., K. STAATSANWALTBCHAh IÄAR8UR8 Eingeiaiigl ain 1 h J{JN. 1917 S i t- Beilagen stese Ikru S Z* 'aérate List ljudstvu v pouk m zabavo. v Mfim • poSš^eia aado»£acek>Mo6l(,|wllete3KiiizačeMfcte 1-St*. S K. — Nteaš&a se pošilja na: Ujw»«sStvo JSIotctisktg» Ooapodar^* v Mar»«—. -Pomseml Se« stanejo 12 vta. - UmMštve: Koroška cesta Mer. 5. - aasoenHto, biterate in rektemadje. r_ ______ caJmkt M vta., aU kar Je tet», 1 kvadratni '.«lUattter prostora stene 16 vfa. P»»*s in zafevatt pe#tvrste 24 vte., izjave bi Peateae X«h- taserati se n^tsHjo do Državni zbor. ) j t Ä.V Dne 3. t. m. so nenemški poslanci z 2Q2 proti 185 glasovom sklenili, da se naj izvrSuje predlog Češkega poslanca Frante, ki določuje, da se naj tudi ne-nemSki govori doslovno zabilježujejo v sejne zapisnik«. Nemci so bili zelo potrti, da so propadli. Drug dan so eeli dan moledovati okoli slovanskih poslancev, naj pustijo pasti FraiUov predlog, toda vse za- stenj. Kar je sklenjeno, je sklenjeno. Nemci v državi nimajo veČine, za to nam tudi ne bodo komandi ml i. Nekateri nemški listi so vslod tega glasovanja postali tako zmešani, da so pisati, da je nemški poslovni jezik v zbornici državna, potreba. Smešno to! Državna potreba je, da se Nemej tuii drugih jezikov uči in da ne bo leno in komodno čakal, da se drugi učijo, on. pa samo uživa, Nemci so povsod tako osovraženi, ker bi le drugim radi nalagali težko Hm — sami pa živeli kot gospodje. Gosposka zbornica bo dno 11. t. m. bržkone s-prejela poslovnik poslanske zbornice. V torek, dne 12. t. m., se začne proračunska razprava, ki je zadnji teden izostala, ker so Nemci delali toliko težav zaradi poslovnika, Izgubljeni teden se mora napisati na rnčun gospodstvaželjnih Nemcev. Predlogi in interpelacije naših poslancev. V 'Jugoslovanskem klubu so se doslej vložili sledeči predlogi in interpelacije: 1. Dr. Korošec in tovariši v zadevi poslan-ca Grafenauerja, da se ga izpusti in se mu dovoli, priti v zbornico; 2. dr. Fr. J a n k o v i č in dr. Ivan B e n k o-v i č nujnostni predlog radi potresa v Brežicah, Za-kotu. Mihalovcu, Mostecu, Selah in drugih občinah; 3. Ivan R o |š k a r radi pogojev za večjo pridelovanje živil; 4. Ivan R o š k a r nujnostni predlog radi požara v Borecih; 5. dr. Janez Krek radi socijalnega zavarovanja; G. dr. Janez Krek radi rekviriranja; ■ 7. dr. Lovro Pogačnik nujna predloga radi požara: a) v Hrušovju pri Postojni, b) v Nemški vapi, okraj Postojna; 8. prof. Jarc radi ponemčevanja slovenskih krajevnih imen na Kranjskem; 9. dr. Rybar. dr. Gregorčič ta Fon radi uporabe italijanskih imen za slovenske kraje na Primorskem; 10. prof. Spinčič glede uporabe italijanskega jezika in italijanskih napisov pri oblastnijah v Trstu in v Istri; 11. prof. Spinčič interpelacijo na ministrsStega predsednika radi germunizateričnih protizakonitih u-krepov na šolskem polju; 12. dr. Dulibič radi prehranitve prebivalstva v Dalmaciji; 13. don Prodan o vojni pripomoči v Dalmaciji; 14. don Prodan radi krajevne prehrane prebivalstva v Dalmaciji. bral drugo pot, išče si večine. Najprej ie potrkal pri Poljakih, a ti so odklonili. Potem je prosjačil pri Cehih, tudi ti so odbili njegove ponudbe. Jugoslovanov pa sedanje ministrstvo sploh ne mara in ost njegovega* vladanja je naperjena proti nam. Nasititi nas mislijo z nemškim jezikom, a od tega naš kmet in delavec ne bosta sita. . .. ^„ji&sm m v Tjo:' Položaj. Pri glasovanju o poslovnem jeziku v poslanski zbornici se je pokazalo, da so nemški poslanci v — manjšini. Ker se ministrstvo Klam-Martinic opira le na Nemce, zato tudi ministrstvo nima v zbornici več večine. Zato bi ali moralo iti ali si sestaviti novo večino. ¡Klanv-Ma^tinic še ne bi rad šel, zato si je iz- Avstrija je država osmih narodov. Kdor boč« Avstrijo, mora hoteti tudi vseh osem narodov. Kdor enega izmed teh sovraži, je nasprotnik Avstrije. Zfc to smo mi vedno pobijali sedanje Klam-Martiničevo ministrstvo, ^amsm^m:i *amm m* MMNMi, a Na Ogrskem. Gesar je poveril sestavo novega ministrstva Moricu grofu Esterhazyju. Mož je star še komaj 36 LISTEK. Gostija. (Januš Goleo.) CDaJje.) Bil je naš Plajt vitez, ki ga je čuval ščit jezika, bil je novodoben vojak, ki se je skrival skozi desetletja v zakope šal; a pa,dla je ta moška trdnjava, ki je kljubovala raznim navalom skozi celili 40 let, v že vdovele roke Pintlove Ajte (Agate). Zgodba, kratka povest Plajtove svatbe je namen teh vrstic. Večje čudo kot je lintver remšniškega farnega patrona sv. Jurija je bilo deistvo, da se je vjel 40-letni camer Plajtov Fič na zakonske limanice vdove, starikave Pintlove Ajte. Nešteto deklet mladega, lepega in bogatega kroja je hlepelo po posesti Fičeve-ga srca, a zaman. Trdovratno samski Plajt je po-mandral z nekako moško trmo ter samozavestjo toliko lepih dekliških cvetk, a se je slednjič vendar le vsedel na dogrobno koprivo, vdovelo, ovenelo, zimsko baburo — Ajto. Nikdo mi ni znal razložiti, kako in kedaj se je zagledal FiČe v Ajto. Pribita, občeznana resnloaje, da sta bivala za mojega kaplanovanja na Remšniku Plajt in Pintla pod jedno streho in jedla pri sttipni mizi. Ajta je tedaj že imela sinove pri vojakih. Posedovala je majhno kajšo s tako velikim posestvom, da je lahko, če je pičlo polagala, za silo na suho prere- dila jedno kravo. Pri vojaško odraslih sinovih, jedni bajti in jedni kravi je bila Ajta že nekaj let vdova. Ljudje so pravili, da se je njen rajni Tonč iz same, gole miroljubnosti ohladil pete za večno in se umaknil v kot sv. Jurija pri fari k počitku do sodnega dne. Ajta pa je ohranila tudi po Tončevi smrti tople pete in gorko srce. S petami in ovdovelim srcem si je priborila oboževanega cataterja Plajta v drugo zakonsko zvezo. Torej še enkrat povedano: za mojega bivanja je romal glas po celi remšniški župniji: Fiče in Ajta živita pod marelo, da ne rečem, v-- koruznem zakonu. Planinci so si pač brusili jezike mogoče na resnično, mogoče na obrekljivo plat. Dokazov divjega zakona med Plajtom in Pintlo pred javnostjo ni bilo. Fiče je meni sam prisegal na dušo in čast, da ga le krije z Ajto samo jedna streha in dvori skupna miza. Res pa je tudi, da sta ravno ta jedna streha in skupna miza spodbijali Fičev ugled, čast in dobro ime. Odkar se je preselil Plajt k Pintli, je pil, če je hotel, le za svoj denar, po zimi pa je camroval še tu pa tam kakemu bajtarju. Pravoverni Jurjevčani so se ga izogibali v gostilni in, ga pozabljali nalašč pri svatbah, vse radi skupne strehe in jedne mize z vdovo Ajto. Vem, da je to pritrgovanje pri nedeljski pijači in zimskih gostijah bolelo in grizlo Plajta, a na zunaj ni kazal z nevoljo pomešane bolesti, sicer bi bil ostavil Ajtino kajšo. Tako je bival Fiče celi dve Ijeti z Ajto pod samo jedno streho in jedla sta pri skupni mizi, ne meneč se za beisedlfcenje in opravljanje po fari. Remšniškemu gospodu župniku je nekaj padlo v glavo in sklenili so: še pred birmo bom napravil sv. misijon, da pripravim in uredim ljudi za gospoda škofa, Predno so pa poklicali misijonarje, so 5e v duhu sami za sebe prerotaali celo župnijo, da bi se jim ne izmuznil nobeden očiten greh in javna hudobija, ki bi iih bilo treba oklestiti ter ošibati javno s pomočjo misijonarjev. Pri tem iztikanju javnega pohujšanja so šetali gospod župnik po celi fari po raznih kolovozih krščanskega življenja; le pred Pintlovo bajto so zadeli na prve planke, ki so jih zabijali že skozi dve l^eti ženski jeziki, češ: tukaj jedino poganjata trnje in o-sat sicer nedokazanega, pa vendar divjega zakona v besedah. „Ljudski glas, božji glas" so menili tudi gospod župnik. Nekaj javnosti prikrite resnice bo pa vendar na tem govoričenju, sicer bi se že bila cela zadeva skozi dve leti pozabila in zatonila. Kot mož dobrohotnega usmiljenja so si šteli gospod župnik v dolžnost, Še pred prihodom misitonar-jev popleti in populiti s pastirsko svajrilno besedo nepotrebno