Ameriška Domovina
fLOVCNIAN
MORNING NCWSPAPCR
CLEVELAND 8. 0.. WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 15,1948
LETO L.- VOL. K
VESTI
SLOVEIIIUE
POPRAVE RAZMEJITEV, vice, kateremu sta pripadli tudi — V tržaški državici, ki jo vasi Gorčana in Pesek iz gročan-
upravljata Zavezniška vdjaška uprava in Jugoslavija oziroma jugoslovansko armadno, poveljstvo, prvi v coni A in drugi v coni B, so zavezniki in Jugoslovani sporazumno izvršili nekatere popravke na demarkacijski meji. župna cerkev, župnišče in cerkvenija, ki samevajo na gročanskem vrhu, padejo zopet v ono B. Jugoslovani so se umaknili s postaje v Dragi tako da vlak iz Trsta vozi zdaj preko
Boršta do Drage, kar je ugodno jrt je načrt Tito je že povedaI| za prebivalce te vasi, ki so pod cono A. V cerkvenem oziru so
da ga treba spreminjati. Tako ,	,	, ,	,	. je z drugimi načrti. Komunizem
pa še vedno ločeni od svoje žup- dela nairte. včasih bi rekli zida ne cerkve, ki je za črto; zdaj jih gradove v obIake. Eden takih začasno upravlja župnik iz Bazo-	(D,ne 3 ,trlni,
ske fare. Sivolasi zlatomašnik Janez Zalokar na Gročani je zdaj res pravi puščavnik: farani iz A in iz jugoslovanskega ozemlja (Vrhpolej, Krvavi potok) ne smejo zahajati k fari, ki je v B. Iz posebne obzirnosti dovoljujejo jugoslovanske oblasti župniku, da hodi maševat v cerkvico na Širc (Miheli).
RAJONI IN NAČRTI, NAČRTI . . .-Novi gospodarji žive v načrtih za bodočnost ki se bodo izvršili ali pa ne. Petletni na-
Poizvedovalni kolliek IZ RAZNIH NASELBIN
Slovenka, ki je dospela iz Avstrije v Kanado, bi rada zvedela za naslov strica Franka Brajar, katerega zadnji naslov je bil 14908 Pepper Ave. v Clevelandu. Prošen je, da sporoči svoj naslov v naše uredništvo.
Kje se nahajajo Štefan Jan-drina in Djurina Posavac, doma iz sela špišiš, kotar Virovitica? Za njih naslov bi rada zvedela sestrična Marija Kovač, St. Ru-
pgmpgpigPEIP,.......
Jožef Brešar V Kanadi bi rad zvedel za naslov tete svoje žene, ki se nahaja nekje v Ameriki. Njeno dekliško ime je bilo Zupanec, doma iz Vogelj pri Kranju. Piše naj mu na naslov: Jožef Bresar, c/o D. M. Shreenan. R. R. 4, Mt. Stewart, P. E. Island, Canada.
Marija Klopčič, sedaj v Rimu prosi sorodnike, posebno oba strica gg. Janez šekli in Bogomir Šekli, ki živita menda v ChL cago, da bi 3e ji javili. Pred vojno do leta 1941 so si dopisovali z njeno materjo v Ljubljani. Sedaj Marija Klopčič stanuje; Via dei Colli 8. Roma, Italy.
Jože Gorišek Ostlandlager Eschwege, 16 USA zone of Germany ima v Clevelandu svojo teto, sestro očetovo. Ima pekarijo. Krstno ime je Pepca, njenega sedanjega priimka pa ne ve. Očetu je bilo ime Anton, materi pa Marija. V Ameriko je prišla iz Rake pri Krškem. Mama ji je umrla 1912 v Ameriki. Kdorkoli bo bral te vrstice naj bo tako dober, da jo opozori in poprosi, da se javi svojemu nečaku na gornji naslov.
-----—o-------
"Svobodna Slovenia”’ je list naših ljudi v Argentina Naročite ga pri upravi Victor Martinez, SO, Bueaoa Abe*, Argentina.
CHICAGO. Mike Šifrer, star 64 let, rojen ,v Praprotnem nad Škofjo Loko, je imel raka na jetrih in je šel prostovoljno v smrt. Zapušča ženo Mary, dva sina, hčer, sestro Mary Jelenc, pastorka in-pastorko, v starem kraju pa sestro.
IMPERIAL, Pa; - Dne 27.
■ yr '
ma iz Vipave, če ima v Al
riki kakšne sorodnike, ni znano.
YUKON. Pa. — Dne 24. nov. je podlegla sladkorni bolezni Johana Sever. Stara je bila 71 let, rojena v Zagorju ob Savi, pokopana pa v Old Madisonu, Pa. Zapušča moža Johna, brata Franka v New Yorku, 6 si-
Komunistični ženski kongres v Budimpešti
New York. — 25 žena se je udeležilo iz Združenih držav drugega ženskega kongresa v Budapešti. Na tem kongresu so komunistične delegatinje1 slikale življenje v Ameriki v skrajno žajlivi in lažnjivi obliki. Na kongresu so ženske govorile, da vlada tu policijski sistem in da policija predsednika Trumana preganja vsakogar kdor politično z njim ne soglaša. Kongres je sprejel resolucijo, ki obtožuje Združene države, da vodijo napadalno in mrzlo vojno proti Sovjetski Zvezi.
Venezuela v diktaturi
Caracas, Venezuela. — Vojaška vlada odstranjuje zadnje sledi prejšnje dmeokratične državne uprave. Ukazala je razpust stranke demokratske akcije. Istotako je zaprla in konfiscirala vse liste te stranke. Vojaška vlada razpušča izvoljene občinske odbore in postavlja svoje ljudi v občinske uprave.
Jugoslavijo bo dobila koksodzapada
Belgrad. — Jugoslavija se na vse 3trani prizadeva, da bi sklenila nove trgovske pogodbe. Posebna komisija je šla v Moskvo, pa jugoslovanska vlada ne upa, da bi tam dosegla kaj večji uspeh. Pogajanja so v teku s češkoslovaško
Angleži pripravljeni graditi Titovo industrijo
Belgrad. -L Listi poročajo, da bo MacKenzie, Engineering Co! pomagala jugoslovanski težki industriji. Predsednik te londonske tvrdke je v Belgradu in pravi, da je dosegel sporazum z jugoslovansko vladO^to katerem se bo izvršilo razširjenje in izpopolnitev jugoslovanske železarske in jeklarske industrije. Predstavnik industrije smatra, da je mogoče doseči uspehe na podlagi sporazuma in da bo nova razširjena industrija precej pomagala gospodarstvu in napredku Jugoslavije. Težave pa so še radi kompenzacijskih zahtev britanske vlade in zato pbgodba ni mogla biti podpisana, j
NOVI GROBOVI
Joseph Gombach
Pogreb za pok. Joseph Gombačem bo v četrtek in ne v torek, kakor včeraj poročano. Pokojni je bil doma iz ivasi Dane, fara Rodik na Primorskem in ne na Prekmurskem, kot pomotoma poročano.
Mathew Beck
Pogreb pokojnega Mathew Beck bo v sredo 15, decembra ob treh popoldne iz Grdinovega pogrebnega zavoda na pokopališče Kalvarija.
Nick Peanovic
Umrl je Nick Deanovic, iz 1221 E. 79. St. Zapušča sopro-
Komunisti v Jugoslaviji priznavajo diklaluroj
Švica, ženeva, v nov. 1948 hlapčevsko, pripomniti, je bil
V	članku "Kdo vlada v Jugoslaviji" sem napisal, da komunisti sami med seboj priznavajo, da je velika večina naroda proti njim. V potrditev tega Vam tu navajam najzgovornejši dokaz:
V	Ljubljani se je vršil sestanek, pa katerem so bili zbrani predvsem izobraženci, to je profesorji, inžinerji, pravniki itd. Sestanek je vodil Josip Vidmar, predsednik takazvane Skupščine narodov v Beogradu in predsednik takozvanega Slovenskega parlamenta v Ljubljani. Že po svojem položaju in z ozirom na to, da je osebni prijatelj in najožji sodelavec sedanjega zunanjega ministra in podpredsednika vlade Kardelja, je Josip Vidmar brez dvoma ena vodilnih oseb današnjega komunističnega režima ne samo v Sloveniji, ampak v celi Jugoslaviji. Vsled tega so njegove izjave brez dvoma merodajne.
Na omenjenem sestanku je bilo ugotovljeno, da narod v veliki večini odklanja komunistični režim. Sam Josip Vidmar je z ozirom na to ugotovitev rekel : "Nikjer na svetu ne vlada narod, ampak povsod vlada režim. Tako vlada tudi pri nas režim iji večina mora pač ubogati.” Edini od zbranih izobražencev, ki si je upal na to ugotovitev
profesor Leben, ki poučuje! francoščino in italijanščino. On je .rekel.: “Po mojem mnenju je potrebno, da se narod poduči, treba je narodu povedati In razložiti zakaj gre, da bo lahko sledil, odnosno sodeloval.” Na to je Josip Vidmar odgovoril: "Samo dvajset ljudi v Jugoslaviji nas je, ki vemo zakaj gre, to je Tito, Kardelj, Dji-las in še nekaj drugih, ostali pač morajo slediti našemu vodstvu.”
