaja AVSTRIJA 1 6.05 Korak za korakom, ponovitev 6.25 Otroški program 9.00 Umor, je napisala 9.45 Bavvvatch, ponovitev 10.30 Vesoljska ladja Enterprise, ponovitev 11.15 Ator, ponovitev italijanskega fantazijskega filma 13.00 Otroški program: Peter Pan in gusarji 13.25 Konfeti 13.40 Mila superstar 14.05 Tennis-Trophv: z Dunaja 15.40 Vesoljska ladja Enterprise - nova generacija 16.25 Bavvvatch 17.10 Strašno prijazna družina 17.35 Zlata dekleta 18.05 Tennis - Trophy 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 20.00 šport 20.15 Po nevarni poti, ameriški film 21.50 Napad na Enterbbe, ameriški film 23.15 čas v sliki 23.55 Tennis -Trophv 0.10 Bandolero, ameriški vestem, ameriški vestem 1.50 Staršno prijazna družina 2.15 Schiejok, ponovitev 3.15 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 5.10 Trapper John, ponovitev AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 6.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev 10.05 Moj oče, opica in jaz, ponovitev nemško-avstrijske komedije 11.30 K stvari ponovitev 12.50 Vreme 13.00 Čas v sliki 13.10 Zapuščena mesta v ZDA 13.55 Orientacija, ponovitev 14.25 Doktor Trapper John, zadnji del 15.10 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 18.55 Kuharski mojstri 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Gozdarska hiša Falkenau 21.10 Tema 22.00 Čas v sliki 2 22.30 Ob pol enajstrih, kultura 23.05 kako vam je všeč?, Literatura in kritiki 23.35 Veliki režiserji: Federico Felini 23.45 Sladko življenje, italijanski film 2.30 Cesta, italijanski film 4.10 Julija in duhovi, italijanski film TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Poročila: Objektiv Gorenjske 30 19.30 Iz izbora: MINI PET (otroški glasbnei videospoti) 20.00 Danes na vi-deostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Podjetnik tedna: Jože Hribar 20.22 Sprehod po Šenčurju 20.30 Kegljavci Iskraemeco pred odhodom na svetovno prvenstvo 21.10 Nenavadni šport: Paintball 21.20 Videospot 21.23 EPP blok -3 21.30 Mladi za mlade (v živo) 22.00 Potepanje po Manhetnu 22.43 Poročila: Objektiv Gorenjske 30 23.03 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Športni pregled dogodkov 20.50 EPP blok 20.55 Tedenski pregled dogodkov, ponovitev 21.25 EPP blok 21.30 Film (izbor iz sat. programov) ... Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ue ob glasbeni podlagi radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Misijonska tombola '94 v Železnikih 20.00 Sejem ZAŠČITA '95 v Kranju in odmevi ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Koča na gozdu (arhivski posnetki) 18.43 KremenČkovi 19.15 Satelitski program Deutsche VVelle 21.15 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 U škripcih -Andrej Šifrer 10.20 U škripcih -Andrej šifrer 10.40 Informacije o zaposlovanju 11.30 Kviz 12.30 Osmrtnice - zahvale 12.40 Pometa- So doma 13.00 Pesem tedna 13.20 rna kronika 13.40 Pometamo doma 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 1530 Dogodki in odmevi RS 16.00 Terenski studio - Preddvor 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.10 Vsakdo svoje pesmi poje 20.00 Večerni program: Drugačen pogled - tema: kaj je dobrota 22.00 Glasbena oddaja - Oid timers shop R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 z oddajnika Kovor na UKV 95 Mhz ter SV 1584 Khz in z oddajnika Grad na UKV 88,9 Mhz. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 9.30 Lestvica TRI, tri, tri in AS 11.00 Portret ženske na vodilnem položaju 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Pregled športnih dogajanj 13.30 Poroča prometni inšpektor za Gorenjsko Ivan Demšar 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila, vreme 16.00 Črna kronika 16.30 Domače novice 17.00 Zimzelene melodije z Dragom Aria-niem 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa \ servisne informacije 6.20 Noč ima' svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Zelene melodije 8.00 Dogodki 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 11.00 Izobraževalno temo Ljud. univerze Šk. Loka 12.00 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Tolar za knjigo 17.00 Otroški program 18.45 Zabavno glasbena lestvica 3+3+AS 19.30 Odpoved progra- R JESENICE RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 Novice bbc 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Hello again 15.00 Popoldne z Blanko M. Koželj 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 RGL za študente 16.00 Avtomobili: Alpetour - Remont 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.15 Novice 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ballantines glasbeni kviz 21.00 Modni bla-bla 22.00 Sršenovo gnezdo 1.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Naš gost 10.15 Ponovitev ned. oddaje 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.45 Izbor Vaša pesem 18.30 Več. inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prijatelji Radia Ognjišče 21.40 Poezija za lahko noč 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program . ■ STUDIO RAFAELA ^yS~~\ Trg Prešernove brigade 4/6, Kranj vS> s326-683 KINO CENTER prem. amer. druž. kom. OPIČJE NORČIJE ob 16. in 18. uri, amer. akcij, film UMRI POKONČNO - BREZ OKLEVANJA ob 20. uri STORŽIČ amer. zgod. spekt. POGUMNO SRCE ob 17. in 20.15 uri ŽELEZAR amer. gang. drama ZGODBA IZ BRONXA ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. drama KAZNILNICA ODREŠITVE ob 17.30 in 20. uri TOREK, 17. OKTOBER TVS 1 9.55 Tedenski izbor 9.55 Volk in kozlički, lutkovna igrica 10.25 Juhuhu, jaz nisem Kekec 11.00 Povejte ji, da jo ljubim, francoski film 12.45 TV avtomagazin 13.00 Poročila 13.05 Tedenski izbor 13.05 Sedma steza 14.05 Sobotna noč 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program 17.10 Samo za punce, kanadska nanizanka 17.40 O.J.: Beg 17.50 Lahko noč, ljubica, 1. epizoda angleške nanizanke 18.20 Umetnost in civilizacija, Umetniki za svet 18.40 Kolo sreče, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 22.16 Šport 22.20 Žarišče 22.40 Poslovna borza 22.50 Sova 22.50 Ko se srca vnamejo, ameriška nanizanka 23.15 Med vrsticami zakona, angleška nanizanka TVS 2 13.50 Umetniki za svet: Ob 50-letnici OZN, ponovitev 14.00 Malo angleščine, prosim 14.15 Najlonski blues, belgijska dokumentarna oddaja 15.10 Studio Citv 16.20 Simpsonovi, ameriška nanizanka 16.45 Sova, ponovitev 18.00 Regionalni program 18.45 Iz življenja za življenje 19.15 Videošpon 20.05 Gore in ljudje 20.55 Roka ročka 21.55 Frančišek Asiški, 3. oddaja: Duh Assisija v Sloveniji 22.35 Ljubljana - mesto žensk, kronika 22.50 Svet poroča 23.20 Somrak stoletja: Druga Evropa, angleška dokumentarna nadaljevanka 0.15 Umetniki za svet: Ob 50-letnici OZN KANALA 10.05 Spot tedna 10.10 A shop 10.25 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.15 Brlog, ponovitev 11.45 Državnik novega kova, ponovitev agleške nanizanke 12.15 A shop 12.30 Spot tedna 16.35 Spot tedna 16.40 A shop 16.55 Dracula 17.25 Rodeo, ponovitev 18.20 Generacija transfor-merjev II 18.45 A shop 19.00 Vreme 19.05 Risanka 19.10 Luč svetlobe 20.00 Hermanova glava, ameriški znanstveno-fantastični film 20.30 Zgodovina ameriškega podjetništva, 5. del dokumentarne serije 21.00 Večni krog, oddaja o astrologiji 21.30 Državnik novega kova, angleška nanizanka 22.00 Angleški vrt, 1. del dokumentarne serije 22.30 Bennv Hill 23.00 Novice 23.05 A shop 23.20 Spot tedna 23.25 Video strani M MTV - TELE 59 7.00 Video strani 8.30, 12.00 in 15.30 MMTV shop 15.50 Santa Barbara, ponovitev 17.00 Reši me, ponovitev filma 18.40 Santa Barbara, 1108. del 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Max Headroom, ameriška nanizanka 20.30 To je ljubezen, serija 21.00 Spot tedna Žive scene 21.05 Avtodrom MMTV 22.05 Večni nasmeh, ameriški barvni film 23.40 TV shop 0.00 Video strani 1.00 Deutsche VVelle HTV 1 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.05 Moje telo: Varuhi orgaizma, izobraževalna oddaja 11.30 Otroški program 12.00 Poročila 12.15 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Sledge Hammer, ameriška humoristična serija 13.10 Življenjske izkušnje, dokumentarna oddaja 14.00 Maru Mara, ameriški barvni film 15.35 Izobraževalni program 16.30 Hrvaška danes 17.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 18.15 Kolo sreče 18.50 Besede, besede, besede, dokumentarna oddaja 19.30 Dnevnik 20.20 Volitve 95: "Socijaldemokratska partija Hrvatske" 21.25 Volitve 95: "Hrvatska stranka" 22.30 Dnevnik 22.55 Slika na sliko 23.25 Sanje brez meja HTV 2 14.05 Video strani 14.20 TV koledar 14.30 Slika na sliko, ponovitev 15.15 Volitve 95 18.25 Joseph Conrad, francoska nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.25 Vtdeosmešnice 20.50 Joseph Conrad, francoska nadalje-vanka 21.40 Civilistke, nadaljevanka 22.30 Volitve 95/ Videostrani AVSTRIJA 1 6.00 Fantastične zgodbe 6.25 Otroški program, ponovitev 7.30 Kai iz zaboja, nemški otroški film 9.05 Umor, je napisala 9.50 Bavvvatch, ponovitev 10.35 Vesoljska ladja Enterprise, ponovitev 11.20 Po težji poti, ponovitev ameriškega filma 13.00 Otroški program: Peter Pan in gusarji 13.25 Konfeti 13.40 Mila Superstar 14.05 Tennis- Trophv 15.40 Vesoljska ladja Enterprise 16.25 Bavvvatch 17.10 Strašno prijazna družina 17.35 Zlata dekleta 18.05 Tennis - Trophv 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Garamba -Neznosni sloni 21.10 Hunter 22.00 Morilski sum, ameriška TV kriminalka 23.35 Čas v sliki 23.50 Umor duhovnika, francosko-ameriški film 1.40 Strašno prijazna družina, ponovitev Z05 Schiejok, ponovitev 3.05 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 5.10 Blagoslovljena dvojica, ponovitev AVSTRIJA 2 7.00 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev 10.05 Ljubimkanje, nemški ljubezenski film 11.30 Na prizorišču, ponovitev 12.00 Klub za seniorje, ponovitev 12.45 Vreme 13.00 čas v sliki 13.10 tema 14.00 Slika Avstrije, ponovitev 14.25 Blagoslovljena dvojica 15.10 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Akti X -skrivnostni primeri FBI 21.10 Poročilo 22.00 Čas v slikia 22.30 Na prizorišču, reportaža tedna 23.00 Miriam Makeba, portret južnoafriške pevke 23.55 Bheki Msele-ku, dokumentarec 0.45 Magic at 4 a.m., politični musical iz Južne Afrike 1.40 Pogledi os strani, ponovitev 1.40 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Pod krinko 19.30 Otroški program: Svet živali, 1. del 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Utrip Kranja 20.30 Torkova tema: 3. teden obrti in podjetništva 95 - območna gospodarska zbornica Radovljica 21.15 SOdob-na elektronika '95 (Produkcija: STUIDO SIGNAL SKYLINE) 21.28 EPP blok - 3 21.35 Film 23.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Škofejloški kulturni utrip 20.40 EPP blok 20.45 Športni pregled, ponovitev 21.25 EPP blok 21.30 Nedeljska reportaža, ponovitev TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Otroška oddaja 20.00 Glavni dobitek - odrska predstava gledališče skupine "SCENA" iz Železnikov 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18M8 Torkov športni pregled 18.48 Mini pet (otroška lestvica) 19.15 Satelitski program Deutsche VVelle 21.15 Videostrani KINO R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Prostorska stiska v srednjh šolah 10.40 Informacije - zaposlovanje 11.10 Kviz 11.20 Vedeževanje v živo 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 17.20 Mladi, nadarjeni, obetavni 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program 20.00 911 turbo R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19. ure na frekvencah UKV 95 Mhz in SV 1584 Khz iz Kovorja ter UKV 88,9 Mhz iz Tržiča. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.00 Aktualno 11.00 Pogovor 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Gibljive slike 14.00 Melodija tedna 14.30 Telegraf 15.00 Poročila 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Torkova osrednja tema 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.30 Minute za countrv glasbo 8.00 Dogodki 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Zabava in glasba 12.00 Škofjeloških 6 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 17.30 Selški sejalec 18.00 Pogovor z županom občine Železniki 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 11.00 Anketa 11.50 Borza znanja 12.00 Novice bbc 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Pop informacije 15.15 RGL komentira in obvešča 16.00 J. VValker's golf tirne 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.15 Novice 18.15 Okrogla miza 19.15 Novice 19.25 Vreme 21.30 Avstralska glasba 22.00 Camel RHYTHM 23.00 Egosrvle - Ines Kokalj 24.00 7200 sekund - D. J. Alf 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Reportaža 10.15 Predstavljamo vam... 11.10 Glasb. ured. predstavlja... 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 šport na radiu Ognjišče 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem 22.00 -5.30 Nočni glasbeni program 21.30 KANAL A DRŽAVNIK NOVEGA KOVA 5. del angleško nanizanke Alan S. Vinja sreča nekdanjega sošolca Martina, ki mu zaupa, da je predsednik države S. Ivan. Na neznatnem otoku gojijo posebno opojen tobak in hrepenijo po tujih vlagateljih, ki jih nI od nikoder. S. Vinja zavoha dobiček... CENTER amer. druž. kom. OPIČJE NORČIJE ob 16. in 18. uri, amer. akcij, film UMRI POKONČNO - BREZ OKLEVANJA ob 20. uri STORŽIČ amer. zgod. spekt. POGUMNO SRCE ob 17. in 20.15 uri ŽELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA amer. film CASPER ob 18. uri, amer. drama KAZNILNICA ODREŠITVE F. G. ob 20. uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. thrill. LEON ob 20. uri ■ Nagradna križanka The West grew up in leviš Sponzor današnje križanke je trgovsko podjetje KOKRA iz Kranja. Za srečne izžrebance so pripravili naslednje nagrade: 1. nagrada - bon v vrednosti: 10.000,00 SIT 2. nagrada - bon v vrednosti: 5.000,00 SIT 3. nagrada - bon v vrednosti: 5.000,00 SIT Tri nagrade kot vedno prispeva Gorenjski glas. . Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do četrtka, 26. oktobra 1995, v Gorenjski glas, Zoisova 1, Kranj. Dopisnice lahko pošljete na GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj, Zoisova 1, ali pa oddate v pisarnah TD Bohinj, TD Cerklje, TD Dovje - Mojstrana, Turistično agencijo Meridian Jesenice, TD Kranjska Gora, TD Radovljica, TD Škofja Loka ali v Agenciji TIK-TAK v Preddvoru. Rešitev pa lahko oddate tudi v naši malooglasni službi. ui KI rtr>* ~ GLOBUS, KAANJ SAMODEJNI STROJ ČEZMERNA POTROŠNJA SESTAVIL F. KALAN OČESNA BOLEZEN IME ZA ZRAČNO GLASBILO OBLIKA IMENA IZIDORA ZNAMKA AKUSTIČNIH APARATOV SVIC. PIS. jg?. CLAUDE 1 ŠVIC. PSIHOLOG JEAN m" JAP. DRSALKA MIDORI DRUGO IME ZA ALBANCE JAPONSKA IGRA REDKO 2ENSK0 IME ZDRAVILIŠČE ANG. SLIKAR PAUL KONICA LIDIJA K0DRIČ ČOLN IZ ENEGA DEBLA FIGURA PRI ČETVORKI 25 NEMŠKI SUKAR EMIL HANSEN 19 GESLO VINSKA ZNAMKA 17 OTOK PRI INDONEZIJI 31 FIN. ARH. SAARINEN DRZEN L0VEK Čl 27 GESLO MORSKI SESALEC HRV. PUBLICIST KERŠ0VANI PRIIMEK BOGINJE JUNONE ORANJE CARL KOENIG 34 ETIOPSKI VELIKAŠ REKA V ETIOPIJI NEZNANEC POTNIK (LAT.) 13 AREST RAZSTAVNA TABLA HARMONIKA (POGOV.) 