zel govoričenja, ko je ravno najbujnejše poganjalo okrog Pintline bajte. No, gospodu ni bilo treba dolgo čakati na ugodno priliko, da požanjejo a očetovskimi opomini divje vzrastli zakon in zasade pred Bogom in svetom pravomočno, do groba segajo-čo zakonsko korenino. FiČe je vozaril prav židane volje drva mimo župnišča. Gospod so stali pri vratih in se poglabljali v duhu, kako prijeti Plajta. Ali kar naravnoBt na cesti ali po ovinkih in grabah? Gare. na katerih je t0Ar0ril Plajt, so priovillTe Stare in nove krivice vpijejo do nebes. Krivice na gospodarskem, prosvetnem, političnem in vsakem polju li Te krivice se morajo popraviti. Kako naj sedijo naši poslanci v vladni stranki, ko nam ravno vsled vlaid-ne politike umirajo narodnostno koroški Slovenci. A to je le en zgled. Seveda je sedaj v vojski z ozirom na zunanje sovražnike treba previdnosti v odbijanju notranjih sovražnih napadov. Toda odbijati se morajo krepko in odločno, da slovenski narod ne bo trpel škode. L let, a je visoko naobražen in posebno aomač v družabnih vprašanjih. Naloga novega ministrstva bo, daj po želji cesarjevi razširi volilno pravico. Prejšnji ministrski predsednik grof Tisa ni maral razširjenja volilne pravice, ampak je mislil, da je najboljše, ako kmetje in delavci pridno delajo, a grofje pa mislijo. Zato gaje cesar spodil. Seveda bo grof Tisa novemu ministrskemu predsedniku, ki kot poštenjak uživa popolno zaupanje cesarjevo, metal polena med noge, kjer bo le mogel. Toda nazadnje bo misel, da mora tudi ljudstvo sogovoriti, ker mora tudi gotrpeti, zmagala tudi na Ogrskem. Priprosto ljudstvo bo odločevalo v politiki ravno tako kakor kak len g*rof, ki celo svoje življenje ni nič za domovino storil. Tudi nemadžar-ski ogrski narodi bodo polagoma prišli do besede. Cesar Kare4 svojih narodov ne pusti tlačiti, hoče jim biti pravičen in dober vladar. Na Avstrijskem so padle nemške zahteve po nadvladi, na Ogrskem so se začele majati predpravice madžarskih grofov in baronov. Pod novim cesarjem gremo lepšim, svobodnejšim časom nasproti. Bog le daj, da bi kmalu dobili mir, kajti le v miru je stalen razvoj "in napredek mogoč. Mori o grof Esterhazy pripada k ustavni stranki, katero vodi Julij grof Andraši. Ta stranka bo ga torej gotovo podpirala. Kako bo postopala Tisova stranka, je negotovo. Mogoče, da se razdeli in je nekaj ostane pod odurnim in ljudskim pravicam nenaklonjenim Tisom. drugi pa se pridružijo grofu Ester-hazvju. Neodvisna stranka, stoječa pod vodstvom grofa Karolija, bo bržkone tudi podpirala novega ministrskega predsednika. Povsod več svobode, le avstrijski Nemci so se >ripravljali celi čas, da bi potlačili in spravili pod se nenemške narode v Avstriji. Pwwet s ^ad|em. Vlada, je z naredbo z dne 31. maja 1917 uredili promet s sadje m za lelo 191 i. } i amen te narei'be e. da se uporabi kolikor mogoče mnogo letošnjega Vadja za splošno ljudsko prehrano. Na drugi strani na želi vlada preprečiti, da se ne bi zopet s sadjem ía račun sadjarjev in ljudi, ki uživajo sadje, obogateli razni nepoklicanci. V to svrho bo vlada določila najvišje cene za sadje. Leta 1916 so n. pr. razni dunajski sadjetržci za primeroma nizko ceno pokupili na štajerskem sadje in so ga potem z ogromnim dobičkom prodajali vojaškim in drugim zavodom. Prvotno je vlada nameravala vse sadje letošnje letine zaseči, kakor je n. pr. zaseženo žito, a na >ritisk kmetskili zastopnikov je vlada misel zasege sadja opustila. Sadje torej ni zaseženo, am-iftk je omejen samo promet s sadjem ter bodo določene za sadje najvišje cene. Za svojo lastno potrebo bo smel vsak posestnik alj najemnik uporabiti poljubno množino sadja. Med ljudstvom so razširjene vesti, ki naglašajo, da bo moral vsak, kdor bo hotel uporabiti več kot 500 kg lastnega sadja, imeti uradno dovoljenje. To ni res! — Tako dovoljenje bo moral imeti samo tisti, ki hoče sadje v trgovske svrhe kupiti pri kakem sadjarju ali siidjetržcu. Kmet ali najemnik bo torej smel svoje sadje neomejeno sušiti, delati iz njega pijačo in ga u-porabljati za hrano družini. A določeno je, da bodo smeli s sadjem trgovati samo tisti sadjetržci, ki so se pečali s sadno trgovino že pred 1. avgustom 1914.1. Kdor hoče v letu 1917 trgovati s sadjem, še mora polog Lega imeti posebno dovoljenje okrajnega) glavarstva in dunajske družbe „Geos", t. j. od družbe, ki ,ie po naročilu urada za ljudsko prehrana prevzela oskrbovanje prebivalstva s sadjem in sočivjem. Za svoje lastne potrebe si sme vsak prosto nakupiti sadja in mu ni za to treba nobenega dovoljenja. Pošiljanje svežega, sadja po železnici je v Avstriji do 500 kg prosto. Kdor pa hoče poslati več kot 500 kg sadja, mora imeti prevozno dovoljenje, ki se bo dobilo pri deželnem uradu za promet s sadjem. Za pošiljanje sadja preko naše državne meje pa se mora za vsako množino sadja imeti uradno prevozno dovoljenje. Sadjetržci bodo morali odslej takoj, ko so nakupili 1000 kg sadja, o tem poročati deželnemu u-radu za promet s sadjem. Kdor se ne bo držal določil te vladne naredbe, se bo kaznoval z globo do 5000 K ali pa z zaporom do 6 mesecev. Omenjamo, da so za sedaj določene še samo cene za črešnje, višnje in jagode. Te cene smo objavili v zadnji številki ..Slov. Gospodarja," Cene za poletno in jesensko sadje se bo pozneje določilo. Upamo, da se bo vlada ozirala na sedanje irage pridelovalne stroške (drage delavske moči. draginja blaga, ki ga rabi sadjar, visok davek itd.) ter bo določila za naše žlahtno sadje tudi primerno visoke cene. Éfílfil Mrtvaška knjiga j a r e n i n s k e župnije se je zopet za eno številko pomnožila. Grozovita vojska je zahtevala zopet novo mlado žrtev. Franc Polančič. prostovoljni strelec, prideljan godbi strelskega bataljona. je težko ranjen od laške granate v prša. in v glavo, bil pripeljan v Trst in je tamkaj dne 13. maja v 19. letu cvetoče mladosti izdihnil svojo dujšo za domovino. Njegova slutnja ob lanskem slovesu: „Zdi se mi, mamika, da je moje slovo od Vas zadnje" se je prežalostno uresničila. Ko sem ga nekaj tednov pred njegovo smrtjo iz strelskih jarkov šel obiskat, in sva polem še pozno v noč sedela skupaj in občudovala krasote zahajajočega solnca v morje, vzel je svoje godalo in čez vodovje je zadonela pesem: hBu-. ei, buči morje Adrijansko . . ." Tvoje telo počiva sedaj daleč proč od domačije v tujem mestu med tovariši. S pav a j mirno in sladko do časa. svidenji nad zvezdami! Iz št. II j a. v S 1 o v. g o r. se nam poroča: Dne 4. junija je naš spoštovani gostilničar in sadje-tržec g. Polak s svojo soprogo obhajal žalostno drugo obletnico, ko mu je v Galiciji padel za cesarja in domovino edini sin Janez. V naši župni cerkvi so se v ta namen opravile slovesne molitve za dušni blagor padlega junaka. iSlovesiio Črno sv. mašo je daroval sorodnik, hočktrfcaplan č. g. Fr. Polak ob asistenci obeh domačih gg. duhovnikom. Velika je žrtev in hud je udarec, ki je zadel Pol ako vo hišo, a tolažba velja za vse tisoče rodbin, ki so enako prizadete: da se snidemo in vidimo enkrat z našimi padlimi brani-telji domovine tam nad zvezdami . . . Padel je od granate zadet dne 1. sušca. 