nr. THE 0NLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA. Published and distributed under permit (No. 7S) author, by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster, General. ENAKOPRAVNOST ILLUME m. — LETO m. 2^1e Copy 3c EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "we pledge allegiance to our flag and to the republic for which it stands: one nation indivisible with liberty and justice for all." cleveland, o., v petek, (friday) sept., 24th, 1920. ŠT. 226 (NO.) Entered as Secorfl Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, 0. under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c IUER1D izvorni PREDSED- Ale-danes tel?ailles' 23- ser'1- - 'Z* Mi'teand je ske 611 Predsednikom franco- ^repubifke. Ek dtfsnv-® glasoval zanj s 695 1 izmed 786 glasov. d^^tična stranka je ob kater uporniško stališče, je ° ^ zavzela izza 1917, ko s al ministrski predsednik upokojeni Clemenceau ter vse svoje glasove, 69 tiasovnir S Z' Deloryja- 100 odsni-r, 0 Praznih vsled 22 »i.08 1 drugih vzrokov, dru* S?^ J6 bilo oddanih za žtiatj i Va kandidata. Rezultat da V v3, 86 je Francija izjavila >«Lv„2°5e na ,ttmilu ; Skalni sedaj ie vrgla ^ števiiu ci So T*""- senatorji in poislan- DrnrT nekol^o demonstri-ddbj] l emu, da bi predsednik toedserČ,"10^' kot 80 Jih imeli % >)„ 1 Posedaj, pod kate-feč sn>.0'em Je Millerand nam-8t)loŠnri ejeI nominacijo, pa je stvo^ PrePričanje med Ijud-fessici • a .rnora predsednik v bi k, lrne^i kako moč, ne pa da J a] mo figura kot je bilo ena izm ? Je že dolgo časa t0sWi !,.VažAih oSeb v fran* vi5 je , ^'Jtienein življenju. Pr-tu iggj član parlamenta v le-Hostai 5' J'lan kabineta pa je T)o].+ 889- V svojem zgod-^iltaW 1Cnem življenju je bil ftiočv, ^ijalist. Vedno se ra§e_.0 zanimal za delavska % >. ® ^er je bil oče števil- Vwoeam ^e Za f Položaja, bllfoiPf, nca'ski Predsednik je 1&59 Pari: % n bi oce izboljšanje posebno zavarovanje je postala zakon le- ru '« i« izu 10- februarja u. 8Voip Poklicu odvetnik. jg^.P^em vstopu v ka- minister trgovine, Je imel razne portfe- Nnar[oriJ^OVo delo je posebno 0 je bil minister za b't J.90<) PraXe po^ Briandom, ^0'ncarpi' Vojn^ minister pod f4 Vojnvm.leta 1912. in zo-W ^mister pod Viviani-} 1914 v0 me6to je zavzel le-0Vtile ' nialu po izbruhu sve- ^je'jX2 Nemčijo sklepal v^cii igin Poincare v h? 8ov6l,h ,nastavil Milleranda v0 sv0j ei'ja Alzacije-Lorene. /!^Wn Pozicijo je držal do rJlncare ^^a??,Uarja, ko ga ia "ovc v katerem je za- to a in J! m'nistrkega predsed-C kozjega ministra. VITALUI SE *06 PHRITL Rim, 23. sept. — V boj italijanskega delavstva za kontrolo v industriji je posegla na'silnost. Današnja poročila pravijo, da so v Turinu padli streli na vojaško patrolo, in da je bil eden vojak ubit, več pa ranjenih. Tri oborožene moške se je aretiralo. Iz vseh mest, kjer je delav-sto prevzelo tovarne, se poroča, da so delavci izvedli medsebojno glasovanje, katero je izkazalo, da se delavstvo ne stri-Kot se govori je dobil iz nja z odločitvijo, njih voditeljev, Vojna v zapadli X7» • • •• Virgmiji. Charleston, W. Va., 23. &pt. — Iz poročil, ki jih prej trna urad governerja, je razvidno, da Ise misli v kratkem v premogir-skem okrožju Mingu proglasiti preki sod. Iz poročil, ki jih dobiva urad premogarske organizacije, je istotako razvidno, da je položaj resen, in da lahko pride do velikega oboroženega spopada. Poveljnik zveznih čet opazuje položaj, in kot se govori namerava proglasiti vojno stanje ALI SE CENE ZNIŽAJO? cene oblekam, pohištvu in Čevljem so padle, pravijo poročila. po- enceau po svo- :"i ^Je Clem '' ^ javn11 Za Predsednika sto->ne® življenja. SvS"-"' (k.