Mislim, gospod urednik, da bolj markantne in itudi merodajne potrditve o diktaturi peščice ljudi nad narodi Jugoslavije, kakor tudi potrditve da je ogromna večinia naroda proti komunističnemu režimu, pač nihče ne'more zahtevati.
Janez Pokljukar,
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Mary Roytz bolna—
Naša spoštovana rojakinja Mus. Mary Roytz iz 6621 Bonna Ave. je že več tednov, na bolniški postelji. Nekaj časa je bila tudi v bolnišnici. Zdaj je doma pod zdravniško oskrbo. Vsi ji želimo skorajšnjega popolnega okrevanja.
Lepa botiina darila—
Veliko izbiro lepih in koristnih daril dobite v Oblak Furniture Co. 6612 St. Clair Ave. Ustavite se tam in izberite.
Udarnik in reakcija
Učiteljica vpraša malega naj pove kak zgled za uaarništvo. Mali možic malo pomisli in pravi : “Naša zajkla je povrgla šest mladičkov. Mislim, da je s tem postala udarnik.” Učiteljica ga pohvali in mu pravi: Sedaj pa še en primer za reakcijo. Mali se odreže: Oez par dni so zajčki spregledali in postali reakcija.
Nova trgovina—
Stanley M. Majer odpre danes novo slovensko trgovino s čevlji na 6107 St. Clair Ave. Tam je bila nekdaj Frank Su-hadolnikova trgovina z obuvalom. Tam dobite zdaj fino obuvalo za vso družino. Prostor je zdaj povsem prenovljen in zaloga velika, da lahko vsak izbere po svoji volji. Trgovino toplo priporočamo.
Četrta obletnica—
V petek ob 7:45 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Mary Zakrajšek v spomin 4. obletnice nene smrti.
Na letno sejo—
Jutri zvečer ob 7:30 bo gl. letna seja društva sv. Cirila in
leži v Golubovem pogrebnem zavodu. Pogreb bo v
Bivši japonski premier v zaporu
Tokio. — Policija je zaprla
nov, hčer in več vnukov ter vnu-	vlf
I Ashida, ki je obtožen, da je tu-
di, sprejemal podkupnine od nekega’ gradbenega podjetja, ko je
kinj.
DULUTH, Minn.

grada, Stari trg pri Kolpi, Dolenjsko. Zapušča ženo in več odraslih otrok.
Tri na dan
Dne 30.
ška kota® j alf	, w
čila, da B6’dobila Jugoslavija 58 tisoč ton koksa v prvem 'če- četrtek 16. decembra. V cerkvi triletju 1949.	St. George bo pogrebno opravilo
ob 10:30 dopoldne. Pokojni je bil šele 42 let star, rojen v Clevelandu in zaposlen pri Marquette Co.
Pogreb C. Županiji —
Pogreb pokojne .Cecilije Zupančič bo v petek zjutraj ob 9:15 iz August F. Svetek po-
Britanci se selijo
London. — Britanska vlada računa, da bo v letu 1949 emi-griralo 126 tisoč ljudi ? veliko-britanskih otokov v razne domi-r.ijone. Računajo, da jih bo okrog 50 tisoč odšlo v Kanado, okrog 72 tisoč v Avstralijo in okrog 6 tisoč 500 v Novo Zelandijo.
krivega in da bo zato kljub škan-1 pokopališče sv. Pavla pod vod-dalu zopet kandidiral za državne- 'stvom Frank Zakrajška, ga poslanca.
Koliko jih je za Tita
Komunistična partija sedaj sprašuje ljudi po deželi koliko jih
Krst angleškega prestolonaslednika
London. — Sin iprinceze Elije za Tita. Tak agent jc- Vprašal 'zabele bo krščen v Buckingham tudi starega kmetskega pastir-'! Palace prihodnjo sredo. Takrat ja: “Kaj misliš koliko je v va-jbo star 4 tedne in 3 dni. Krstil šem kraju za maršala Tita.” ga bo nadškof iz Canterbury Starec s? popraska za ušesi in j dr. Ffeher po starodavnem ob-pravi počasi: "Mislim, da jih bo redu kakor so bili krščeni vsi za Marshalla kakih 95% kakih prvorojenci angleške kraljevske 5% pa še za Tita. ,	rodbine.
Frank J. Lausche, novi guverner države Ohio, je bil zadnji teden pri državnem oddelku Washingtonu. Z njim je bil Zoltani Gombos, urednik madžar-| skega lista Szabadsag-a iz Clevelanda.
* * *
Opomba k gornji vesti: ?????????
*. * *
Daily Worker, glasilo ameriških komunistov pravi, da je vse vpitje glede vohunske zarote in tatvine vladnih dokumentov, samo umazano perilo delo “fašistov.” Kakopak.
BUDAPEST. — 7 članov jugoslovanskega poslanstva v Budimpešti je izjavilo, da zapuščajo maršala Tita in soglašajo s Kominformo. V svoji izjavi pravijo, da Tito organizira v inozemstvu tajne celice, ki širijo lažnjivo propagando proti Sovjetski Rusiji.
•	•	•
TOKIO. — Japonska vlada in parlament sta imela izredno tragikomičen dogodek. Finančni minister se je pri večerji s člani finančnega odbora parlamenta napil in eni gospej in eni gospodični, ki sta članici parlamenta, ponujal svojo ljubezen. Gospo Yamashita je celo potisnil na hodnik in jo hotel poljubiti, ženski sta v parlainentu to javno povedali in nastal je velik krik in vrišč. Medtem pa je finančni minister vinjen v sosedni sobi zaspal na stolu, Ko se je prebudil, je dal ostavko kot finančni minister in kot član parlamenta in obljubil, da vsaj en dan ne bo več viskija pil. •	•	*
WASHINGTON. — Predsednik Truman bo v sredo dne 5. januarja osebno obrazložil pred skupno sejo senafa in poslanske zbornice zakonodajni program in domačo in zunanjo politiko za naslednjih 12 mesecev.
•	*	•
VATIKAN. — Papež Pij je sprejel škofa iz Nankinga Msgr. Paul Yu-Pin, ki je poročal o težki situaciji katoliških misijonov in cerkvene organizacije na Kitajskem.
/	•	v	•
MOSKVA. — Italijanski ambasador Manlio Brosio je objavil, da sta Italija in Sovjetska Rusija podpisali prvo medsebojno povojno pogodbo, ki vsebuje medsebojno trgovino, reparacije in izročitev italijanskih vojnih ladij. Pogodba prevideva medsebojno izmenjavo blaga v vrednosti 100 milijonov dolarjev letno. Italija je privolila, da izroči Rusom 33 vojnih ladij, kot je to določeno v mirovni pogodbi. Rusi so sprejeli vso italijansko lastnino v Rumuniji, Madžarski in Bolgariji na račun reparacijskih plačil. Določeno je, da bo 'ostale reparacije Italija plačala v zlatu. Rusija bo Italiji dobavljala surovine in žito, rude, les in gnojila. Italija bo pošiljala kmetijsko in industrijsko blago.
bo pa prijetna domača zabava.
K molitvi—
Članstvo društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ naj pride nocoj ob 7:30 v Želetov pogrebni zavod na 152. cesti, da se poslovi od sestre Mary Barba, ob 8:30 pa v August F. Svetkov pogrebni zavod, da se poslovi od pokojne sestre Cecilije Zupančič.
Nove uradnice—
Podružnica št. 32 SžZ je izvolila za prihodnje leto sledeči odbor: Duhovni vodja Rev. A. Bombach,, predsednica Terezija Potokar, podpredsednica Frances Perme, tajnica Hettie Gole, 911 E. 232. St. blagajničarka Helen Kovačič, zapisnikarica Ana Godlar. Seje so vsak prvi torek v dvorani sv. Kristine na 222. cesti.
Odhaja na zapad—
Rev. Ferdinand Kolednik, ki je iz Francije prišel v Ameriko, odhaja v Holy Cross Abbey, Camon City, Colorado. Tja ga je ipovabi] Rev. Father Ciril Zupan.
Vile rojenice—
Prišle sb k družini Johnnie in Jennie Arko na 1171 Norwood in prinesle luštkano deklico, ki je 'tretja v družini. Mati in dete se nahajata v St. Luke’s bolnišnici m sta obe zdravi in veseli. John in Jennie Rutar sta pri tej priliki postala že še-
stič stari ata in stara mama. BERLIN. — Zapadne tri velesile izdelujejo načrt enotne ko- Čestitamo.	.!
mandature za zapadni Berlin in zapadnO Nemčijo.! Meje med posameznimi conami Berlina bi odpadle. V mestu Bonn zaseda nemška ustavotvorna skupščina, ki sestavlja ustavo za zapadno Nemčijo. Nekateri delegati zahtevajo, da mora Nemčija dobiti zopet svojo'vojsko. Tudi iz vzhodne Nemčije pod rusko okupacijo prihajajo vesti, da Rusi in komunistična stranka pripravljajo proglasitev vlade za vzhodno Nemčijo, ki pa bo po besedah in naslovih sama sebe oklicala za vlado vše Nemčije.