1917 na italijanski fronti mlad in čvrst fant 23 let star, desetnik Janez Ober, doma od S v. J u r t j a v SI. gor. Opravljal je službo minskih metačev pri 14. stotniji pešpolka št. 47. Boril se je že tudi za dom in cesarja v letu 1915 in 1916 v Galiciji. Svoje mlado življenje je daroval domu na oltar 1 Dietni Matevž Fčrlinc iz Apač kot prostovoljni strelec dne 15. maja in je pokopan v Proseku pri Trstu. Spavaj v Bogu, mlad junak! Poddesetnik Ljudovik Rom nam piše z bojišča: Tužno vest Vam naznanjam, da. je padel dne 18. maja vrl slovenski mladenič Kolarič Anton iz Ljuto- mer a. Bil je naročnik „Slov. Gospodarja" in družbenik Marijine družbe. Še le sedaj smo dobili žalostno poročalo, da je padel dne 15. januarja 1916 Peter Domadenik, star. 26 let, iz R a n č pri S 1 i v n i c i. Bil je ,iako priljubljen. Bog ga je raci imel. Dan, preano je padel, je še bil pri sv. maši. S v. Miki a. v ž pri O r m o ž u: Prijšla je za nas žalostna vest, da je padel na laškem bojišču junaške smrti za svojo drago dompvino blag mladenič Jurij Tomažič. Naj mu bo tuja žemljica lahka ! v cvetu let je prelil svojo kri za domovino mladenič Lovro Medved od Sv. L o v r e n ;c a n a D r . polju. Njegova mati je dobila žalostno naznanilo: Spoštovana mati! Kot neznanec Vam pišem par besed. Vem, da ne boste veseli tega mojega poročila, a jaz čutim isto žalost, isto bol kjot Vi, kter ja^ sem o-če dveh nedoraslih otrok, ki ^ahko izgubita svojega očeta. Ne žalostite se preveč, ker danes, 17 4., je Vaš sin Lovro padel junaške smrti. Miren, ljnbeznjiv in tih je imel ravno tako ločitev s sveta, ne da bi občutil bolečine. Iskreno sožalje Vam izrekam Kosi, narednik 4-87, Baon 16,. Počivaj v miru. dragi Lovro! Iz Slivnice pri Celju: Iz južnega bojišča je došla žalostna vest, da je dne 18. maja padel zadet v glavo od laške granate g. Franc Selič, sin tukajšnjega veleposestnika Matija Seliča, Raujkemu, povsod priljubljenemu mladeniču bodi kraška zemlja lahka! Š m i h e I nad M o z i r j e m: Tudi \ naši žu-pniji je vojna zahtevala že mjiogo žrtev. Med temi se nahaja tudi Janez Mikelc, p. ;1. Podforštnik. Bil je v začetku vojne poklican k vojakom. Bil je ves čas na italijanski fronti. Vsled vojnih naporov se ga je lotila bolezen, na. kateri ie meseca marca umrl v Ljubljani v vojaški bolnišnici. Bil je vdan v voljo božjo in prejel je sv. zakramente za umirajoče. Bil je spoštovan od vseh, ki so ga poznali. Zapušča ženo in 6 majhnih otrok. Š m a r t n o pri G o r n j e m g rad u Došla nam je žalostna vest, da je dne 6. maja t. 1. padel junaške smrti blagi mladenič Anton Poznie Dne 5. maja se je vrnil z dopusta in je takoj drugi dan po prihodu na bojišče daroval svoje življenje cesarju in domovini. Bojeval se je že nad dve leti, po i »roj v Galiciji, pozneje pa proti polentarju. Bil je dvakrat ranjen in v tretje mu je sovražna granata upihuilaluS življenja. Bil je mirnega in tihega značaj;-, in' vrl Marijin družbenik. Dne 3. decembra 1916 je v Št. Petru pri Gorici padel Alojzij Glinšek, doma iz Št. I 1 j a pri V e-1 e n j u. Padli je bil pošten mladenič, spoštovan daleč na okoli. Bil je dika in ponos vrle Glinšekove hiše. v katero zahaja „Slov. Gospodar" že'nad 20 let. Tudi padli junak ga je vedno Cital z velikim veseljem. V Kotoru v Dalmaciji je dne 14, maja t. 1. u-mrl črnovojnik Matevž Klakočer. doma iz Veter-n i k a pri Kozjem. Rajni zapušča ženo in šestero otrok. Veliko jih je vzela vojska in med tem. nam je \zela tudi pridnega gospodarja Jož. Kordel iz Dola pri R a j h e n b u r g u. Bil je vjet na Ruskem in je sedaj tam umrl, kakor poroča njegov prijatelj dne 13. aprila. Rajni zapušča ženo in otroke. Bog ga je rešil vojske in trpljenja in ga vzel k sebii Vsem padlim slovenskim žrtvam za domovine naj bo Bog pravični Plačnik! mimo farovža. Plajt je prezračil s ponižnim priklonom klobuk in glavo s pristavkom: ..Bog jim daj en lušen dan!" „Prav vesel bo res, samo če boš ti hotel", so se odrezali fajmošter. Ta odgovor je Plajta uščipnil v radoveduo žilico, ni se mogel premagovalno br/.dati, štrknil je z bičem naprej sileče junce z zateg enim: „Va — a — hajc!" Postala je živina, gare in Fiček. Plajt ni utegnil na dolgo drezati v gnezdo radovednosti, že so mu ponudili fajmošter tik pod nos kakor vročo skledo kaše besedičenje o njegovem po božji postavi prepovedanem življenju z osebo ženskega pokolenja. Vem, da ni bil Plajt od rojstva do taistega;dne tako v presenečeno živo stran zadet kot tokrat. Ru-dečica ga je pošiknila, potne srage so mu stopile na čelo, na tla je zasadil pogled in vrtal z bičnikom nedolžno zemljo. Fiče je bojeval ljuto hud. neizkušencu nepopisen notrajni boj sam s seboj. Jedna streha in skupna miza sta mu namigavali, ga vabili: Fiček, ženi se! Boš imel svoj krov in svojo mizo. A kot sam peklenšček mu je žugal, ga plašil in begal Ajtin že tako starikavo naguban, ovdovelo zimski obraz. Župnik so uganili, da se mudi junak na razpotju: samo en krepek sunek in Plajt bo smuknil na. pravo pot krščanskega življenja. In beseda, ki je tirala in pognala Fičeta v dogrobno zakonsko vprego, se glasi: Misijon !!! Ničesar se ne bi bil Plajt trenutno bolj ustrašil, kakor javne šibe raz lečo v hramu božjem. Dobro je znal, da umeje župnik, a še bolj misijonarji, spletati iz samih besed grozne kOrobače, ki ne trgajo samo mesa in kosti, ampak jedino in najdražje v človeku — dušo. Milo proseče se je ozrl v gospoda župnika, se pokril in izbrcal pretrgano: „Pa — bom, če že — oni hočejo." Ni nobene zmage brez boja in izgub. Tudi fajmoštra je ugrizla ta tako zvito izvršena bojna poteza naravnost v denarnico. Predno je popil Plajt v duhu grozno kupo, polno zakonskega žolča, ga je že požulil marsikateri pomislek, katerega so pa znali gospod takoj pri rojstvu odstraniti ter uničiti.Fiče je resno pripomnil, da je že spremljal nebroj ženinov k altarju, a vsak je nosil pri koraku čez samski prag novo, svatovsko obleko; le on jedini sije ne bo imel kupiti zakaj. Kakor je krenil Fiče brzo na pravo pot z obljubo: „Pa bom, če oni hočejo", tako so mu hvaležno vrnili tudi župnik z zatrdilom: „No, pa ti bom jaz kupil obleko, s kakoršno se ' še ni ponašal noben remšniški ženin." j Plajt je še nekaj mencal in momlal o godbi in j gostiji, ki spadata neizogibno k dobremu zakramentu \ sv. zakona. V tako posvetno kramo in kupčijo se gospod le niso spuščali, ampak pripeljali so na cesti ugrabljenega ženina k meni, ki sem bil tedaj še muzikant in sem se dobro razumel na svatbe in pojedine. Nisva barantala na dolgo in široko, pobotala sva se kmalu stisnjenih desnic v naim;eri, da privede Fiče Ajto pred oltar, jaz pa bom pripravil gostijo in godbo na pleh, pih in cvii. Nočem popisovati šundra, ki je zašumel po cer- kvi, ko sem okliceval prvo nedeljo po že omenjenem dogovoru novi par. Ne zivisti, ki je sikala raz neštetih žensko ne* vošljivih jezikov. Saj pozna vsakdo že ljudski rek, ki nas uči: Hočeš poznati vse svoje znane in prikrite napake, ženi se! Okleščena, ograbljena- z jezičnimi škorpijoni bičajia sta bila ženin in nevesta, predno je napočil dan poroke. V času priprave na sv. zakon pa Fičetu in pa Ajti vsa čast. Nista poslušala obrekovalcev in podpi-hačev, ampak njuno zavetišče skozi cele tri tedne pred poroko je bil junak velikega, farnega oltarja — sv. Jurij. Fajmošter so Fiča oblekli iz svojega žepa čr-no-svetlo; jaz pa sem bogato pogrnil svatovsko mizo, očedil in namazal jednajst pihal, bobna ne všteto. Zimsko solnce je poljubljalo v snegu blestečih pramenih remšniško faro, ko ;e udarila godba na v pete srbečo plat, da je odmevalo daleko slišno iz naših grab. Na cesti proti fari se je pojavila dolga ri-ža veselo ukajočih svatov, ki so korakali in se zibali za godbo paroma po jeden mož in jedna ženska skupaj. Skoraj bi bil pozabil. Ni res! Naša liOjza je stopala sama brez moško oblečenega spremstva ob strani. Radovednih gledalcev je bilo okrog cerkve že vse polno. Budali so napetih pogledov preko cerkvenega, zida na cesto, kjer je vodila v poskočni polki mnogobrojno svatbo polnoštevilna godba ne na pri-prosti meh. ampak na pleh. (Konec prihodnjih.) Italijansko bojišče. Dočim vlada na primorski fronti večinoma mir, se je razvila na južnotirolski fronti nova bitka. Dne 7. t. m. se je na ozemlju „Sedem občin" (italijanska pokrajina okoli Asiaga), katero so v lanski ofenzivi zasedle n-asše čete, pričela sovražna artilerijska) priprava. Artilerijski ogenj je bil vsak dan hujši. Dne 10. junija se je pa začel splošen italijanski napad na vsi črti od doline Astico (severno od Arsiera) do doline Brenta (severovzhodno od Asiaga). Italiji so