85
18 let starosti),
-	v določenih primerin naj bo dana možnost uporabit, pretvoritev ojcb v anonimnost na kopi-;ih, ki jih damo v uporabo,
-	poenotiti jc potrebno pristop v zvez z [/.dajanjem kopij arhivskega gradiva v uradne in neuradne namene,
-	v zakonsk h določilih naj bo konkretno precizirano plačevanje storitev za uporabo arhivskega gradiva.
Na koneu bi dala v razmislek ide: >, kako p~ibli-žati arhivsko kulturno dediščino širšim množicam, posebno mladini, kako animirati ljudi po vaseh in naseljih in jim p vzgojiti odnos do stare fotografije, knjige, zemljevida, razgledniec in drugega. Razmislimo o ARHIVBUSU, ki bi primerno opremljen znal na zanimiv in prijeten način orihližati ljudem arhivsko razstavo, z video posnetki predstaviti dragocenosti v arhivskem gradivu in zbirkah ter vzbuditi predvsem pri mladih zanimanj za zgodovino svojega kruja, ožje domovine in marsikoga pritegniti k nadaljnjemu proučevanju in raziskovanju.
V arhivih bomo morali še intenzivneje razmišljati d sodobnejših oblikah množične uporabe arhivskih dragocenosti predvsem na nov;h informacijskih medijih in se take »izmotati« iz na žalost še vedno prisotnega prepriean>a med liudmi, da so arhivi filter odpadnega papira.
Iiohraievanje arhivskih delavcev in pripravnikov v arhivih
Slavka To vsa k
V okviru procesa izobraževanja p ipravmkov razmišljamo o nekaterih dopolnitvah s ciljem izboljšati kvaliteto znanja bodočih arhivistov do tolikšne mere, da bi bil strokovni izpit ti:ta zaključna faza, ki bi že skoraj formirala in maksimalno motivirala strokovnega delavca za delo v arhivski usta novi. V arhivu se praviloma zaposlijo diplomanti, ki so zaključili smer zgodovina s poslušanjem arhivistike, ali zgodovinarji, vezani na drug predmet. Oba profila se v programu pi ^ravništva lahko izenačita, težje je z diplomanti jezikov nh in drugih skupin. Z upoštevanjem teh specifičnosti naj bi pripravnik pod vodstvom mentorja organizirano in pc motnem programu pridobival osnovna znanja, vc-'ana na temeljne principe arhi vskega urejevalnega dela: oblikovnaje arhivsk h fondov, provcnicnca, pertincnca, postopki urejanja arhivskega gradiva, načini popisovanja, urejevalno delo ob odbimaju arhivskega gradiva, arhivska zakonodaja, tehnična ureditev, intormatika, nadzor nr,d ustvarjalci, os nove modemih pristopov k arhivskemi urejevalnemu delu. Temu predmetniku, ki b vc ijal za vse arhive bi kazalo prilagoditi predmetnik strokovnega izpita.
Pred opravljanjem strokovnega izpita bi priprav-
nik v 14 dneh1 pnaobual še poglobljena znanja v različnih arhivih, ki so po vsebini svojega dela spe-eifien,. Ta znanja so: arhivska zakonodaja, mikro-filmanjc, konservaeija in rcstavrac ■ t, csnovc informacijske tehnologije (z ozirom na specializacije pa poudarki na digitalnih oziroma analognih zapisin), osnove informatike, sistemskega inženiringa in organizacije podatkov, knjižnice, tehnična vprašanja. Tretjina časa b bila odmerjena praktičnemu delu {izmenjava izkušenj in njih analiza). Na osnovne elemente in logiko razvoja bi sc lahko skrčilo poglavje o razvoju institucij oziroma spoznavanje gradiva deželnih upravnih organov. Ta znanj;, bi si lahko posamcz liki pridobili z individualnimi program
S pridobitvijo znanj bi se strokovni izpit opravljal šele po dveh letih, čc bi seveda matični arhiv ocenil kandidata s primerno oeeno. To bi istočasno pomenilo posebno finančno ovrednotenje delovnega mesta arhivista (ne pripravnika) brez strokovnega izpita. Čc bo v prihodnosti osvojen predlog za formiranje oddelka za arhivistiko na filozofski fakulteti, predlagamo, da strokovni izpit poteka tam.