Tateden jih podirajo v državi Ohio! Slika je pa & gozda v Tomahawk, W. Va. Na levo je Max Bartgis, star 12 let, na desno njegov brat Lyle, star 9'let, ki sta podrla vsak po enega rogača. 'Bila sta prvič na lovu, čeprav sta že od mladih nog kaj domača s puško.	•
NANKING. — Po Kitajski so se zelo razširile vesti, da bo predsednik Chiang Kaishek odstopil in da se bo sestavila vlada, V kateri bi bili tudi komunisti. Nastala je divja špekulacija z valutami in blagom. Vladni krogi zanikajo, da bi Chiang Kaishek nameraval odstopiti. Druge vesti pa trdijo, da je že določeno, da bo naslednik sedanji podpredsednik vlade, ki da je že v dogovoru
Zaduinica—
V četrtek dne 16. t. m. bo v cerkvi sv. Vida maša zadušnica za pokojnim župnikom Franc Bernik, ki je umrl 4. novembra v Domžalah v Sloveniji. Maša bo ob 7:15. Domžalske rojake, prijatelje in znance pokojnega gospoda vabimo, da se sv. maše udeleže.
Seja—
SloMenski demokratski klub v Euclidu ima sejo danes, v sredo dne 15. decembra ob 8. url zvečer v navadnih prostorih na
z voditelji komunistov za sestavo skupne vlade. Komunisti trosi- Recher Ave. Vabljeni eovsi od-
jo vesti, da bodo pretrgali vse zveze z Moskvo v slučaju, da se jim dovoli vstop v narodno vlado Kitajske republike.
bomiki in člani, da gotovo pridejo k seji.
DOMOVINA. DECEMBER 15,1948
!
aig Ameriška Domovi ima
VI I I * I
lil? at C Utr An.
(JAMBS DEBEVEC, Editor) HBftdonon MU
CUroUal t OH*
tem vedno bolj raste upliv, Šovinističnega italijanstva v
Ker so vsi ti organi imenovani in ker doslej ni bilo še nlkakih volitev, je na ta način cela tretjina vrebivalstva za-
NAROČNINA Za Zed. države $8.5« na leto; za pol leta $6.(K>; za četrt	
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. driav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50.	
' IMS DtCEMBEK I4M	SUBSCRIPTION RATES United State« $8.50 per year; 15 for « month*; «8 for ) month*. Canada and all other countries outaide United Static $10 per year. $8 for 0 month!, $8*00 for 3 month*.
t	»	I	t	I	F	1 12 3 4 3	«	7	S	»	»	II 12	IS	M	K	K	17	M j	•	M	21	22	23	24	23 1	3C	27	2t	2t	30	31	
Entered as seccnd-ciaat matter January 6th, 1908, at th# Pott Offlot •* Cleveland, Ohio, undtr the Act of March 3rd, 1879.	
	No. 245 Wed., Dec. 16, 1948
n volitev, je na la uauii
padne cone Trsta popolnoma izključena od vsakega vpliva no upravo. To nasprotuje vsakemu demokratičnemu
!.•	..niASlrn tmrovtn mnfalo VCoi ir fUMCi 1T1P-
na javno upravo. 10 nasprourjc vsakemu ucinuMau*u*.»u pojmovanju, ki bi ga vojaška uprava morala vsaj v neki meri- tudi uvaževati. Menda se v celem zapadnem demokratičnem svetu demokratična načela tako močno ne briskirajo kot ravno v Trstu.
'pomislimo, kako je bilo pred kakim letom dni. Dreganje in opozarjanje torej le ni bilo zastonj.
Drugo je pa to: Kdor je kmalu vložil prošnjo, ima brez dvoma več upanja, da bo njegova zadeva ugodno rešena, nego tisti, ki cine« in odlaša in čaka, da bo videl, kako se bo drugim posrečilo, oziroma ponesrečilo.
Zato spet in spet: Delajmo, kakor da se zelo mudi, pa potrpežljivost imejmo, kakor da je časa še jako dosti...
■o
fa vtUJA^
ne 'povem,
Že večkrat smo pisali o pomanjkljivostih zavezniške javne uprave v Trstu in krivičnem njenem zadržanju na-pram tržaškim Slovencem. Povdarili smo kako boli, da slovenski človek, ki ni komunist, sedaj na svetu nikjer ne more najti razumevanja in pravičnega upoštevanja. Navajali smo dokaze in zglede samo zato, da bi se stvari ugotovile in popravile. Tržaška državica je pač edini prostorček v fcv-ropi kjer še demokratični slovenski človek dandanes more pričakovati pravičnega upoštevanja in poštenega ravnanja croni iuvno nnrave Tržaška državica je tudi važna s
s strani javne uprave, irza»«» «•*«»*»« >- ;“T splošno narodnega slovenskega stališča za našo bodočnost. Zato moramo Slovenci skrbno zasledovati kaj se tam godi.
Nič novega vendar nekaj.
Nekateri ljudje so zelo počasni, drugi zelo nagli in nepo-čakani.
Zadnjič sem nekaj napisal na naslov tistih, ki so počasni. Kar ne morejo se odločiti, da bi se zares zavzeli za pomč beguncem. Groš jim ne gre iz žepa, pa tudi za to se ne morejo odločiti, da bi skušali koga izmed beguncev dobiti sem v A-meriko. Zato centralna pisarna LGE, ki jo vodi dr. Miha Krek v Clevelandu, dobi vse premalo ponudb za sprejem beguncev na podlagi move postave, ki jo je Bredi tega leta izglasoval kongres v Washington^
Zato se tudi naš list tako pogosto bavi z usodo tržaških Slo-
vencev.
Moramo povedati, da so zavezniške oblasti hvalevredno priznale potrebo slovenskega šo stva v Trstu in v tem oziru marsikaj dobrega storile. Krivice, ki so jih napravili Slove,ncem fašisti, ko so uničili vse slovenske osnovne, srednje in strokovne šole, je zavezniška vojna uprava precej hitro
P Vendar moramo biti Slovenci v skrbeh, da tudi.na tem polju vztrajno delujejo naši narodni nasprotniki in da so že uspeli izpodkopati prepričanje, da so slovenske šole v trstu neobhodno potrebne. Zavezniški komandant se v svojih poročilih na Zvezo narodov spomni slovenskih sol na način, ki utemeljuje našo skrb. Govori kakor da bi smatral
JaIo nanntrphnim Ifftr Hn slovenski OtfOCl ltAK
slovenske šole nepotrebnim, nci ua siutsik,«., v1"*1 ...........
znajo vsi italijanski jezik, italijanski pa da ne znajo sloven-
i • T- __4« r*n nrvi nnalfH Urivičtlft in ITICO klil-
pa j takrat, pa »ta dospeli šele DVE [ladji — vsaj do dneva, ko to pišem.
Kolikor je mogoče razvideti, sta ti dve ladji, ki »ta pripeljali dobrih IfiOO beguncev, nabrali svoje potnike v glavnem iz ameriške zone v Nemčiji. Ti so bili najbolj pri roki, pač. Pravijo, da je bilo najetih za oktober ipet ladij, toda ameri-
Od fare Marije Vnebovzete
AL' PA NE
Cleveland, O. — Članom društva 'Najev. mena (starejši oddelek) naznanjam, da bomo imeli v nedeljo 19. decembra skupno obhajilo pri maši ob osmih. Popoldne ob dveh bo molitvena ura in nato pa bo glavna seja našega društva. Prošeni ste vi člani, ki ste zdravi,
oktober ipet ladij, toda amen-	;---------- “ .
ške preiskovalne komisije niso da se gotovo udeležite. .Saj ve-dovolj organizirane, ali pa niso ste, da na tej seji bomo audi
dosti hitro delovale. Radi tega ostale ladje niso imele kaj naložiti in so bile — odpovedane.
So pa drugi ljudje, ki so drugačni. Komaj so čakali take postave in TAKOJ so šli na delo. TAKOJ so poslali .ponudbo in zaprosili, naj ta ali oni človek pride v Ameriko na NJIHOVO odgovornost
Ako vprašate, zakaj naši znanci na primer v Spittalu na Koroškem še nič ne vedo, kdaj pridejo sem, čeravno imajo prošnje že davno vložene, je odgovor lahek. Da, -lahek je odgovor, toda nič razveseljiv ni. Do tja sploh še niso 'prišle ameriške komisije, kakon tudi še niso prišle v razne druge zone. Zato pač vse stoji in — čaka.
znajo vsi itanjansai jczia, luuijmion., p«	r
ski. To mišljenje je že na prvi pogled krivično in med kulturnimi ljudmi .nemogoče. Vendarle
iyvu ougovumvrai.	4»aw pav VOT:	”
To je zelo lepo iri jako hva--; Tudi za Italijo danes to velja, levredno. Ampak nekateri teh Vse čaka — bolj ali manj po-skrbnih ljudi so preveč skrbni1 trpežljivo, ker pač drugega ne in nepočakami. Ko je odšl* nji- kaže.
bova ponudba na LIGO in so j Obetajo in napovedujejo, to bili papirji izpolnjeni, bi taki je Tes. Ampak je vprašanje, ljudje hoteli, da tudi njihovi kdaj se bodo obljube in napove-begunoi TAKOJ pridejo . . .' j di izpolnile.