napadali z veliko silo. Naše dobroutrjene postojanke so najprvo s silnim artilerijskim ognjem močno obstreljevali in se nato navalili na nje z infanterijo in minami itd. Pa niso uspeli. Večinoma jih je že razbil naš zaporni ogenj. Tisti pa, ki so prišli do nagih jarkov, so bili z bajoneti zopet vrženi ven. Najhujši boji se vršijo za goro Monte Zebio, severno od Asiaga, ki je visoka nad 1200 m. Naše čete, med njimi zlasti naši vrli štajerski strelci, so se vojskovale z junašt.om in vztrajno hrabrostjo in dosegle vspeue vsepovsodi Bilka se vrši samo na italijanskih tleh in se še nadaljuje. Naši domači polki na tirolskem bojišču. Na ozemlju „Sedem občin" so naperili te dni Lahi svoje glavne napade na postojanke, ki jih imajo zasedene naši domači polki, pred vsem naže do-mobranštvo (štrelci). Dne 10. t. in. ob o. uri zjutraj je pričela laška artilerija streljati s tako salo, kakor že v tem ozemlju nikdar poprej. Svoj ogenj so Lahi osredotočili na, ceste in rezervne prostore naših čet, iti ,so hoteli uničiti naS dohod in dovoz. Ognjeni vihar je trajal nič manj nego 9 ur. Nato so pričele pokati mine in že so še tudi valib pni italijanski na-skakovalni oddelki proti nam. Glavni slinki so bili naperjeni proti točkam, ki so tudi prejšnje leto bile srMigfte najsilnejših bojev: Leoperzo, Monte Caropi-goletti, Forno, Monte Zebio in kotline reke Assa, V artilerijskem ognju, s strojnimi puškami, granatami, mindfai in v bajonetnem jurišn so naši junaki vrgli sovražnika kmalu nazaj. Napadalci so km»H sropet Telite izgube. Fronta na italijanskih tleh. Ma$a fronta po italijanskih tleh gre pc^^^^i -''it: iz SUganske doline prestopi južno od mesteca Borgo pri gorovju Dieei (2216 m), italijansko, mejo in se vije od tam izključno po italijanskih tleh in sicer preko gore Monte Zebio, Monte Interotto, prekorači severno od Kraja- Pedešcala reko AsticO'(vzhodno od Rovbreta) in gre nato čez goro Monte Cimone iiV dolino Posina južno od gore Monte Majo in gorovja Pasubio zopet na južnotirolsko ozemlje ob Adiži. Slovenci in Hrvatje braniteJji . Sv Gore Dunajsko kršeansko-socialno glasilo „Reichs-post" (št. 257, dne 6. junija t. 1.) piše: „Bosanci. 87. infanterijski polk in 47. infante-rijski polk so bili junaki Sv. Gore. Več kakor junaki so bili, Avstrijci, ki so pred očmi tisočih in tisočih svojo domovino povzdigujoč do nebes branib. O-genj so prenesli, niso izgubili poguma in v trenutku, v najbolj vročem trenutku so zastavili svojo moč, ki je orjaška in čudovita. Vi vsi, ki niste bili zraven, si zapomnite te polke, zapomnite si te vojake, ki so branili Sv. Goro ter so se ustavljali sovražniku, ki je naskakoval s tisočimi. Prenašali so hrup in grom in strahovito težo topovskega ognja ure in dneve, in nič niso mislili na sebe ter so v odločilnih trenutkih odločili z bojem oko v oko. Bojišče ob Soči podobno krajem ob Mrtvem morju. Slava slovenskemu junaštvu. Ob Soči, dne 9. jun. Lepa slovenska domovina, Si junakov izredila, hrabrili sinov slavni broj, kakor skala v boju stali, za domovino tud' življenje dali, branili dom in narod svoj. V teh burnih časih, ko se od vseli strani zaganjajo sovražniki v našo domovino ter nam hočejo raztrgati našo ljubo Avstrijo, mi pride v spomin pesmica izza šolskih let o hrabrih Spartanciih. Tem hrabrim Špartancem smemo po pravici primerjati naše slovenske junake ob Soči in na kamenitem Krasu, ki tako junaško odbijajo vse navale naših sovražnikov. Posebno deseta laška ofenziva je pokazala, da so naši slovenski junaki nepremagljivi. Bojišče ima! sedaj grozno sliko. Na celi bojni ; črti ne vidiš ne enega drevesa, ne enega grmiča; a i tudi ni pedi zemlje, kamor bi ne udarila sovražna | granata ali mina. Vse jo pokončano in podobno kra-i jem ob Mrtvem morju. Na tem prostoru, o katerem bi vsakdo mislil, da ni več živega bitja, vztrajamo v podzemeljskih jamah slovenski junaki ter branimo, i da polentar ne more nadaljevati svojega pohoda proti Trstu, Ljubljani in Dunaju, kar sji je pred dvema letoma predstavljal samo za mali izprehod. •Zadnji 20dnevni navali so pokazali, da sovražnik svojega cilja ne bo nikoli dosegel, ampak bo poprej izkrvavel. Dokler bomo mi slovenski vojaki tu na straži, se Vam doma ni treba bati, da bi polentar prišel v osrčje naše ljube slovenske domovine, pač pa upamo, da se po skorajšnji zmagi vrnemo mi kot zmagovalci na naše domove. Domovinske pozdrave pošiljamo vsi slovenski vojaki ob bistri Soči: Jakob Felicijan, poddesetnik. Vurberg pri Ptuju; Beznik Ivan, Gorenjsko; Lesj&tk Franc, Sv. Peter pri Mariboru; Mihael Narat, Vin-cenc Oernelč, Gerzina Franc, četovodja Raušer Flo-rijan. t Danes bodalo, jutri rožni venec . . . Črnovojnik Martin Pukma.jster nam. piše z goriške fronte: Veličastno smo obhajali praznik Sv. Rešnjega Telesa. Bili smo pri sv. maši; č. g. kurat pa je imel ganljivo pridigo. Celo stari bradati možje so imeli solzne oči. Marsikateremu junaku-možu, ki je pred par dnevi sukal ostro bodalo proti sovražniku, se je danes svetil v rokah rožni venec. Prsti so se v goreči molitvi resno oklepali moleka tako močno kakor pri jurišu naše tovarišice — puške. Po sv. maši smo se z godbo na čelu zopet podali v bojno Črto. Albanija pod italijanskim »varstvom4. Italijanski generalni poročnik Ferraro v grškem mestu Argyro-Castro je dne 4. junija proglasil neodvisnost cele Albanije pod varstvom Italije., Povabil je Albance, naj se pridružijo armadam četvero-sporazuma. Dne R. jnnija pa so italijanske čete zasedle grško mesto Janina, ki leži v Epiru vzhodno od otoka Krf. Tako imajo sedaj Italijani zasedeno celo ozemlje ob Otrantski morski ožini (v južni Ad-riji). Grčija bo baje ugovarjala proti italijanski vsiljivosti. i j! Na dragih bojiščih | v vzhodni Galiciji so se Rusi začeli žival* neje gibati. Njih artiferija na nekaterih mestih z veliko srditostjo obstreljuje naše postojanke. Tudi sovražni letalci dan za dnem obiskujejo naše črte. Nekatere vesti pravijo, da so to predznaki ruske ofenzive. - Razmere v Rusiji pa so vsak dan bolj zamotane. Romuni poskušajo s svojimi maloštevilnimi četami sedaj v moldavskem gorovju, sedaj ob Seretu napadati naše postojanke, a brez vspeha. Naši so dobro zakopani. Na francoskem bojišču so dne 7. junija na 14 km dolgi fronti pri Vpernu v belgijskem delu Flandrije vzplamteli novi hudi boji, kjer je napadalo 10 angleških divizij nemške postojanke. Angležem se I je na tem delu fronte posrečilo doseči nekaj vspehov i ter zasesti dve mesti in več drugih krajev. Angleš-I ko armadno poročilo pravi, da so Angleži v času od l 7. do 9. junija v bitki v Flahdriji Vjeli 7000 Nemcev. I V Pikardiji in v Sampariji pa. Francozi napadajb po-r slojanke Nemcev, fte Angležem in tudi ne Francozom se dosedaj ni posrečilo predreti nemške fronte. Dne 8. junija je Amerika izkrcala, prve svoje Čete — 9000 mož — na francoski morski obali. Na macedonskem bojišču razven hudih artilerijskih bojev ob jezeru Prespa, med reko Varilo r in jezerom Dojran, ki so baje predigra za novo ofenzivo, nobenih večjih vojnih dogodkov. Na turških bojiščih razven artilerijskih bojev na egiptovskem bojišču, kijer se baje Angleži pripravljajo na novo olenzivo proti južni Palestini, nobenih važnejših vojnih dejanj. Vojni cflfi Amerik©. Predsednik Združenih držav Severne Amerike, i Wilson, je pošlal Rusiji spomenico, v kateri je tako- j le obrazložil ameriške vojne cilje: j Amerika ne išče v tej vojski nobenega stvarne- j ga dobička ali da bi na ta ali oni način povečala < svoje ozemlje. Ne bojuje se za noben dobiček, za no- } bene sebične namene, marveč za osvoboditev vseh i narodov pred napadi kake samo'držne vlade. Vlada- J joči krogi v Nemčiji so nedavno pričeli istotako oz- • nanievati taka svobodna načela in tako pravičnost j svojih namenov. Toda to storijo samo za obrambo . svoje moči, katero -o ustvarili v Nemčiji in za ob- i rambo