11 GESLO GESLO ODŽAGAN KOS DEBLA MAKED. KOLO ODPRTINA oktobra - Po večmesečnih pripravah je bila 4. oktobra jjLjubljani ustanovna skupščina Združenja videogramske Ustrije Slovenije, med temeljne naloge so zapisali boj proti L,e° piratstvu ter nelegalnemu prenašanju programov po ■j*U televiziji. Ko je (ni) kupec kralj tjLr'0 združenje vključuje uvoznike, distributerje, proizvajalce in Pro kaze pravnih oseb, ki se ukvarjajo z uvozom, izvozom in SlJ^tom s filmi, posredovanimi na videografskih zapisih, t,,: enski distributerji se želijo uveljaviti samostojno, saj številni %' ,^e..vedno prodajajo pravice za celotno ozemlje bivše KOslavije, ta odvisnost pa Sloveniji ne ustreza več, saj je na tem J°Čju že dosegla raven srednje razvitih držav. ija ,terr» pogledu je zanimiv podatek ameriške družbe Warner Bros, •ri(j ustvarij° v dvomilijonski Sloveniji večji dohodek kot v tUe,esetrnilijonski Poljski. Tam stane vstopnica za kino 15 centov, Po H k k° P" nas ^ dolarje. Slovenski trg je sicer majhen, vendar • j hodku na prebivalca pomemben, toii ^°Zn''c' m distributerji bodo usklajevali cene pri nakupih v J1,11 organizirano naj bi prvič nastopili novembra na mednar-HV ern filmskem sejmu v Milanu. Ena pomembnih nalog je skrb za p,'lav'janje slovenskega jezika ter za njegovo pravilno uporabo pri ^edenih in podnaslovljenih tujih filmih, pol °. konca letošnjega leta naj bi zaživela protipiratska pisarna, °fB»V-C0 str°šk°v njenega poslovanja naj bi pokrivala mednarodna ^sanizacija za varstvo intelektualne lastnine. Razprava je pokazala, fjf Jeza distributerjev in uvoznikov filmov zoper kabelske televizije ^umijiva ;» -------:x.....: —'—1---------------- upravičena, saj nelegalno prenašajo S pravnega je pt. intelektualne lastnine in kaznivo dejanje, ki se po novem Jatlja po službeni dolžnosti in ne več na zasebno tožbo. Snafilmske' tuie programe, nedovoljen prenos tujih programov Pišite nam, povejte dobre in slabe primere, rubrika bo takšna, kakršno boste napravili sami Kako posluje podjetje K & 2 K, d.o.o., Jesenice "Kar Thaler naj vam vme denar!" Od avgustovske bliskovite akcije hrvaške vojske v kninski krajini je minilo ie dva meseca. Takratni dogodki so marsikateremu Gorenjcu prekrižali počitniške načrte in večina turističnih agencij je - zaradi izrednih razmer - upoštevala odpovedi počitniških aranžmajev in korektno vrnila vplačane akontacije. Navsezadnje je precej zunanjih ministrstev, vključno s slovenskim, odsvetovalo potovanja v širša vojna področja Hrvaške, Lufthansa in Adria Airways sta ustavila letalske polete v Split... Jeseniško podjetje K & 2 K, d.o.o., podjetje za gostinstvo, turizem in storitve, Cesta železarjev 7, telefon int. 31-20 v Železarni Jesenice, pa je na našo prošnjo za vračilo vplačanih akontacij za letovanje v Crikvenici v terminu od 4. avgusta do 11. avgusta odgovorilo: "Kar Thaler naj vam vrne denar!" Po dveh mesecih urgenc je podjetje K & 2 K vendarle vrnilo 70 odstotkov vplačane akontacije, ostalih 30 odstotkov plačane akontacije si je zadržalo kot svoj prihodek, ker je bila odpoved letovanja v Crikvenici naša lastna ielja. Vse, kar je slovenskim državljanom glede potovanj na Hrvaško priporočalo zunanje ministrstvo, je po mnenju lastnika in direktorja K & 2 K, d.o.o., čista dezinformacija. Zato sva menila, da bo ta primer "poslovnosti" podjetja K & 2 K, d.o.o., Jesenice zanimiv tudi za druge Gorenjke in Gorenjce. • Bralca Gorenjskega glasa; podatki v uredništvu (Inf Predsednika združenja je bil soglasno izvoljen Milan Ljubic f\i i i i ■ vi ■ Oktobrske dražbe ne bo ja j ni2acijska vprašanja Kruno Šegovič (Creativa). Sedež združenih Pri Gospodarski zbornici Slovenije na Dimičevi 9 v Ljubljani, druženju za tisk. fosojilo fe, 12. oktol za ceste Kranj, 11. oktobra - Četrte javne dražbe sklada za razvoj oktobra ne bo, saj se je nabralo premalo podjetij oziroma paketov njihovih delnic in naslednjo dražbo tako lahko pričakujemo decembra. KOLIKO JE VREDEN TOLAR oktobra - Deset slovenskih bank bo v okviru d.Ql"cnelja konzorcija namenilo 100 milijonov dolarjev poročnega posojila za izgradnjo slovenskih avtocest. a°čni konzorcij sestavljajo Nova Ljubljanska banka, Slovenske Vih^06 m kmetijske banke, SKB banka, Dolenjska banka, Banka ^Ofo! ^ova KreHYunnni #suzuki LOKA, GOSTEČE 8, TEL: 064/632 - 286 ^OBLAŠČENI SERVIS TER PRODAJA -__NOVIH IN RABLJENIH VOZIL kredit - leasing - staro za novo ROHR-BLITZ .d.o.o.- ' KANAL TV PREOLEDI ' SESANJE IN ČIŠČENJE POD VODNIM PRITISKOM Bobnih lovilcev TEL/FAX:061 451 586 ponujeni paketi delnic vredni 3,4 milijarde tolarjev, prodani pa za 2,15 milijarde tolarjev. Na drugi dražbi je bilo ponujenih za 14 milijard tolarjev in prodanih za 11 milijard tolarjev paketov delnic. Na tretji dražbi pa je bilo ravno obratno, saj so bili ponujeni paketi delnic vredni 6,7 milijarde tolarjev, prodani pa so bili za 11 milijard tolarjev, saj so pooblaščene investicijske družbe zelo dražile in tako krepko dvignile tečaje. Pooblaščene investicijske družb so zbrale za približno 256 milijard tolarjev certifikatov, na dražbah pa so porabili za dobrih 24 milijard tolarjev certifikatov, torej približno desetino. Ker pa so nekatere družbe oziroma njihovi skladi prodali oziroma tudi za certifikate kupili nekaj paketov delnic, imajo na razpolago verjetno še nekaj manj certifikatov. • M.V. AVTO HIŠ A HYUNDAI SUBARU ROVER SERVIS, PRODAJA, STARO ZA NOVO KREDIT, LEASING Janez Kadivec Pipanova 46, Šenčur TEL: 064/41-573,41-426 NAKUPM/IHODAJNI N«UFW*0UWN1 NAKUPNI/mOOAJNI MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Kran|,Tržič) 85.20 AVAL Bled 85.30 AVAL Kranjska gora 85,25 BANKA CREDIT ANSALT d.d. Lj * 85,30 EROS Nastavitev kolotekov Brezplačna montaža pri nakupu noviti avtoplaičev • Prodaja platišč Tokno, Mak, Mim Popravilo avtoplaičev in osobna volila —■ Nastavitev žorometov in kmetijiko mohanhodje <=> Menjava hladilno takodne GRAJSKA 44, 64260 BLED TEL./FAX: 064/741-213, MOBITEL: 0609 616-879 FIN AUTO Ižanska 303, Ljubljana Tel.: 061/12-72-684 Mobitel: 0609/623-986 Pon. - Pet.: 9.-17. NOVA VOZILA FORD ESCORTATLANTA 1.6 16V......... 27.990 DEM FIAT TIPO 1.6 i.e. SX............................. 19.990 DEM RABLJENA VOZILA FORD FIESTA 1.1. CHEERS 1. 12/94 ... od 14.500 DEM (eurogarancija, od 10. - 20.000 km) LANCIA DEDRAT. INTEGRALE 4X4 ....... 26.500 DEM PLAČILA V SIT PO PRODAJNEM TEČAJU LB, d.d, ZA PODJETJA PLAČILO S KREDITNO KARTICO LB, d.d. AVTODELI - AVTOSALON ŽELEZNIŠKA 6, LESCE, TEL.: 064/718-596 Salon vozil CIMOS CITROEN Gregorčičeva 8, KRANJ telefon: (064) 211 380 ^MERKUR KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Mimogrede Krompirjeva raznolikost Krompirja je na Gorenjskem očitno dovolj - in še veliko preveč. Kmetje ga poskušajo vsaj nekaj prodati sami, na drobno, kjer so cene vsaj malo boljše kot, denimo, pri prodaji kmetijski zadrugi ali drugim večjim odjemalcem. Da je ponudba krompirja res velika, dokazujejo tudi številne obcestne table, ki vabijo k nakupu. Zdi se, da jih je letos več kot kdajkoli doslej. Če se peljete proti Lahovčam, Cerkljam ali proti Škofji Loki, boste takšno tablo opazili ob domala vsaki kmetiji v blilini ceste. Večina je na table napisala preprosto "krompir", nekateri "prodajamo krompir", drugi "pridelovalec krompirja", tretji "krompir naprodaj"... Raznolikost je tudi v izvedbi. Številni so se potrudili in so izdelali lične table, ki jih bodo uporabljali ali jih le uporabljajo vrsto let, drugim se je mudilo in so na prvo desko, ki jim je bila pri roki, na hitro napisali "krompir"... Večina je table pritrdila na količke, zapičene v tla, na stavbe, drogove ali na druge priročne predmete, drugi poskušajo biti izvirni ali vsaj iznajdljivi. Eden od pridelovalcev je tablo z napisom "krompir" postavil kar na traktor, ki "počiva" v blilini ceste, drugi je izrabil "obstoječe stanje" in jo pritrdil na drog, na katerem je (pred ovinkom) nameščeno le ogledalo...Učinek je verjetno kar dober. Kdor se vsaj malo boji za avto (in za svojo "r..."), zanesljivo pogleda v ogledalo - in vsaj z enim očesom tudi v tablo "krompir"! • CZ. Sodelovanje zadružnikov treh dežel Pred kratkim sopredstavniki treh dežel, italijanskega Trenta, avstrijske Tirolske in Slovenije so pred kratkim v Ljubljani podpisali protokol o sodelovanju v okviru programa za nadaljnji razvoj zadružništva, ki poteka pod okriljem in s podporo Evropske unije Protokol predvideva predvsem sodelovanje na tistih področjih, kjer posamezne zadružne organizacije nimajo dovolj moči za delovanje, predvsem pa je poudarek na področju izobraževanja, na področju razvoja potrošniških zadrug in na področju trženja. Poleg tega je predideno tudi sodelovanje pri nekaterih drugih projektih Evropske unije. • M. G. ODKUPUJEMO SMREKOV LES _ NA PANJU ^H»^_ Vse ostalo po dogovoru. ^^nn^, MIZARSTVO OVSENIK LU^k KRANJ - tel. 064/242-110, 242-481 L nHLianno rt>np . DnHafnn nnlrlrnon mili i arHn /u ciihvCD^' odkupne cene pšenice sicer zvišala, venije k Evropski skupnosti, kjefj vendar samo za 3 odstotke. Prav tako sodelovali samo ekonomisti, ne pa J so kmetje mnenja, da so neustrezne kmetijci, podobno pa se je zgodil0 Odkupne cene Sladkorne pese. Tako je nri nnaaianiih v nkvini zHrufenia G* vlada določila odkupno ceno 7,20 tolarja za kilogram pese s sladkorno stopnjo 15,5 odstotka, vendar bodo pridelovalci dobili manj denarja, ker večina letošnjega pridelka te stopnje ne dosega. Proračun za leto 1996 predvideva, da bo za kmetijstvo namenjenih 18,6 milijarde tolarjev, vendar se kmetje bojijo, da bo ta vsota, tako kot v proračunu za letošnje leto naknadno znižana. Po koalicijskem usklajevanju naj bi za subvencije v kmetijstvu namenili nadaljnjo poldrugo milijardo tolarjev, vendar pa glede na zahteve kmetov tudi to ne bo zadoščalo. Po njihovem mnenju bi morali v prihodnjem letu kmetijstvu nameniti 26 milijard tolarjev in še 4 milijarde za pridruževanje k Evropski uniji. Eden glavnih očitkov vladi pa je, da ne sodeluje s kmeti pri pripravljanju kmetijskih ukrepov, tako se je zgodilo tudi na pogajanjih o pridruženem članstvu Slo- pri pogajanjih v okviru združenja in na kongresu FAO. Vladi poleg neustreznosti kmet% politike in prepočasnosti pri sprejem^ ju ukrepov očitajo tudi negospod3« porabo sredstev in premalo sredste^, spodbude kmetijstvu v hribovitih, i kih in kraških območjih. • M.G. Premalo proračunskega denarja in prenizke odkupne cene - Dodatno poldrugo milijardo za subven Predstavniki Sindikata Slovenske kmečke zveze so tik pred usklajevanjem proračuna za leto 1996 ponovno opozorili, da se kmetje soočajo s številnimi težavami zaradi neustrezne vladne politike, ki tudi za prihodnje leto ne obeta, da se bo stanje izboljšalo. V Sloveniji se povečuje število neobdelanih površin, predvsem na tistih področjih, ki jih je težje obdelovati, vendar pa tudi ponekod, kjer geografskih razlogov za neobdelanost ni. Razlog za opuščanje obdelovalnih površin je predvsem v zmanjšani reji goveje živine, ki se je v zadnjih dvajsetih letih na nekaterih področjih skoraj prepolovila, obdelovalne površine pa so ponekod manjše za skoraj trideset odstotkov. Nezadovoljstvo kmetov povzročajo tudi prenizke odkupne cene za pšenico in sladkorno peso, vladi pa je namenjen očitek, da se pri sprejemanju in usklajevanju odkupnih cen ne upoštevajo interesi pridelovalcev. Tako naj bi slovenski pridelovalci za letošnjo letino pšenice dobili okoli 400 milijonov tolarjev manj, ker bo inflacija 11-odstotna, vlada pa je treh tednih. Repa je sedaj & na njivah. Ponavadi jo nemo puliti malo pred prvij11 novembrom. Upam, °* bomo letošnjo kislo rep0 uspeli prodati," sta poved3' ^dnji, la Mlakarjeva. • J. Košnje^ rveris1 ---5rdit i ?° i Sni 55 »>■ IS op lc,*alc Izlet na Primorsko Odbor kmečkih Žena Sloga val)1 na dvodnevni izlet izlet na Prirn . 0 ko. V strokovnem delu je predvi^ ogled doline Dragonje in prc^6^ rib v izolskem Delamarisu, v „j žabnem delu pa kopanje v bazen ogrevano morsko vodo v efl( izmed hotelov v Portorožu. PflJ Lj izlet sprejema Kmetijska svetova služba vKranju, na telefonski štev 242-736, do torka, 17. oktobra. J° / in lalo-o pa neŠ- j iva. icijo tem. ti i" krat s if .taja tud' t j6 »j z« >čno Sin stroj ure deh. radi , ne* idiv _____ioiinkA_ UREJA: Vilma Stanovnik ^ danes do nedelje bo v Celovcu potekal sklepni del letošnje Alpske lige U PRVI SLOVENSKI DERBI CEZ MEJO šestimi najboljšimi ekipami iz Italije, Avstrije in Slovenije, ki so se po rednem delu b Rovanja v Alpski ligi uvrstile v končnico, sta tudi ekipi Acroni Jesenic in Olimpije Hertza -^ letošnji slovenski derbi bo že danes ob 19.15 v ledeni dvorani celovškega sejmišča j * lrnata pravico do nastopa šepnem turnirju po dve l(jpn; kon" ' Celovec, 13. oktobra - V torek pozno zvečer je padla Olj^11* odločitev o finalistih letošnjega tekmovanja v Alpski ligi. Ispija Hertz je gostovala pri ekipi Bolzana in zmagala, ter si Pora Za8°tovila drugo mesto v skupini A, Feldkirch je, kljub $k..!?u na zadnji tekmi z ekipo Lustenaua postal zmagovalec ,Qe B, ekipa Acroni Jesnic pa si je že pred zadnjima anjerna zagotovila prvo mesto v skupini C. kircha kljub porazu 5:4 (po kazenskih strelih) v zadnjem kolu osvojila prvo mesto z 12 točkami, prav toliko točk pa je na drugem mestu zbrala ekipa Vareseja. Tako sta finalista skupine B Feldkirch in Varese. V skupini C pa ie bilo vse odločeno že pred torkom. Ekipa Acroni Jesenic je imela nedosegljivo prednost in si je že zagotovila prvo mesto s 14 točkami, prav tako pa se je po sobotni zmagi nad Sportino na drugo mesto uvrstila ekipa CE Wien z Dunaja, ki je zbrala 12 točk. Tako je bila torkova tekma za Jeseničane le trening in temu primeren je bil tudi rezultat. jtaljši ekipi iz vsake od treh ft,,P!n' Je bilo najbolj napeto v »»a A' kJer je možnost za h*?°P ob morebitni zmagi imel JJ1 naš državni prvak. Zmago v A si je že prej zagotovila i2a ^lovskega KAC-a, ki je J1« 19 točk pred drugouvršče-gk!Po Villacha, ki je zbrala 14 jj *■ Tako je Olimpija Hertz, ki Lpela kolo pred koncem 12 vai* *a nastop v finalu potrebo-torJv2ma8° z ekiP° Bolzana. V 2j|zvečer ga je premagala z 0:2,1:6) in tako osvojila mesto. skupini B je ekipa Feld- mje-sm lPad1!V Po^nalu. Pri fantih je imel veliko smole Potočnik, ki je °1ku V P0lf'nalni smeri, vendar bi v finalni zagotovo premagal ^Iji^eme. Vseeno sta dve medalji slovenskih deklet uspeh, ki ** p0^Orneni! Slovenija ima v športnem plezanju velik ugled, saj jjj. Plezalski bazi ne more primerjati s tujimi državami. Pfije. fat so dekleta boljša od fantov, med katerimi nas je tokrat "In- . O nro^iMict i I ^trnian t mpi\:\\\c\ v hit rnctnpm nlpTunin ftlce Presenetil Strojan z medaljo v hitrostnem plezanju. r,jj ■ ki so že nekoliko utrujeni od tekem, sedaj čakajo še nje1* J^Vtis?astoPi o"0 konca državnega prvenstva v novembru. Uspeh s ^-^jNrjj, a bo zanje spodbuda za nadaljnje delo, za nas pa '2pop0ey>. da je potrebno sistem skupnih treningov še bolj |!cžaln ^a to bodo boljše možnosti tudi po postavitvi janju?, .stene v novi športni dvorani na Zlatem polju v ih' J^. ocenil selektor reprezentance Tomo Česen uspehe Saje AVTO-MOTO ŠPORT ... OCIKLISTI KONČALI PRVENSTVO rfitf 5j^°v»H na kateri so slovenski tekmovalci ponovno *vtto* na dirkališču Grobnik pri Reki, se je končalo slovensko t if0lov'>rVenstvo v cestnohitrostnem motociklizmu. k ^Vaf1^ So se na teJ za^ni' dirki odlično odrezali gorenjski b ^iu i ' V razredu superbike je nastopil Albin Štern iz Čire pri f^aljJ'Jna motorju yamaha 750 cem v dirki za mediteranski d a^o u ^ tekmovalci na startu iz petih držav osvojil 7. mesto. b^*vno Vrst'lev je dosegel tudi za pokal Alpe - Jadran, na dirki za plitvi •^>rVenstvo pa je osvojil odlično 3. mesto. V skupni ^estcJ6 Zmagal Marjan Malec iz Postojne AMD Domžale, na Arazrf se je uvrstil Albin Štern - ŠTERN RACING TEAM. o« 'rČ n ^° ccm Je nastopil M'ran Hudovernik ravno tako ^.vojj| ^Pri Kranju, član AMD Domžale in na motorju vamaha - iL?16510 za mediteranski pokal ter enako mesto za pokal o. Na •• V tej .v J Je postal državni prvak Jerman AMD Domžale, na 3. Vretji ~ Je uvrstil Miran Hudovernik jjHc . ja"Ts'i5lu za meaueransKi pokai ter enaxo mesio za poKai l^tu te ?ran' za prvenstvo Slovenije pa je osvojil 4. mesto. Na teorij; ategorije je bilo 21 tekmovalcev iz štirih držav. V tej ^eve,o°renjski tekmovalec na tej dirki pa je bil Miha Zupan iz Jorju J" P" Kranju, član RACING CLUB A KRANJ in je na Za znamke Honda nastopil v kategoriji do 125 ccm GP. Na ieV°i>l ti.H°kal Mediteran Ud^ za pokal Alpe je osvojil 5. mesto, enako mesto je Jadran, na dirki za državno mesto pa |\r'0 R\^" mesto. Skupni zmagovalec v tej kategoriji je Goreč ^ Je ik'k' Miha Zupan pa je prvenstvo končal na 3. mestu. • Navijači jeseniških hokejistov Red steelersi sporočajo, da bodo na današnji slovenski derbi v Celovec odpotovali s posebnim avtobusom. Ob 15.15 uri bo odpeljali izpred Gra-disove menze na Trati pri Škofji Loki, ob 15.50 uri se bo ustavil v Tržiču, ob 16.50 uri pa bo zadnji postanek na Jesenicah. Ekipa Brunica jih je namreč visoko premagala. Že danes pa se v Celovcu s finalnim turnirjem začenja sklepni del letošnje alpske lige. Najprej se bosta ob 15.30 uri pomerili ekipi Vareseja in WC Wiena, ob 19.15 pa bosta prvič v novi sezoni prekrižala palice slovenska kluba: Acroni Jesenice in Olimpija Hertz. Zmago- valec tekme med Olimpijo Hertz in Acroni Jesenicami se bo jutri ob 15.30 pomeril z ekipo Feld-kircha, ob 19.15 uri pa bo še obračun med ekipo KAC-a in zmagovalcem tekme Varese -WC VVien. Finalni tekmi bosta na sporedu v nedeljo. Ob 13.30 uri bo tekma za tretje mesto, ob 17.30 uri pa tekma za prvo mesto. "Moram reči, da naša ekipa trenutno ni v najboljši formi, vendar pa bomo to skušali nadomestiti z veliko borbenostjo in trmo, po kateri pa smo vselej sloveli," je pred odhodom v Celovec povedal tehnični vodja ekipe Acroni Jesenic Brane Jeršin. Na vsak način se bo vsaj ena od slovenskih ekip borila v polfinalu letošnje alpske lige, to pa je nov lep uspeh slovenskega hokeja. • V. Stanovnik LOKOSTRELSTVO ZMAGA SITARJU, NASLOV MRAKU Tržič, Škofja Loka, 11. oktobra - Konec prejšnjega tedna je Lokostrelski klub Polzela pripravil letošnjo zaključno tekmo alpskega pokala. V izredno močni konkurenci si je absolutno zmago priboril Vlado Sitar (GLK Tržič), ki je zmagal tudi med člani compound, Dejan Sitar (GLK Tržič) pa je bil absolutno tretji, v svoji kategoriji med kadeti pa prvi. Tržiška lokostrelca sta s tema rezultatoma dokazala svojo vrhunsko pripravljenost, Vlado pa ima tudi lepe možnosti za nastop na svetovnem prvenstvu prihodnje leto. Od gorenjskih predstavnikov je potrebno omeniti še tretje mesto Ksenije Podržai (Šenčur) v ženski konkurenci in drugo mesto Lojzeta Mraka (Škofja Toka) med člani compound. Lojze Mrak pa je tudi končni skupni zmagovalec alpskega pokala. • B.