Kar s telegrami, ki naj frče iiz Ameriko v Evropo in iz Evro-
ste, da na tej seji bomo tudi volili odbor za leto 1949. Poleg tega pa je treba* tudi pripraviti za praznovanje naše 20 letnice obstanka, kar bomo praznovali maja meseca 1949.
Bratje pridte gotovo na glavno sejo, ker le od vas je odvisno, če se bo vse to završilo. Ce hočete kaj napravtii za našo dvajsetletnico, sedaj je čas, da se pokažemo, da smo res člani društva Najsv. Imena. Nikar ne imejte nepotrebnih izgovorov, kajlti samo bolezen vas opraviči. Obhajati 20 letnico,
“Kaj praviš,” sem omenil Vrhničanu, ko si je vlak pomagal po kanadski ravnini, pusti in prazni, “ali bomo kje deležni kakšnega slavnostnega sprejema. Spodobilo M se, da pozdravijo nove naseljemce, ki bodo spravili deželo na noge. Kar poglej okrog sebe, kakšne delavce bo dobila dežela. To se pravi, ravno iz takega testa niso tile Slovani, kakor jih prinaša štorklja v slovenske vasi, pa tako napačni Hudi niso. čez našega človeka, seveda ga ni. Saj so že o niašem oratarju rekli, da pet jih pade, kjer porine.”
“Misliš, če iporine drikelc ali ročico?” bi rad vedel Vhmičan, ki se je najbrž že udeleževal nočnih izpadov s fanti po sosednih vaseh.
“Naj bo kar koli! Veš, kranjska pest je ko jeklo. Ampak, kar sem ti hotel reči je bilo zaradi sprejema. V Waukeganu, kamor greš ti, se ne bi izplačalo, ker jo boš sam primahal. Ampak v tistem slavnem mestu Regini, kjer nas bodo izločili nekaj sto, bi se pa že spodobilo
opraviva.	-v .....--- nej[aJ b( ge pa ze gpoaomio
to je veliko veselje, še večje ve-j od mqgtng obiine> da bi poslala sel j e pa je biti član tega dru- gUpania jn može, da bi nas spo-videl, da	pozdravili nam izročili
pe v Ameriko hočejo vse urediti in malo matijka, da ne posku-
štva 20 let. Saj sem je med nami še več članov, ki so bili'ustanovitelji tega društva V naši fari. Veliko je pa tudi takih, ki so društvo pustili, a vzroka zato pa ne vem. Vse take vabimo, da se nam
in navajala naj hi v tem mestu bila vzgoja kolikor mogoče taka kakršna odgovarja mešanemu okolju, pa sodi naj ima mesto samo italijanske, šole, kar je nemogoča reč, razen, če hočemo slediti metode diktatur proti katerim je borba druge svetovne vojne zahtevala toliko žrtev.
Šolsko polje pa je tudi edino, ki ga Slovenci lahko omenjajo kolikor toliko z zadoščenjem in priznanjem vojaški zavezniški upravi.
Neprimerno slabši so “uspehi” na gospodarskem polju in v finančnih ustanovah in zavodih. Po drugi svetovni vojni je slovensko-hrvatska narodna manjšina Julijske Krajine, ki je, tedaj štela nad 600,000 ljudi, imela kakih 600 denarnih in gospodarskih zadrug s preko 80,000 člani. Pre moženje in hranilne vloge teh zadrug so znašale nad 300 milijonov avstrijskih zlatih dolarjev. Poleg zadrug je bilo v Trstu več slovenskih in hrvatskih denarnih zavodov, v katerih je slovenska in hrvatska tfgovina in obrtnija imela oporo. Tržaška hranilnica in posojilnica, Trgovsko-obrtna zadruga, Hrvatska Centralna Hranilnica, Narodna posoji-nica, Splošna hranilnica. Jadranska banka in Ljubljanska kreditna banka so bili naši narodni tržaški zavodi, ki so mogli dovolj dobro podpirati naš ekonomski razvoj v Trstu. Bili so vsi pogoji, da se bodo Slovenci v Trste kljub vsemu nasprotovanju avstrijske javne uprave in italijansko-šoven-ske občinske uprave mesta mogli lepo gospodarsko r^zvija-' ti. Fašizem je ves slovenske denarne in gospodarske zavode uničil. Njihovo premoženje so pobrali fašistični komisarji in fašistovske italijanske banke. Skozi desetletja zbrani slovenskega malega človeka na Primorskem so šli “po gobe’ kot žrtev fašistične politike, ki je pred vsem hotela uničiti vsako gospodarsko neodvisnost slovenskega življa na Primorskem. Takoj, ko so zavezniki prevzeli nadzorstvo nad tržaškim ozemljem, so slovenske organizacije zahtevale, da se morajo te krivice popraviti, kolikor je le mogoče. Takoj so Slovenci zahtevali naj se uradno ugotovi kaj je bilo slovensko premoženje in naj se zavodi vrnejo lastnikom. Doslej na žalost moramo reči, da se v tem oziru ni storilo nič. Niti začelo se'ni nikako upravno postopanje in nihče se ne zmeni, da bi Slovencem popravil krivico.
Da je v Trstu tako, moremo razumeti le, če poznamo politične razmere. Kolikor je Trst v rokah domačinov, vladata dve italijanski stranki. Obe stranki sta vodili najvztrajnejšo propagndo proti nastanku svobodne tržaške države in njuno edino politično prizadevanje je, da dokažeta, da tržaška država ne more obstojati in se mora Trst vrniti nazaj Italiji. Zastovnikom italijanske narodnosti ki so samo exponenti italijanskih central v Rimu ti;ga ne moremo zameriti. dasi bi bilo zelo koristno, če bi tudi italijanske stranke uvidele, da je bodočnost Trsta samo v njegovi neutralno-sti in neodvisnosti, če hočejo na tem spornem prostoru ustvariti ozračje miru in lepega in uspešnega sodelovanja vseh sosedov.
Bolj nerazumljivo in obžalovanja vredno je, da so zavezniki v posvetovalne organe: občinski tržaški mestni svet in odbor za zapadno cono Trsta imenovali same Italiane in niti e,nega zstopnika Slovencev in Hrvatov. Ti posvetovalni organi dobivajo od vojaške uprave vedno več oblasti in s
Poleg federalnih uradov »e je
sem kar — po telegrafskih ži-
cah.
sti s tem, da ljudem izpisujejo
prošnje in jih pošiljajo na primerna mesta. Ko je pa to narejeno, ne morejo ničesar IZSI-
Nujno je Itorej treba tudi to povedati, da vsa ta reč ne bo; LIT^ |tudj lpi0spejiy ne. šla in ne bo šla brez zelo — VE- j Med tgmi proatovoi jnimi a-
ključe od mesta, kakor pravimo ter nam izrazili iskreno dobrodošlico. Saj ne rečem, da bi nam morali pripraviti kakšno pojedino, čeprav ne rečem, da
Vse take vabimo, da se nam ^ nam ng gja v g]asb po jietnih zopet pridružite in s tem poka- j voznje, Naj bi j0 !pri-želte, da se še zanimate iza dru- maba|a toj™ velika ekspedicija
štvn Naisv. Imena.	.. T;..uu....... ...... ul

Kongres je sprejel novo postavo. Podipdsan je zakon, da1
Slavo, rooipisan je zason, _nava za dovolj kompetentne-sme priti v teku dveh let v Ame-' bom mwda drugiž opisal, riko 200,000 beguncev, toda j pojgg bega prostovoljnega ura-KATERI bodo prišli in KAKO da w pa flrugi podobni. Jud. bodo prišli, to je ostalo nezapi- je jmaj0 seVeda svojega, pro-
iKE POTRPEŽLJIVOSTI. | gencjjam; je zlasti agilna in ze-Kdor bo znal čakati, morda , de]avna organizacija katoli-"•	^ nh Janov pod vodstvom ameriških
škofov. Njen urad v New Yor-ku je nekaj velikega in na tisoče in tisoče prošenj gre skozi ta urad. Toda kot rečeno, ko je prošnja vložena, je odvisno od drugih činiteljev, če bo tudi RES odobrena ali odklonjena.