svojih predp avio, katere so si pridobili na ! neopravičeni način, »elajo to samo za se in za svo- ! je nosebne oblastne ičrte. Vsi ti- načrti gredo iz Be- j rolina do Bagdada še dalje. Kaflpada skušajo nem- 1 i ška vlada in tisti, kojih se poslužuje v njihovo lastno | škodo, zahtevati jamstev za to, da se zopet upostavi j tisti položaj, kakor pred vojsko. In ravno ta položaj j je bil vzrok te grozne vojske, Jki jo bojuje nemška ! vlada za moč v notranji državi in za dalekosežno o-blast in vpliv na zunaj. Ta položaj se mora spreme-| niti na tak način, da se bo zabranilo. da, bi se kaj i tako groznega še kdaj pripetilo. Bojujemo se za svo-i bodo, za samovladje, za razvoj ljudstev, kateri se jim j ne sme vsiliti. Najpoprej se zopet mora popraviti kri-j vica in nato se naj ustvarijo zagotovila, da se pre-1 preči, da bi se taka krivica še kedaj napravila. Te ! storjene krivice se bodo v resnici popravile m vse j poprave, ki so potrebne, se bodo izvršile, toda vse | to mora zasledovati načelo, ki se glasi: Nobenega I ljudstva se ne sme siliti pod tako vlado, pod katero i si ne želi živeti. Nobeno ozemlje ne sme menjati go-| spodarja, razen za to, da se tistim, ki tam prebivajo, • z as i jr ura dobra možnost za obstoj in svobodo. Odško-! dnine se smejo zahtevati le tedaj, če so poplačilo za j storjeno očitno krivico. Upostaviti se ne bo smela no-i hena druga vlada, kakor taka. koje cilji so mir ! svetu in dobrobit ter sreča lastnega ljudstva*. In po-lem morajo svobodna ljudstva sveta priti do skupnega sporazuma, do resničnega, od narave določenega skupnega delovanja, ki bo njihovo moč dejanski z-druževato, da se zasigura mir in pravičnost pri pogajanjih narodov med seboj. Pobratimija človeštva ne sme še nadalje ostati lepa, toda prazna beseda. Mora se pa ustvariti resnična in močna; podlaga. Narodi si morajo urediti svoje skupno življenje in si ustvariti dejansko skupnost, da si to življenje zasi-gurajo zoper napade kake samovlastne ali samolju-bne sile. Za vse to moramo žrtvovati kri in zaklade. To so pač tiste reči, katere sme vsekdar priznavali za svoj cilj in če sedaj ne doprinašamo žrtev in premoženja in če nimamo sedaj vspeha. ne bomo nikoli v stanu, da bi se združili in da bi pokazali svojo pribojevalno moč v veliki zadevi človeške svobode. Etaist politiku« vesti. Hrvatski, sabor je pričel dne 5. junija zopet zborovati. Z večino glasov je sabor sprejel poslanico kralju Karlu kot odgovor n» njegovo prisego ob priliki kronanja. V imenu StarčeviČeve stranke prava je poslanec PaveliČ podal izjavo, V kjatert zahteva združitev vseh slovenskih in hrvatskih dežel ]>od Habsburškim žežlbm. V steji dne 12. t. mL je ban ftkrlec utemeljeval svoj odstop, j^asedanjč švbora se je odgodilo. Hrvatski ban Skrlčte je odstopil. Cesar je njegov odstop sprejel. PadČe grofa Tise je povzročil tudi odstop bana Skrleca. Skrlee je sicer fodftra Hrvat, a vzgojen' v madžarskem duhu. Kdo bo njegov naslednik, še ni določeno. BudimpeštalnSki listi pravijo, da pride na banski stol ali grof Pčječevič ali bnron RaiicH, ki sta oba madžaroha in štrf 9,6 tudi oba banOVala Hrvatom. Novi ogrski ministrski p r e d s e d-n i k grol Esterhazy sestavlja te dni svoje ministrstvo. Do danes, sredo, dne 18. junije, se ittu še Ai posrečilo. da bi pridobil sebi in svojemu namenu pripravne politike, ki bi naj stopili v njegovo miniistr-sfvo. Grof Esterhazv baje namerava predlagati s-prdmembo voliljnega reda. kakor ga želi kralj. Ta spreniemba bi temeljila na sledečih glavnih točkah: Volilno pravico dobijo vse ošebč, ki z m tj o čitttti in pisati, ki so nekaznovane in so dopolnile 24. leto; nadalje dobijo volilno pravico vsi vojaki, ki so se u-deležili sedanje vojske. V torek, dne 12. junija, je bil Esterhazv sprejet. od kralja v avdijenci in mu je poročal o vspehu dosedanjih pogajanj s strankami glede sestave ministrstvi. V Varšavi na P o 1 j s k e m se je dne 9. junija vršila seja poljskega državnega sveta., v kateri sta zastopnika avstrijske in nemške vlade izjavila, da se bo želja Poljakov po lastnem vladarju takoj uresničila, kakor hitro bodo dani pogoji za, vladarjevo v-spešno delovanje. Državni svet naj takoj izdela načrte za ustavno in upravno organizacijo bodoče kraljevine Poljske. Ob enem se naj državni svet zedini, katera oseba bo do imenovanja vladarja vodila poljsko državo. Na Španskem je odstopilo ministrstvo Gar-eia Prieto in sicer radi dogodkov med vojaštvom. V Barceloni so zaprli vojaško odposlanstvo, ki je zahtevalo, naj se uredijo razmere med vojaštvom in naj se 7. vojaštvom pravično postopa. Novo ministrstvo je sestavil bivši minister Dato. Na Španskem razvijajo prijatelji četverosporazuma strastno agitacijo, da bi Španijo zapletli v boj zoper Nemčijo. Državni zbor. Gosposka zboriniica je v drugem in tretjem či-tanju sprejela spremembo državnozborskega poslovnika, kakor ga je sprejela poslanska zbornica. V dr-žavnozborski zapisnik se morajo sedaj sprejeti tudi slovanski govori; sprejeta pa je bila tudi resolucija dr. Kleina, ki izraža težke pomisleke zoper jezikovne sDremembe v državnozborskem poslovniku in meni. da se naj pri končni uravnavi jezikovnih razmer uredi tudi vprašanje poslovnega jezika v državnem zboru in sioer tako, z Pariza : Na celi francosko-angleški fronti se nadaljuje — samo z malimi presledki — pričetek nove angieš-ko-francoske ofenzive. Vsak čas se pričakuje najsil-nejših sunkov proti Nemcem. Veliko vprašanje je, ali bodo Nemci tokrat v stanu vzdržati ogromen angie-Sko-francoski naval. Glavni namen nove ofenzive je, da se osvobodi Belgija. Grški kralj odstopil. Dunaj. 13. junija. Grški kralj Konstantin je odstopil v prid svojemu sinu Aleksandru. Francoski general Jonnart je imenovan za višjega komisarja na Grškem. Ko je ministrski predsednik Zairnis izročil generalu Jonnartu kraljevo pismo, s katerim se odpoveduje prestolu, se je podal kralj Konstantin na angleško ladjo, da se prepelje v švico. S tom je Grčija prešla popolnoma pod četvero-sporazumovo nadvlado. Maribor. Mestni urad za ljudsko prehrano naznanja, da se bo prodajalo poeeni meso za rcvneišo sloje prebivalstva v mestni klavnici v tem tednu ua dobavne listke z označbo 1 A in 1 B, v prihodnjem tednu pa na listke, ki so označeni z 2 A in 2 P Hoče. V nedeljo, dne 17. junija, ima popoldne po večernicah naša Dekliška Zveza v kaplaniji svoj občni zbor. K obilni udeležbi vabi ocfbor. Št. llj v Slov. gor. Na Telovo smo Spremljati k večnemu počitku vrlo gospodinjo in mater Jožefe Že-bot iz Selnice. Rajna je bila vzor prave obmejne Slovenke: Na eni strani je skrbela, da je družina ostala zvesta Bogu in narodu, na drugi strani pa je po starem slovenskem reku podpirala tri vogle Zebotove hiše. Bila je do skrajnosti delavna in varčna. Bog je blagoslovil njen trud, njeno delo. Moli in delaj, to sta bili njeni zvezdi-vodnici. Rajna Zefa pa je bila tudi gostoljubna in radodarna, posebno napram revežem. Od njene hiše ni odšel nihče brez daru. Priljubljena je bila pri vseh, ki so jo poznali. Več mesecev je bila priklenjena na bolniško postelj, ¡večkrat med boleznijo in še tudi malo pred smrtjo je s-prejela sv: zakramente. Kot častilki Marije in Sv. Rešnjega Telesa ji je dal Bog milost, da je bila ravno na praznik Sv. Rešnjega Telesa pokopana. Na zadnji poti jo je spremljalo več sto ljudi iz domače in drugih župnij. Pevci so ji na domu in ob gomili zapeli zadnjo pesem v slovo. Pogreb je v spremstvu č. g. kaplana voidil č. g. župnik Vračko, ki je imel tudi ganljiv nagrobni govor. Naj bo blagi materi slovenska šentiljska žemljica lahka! Na svidenje nad zvezdami! ? Sv. Benedikt v Slov. gor. V preteklem tednu je umrl v občini Ihova-kovač in ključavničar Jak. Pe-klar. Bil je tudi član veteranskega društva. Njegovi tovariši so ga dne 1. junija spremljali k večnemu počitku. Mož je bil v dolgo trajni bolezni spreviden