Ž, V.S. NAMIZNI TENIS TOP TURNIR ZA MLADINKE Škofja Loka, 10. oktobra - Prejšnjo nedeljo je Partizan EGP organiziral prvi TOP 12 gorenjske za mladinke. Tekmovalo je 24 igralk iz šestih gorenjskih klubov, zmagala pa je Maja Rozman (Križe), ki je v finalu premagala Nado Petrovič (Partizan EGP Škofja Loka) z 2:0. Tretje mesto je zasedla Mateja Muzik (Križe). • J. Rant VABILA, PRIREDITVE Gorski tek na geoss - TVD Partizan Litija je organizator gorskega teka na vrh Zg. Slivne, ki bo 22. oktobra s startom ob 10. uri pri v Spodnjem Hotiču. Dolžina proge je 9 km, višinska razlika pa 650 metrov. Moški bodo razdeljeni v štiri kategorije, ženske pa v dve. Prijave bodo od 8. ure naprej sprejemali na startu pri Mane baru v Sp. Hotiču. • V.S. Rokometni spored - Rokometaši v II. ligi - zahod bodo jutri odigrali II. krog. Ekipa Besnice bo gostila Global B. Grosuplje (jutri ob 20. uri), Preddvor gostuje v Kopru, Šešir pa v Črnomlju. V II. ženski ligi - zahod Lokastar gostuje pri Mlinotestu B, Planina Kranj pri Krim Electi B in Lokastar B pri Polju B. V III. državni ligi za moške - II. skupina so pari: Preddvor Gorjanc - Duplje (nedelja ob 10.30), Besnica B - Jezersko (nedelja ob 10. uri), Dom Žabnica - Radovljica Š. Bled (sobota ob 18.15), Šešir B - Kamnik (sobota ob 20. uri), Krim - Sava Kranj (nedelja ob 11. uri). Redno kolo igrajo tudi kadeti in starejše deklice. • V.S. Gorenjski teniški večer - Za sklepno dejanje letošnje gorenjske teniške lige so se organizatorji, Modri klub iz Kranja, odločili, da pripravijo tako imenovani Gorenjski teniški večer. Potekal bo jutri, 14. oktobra, z začetkom ob 20. uri v hotelu Jelovica na Bledu. .Ob slavnostni razglasitvi rezultatov bo še zanimiv družabni program, ob slovenski večerji in nastopu folklorne skupine z Bleda pa bosta za dobro razpoloženeje skrbela ansambel Bonbon in voditelj prireditve Janez Dolinar. Rezervacije sprejemajo na recepciji Hotela Jelovica po telefonu 79 - 60. • V.S. Nogometni spored - V 10. krogu druge slovenske nogometne lige bo Naklo v nedeljo ob 14.30 igralo v Šenčurju z Radeče Papirjem. Naklanci imajo priložnost za novo zmago. V slovenski kadetski in mladinski ligi moštvi Gorenjskega glasa gostujeta jutri v Ljubljani pri Železničarju Oscarju. Kadeti bodo igrali ob 12.30, mladinci pa ob 14.30. V tretji nogometni ligi zahod gostuje Visoko v nedeljo ob 15. uri pri Taborju v Sežani, Triglav Creina pa jutri ob 15. uri pri zadnjeuvrščenih Brdih. V območni mladinski ligi igrajo Živila Naklo na Visokem jutri ob 14. uri s Taborjem iz Sežane, Sava Zarica pa gostuje jutri pri Elanu v Novem mestu. V zadnjem kolu je v gorenjskem derbiju Zarica premagalo Naklo. V gorenjskih ligah bodo kadeti igrali jutri ob 10. uri, mlajši dečki jutri ob 13. uri, razen tekme Visoko : Britof, ki bo ob 11,30, člani pa jutri ob 15. uri. Derbi bo med Zarico in Savo in med Jelovico LTH in Britofom. Pred sobotnim kolom so na prvih mestih Zarica, Britof, Lesce, Sava in Jelovica LTH. Starejši dečki bodo igrali v nedeljo ob 10. uri, mladinci pa v nedeljo ob 10. uri. Le tekmi Podgorje : Sava in Visoko : Trboje bosta ob 11.30. Lestvice pred tem kolom povedo, da pri članih A vodi Zarica pred Britofom in Lescami, med člani B Velesovo pred Hrastjami in Trbojami, pri starejših dečkih A Jesenice pred Zarico in Triglavom Creino, pri starejših dečkih B Lesce pred Podgorjem in Šenčurjem, med mladinci Jelovica LTH pred Velesovim in Savo, pri kadetih Šenčur pred Zarico in Jesenicami, pri mlajših dečkih pa Triglav Creina pred Zarico in Naklom. • J.Košnjek KOŠARKA Brane Lojk, trener ekipe košarkarjev Triglava MLADA EKIPA SI ŽELI ZMAG Kranj, 13. oktobra - Te dni slovenska košarka praznuje petdeseto obletnico. Tudi kranjski Košarkarski klub Triglav ima že dolgo zgodovino, vedno pa so bili v njem dobri igralci, člani reprezentance in tudi dobri trenerji, ki so jih pripeljali do takšnih izkušenj. Trenutno pa bi za kranjski klub lahko zapisali, da se bori za preživetje. Najboljši igralci so spričo slabših pogojev, kot so drugod v Sloveniji (dvorana, denar...) odšli v drugam, pri Triglavu pa ponovno stavijo na mladince, ki so lani osvojili naslov državnih prvakov. O tem, kakšne možnosti ima močno pomlajena ekipa, pa smo se pogovarjali z novim trenerjem in dolgoletnim košarkarskim delavcem prof. Branetom Lojkom. V začetku letošnjega pripravljalnega obdobja ste prevzeli močno pomlajeno ekipo Triglava, ki jo je zapustilo nekaj standardnih igralcev, dobili pa ste dva nova tujca. Kdaj ste začeli s pripravami? __________________ "Ekipo je res zapustilo šest standardnih igralcev in ostali so praktično samo mladi. Najstarejši je Grega Lojk, ki je star 21 let, vsi ostali pa so mlajši. Tako praktično v prvi ligi igra mladinska ekipa, fantje stari osemnajst, devetnajst let, le nova tujca sta malce starejša -Dragan Krčmar je star osemindvajset let, Zoran Drobnjak pa štirind-vajset let. Ta dva igralca sta oba iz Črne gore in sta prišla v ekipo malce kasneje, sredi avgusta, kar je za ekipo kar malo pozno. Sicer pa smo s treningi začeli 1. avgusta. Marsikateri dan smo trenirali kar po šest ur, fantje so bili prizadevni, vendar pa se je nato na prvih tekmah pač pokazalo, da so to igralci, ki imajo premalo izkušenj. Ko so nadigarni izgubijo voljo in to ie pač odraz mladosti, ko si kot edino želijo doseči dober rezultat." Kljub mladi ekipi in težavam ste vendarle v petih kolih zabeležili zmago in minimalne poraze. Kaj pa ambicije do konca sezone? "Res smo prvo tekmo igrali nekaj časa dobro, potem smo v igri padli, na naslednji tekmi je bilo že bolje, potem pa smo vendarle premagali Helios. To nam je uspelo z lepo obrambno igro in moram reči, da smo kljub vsemu kar zadovoljni. Težko pa je odgovoriti na vprašanje, kakšno uvrstitev v državnem prvenstvu si lahko obetamo, saj so vsi klubi v Al ligi močnejši od nas. Vendar pa se seveda ne mislimo predati in si kljub vsemu želimo priti med osem najboljših ekip, kar bi bil velik uspeh. Če bo treba igrati končnico, pa upamo, da nam bo uspelo obdržati mesto v ligi. " Navadno je težava klubov tudi višina igralcev. Koliko ima Triglav trenutno "dvometrašev"? "Pri nas je najvišji Krčmar z 206 centimetri, Zoran Drobnjak je visok 202 centimetra, Eržen je visok 201 centimeter, Dragiša Drobnjak pa je visok 200 centimetrov. Tako imamo kar štiri dvometraše, kar ni tako slabo, bolj zaskrbljujoča je mladost in s tem neizkušenost ekipe." Triglav je vedno vzgajal dobre mlade igralce, ki so kasneje šli k Olimpiji ali v tujino. Je tudi kdo med sedanjimi zelo perspektiven? "V lanski sezoni sta v reprezentanci do 22 let igrala Gregor Hafner in Dragiša Drobnjak, ki sta uspešno nastopala, trenutno pa je v članski reprezentanci Gregor Hafner, ki je prav gotovo eden najbolj perspektivnih mladih igralcev pri nas. Dejstvo je, da sedanjo Člansko ekipo Triglava v največji meri sestavlja ekipa, ki je lani osvojila naslov slovenskih mladinskih prvakov. Vendar pa sedaj ti igralci, da bi se razvili v vrhunske, rabijo še vsaj leto ali dve dobrega in trdega dela." • V. Stanovnik, Foto: L. Jeras Žirovski košarkarji se borijo za preživetje CILJ JE OBSTANEK V LIGI Žiri, 12. oktobra - Letošnja košarkarska sezona za Žiro vrt še zdaleč ne bo lahka. Ekipa je tekmovanja pričakala močno pomlajena, ostala je brez glavnih sponzorjev, težave so bile s trenerjem, poleg tega pa igralce pestijo še poškodbe. Na trenersko mesto je v zadnjem hipu vskočil dolgoletni košarkar, sedaj pa novinec na trenerski klopi, Marjan Mr/ek, ki takole ocenjuje možnosti ekipe, ki igra v slovenski članski C ligi -zahod: "Priprav pred letošnjo sezono praktično ni bilo, ekipo sem prevzel tri tedne pred začetkom prvenstva, tako da osnovnega dela bazičnih priprav nismo mogli izvesti. Moštvo je mlado in neizkušeno, trije ključni igralci so prenehali z igranjem, poleg tega imamo težave še s poškodbami. Ob takem spletu okoliščin pa je naš cilj le obstanek v ligi, čaka pa nas veliko dela." Košarkarski klub Žiri ima letos tudi novega predsednika. Tine Jesenko, ki je v kriznem času prevzel vodenje kluba pravi: "V tem trenutku je največja težava denar, oziroma zagotavljanje denarja za letošnjo sezono. Ostali smo brez glavnega sponzorja in tako pomoč iščemo pri manjših, ki so pripravljeni podpirati košarko. Sicer pa vidim smisel našega dela dolgoročno, saj bo le s strokovnim delom z mladimi selkcijami čez nekaj let moč pričakovati uspehe in večje zanimanje sponzorjev." Zirovci, ki so znani po svoji nepopustljivosti, bodo brez dvoma znali prebroditi tudi sedanjo krizo, saj se zavedajo, da prihodnost stoji na mladih in skrb zanje je prevzel trener in pedagog Bogdan Erznožnik, ki je z najmlajšimi že dosegel lepe uspehe. • S. Gaber KOŠARKA MOŠKI A2 LIOA JUTRI, V SOBOTO, 14. 10., OB 20.00 LOKA KAVA: KRKA NOVO MESTO '92 HALA PODEN KOŠARKA ŽENSKE 1.SKL JUTRI, V SOBOTO, 14. 10. OB 18.00 ODEJA MARMOR: POMURJE HALA PODEN NAVIJAČI VABLJENI! KOMENTAR Indijansko poletje Jože /Vovafc, zunanji sodelavec I Z neverjetno naglico so se 'predsedniki vseh treh koalicijskih strank dogovorili o proračunu za naslednje leto, kar je dokaz več, da je naj lat je deliti tuj denar, še posebej, ker gre za 570 milijard tolarjev. Zato, če boste v Ljubljani, potem obiščite na Gregorčičevi ulici sedel slovenske vlade in na Zupančičev i ulici finančno ministrstvo, da boste videli, kje uradujejo ljudje, ki z neverjetno lahkotnostjo bar-antajo z vašim denarjem. Obisk ostalih ministrstev prihranite za naslednjič. V Italiji so si pred leti izmislili domiselno definicijo za finančnega ministra. Definicija pravi, da mora biti finančni minister nenavadna mešanica molzne krave, hrčka in psa na verigi vlade. Od vseh naštetih lastnosti ima slovenski finančni minister Mitja Gaspari samo prvo lastnost. Niti Gaspari, še manj pa Drnovšek, Kocijančič in Peterle seveda najprej niso analizirali, kako je bil porabljen denar iz letošnjega proračuna, ki je bil sprejet šele pred nekaj meseci. Raje so se lotili delitve nove pogače le za naslednje leto, ker vedo, da je proračun livec drlave. Pri tem je zanimivo, kako (ne)spretno so v zadnjih štirinajstih dneh nekateri mediji poskušali preusmeriti pozornost javnosti z bistvenih stvari pri proračunu na stvari postranskega pomena. Za upokojence in družine je seveda pomembno pokritje izgub pokojninskega sklada in otroški dodatek, toda oboje skupaj znese le nekaj deset milijard tolarjev. Veliko bolj je pomembno, kako bodo ministrstva porabila ostalih debelih petsto milijard tolarjev. Mnogim se zdijo razprave o delitvi proračunskega denarja v parlamentu najbolj dolgočasna stvar na svetu, čeprav se bo delil njihov denar. Zato sami pomagajo, da delitev denarja poteka skrita očem navadnih smrtnikov, med katere lahko štejemo tudi večino poslancev. Kot pravijo dobro obveščeni krogi v ZLDS, je Drnovšek pohitel s sprejetjem proračuna, ker si hoče zagotovili vsaj še kak del vsak dan manjše politične moči. Kot kalejo številne raziskave javnega mnenja, Zdruleni listi vsak dan bolj pada ugled v javnosti. Zato Združena lista na vse strateško pomembnejše pozicije v drlavni upravi postavlja svoje ljudi. Seveda po načelu, ni valno, da je pismen, valno, da je naš. Pri ministrstvu za finance so pred kratkim ustanovili posebno komisijo, ki naj bi pripravila reformo davčne zakonodaje, seveda pa se večina članov te komisije dosedaj strokovno ni ukvarjala z davki. Tudi Ro-pova komisija za ugotavljanje oškodovanj drulbene lastnine deluje po preverjenem principu, namreč, ko drugemu stopiš na nogo, potem moraš tuliti kot da je nekdo tebi stopil na nogo. Kot kale bo Ropova komisija celo leto raziskovala in obravnavala "primere", potem pa bodo volitve in na kraje drulbene lastnine se bo pozabilo. Po razbitju bivše SDK je med vodilnimi ekipami v podjetjih namreč zavladalo veliko navdušenje, ker upajo, da bodo sedaj lahko pograbili drulbe-no lastnino. Iz predalov so namreč začeli vleči programe lastninjenja, ki jih je SDK le zavrnila. Predsednika Milana Kučana pred kratkim niso povabili na srečanje italijanskega in avstrijskega predsednika v Gorici, kar pomeni, da ga v svetu vse bolj obravnavajo kot kakega pokrajinskega glavarja. Zato je razumljivo, da bo Kučan skušal doma poiskati zadoščenje. Spopad Kučan-Dmovšek za kontrolo nad LDS bo gotovo eno izmed pomembnejših vprašanj do naslednjih volitev. Zato so v vodstvu LDS nekateri le popolnoma zmedeni in neki samozvani koordinatorji za Gorenjsko panično sklicujejo sestanke vodstev zaradi "izrednih razmer". Kot pravijo zlobneli, ima generalni tajnik LDS Gregor Golobic sedaj pisarno v Iskrini stolpnici, zato zaradi megle ne vidi, kaj se dogaja okoli njega... Proračun (čigave?) naše radosti Janez. F*oštrah.t publicist Navajeni smo le tarnanja politikov in prišlo je le v navado, da mediji v času priprav in sprejemanja drlav-nega proračuna zaskrbljeno ugotavljajo neverjetno telav-nost, napornost in potem še herojskost tega početja. Pa ne, ker bi naj bil proračun vendarle temeljni akt drlavnega gospodarjenja oz. gospodarjenja drlave s sredstvi davkoplačevalcev in bi naj, torej, to povzročalo kakšne telave -ne, dobro se ve, kako bi se naj denar porazdelil in tudi koliko. Če bi šlo v resnici za drlavni proračun normalne demokratične drlave, drlave celo s kančkom idealizma (če preimenujemo pojem odgovornosti) in lelje, da bi državotvorno vsaj ravnala. A ne, vlada sicer vidi potrebe in stisko tistih, ki ji napolnjujejo blagajno, a hkrati tudi ne more in niti noče imeti neke strategije, ne prioritet, ker to, kar počne zdajšnja vladna koalicija ni več sprejemanje drlavnega, ampak prejkone strankarskega proračuna, proračuna vladnih strank, seveda, in resorjev, ki so si jih priborili ali so jim bili dani. In njihovih skladov in drulb in agencij in vsega tistega, kjer se denar "izgublja in plemeniti" po stran(kar)skih, nekontroliranih poteh, da se potem še bolj nekontrolirano troši, deli po zaslugah pripadnosti in zapravlja v sebične namene in lastno promocijo. Da ne rečemo, kako so lahko ta sredstva osnova in gojišče raznoraznih koruptivnih me-hinacij. Če spregledamo teln-jo strank, da si ustvarijo svoj in zasben sloj političnin boga-tešev. Pa saj smo vendar v kapitalizmu, ta pa je gnil in pokvarljiv, in takšna razredna opredelitev pride našim povzpetnikom, zlasti političnim, zelo prav. Je celo opravičilo in spodbuda hkrati. Marksistično "razumljen" kapitalizem je prava zlata jama. Za nekatere. Ki imajo molnost in koncesije kopati po njej. Razumljivo, da sicerjšnji politič-n i program ali svetovnonazorska opredelitev pri vseh teh molnostih ropanja drlave in drlavljanov ne igra nobene (moralistične) vloge; tukaj je konsenz vladnih strank zavidljivo jasen. In bo jasne tudi v parlamentarni razpravi. Nekaj ško-doleljnosti bo pokazala opozicija, nekaj demagoških, rado slišanih amandmajev si bo privoščila in tako odigrala vlogo, ki jim ji bo vsilila pozicija, pač zategadelj, ker pač imamo drlavni zbor in pravila poslovnika to pač zahtevajo. Proračun je lahko namreč sprejet tako ali tako tudi brez opozicije. In so potemtakem številke tako rekoč le povsem nezanimive, z razdeljenim denarjem se bo šlo predvsem na nove volitve. Da bi se potem enako in podobno nadaljevalo. Najrajši celo v isti postavi, z isto posadko; Bog nam pomagaj in volivčeva odločitev. Lepo je v naši domovini biti na političnega kriminala, ki rw prinaša radosti proračun Neuravnotelenost prora^. lahko jezi le davkoplače^ ca, ne pa elite, ki od w denarja livi. In ji ga je ve0T premalo, ne za potrebe )a nosti, zase ji ga je preffl?'' Napornost pri usklajevanju I. bila naporna zaradi sebiČn0S. strank in v bistvu zgolj noS dežna, pesek v oči. Polni sffl° le peska v očeh v teh ne™ kratkih letih drlavne sart0* tojnosti, ki čedalje bolj P°stllL koristna igračka spretnih samovoljnih povprečne*1^ Imamo torje res v lado, kot: jo zaslulimo? Vsekakor f amo politike, ki si jih redj"1 za njihov blagor. Ne frak i"1!; talar jim nista dovolj, da.