Letnik 191«. \ Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos ÇXOVII. Izdan in razposlan 15. dne decembra 1916. Vsebina: Št. 412. Ukaz o priglasitvi inozemskih vrednostnih papirjev. 412. Ukaz finančnega ministrstva v po-razumu z udeleženimi ministrstvi z dne 14. decembra 1916 1. o priglasitvi inozemskih vrednostnih papirjev. Na podstavi cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 274) se zaukazuje: S i. Inozemske vrednostne papirje je priglasiti po nastopnih določilih: 1. V avstrijskih deželah poslujoči bančni in kreditni zavodi, vštevši vojno posojilnico, potem vse firme, ki obrtniško trgujejo v Avstriji, morajo priglasiti pri njih nezaklenjeno v hrambo ali za zastavo dane inozemske vrednostne papiije, ki so v njihovi hrambi ali ki so v njihovem imenu kakor poklad ali zastava položeni v inozemstvu; pravtako jim je naloženo priglasiti v inozemstvu položene inozemske vrednostne papirje, ako so se jim nezaklenjeno izročile pokladnice ali za-stavnice o teh vrednostnih papirjih ali druga potrdila o položbi ali zastavhi. 2. Vse naravne ali juristične osebe in trgovinske družbe, ki imajo v avstrijskih deželah svoje stanovališče (sedež) ali trajno bivališče, so ,dolžne priglasiti vse inozemske vrednostne papirje, ki so ‘njihovi, potem njim v hrambo ali za zastavo izročene inozemske vrednostne papirje, ki so v inozemstvu naseljenih pripadnikov sovražnih držav, ako ni, da jih morajo priglasiti po točki 1 tam oznamenjeni zavodi ali firme. Ako so te osebe zadržane, je dolžnost priglasitve naložena njihovim zastopnikom. Ako so se inozemski vrednostni papirji, ki jih je v Avstriji priglasiti po točki 2 tega paragrafa, nezaklenjeno izročili v hrambo ali za zastavo v deželah ogrske svete krone ali v Bosni in Hercegovini poslujočemu bančnemu ali kreditnemu zavodu ali firmi, ki obrtniško trguje v teh deželah, je to okolnost poočitili v priglasitvi. Priglasitev inozemskih vrednostnih papirjev (točka 1 in 2) se more opustiti, ako je dognano, da so lastnina inozemca, ki ni pripadnik sovražne države. § 2. Priglasiti je treba vrednostne papirje, ki so jih izdale zunanje države in javne korporacije, potem druge naravne ali juristične osebe in trgovinske družbe, ki imajo svoje stanovališče (sedež) v inozemstvu, in sicer delnice, kukse in druge vrednostne papirje, ki potrjujejo udeležbo na (SIoTenlaoh.) 27Ü inozemskem podjetju, nadalje ua imetnika glaseče se ali prenosne zadolžnice in na imena glaseče se delne zadolžnice posojil. Vrednostnim papirjem se enačijo dolžne knjižne terjatve, ki so sestavine javnih posojil. Priglasitvi niso zavezaui: inozemski žrebi, nadalje taloni, obrestni in dividendni listi, potem bankovci, posojilni blagajniški listi, papirnati denar, nakaznice, čeki in menice. § 3. Dežel ogrske svete krone ter Bosne in Hercegovine ni prištevati inozemstvu v zmislu tega ukaza. § 4. Za piiglasilnice poslujejo bančni zavodi Avstrijsko-ogrske banke. Priglasiti je treba pri tistem bančnem zavodu, v čigar okraju ima pri-glasitveni zavezanec svoje stanovališče (sedež) ali trajno bivališče, oziroma svoj glavni zavod. § 5. Priglasitev je podati po stanju z dne .15. decembra 1910. I. ter natančno oznameniti vrednostne papirje, njihovo obrestno mero in imenski znesek ter vrednoto, na katero se glase vrednostni papirji. Ako so vrednostni papirji, ki jih je priglasiti, v inozemstvu, je navesti tudi deželo, kjer