s sv. zakramenti za umirajoče. Vdan v voljo božjo je zapustil ženo s sedmimi otroci. Trije sinovi so sedaj v vojski. Bili so brzojavno povabljeni na pogreb, a so prišli prekasno. Blagi pokojnik naj počiva v miru ! Sv. Jurij ob Ščavnioi. Dne 25. maja smo s-premili k zadnjemu počitku pridno mladenko Alojzijo BalaškoviČ iz Kupetinec. Umrla je sprevidena s sv. zakramenti za umirajoče dne 23. maja ravno na svoj rojstni dan, dopolnivši najlepšo dobo 19 let. Naj počiva v miru! Radlslavci pri Mali Nedelji. Dne 29. maja se je raznesla novica, da je nagle smrti umrl ugleden mož Ivan Rakuša, posestnik v Sitarovoih. Omenjenega dne je bil po opravku v Selišičih. Domov grede se mu 10 minut od doma splašdta konja in padel je tako nesrečno raz voza, da je v teku štirijh ur izdahnil svojo blago dušo. Pokojni Ivan je bil načelnik tukajšnje Posojilnice, ud krajnega šolskega sveta in večleten župan. Bil je zelo priljubljen v celi župniji. Velika množica ljudstva ga je spremljala k večnemu počitku. Velespoštovani rodbini naše iskreno sožalje! Tebi pa, dragi Ivan, naj sveti večna luč! Devica Marija v Puščavi. V Cinžatu je umrl dne 1. junija posestnik in gostilničar Janez Goričan v 63. letu svoje starosti. Bolehal je že dolgo na srčni hibi, a kljub temu je še ohranil svojo šaljivo naravo do zadnjega. Bil je blagega in darežljivega srca, bodisi domačin ali tujec ni Šel od njegovega lepega kmetskega doma, da bi ne bil pogoščen. Zato mu je bilo pa tudi nebo usmiljeno. Srce Jezusovo ga je dobro pripravljenega poklicalo lepega meseca junija k sebi na večno plačilo v sveti raj. Mir njegovi duši! Sv. Lovrenc nad Mariborom. Dne 3. t. m. sta obhajala 25Letnico poroke vrla zakonska Ferdinand Brezočnik in Marjeta, rojena» Repnik. Bog daj vrlima našima pristašema praznovati v zdravju in sreči še zlato poroko! Legen pri Slovenjgradcu. Tukaj je umrla po-sestnikova hčerka Ančka Pečoler. Čislani obitelji odkritosrčno sožalje! St. Andraž pri Velenju. Dne 4. junija smo izročili materi zemlji telesne ostanke moža-poštenjaka in veljaka, kakoršnih pač ni mnogo med nami. Bil je o naš priljubljeni Franc Vaši. Do zadnjega vzdiha izvanredno delavnega in daleč naokrog znanega ter spoštovanega ZagoriČnikovega očeta ni več. Kot prvi mnogoletni župan, kot cerkveni ključar je storil za občino in župnijo premnogo dobrega. Z vneto ljubeznijo do domače grude, z izvanredno pridnostjo in bistrim razumom je povzdignil svoje posestvo v ponosen in zgleden kmetski dom in ga okrasil z bogatimi nasadi najžlahtnejšega sadnega drevja. Po svoji gostoljubnosti in darežljivosti napram revežem je zaslovela njegova hiša daleč čez domače meje. Rajni, mož korenjak kakor hrast, je bil kremenil in blag značaj, vseskozi zavedon in naravnost ginljivo veren Slovenec ter nad 30 let naročnik „Slov. Gospodarja." Čeprav 781etn i starček jo do zadnjega vedno opravljal vsako tudi težavno kmetsko delo, in-naravnost od dela ga je tudi odpoklical Gospod. Malo poprej posvoji navadi spravljen z Bogom, je v soboto na večer starček lepo pripravil sebe in obleko za bližajoči se praznik, potem pa še stopil v gozd na delo in tam ga je dohitela mirna lahka smrt. Zadela ga je kap. Delaven vseskozi je kakor vojak v boju umrl z orodjem v desnici. Bodi mu zasluženo pililo za njegova mno)ga dobre dela pred obličjem Gospodovim! Celje. Vpisovanje učencev v 1. razred tukajšnje državne gimnazije se bo vršilo dne 28. junija ob 11. uri predpoldne, sprejemni izpiti se pa bodo vr- i Šili istega dne ob 3. uri popoldne. — Mestni magi- ! »trat naznanja, da se bo v tem tednu vsled slabeiga dovoza dajalo na krušne karte manj moke, oziroma kruha, kakor dosedaj in sicer se bo dajalo na eno krušno karto samo 54 kg moke in 70 akg kruha, ali pa samo % kg moke, ali samo 105 dkg kruha. Sv. Jedert nad Laškim. Umrl je dne 1. Junija Dominik Szkwarek, poljski begun iz gališkega okraja TlUmaČ, star 63 let. Zapušča ženo in tri hčerke. Imel je lep dom v vasi Tarnowica Polna s kmetijo. Ob napovedi vojske so naši vojaki marširali skozi to selo proti ruski meji. Ko so jih Rusi potiskali nazaj, je tudi ta vas bila pozorišče topniškega dvoboja med našimi in Rusi, izstrelki so tulili preko hiš. Ena ruska granata je prebila streho in strop. Rusi so se polastili sela ter škodo za silo popravili, hiše pokrili s pločevino. Lani ob spomladni ofenzivi so naši pretirali sovražnika ter izpraznili vas. Prebivalci so postali begunci. Tri rodbine z 18 osebami so poslali tu j sem. Imeli so seboj še konje in krave, a vsled pomanjkanja krme so morali vse prodati. Zdaj se živijo seveda na karte. Vedejo se lepo, radi hodijo v cerkev, otroci pa v šolo. Samo eno že|jo imajo, priti nazaj na svojo domaČo grudo. Zal njihov starosta ni dočakal tega dneva. Zopet ima Rus imenovano vas. Rajnemu, ki je pred smrtjo s poljsko poboS^jostjo prejel sv. zakramente, bodi lahka zemlja slovenska! Rajhenburg. V nebeški raj se je preselila Marijina družbenica Terezija Kukovičič, ki je umrla 23. maja. Ni še dopolnila 22. leta svoje starosti. Sušica jo je priklenila na bolniško posteljo, katero ni zapustila pet mesecev. Pogreb ie bil veličasten. C. g. M. Oaberč ji je govoril ob grobu slovo. Svetila ji večna toč! Kmetska hranilni«» in posojilnica V PTUJU v mlnorltskem samostanu sprejema prijave za VI. vojno posojilo med uradnimi urami. POSOJILNICA V MARIBORU (NARODNI DOM) «prejema prijave za VI. vojno posojilo vsak delavnik med uradnimi urami I HALA NAŽNA^ILA. I is» baseda stane 6 vinarjev, potitvma 18 vin. Mrtvaška osaanta 1* «.kvaie vsaka petitrota 24 v, Izjave In Poslano SC vinarjev. Za *atM sbjavo in a trn popuat Insirati te sprejemajo le proti predpis i'hs. $m es sprejemanje inaoiatov toroi opoldn«. Vat h vrst tudi na štoru takoj kupi K. Wesiak, Maribor, Tegethofova ulica štev, 1». 494 Lepo posestvo na prodaj, tri četrt ure od Maribora, okoli 6 oralov. Pogleda se lahko samo ob nedeljah. Vpraša se v Mariboru, Mlinska ulica št. 26. II. nadstr. duri št 1K ~~ Hiša t lepim vrtom je v Studencih pri Sv. Jožetu pri Mar bora na prodaj, Feldstrasse Št. 30. 498 Mizarski ačenec se takoj sprejme s ceiotno oskrbo. Ivan Pichler, mirargki mojster, Maribor, Reiser-strasse št. 26. 4t2 Pristne lasne lite Etp. tri delne, kratke vrri 4ti mlil Nobeno vreme ne vpliva ln se uant iredijo. Lovilnioa za kuhinjska ža-ielke „Rapid" polori na tisoče iuželk v eni noči, X 5'70. Lcrilec muh „Nova" K 2 80 kom. Povsod najboljši uspehi. Mnogo pobvnlnih 0'Stm. 8e pošilja proti povzetje. Poštnina 80 vin. Bazpošiljalnica Tintner, Dunaj III./73. Neuburg-;»3f? št. 26. (1 LaszhV; 8 VINARJEV (za eno dopisnico) stane moj glavni eeuifc, kateri se Vam na zahtevo brezplačno pošlje. PRVA tovarna ur KOfiRfcD, c. i. k. dvorni dobavitelj Most Biflx) št. H6« (Češko.) Nikljaste ali jeklene anker-ure K 16-—, 8--,20'—, armadne radium ure K 18-—, 2J"—, 26 —. Ure iz bele kovine (Glo rica-srtbro). z dvojnim pokrovom auker Remont. K 28'—, 80-—. Goldin anker z dvojnim pokro ?om K 86 •—, 38 — Masivne srebrne anker Remont are K 40'—, f 0 —, 60—. Budilka in stenske ure v veliki izberi. 8 letno pismeno jamstvo. Pošilja se po poštnem povzetju. Zamenjava dovoljena ali pa denar nazaj. Dekla za vsa hišna dela, katera rs.ume tudi nekaj pri kuhanja, tre za takojšni vstop sprejme pri trgovcu Josip Kostanjšek n v 'iornjem gradu, G. Sav. dol. 469 Vešča kuharica želi službe kot tika, oziroma gre tudi gospodinjiti mali rodbini. Službo lahko 1:1 stopi takoj. Plača po dogovoru. Naslov pove upravništvo „81ov. '•tspodarja". 468 Prodam kovaško orodje še večinoma novo. Naslov pove upravni- i tvo. 470 JUBIJ JOTMMG šoto«? mUHar it* ¡tUaktu V- It AR t H on t —Brandis#asse ši 8 ■ jp prrporoča slavnemu občinstva, i« mi poveri vsa deh moje stro te. izvršujem jih v vseh slogih •likam sobe, trgovine, dvorane fasade rtd. po nizki ceni. 28C Nabirajte zelišča Kupujejo ln ee dobro nlaiajo ra snovrstna zrlii/a dobro posn šona v trnvl in na na stoji in leti. Vsega skupaj je 12 cralor. Na lepi solnčni legi, 20 minut od mesta Slov. Bistriea. i eč se izve pri g. Antonu Cilen-šek, posestnik v Framu št 1. 