« nas ponilevali in slepe v°"L po taborih in mendaorn<*1 konferencah, ščuvajoč drUi ga proti drugim preprosti j? zaupljive ljudi. Sicer pa tU čedalje bolj strankarsko ^ slepljene. Tako pa se krog tU nenehno obnavlja, pa tU krči in oli. Do pričakov0*1' ga ali načrtovanega zloma- Ali lahko pričakujemo ^ kovostni zasuk drulbefltl stanja, če bi prihodnje (f ? zmagala zdajšnja opozivi ^ V čem se je izkazala, raZ& samozadostnem drobnr karstvu in v cenenem buj kaštvu. Kakšno alternat^ ponuja razen ideološke strfl)^ nosti? Ki bi naj potem podlaga pri porazdeljeni naslednjega strankarsko p0 m van< taf o W leti um. zen inif huj[ vafl{ po* ELI SMO ^otestno pismo ^anizacije \fouzenja zve$e Uri g. ^cev NOB Žiri Naslovljeno na: ,*. Zupanu občine Ži °'a«u Starmanu ' ^etu občine Žiri p" Odboru za kulturo pri iVe<" občine Žiri Radio Žiri za objavo Hnibor združenja borcev i"o Žiri je na seji dne 5. i; J995 med drugim raz-Iffial tudi o pripravah na {"ajoči se krajevni - občins-' Praznik 23. oktober. Že J°«o let nazaj je program Proslavo v počastitev tega uaznika pripravljala komisi-n prLSvetu krajevne skup-sTl ^iri v sodelovanju s KD 0°b°da, šolo in borčevsko ^nizacijo, nastale stroške „, ie poravnal Svet KS iz Začuna- ffileč, da bodo pripra tudi letos, se je pre- J;*"* ZB NOB Žiri Lojze 5 /eic v soboto, 30. septem-o tem pogovarjal z §t°vskim županom Bojanom ^tnlmom> ^' Pa ie na na^e koiL Presenečenje izjavil, da ikor je njemu znano, letos jQ°slave ne bo, da se razmišl-j 0 Zamenjavi tega praznika h:rugim datumom in drugim P0^nom. i9jK0rci smo ogorčeni nad ltni izjavami in odločno ramo proti ukinitvi J te?« se ilo rf no iS ar ne tk- vii 0 30. po ko i°: rpi >so K se iiti i 7ra ntO bi & IA ?ga boj Za tk» >•*• oifl nO* it ni mu , * )ilo M tet efl* na5 na* nO' . , -murnu yiKJii i.rv.»..»r. Revnega oz- občinskega o$nika Žiri na dan 23. nn0e situacije že leta 1943, O^0 razsvetliti še nekaki, ^jstva. *tnZr-at> ko ie bil naš sla' ''<»/;• narod okupiran od loških in nemških fašis-k0 ltl so Slovenijo razkosali, %Sne,ie temu nasilju večina cj v Ja uprla smo tudi Žirov-je D .e'J» kje je naše mesto in b0%ldružili borcem za osvo-Poh : Dokaz za to je, da so ^ovl' in Zavedni rnladi li(n ski fantje in možje mno-l*He?. °dhajali v partizane. k0 J Sfno tudi svojo žirovs-^o\V° in rnnogi so žrtvovali t/jp Življenje za svobodo. °svrfk se je pokazal ob Kb?ditvi Žirov 23. 10. ^ih Je bil v sodelovanju °btn0*nr8anizacij iz celega %b la Žirov in partizans-°kohl8ad, ki so se nahajale v 1o 0 je dalo velik zgodo-«qj •1 Pečat Žirovcem za tisti ZQtoZa. Prihodnje. ^6 -u zamkanje teh po-^ij/jnin dogodkov in doka-ko40z$°dovinskih dejstev v n° ne našeSa kraja skraj-[t(inir!!oSteno> nekulturno in be, s°tno.2. Praznik 23. okto-°, °bdržali vsa leta ne 0i>lasti se ie struktura '0ina sPreminjala (samos-L°Ha,° čina Žiri, občina tec> občina Škofja Loka), le da je bil včasih praznik občine, potem krajevne skupnosti, vedno pa praznik Žirovcev. 3. Kolikor nam je znano, krajevni praznik 23. oktober še ni bil z nobenim aktom ukinjen, torej še vedno velja in ga je treba na dostojen način proslaviti, še posebej letos, ko ga ponovno praznujemo v samostojni občini Žiri. Dokaz, da je bila naša pot poštena in pravilna kljub nekaterim nepravilnostim in napakam, ki so se porajale pri delu in življenju po vojni, je naša žirovska dolina in griči okrog nje posejana s krasnimi novimi hišami in vrtovi. V njih živijo zadovoljni ljudje. Gospodarski razvoj se je razcvetel v organiziranju novih podjetij in tovarne, kjer so žirovski ljudje zaposleni. Ni več malin revnih bajtarjev, hlapcev in dekel, da o nekdanjih beračih ne govorimo. To razliko bi morali primerjati: Žiri v stari Jugoslaviji ali Žiri v tako od nekaterih imenovani "enoumni - svinčeni" Jugoslaviji. Sedaj živimo v svododni demokratični državi. To smo dokazali tudi Žirovci, borci z vsemi našimi člani na plebiscitu in na vseh volitvah. Na zadnjih občinskih volitvah 1994. leta smo demokratično izvolili župana in občinski svet z upanjem, da bomo imeli svoje ljudske - dobre predstavnike v občinskih organih, ki nas bodo vodili in skrbeli za vsesplošno dobro vseh Žirovcev, ne pa izgubljali dragoceno energijo za strankarske interese nekaterih skrajnežev in zanikali vse, kar je bilo dobrega storjeno v preteklosti. Po vseh naštetih dejstvih, ki govorijo proti ukinitvi praznika 23. oktobra žirovski borci pričakujemo, da bo svet zadevo proučil in upošteval naše želje in upravičene zahteve. Pričakujemo odgovor! Žiri, 5.10. 1995 Odbor Združenja zveze borcev NOB Žiri Odgovor g. Branku Grimsu (drugič in morda zadnjič) Končno je g. Branko Grims le dojel, da je na 6. seji 28. junija Mestnega sveta "odredil", da bo naslednja seja šele jeseni. Ni pa g. Grims izdal "odredbe", to je akt, ki bi moral biti javno objavljen. V njegovem drugem pismu navaja stvari, ki jih nisem nikdar napisal. Še sreča, da se marsikateri dokazi hranijo na magnetogramih. Kar pa se tiče osnutka proračuna, kdaj bo na seji mestnega sveta, je izključno odvisno od župana g. G rosa. Župan je na sestanku predstavnikov strank pred 7. sejo in na njej podal nekaj tehtnih razlogov, zakaj ni predlagal osnutka proračuna. Mislim, da po teh mesecih lahko nastopijo nove okoliščine za sprejemanje proračuna. To bi moral vedeti tudi g. Grims, ki bi kot predsednik mestnega sveta moral malo bolj poznati problematiko proračuna. Zgleda pa, da je za njega bolj enostavno, da javno "napade" župana v medijih. To pa ni oblika sodelovanja. Kot davkoplačevalec bi želel, da bi g. Grims bolj aktivno sodeloval v življenju in razvoju Mestne občine Kranj. Jože Javornik oddelek za finance Mestne občine Kranj Oskrbovanci Doma dr. Janka Benedika Radovljica Smo se 4. oktobra zjutraj zbrali pred Domom, pripravljeni za jesenski izlet na Šmarjetno goro pri Kranju, ki ga je odlično organizirala direktorica, gospa Minka Ro-bič s svojim kolektivom. Med izletniki so bili tudi taki, ki potrebujejo pomoč pri hoji. Medicinske sestre so požrtvovalno skrbele zanje ves čas, do povratka. Po prihodu na cilj smo bili nagrajeni s čudovitim razgledom s 664 m visoko ležečo Šmarjetno goro po okolici, nato deležni osvežilne pogostitve in z razlago razvoja tega kraja in slednjič še zgodovine cerkvice sv. Marjete. Prijetno smo bili presenečeni nad tem nepričakovanim izletom, h kateremu je pripomoglo še lepo, sončno jesensko vreme, da je bilo naše razpoloženje še večje. Ž velikim zadovoljstvom v srcu, smo zaključili naš izlet. Zato čutimo dolžnost za prisrčno JAVNO zahvalo vodstvu DOMA, konkretno direktorici ga. Minki Robiče-vi za tako zamisel. Ko nam poleg že tako ali tako dobre oskrbe nudi še prijetno razvedrilo. Tudi g. šoferju avtobusa se zahvalimo, da nas je, po sicer, kar težki poti srečno pripeljal nazaj v naš DOM. Hvaležni oskrbovanci Doma dr. Janka Benedika Odgovor dr. Alojzu Paulinu Na članek o uboju živinoz-dravnika Vinka Bedenka Postajne ute Ko je spomladi cestno podjetje začelo z ureditvijo cestnega križišča na Laborah pri Kranju, so delavci odstranili na obeh avtobusnih postajališčih ute, niso jih pa postavili nazaj na za to določena mesta, tako morajo sedaj potniki čakajoč na avtobuse biti brez vsake zaščite pred vsemi vremenskimi nevšečnostmi. Zato prosimo Avtobusno podjetje Kranj, da naj poskusi to zadevo urediti vsaj še pred prihajajočo zimo. Stanovalci Krajevne skupnosti Labore in delavci tovarne Sava Kranj pričakujemo, da bo naša želja uresničena. Z. Repolusk Zahteva za zdravo pitno vodo V petek, 29. septembra 1995, objavljeni članek pod naslovom Zahteva za zdravo pitno vodo, ki ga je podpisal gospod Saje ni resničen. Gospod Saje, na seji niste bili prisotni, zato tudi članek ne more biti resničen. Škoda. Drugič se vabilom, če* ste ga seveda dobili, odzovite osebno. Lep pozdrav! Marija Krašovec KRIMINAL Jeseniški ropar prijet Jesenice - Prijeli so 25-letnega B. M., osumljenega poskusa ropa prejšnjo soboto dopoldne v jeseniški menjalnici Laser. B. M., ki je stalno prijavljen na Jesenicah, začasno pa stanuje v Ljubljani, so prijeli v torek, 10. oktobra. Kriminalisti so ga pridržali za 48 ur, ki so jih izkoristili za zbiranje dokazov, da je bil res maskirani ropar v Laserju. Kriminalisti UNZ Kranj skupaj z ljubljanskimi kolegi razčiščujejo še nekatera kazniva dejanja po Gorenjski, ki jih ima na vesti morda prav B. M. Kdo je skočil pod vlak? Kranj - Kdo je moški pri štiridesetih, ki je v torek zvečer v Drulovki skočil pod vlak? Obvestilo o nesreči so dežurni policisti na številki 92 sprejeli ob 18.23. Neznanec je skočil pod vlak, ki je peljal od Kranja proti Ljubljani, v bližini cestnega nadvoza v Drulovki. Vlak ga je zbil do smrti. Policisti prosijo vse, ki bi jim lahko pomagali identificirati neznanca, naj pokličejo na številko 92 ali se oglase pri najbližjem policistu. Neznanec je bil oblečen v drap vetrovko, sivo modre hlače, karirasto srajco, drap pulover z V izrezom, na nogah je imel temno modre nogavice in črne čevlje številka 44. Visok je 175 centimetrov, srednje postave, temnih, nekoliko osivelih las, z delno čelno plešov star približno 40 let. Pri njem niso našli nobenih dokumentov. Vse o Bedenku in kje so shranjeni zapisi o takratnih dogodkih, vam je že povedal g. Ivan Jan, zato tega ne bi ponavljal. Začuden sem, zakaj se niste oglasili že prej, zakaj ste 50 let molčali? Varno, v zavetju ste čakali na demokracijo, moj oče pa ie bil toliko moža, da se je pridružil tistim, ki so se uprli okupatorju, čeprav je dobro vedel, da bo iz te vojne težko prišel živ. Če ste pa čakali, da bodo priče takratnih dogajanj pomrle, ste se pa oglasili prezgodaj. Živi še starejša sestra mojega očeta, katera bi vam lahko povedala več, kot si mislite. Žalostno je, da ne veste, koliko Slovencev je bilo interniranih med vojno. Kar 80000 jih je bilo. Samo iz Dupelj je bilo interniranih deset družin v Ratzberg pri Erlangenu v Nemčiji. Med njimi sva bila tudi midva z mojo materjo. Tam smo bili cela tri leta. Kje ste bili pa vi in vaša družina v tem času? Varno v zavetju doma ste čakali na konec vojne in če priznate ali ne, osvobodili so vas "gošarji". Preseneča me, koliko silnega sovraštva veje iz vašega pisanja. Ne bi si upal bolan priti k vam po pomoč, saj nosim očetovo ime in ponosen sem na to. V zahvalo za tri leta izgnanstva, za izropan dom po prihodu iz izgnanstva, za izgubo očeta, ki je padel v hajki v U din borštu leta 1942, sem doživel še žalitve, ki ste jih napisali v omenjenem članku. Miha Perko, ki ga tudi omenjate v članku, živi v Južni Ameriki in ne v Avstraliji, kot trdite. Janez Perko, Duplje Trije so se spravili nad enega Povod debata o Natu in Bosni? Kranj - Policisti še vedno pozvedujejo za tremi neznanci, ki naj bi pred domom borcev in invalidov v Kranju krvavo pretepli 42-letnega Z. M. Povod za pretep naj bi bila gostilniška debata. Kranjčan Z. M. se je v lokalu z natakarico pogovarjal o Natovih napadih v Bosni. Ob njegove besede naj bi se spotaknili trije neznani gostje, možaka prijeli m ga po stopnicah zvlekli ven ster premlatili. Ž. M. ima hude telesne poškodbe po glavi (zlom nosne kosti in zgornje čeljusti, izbitih več zob) in prsnem košu. Eden od napadalcev naj bi bil po pretepu celo tako "dober", da ga je odpeljal do Zdravstvenega doma in ga tam pustil. Reševalci so ga iz Kranja prepeljali v urgentni blok Kliničnega centra v Ljubljani. Poskusi ilegalnih prehodov meje Kranj - V nedeljo ob štirih zjutraj je patrulja prometne policije Kranj na cestninski postaji Torovo ustavila voznika kombija mercedes ljubljanske registracije... Pri pregledu so policisti v kesonu odkrili petnajst "ilegalcev", med njimi je bil tudi petletni otrok, ki so jih na črno pripeljali s Hrvaške v Slovenijo, da bi jih spravili v Nemčijo. Organizatorji prevoza naj bi za vsakega begunca iz Bosne pokasirali po 2500 mark.Kriminalisti urada kriminalistične službe UNZ bodo kaznivega dejanja prepovedanega prehoda prek državne meje ovadili 25-letnega K. F. iz Brežic in 18-letnega A. D., begunce pa je obravnaval sodnik za prekrške. Naložil jim je denarne kazni in jim iszrekel varstveni ukrep pregona iz Slovenije.Da je organizirane ilegalnih prehodov prek meje donosen posel, dokazuje tudi odkritje tržiških Eolicistov. V bližini starega mejnega prehoda jubelj so prijeli 22-letnega M. S. iz Ljubljane, državljana BiH, ki je 3. osktobra pomagal petim sonarodnjakom pri ilegalnem prehodu slovensko-avstrijske meje. M. S. je bil že obravnavan zaradi kaznivih dejanj, sodnik za prekrške mu je celo iszrekel varstveni ukrep prepovedi vstopa v Slsovenijo do leta 2006. Razen za M. S. bo državno tožilstvo dobilo kazenske ovadbe še za trojico njegovih pomagačev: 30-letnega J. H. iz Domžal, državljana BiH, ter za 35-letnega B. P. in 41-letnega S. M. iz Kranja. 14. septembra naj bi se dogovorili, da bodo za denar ilegalno prepeljali v Avstrijo pet bosanskih beguncev. Dobili so se v Domžalah in se odpeljali v bližino starega mejnega prehoda na Ljubljeni, od koder so begunce peš napotili proti Avstriji. Razbijalec šip Zg. Jezersko - Za zdaj še neznani storilec je 7. oktobra med drugo in tretjo zjutraj prišel do gostilne Grabnar na Zg. Jezerskem. Razbil je kar osemnajst šip ter s tem lastnika oškodoval za najmanj 30 tisočakov. Neznanca še iščejo, ko ga bodo dobili, ga bodo ovadili tožilstvu zaradi suma storitve kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari. Blejski umor na Višjem sodišču Ukradel čevlje Kranj - V soboto, 7. oktobra, so se možje postave pogovorili z 28-letnim D. U. iz Kranja, osumljenim tatvine petnajstih parov obutve iz Planike. D. U. je varnostnik zalotil ob 3.20 in ga predal kranjskim policistom. Ti ga bodo ovadili tožilstvu. Ukradeni čevlji so vredni okrog 40.000 tolarjev. D. U. je (bil) zaposlen v Planiki. • H. J. Podaljšana prepoved za avtobuse Kranj - Mejni prehod Ljubelj bo zaradi zakasnitve cestnih obnovitvenih del na avstrijski strani zaprt še najmanj do 10, novembra. Blejski umor na Višjem sodišču Nova priložnost za Koširja? Sredi aprila je Okrožno sodišče v Kranju Primoža Koširja spoznalo za krivega umora svoje 24-Ietne žene Mateje in ga obsodilo za devetletno zaporno kazen. Nadaljevanje na Višjem sodišču v Ljubljani. Kranj, 13. oktobra • Na sodbo petčlanskega kranjskega senata, ki mu je predsedoval sodnik Igor Mokorel, sta se pritožili tako državna tožilka Andreja Šarabon kot Koširjeva zagovornica, odvetnica Lucija Ušaj Šikovec. Prva zato, ker naj bi bila kazen prcmila, druga zato, ker je (bila) prepričana, da je njen varovanec nedolžen. Ker je sodni red javnosti dela sodišč izredno nenaklonjen, so vse vesti okrog nadaljnje usode obtoženega Koširja neuradne. Pred dvema tednoma naj bi senat Višjega sodišča v Ljubljani razpravljal o pritožbah, ko smo spraševali za sklep, smo naleteli na zid molka. Ta teden naj bi Višje sodišče obravnavalo blejski umor 4. avgusta lani, vendar je bila obravnava prestavljena. Odgovora, ah gre res za nadaljevanje kranjske obravnave po prvem odstavku 380. člena Zakona o kazenskem postopku, pa spet nismo dobili. Sliši se namreč, da kranjske sodbe Višje sodišče ni niti razveljavilo, niti je potrdilo. Omenjeni člen zakona namreč pravi: Obravnava pred sodiščem druge stopnje se opravi samo, če je treba zaradi zmotne ali nepo-poldne ugotovitve dejanskega stanja izvesti nove dokaze ali ponoviti že sprej izvedene dokaze in če so podani upravičeni razlogi za to, da se zadeva ne vrne sodišču prve stopnje z novo glavno obravnavo. Kaj je potemtakem povod za obravnavo na Višjem sodišču, lahko samo ugibamo. Primer, ki je v javnosti zbudil izjemno zanimanje, ima pečat stroge zaupnosti, torej ne kaže drugega, kot počakati na izid. Primož Košir je v priporu že od 15. septembra lani. • H. J. GORENJSKI GLAS • 34. STRAN HALO ■ HALO, GLASOV KAŽIPOT Petek, 13. oktobra S HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 Naroiilo s« objavo sprejemamo po telefonu 0641223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12.30. ure dan pred Izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: lire dno ugodna. AVTO ŠOLA B in B Tel.: 22-55-22 NAJ - NAJ AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 16.10. 95, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. IZPIT ZA TOVORNJAK V Avto Soli B. & B. IN AVTOBUS Vožnja na novih vozilih IVECO. Tel.: 22-55-22 NOVO - IZPIT C, D, E kat. V RADOVLJICI Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 23. oktobra, ob 18. uri v gasilskem domu v Radovljici. Vožnja na vozilih IVECO. Tel.: 22-55-22 NAKUPOVALNI IZLET MADŽARSKA - LENTI, 19.10.; PALMANOVA 18.10.; TRST 24.10. GARDALAND Rozman, tel.: 064/715-249 AVT ELECTRONIC SER VIS VIDEO, TV, AVDIO AVTO ŠOLA ING. HUMAR V HIT CASINO PERLA Kranjska Gora SERVISIRAMO: vse vrste video, TV, avdio in SAT aparatov. Pogodbeni servis za: Selečo, Toshiba, Goldstar, Fenner, Samsung, Loewe ... Ugodne cene novih aparatov! Škofja Loka, Sp. trg 2/a, tel./fax: 064/620-205 NAJBOLJŠA AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 16. oktobra, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Tel.: 311-035 bo danes, 13. in jutri, 14. oktobra ob 22. uri nastopil znani italijanski iluzionist RUITZ. 14. oktobra bo nastopu sledila modna revija. Trgovina "VIDA" NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA tel.: 323-667 Kraniska 1 Šenčur ženske spodnje majice od 550,00 SIT dalje, velika izbira termovelurja po J * 2.390 SIT, gobelini ROYAL PARIZ od 3.990 SIT dalje, perilo MTČ, Reševa 14, Kranj linne, VENUS. SILVESTRO VANJE V ŠPANIJI AKCIJSKA PONUDBA PIZZ! PINGO, d.o.o., Kranj SALON GOSTINSKE OPREME Oprešnikova 74 Tel: 064/323-485 Z ansamblom Blegoš od 28. 