Še nekaj o izobraževanju kadrov, ki oporavljajf1 svoje delo na terenu v najširšem smislu besede. Ocenjujemo, da jc do sedai veljavni Pravilnik o strokovni usposobljenosti delavcev družbenih pravnih oseb ter članov društev, ki delajo z dokumentarnim gradivom, dobro zastavljen. Morda bi kazalo dodati le program usposabljanja, saj so do izvajnja Ic-tega tako različni pr.stopi mišljenja in realizacija, da ic uskladitev do določenega nivoja nujna. Praktične izkušnje Pokrajinskega arhiva Maribor kažejo, da ic v okviru 42 ur komaj možno obdelati vse arhivistienc principe arhivske teorije in prakse, k naj služi arhivarjem za normalno delo na terenu. Teoretično delo sloni na seznanjanju z arhivom kot pn itoinc institucijo, arhivsko mrežo, vlogo ustvarjalcev arhivskega in dokumentarnega grad iva, materialnim varstvom, finanačno dokumentacijo, opredelitvijo kategorij dokumentarnega »radivajn Joločanjem rokov. Na primerih fondov iz različnih delovnih organizacij z različnimi vsebinskimi komponentami v praktičnem delu, ki predstavlja 1/3 cclotncga časa, spoznavajo bistvo arhivskega dela in postopke sprejemanja gradiva iz pisarn. Analogno s tem dobijo kandidati osnovna znanja iz računalništva, informacijo o obstojcci strokov ni literaturi in informacijo o knjižnem gradivu. Ena izmed teh je namenjena organizaciji in postavi vi priročnih razstav, Čc k vsemu temu prištejemo ,e praktično izdelavo seznamov dokumet-narnega gradiva, lahko zaključimo s trditvijo, da so zadnji dan usposobljanja kandidati pripravljeni do tolikšrc mere, da lahko dokaj samostojno izvedejo postopke za fc>rcjcm gradiva iz pisarn v arhivski depo, da zna ic voditi predpisane evidenee na dolo-ccnih formulaijih, poskrbeti za osnovno materialne varstvo, znajo pravilno cdbrati tiste dokumente^ kijim jc potekel rok hrambe in sploh delajo samo-stoino.
Vendar ne bi smeli ostati samo pri osnovnem tzobraže anja delavcev, ki delajo z dokumentarn n gradivom. Nenehne spremembe, novi nosilci informacij, uporaba računalnika, smotrnost upora-
86
bc skamranja, hramba disket, kaset, fotografij, magnetofonskih trakov delavee v profcsi'»nalj h institucijah zavezujejo, da pripravimo vsaj enkrat na leto dopolnilno izobraževanje v obliki predavani, seminarjev, okroglih miz ai načrtovanih diskusij.
Vez med arhivi in ustvarjak arhnskega gradiva Je nuin;:, čeprav za strokovne dclavcc pomeni dodatno obremenitev, /al pa se ta vez velikokrat Pretrga zaraui izje m no velike tluktaeije na teh delovnih mestih V Pokrajinskem arhivu Maribor se jc v Času od 6. junija 1983 do 16. marca 1990 izobraževalo 181 delavcev, ki so po naši cvidcnci opravili tudi preizkus strokovne usposobljenosti. Kar 75% arhivarjev je v tem času zamenjalo delovni' mesta, mi pa smo postavljeni pred dejstvo, da moramo pričeti od začetka.
Osnovne smerniee za pripravo programa usposo-bij ama so pred nami. Lahko jih še izpopolnimo, -'odamo elemente, ki v naši oceni ,iiso bili zajeti in Predstavljeni, vendar je najpomembnejše, da jih sprejmemo enotno v korist tistih, ki jim je program v celoti namenjen.
jih organizira A RS, seveaa če je aovolj pripravnikov. Če jih ni dovolj, ^a pripravnik pač smolo in so možne le konzultacijo pri posameznih predavateljih. Prav v okviru seminarja bi bila zelo koristna b.menjava med arhivi, v okviru katere bi pripravnike seznan.li z delom te ustanove. Kot primer navajam sledeče: y. ipravniki iz ARS bi se lahko p* iktično seznanili z delom regionalnega arhiva in njihovo službo. Za pripravnike iz regionalnih arhivov pa bi veljalo obratno seznanitev z ARS, njihovo službo, depoii, konservatorsko-restavratorsko službo, povezavo z ostalimi arhivi.