500 K Vam plačam, ako moj za-tirolec korenin .Ria-Balsam' Vaša kurja očesa, bradarice in trdo kožo v treh dneh bres bolečin ne odstrani. Cena i ioučka a jamstvom vred K 176, » lončki K 4 60, 6 lončkov K 7 60. '«'» Btotine zahvalnih pisem. Kern env, Košioe (Kassa) 1, Postfach l (Ogrsko). (Br. 1) GOBE U,w posušene kupim tudi letos « f- iki mnoÜnl. V prvi vrsti ela-> tne (Ubanje «II hrav< Ia potem ledike Ltd. Prosim sušiti in ponnditi samo take vrste pravili gob, ki Jik r.oznate kot osttne. — Rudolf Starovainlk, skšport |ok v Konjicah Štajersko, »81 Več pomočnikov sprejme takoj J. G Kepič, strojno mizarstvo, Pol-zt-la, Štajersko. Hrana ln stano-vanje t hiši. 479 Družina, s 5 delavnimi ljudmi išče malo posestvo v vrednosti 8COO do 10.C00 K za nakup ali pa se kakšnim starim, pomoči potrebnin posestnikom pridruži. V tem slučaju se takoj 8000 K denarja položi. PiBmene predloge se prosiji» v uredništvo „Slov. Gospodarja** pod naslovom „ Delavna podpora št. 4.7". Proda se po cenPeconadstropna hi i a z gospodarskim poslopjem v trgu, z lepim posestvom, 6 njiv, 8 travniki in gozd. V hiši je bila poprej dobro idoča trgovina in pfkarija. Proda se z vso pripravo. Več se izve pri g. Ivan Bauman, posestnik v trgu Studenice pri Poljčanah. 478 Hiša se proda s dvojnim stanovanjem, gospodarskim poslopjem, vrt in pol orala zemljišča. Več se izve pri g. Kolar, Dev. Marija v Brezju, Maribor. 468 Dober zaslužek: za ženske in otroke z i Tvrdka T. Mttrath v Gradcu kupuje ea najboljše dnevne eene vsako množino zelišč. Natančna pojasnita, navodila, kako nabirati zelišča itd. daje Mdrathon-Gudrun - tovarna T. Mora th, Gradec, Eggenber-gerallee 26—34. Važno za Soteka vodstva, pred-stojnifitva občinskih obo2» nih zavodoV itd. (m k> Tesarski mojster in podjetnic Jfožftf HTekr^pf Maribor, Mozartova trtica it. 59. se priporoča cenj. občinstvu na deželi in v mesto za vsakovrstna dela. Telefon SL 15/VHL, Maribor. i molltyenik: ? 49» UWiH sta Vsled vojske tudi molitveoikov ni dobiti, ker knjigovezi nimajo platna in drugih potrebščin. Mo-litvenikov v krasnih, dragocenih vezavah sploh ni več. Zdaj pa se bližajo birme in botri bodo iskali molitvenike za svoje birmance. Kje si jih naj na-rccijo? Priporočamo, da 3e naj naSi čitatel i radi m^liivenikov vedno ubmejo na Tiskam® SV. Cirila V Mariboru. Še ima na razpolago sledeče molitvenike v raznih vezavah, vao s zlato obrezo ¡n s poStnino vred po orl-stavljenih cenah: A» Za otroke: 1. Otroška pobožnost po K 0.85, 2. Sv. Angel varih po K 1'—; 3. Jezus, prijatelj otrok po K 1-—; 4. Češčena Marija po K 110; 1-60; 170: 5. V nebesa hočem po K 1—; 110; 6. Rajski glasovi po K 170; 1-80; 2-50; 2'80; 2-90 ; 7. Pridi sv Duh po K 170. B. Za odrasle: 1. Marija varhinja nedolžnosti po K 1-70: 2-30; 2 40; 2 80; 2. Marija Kraljica po K 2 60; 2 80; 2.90; 3 20; 3. Pobožni Kristjan po K 170; 190. O. Za odrasle z velikimi črkami: 1. Sv. ura po K 170; 190; 2. Tolažba neb?3ka po K 2 90; 3 — ; 3 30; 3 60; 3. Skrbi za dušo do K 170; 190; 4. Gospod usliši mojo molitev po K 180; 2 50; 2 80; 5. Mali duhovni zaklad po K 2-~; 2 20; 2 60; 2 80. A 166/1? 7 Poklic neznanih dedičev. Vincenc Goieš, apneničar v Zagorju št. 110. :oma iz Globokega, obe. Marija Gradec okr. Celje ;e umrl dne 20. marca 1917 ne zapustivši nikake iioslednje volje. Sodišču ni znano, ali je kaj dedičev. Za skrbnika zapuščini se postavlja gospod Peter Jereb, občinski tajnik v Litiji. Kdor hoče kaj zapuščine za se zahtevati, mora to tekom enega leta od danes naprej sodišču naznaniti in svojo dedinsko pravico izkaziti. Po preteku tega roka izroči se zapuščina, v kolikor izkažejo dediči svoje pravice, !e-tem, v kolikor bi se pa to ne. zgodilo, pripade zapuščina državi. ^ C. kr. okrajno sodišče v Litiji, odd. I. dne 23. maja 1917. UPIM najvišji dnevni ceni vsako množino bo ravnic (črsic), rdečih malin in ornih malin, (robidnic, oatrožnic). Prosim, da se mi takoj sporočijo kraji, kjer bi nabiralci večjo množine tega blaga skupaj spravili. Rlid&if St«r«9a ekaport gob in dež. pridelkov, Konjice, Štajersko Za krajevna popisovanje zemljišč in žetve se takoj sprejmejo osebe, ki so zmožne čitati mape in znajo risati ter so fizično sposobne opravljati to važno delo. Dnevna plača 10 K. Ponudbe na c. kr. okrajnega zemljemerca pri mariborskem c. kr. okrajnem glavarstvu soba št. 19. pritličje na desno ali na c. kr. žetvenega komisarja g. R. Petrovana v Mariboru. «j „Panorama-Interiiational" «aribor, O raji M trg itev. 3, sramen grcatilns „k iva*m rJu" se priporoča na obile» obisk. Odprt? cel dan. Vstopati JO v, otroci 20 r. Predstava traja 25 minut. Vojni drgodki is m>-vjižč, pokrajine vseh dežel celega sveta v naravni velikosti, slikofh-a resnične. Za malo denarja in mslo ifigabo ča*a ee vidi mnogo sse 1-votli celega »Teta. Kdor si enkrat ogleda „Panoramo," p:ido se;» ker ic reda o covs predstave. typniü trgovina Pmt Maribor, Koroška cesta 20, 1C POZOR I POZOR 8 w GOSPODARJI Čas košnje je tu! Pišite lakoj po »Gorerjsko kosoc. katera je zelo priljubljena vsakemu gospodarju, izdelana je iz srebrno-jeklene kovine tako, da lahko kosi z njo vsaka žensk?.. Dobi se saoco: v „Prvi Gorenjski razpošiljalni" Ivan Savnik, Kranj. Cenik s 1000 slikami sastenji Doigosti in cene »Gorenjske kose bu 50 55 60 65 70 75 cm pesti_ 5— b% 6— 6V2, 7- 7 % Semem zanesljivo kaljiva knpnjte samo pri tvrdk; Ivan in v «i 1 k it r - Celjj *ia primer: deteljno seme, peso Maiout, rdečo ic rtu isKčno travmo seme, vrtno in cvetlično po najnižjih t. ; nih oenah. i Krapinske- Toplice (Hrntsti) Pojasnila in ceniki brezplačno. iecijo protiu, revmatizen išijas. Cena 1 steklenice je K 120 O dahrem sčmks ,oju teh kapric jasam ornega jriznaiaih its ft sainih pisem. F» PfliSSe nassins lak&raa „pri h kr. oris" H a r i b o r j Glavni trg it. Zahvala.? Naiprvo Be Vam lejo zahvalim za to visokocenjeno zdravilo proti rdečici Odkar ralim to zdravilo, le nisem imel nobene škod< pri svinjah. Iz diugih kajev slišim pritožbe: Meni »o vse svinje proč! Mnogi raje veliko trpijo, kakor da bi žrtvovali nekaj kron za zdra "ila. Priporočam vsem svirjere;cem, nsj bi rabili to etnjeno zdravilo. Š > enkrat se Vam lepo zahvalim in prosim, pošljite mi spet 12 steklenic. Velespoštovanjem Ivan Škorjan;, p. d. Temel, Srednja van, p. Ru.ia, Koroške Nedeljski in prazniški evangeliji Z RAZLAGO iN OPOMINI. K 3.50, 3.70, 3 90, 410, 4 30 4.50. cm 80 85 90 95 pesti 8— 8 V2 9— 9 7a K 4.70, 4.90, 520, 5 50 w Dobe se tndi dobri brnsni kamni. kom. IH- .-j, 1 K, boljši K 1.50. 384 Pri večjem naročilu se dobi popust! ! fltošfna esenca! Z eno steklenico mostne esence za 11 K lahko prs ravite 150 litrov izborne domače pijače. Za pripravo V vrstne in neškodljive domače pijače se je dobilo nradn; tovoljenje Dobiva se samo v medicinah» d rožo "ij i Maks WoS tram, Maribor, Gosposka niica 33. S1- Drugi gospodinjski tečaj za kmetska dekleta se začne dne 23. julija in bode trajal do 21. oktobra Prošnje naj se pošljejo do 30. junija podpisanemu ravnateljstvu. Istim naj se priloži: domovnica, zdravniško spričevalo, spričevalo o nravnosti in šolsko spričevalo; za prosta mesta je potreben tudi izkaz o premoženjskih razmerah. Za oddati je 10 prostih mest, plačujoče učenke pa plačajo 100 K za cel tečaj in sicer takoj pri vstopu. 471 Ravnateljstvo deželne kmetijske šole v Št. Jurju ob juž. železn. KOSE! Našim hrabrim vojaTom posvetil df. ff. SfSViČ» prof. bogoslovja. Založba kn. šk. lav. ör-dinariata. V tiskarni Sv. Cirila v Mariboru. 