12. 1995 - 2. 1. 1996 Cena samo 600 DEM. Tel.: 224-130 ali 213-160 10 zamrznjenih pizz samo 2.500 SIT. Po Kranju in okolici jih dostavljamo na dom in vaše trgovine. PI-BIP Pizzerija Dare, 221-051 HLADILNA OMARA S STEKL. VRATI 119.500 SIT SALAMOREZNICA 300 MM 73.600 SIT MESOREZNICA TC 22 380 V 139.000 SIT 8-DELNI KOMPLET POSODE 45.000 SIT PEČ ZA PIZZO 147.600 SIT BLAGAJNE, TEHTNICE, LEDOMATI, FRITEZE... Frizerski salon ZORKA NOVO! Salon za ženske, moške in otroke. Ugodnosti! Smer: Kranj -Glinje S/a, Cerklje Cerk|Je " šmartno " Glin'e TeL: oe4/421"°* IZJEMNA PRILOŽNOST PO NAKUPIH SE PEUITE Z NAMI Razprodaja sitotiskarske opreme Tel.: 224-024, 403-207 ali 328-429 14.10., 19.10. LENTI Drino vec tel.: 064/731-050 GLOBINSKI SESALCI ENKRATNA PRILOŽNOST - najnovejše modele dobite takoj tudi pri IN ČISTILCI NA PARO plačilu na obroke. Cena zelo ugodna! Tel.: 685-600 MEGGI TOURS ORGANIZIRAMO: vsak četrtek nakupovalni izlet na Madžarsko v Lenti, cena je samo 2.000 SIT. Letne oddihe v Grčiji, ŠKOFJA I OKA v ^P3"'''' '^'i'1 na ^rva^(em 'n * slovenski obali. Organiziramo tudi skupinske izlete doma in v tujini. NOVO • NOVO - v . .. _ Izposojamo potovalne kovčke vseh velikosti zelo poceni. Pridite in se prepričajte. Informacije: Meggi Tours Kranj, Kapucinski trg7 w>: 064/223-488. tax:064/223-870, Meggi Tours Škofja Loka: tel.: 064/624-155, fax: 064/624-169 UGODNI NAKUPI - VEČ OBROKOV majice tiskane: Diesel, Levi's, Reebok, Chiemsee... 2.700 SIT: jeans original: Levi's 501, Sexes od 4.190 SIT; jakne in bunde po 6.000 SIT, anoraki 2.300 SIT; velurji 5.600 SIT. trenirka spodnji del 2.000 SIT; fitness hlače 3.600 SIT, razprodaja raznovrstnih hlač od 1.500 do 2.000 SIT OUEEN, Cankarjeva 12, Kranj TEDDY -Jesenice TE, d. o. o., Prodamo kompletno opremo za izdelavo testenin. Cena ugodna možno 2 obroka. Tel.: 881-687, 880-005 g. Radman zvečer VVEBASTO EBERSPA CHER GRELNIKI KAMIONSKIH KABIN! Prodaja, montaža, servis! OMNIATRADE, s.p., C. Ljubljanskih brigad 23, Ljubljana, tel.: 061/159-76-08 TRGOCOM, d.o.o. KRANJ Ljubljanska c 5 Tel./fax: 064/222-388 Avto deli Zastava, Golf, Renault, Lada, Rover, Ford... Dodatna oprema (avtotepihi grl. 1.680 SIT), avtokozmetika, avtoakustika (zvočniki 2-sist. 50W 4.092 SIT), zavorni sistemi ATE - original (ploščice Golf II 3.944 SIT), antifriz 41100 % 1.103 SIT, olja, filtri, amortizerji Monroe, izpušni sistemi VValker itd. Tel.: 064/222-388, od 7. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure REVOK TRADE, tLo.o. Kidričeva 2, KRANJ Tel: 064/212-367 SAMSUNG SAMSUNG PRVI OKOUU PRIJAZNI TELEVIZORJI NA SVETU SAMSUNG - BIO, SAMSUNG - BIO, SAMSUNG - BIO ekran 63 cm, stereo, teletekst, BIO samo 120.060,- SIT ekran 72 cm, stereo, teletekst, BlO samo 125.080,- SIT DU TRŽIČ in REGIONALNI IC RADOVUICA ZAČETNI TEČAJ RAČUNALNIŠTVA LJUDSKA UNIVERZA RADOVUICA vas vabita v strojepisni tečaj (delo na računalniku), enostavno in dvostavno knjigovodstvo, računalniški tečaj WORD for VVINDOVVS ter jezikovne tečaje za otroke in odrasle. Informacije po tel.: 52-155 ter 714-403 organizira Ljudska univerza Radovljica. Tel.: 715-265 organizira tečaje ANGLEŠKEGA in NEMŠKEGA JEZIKA od 1. do 3. stopnje. Tel.: 715-265 TEČAJ SLOVENŠČINE ZA TUJCE organizira Ljudska univerza Radovljica. Tel.: 715-265 AVTOŠOLA ŠOFER Balos 4, Tržič Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 16.10. 95, ob 18. uri, tel.: 733-584 BISTRO VISOKO Visoko 67/A, Visoko Bistro Visoko na Visokem, vas vabi od 13.10. do 21.10.95 na teden pizz (po 350 SIT) in stocka (po 120 SIT 0.5). NAKUPOVALNI IZLET na Madžarsko - LENTI -14. 10. 95, vozovnica 1.400 SIT; tel.: 064/214-963 NEVERJETNO! V AVTOSERVISU BOGATAJ Zvirče, 30 a, TRŽIČ Tel.: 57-208, 58-850 NOVE NIŽJE CENE ZA VSE MODELE SUZUKIJA, DAEVV00JA IN MARUTUA MARUTI 800 DX CITY STAR 10.990,00 DEM SUZUKI SVVIFT 1,3 GL 3DR 17.390,00 DEM SUZUKI BALENO 1,3 GL ECO 18.990,00 DEM DAEVVOO RACER 1,5 BASE 5DR 15.991,00 DE^ RONO SENČILA Mavsarjeva 46 61357 Notranje Gorice Žaluzije, lamelne in plise zavese, rolete, izdelujemo in montiramo-Na zalogi imamo tudi vse komponente za omenjena senčila. Tel.: 061/651-247, 061/651-014 JEREB Tel.: 621-773, 682-562 LENTI - 19. 10. - 1.500 SIT; TOSCANA - 27. - 28. 10. - 110 DEM; prijave za SILVESTROVANJE na Češkem ŽE SPREJEMAMO! ALPCOM Cesta talcev 7 tel/faks: 331-677 Prodajamo avtomobile ŠKODA FELICIA, FELICIA COMBI ter vso dodatno opremo in rezervne dele. f ČISTILNI SERVIS - METOD Tel: 064/326-969 vam nudi čiščenje prostorov, sedežnih garnitur, stekel, tapison* premaze ali lakiranje talnih oblog, kristalizacije ali premaz M marmorja! Trgovina "CVETKA" Kranj, C. St. Žagarja 16 Tel: 064/225-162 Ugodna ponudba izdelkov iz lastne proizvodnje: otroške buno« 5.900 • 7.900 SIT, pižame za otroke in odrasle, spodnji deli trenirk in trenirke za vso družino. Del. čas: 9. -12., 15. -19., sobota - 9. -121 ure VABLJENI! Gorenje maloprodaja ASCOM, d o. o. Kranj, J. Puharja 10 Tel./fax: 064/325-257 Mali gospodinjski aparati 25 % got. popusta Zamrzovalna hladilna tehnika - 20 % got. popusta Kuhinje Gorenje 35 % got. popusta. Vsak petek soboto in nedeljo! !??ice> Torloroz -• (Benetke 'Mnezia-Torlorose TEL.: 066 73 1 60. 73 167. 06 1 310 320. 302 080 GLASOV KAŽIPOT Vr Izleti Kolesarski izlet Kranj - Kolesarska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj vabi na izlet v Kovor, Pristavo in Tržič. Izlet bo v torek, 17. oktobra, z odhodom ob 8. uri izpred stavbe DU Kranj, Tomšičeva 4. V Zreče Žabnica - Društvo upokojencev Žabnica vabi svoje člane in druge upokojence na kopalni izlet v Terme Zreče. Izlet bo v sredo, 18. oktobra, z odhodom ob 8. uri z vseh avtobusnih postaj od Stražišča do Sv. Duha. Prijave sprejemajo poverjeniki društva, razen za Zg. Bitnje, kjer se prijavite pri Mariji Pečnik, tel.: 311-932. Pohod Smlednik - Vodice Kranj - Sekcija za pohodništvo pri Društvu upokojencev Kranj organizira v četrtek, 19. oktobra, pohod po okolici Smlednika. Hoje bo za približno 2 uri. Prijave sprejema DU Kranj, Tomšičeva 4. Družinski pohod na Babni Vrt Kokrica - V nedeljo, 15. oktobra, organizira Turistično društvo Kokrica peti družinski pohod v letošnji sezoni. Zbor udeležencev pohoda bo ob 10.30 pred brunarico na Čukovem bajerju na Kokrici. Predavanja M Potovanje po Albaniji Škofja loka - Danes, v petek, 13. oktobra, se bodo v organizaciji Kluba škofjeloških študentov začela vsakote-denska predavanja. Ob 20. uri bo v hotelu Transturist Kranjčan g. Tomo Štular predstavil svoje vtise, doživetje in diapozitive iz popotovanja po Albaniji, kjer je preživljal letošnje poletje. V Cerkljah Cerklje - Jutri, v soboto, bo v veroučni učilnici v Cerkljah predavanje iz ciklusa predavanj pod skupnim naslovom Da bi imeli življenje in ga imeli v izobilju. Začelo se bo ob 19. uri, mladim pa bo predaval zakonski par Meta in Rudi Tavčar. Naslednjo soboto pa bo predaval duhovnik Anton Jamnik. Plesno prvenstvo Kranj - Plesni klub Urška Kranj vabi na ogled Plesnega prvenstva "Državni kvalifikacijski plesni turnir v standardnih in latinskoameriških plesih, ki bo v nedeljo, 15. oktobra, v športni dvorani na Planini. Prireditev se bo z uradno otvoritvijo in nastopom pionirskih in mlajših mladinskih plesnih parov začela ob 10. uri, ob 15. uri bodo na vrsti mladinski, starejši mladinski in članski plesni pari, ob 18. uri pa bodo finalna tekmovanja - nastopi najboljših plesnih parov in zaključek prvenstva s podelitvijo medalj in diplom. Vstopnice lahko kupite v malooglasni službi Gorenjskega glasa, v Delavskem doku v Kranju, v turističnih poslovalnicah Alpetourja, na avtobusnih postaja v Kranju, Škofji Loki, Tržiču in Radovljici ter na sedežu KS bratov Smuk na Planini v Kranju. Čajanka Kokrica - Turistično društvo Kokrica prireja jutri, v soboto, ob 17. uri v kulturnem doku rta Kokrici prvo Čajanko v letošnji sezoni, ki bo nosila naslov Pogovor z jasnovidcem Davorjem Drenskim. Postregli vas bodo s čajem in domačim pecivom. Piknik v Završnici Žirovnica - Pohodno-planinska sekcija DU Žirovnica vabi v torek, 17. oktobra, na jesenski piknik v Završnici. Zbor udeležencev bo ob 8. uri pri M. Jemcu. Prijave do ponedeljka zbira Jože Upnik, tel.: 802-763. Gledališče M Ponovitve komedije Kranj - V Prešernovem gledališču Kranj bodo danes, v petek, ob 19.30 uprizorili komedijo Rayja Coonevja To imamo v družini - za abonma petek 2., izven in konto. Jutri, v soboto, bodo predstavo ponovili za abonma sobota 2., izven in konto. Lutkovna matineja Hrušica - V Kulturnem domu na Hrušici bo v nedeljo, 15. oktobra, ob 10. uri nedeljska lutkovna matineja. Bernarda in Metka bosta predstavili lutkovno pravljico Lačna gosenica. Prišel bo tudi čarovnik, matinejo pa bo vodil Pavliha. Koncert zborovske glasbe Begunje - V galeriji Avsenik boF^i soboto, ob 19. uri koncert, na WJJ bosta nastopila Moški zbor iz KroP^ mešani zbor, v katerem prepevajo Izvira z Brezij in Glasbene šole ^"^i iz Krope. Na sporedu bodo skladb* I G. Ipavca, D. Jenka, V. Vodopi^f I Gobca, W.A. Mozarta, G. Verdiji Schvvaba in drugih. Del koncerta °r t spremljali J. Potočnik na klavirja Gašperšič na harmoniju. HtMHMM»MMIIIiyf Koncert Mie Žnidarič rJ Bled - V Cafe Belvedere, jj čajnici nad vilo Bled, bo jutri, v so™ ob 21. uri ob predstavitvi svoje no**^ plošče Hold my hand nastopila S| Mia Žnidarič. Pevko bodo spr*^ pianist Steve Klink, kontrabas«' ning Gailing, za bobni bo Kruno LJ-k »»»lHIllUflllll^ Orgelski koncert , s> Sv. Duh - V župnijski cerkvi P" ^ Duhu bo danes, v petek, ob David Končan izvedel javni di koncert na orglah. Razstave Razstava v Doliku ^ Jesenice - V razstavnerri|! I Dolik bodo danes, v petek, ob Jjgfl odprli razstavo Ustvarjalnost v Jesenice. Razstava v Šivčevi hiši & Radovljica - V galeriji Sivčej^ bodo danes, v petek, ob 18-razstavo likovnih del akader^ slikarja Andreja Pavlica. V flKJii programu bosta nastopila °n Brezavšček in Bojan Brezavšče£.|f Fotografska razstava ^ Tržič - V paviljonu NOB b**5i v petek, ob 18. uri odprli razstavo tržiškega fotografa ° I Šinkovca z naslovom Kvadrat ko - Kilimanjaro. Ob otvoritvi bo "Jja skupina Duma s koncertorri sjo JJjjjfl ljudskih pripovednih pesmi Pr80 kimi vrati. L*t«tlr Oblikovanje v aluminiju $ Ljubljana - Na Prešernov«? bodo v ponedeljek, ob 17- razstavo Oblikovanje v aluzij1' $t dstavljeni bodo izdelki nastal v „,« odni oblikovalski delavnici v aluminiju Talum 95, ki je od , ,,- VolksiVd^tMi Group Prodam črnobele BIKCE stare 10 dni in 7 tednov ter HLADILNI BAZEN 200 I, zelo dobro ohranjen. ©47-442 Na podlagi odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil OBČINA ŠKOFJA LOKA objavlja JAVNI RAZPIS za izvedbo del na uvedbi zemeljskega plina za centralno ogrevanje štirih stanovanj na PARTIZANSKI C. 12, ŠKOFJA LOKA 1. INVESTITOR OBČINA ŠKOFJA LOKA 2. PREDMET RAZPISA: je uvedba zemeljskega plina za centralno ogrevanje štirih stanovanj v stanovanjskem objektu PARTIZANSKA C. 12, ŠKOFJA LOKA 3. ORIENTACIJSKA VREDNOST razpisnih del je 3.800.000,00 SIT 4. VSEBINA PONUDBE - naziv in naslov ponudnika, - ponudbena cena, - reference, - seznam tehničnega osebja, odgovornega za izvedbo del, - registracija in odločba o opravilni sposobnosti za opravljanje razpisanih del. 5. ROK IZVEDBE RAZPISANIH DEL: razpisana dela je treba izvesti do 15. 12. 1995 6. MERILA ZA IZBIRO IZVAJALCA: najugodnejši ponudnik bo izbran na osnovi referenc, ponudbene cene in plačilnih pogojev 7. RAZPISNA DOKUMENTACIJA: pČnudniki lahko dvignejo popise predvidenih del na OBČINI ŠKOFJA LOKA, MESTNI TRG 15/11 pri g. MIHI BIZJAKU, tel. 064/624-050 ali 624-190. 8. ROK ZA ODDAJO PONUDBE: ponudbo je oddati pismeno do 27. 10. 1995 do 10. ure na naslov: OBČINA ŠKOFJA LOKA, Poljanska 2, 64220 ŠKOFJA LOKA Ponudba mora biti v zapečateni kuverti z oznako ponudnika in oznako: "UVEDBA ZEMELJSKEGA PLINA" - NE ODPIRAJl 9. Odpiranje ponudb bo 27. 10. 1995 ob 11. uri v prostorih OBČINE ŠKOFJA LOKA, Mestni trg 15 v sobi 19/11. 10. PONUDNIKI bodo o izidu natečaja obveščeni pismeno v 10 dneh po odpiranju ponudb. OBČINA ŠKOFJA LOKA Prodam električni strojček za brušenje, dva brusilna kolesa 150 DEM. ©85-59 2 25258 Prodam rabljen mešalec za beton. ©621-468 25283 Prodam trajno žareči KAMIN EMO 5. ©872-096 25268 VALJ za valjanje njiv, transportni trak in avtomatsko tehtnico, prodam. Kozina, ©328-238 25273 25308 Prodam TRAKTOR FIAT ŠTORE 404, letnik 1979, opravljenih 2500 ur. ©881-390 25321 Prodam novo PEČ za centralno KTK 3500 Kcal. ©421-433 25358 Prodamo novo PEĆ FEROTERM in malo rabljeno peč kuppersbusch. ©224-168 25372 Prodam POMIVALNI STROJ Gorenje in kombinirani ŠTEDILNIK Gorenje, cena po dogovoru. ©738-820 25381 Ugodno prodam TERMOAKUMULA-CIJSKO PEČ 1,5 KVV. ©216-803 25403 Prodam ZVOČNIKE 2x150 W, cena po dogovoru 350 DEM. ©328-292 25409 Ugodno prodam PEČ za CK Fer-otherm, malo rabljeno. ©738-184 25412 Prodam enofazni števec„ malo rabljen in pralni stroj. 064-014 25420 ČEVLJARSKE STROJE prodam. 0691-503 25423 Kuppersbusch nov, rjav, širina 40, ugodno prodam. 041-543 25430 SESALEC KIRBY MIDI prodamo 30 % cen je 045-129 25438 Prodam 400 I ŠKROPILNICO. Bašar, Zg. Bitnje 18 25448 GLASBENI STOLP nov prodam za 10.000 SIT. 0218-929 25463 Prodam dve pogonski nerabljeni traktorski GUMI dim. 9.5x24, znamke Rekord. 0695-533 25486 PRALNI STROJI prodaj. 0632-002 obnovljeni, na- 25481 KONZOLNO DVIGALO in CIRKULAR 4 KW prodam. ©311-87 7 25486 Za simbolično ceno prodam ZAMRZOVALNO SKRINJO in ČB TELEVIZOR. ©45-091 25214 Ugodno prodam univerzalno stružnico WEILER, dobro ohranjeno, stružne dolžine 1000 mm. ©632-657 25490 Ugodno prodam zelo malo rabljen PRALNI STROJ Gorenje in zamrzovalno OMARO. ©57-695 25506 GORENJE PRALNI STROJ, 6 let, brezhiben, prodam. ©332-350, 325- 9 1 7 25508 VRTAČ SERVIS IN AVTO SALON Visoko 77a, Visoko pri Kranju 64212 TelJFajc: 064/43-019, 43-072, 43-148 » POOBLAŠČENI TRGOVEC IN SERVISER 2A V02UA V0im/fiCl£N IN fV0\ RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO PRODAJALCA Pogoji: zahtevana izobrazba V. stopnje trgovske, ekonomske ali komercialne smeri Prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh. sejem ^EDILAB Znanje za zdravje! 4. mednarodni sejem medicinske in laboratorijske tehnike, farmacevtike in materialov ter rehabilitacijskih izdelkov in storitev Od 17. do 20. 10. 1995 od 9. do 18. ure na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani h LJUBUANSKI SEJEM GORENJSKI GLAS • 36. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA Petek, 13. oktobra Prodam PEČ na olje in vibro kamin na petrolej. Dvorje 108, Cerklje 25547 Prodam ČB in barvni TV sprejemnik, cena po dogovoru. 0 43-155 25570 Ugodno prodam rabljeno ETA2NO PEČ za centralno ogrevanje, skupaj z ekspanzijsko posodo in pumpo. 077-649 25686 GLASBILA SYNTHESIZERJI Casio, Roland, Jamaha, po ugodnih cenah v trgovini Sinkopa, Žirovnica 59, 0802-274, 801-211 _23045 Ugodno prodam PIANINO star dve leti. 058-816, popoldan 25316 GR. MATERIAL Izdelamo cisterno po meri, lahko tudi na vašem domu iz 4 mm pločevine. 00609/635-262, 85-292 22211 Posezonsko znižanje cen OPAŽA I. kvalitete 650 SIT, II. kvalitete 400 SIT ter ladijskega poda I. kvalitete 1100 SIT. 064-103, 64-514 24451 SNEGOLOVCI nerjaveči po najnižji ceni, možna montaža. 0725-319 24914 Prodam rabljeno STREŠNO OPEKO (Kikinda). 0 216-525 24935 Prodam 20 kg AL FOLIJE za izolacijo po 600 SIT/kg. 0061/841-034 24938 Prodam dva STREŠNA OKNA 40x50, opeko folc, steklena (svetloba) šablone 40x40 sive, nove. 0211-882 25175 Ugodno prodam OPEKO špičak(cca 900 kosov). 0801-087 25217 Prodam rabljeno zastekljeno OKNO s polkni, mere 130/130. 0324-286 25218 Ugodno prodam 60 rabljenih SALO-NITK, okenska krila. 0242-437 25261 Prodam zastekljeno kletno OKNO 100x95 (Logatec). 0872-096 25269 Prodam materijal za fasado, radiatorje, sekular in rosfrei pomivalna korita" 0685-043 25293 Kupujete nova vhodna vrata? Zelo ugodno! 0310-020 25299 Prodam PUNTE, bankine in deske za šolanje. 0682-634 25312 12 kom. kubolit stekla dolžine 2.4 m, prodam. 0421-320 25361 Prodamo TEGULO CANADESE v vseh odtenkih. Dostava na dom, svetovanje in montaža. LAR.d.o.o., Mošnje 17 a, Radovljica, 0738-184 25413 Prodam rabljeno PLOČEVINO in LATE za kozolec. 0622-629 25422 MREŽE kovinske, protivlomne, zaščitne, okrasne za OKNA in VRATA, po naročilu na 045-129 25439 Prodam betonske kvadre, debeline 20 cm, 170 kos, ugodno. 043-553 25513 IZOBRAŽEVANJE UČITELJ uspešno instruira matematiko in fiziko. 0311-471 23844 Instrukcije za osnovno šolo na 0 633- 169 24944 Študentka matematike instruira matematiko za srednje in osnovne šole. 0633-654 25215 Iščem inštruktorja za nemščino. 0725-214 25346 KEMIJO instruiram za vse stopnje. 0221-043 25384 Nudim instrukcije iz matematike in fizike ter pripravo na maturo (za OŠ in SS). 