• • *
*55
šele božične prazn
novo leto, da bi bili vsi zdravi in srečni ter enkrat prejeli večno plačilo v nebesih. Pozdravljeni in na »videnje v nedeljo. Joseph Kochevar, tajnik, o
vLj
kar dolgo ČAKATI, ta bo ob svajemUasu tudi dočakal. Kdor bo izgubil potrpljenje in si skušal pomagati z nejevoljo in kritiziranjem, bo nastala resna nevarnost, da bo zase in za svoje begunce vse skupaj pokvaril.
Zakaj je treba to in še več zapisati?
Kako deluje ta katoliški urad, ki ga federalna komisija pri-
,simo in nepodpisano. Ko je bil meseca junija Ita zakon sprejet in kmalu nato pdpisan, ni imela Amerika prav nobenega APARATA, ki ,naj novi zakon spravi v življenje. Aparat je bilo treba šele ustvariti. In tako jc predsednik v avgustu res imenoval tri komisarje, ki naj stvar vzamejo v roke.
Toda ti trije možje so si morali tudi šele ustvariti mašino, ki naj bi delo opravila. Seveda mora ta mašina hiti sestavljena iz LJUDI, ki naj ustanovijo celo vrsto uradov Itu Ameriki in tam v Evropi, izdajo odloke in navodila, spravijo iv tek najrazličnejše preiskave, najamejo prevozna sredstva od taborišč do morja ih od tam preko morja, pa zopet iz ameriških pristanišč do končnega novega bivajoča beguncev.
To niso majhne reči in vsak lahko vidi, da bodo vzele veliko časa.
Svet je kajpada mislil, da se bo po sprejeti 'postavi začela kar naenkrat v livati “povodenj brezdomcev v USA. Tod« minili so meseci, pol ldra je že od
testantje svojega, »n še marsikatera ameriška skupina ima svojega. Jasno je, da bo nastala prej ali »lej tudi velika konkurenca, kateri urad bo hitreje izrinil svoje varovance skozi uradno ameriško poslovanje.
Vrhu vsega tega se pričakuje, da bo (lovi kongres spet vzel v roke begunske zadeve in morda kaj spremenil na že sprejeti postavi. Utegne se zgBditi, da pridejo .nov« določbe k postavi, zakaj skušnja itieh mesecev je že pokazala, da postava ni po sebno praktična.
Mogoče je tudi to, da bo novi kongres bolj širokogruden in bo postavo razširil. V vsakem primeru bedo pa nastale nove zahteve in potrebe, pa kdo more reči, če ho to prihod beguncev pospešilo ali zopet kaj za vrlo?
Dvoje se pa lahko reče kot posnetek iz vsega tega:
Zavest, da je begunsko vprašanje resno im veliko vprašanje, postaja od dne do dne bolj živa. Kako vde drugače govore In pišejo o beguncih danes, če
Dr. Sv. Ane št. 150 KSKJ
Cleveland (Newburgh), O. — Tudi jaz, dasi sem tu rojena, včasih rada prečitam Ameriško Domovino in še i posebno sedaj v božičnem času, ko je toliko zanimivega berila notri. Poleg vsega drugega berila pa vidim tudi, ko tajniki in tajnice društev vabijo na letne seje in ker sem tudi jaz tajnica društva sv. Ane št. 150 KSKJ, zato tem potom prav prijazno vabim vse članice našega društva, da se gotovo udeležite seje, ki se bo vršila v nedeljo 19. decembra ob eni popoldne v cerkveni dvorani.
Po seji si bomo tudi božične darove izmenjale med seboj, zato vas prosim, da prinese vsaka za približno $ 1.00 vredno darilce, d« ga bosta izmenjali s svojo sestro. Ob treh bo pri-prišei pa tudi Miklavž, ki bo ob-1 dar il naše otroke. Zato vse, ki imate svoje obroke pri našem društvu, pripeljite jih v cerkveno dvorano ob treh popoldne, to je po seji. Katere pa imate še majhne, jih ja kar s seboj na sejo 'prinesite. Naj se že v mladosti navadijo in vidijo, kako me vodimo seje, kar jim bo pozneje gotovo prav prišlo.
Skozi celo leto je bilo tudi pri naa bolj malo članic na sejah, zato pa pričakujemo vsaj na glavni seji velike udeležbe.
Vesel božič in srečno novo leto 1949 želim vsem članicam) društva sv. Anne št. 160 KSKJ ter sploh vsem faranom fare sv. Lovrenca in vsem našim rojakom širom-sveta.
Josephine Winter, tajnic«. ----------o------
"— _
bi igrala, na kolodvoru bi se pa vrstil govornik za govornikom in drug drugega skušal posekati v preveliki ljubezni do novih .naseljencev.”
“Kaj bi z novimi naseljenci
V
v Ljubljani!" meni Vrhničan, “saj še iza domačine ni dela dovolj.”
“Kdo pa pravi, da bodo prišli novi naseljenci v Ljubljano! Rekel sem samo, če bi, da bi ti dopovedal razliko v navadi pri nas na Kranjskem in drugod po svetu,” ga podučim.
“Aha, tisto že, sprejeli bi jih, menim. Pa k Staremu Tišlerju bi povabili vse na gulaž, ali pa k Figabirtu. Se pri nas na Vrh-ninki bi jih lepo sprejeli, če bi naneslo, da bi tje prišli,” ipri-zna moj znanec iz Vrnike.
“Tisto bi pa rad verjamem, da bi jih. Saj ste Vrhničani znan? kot zelo pripravni ljudje za take stvari. Saj sem slišal, kako je bilo, ko vas je prišel obiskat škof Jeglič iz Ljubljane. Ti 'tega ne boš vedel, ker si še mlad. Jaz pa vem to od zanesljivega človeka, od Kor-četa, ki je imel gostilno v Rožni ulici v Ljubljani in je bil doma iz Vrhnike.”
“Pa kaj ti je povedal Korče o sprejemu škofa na Vrhniki?” bi rad vedel fault,
“Kaj vem, kaj so bili skuhali n« Vrhniki, da so hoteli imeti za pričo samega škofa. Povabili so ga in obljubil je, da pride. Vrhničani so postavili tam blizu “Črnega orla” slavolok, na njem pa napis, ki je bil ponos vse občine, kajti tri' dni in tri noči se je kuhaj v glavi gospoda župana. Slavolok postaviti in napis pogruntati, to ni bilo nič za župan«.
Prijatelju Mike Romihu v spomin
■ bo škofa j
stopil v gostilno Mantovo in tam je gostilničarju pritožil, da nima belih rokavic in da brez njih ne more pred škofa. Časa pa da ni več, da bi jih naročil iz Ljubljane. Nazadnnje sta se zmenila, da bo gostilničar pozdravil škofa namesto župana.
Pa so čakali na škofa župnik, učitelj s šolskih otroki (ti reveži morajo biti povsod izraven) in gostilničar iz Mantove.
Prvi je škofa pozdravil, ka-
Cleveland, Ohio.— Z žalostjo srcu in solznim očesom sejn gledal v Tvoj mirni obraz, ko
si ležal negibno v krsti. Dokler	• -	' , ,	. ...
si bil še pri nas v Newburghu, Ikor spodbbi župnik, ce m hd sva se mongokrat o marsičem Jeklin. Kaj vem, kako mi razgovarjala; saj sva bila pre-soseda. Vedno vesel in
—Ruska reka Volga je dolga 2,200 milj in pravijo, da je sko-ro vsa plovna.
cej let — ... družaben si bil, a smrt nemila je tudi Tebe pokosila. Težko sem se ločil od groba, kjer boš sedaj počival. Pa zemlja, ki Te je živela, naj Te izftpet sprejme.
Za Itabo žaluje dobra soproga, ipastorki im pastorka, pa tudi veliko Tvojih prijateljev. Saj vem, da si imel v življenju dosti trpljenja, vedno težko delo v tovarni kot strojnik in ravno ko bi mogel živeti malo bolj udobno življenje, je iprišla bolezen in za njo pa—smrt. Občudoval sem Tvojega pastorka, kako Ti je stregel v času bolezni, da bi Ti lastni sin ne mogel boljše. Cast Ti, mladi prijatelj Edward Shally. Bog Ti bo dal srečo, ko si svojemu očimu tako lepo stregel ter pre-čul več noči ob njegovi postelji v bolnišnici, da si mu krajšal nočne ure. Prav si storil in Bog Ti bo dober plačnik.
In Ti, Mike, dokončal si življenje na zemlji. Tvoje delo je končano. Sedaj imaš gotovo plačilo pri Bogu za vse, kar si dobrega storil na zemlji. Spomnih se tudi nas preostalih, da ko tudi mi dokončamo zemeljsko življenje, da se snidemo v raju večnem. Počivaj mirno moj dobri prijatelj in na svidenje nad zvezdami.