1917. Ta knjižica, katere založbo in plačilo je prevzel kn. šk. lavantinski Ordinariat, je ravnokar izšla. Knjižica ima evangelije vseh nedelj in praznikov cerkvenega leta. Za evangeliji je kratka razlaga s primernimi opomini za pravo versko življenje. Dodan je še knjižici kratek molitvenjk, ki ima navadne in najpotrebniše molitve, zlasti za vojake. Knjižica obsega v mali osmerki 159 strani ter stane SO vma?;ev, naroča se pa pri prečast. |(fi. Sk. lava-Hiuktm ordin raru v Marb ru ali p a v tiskarni sv. Oriia v Mariboru. Čevlji s lesenimi podplati, najboljše kakovosti, okovani, znotraj obložen* s ksžuhovino. Št. 26—28 K 14 — ,, 29—34 K 17*—. "„ 35—38 K 20-—. „ 39—41 K 23—. „ 42—46 K 26 —, Pošiljanje po pošti. Povzetje. Zamenjava develiena; Poštnina in stroSki pošiljanja do 5 kg 1 K 40 v M. S c hram, Maribor ob D GOSPOSKA ULICA. M Umetna gnojila prodaje Zadruga ¥ Racah. 646 : 1 H MKM Sis v/itfg. ^i-fc-. ,1 sS'- M ...i __ KOSE! j « » * a tii s hoce ¡metü s katero se ni treba mučiti ter se lahko z enkratnim klepanjem z lahkoto kosi vsake vrste travo celi dan, naj se obrne na tvrdko J, Kraiovic, v Žalcu r • katera ima edino zastopstvo svetovno znanih kos znamka »Poljedelsko orodje« in^ jih je tudi več tisoč že razpečala. Za dobro kakovost kos se jamči. Cenik na zahtevo brezplačno. Najnižje"cene. 4no K< )SE! ' K< )SE! iL gospodom kmetovalcem na«nanjam,~da sprejmem naročila^ na vsakovrstne| 41» TIJ&iCE STROJE ifj kakor: pluge, brane, kultivatorje, seja ne in kosilne stroje, stroje za obračanje sena, grablje, vitle, bencinove in plinove motorje, mlatilnice za ročni in pogon s silo, slamoreznice, reporezaice, parilne kotle, pocinjene brzoparilnike, žitne čistilne mline, grozdne in sočivne prešs in mline, naprave za vodnjake itd. — Priporočam nujne nabave ker bo v kmetijskih strojih pozneje najbrž poiuai-jkanje in višja cena! Cenikov ne morem razpošiljati vsled pomanjkanja istih, pač pa pošljem sl'ke in? cene zahtevanih strojev cenjenim reflektantom poštane prosto t koj! PoSt-.ia dopisnica /.adostu e - • Priporočam se z odličnim socštovanjem IV VIV HA.JNY, Maribor ai. Kokodinehovn u:io/s 3J. AHILO ns redni občni zboi Km. hranilnice in posojilnice Bučah reg. zad. z nem. zavezo., kateri se vrši dne 24. junija 1917, po rani službi božji v župnišču. DNEVNI RED: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Čitanje zadnjega revizijskega poročila. 8. Poročilo načelstva in nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1916. 4. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem prostoru in z istim dnevnim redom drug občni zbor. kateri sme brezpogojno sklepati. 4^8 VABILO na redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Fišecah regiitrovana zadruga a omejena saveao, ki se bo vršil v nedeljo, dne 17^. junija 1917 ob 3 uri popoldan v uradnem prostoru zadruge. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1916. 3. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. NAČELSTVO. 400 — vsako množino |cugH A. OSET P- Gll Stani Koroško. Na žetjo pridem tudi sam poskusiti in k točenju. Kupim tudi prazne Steklenice od 'v;:: ' kisle 'vode.' -v :•< rs.! 457 ZAHVALA. Polni čutstva hvaležnosti zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem \ / in znancem, ki so se nas spominjali '- ; ^ ob smrti naše iskreno ljubljene, nepozabne hčerke in sestre, gospodične Ančke Pečoler bodisi z izrazi sočutja, bodisi s poklo-nitvijo krasnih vencev in cvetk — o-sobito cenjeni rodbini Franc in Antoniji Pečoler — ali s spremstvom nenadomestljive pokojnice na zadnji poti. Zlasti se pa tudi zahvaljujemo g. zdravniku dr. Kunej-u za požvrtovalno zdravljenje in tolažbo pokojnice kakor tudi preč. g. kaplanu Kosi-ju za spremstvo ter ganljivi govor ob grobu pokojnice. Legen, dne 31. majnika 1917. Žalujoča rodbina: Franc in Barbara Pečoler. Štajerci! PODPISUJTE -BS VI. volno posojilo potom zavarovanja vojnega posojila pri zavarovalnem oddelka e. fer. avstr. voja-ek> ga 1 dovskpga in siroti 11 skega ^kiada, Gradec, Franzensplatz 2, ali pa pri okrajnem uradu za Maribor in O&OlfCO, v uradnem poslopju c. kr. rajnega glavarstva, n. nadstropje, vrata št. 26, in Vi ne boste storili samo svoje domovinske dolžnosti, ampak boste svojo družino najcenejše in najbolj priprosto preskrbeli. Pri nas se ne računa nikakih doklad in se jamči, da se vsa vplačana premija od začetka zavarovanja izplača. Zavarovanje se z ozirom na obrestovanje sledeče računa: 6« traja zavarovale 15. let: letno K 49- K 35 — polletno četrtletno mesečno K 25 — K 12 75 K 4 30 de traja 20 let: K 17.85 K 910 K 310 tedensko K 105 K 075 leta. Premije se polagoma zniža do 5. Prt zavarovanju na 1B let na: K 47 25 K 24 10 K 12 28 K 4 17 K 1 01 pri zavarovanju na 20 let na: K 33 96 K 17 32 £ 8 83 K 2 99 K 0 72 in tudi v sledečih letih ta poslednji znesek ne sme prekoračiti. Mož ali žena od 18 . dp 55 let se lahko zavaruje za K 500 — do 4000 — brez zdravniške preiskave, čez 4000 K pa z zdravniško preiskavo. Kostanjev les In smrekovo skorf« kupi vsako mndžino po najvišjih cenah iakob Vreiko, Maribor, Cvetlična ulica ifev. 8. ss< t Vsem prijateljem, znancem in sorodnikom naznanjamo pretužno vest, da je naš blagi mož in oče, Matevž Klakočer, dne 14. maja v bolnišnici v Kotoru v Dalmaciji v 45 letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Dragega pokojnika, priporočamo v blag spomin in pobožno molitev. Vetrnik, dne 3. junija 1917 Žalujoči ostali: Terezija Klakočer, žena. Micika, Neža, Rozika, Angela, hčere. Ivan ki Leopold, amova. 497 Pna slov. razpošiljata svetovnoznanih srebrnojetlenili:: KOS z znamko dvojni = orel z mečem = katere bo iz najboljšega, najvlačnejšega jekla, lahke, na las tank« izdelane najlepše izpeljane in za vsak kraj rabljive, se toplo priporoča. Za vsak komad se garantira. Pri naročila 10 komadov, se doda en komad zastonj. Kmetovalci I ogibajte se manjvrednega židovskega blaga. Zahtevajte cenik! Edina zaloga: Ad. Geissa naši. VIKTOR PILIH, Žalec» v Savinjski dolini. •188 ZAHVALA. Nemogoče nam je, dostojno zahvaliti se vsem tistmi, ki ao nam ob smrti naše iskreno Ijnbljeie in ▼ Boga speče hčerke, oziroma sestre ia srak nje Rožice Podlesnik, izkazali svojo ljabav ia dobrote, se osebno zahvaliti. V prvi vrati se zahvaljujemo častitim usmiljenim sestram v bolnišnici t Celjn za ljubeznjivo postrežbo ubogemu deteta in za spremstvo na kolodvor, častiti duhovščini ia Celja in Laikega za častno spremstvo mrl ča, kakor tudi častitim gg. d n kovni kom iz V»h-reda, Sv Antona ia Ribale« za udeležbo pri pogrebu v domačiji, kak«r tudi vsem sorodnikom in prijateljem za ljubeznjivo čustvovanj« pri naši Tiliii dru-žinaki nesreči in za lepe ven te ia cvetlice. Tea potom se vasm skupaj sa < se najsrčnejše zahvaljujemo. 8v. Aateo na Poh»rja — Laiki trg, da« 4. junija 1917. 61oboialnj«či osttli: Mati, brat, sestre in sraki. 498 Zahvala« ."/ : •• •• - i : • Globoko potrti vsled nenadomestljive izgube naše ljube in drage mamice " ' : ; ^ m- posestnice v Seliici ob Mnri se zahvaljujemo vsem, ki so nam v urah bridkosti stali na strani. Posebno se zahvaljujemo domačemu kaplanu čg. V. Pavlič za večkratno podelitev sv. zakramentov in vsem, ki so drago mamico v dolgotrajni bolezni obiskovali. Osobito se še zahvaljujemo vsem, ki so drago, nikdar pozabno rajno spremljali na praznik Sv. Rešnjega Telesa na njeni zadnji poti, v prvi vrsti vlč. g. župniku Ev. Vračko za vodstvo pogreba in za nagrobni govor, cenj. pevskima zboroma v Št. llju in Ceršaku, rodbini Draž-Rauman za vse usluge, gg. orožnikom, osobju Cirilove tiskarne in vsem, ki so se od blizu in daleč v tako velikem številu udeležili pogreba. Srčna hvala vsem za številne izraze sočutja. Bog bodi vsem in za vse dober Plačnik! Prosimo vse sorodnike, znance in prijatelje, da se naše dobre mamice spominjajo v molitvi. Selnica ob Muri — Maribor, dne 7. junija 1917. Žalujoči ostali. Izdajatelj in založnik: Katoligko tiskovno društvo. QgnmJ Kafafc*. ¡Bosln Bafckii^ «Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.