0216-724_25393 Inštaliram matematiko in fiziko za srednjo šolo. 0730-072 25404 Ugodno instrukcije angl. za osnovne in srednje šole. 0720-145, zvečer 25414 Instruiram nemščino in angleščino za OŠ in SŠ. 045-327 25437 Uspešno instruiram matematiko, angleščino in nemščino za vse šole. 0311-800 25492 PREVAJALKO za angleški in nemški jezik iščemo za honorarno zaposlitev. 0634- 146 25537 KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, 0221-037 ali 47-534 2 Odkupujemo HLODOVINO vseh listavcev in iglavcev. ŠVELC.d.o.o., 058-094, mobitel 0609/637-100 24818 LESPROMET odkupuje les na panju za takojšnje plačilo. 0 621-779, mobitel 0609/635-074 24948 Kupim suha bukova DRVA, razžaga-na z dostavo. 0215-730 25483 LOKALI KUPUJEMO, PRODAJAMO, ODDAJAMO in NAJEMAMO hiše, stanovanja, poslovne prostore. MANDAT 224-477 24700 Urejena prostora za skladišče, delavnico 70 m2, 80 m2 - Cerklje, Tenetiše oddamo. MANDAT 224-477 POSLOVNE PROSTORE ODDAMO:, KRANJ Center več trgovskih lokalov različnih površin; Planina II 40 m2 trgovino z živili (odkup inv. 18000 DEM); Kokrica 80 m2 skladišče s pisarno in WC, gostinski lokal v okolici z odkupom inventarja 85000 DEM. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16. Kranj, nova tel.št. 223-300 Oddam v najem 60+20 m2 za skladišča ali mirno obrt, na lepi lokaciji. 0218-343 24950 PRODAMO trgovski objekt v bližini Kranja, odkup inventarja ni obvezen. K 3 KERN Kranj, 0221353 25134 NAJEM nudimo bistroja z odkupom inventarja. K 3 KERN Kranj, 221-353 V centru Kranja prodamo poslovno stanovanjsko hišo, v Šk. Loki dvos-tanovanjsko hišo. Košnik, s.p., 0332-061 25239 Samostojnemu ZOBOZDRAVNIKU oddamo sobe za ordinacijo. Vidmar, Pajerjeva 6, Šenčur, 041-372 25285 Oddam prostor 24 m2, primeren za skladišče ali mirno obrt. šifra* suh in visok prostor 25342 Vpeljano ROČNO AVTOPRALNICO in AVTONEGO v bližini Lesc, oddam v najem. 0331-352, po 20. uri 25497 V najem oddam manjši PROSTOR za garažo ali skladišče. 0326-186 ODDAMO gostilno v obratovanju v okolici Kranja, odkup inventarja MIKE & Co., d.o.o., 0216-544 25594 Ob glavni cesti oddam poslovne prostore cca 60m2 + skladišče + enosobno stanovanje, primerno za mirno obrt, računovodske storitve ipd. 0 311-705 ©311-291 KOLESA Prodam žensko KOLO Holand bele barve, 3 prestave, ter PONY kolo Rog, volika kolesa, cena po dogovoru. 0332-378 24746 Prodam gorsko KOLO, novo, z opremo v garanciji, 21 prestav, cena po dogovoru. 057-919 25159 GORSKO KOLO SCOTT Montana, Schimano 500 LX oprema, prodam. 0311-266 28177 Poceni prodam 3 rabljena gorska kolesa. Zgornje Duplje 93 S 47-203 CA • SAVNA • S0LARU • U Z E- E 064/22-11-33 Prodam MOŠKO GORSKO KOLO na 18 prestav, star eno leto. 057- 841 25223 Ugodno prodam C BX, letnik 1986, reg. 3/96, bel, dodatna oprema. 0061/219-574 25257 Nujno prodam motorno kolo KAWA-SAKI Z 750 I. 81, malo vozen, dobro ohranjen, z dodatno opremo. 0719- 517 25348 Prodam TOMOS BT 50, letnik 1987 in veliko rezervnih delov, prodam. 0218-945 25449 OBVESTILA Nakupovalni izlet NA MADŽARSKO 14.10.95, cena 1400 SIT. 0214-963 NAKUPOVALNI IZLET enodnevni s kombijem na Madžarsko - torek, petek, sobota. 049-442 25398 POPRAVEK V objavi Planinskega društva Jesenice za prosti delovni mesti v Erjavčevi koči na Vršiču (Gorenjski glas, št. 80, torek, 10. oktobra 1995) se tekst glede roka prijav pravilno glasi: "Pismene prijave pošljite na naslov PLANINSKO DRUŠTVO JESENICE, Cesta Železarjev 1, 64270 Jesenice, v fc| dneh od objave. Sporočilo: Gospa Biserka Car iz podjetja NARACIJA,d.o.o., od 10.10.1995 dalje ni več predstavnica agencije za nepremičnine DOM iz Krania. 25573 Rok za vpis certifikatov se počasi izteka; Krona Senior jih bo sprejemala le še do 20. oktobra Krona Senior odšteva dneve Ljubljana - Na Kroni, pooblaščeni družbi za upravljanje investicijskih skladov in družb, te dni zopet opažajo povečan vpis certifikatov, ki je posledica skorajšnjega izteka roka za vpis delnic sklada Krona Senior. Povečan je tudi interes s strani dosedanjih Vlagateljev, ki jih zanimajo predvsem Kronini dosedanji nakupi delnic. Za Krono je bilo to poletje v znamenju intenzivnega trgovanja s privatizacijskimi delnicami. Družba se je najprej udeležila tretje dražbe Sklada Republike Slovenije za razvoj. Delnicam Iskraemeca, sedmega največjega proizvajalca električnih števcev na svetu, ki svoj prihodek že od leta 1991 povečuje za kar 20% letno, Minerve Žalec, ki bo letos dosegla 10-odstotno povečanje proizvodnje cevi, za drugo leto pa ima v načrtu tudi donosne posle na področju gradnje cest in plinskih omrežij, Hotela Slon, najbolje zasedenega hotela v slovenskem glavnem mestu, ter Arhitektnega biroja Kranj je Krona na zadnji dražbi dodala še delnice Pivovarne Laško, ki se kot ena večjih evropskih pivovarn uvršča med najbolj dobičkonosna slovenska podjetja. Manjši del nakupa pa so predstavljale delnice podjetij Varnost Mengeš in Final Nova Gorica. Ker je bila ponudba delnic na zadnji dražbi precej majhna, je Krona pristopila tudi k nekaterim ugodnim javnim prodajam delnic olastninjenih podjetij, nekaj dobrih nakupov pa je opravila tudi pri drugih investicijskih družbah. Poleg delnic nekaterih manjšin podjetij, ki se uspešno uveljavljajo predvsem na regijskih trgih, so v premoženju delničarjev zdaj tako tudi delnice Kolinske, vodilnega slovenskega proizvajalca prehrambenih izdelkov, Tekstilne tovarne Prebold, ki kar 80 odstotkov svojih kakovostnih tkanin izvozi v Nemčijo, Anglijo in Ameriko, Svilanita Kamnik, ki je eno redkih slovenskih tekstilnih podjetij, ki mu tudi na tujih trgih uspeva nastopati pod lastno blagovno znamko, Cementarne Trbovlje, ki je v svoji panogi vodilno podjetje pri nas, ter Kompas hotelov Kranjska gora, ki se jim v prihodnjih letih obeta povečanje prometa na račun porasta zanimanja za alpski turizem pri nas in drugod po Evropi. Delnice sklada Krona Senior bo še do 20. oktobra mogoče vpisovati na vseh Kroninih pooblaščenih vpisnih mestih vključno z enotami PTT podjetja Slovenije in UBK banke. EUROIN FOND KRONA ENODNEVNI NAKUPOVALNI IZLET v Italijo - Portoguaro, Palmanova, sreda. 049-442 25397 PALMANOVA - Portogruaro-Gorica -19.10. LENA Žiri, 0691-624, zvečer 25425 Terapija z bioenergijo - spremenjena številaka - nova 326-176! 25535 KOLIČKE, primerne za sajenje sadnega drevja, PRODAM. 0688- 063 ' 25507 PRIDELKI OBLAČILA VERITAS - najcenejša izposoja poročnih oblačil v Sloveniji, samo 10-15000 SIT z vsemi dodatki. 0224-158 24248 NEVESTE - obiščite izposojevalnico poročnih oblačil v centru Kranja (Adamičeva hiša), Maistrov trg 11, 0224-158 24249 Mladoporčenci: izposojevalnica VERITAS, vas vabi, da si pridete izbrati razkošne POROČNE OBLEKE iz uvoza. 0224-158 24250 Ženske BARETE dvojne, ugodno dobite na 0715-050, zvečer 24416 HLAČNE NOGAVICE proti krčnim žilam pošljemo po posti. Trgovina Tanja, 0224-570 25182 NAJCENEJŠE TRENIRKE - prepričajte se! RUBIN KOKRICA, "225-151 25367 OTR. OPREMA Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK in kuhinjsko tuš pipo (3 cevke).0 213-828 25339 Prodam ZELJE v glavah in HLEVSKI GNOJ. Zg. Bela 57 24952 Prodamo ZELJE v glavah, katerega vam tudi naribamo. Matijovc-Jeglič, Podbrezje 192 25000 Prodam BALIRANO OTAVO (v folijo). Tupaliče 23, 045-425 25010 Prodam MAČEHE in sprejemam naročila za IKEBANE. Konc, Mošnje 37, 0 738-943 25049 UGODNO: prodaja okrasnega grmičevja za meje, vrtove, grobove,... Telefon: 311-755 OSTALO Prodam OKOVANE GAJBICE za jabolka ali krompir. 0 731-208 ali 731-366 22754 Prodam LOVSKO PUŠKO Mauser 6.5x57 z daljnogledom. 0880-136 24982 Iščem prevoz do Moskve. 0332- 706 25242 140 let stare STEBRE od kozolca in smrekove TRAME prodam. 0632- 716 25252 TAPISERIJO "Zadnja večerja" 260x105 cm, prodam. Cena 7500 DEM. 0310-588 25311 Ugodno prodam živo mejo LEGUS-TER, sadike. 0 311-474 25188 ZELJE po 30 in KROMPIR po 20 SIT/ kg, prodam. 0401-179 25201 Dobro hruševo in češnjevo ŽGANJE, prodam. 0686-013 25224 Prodam ZELJE v glavah. Studenčice 12 A, Lesce, 0733-116 25225 Prodam LAGUSTER za živo mejo. 0216-524, po 20. uri 25274 Prodam KROMPIR za ozimnico več sort in ZELJE v glavah po dogovoru, tudi nariban. Žabnica 61, 0311-811 252 77 Prodam HRUŠKE moštnice in drobni KROMPIR. Okroglo 11, 047-761 25280 Prodam HRUŠKE MOŠTNICE dva soda, hlevski gnoj. 057-376 25297 Prodam HLEVSKI GNOJ. Luže 4 25305 Prodam 300 kg KROMPIRJA za ozimnico. 0 061/627-028 25340 Prodam drobni KROMPIR in ŠKROPILNICO 400 I. Praprotna polica 11, Cerklje 25363 Poceni prodam HIBRIDNE VELI-KOCVETNE MAČEHE. Cena samo 50 SIT/kom. 045-532 25145 Prodam KROMPIR za krmo. Ropret, Voglje Šenčurska 25 25147 Prodam HRUŠKE moštarice. 0 622-488_25187 Prodam SVEŽE ZELJE v glavah. Eržen, zg. Bitnje 41 25378 Za ozimnico prodam beti krompir, vrste Marvs bard. 049-324 ali 49- 203 25388 Kvalitetno visokogrsko SENO in OTAVO, prodam. 050-007, zvečer 25399 Prodam MOŠTARICE. Lesce, 0718-512_25415 Prodam HRUŠKE MOŠTARICE in ZELJE. 0725-254_25426 Prodam krmilni krompir. Bašar, Zg. Bitnje 18 25446 Prodam REPO za kisanje. 0401- 36 6 25471 Prodam HRUŠKE moštarice. 047- 136 25472 Prodam HRUŠKOVO ŽGANJE. 0686-073 25477 Prodam drobni KROMPIR za krmo. 0421-082 25515 Prodam ZELJE v glavah. 049-264 25848 Prodam HRUŠKE in JABOLKA za mošt. 0631-581 25566 Prodam JABOLKA sorte elstar, jonatan. zlati delišes, jonagold, idared. Čadovlje 3, Golnik 25579 POSESTI PARCELE PRODAMO: GRADfEjf i 900 r ,2000' DOM NEPREMIČNINE, Koroška/ Gorice 800 m2; Sr. Bitnje 900 ^' Trstenik 500 m2; Podkoren 2000 w PRODAMO: v Kranju prodamo blizu kopališča novejšo hišo s prizidkom in 700 m2 sveta. K 3 KERN Kranj,d.o.o., 221-353 24301 PRODAMO: v Šenčurju prodamo hišo v 3. gr. fazi in 500 m2 zemljišča. K 3 KERN Kranj,221 -353 24302 V Komendi prodam dvo stanovanjsko hišo v podaljšani 3 fazi z možnostjo obrtne delavnice ali lokala v pritličju. 0 061/812-001 24507 GARAŽO v Šorlijevem nas. oddam v najem. 0216-724 24825 Polovico hiše na parceli 2000 m2 v Lescah prodamo. MANDAT 224-477 24695 HIŠO apreele 7300 m2, 5000 m gozda med Kranjem in Loko proda-mo. MANDAT 224-477_24896 ZAZIDUIVE PARCELE na odlični lokaciji v Mostah pri Žirovnici, prodamo. MANDAT, 224-477 24697 KUPUJEMO, PRODAJAMO. ODDAJAMO IN NAJEMAMO hiše, stanovanja, poslovne prostore. MANDAT 224-477 24699 Komfortno opremljeno HIŠO - vrt, savna, garaža pod Krvavcem odda-mo. MANDAT 224-477_mtoi HIŠE PRODAMO: Kranj Center in Primskovo več starejših hiš primernih za poslovno dejavnost; Stražišče visokopritlična, obnovljena, 188000 DEM, Škofja Loka Center: starejša hiša vrez vrta 70.000 DEM, Bled bivalni vikend na manjši parceli za 280.000 DEM; 1/2 starejše hiše ob cesti hiše z lokalom v pritličju, Zalog pri Cerkljah nedokonačna hiša na lepi parceli 1200 m2, SUHA dvosta-noanjska, nedokončana, na parceli 500 m2 itd. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, nova tel.št.: 223-300 24734 V Prebačevem prodamo dve zazidljivi parceli. K 3 KERN Kranj, 221-353 24808 V Besnici prodamo zazidljivo parcelo velikosti 1.390 m2. K 3 KERN Kranj, 221353 25138- POLJANSKA DOLINA- Gor. vas, prodamo HIŠO 100 m2 stan. površine na parceli 300 m2. 0681-627 25195 Prodam njivo na Sorskem polju. 0 633-545 25232 Prodam 5000 m2 zemljišča, 2000 m2 in 600 m2 zazidljive parcele. KoŠnik,S.p., 0 25238 V Šenčurju prodamo HIŠO v III. gr. fazi in 1000 m2 zemlje, Lesce 172 hiše+2000m2 zemlje. Košnik, s.p. 332-061 25248 Ugodno prodam PARCELO v Bistrici pri Tržiču, cena po dogovoru. 052-324, zvečer 25279 Prodam NJIVO v izmeri 6900 m2 na Primskovem. Kert, Jezerska c. 88, Kranj 25354 V Lescah prodamo enodružinsko HIŠO, površine 170 m2 na parceli 700 m2, obnovitvena in razširitvena dela v teku, mirno okolje. 0061/132-62-67, int. 42 25407 Prodam TRAVNIK 4600 m2. Žirovnica, 0733-666, po 16. uri 25427 KUPUJEMO-PRODAJAMO-NAJE-MAMO-ODDAJAMO STANOVANJA, HIŠE, POSLOVNE PROSTORE, OPRAVLJAMO STROKOVNE CENITVE NEPREMIČNIN. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 25571 16. Kranj, 022-33-00 255« PRODAMO novejšo hišo v Bitnoj 2x100 m2, klet, CK, tel., parcela ^ m2, v Šenčurju hišo v gradnji. 9 parceli 1000 m2, pri Škof ji J*J starejšo, obnovljeno hišo na P^g. 500 m2. MIKE & Co. d.o.o., WL 544 25* PRODAMO: pol hiše in 300 m2 vj*> Britofu, novejši dvojček v Po*^ jah, CK, tel., parcela 500 mZ K Bledu dvostanovanjsko hišo, ■'j tel., na parceli 3000 m2. Co.d.o.o., 216-544___ KUPIMO enostanovanjsko h*>J okolici Kranjaali Škofje Loke. Wi£ & Co.d.o.o., 0216-544 STRAH IN J PRI NAKLEM, P^"fj. samostojno enodružinsko hišo gradbeni fazi, 176 m2, parcela £, m2, stara 1 leto, za 90.000 D*"" POSING, 061/126-45-02, 9-18. u" 25600______* NAKUP NA KREDIT starejša P$ novljena hiša v Stražišču za 180^ DEM. hišo dvojček v Goricah *J 150.000 DEM. K3 K t ^ Kranj.d.o.o., 221-353___ PRODAMO: v Kranju prodamo hišo "blejski jurček". K3 Kt* Kranj.d.o.o. 221-353___^ Prodamo na Drulovki vrstno his° ^ atrijsko hišo. K 3 KERN Kranj,d°£ 221-353__ Najem: 50 m2 poslovnega prostora pritličju v prenovljeni hiši na prorT1?c3 ulici. K 3 KERN Kranj.d.o.o., 221-^ 25609 ti V Šenčurju prodamo parcelo 73^.,, po 60 DEM/m2. K3 KERN Kranj, Z*'. 353__£ Parcele: v Podkorenu prodaj zazidljivo PARCELO 2500 m2. "j KERN Kranj, 221-353__^ V Prebačevem prodamo zazid'ijj? parcelo 616 m2, v Trbojah 600 rg obe po 70 DEM/m2. K3 Kc* Kranj.d.o.o., 221-353 PRODAMO v Vogljah pri Šen&jjjj prodamo starješo pritlično de' |j podkleteno hišo in 970 m2 sveta 3 KERN Kranj, 221353__jj/ Prodamo v Žireh hišo z vrtom. c*j je 110.000 DEM. K 3 KERN 221-353 ^ NA JEZERSKEM PRODAMO 200W miKOZAllDUIVO PARCELO IA GRADNJO. IZREDNO LEPA LOKACIJA ROBU NASELJA, V GOZDI). CENA 135.000 DEM. MAKLER BLED, 6.0.0. U: Hm RAZNO PRODAJ LESTVE iz lesa vseh vrst in v^a dobite Zbilje 22, 0061/611-07»2> Prodam bukova suha DRVA ^g. količino. Pretnar, Zatrnik 86. m Gorje_____jy Prodam SUHA BUKOVA 045-791___ Prodam ŽAGANA SUHA BUKO^ BOROVA DRVA. 0211-017___ Prodam okovane GAJBICE in vl«*5 kljuko za GOLFA. 043-469 J> ---~\M Ugodno prodam MOTOR avtor^j. kolo, žensko in moško, opeko s no folc. 0212-087 Jx Prodam Z 750, celega ali 9°?a ter bojler za TVT peč. 0245-0' 25416 ---HlK# Prodam teden dni starega ° črnobelega in smrekove des* rjd cm. Triler, Okroglo 6, 047-76^^ Prodam večjo količino suhih & ^ nih drv. C. na Klanec 5, Krani>J Prodam BUKOVO OGLJE. «b' > 25469 _L0t --Tta&]. Prodam jabolka, domače p termoakumulacijsko PEČ, Pre^2j^ mošt. 078-823 ---- Prodam LETVE 4x5 cm in n' ^ GNOJ. Visoko 31 PRIREDITVE Kvaliteten narodno zabavni'J^M am igra na Martinovanju, aH ^ vanju, ohceti...0631-746 Glasbo za ohceti in razne * ^ vam nudi DUO. 045-292 A Z IGRO DO NAGR*P vsak dan najboljši PREJME 100 D6 09045 09 tena 58.50 SIT/O 1995 ška «■ parcf j vrta" dbr* $ IIKE * ■S« 2SS* *& I. ur« S>.8j fj j* hišo111 .do.*: storaj r34rf 26«'! P«ek, 13. oktobra 1995 MALI OGLASI, OBVESTILA 37. STRAN • GORENJSKI GLAS J&JVRaciJA METULJČEK prireja B" Vecere ob živi glpshi infrv-"a »622-270 25506 za ohceti in zabave nudi v^jONSAJ". « 421-498 2234B (^(^A, več kot plesna šola na jurskem, če ste sami ali v dvoje, Je^'ki ali dobri plesalci, vabljeni v lS?J SVET PLESA v KRANJU, ŠK. ffj. na JESENICAH, v RADOVUI- zabave. »731-015 25258 No GAULOISES BLONDES K°roška cesta 5, Kranj (v hotelu CREINA) -^-Iel.:Q64/213-650 OKTOBRSKO (petek) in JUTRI (sobota): V$TOFNENE NI !!! (do 24. ure) j„ub ie odprt ob četrtkih, petkih ^botah od 22. do 04. ure. 25«« i/ett-' ^SLOVNI STIKI ^^IFlKATI - vpis, odkup! «714- "N.^ 24888 l»ij5°nZorja za knjigo "Skrivnost Wrza'nega znanja" (geometria . * iščem. »310-588 25310 782*J "S "2 ""3 , d«11' 074 2>v 67-7 2S*1 ^dimo vse vrste posojil ^ugodnejše obresti. Tel.:064/211-847 ANSTVA \7\ ^ Goreniske. star 54 |et. % iJ, c' '^ce simpatično, osamlje-^fj^nsko za najino srečanje. Šifra: ■O pRlHODNOST 24940 OPREMA za dnevno sobo in kotno ^t^oKLOP, prodam. »421-727 SjjNjSKE ELEMENTE MARLES in ?0nkn'ran ŠTEDILNIK Gorenje, do-^T^njeno, prodam. »213-491 ^am pEC na trda goriva »piani-'^s^aterm. » 064/311-711 25191 !W^J0 kompletno z vsemi ele-'M V? tehniko, prodam. «421- vNnia01 francosko posteljo ali za kavč.O 214-315 25313 plovilProdam kuhinjsko MIZO in 6 lemno rjavi barvi. »620-843 *oletar$tvo % ^ERČAN •-J*09/630-700 MF^Rh--- V'" rW piDe' ventili. WC ko-X^M°Pravilo in montaža. «325- ^istv":--- ^.Pro^.VlDEO, HI-FI NAPRAV ' obv Lalcev' Smledniška 80, C u« ,V° TEL. ŠTEVILKO: 324-^**S? °d 9 do 17- ure- Se 24206 S STEKLARSTVO SELIŠKAR: zastekl-jujemo vse vrste balkonov, teras, vetrolovov In opravljamo ostala steklarska dela! »061/272-381 24349 N'KE SUPERGE nizke št. 39, Ki^^L6°0Q sit. »211 -706 25173 HOOGER COMP X W° Sb> 2 okovjem VVOMBAT, vožen JV;°no' prodam za 500 DEM. fcITVE ^18-7q PrSVOZ toVOra " 3 1 ° Ay|>«^? 22344 ?<1-168LEKA NON-STOP. »064/ Izdelovanje testenin Orobovšek CR0B0VŠK0VI DOMAČI REZANCI tel.: 45-596 RENT A CAR - izposoja osebnih vozil; POSEBNA PONUDBA - vozila za poroke. » 45-755. 