1 Jacok Resnik.
je Korče ravno povedal. Ko je ta odbrenkal svoj pozdrav, je škofa pozdravil učitelj. Tako gredo namreč šarže pri takih prilikah. Potem je 'Ptrišel na vrsto za pozdrav tudi gostilničar iz Mantove, ki je zastopal župana. Gostilničar je bil domač človek in ni izbiral besed, kakor bi izbiral smeti iz fižola. Vstopil se je pred škofa ter mu zelo prijazno rekel:
“Buh dej, gespud škof, k’ste jo taku delč prmahu!” Prevzvišeni je našel veliko dopadanjenje nad preprostim gostilničarjem in ga je vprašal: “Kako kaj, gospod župan?” Mislil je, kakopak, da je to župan, ker je povedal pozdrav takoj iza učileljem.
“Saj nisem jest žepian,” mu je povedal gostilničar. “Veste, tamle za plotom je skrit in sem kuka, ker ni mogu ljes.” Nadškof ga je vprašal, zakaj si župan ni up«l sem.
“Nimk rokavic,” je odgovoril gostilničar od Mantove, “iejte, jest jih pa imam.” In je sukal obe roki škofu pred nosom.
Dr. Jeglič se je smejal, so rekli in je hotel vidati tudi župana, ki je res prišel, čeprav ga je bilo močno sram, ker ni imel belih rokavic.”
S fantom sva uganila, da so Vrhničani, lepo rešili čast občine z r okavicami in brez rokavic.


is*
JANUS GOLEČ:
KRUCI
Ljudska povest po zgodovinskih virih
Kakor ie opisano, so plenili dva itovariša: velikonedeljska
Kruci malodane neovirano in brez resnega odpora po jcelem Murskem polju. Niti ozreti se niso upali proti osiguranemu Veržeju, ki je čakal v najstrožji pripravljenosti noč in dan ne samo, da se brani, v ugodnem slučaju tudi izpade, udari in prežene premagance daleč
in ormoškega župnika.
Kruci so navalili na Jeruzalem pasje mrzlega februarskega jutra v močnih jezdnih oddelkih ter peščetah iz Ormoža. Zadeli so na pohodu najprej na farno cerkev in župnišče pri Sv. Miklavžu. Cerkev je bila zaklenjena isitotako farovž in

poslal veržejski stotnik oddelke svoje strelske čete na pomoč sosedom ter ogrožal osvražnika
nišče. so jo
za hrbtom, da ni bilo tokrat P™« Jeruzalemu. Tam-
Krucev v dobrem orožju kakor litsja in trave. V največji sili je pač vsak sam sebi najbližji in tako so čuvali tudi Veržejci le svoje lastno naselje.
Kruci so že bili strahoviti gospoda: ji Murskega polja. Upali so se visoko v Ljutomerske gorice* ustrahovali so Ljutomer, Središče in Ormož. Patrulje so sporočile glavnemu stanu v Čakovec, da so izsledile krog j eruzalemske cerkvice utrjeno postojanko, ki bi znala postati usodepolna za brezskrbno kretanje plenečih trum.
Koj po ugotoviti krucevski izvidnikov' je pustil bobnati in trobiti župnik Stariha na umik v zatočišče v zakupe krog žalostne Matere božje v Jeruzalemu. Kmetje so poskrili živino po viničarijah in se izselili z družinami vred v tabor, da si zavarujejo vsaj življenje pred madžarskimi divjaki, katerim je bilo tuje prizanašanje s smrtjo celo nedolžnim otro-
bil obljuden, zastražen in je zrl smelo v oči napadu, ko je prenesel gospod župnik Naj svetej-
še, cerkvene posode, mašne ,je j,
Odšli so praznih rok in ubrali s požiivnjeno bes-
kaj se jim je obetal po napovedi izvidnikov odpor za zakopi.
Napadalce je vodil naš dobri inanec — “oberkruc” Jurij Godrnja .iz Bakovec. Iz ciganskih ust je zaznal natanko, da se skriva med begunci jeruzalemskega taborišča ona, ki mu je nakopala toliko škode, sramote in srčne boli! Nobenega ropa in napada se še ni bil lotil doslej s tako nestrpnostjo in z žarečim pohlepom po maščevanju, kakor navala na Jeruzalem. O uapahu podjetja nil dvomil niti najmanj. Muropo-ljci so sami ponudili Krucem kakor na krožniku: Ljutomer, Sredice in Ormož in kljuboval bi naj zmagovalcem kup zemlje krog jeruzalemske cerkve! Glavar se je režal, divje pri pogledu na razkopano zemljo Krog svetišča in na taborišče, ki je utihnilo ob pojavu napadalcev, kakor bi se že bilo razbežalo v celoti. Konjike je od-
VE5TI
LOVi^U if
(Nadaljevanje ■ 1. atomi.)
načrtov je popolna preusmeritev poljedelstva, ki naj bi odgovarjala novim razmeram. Ne rečemo, da ni na teh mislih, kako kmetijsko proizvodnjo prav uravnati, nekaj zdravega; tudi nove niso te misli. Toda od misli do uresničitve je daleč. Najvažnejše pa je, da bo vsak kmet v tem rajoniranju, ki ga spodaj opišemo, videl državno komando in se ji bo upiral. Rajoniranje namreč pomeni večjo odvisnost od države.
SEŽANSKI OKRAJ ima, kot smo brali v komunističnih listih za bodoče kmetijski plan ali načrt, ki ga deli v pet rajonov. Te rajone in kaj bodo v njih počeli opisujejo takole:
Prvi rajon je kraško — vinorodni in obsega KLO (občine po starem) Tomaj, Dutovlje, Avber, Skopo, Pliskovica, Veliki dol, Sežana, Vrhovlje,’ Kobjeglava, Štorje, Gabrovica, Komen, Sveto, Brestovica, Gorjansko in Škrbina. Tu bodo pospeševali vnogradništvo-teran. V petletki se bo dvignila proizvodnja vina v tem rajonu za 15%. (Vse seveda, če bodo kmetje tako delali in če bo Bog dal tak dež in tako toploto, kot računa komunisti-či načrt!) Površina vinogradov se bo povečala v primeri z letom 1945 za 28%. število goveje živine se mora povečati za 25%, prašičereja za 40%, perutnina za 100%. češnjevi nasadi se mo-
čišče. V tem rajonu bo_ prevladovala živinoreja, ker je v pogledu kmetijstva najbolj pasiven. Na njivah bodo sejali na-mestu žitaric krmske rastline, živinorejo bodo dvignili za 60%, ovčerejo za 60%, perutnino za 80%, prašičjerejo za 30%. Saditi bo treba tudi več zgodnjih sort krompirja.
četrti rajon obsega KLO Vremski Britof, Barka, Misleče, Brezovica in Rodik. Posvetil se bo predvsem sadarstvu in živinoreji. Pri novih sadnih nasadih, ki naj nadomeste žitarice, bo treba paziti, da se bodo zasadili večji kompleksi skupaj'po možnosti na plantažni način, živinoreja naj se poveča za 40% perutnina za 80%' prešičereje za 60'?.
Peti rajon so KLO Rižana, črni Kal Brezovica, Movraž in Truške. Tu bodo gojili namizno grozdje, zgodnje in južno sadje ter povrtnino. Pridelek namiza-nega grozdja se mora povečat za 86%, sadni nasadi za 30%, povrtnine za 1000%. žitarice je treba odstraniti in jih nadomestiti s povrtnino in krotnpirjem.
Tako govore tedaj načrti. Kdo jih bo izvršil? če bo stal komunizem v vednetn boju s kmetom, bodo vsi načrti komunističnih kmetijskih strokovnjakov gradovi zidani v oblake.
O VZROKIH TIP,USA. — Pisali smo, da je v raznih krajih kakor v Postojni in v Brdih iz-
Strežkinja se- sprejme
Za delo od 7:30 zjutraj do 2 popoldne. Zglasite se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. tel. EN 6214.	(247)
vati je treba hruške, marelice,
Velika roža
V -brazilskih goadovih raste velikanska roda, katere listi so nad 10 čevljev dolgi. To listje je tako močno, da človek lahko stoji na njem.
«EL0 »0NIJ0
HALI OGLASI
Hiša za 2 družini
Na Kewanee Ave. (blizu 185. ceste) je naprodaj hiša za 2 družini, ima 2 garaži. Vse v prvovrstnem stanju. Cena $11,-900. Za nadaljna pojasnila vprašajte pri
Edward F. Kovač Realty
960 E. 186. St.
(248)
Stanovanje iščejo
Zaposlen zakonski par želi dobiti stanovanje 3 ali 4 neopremljene sobe v najem. Kdor ima kaj pokliče po 4:30 popoldne SU 7715.	(250) V
Moderno
Žena sedi na izof i in bere. Mož si šiva gumb k hlačam jn gode in gode.
žena: “Kaj pa brundaš- venomer?’’
Mož: “Res nisem mislil, da si
šivati.”
Zena: “Mar si bil res tako preprost in si mislil, da boš v zakonu kar brez gumbov hodil tikrog?”
.............. Pomagaj!« Ameriki, kupujte
bom moral v zakonu gumbe pri- * Victory bande in znamke.