^Ve pravi, da so 1 l2ii" .P08rnale v beg 86. Washingtona naročila, da ravna v vsakem slučaju po svoji najboljši sodbi. Dosedaj ni prišlo še do nikakih spopadov. Charleston, W. Va. — (Piše Paul Hanna.) — Ali ste že kdaj videli posteljo na polju v gorskem bregu? Jaz sem take reči videl, in rečem vam, da je to žalosten prizor. Okrog postelje je brskala kokoš, v ozadja pa se je v vetru zibal visok plevel, na postelji pa je slonela ženska, z detetom na prsih. To je sicer precej čudna kombinacija, toda menda je že tako prav. Glasom konstitucije in zakonom zapad-ne Virginije se ona postelja, dete, kokoš in slabotna ženska nahajajo ravno tam, kamor spadajo. Oni moški, ki sedi pod onim šotorom je vsega tega kriv. On je premogar po poklicu in se je vpisal v unijo. Kaj je potemtakem kompanlja mogla storiti drugega kot vreči njega in posteljo iz barake, v kateri je živel ? Oni mož in še štirideset drugih s svojimi ženami, polomljenimi oljnimi svetilkami in s premogom oprižanimi otroci so preje stanovali tam za železniškim ovinkom v kompanijskih hišah. Kompanijske hiše stojijo na lesenih nogah, med njimi se pa nahajajo vrzeli, na katerih ležijo kuhinjski ostanki in razbite pločevinaste posode. Toda te hiše so imele strehe, vrata in stene, v katere se je lahko zabil žebelj, nakar se je nanj obesilo delovno obleko. Kdor se hoče postarati in u-mreti v takem stanovanju, temu ni dovoljeno stopiti v unijo. Toda ti možje so postali člani unije in sedaj so vsi tam ob bregu reke Nolans, s svojimi štiridesetimi družinami, živeči v šotorih, katere jim je poslala organizacija "United Mine Workers of America". Ti šotori, ki se belijo pod gor-kim jesenskim solncem, katerih ozadje tvorijo zelene kentucki-ške gore, spominjajo človeka na prvi pogled na kak piknik. Ko pa severozapadni vetrovi iz .Tug doline v decembru prično prinašati sneg in sodro, pa bodo spominjali na nekaj drugačnega. Unija močnejša kot kdaj. Lastniki rudokopov si želijo brzega prihoda decembra. Bald-win-Feltz detektivi niso bili v stanu uničiti unije. Zvezne če ki so odredili, da zapustijo tovarne, nakar naj bi se naredil zakon, ki bi dajal delavcem delno kontrolo v industriji. LITViNSKO GLAVNO MESTO PRESTAVLJENO. London, 23. sept. — Litvin-sko poslaništvo naznanja, da se je glavno mesto Litvihije prestavilo iz Kožna v Vilno. tranjščino šotorov. Trije ali štirje polomljeni stoli, nepobar-vana kuhijnska miza in peč, vse nastavljeno okrog železne postelje, to je bila vsa oprava. To je bilo Mino, kar so imeli spraviti iz kompanijskih stanovanj. Te gorske rudarje bi bilo veliko lažje krotiti, ako bi imeli kaj več, kar bi mogli izgubiti. Na .kuhinjskem stolu sedi mlad fant in čita neko čmovezano ■knjigo. Workman ga požuravi, nakar izpregovorita par besedi. "Vas skrbi, kaj?" pravi organizator. "Ne prav posebno," se glasi odgovor. "Ravnam se ravno tako kot pravi tukaj, da naj si ne delam prevelikih skrbi za jutri." Pokaže na te besede v svoji bibliji in nadaljuje: "To je že tretji štrajk, katerega sem se vdeležil, in še nikdar nisem šel nazaj brez poravnave." Mimo je prisopihal tovorni vlak, metajoč saje po travniku. "Pusto je samo, ker nam vlaki vedno pihajo tod mimo," je dejal in se nasmehnil. "Ali se kateri izmed delavcev vračajo?" vpraša organizator. "Nobeden," odvrne rudar, "izgleda, kot da so fantje v tem spopadu vsi prav patri jo tični." • Premišljajoč važno, evolucijo patrijotičnega instinkta. sta onadva govorila o dogodku, tki se je primeril pred enim tednom •ko je bila skupina premogar j ev iz West Virginije, ki so se upali prekoračiti reko, prijeta od Baldwin-Feltz detektivov in bila držana v ujetništvu več dni. "In eden izmed onih psov," je dejal premogar, govoreč o enem izmed detektivov, "je prišel med prihodnji dan in podal roko mojemu očetu. Moj oče je majhen možiček, in ko mu je dal roko, jo je ta falot stresel z vso silo. "Nikar tAko ne tresi, to ni dobro za moja pljuča," pravi moj oče. Tedaj pa ga detektiv Chicago, 23. sept. — Veliki trgovini na debelo, Seatti, Roe-beek and Co. in pa Montgomery-Ward Co., ki trgujeta z raznim blagom, sta izdali nov katalog cen, iz katefega je razvidno, da so cene raznim