so hranjeni. Vrednostne papirje, ki služijo kakor zavarovanje za terjatve ali dolgove nasproti inozemstvu, je izkazati ločeno' od ostalih vrednostnih papirjev ter navesti to okolnost. Ako se priglasč inozemski vrednostni papirji, ki so last sovražnih inozemcev, je to poočititi v priglasitvi. Za priglasitev je rabiti obrazce, ki se brezplačno’ dobivajo pri priglasilnicab in pri kreditnih zavodih; pt'i tem je izkazovati vrednostne papirje po deželah, v katerih so se izdali, ločeno za vsako deželo v posebnem obrazcu. 8 «• ( Hok priglasitve sega ral 15. dne decembra 1916. 1. do 15. dne januarja 1917. 1., na prošnjo priglasitvenega zavezanca pa ga more pri-glasilnica podaljšati. Po § 1. točka 2, priglasitvi zavezane osebe se morejo oprostiti dolžnosti priglasitve, ako nezaklenjeno položijo vrednostne papirje ali potrdila', da se hranijo v inozemstvu, v priglasit-venem roku v zavodu ali pri firmi, ki'je po § 1. točka 1, zavezana priglasitvi. Inozemske vrednostne papirje, ki se položijo v priglasitvenem roku, morajo V § 1, točka 1, oznamenjeni zavodi in firme priglasiti z dodatnim izkazom. § 7. Kogar pozove priglasilnica, naj izjavi, ali so pri njem dani pogoji priglasitvenc dolžnosti, nadalje vsakdo, od katerega zahteva priglasilnica pojasnilo, da se popolni ali popravi njegova priglasitev, je dolžen zahtevano pojasnilo podat i vestno v roku, ki ga je določila priglasilnica. § 8- Organi, katerim je poverjeno sprejemati in podelovati priglasitve, so dolžni molčati o razmerah strank, za katere zvedč iz tega povoda. Priglasitve se ne smejo porabljati za namene davčne ali pristojbinske odmere. § «■ Od časa, ko dobi ta ukaz moč, počenši, je, dokler se ne ukrene drugače, le tedaj dovoljeno inozemcem otujiti ali zastaviti priglasitvi zavezane vrednostne papirje, ako se na podstavi dogovora, sklenjenega z Avstrijsko-ogrsko banko, izroči Avstrijsko-ogrski banki protivrednost o tuje ni h vrednostnih papirjev, oziroma znesek z zastavbo vrednostnih papirjev doseženega posojila v inozemski vrednoti. Otujevali vrednostne papirje pripadnikom avstrijskih dežel, potem pripadnikom dežel ogrske svete krone ali Bosne in Hercegovine je dopustno, ako ostanejo vrednostni papirji v tuzem-stvu, naznaniti pa je treba to pri priglasilniei 1er navesti pridobitnikovo ime in naslov; takega naznanila ni treba, ako ostanejo vrednostni papirji v hrambi banke ali firme, ki jih je priglasila po § I. točka 1. Pošiljanje ali prenašanje priglasitvi zavezanih vrednostnih papirjev v inozemstvo je poprej priglasiti (g 4). § io. Finančni minister more dovoljevati izjeme od določil tega ukaza. § 11. Prestopki tega ukaza se kaznujejo na denarju do 5000 K ali z zaporom do 6 mescev. Za izvršitev kazenskega postopanja so pristojna politična oblastva. 8 12.. Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve. Klein s. r. Schwartzenau s. r. . Stibrnl s. r. Marek s. r. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, izhaja v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarne na Dunaju, I. okraj, Seilerstätte št. 24, tudi v letu 1917. v nemškem, češkem, italijanskem, hrvaškem, poljskem, rnmnnskem, mulornskcm in slovenskem jeziku. Naročnina za celi letnik 1917 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod +-bodisi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — S K. Naročevati je treba v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarne na DuDaju, I. okraj, SeilerstUtte št. 24, kjer se dobivajo tudi posamezni letniki in posamezni kosi državnega zakonika. Ker se državni zakonik naročnikom oddaja, oziroma pošilja le, če se je plačala prej letna naročnina zanj, je ob enem z naročbo plačati tudi zanjo pripadajoči znesek; da se more hitro in brez pritožb vroče-vati po c. kr. pošti, je poleg natančnega naslova stanovanja povedati tudi dotični poštni dostavni okraj. Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo: Letnik 1849. za . 4 K 20 h Letnik 1866. za . 4 K 40 h Letnik 1883. za . 5K - h Letnik 1900. za . 7 K — 1850. n • 10, 50, Tl 1867. , • 4 » — » 1884. , . T 1901. „ . 6 , — 9 1851. * • 2 , 90 , t» 1868. , ■ 4 , — , Tl 1885. , . 3 , 60 , S 1902. n • 7 , 50 I* 1852. 9 • 5 , 20 , » 1869. , • 6 , - , » 1886. , . 4,60 , 9 1903. n • 9 , - 9 1853. i* • 6 , 30 , * 1870. , . 2 , 80 . 11 1887. , . 5 , - , r> 1904. „ . '■> > -r » 1854. 9 • 8 , 40, * 1871. , • 4 , - , n 1888. , . 8 , 40 , n 1905. Ji • d „ - 1* 1855. n * 4 , 70 , 9 1872. , . 6 , 40 , » 1889. , 6 , — , Tl 1906. 9 * 12 , - 185fi. , •' 4 , 90 , n 1873. , . 6 , 60 , • 1890. , 5 , 40 , 11 1907. 11 • 13, - 9 1857. 5 , 70 , 9 1874. , . 4 , 60 , ji 1891. , . «i . - , 11 1906. JI • 9 , - 1» 1S58. 9 • 4 , 80 , ji 1875. , • 4 , - , ji 1892. , 10 , - , 9 1909. 9 * 8,50 9 1859. n , 4 , r* ji 1876. , . 3 , - , ji 1893. , 6 , — , H 1910. » • 8 , 40 IStiO. « • «> 40 , 9 1877. , • ‘2 , - , 1894. , 6 . - » 11 1911. 9 * 7 , - » 1891. „ . 3 ’ 9 11 1878. , . 4 , 60 , * 1895. , 7 . - , 11 1912. 9 • 12 , 50 n ’*1892. n • 2 , so, » 1879. , . 4,60, Tl 1896. , 7 , - , 11 1913. 9 • 9 , 50 T 1893. j» • - 9 80 , » 1880. , . 4 , 40 „ * 1897. , 15 , - . H 1914. 9 *, 15 „ - 180 L v • 9 80 , * 1881. y . 4 , 40 , Tl 1898. „ r> , — , » 1915. v • 11 , 70 v 1SG5. 9 • 4 » r J* 1882. „ • 6 , - ,| , 1899. „ 10, - , Prodajna cena za letnik 1916. se naznani začetkom januarja 1917. 1. Posamezni letniki v drugih sedmerih jezikih počenši z 1. 1870. se dobivajo po istih cenah kakor nemška izdaja. A ko se naroči vsaj 10, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, se dovoli 20% popusta, ako se naroči vsaj 25, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 25% popusta, in ako se naroči vsaj 35, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 80% popnsta. NB. Tisti kosi državnega zakonika nemške izdaje, ki naročniku »ploh niso došli ali pa so mu došli nedostatni, naj se reklamirajo najdalje v štirih tednih potem, ko so izšli, kosi ncnemških izdaj pa najdalje v šestili tednih po izdaji kazal in naslovnega lista k posameznim izdajam naravnost v e. kr. dvorni in državni tiskarni na Dunaju, III. okraj, Rennvcg št. Id. Kadar poteče la rok, se bodo kosi državnega zakonika izročevali brez izjeme le proti plačilu prodajne cone (% pole = 2 strani po 2 h). Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. naprej in v izdajah ostalih sodmorih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej popolnoma popolnjenl, se dobiva ne samö vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tudi vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (% pole = 2 strani po 2 h) iz zaloge c. kr. dvome in državne tiskarne na Dunaju, I. okraj, SeilerstUtte št. 24; s tem je vsakemu moči dopolniti nedostatne. (pomanj-kljive) letnike ter si liste uredili po tvarinah. Iz c. kr. dvorno in državno tiskarne.