BOŽIČNA DARILA
4^5
Pohištvo vseh vrst — stoli, mize, svetilke, radije, pralne stroje, refrigeratorje, kuhinjske peči, grelci, žimnice, vacuum čistilce itd., itd
\
Stotine lepih, koristnih daril!	«
OBLAK FURNITURE C0.
HEnderson 2978
6612 St. Clair Avenue
Do Božiča odprto vsak dan od 9 zj. do 9 zvečer
Poslušajte naš radio program ob nedeljah 6:30 do 7 P. M. na WSRS postaji (1490)
WBWWBWM mmm w a*»g
A.	li
rajo povečati za 20%, pespeše-' bruhnil tifus, ki so ga kma-
lu omejili. Kako je bila bolezen
redil v zasede, da bi ne ušla pol he ^ pitane lešllike. .Uvajati zanešena? Trdovratno se vzdržu-tavzetju utrdbe niti miš. P«-'. treba japonsko- jabolko (ka- }« govorica, da je vlada poslala
Čičem. Jeruzalemski tabor je	TL
scem je zapoveaaj nasKOK s ari- w tu dobro uspeva. poroei-kom, da bi uplašil branilce na;,o o tem rajonu končava takole: predajo brez odpora.	<,.j g navedenega je razvid-
Taboru žalostne Matere bo-l “	^££ « sebe. Tako g^oUca.
y te izstradane kraje pokvarjeno moko, ki naj bi jo porabili za I prašiče. Ljudje pa 30 jo porabili

Sv. Miklavžu na hrib v — Jeruzalem. Prihod živega Sina božjega med branilce žalostne Matere je bil ganljiv dogodek, ki je navdušil za boj sposobne može ter fante, da so se čutili dovolj jake ne le za obrambo, da celo za napad 1 Pri selitvi v tabor- je hilo miklavškega kaplana Kopriunše-ka tako sram, ker se je bil urezal z muropol jakimi zasmeho-
izasluženim okraskom: “Vič-'krompirja, pwrtninVkmskih toriosuis”, to je — zmagovalec, j rasj|jn »
Prihod Krucev mu je ozna-| Drugi rajon obsega KLO nil ogenj, ki je buknil v zrak z gtjak yraMe, Gornja Branica, visokim stebrom dima ter pla- Tg jg aoroden 9 prvim'v vino-
~—------ —**	‘ *	Ta Je soroden s prvim v vmu-
menov. Prinesel je med hrami- gradništvu, !e da se bo tu gojitelje iz cerkve Najsvetejše, mo- be,a vipav9ka trta. Govedore-lil krog cerkve na glas lavre-1. 9e bo dvignila za 20% prasič-tanske-litanije, -spodbudil fara-1 jereja za	perutnina za
ne s par besedam, dal klečečim !100„o odstranjevale se bodo blagoslov in nato so morale ma-1 .itarice v kori-t krmskih rastlin tere z deco v podzemeljska kri-1 jn krompirja. Proizvodnja sa-
zai z imnupv/ijanimii c«oiiau»v- tore z ucco v ipouzcmcijaKu iuu- krompirja. Proizvodi valci vred na debelo, da jo je tja. Možje in fantje na svoja;()- se bo zvikala za 2o%. Doteenil natihoma v Maribor, mesta za riasioom. dtekleta z'1	„„
potegnil natihoma v Maribor, od tanj v Ruše, kjer je že dobil
SEDMAK
Moving & Storage
ALSO
LIGHT EXPRESSING
1024 B. 114 St
KB MM
Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo
MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio
do;yoo ht _*±
VITAMIR«
SSjssHe
mesta za n^pom, dtekleta z! " Treti j rajon se vije od Sežane lonci k vreli vodi, smoli in ku- do Hrvatske Istre in obsega Popom slame!	|vjri otvačo Matavun, Lokev,
Priprave za dostojen sprejem Herpeije> Ozlo. Materijo, Pod-madžarskih zverin so bile izvr- gorjei Bakitovec, Gočergo, Gra- magnatov, šene z vso naglico ter točnostjo, i kakor bi bile navežbane. Pri. odmevanju napadalnih klicev
cez mejo vtsau, u» se r«ui aiutu#*
nja širijo razne bolezni, posebno med otroki. Zlasti jetika se prijemlje stradajočih otrok. Takoi trpi radi bolezni tudi šolski pouk. Zdravniki se trudijo, da bi bolezni omejili. Toda glavnega zdravila: tečne in zadostne hrane manjka. In pri tem ne more zdravniška veda. ničesar. Manjka pa tudi raznih zdravil. Jugoslavija se je obdala na zahodu železnim zastorom, na vzhodu pa ji je skoro vse zaprto radi Titovega spora z Kominformo. Ljudstvo pa trpi pod tem šuš-marskim gospodarstvom in to brzeglavo politiko komunističnih
m



BBS
ni bilo med branitelji niti ene-' ga malodušneža, niti otroci ni-! so vekali ali jokali po kaver-nah.
Kruci so se pehali navkreber \ od vseh strani. V prvih vrstah1 so nosili lestve, vrvi ter težke j bate. V drugih so bili pravil rablji z golimi sabljami v zo-j beh ter z noži za pasom. V tretji strelci. Ti bi naj vrtali glave onim, ki bi ae drznili samo pokukati iznad izakopa.
Kriki razbesnelega krvološltva so se .spremenili presneto naglo v obupni: Oj oj, v madžarske kletvice ter stok, ki je popolnoma zrtedel vse krucevske oddelke. Z ostrihii klini nabite voljč j e jame so odgovorile prve na boj ne krike. Ni bila šala, telebniti s polno težo telesa v globoko jamo in se nasaditi na kolec. Ostrina se je zapičil« vsakemu Krucu tako, da je tičala prav globoko v drobovju. Nepopisno mučna smrt je bila neizogibna.
(Dali* ndhodnjli)
------o-——
James Wilson, ki ga je
U
m
BOGATA IZBIRA HUNIH SLIPfRJfV! KRASNO IN KORISTNO DARILO ZA VSAKEGA ČLANA V VASI DRUŽINI!
Fleeced ZA SESTRICO ..............v....................$2,29
Fini in gorki ZA MAMO........................... ......$3.98
Udobni, usnjeni ZA OČETA......-..t................*3’98 in *5
Hl-TOP, za vašega BRATCA ali SESTRICO, usnjene golenice $*98 in podplati, zelo gorki, rdeči in plavi, mere do 3..
Varujte otroke, da se ne prehladijo. Kupite jim udobne rubarje, ki jih imamo veliko zalogo.
$ j.98 in več
PRIDITE V NASO NOVO PRODAJALNO IN SI IZBERITE!

presednik McKinley imenoval državnim tajnikom leta 1887, je ostal v tem uradu do leta 1918 in je služil pod štirimi predsedniki.
Prvi Zahvalni dan za te begunčke. — Kuk Gue Borilci dobrodušno deli puranovo pečenko. Vidimo' ga ko prav kar daje pečenko 15 letni- Stephanie Rogacsevncz, poljski vojni siroti, ki je ena izmed i9 evropskih vojnih sirot, ki praznujejo prvi Zahvalni dan v Tavein-on-the-Greeu, -kar je poskrbela Boy’s Athletic League v New Yorku.
I Mandel’s Shoe Store i
6125 St. Clair Ave.
(v Lauschetovi hiši)
llkki
i-K
mm
AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 15,1948
če te bodo kje marali!” —‘‘Oče- pretepaštvu bo treba napraviti tu si snedel ipol grunta, a bi konec!” mu rad še drugo pognal, če ti Vid ga pogleda po strani in bo pustil!” — "Potepuh!” |si misli: s čim neki boš napra-Neusmiljeno je padalo proti vil konec tem starim navadam Vidu. Ko je pa končno Anžo-'in razvadam? Boš mar pokli-nov pristopil in oplaizil Vida'po'cal orožnike, da bodo stražilijže hiti proč od očetove skrinje, glavi, tedaj je nastal šele truščJpred krčmo? Ali pa boš zlil v Na, Poljanec, tu imaš zdaj svo-
Ga vidite, kaj se ne smoli li blizu Blač; ne daleč od žage
okrog očeltove skrinje? Da, zares, mulec je skrinjo odprl — in že sega noter. Tako torej, končno je postal mulec še tat! Da, pobasal je nekaj.denarja — in
je mlin, tudi tam imata opravek, kajti pred dnevi sta pripeljala mlet koruzo in ječmen.
(Dalje prihodnjič)
Nekaj dni se je držal Vid le bolj v zapeč ju pri otrocih, ker se ni maral kazati ljudem. Vendar so ga le prekmalu zvohali ter prihajali v hišo z raznimi izgovori, samo da bi videli Vida in se na lastne oči prepričali, kako je z njim. In brž ko so ga nekateri videli, je takoj izvedela vsa vas. — "U, ste videli Poljančevega Vida? Jej, kakšen je, nič več ni študentu podoben!” — "Pravijo, da se je skrival pri nekih sorodnikih, če ni služil celo za hlapca . .” — “S šolo je spregel, zdaj ni ne tič ne miš, le sprijen potep!” — Tako je šlo po vasi od hiše do hiše. Tisti, ki so z njim govorili, so se mu pomilovalno smehljali, češ zdaj si gosipod, da te je vse Kresinje žalostno.