0609/624-521 24389 ŠIVANJE po naročilu in popravila. »326-839 24379 Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese izdelujemo, montiramo, obnavljamo in popravljamo, tudi na obroke. »064/213-218 24466 SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV. Če vam zamrzovalna skrinja pušča vodo, pokličite O 332-053 24522 PRALNI, POMIVALNI STROJ, ŠTEDILNIK popravimo hitro in strokovno. »331-450 24670 RENT-A-CAR RUDOLF izposoja osebnih vozil in kombijev z voznikom. Posebna ponudba za poroke. »45-755, 0609/624-521 24819 IZVAJAMO GRADBENA DELA -tlakujemo dvorišča, obnavljamo dimnike ter opravljamo vsa druga gradbena dela. »061/614-221, od 19. do 20. ure 24995 Popravljam vse vrste elektro in telefonskih inštalacij. »216-93525153 RTV servis SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. » 331-199 25234 Teletekst Gorenje! Vgradnja deko deria na vašem domu - ugodna cena. » 331-199 25236 Delamo zidarska in fasaderska dela, notranje omete, škarpe s kamnjem. »241-591, po 19. uri 25241 VODOVODNE INSTALACIJE, hitro in kvalitetno, ter po konkurenčnih cenah. Košnik, s.p. 332-061 25245 KOMBI PREVOZI tovora, ali mobitel 0609/631-776 t215-211 25247 STROJNO IZDELOVANJE estrlhov. Klemene, tel.: 47-813 Popravilo hladilne tehnike, previtje elektromotorjev, rotorjev električnega orodja. Naklo, Pivka 20, »47-490 25301 SERVIS ORODJA Iskra, B&D, Maki-ta, AEG, Bosch, Elu, Methbo. Naklo, Pivka 20, »47-490 25302 Izkoristite lepe jesenske dni za čiščenje vaših bivalnih prostorov. Čistimo okna, stekla, tapisone, iti- sone.....HRIBAR BLESK,d.o.o.,»331-431 25328 AVTO GABETA d.o.o.: odkup in prodaja vozil, prenos lastništ-va.O47-340 25334 Izvajamo vsa zidarska in fasaderska dela. Hitro in poceni. O 064/225-362 25336 VODOVODNO INSTALATERSTVO VSEH VRST, novogradnje in adaptacije (lahko tudi zidava in ploščice), kot tudi razna drobna popravila, čiščenje bojlerjev in odtokov, vam naredimo kvalitetno in po solidni ceni. »218-427 NON STOP 25345 Montaža avtoradiev hitro in ugodno. »225-151 25369 OLJNI GORILCI montaža , avtomatika, servis, meritve, prodaja. ESA, Kranj, »327-319 25387 RODjjE izdelovanje estrihov Telefon: 064/41-605 Soboslikarska in pleskarska dela na področju Gorenjske. »84-623 25494 Popravilo gospodinjskih aparatov in termoakumulacijskih peči za vso Gorenjsko. »57-695 25495 Strokovno popravilo plinskih ŠTEDILNIKOV za vso Gorenjsko. »57- 69 5 25496 Poceni delam vsa zidarska dela, fasade, tla in polagam keramične ploščice. »45-832 25&02 STANOVANJA Kupimo takoj vseljivo 3-sobno STANOVANJE (okrog 70m2) Kranj okolica. »221-209 25160 Prodam 3 sobno STANOVANJE z balkonom v Kranju. 0213-869 25167 KUPUJEMO, PRODAJAMO, ODDAJAMO IN NAJEMAMO hiše, stanovanja, poslovne prostore. MAN DAR 224-477 24698 GARSONJERO v Ljubljani - Bežigrad ali Šiška, najamem. »324-940 25092 PORTOROŽ- Lucija, STANOVANJE komfortno opremljeno, veliko 47 m2, prodam. »061/486-080 25103 Na Drulovki nudimo najem 2 s+2 k stanovanje s CK in telefonom. K 3 KERN Kranj, 221-353 25137 Prodam STANOVANJE velikosti 60 m2, predano v manjše 3 sobno, staro 7 let, leseni stropi, opaž in s kompletno stanovanjsko opremo. Begunje 160, »733-142 25642 Par najame 1 sobno STANOVANJE v Kranju - Šorlijevo nas., za 300 DEM. »0609/632-545 25575 PRODAMO v Kranju 2 sobno 63 m2, CK, takoj vseljivo, 2.5 sobno, 72 m2, I. in II. nad., CK, nizek blok in stanov. 24-2, 88m2, pritličje, takoj vseljivo. MIKE & Co.d.o.o., »216-544 25591 PRODAJNI CENTER STARI DVOR Škofja Loka, Kidričeva 26, tel.: 634 - 8 PRALNO SUŠILNI STROJ PH1LC0 LA 103 RXT TVV0YAGER 900 POSODA 12 KOSOV ,c OOA GOLDEN GENOVA 13.770 PEČ NA PETROLEJ T0Y0SET RCA3737.890, GLOBINSKI (SESALEC PHILIPS . 15% GOT. POPVST VRTNE KOSILNICE ^10% GOT. POPUST SVETILA T BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM ^ŽREBANJE VSEH RAČUNOV 3. ll.OBUh uzdaha 2- NAGRADA 3. NAGRADA I. NAbKAl/A voZIČErU LIKALNIK. rGLA5f3ENI STOLP ZAL. CEV ELMA CENE SO ZA GOTOVINO DO PRODAJE ZALOG NEMOGOČE JE MOGOČE!!! kmcčki stroji kovinOtehna STANOVANJA PRODAMO: Kranj Center: popolnoma obnovljeno 3 ss, 60 m2, 1500 DEM/m2, obnovljeno 2ss, 63 m2, CK, tel., 1200 DEM/m2, obnovljeno 2ss, 75 m2, CK, tel., 1200 DEM/m2, starejše brez CK, 76 m2, 2,5 s, 900 DEM/m2, Šk. Loka Center, obnovljeno z lokalom, 120 m2, 1000 DEM/m2, Podlubnik 2 ss, 65m2, 80000 DEM - za gotovino. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, nova tel. št.: 223-300 24732 STANOVANJA KUPIMO: za gotovino kupimo manjšo garsonjero, 1 s in 3 ss v S delu Kranja; 2+2 na Planini III. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, nova tel. št. : 223-300 SATELITSKE ANTENE •f AVTOMATSKI VRTLJIVI SISTEMI 4- Možnost plačila 2 do 12 Čekov tel.: 064/422-585, 421-108 SAT TRADE d.o.o. Po ž»n i k 10 Cerklje KRANJ, Partizanska ul. enosobno stanovanje, 37 m2, balkon, CK., tel., opremljeno , prodamo za cca 50.000 DEM. POSING, 061/126-23-14, 061/ 126-23-29, od 9-18. ure 25602 NAKUP NA KREDIT iz Republiškega sklada v Kranju, stanovanja: 1,5 ss 53 m2, 2,5 sobno 68 m2, 3 sobno 79 m2, 3 sobno 75 m2 (v mestu), 3 sobno 89 m2, 2 sobno + 2 kabineta 98 m2 in 99 m2. K 3 KERN Kranj.d.o.o, »221-353 25603 NAKUP NA KREDIT iz republiškega sklada na Jesenicah: 2 sobno 54 m2 (ni CK) z garažo, 2 sobno 88 m2 v pritličju s CK, 3 sobno 72 m2. K3 KERN KRANJ.221-353_25604 NAKUP NA KREDIT iz Republiškega sklada v Škofji Loki 2 sobno 65 m2 na 80.000 DEM, 73 m2 3 sobno za 70.000 DEM. K3 KERN Kranj.d.o.o., »221-353 25605 VARSTVO Takoj najamemo garsonjero ali 1 ss, v Radovljici ali Lescah, za našo stranko.P 064/736-325 Stanič s.p. V Kranju prodamo 3 ss, Lesce 1 ss in 2 ss, Zlato polje 2 ss, Podljubelj 2 ss+500 m2 zemlje. Košnik, s.p., »332-061 25244 Najamem sobo v Škofji Loki ali v okolici, šifra: NUDIM POMOČ 25264 Stanovanje v Radovljici 1,5 in 2 sobno kupim z gotovino, takoj. »213-749 25278 Mlada družina najame dvo ali več sobno stanovanje za daljši čas. Nudimo predplačilo. » 326-726 Najamemo več stanovanj od garsonjere do dvosobnega. »324-165 25303 Oddamo sobo z lastnim vhodom, velikosti 25 m2, s CK, predplačilo eno leto. »632-946 2531 s Do 70.000 DEM kupim stanovanje v Kranju ali Radovljici, takoj! »327- 150 25460 Oddam ogrevano SOBO - prednost imajo študentje. »224-249 25468 Kranj, Planina III. 50 m2, delno opremljeno STANOVANJE oddam, obvezno predplačilo. »41-172 2551B KUPIMO eno manjše in eno večje stanovanje v Kranju in Škofji Loki; MIKE & Co., d.o.o., »216-544 25592 PRODAMO: v Kranju 3 sobno, 88 m2, CK, VII. nad., v Škofji Loki 3 sobno, 75 m2., VIII. nad, CK. MIKE & CO.d.,0.0., »216-544 25593 KRANJ. ŠK.LOKA, kupimo garsonjero ali enosobno stanovanje, ter dvo ali trisobno stanovanje. POSING, 061/126-20-13, 9-18. ure 25801 Potrebujemo srčno in pošteno žensko za varstvo starejše žene (86), delno pokretne; predvsem ob delavnikih v popoldanskem in nočnem času. Začasna možnost bivanja na domu, plačilo po dogovoru. »876-038 25096 VARSTVO otroka in pomoč v gospodinjstvu 5-6 ur. »631-755 VOZILA DELI AVTOAKUSTIKA po zelo ugodnih cenah Peoneer, Blaupunckt, montaža in prodaja. SINKOPA trgovina, Žirovnica 59, «802-274, 801-211 23046 CITROEN AVTOODPAD, rabljeni in novi rezervni deli, ODKUP avtomobilov. »064/692-194 24585 Prodam MOTOR za JUGO 45, letnik 1990, prevoženih 32000 km. »734- 075 25209 Prodam ZIMSKE GUME 175/70/14. »730-723 25267 Po delih 126 P, Z 750 in 101 in volan stikalo Jugo rjave barve. »53-176 25374 Prodam luči za Jugota. Zalog 49, Cerklje 25484 RADIO 107.3 \l\\\l\l 107.S OGNJIŠČE tal. 152-11 26 fijc. 152-13-62 VOZILA PRODAJA, ODKUP rabljenih vozil in prenos lastnišva. »325-981, 325-659, po 20. uri 9526 AKOMULATORJE za vse vrste avtomobilov, kamionov, traktorjev, nudimo PO ZELO UGODNIH CENAH. NUDIMO MOŽNOST PLAČILA NA ČEKE, LASTEN SERVIS, BREZPLAČNA MONTAŽA, dve leti garancije. Predno se odločite za nakup, nas pokličite na » 324-802. Še jriporočamo AGROIZBIRA ČIRČE. pnpo 23180 Prodam HONDO civic. 16 V, letnik 1989, dobro ohranjen, s sončno streho, cena 11.000 DEM. » 861- 317_24358 Prodam belo HONDO CIVIC LSI, letnik 1992. Ogled po 17. uri. Hrastje 117, »324-478_24532 Prodam OPEL KADETT 1,3 LS limuzina, letnik 1989, bele barve, 1. lastnik, cena 11700 DEM. »50-230 24548 Prodam AUDI 100 2.3 E, letnik 1992. »45-755, 0609/624-521 24820 Prodam JUGO 45. letnik 1990. »632-651 24942 ODKUP-PRODAJA IN PREPIS VOZIL! »634-148, 0609/632-577 25003 SUBARU JUSTY 1.2, 4 WD avtoma-tik, prodam, I. 90, 12000 km. »77- 052 25019 Karambolirano vozilo ali vozilo v okvari takoj kupim. »061/1273-856 25032 Prodam PONY GLS, letnik 90/91, metalik, centralno zaklepanje, elek.stekla. »324-943, zvečer 25054 MERCEDES 190 D, letnik 1984, ugodno prodam. »421-350 25085 Prodam 126 P, letnik 1989, prevoženih 60.000, cena 2000 DEM. »43- 390_25143 Prodam VW 1300. letnik 1972, registriran 17.3 1996, poceni. »55- 158 25149 Prodam JUGO 1.1 GX, letnik december 1987, registriran do maj 1996. »214-838 25151 Prodam JUGO 55, letnik 1990. Sp. Bela 3, Preddvor 25155 Prodam R 19, letnik 1993. 823-239 t061/ 25158 Prodam GOLF TD 1.9, letnik 1993, nekaramboliran in ASTRO 1.6, letnik 1992, karambolirano. »241-016 26161 . Prodam FIAT REGATO 75, letnik 1986, cena po dogovoru. »84-002 25163 Prodam JUGO 45 AX. letnik 1987, registriran do 3796. »730-180 25164 Prodam R 5 CAMPUS, letnik 5/93. »713-072_26168 Prodam JUGO KORAL 45. »211-841, od 9. do 14. ure 25169 Prodam JUGO KORAL 55, letnik 1989. »403-106 25170 Prodam GOLF JXD, letnik 1986, prevoženih 137000 km, cena 7800 JEM. »83-665_25179 Prodam JUGO 55. letnik 1987, 37000 km, cena 2500 dem. »741-116 Mitja 25181 BX 16 dec. 89, rdeč. 153000 km, solidno ohranjen, ugodno prodam. »45-481. 0609-629-033 25184 Prodam NISSAN SUNNY, letnik 90. »421-580, po 19. uri 25227 Prodam JUGO 45 A, letnik 1986, neregistriran. »52-104 25248 Prodam GOLF diesel, letnik 1987, cena 7800 DEM. »310-537 25250 Prodam R 5, letnik 1992, registriran do 20.8.96. »46-240 25253 PLAVALNI BAZEN VESELJE DRUŽINE, OKRAS HIŠE, ZDRAVJE, SPROSTITEV IN REKREACIJA • Projektiranje, pridobitev gradbenega dovoljenja in izgradnja betonskih plavalnih bazenov • Dobava in montaža poliesterskih plavalnih bazenov - Prodaja bazenske opreme in pribora - Originalne švedske savne - VVhTrpooli GRADBENI INŽENIRING JURCA & OSTALI, d.n.o. Sr. vas 30, 64208 Šenčur, tel.: 41-220, fax: 41-360 GTj Prodam YUGO koral 45. letnik 1990, prevoženih 59.000 km. » 631-020 25189 Prodam YUGO 45, letnik december 1989, ogled popoldan, po 17. uri. Kužnik, Vrečkova 9/26. 2siw Prodam R 4 GTL, letnik 1988, registriran do 8/1996, radio, šibe-dah, cena 3.200 DEM.O 41-893 26192 Z 101 GTL, letnik 1987, prevoženih 75000 km, reg. do 25.9.96, prodam. »681-627 25196 Prodam SKALO 55. I. 1989, redič, reg. do 12.7.96. Majstorovič, Trg svobode 25, Tržič 25197 Prodam GOLF 1100, reg. celo leto, cena 1600 DEM ter MERCEDES 280 SE, letnik 1979. »327-279. po 15. uri 25200 Prodam Z 101, letnik 1986, reg. 23.5.96 ali zamenjam. »634-652 25206 Prodam KATRCO R 4 TL, letnik 1978, neregistriran, vozen, cena 250 DEM. »215-118, v večernih urah 25207 Prodam ŠKODO FAVORIT, letnik 7793, dobro ohranjena. «212-260 25206 Prodam GOLF D, letnik 87/88, odlično ohranjen, nekaramboliran, cena po dogovoru. «323-235 25210 Prodam R 5 1.1 francoz, letnik 1986, reg. do 6/96, rdeče barve. «421-107, popoldan 25212 SATELITSKE ANTENE SISTEMI" Amstrad" 199 KANALOV GRAFIKA NA K K* ANU (U JE7IKOV) TV IN KADUSKi PROGRAMI , Z MONTAŽO SAMO 549 DEM MDEKODERJ l KARTICE ZA FILMNET« *VR TUIVI SISTEMI« •OBROČNO PLAČILO ♦ SAT- VRHOVNIK Šk. JLoku, GODE^IČ 125 TKI*.: 0454/63;»-4»S Prodam Z 128, letnik 1988, registrirana do 4/1996, dobro ohranjeno. « 326-276 25282 Prodam Z 128, letnik 1988, registrirana do avgusta 1996, cena 2.600 DEM. « 736-565_25283 Prodam dva GOLFA diesel, I. 88, GOLF bencinar 87/88, RENAULT 5,1. 93, ter VW PASSAT TD I. 90. prodamo. ODKUP, PRODAJA in PREPISI VOZIL. AVTO-MINEX,d.o.o., Kranj, «212-07325288 Ugodno prodam BMW 325, letnik 1991 oktober, bordo rdeče barve, z dodatno opremo. «325-855, po 15. Uri 25269 FORD FIESTA, I. 91, 1.4 Ghia, prodam. «714-392 25290 128 SCALA ZASTAVA 55, I. 89, reg. celo leto, ohranjen, cena 3600 DEM, prodam. «718-308 25292 Prodam Z 128, letnik 1985, rdeče barve, lita platišča, cena po dogovoru. «682-243 25298 tv-video-audio-hi.fi INJF ZASTOPSTVO IN PRODAJAJ C!) PIOIMOER VELIKA IZBIRA HI-FI KOMPONENT IN MINI LINIJ ZNAMKE PIONEER rxat. jama KEF marantz 80NT -DEMO SOBA ZA PREIZKUŠANJE ZVOČNIKOV IN HI-FI KOMPONENT SURROUND CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/222-055 Prodam JUGO 45, letnik 1986, registriran do 21.3.96, po ugodni ceni. Šučur, Groharjevo nas. 5, Šk. Loka GOLF TURBO DIESEL, I.90, dobro ohranjen, prodam. B 622-263 25255 Prodam kombinirano VOZILO TAM tip 80 A 5, letnik 1986. «422-759 25282_ Prodam R 4 GTL. letnik 1991. «323-914 25268 Prodam VW, letnik 1974. «45-520 25275_ NISSAN MICRA 1,0 GL. letnik 1986, dobro ohranjen, prodam. «58-850 SAMARO.Ietnik 90, 1300, 63000 km, prodam resnemu kupcu. 0310-020 25300 ODKUP, PRODAJA rabljenih vozil 0323-298,331-214 25304 GOLF D, letnik 1991, rdeč, ohranjen, MAZDA 626 1.90 5 v, ugodno, možnost kredita. O 323-298 25308 R 5. letnik 1987, 70.000 km, 7300 DEM, JUGO 55 KKORAL, I. 89, neregistriran, fiksna cena 3600 DEM. 0331-214(323-298) 25307 ČE SI ŽELIŠ POGOVORA IN SPROSTITVE, § POKLIČI 090 31-04 NAJ TE ZAJAME VROČA STRAST OGNJA, Kl GORI V MENI! 090 31-03 Š,CE Prodam Z 101, letnik 1985, reg. do 4/96. 0731-634_25317 Prodam FIAT TIPO 1.7 DGT, bele barve, I. 90, digitalna armatura, klima, električna stekla, prevoženih 118.000 km, cena po dogovoru. 057-994 25319 Prodam osebni avto LADA SAMARA 1500, letnik 1993. 0881-390 25320 Prodam Z POLY, letnik 91, reg. 5/96, Z 101 nereg., letnik 1979, ugodno. 045-282 25322 Prodam ŠKODO FAVORIT, letnik 1993, dobro ohranjeno, garažirano, prva lastnica, cena 10.000 DEM. 057-736 25323 Karambolirano vozilo ali vozilo v okvari takoj odkupim. 0061/1273-856, 0609/614-484 25324 Prodam JUGO 45 KORAL, letnik 1981, za 3100 DEM. 0323-75125327 Prodam GOLF JGL D, letnik 1984, registriran do 05.10.1996, ohranjen. O 323-118 25330 Prodam GOLF JX B, letnik 1989, izredno ohranjen, kovinska barva. O 47-340 25331 Prodam GOlf JXD, letnik 1986, po zelo ugodni ceni. O 47-340 25332 Prodam FORD FIESTO SXi 1.3, letnik 1993, kovinska barva. O 47- 340 25333 izredna ugodnost industrijski sesalec prahu še nikoli tako poceni cena: 1200 DEM | moč: 1500VV pretok zraka 785 m3 V Industrija Kovinske opreme Kranj telefon: 064 221 151 Prodam R 4GTL, rdeče barve, letnik 1987, registriran do 6/1996. O 43-070, Gorazd 25335 Prodam YUGO 55, rdeče barve, letnik 1991 april, cena 5.200 DEM. Oven, Podreča 5, Mavčiče 25337 Prodam R 5 campus, letnik 5/ 1993.0 064/713-072_25341 Prodam R 5, letnik 1988. Partizanska 29 A. 25343 FORD ESCORT 1.4, letnik 1992, 28.000 km, bel, temna stekla, centralno zaklepanje, radio. O 712-069 25344_ Prodam FORD FIESTA XL 2.i 1.8 16 V, 130 KM, letnik 1992, 33000 km, možen kredit. 0871-272 25350 Prodam LADO karavan, letnik 1991, reg. do 26.8.96. 0221-072 25355 Prodam Z 101 SKALA 55, letnik 1989, reg. celo leto. 0324-537 25356 Prodam GOLF S PAKET, 1.6 D, I. 84, 128000 km, generalno obnovljen, moder, 5500 DEM. O85-323, od 13. do 14. ure 25360 Prodam R 5 - five, letnik 1994, 5800 km. Sp. Besnica 180 25385 PASSAT KARAVAN 1,8, I. 90, prodam. RUBIN KOKRICA, 0225- 151 25366 AVTOAKUSTIKA Sony in Pioneer, zelo ugodno.0225-151 25368 FORD ESCORD 1.8 16 V, I. 92, prodamo. 0225-151, RUBIN KOKRICA 25370 SEAT IBIZA 1,5 GLX, I. 89, prodamo ali zamenjamo. RUBIN KOKRICA, 0225-151 25371 FIČO. letnik 1978, poceni prodam. Vule, Cirče 11 25373 Prodam JUGO 55, I. 89, zelo dobro ohranjen. Adergas 27, Cerklje 25380 Prodam OPEL OMEGO 2000 IGL karavan, letnik 1992. 043-107 25385 Prodam Z 101, letnik 1988 in JUGO 55, I. 89. 0323-558_25389 Proam R 18, letnik 1983, reg. 14.9.96, prodam za 2800 DEM. 0731-086 25390 Prodam GOLF JGL, letnik 1982, reg. do 6/96, dodatno opremljen, dobro ohranjen. 0401-171_25391 ENODNEVNI NAKUPOVALNI IZLET V ITALIJO - Portoguaro, Palmanova, sreda, 049-442 25398 Prodam JUGO 45, letnik 1988, rdeče barve, cena po dogovoru. O328-292 Prodam NISSAN SUNNY, I. 90, prevoženih 76000 km, reg. do 8/96. 0421-580 25411 Prodam Z 128, I. 86, reg. do 6/96, lepo ohranjeno, cena 1650 DEM. 0332-718 25419 Z 101 GTL 55, reg. 5/96, prodam. 0222-609 25429 Prodam Z 80-10 letnik 1988 z hladilno komoro v dobrem stanju. 046-561 25431 Prodam VW KOMBI s sedeži, letnik 1978. 046-561 25432 Prodam AX IMAGE, letnik 93/4, 39000 km. 0242-803, popoldan 25435 Prodam Z 101, letnik 1984. 