4. Vsak pripravn,k bi se moral obvezno seznaniti z delom celega arhiva .n ne samo resorja oziroma se držati samo svoje specializacije.
Z nekaj konkretnimi »meri sem želela predvsem nakazati, na se pripravi boljši »vozni red« pripravništva, saj podajanje kvalitetnejših informacij in ukvarjanje s pripravnik ni izguba časa, ampak dobra naložba za prihodnost. Zato naj pripravniki nc bodo tako prepuščeni samim sebi, svoji iznajdliivosti in radovednosti. Pri tem seveda poudarjam, da pravilnik in program o Bipravništvu sicer marsikaj od naštetega zahtevata, vendar pa praksa iz različnih razlogov kaže drugače.
Izobraževanje arhivskih delavcev in Pripravnikov
j Zupančič
V svojem prispevku sem se omejila na izobraževanje ariiivistov pripravnikov, torej tist li, ki morajo pridobljeno znanje zelo hitro uporabiti tudi v Praksi oziroma ga izpopolniti, ee jim praktični pro-plenu pokažejo, da določenih znanj ni, oziroma jih lf Prcmalo. Namen pripravništva je, da se bcdoii Jrhivski delaw seznani z deli in nalogami, za katere se glede na stopnjo svoje strokovne izobrazbe Popravlja. Pripravništvo ureja Pravilnik o priprav-lStvu i opravljanju strokovnih izpitov za dclavcc v arhivih (Ur. 1. SRS, št. 46/82).
Ne bom ponavljala in analizirala pravilnika, 'j-mveč želim na primeru spoznanj, ki sem j;h pri-°bila v času svojega pripravništva in na pv)dlagi ""¡izgovorov z bivšimi pripravniki, pokazati, kje bi Sc izobraževanje v praksi še izpopolnilo.
Imela sem dvojno srečo. Pripravništvo .^m opravljala v dveh inštitucijali, v ars in v ZAL in akp dobila vpogled v njuno delo in hkrati tudi raz-!,lk° med njima. Mogoče bi se v okviru pr pravnici v_a uvedla izmenjava med arhivi.
}■ Druga in bistvena stvar je, da me s prihodom v /Al, ni čakala prazna soba, ampak jc bila moja P' -dhodnica še nekaj časa na delovnem mestu.
ako meje lahko uvedla v delo in nudila celo vrsto Vr'bnih nasvetov, do katerih bi sama v kratkem Casi težko prišla. To poudarjam zato, ker je med P"1 pravniki cela vrsta takih, ki so prišli na prazno ^csto, brez možnosti, da bi se z svoj in. i pred h od ni-Kl Posvetovali, zlasti o drobnih problemi h.
Zelo koristni - o seminarji za pripravnike, ki
izobraževanje arhivskih delavcev v Nemčiji in Italiji
Vesna Gotovina
Arhiv Republike Slovenije je veano dajal velik poudarek izobraževanju strokovnih delavcev tuai po opravljenem strokovnem izpitu. Vsi so imeli možnost vpisa na podiplomski študij arhivistike oziroma tudi motnost strokovnega izpopolnjevanja v tu i i ni, vendar pa je bilo vse prepuščeno ambi-eionznosti in iznajdljivosti posameznika, od tod tudi želja večine mladih arhivistov, da bi meli tudi pri nas možnost izobraževanja na posebni arhivski šoli.
Nemčija in Italija imata že dolgoletno tradieijo na področju izobraževanja arhivskih dclaveev, zato je zelo zanimiv vpogled v vsebino in potek izobraževanja v teh dveh državah.
VSEBINA IN POTEK IZOBRAŽEVANJA V NEMČIJI
Po nemškem temeljnem (ustavnem) zakonu imajo zvezne dežele enaka pooblastili: kot država, torej jim ;c omogočeno, da avtonomno urejajo vprašanja s področja arhivistike. Vsaka zvezna dežela ima tudi svoje pravilnike o izobraževanju arhivskih dclaveev in oopravljaniu strokovnih izpitov.
Na področju nekdanje Zvc/.ne republike Nemčije sta dve arhivski šoli. Prva ie v Marburgu na Lani (dežela Hesscn), ki na Inštiutu za arhivistiko izo-hrazujc kamj a: za višjo arhivsko stopnjo, na Strokovni visoki šoli pa za visoko arhi\sk,~ stopnjo