Vid je prekmalu sprevidel, da je zgubil na Kresinju vse zaupanje in spoštovanje. Ljudje so gledali v njem nekoga, ki ni za nobeno pošteno rabo več, skratka: človek brez časti in brez bodočnosti. Edino nečesa 'bo še zmožen: da bo pognal grunt na boben, če ga dobi. Se razume, da je to neusmiljeno ujedanje Poljančevo družino bolelo, le Vid sam si ni dosti stril iz tega. On je imel svoj načrt: čimprej odriniti čez veliko lužo in se umakniti kresinjskim objedalcem. Morda se niti stari ne bo več temu upiral, ker bo videl, da druge poti za fanta ni. Ej, kako se je Vidu tožilo po Vrhovlju in
Pivci so s« brž razdelili v "dva tabora: nekateri na Vidovo stran, večina pa proti Vidu. Žele je potegnil Vida iz bojnega
da več in več učencev prihaja, teh kresinjskih fantov, ki bodo prej ali slej grunte prevzeli. Pomislite, s knjigo v roki in s slikami jim razlaga Žele v zaduhlem hlveu nove nauke in se nič ne boji, kaj bodo rekli ljude. Nasprotno, danes so
Poljančevem hlevu, jutri se spravijo v Grahovega, potem v Križanovega, J a kopinovega. Namesto da bi sedeli pri topli peči, si ogledujejo živino in hle-Niso mar ti ljudje malo prismuknjeni? Poljančevemu sprijencu ni zameriti, šolo je zamenjal s hlevom, ali da se more učitelj Žele tako daleč spozabiti! Mar ni to javno pohujšanje za vso vaš? Da, pohujšanje, posebno za kresinj-sko mladino! Sram ga bodi!
Tako so Kresinjci objedali ob ognjiščih in za pečjo, saj drugega dela niso imeli. Žele — Vid, Vid — Žele, ti dve imeni so brusili iz dneva v dan, medtem ko je zunaj brila zima.
Neke nedelje popoldne je pa izbruhnila vsa tista ihta. Bilo je v krčmi pri Juršaju, kamor sta prišla tudi Žele in Vid. Možaki in fantje so se nalivali in polagoma je pričelo govoriti vino. Besede so postajale bolj in bolj zbadljive, po večini je letelo na Vida, zdaj pa zdaj je oškropilo tudi želeta. Oba sita se ostresala zbadljicev, kolikor sta se mogla, vse le v šali, dokler niso pričeli nekateri srdite-je napadati— “Gosposki sprijenci nas ne bodo učili živino-
povaljani klobuk — in odšla sta ven. Notri se je pa vnela bitka, da je bilo vse drobno, polito in razbunkano; a Jakopinov je končno le česnil Anžo-novega po čebuli.
Vid in žile sta krenila proti šoli. Bila sta kajpak razburjena, tako da nista niti dosti govorila. Slednjič reče Žele z neko maščevalno-jezo: “Tudi kresinjskemu pijančevanju in
vino volovski mehur, da se bo jega nadebudnega sinka! Hišo
pijača ljudem priskutila? boš storil, prijaitel Žele? Tretje poglavje
Kaj
meteža, Vid je pobral s tal svoj Žlahtne trave »o visoko odgnale
Pomlad je pregnala vasovalce iz hlevov in objedalce iz zapečkov. Od samega objedanja so bili ljudje utrujeni, a ubogi Vid se je utegnil zdaj nekoliko oddahniti. Ni bilo nobene ko-
GOOD NEWS for
je spravil ob čast, izdaj krade še denar. Zares, lep sin!
Kaj pa zdaj plete? S hlapcem Jernačem nakladata pred hišo hlode za na žago, a Vid venomer Jernaču nekaj prišepe-tava. Potem pride zraven Žele in skrivaj izroči Vidu neke papirje. Nedvomno je tu potna pravica za čez lužo. Tako bo
ščice več na njem, da bi ne bila torej Žele pomagal fantu od hi-oglodana. Človek bi mislil, da'še.
se bo fantu končno dodobra za-j Voz s hlodi je bil naložen grenilo Kresinje in bo odšel j Hlapec Vid in hlapec Jernač zdaj spomladi čez veliko lužo. sta napregla. Potem sta odpe-Toda je še vedno tu, oče mu ne' ljala hlode na žago. Oba? Kaj-da denarja, bržčas še vedno pak oba: eden bo zadrževal ko-: upa na šolo. Bh, fant si vza-jnje v Strminah, drugi bo visel me pač denar sam, ne bo več: na zavori, da ne zgrm iroe sku-prosil starega.	j paj navzdol. Žaga je tam do-
—V času, ko povprečna oseba doseže starost 60 let, ji u-dari srce 2,250 milijonkrat. Tako pravijo zdravniki.
BI priporočamo za popravila fenderjzv. ogrodja in za
BARVANJE AVTOMOBILOV. -
SUPERIOR BODY & PAINT (0.
6605 ST. CLAIR AVENUE
PRANK CVELBAR, iaatntt.
Razpis delniške seje
V nedeljo 23. januarja 1949
ob 1:30 uri popoldne se vrši redna delniška seja
KORPORACIJE SLOVENSKEGA DOMA 15810 Holmes Ave.
To obvestilo je smatrati za uradni poziv vsem delničarjem
J	FRANK WALTER, tajnik.
v 16PTHE MUK TENDER *.*0K DELICIOUS MACARONI
Qgj$Hol Moil ia7 Minnies,
bolj slast-
t
i ’■	'	.T..	_	__
"Brilliant styling isonl/
*, Mf theory1/
says ROSALIND RUSSELL, voted one of America’s “best-dreised women,” ond star of RKO’s “Tho Volvo! Tooth.”
•	..............o...j *
iiisl
li njega.
Najrajši se zadržuje v hlevu. Tu se s hlapcem Jernačem'dobro razumeta in kaj pamentne-ga ugibata. Pa še tretji priha-j a večkrat -k nj ima v vas: Grahkov Matejec. Ta je vesel Vida, rajši ga vidi v hlevu kot v gosposki -kočiji. Včasih se jim pridruži še četrti. Kdo je ta? Učitelj Žele. Da, nihče bi si ne mislil, da tudi ta prihaja vasovat v Poljančev hlev. Ko so ga bili opazili- Pol jančevi, so pri-šii in ga povabili v hišo, saj za , takega gospora vendar ni hlev. — Ne, ne, je kar prav tako, Že-, le je s hlevom zadovoljen. Toda Kresinjcem zopet to ni bilo po volji. Brž so ojezikali še Želeta: z izprijenim študentom se druži pa Hlapcem razlaga nauke o hlevu. Po vsem tem tudi Žele ne more 'biti kaj prida.
Da, kersinjska gospoda se brati s hlapci po hlevih, kjer se vadi o umnem snaženju hlevov in blaga, o krmljenju in boleznih živine, o tečni in netečni krmi, dalje o govejih in konjskih pasmah ter plemenskih bikih in žrebcih. Ta trapasti Žele bo vse hlapce spridil. To-
-AND THE WORST G YET TO COMU —in tiajhujsr Sele pride
V BLAG SPOMIN
četrte obletnice smrti naše preljubljene in nikdar pozabljene SOPROGE IN MATERE
Johane Smole
U Je zaspala v Gospodu dne 15. decembra 1944.
Počivaj v miru#in Bog Ti daj sveti raj, da vidimo se nad aveadami. Žalujoči ostali:	«
JAKOB SMOLE, soprog, in SINOVI
Cleveland, O., 15. dec. 1948.
L66iBgm.il/m6tb, od-jutted. DnraPower Mainspring. Lapped 14K natural geld case.
Lerd EM*. 21 jewels, adjusted. DuraPotcer Mainspring. UK note« raljold filled ease. Binds
$71.501
&955BS& XIttvXr KSiS
Mainspring. Lapped, Mainspring. 10K natu- 10K natural rolled gold 14K natural gold ease. ral geld filled cate.
Om-dmcard. 9100M1 V	' l«.Wf
plate case, stainless steel back.	#37.50f
jlndodino Federal Tax
OBLAK MOVER
Naša specielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna poštrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca
JOHN OBLAK
1146 E. 61. St
HE 2736
Come in and see the beautiful new Elgin« that have won acclaim from America’s beat-dressed men and women. Elgin« more beautiful than you’ve ever seen. And there’s an inside story more exciting still. Elgin’s exclusive DuraPower Mainspring that gives a permanency of timekeeping performance never before possible in any watch. For Christmas and through the years—your loved one will be happier with an Elgin.
FRANK GERME JEWELRY CO.
6412 St. Clnir Avenue	HEnderson 0465
Convenient Terms OPEN EVENINGS
A store full of exciting gifts
m
mi