0725- 052 25436 MONTANA d.o.o. Celovška 135, Ljubljana tel.: 061/159-30-30 Mobitel: 0609/615-648 Delovni čas: od 9. do 18. ure FIAT, OPEL, SEAT, AUDI UNO 3V FIRE, temna stekla, kat. UNO 1.0 3V START, temna stekla, kat. TIPO 1.4 5V, alarm, meglenke, radio, t. stekla, katalizator TIP01.4 3V, ABS, servo, nastavljiv sedež, el. stekla, t. stekla, klop 1/3 TIP01.6 5V, ABS, air bag, servo, el. pom. stek., cz., el. stekla, t. stekla TIP01.9 TD GT 5V, servo, cz., alarm, meglenke, el. stekla, t. stekla TIP01.9 TD GT 5V, klima, servo, cz., alarm, meglenke, el. stekla TEMPRA1.4 SX, klima, servo, alarm, meglenke, cz., el. ogle., el. stekl. TEMPRA 1.9 DIESEL SX, el. stekla, alarm, servo, meglenke, el. ogleda TEMPRA 1.6 SX, klima, servo, meglenke, el. stekla, radio, el. ogledala TEMPRA 1.9 TD SX, klima, servo, alarm, meglenke, el. ogledala FIAT COUPE 2.016V TURBO plus kompletna max. oprema FIORINO PANORAMA 1.7 DIESEL, 6 sedežev LANCIA Y101.1 FIRE KAT, metalic, el. stek., c.z„ pom. streha, lita platišča LANCIA DEDRA 1.8, ABS, servo, klima, meglenke, el. stekla, cz. LANCIA DEDRA 2.0, el. stekla, cent. zak., servo, ABS, klima, meglenke LANCIA DEDRA 2.0 TD, max. oprema, klima, ABS, servo, el. stek. OPEL CORSA 1.2 SVVING, 2 x air bag, cz., el. stekla, 6 zvoč. ojač. OPEL ASTRA 1.4 GLS 5V, klima, c. z., meglenke, daljinsko, el. stekla OPEL ASTRA 1.4 GL 5V, el. stekla, c z., air bag, model 95, koda OPEL OMEGA 2.4 CD, ABS, servo, lita platišča, računalnik c. z, t. stekla, el. ogledala - gretje, klop 1/3, meglenke SEAT TOLEDO 1.8 GLX, servo, CZ, 4x el. stekla, klima, alarm, radio, volan in sedež nastavljiv po višini, naslon za roko, klop 1/3, meglenke AUD1100 2.3 E. automatik, el. pom. streha, ABS, servo, el. ogledala RENAULT 18, registriran do 8/96, radio, pom. streha, kljuka MERCEDES 300 D, t.s, cz., servo, radio, ABS, violet m., reg. do 8/96 VOZILA V ZALOGI - PLAČAJ ODPELJI MOŽNOST PLAČILA S KREDITOM ALI KREDITNO KARTICO LB, CENE SO V DEM, DO REGISTRACIJE, PLAČLJIVE V SIT PO TEČAJU LB, d.d. 93 11.690 94 12.990 93 15.990 93 18.490 94 21.490 92 17.490 93 18.990 92 17.490 92 17.490 92 17.990 93 19.990 94 40.990 92 11.990 93 od 11.890 92 20.490 93 22.490 92 21.490 95 17.990 93 19.190 94 21.990 90 18.490 94 23.990 92 26.990 86 5.350 91 45.000 PEUGEOT Avtohiša KAVČIČ d.o.o. Milje 45, 64212 Visoko tel./fax: 064 43 142 POOBLAŠČENA PRODAJA IN SERVIS Sprejemamo naročila za novi model P - 406 OPELVECTRO 1.6 I, 5 vrat, radio temna stekla, prodam. 0224-746 25392 Enodnevni NAKUPOVALNI IZLET s kombijem na Madžarsko- torek, petek, sobota. Đ49-442 25394 AUTO KRAINER CELOVEC, Volkemaikterstr. 184-^ TEL 0043-463-38330 Prodam PEUGEOTA 205 XR, letnik 86/5. Mrakova 1, st. 4 25441 JUGO 45. letnik 1989, reg. do 9796. O326-344 25451 Prodam FIAT 126 P, 1.1986, reg. do 23.7.96 ali menajm. 0218-945 25453 Prodam R CLIO 1.2 RN, 3 v, I. 93. 0421-344, popoldan 25454 Prodam JUGO 45, letnik 1987, reg. marec 96, cena 2000 DEM. 0331- 417 25457 Struinikova 19, 64208 Šenčur Tcl.,Fn; 064/4.1 016 AVTOAKUSTIKA AVTO ALARM mobitel pooblaščeni servis za prodajo In montažo Prodam OPEL KADETT 1.3 LS, 5 v, letnik 1989. P312-255_25458 Prodam LADO SAMARO 1300, letnik 1990, 5 v. Q312-255_25459 Odkup, prodaja in prepis vozil. AVTOPRIS.d.o.o., 0312-255 25460 FORD ESCORT 1.6 CLX, letnik 1991, cena 16800 DEM. 0312-255 25461 Prodam R 4 GTL reg. do 4/96, letnik 1984. 0332-107 25467 Prodam OPEL KADETT, letnik 1988. O 633-954 25473 R 4 I. 10/88 in ALFA 33, 1.5, I. 7/86, prodam. 041-323 25475 Prodam JUGO 55 SCALA, I. 12/89, 31000 km, prodam. 0725-547 25476 JUGO 55, letnik 88, rdeč, prodam. Rodič, Zlato polje 3 d 25480 Prodam VISA SUPER E, I. 83, reg. 9.6.96, rjave barve, cena 2200 DEM. 046-874 25487 Po ugodni ceni prodam GOLF diesel I.88. Košenina, Sv. Duh 37. 0633- 205 25504 Prodam FIAT REGATO, 1.7 D. 0741-705, Zasip 25514 Prodam JUGO KORAL 60, letnik 1989/11. 0326-326 25519 Prodam dve Z 101, I. 80 in 1.81, registrirana in neregistrirana, cena po dogovoru. 0715-625 25520 ŠKODO 120 L, I. 82, bež barve, brez motorja, prodam, 25000 SIT. 0332- 350 25521 FIAT 127 šport, letnik 1980, 75 KM motor, lepo ohranjen, ugodno prodam. O 46 819 25523 Prodam AUDI 100, letnik 1987. 0326-969 25528 Prodam GOLF I. 81, neregistriran, bele barve, v voznem stanju, cena 1600 DEM in JUGO I.84, rjav, cena 1200 DEM. 0686-046 25527 Ugodno prodamo R 5 deisel, 5 v, I. 91, R 5 CAMP, 3 v, I. 92, R 5 C AMR 3 v, I. 91, R 5 GTS, 5 v, I.89, CLIO 1.4 RT 5 v, I. 93, R 19 1.4 RT, 5 v, I. 94, JUGO 45, letnik 1988. Za vsa vozila možen kredit. RENAULT PREŠA, Slov. c. 51, Cerklje, 0422-522 25528 Prodam JUGO 55,1. 85, neregistriran, v voznem stanju. 0224-154 25534_ GOLF JGLD S paket, letnik 1984, prodam. Đ332-178 25536 Prodam AX GT, I. 90. 0422-793 25540 R ŠAFRANE, zadetek Slovenskega poletja, ugodno prodam. Cena po dogovoru. 058-401 25541 Prodam Z 101, letnik 1985, dobro ohranjen, registrirana celo leto. 046-068 25544 KAMION z delom kupim. O061/ 733-077, od 20.-21. ure 25546 R 5 SAGA, letnik 12/91, z nekaj dodatne opreme, prodam. O710- 090 25549 R 4 GTL, letnik 1990, prodam za 5200 DEM. 0860-043_25552 Prodam GOLF, letnik 1981. registriran celo leto, ugodno. 0325-055 25558_ Prodam vozno Z 850, letnik 1984, celega ali za dele. Cof, Šutna 11 25563_ Prodam Z 101 comfort, I* 85 v voznem stanju, cena po dogovoru. 0403-332, po 18. uri 25585 Prodam DAIHATSU CHARADE TD. I. 11/90. 0633-481_25567 Prodam R 19 1.4, letnik 1994, bele barve, z dodatno opremo: centralnim zaklepanjem, lita platišča, spojler, temne stekla z električnim pomikom. Cena po dogovoru. UGOD-NOIO 064/874-322_25569 JUGO 45, letnik 1985, pravkar registriran, ugodno prodam. 046- 81 9 25576 VISA 11 RE, letnik 1985, prvi lastnik, prodam za 3000 DEM. 0310-544 25596_ FORD FIESTO 1.1, letnik 1993, 3 v, ugodno prodamo. Možen kredit. O 634-463, 634-056 25597 S OPEL^ I TIGRA, CORSA, ASTRA DOBAVLJIVI TUDI ŽE MODELI 96 UGODNI KREDITI R+ 10,9% DOBAVLJIVI TUDI VSI OSTALI MODELI VRBA d.o.o., Struževo 4 Kranj, tel.: 064/211 090 LADA NIVA na zalogi ter ostali modeli vozil LADA. Nakup možen na kredit.0634-463, 0634-056 25598_ UNO 1.0, 3 v, letnik 1993, zelo ugodno. Dobava takoj, nakup možen na kredit. O 634-463, 634-056 25599__ Prodam JUGO 45 E, letnik 1986, 55000 km, reg. do 6/96. 0620-505 25613_ ZAPOSLITVE Za terensko delo nudimo dober OD. Inforamcije v nedeljo dopoldan, 0214-080 24207 Matematični priročnik za lažje razumevanje šolske matematike in turistični vodnik Slovenije sta projekta vredna, da jih predstavljate tudi vi. Možna redna zaposlitev, tedenska izplačila honorarjev. O212-260, 0609/620-560 24291 Zaposlimo offset tiskarja pripravnika Informacije, tet. 064/43-252 Želimo zaposliti sposobnega delovnega KV OBDELOVALCA POVRŠIN (avtoličarja) ali priučenega z najmanj 5-letno delovno prakso. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s poskusnim delom dveh mesecev. OD po načelu - za dobro delo, dobro plačilo! Prijave po telefonu 064/47-117, vsak dan od 8. do 15. ure, razen sobote in nedelje. PRODAJALCA za nedoločen čas, zaposlimo, Bled. O 77-067 24330 DZS redno ali honorarno zaposli več zastopnikov. OD ali honorar 150.000 in več. 0331-445, po 14. uri 24344 Redno zaposlim VOZNIKA, ki ima C in E kat. in vsaj eno ali dve leti prakse. Šifra: REDNA ZAPOSLITEV 24755 Študentke in vsa dekleta, ki bi želela dobro zaslužiti z delom na novoletnih sejmih, pokličite nas na 0064/332-594, dopoldan 24762 Zaposlimo več DEKLET za delo v strežbi. 049-411 24763 Iščemo NATAKARICO ali dekle z veseljem do dela v strežbi. Pogoj: znanje nemškega jezika. 059-143 24765 Iščemo zidarsko in fasadersko delo. Delamo kvalitetno in poceni. 0331-375, po 20. uri 24980 PRODAJALCA tehnične stroke za delo z deljenim delovnim časom, z izpitom B kategorije, zaposlimo. O 211-142_25051 ŠIVILIJO in PREŠIVALKO za serijsko šivanje zaposlim honorarno ali redno. O401 -504 25084 Prevzamem vsa ZIDARSKA DELA. O422-350 25120 Zaposlimo dve dekleti za strežbo v pizzeriji FONTANA, Škofja Loka, tel.: 632-307 Smo internacionalna družba in iščemo za skorajšnjo zaposlitev v naši podružnici v Kranju: 1. BRUSILCA orodij za obdelavo lesa (zaželena praksa v lesni ali kovinski industriji) 2. MIZARJA za obiske naših strank - voznik B kategorije 3. ADMINISTRATIVNEGA DELAVCA za stike s strankami in fakturiranje (srednješolska izobrazba administrativne smeri z znanjem dela z računalnikom) Interesenti z znanjem nemščine imajo prednost! če ste mladi in dinamični, pošljite pismene ponudbe na šifro "291". Posebna prodajna direktna enota, ki se ukvarja z zbiranjem naročil za dodatni šolski izobraževalni program, nudi redno zaposlitev. Delo poteka od ponedeljka do petka v dopoldanskem času. Kličite 0609/ 637-492, 064/634-064, 56-105 25131 Iščem TAJNICO z znanjem nemškega jezika ter poznavanjem knjigovodstva za podjetje v Kranju. O066/34-026, zvečer 25148 Želite poslovno uspeti v mrežnem marketingu podjetja AKTIVA. O 731- 379 25154 KUHAR s prakso išče delo v Kranju ali okolici. 0221-172 25171 Iščem zidarska in fasaderska dela. Delamo poceni in kvalitetno. O 401-316, zvečer po 20. uri 25174 Podjetje, ki se ukvarja z veleprodajo blaga široke potrošnje, išče SPOSOBNO OSEBO za delo v pisarni (Ekonomske ali komercialne smeri). Ponudbe: STEEL PLAST.d.o.o., Otoče 32, 64244 Podnart 25183 Takoj zaposlimo kvalificiranega TRGOVCA v športni trgovini. O 221-210 25185 Zaradi večjega obsega dela zaposlimo večje število DELAVCEV. Lexies, d.o.o., 0327-034, od 8.-12. ure 25193_ Iščemo zastopnike za prodajo VRHUNSKE KOZMETIKE. 0324-207, po 17. uri 25194 Iščem službo samo dopoldneve, Imam B, C, E kategorijo. Milan, O242-356 25202 ŠIVILJA dobi honorarno delo. O 51 485 25204 Sprejmem vsa zidarska in adaptacijska dela. 0632-437, zvečer 25219 Če želite dobro zaslužiti s prodajo, pokličite. 0874-061, po 15. uri 25259 Zaposlimo dekle za delo v strežbi v Okrepčevalnici Šink. Đ215-02825200 'PIRS-POSLOVNI INFORMATOR" redno zaposlimo komercialnega zastopnika. Gorenjska 055-349, po 19. Uli 25271 zaposli NATAKARJA ali CO. Zahtevana gostinska izobrajgj lahko tudi pripravnik. 031Z' 242-724, popoldan_ IŠČEMO urejeno žensko z *jjjk iz kozmetike, za pomoč v droge"!,! Bledu. O 741-129 Id** Od ponedeljka-petka v pokraj) kem času dobi delo ŠTUDENT^ pomoč v šanku. 25291 v popoj lo STUDENT^ ►331-714, 331-* Zaposlimo zidarja in gradb*1^ delavca. O 41-208____ Iščemo delo za šiviljsko delav^ od krojenja do izdelka. 0326-1' 25347 ""TJ Pridružite se prodaji ekskluajp izdelkov, med njimi tudi 6^0* krpice. V kratkem tudi novi aw*>\ na zahodu že postajajo procMH čaka vas priložnost za odij^ zaslužek. 0715-702__) Nudimo možnost dobrega za9'^J 081-369. 84-479 iS*88' si^PO^ te !^av S?-in sfts mol' Iščete delo - nudimo vam rfl°* nost redne zaposlitve, če '^K izkušnje na področju trzW lesnih izdelkov - pohiStv* nekaj znanja in smisla za \r jektiranje - ste v prednosti« Pogoj: srednja ali višja šola, za#£ no znanje tujega jezika - nemšfljj Naše načelo je: za najbolr delo tudi najboljše plačilo!. Prošnje z dokazili na šifro: "Pripadnost" J Iščem usnjenih delo na izdelkov: domu. torbice, šivaj niče, rokavice ali lažja usnjena j lačila. 0691-412, po 19. uri J/ ---- Gostilna v okolici Kranja zaPJ kuharja in natakarja. O49-305JJ2 ---i Redno ali honorarno zap^ samostojnega kuharja-ico in na ja-ico. 0421-337 Iščem pripraviško delo za 1 plemenitilski tehnik. Maja, O 47 25417 Honorarno zaposlimo SNAŽILK^j Jesenicah. 0331-709, v ponedJJ 16.10. od 7. - 9. ure ■52* Zaposlim FRIZERKO. 25474 r7i9 1-2 &0slj' ^lutr pr0! s Ho, *obn 'bit '"sfe Joge Je$er Živ &0, Al Zaposlimo simpatično okrepčevalnici Zimzelen. 042^ 25486__Xj Bistro Matjaž v centru Kranja z*jj študentko za pomoč v str*^ 0222-430 Redno zaposlimo NATAKAR staro do 30 let, za delo v riOjj kava baru v Škofji Loki. O633'^ od 15. do 19. ure_ ZASLUŽEK 2000-4000 DEM m*rf no!! Iščemo kandidata(tko) denje prodaje s SŠI komerci*1^ zdravstvene smeri. Prednost '7 kandidati z osebnim vozi'0 telefonom. Ponudbe s kratki"1 d jenjepisom pošljite pod Šifra: J LOŽNOST KV PRODAJALKA išče delo v ffi in okolici. Naslov v oglasne^^ delku. ^ Želite s prodajo izdelka, ki I*9 začel navduševati Slovenijo, jjH pP viti sebi in svoji družini bojP|}4| hodnost? 0061/185-1262, &v J 7164, 061/577-675 M & ALPLES Češnjica 48, Železni*' razpisuje delovno mesto: - PRODAJALCA gumarskih \zće\^ ter avtoopreme v PE Trgovina Loka, Partizanska c 1, Škofja Loka Pogoji: - trgovska šola ali druga smer - izobrazba z . ^ opravljenim izpi|%$ za prodajalca pri ° Prijave pošljite na naslov podjetja . v 8 dneh po razp'SLJ' informacije P0rr 5S! Tja-! »geriji 331- avnif 6-115 <|uzot artil*! i? zastopniško prodajo zdravstva- Prodam Pomensko brejo kozo. m artikla nudimo dober zaslužek kozla, mrkača. «725-605 25220 ^ Doia redne zaDOS,itve- °53" Prodam LOVSKE PSE JACK RUS- 25550 SEL TERIER z rodovnikom, odličnih as 0 -H 1 im»: ržertr* ktva' apr* iti. delo v kamnoseški delavnici FJJ DELAVCE in KUUČAVNI-^J^-vzdrževalca. O47-84525551 fe? rnizana ali delavca za mizars-N^Javnico. O241-046 25550 KLina0 zaposlitev dobi več KV j^CAVNIČARJEV z znanjem var-jJJ. In KV MIZAR. Vse informacije PPKandidat na 047-574 25555 ju^Pisujemo: delovno mesto poju!"6 TAJNICE. Pogoji: srednja ali hf£a šola, znanje na PS računalni-K snn^i-----iu tudi Vabimo PRE- staršev. O 78-341 Hjjl"-^c italijanskega in angleškega v,a. Pisne ponudbe pošljite na •sl^SARA, p.p. 48, Kranj 25583 tj^slimo NATAKARJA ali natakarica delo v bistroju v Kranju. sj?1"293 25587 pošlim VOZNIKA B.C.E kategorije 5jQ°?nia v vzhodno Evropo. ©721-•^Jutraj aH zvečer 25595 bo«*1 lol. Šiva' zap 05 i -52« ^svetna 3 a <*270 Jesenice J^s veseij delo v pisarni in na fj^nu, delo s strankami, radi jSJte v skupini. Če imate S *?nčano vsaj 5. stopnjo S^Cbe, imate vozniški jpit (zaželen lasten prevoz) "sto stan 25 do 40 let, vas "°9oče čaka redna plitev. Naš naslov: BIO ,?Va. Prosvetna 3 a, 64270 *"ice, 064/82-954. ŽIVALI ^J'^Odo KANAR<^KE dobre jievce _368 5jh Prodam TELICO simentalko, težko 220 kg, stara 6 mesecev. 0725-312 25228_ Prodam TELICO simentalko, brejo 9 mesecev. Sp. Lipnica 36, Kamna gorica 25233 Prodam BIKCA simentalca, stara 7 in 9 tednov. Škofjeloška 33, Kranj 25240 Prodam TELIČKO simentalko 100 kg težko od težke krave simentalke. Nasovče 26, Komenda 25243 Prodam BIKCA simentalca, 90 kg. Velesovo 45, Cerklje 25287 Prodam 10 dni starega BIKCA simentalca. 0632-126 25295 Prodam KRAVO v 9. mesecu brejosti. Jezerska c. 92, Kranj 25295 Prodam breje TELICE po izbiri. Koprivnikar, Golnik 15 25314 Ugodno prodam enoletne KOKOŠI nesnice. Koprivnikar, Golnik 15, O46-678 25315 Prodam mlado KOZLIĆKO, staro 5 mesecev. O49-001 25325 Prodam KRAVO frizijko 9 mesecev brejo. 047-621 25326 Prodam SIMENTALKO staro 6 tednov. 0061/841-400 25352 Prodam BIKCA simentalca, težkega 13^kg za nadaljno rejo. 0401-481 Prodam teden dni starega teleta. Ljubno 60 25359 Prodam dva BIKCA sim. težka od 160 - 200 kg. Roglej, Ravne 32, Cerklje 253*2 Prodam BIKCA simentalca, starega 8 tednov. 0310-012 25364 Kupim BIKCA simentalca, starega ^ oamezno ah v Daru-Kološa- 10 dni 0631-614. popoldan 25375 <^-36 8 24223 .1 fw" Prodam KRAVO simentalko, 8 Udarno PAPIGE skobčevke. nimfe, mesecev brejo. 0891-051 25379 Prodam PRAŠIČKE za odojke ali nadaljno rejo. Šparovec, Zg. Duplje 26, 047-157_25418 Prodam BIKCA simentalca, težkega 100 kg. 0061/841-059 25421 MESO polovice mladega bika, prodam. 0691-503, od 18-19. ure 25424_ Prodam jalovo KRAVO. Velesovo 35, Cerklje 25428 Prodam 120 kg težkega črnobelega bikca. O421-499 25433 Prodam 10 dni staro TELIČKO križanko. Zaloše 5, O 731-458 25434 Prodam mladiče KOKRŠPANJELA. 0403-097 25442 Prodam brejo KRAVO po izbiri. 064-282 26443 Visoko brejo KRAVO simentalko, prodam. Podreča 24 25445 Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko. Bašar, Zg. Bitnje 18 25447 PERZIJSKO MAČKO in malega belega MUCKA, prodam. ©45-129 25455 Kupim BIKCA simentalca starega do 10 dni. 0421-817 25456 Prodam 4 samce BELGIJSKE ORJAKE bele in eno samico. Naklo, Gorenjska c. 28, Sajovic 25470 TELIČKO ali BIKCA simentalca 7 tednov starega, prodam. Oblak, Dol. Dobrava 7, Gor. vas 25479 Prodam OVCE. 0876-171 25482 Prodam več TELET nad 150 kg in mešane drva. O 738-876 25485 Prodam vsestransko SEDLO KIE-FER ACHEN, z opremo in uzdo, oboje malo rabljeno. 0216-60725489 Prodam 8 tednov staro TELIČKO simentalko. Rakovica 11, Besnica 25491 Prodam mlado KRAVO in TELICO simentalko. 0721-576 25499 Prodam mlado KRAVO in TELICO simentalko. 057-491 25500 ^42? aleksandre, borki, amazonke. "^^69, zvečer 25039 ^fi?arn DOMAČE OČIŠČENE S^fj 021 8-341_25082 ■sSjJ*ni KOZO. 0730-965 25140 iwpE francoske ovnače, stare 5 IJti^av, samce in samice, prodam. Prodam BIKCA simentalca 80 kg. 0422-579 25383 Prodam TELICO staro 13 mesecev. Arih. Črnivec 8, Brezje_25388 Prodam razne vrste PAPAGAJEV. ©49-442 25398 25148 Prodam KOZO. 050-976 prodam in pripeljem na dom težke prašiče. 046-832 (kp*---- ^rr, m|ade KUŽKE. 0421-787 *i^arn simentalko 120 kg, za rejo 'B**01- Zalog 51. Cerklje, ©421- 25157 PAPIGE skobčevke. nimfe, •^ze. mlade. 047-818 I&pobelih BIKCEV, starih 14 dni Vm- Oman, Zminec 12. ©621- 25165 £°ko*t-- NanT 2a zako' a,i za nadaljno rejo ■TI Oman, Zminec 12, Škofja >S^62l-475 25166 ' i Oda* JALOVO TELICO. Bene-^^Il^renje 19, ©731-028 25199 K-S? mlade9a OVČARJA. Kirin,