blagom padle od 10 do 20 procentov. To znižanje, ki je takoj efektivno, prihaja takoj za naznanilom Henry Forda, ki je postavil svoj avtomobil na trg za predvojno ceno. Pravijo tudi, da se bo znižala tudi cena vsem moškim in ženskim oblekam. Istočasno se naznanja, da bo cena pohištvu tudi padla za 25 procentov. Kot se izjavlja je prifitarstvo s pohištvom doseglo take višine, da se je nakupovanje skoro popolnoma ustavilo. Ce moremo poročilom verjeti, se nahajajo na seznamu znižanih cen tudi čevlji. Cene živežu niso nič prizadete, daairavno se zatrjuje, da bo padel sladkor že nižje, kakor hitro mine doba domačega konzerviranja, ki zahteva veliko sladkorja. V Cleyplanrlu % verni komi-tej proti draginji naročil restav-rantom, da cene odbijajo za 10 ali 15 procentov. Pri tem so seveda prizadeti v prvi vrsti razni hotelski in drugi reStav-ranti višjega razreda. Lastniki restavrantov so predložili svoje cene komiteju in izjavili, da ne morejo privoliti v nikaka znižanja. Komite j pa je odredil da mora znižanje postati efektivno s 1. oktobrom, medtem ko so lastniki še neodločeni, ali bi se podali ali ne. Franklin avtomobili se pocenijo. Syracuse, N. Y., 23. sept. — Tovarna Franklin avtomobilov je danes naznanila, da 'se cene vsem avtomobilom zniža od 17 do 21. procentov. Predsednik družbe se strinja s stališčem, ki ga je zavzel Henry Ford. Ford poslal ultimatum na gu-mijske tovarnarje. Canton, O., 23. sept. Henry Ford, ki se danes mudi v tem mestu za jeklarskimi izdelki, ki jih rabi za svoje avtomobile, je danes izjavil, da ako mu bodo tovarne za gumijaste obroče povišale cene, tedaj bo postavil lastno tovarno za izdelovanje istih. Plače v njegovih tovarnah se ne bodo vsled znižanja cene avtomobilu popolnoma nič znižale, ker Ford je mnenja, da bi znižanje cen materijalu več kot izenačilo sedanje znižanje. NASVET ZA DEKLETA. jo ovirale, jvo so dih u^i j0.-jug v UCK ou. mogarji vrženi iz njih dOfnov, ,JW. v.letskih čet na Krimu, so se tem tesneje oklenili- svoje 1 86 .. ' ^____u __ Ij^hod,!16. Umi:kajo proti ae-,unije trikov. :er So izgubili 2100 Vo?4 ae v t Varšave se poro- si**kxzrx- imi. sta do- %' yiias "1UV11C' star 25 let, V fje. in Alice Prijavo JI H. 1102 E. 64th srečno! enkrat prav močno strese. Tate so uniji bolj pomagale, ko pa i krat pa se ga moj oče otrese, in ovirale. Ko so bili ti^pre- mu priloži tako, da se je takoj znašel na tleh." Ta in še eden sta edina slučaja "nasilnosti", ki sem ju o-pazil od strani premogarjev. Drugi slučaj se je pripetil v Borderland št L. kjer sta se dva rudarja omehčala in se vrnila na delo. Žena enega izmed premogarjev, ki je zelo debela ter je potrebovala telesne vaje, ju je počakala ter oba pošteno pretepla. To je bilo sicer popolnoma protizakonito, toda je ime lo zaželjeni učinek. Toda dovolj huda zima, ki bi prinašala smrt malim detetom v šotorih in prinesla solze v oči žensk, ko bi se sklanjale nad ognjem pod milim nebom, ta bo zmožna uničiti unijo. Tako računajo podjetniki. Ravnokar sem šel skozi to šo-torsko naselbino z organizatorjem C. A. Workmanom ter sem govoril z možmi in ženami. Bil sem presenečen nad prazno no- Marysville, O., 23. sept. -Tisti čikaški profesor, ki je dejal, da moški postajajo vedno bolj ženskih lastnosti, se- ni dosti zmotil. V dokaz prečita j te to-le: Miss Grace Miller seje danes poročila z W. M. Martin-schaw iz East Orange. Ko je bil Martishaw pri vojakih, je nekoč dobil škatljo sladkordka, poleg katerega se je nahajalo tudi ime in naslov pošiljateljice. Začelo se je dopisovanje, ki se je končalo v včerajšnji poroki. Dekleta, sedaj veste, kaj imate napraviti. Francoski kapitalisti se "amerikani-zujejo." Pariz, 23. sept. (Piše Max Worth.) — "To je ona velika nevarnost pri nas — francoski kapitalisti se amerikanizujejo!" Henri Sirolle, železniški delavec in propagandist, ki je izgubil delo in je bil zaprt radi svojega delovanja pri majskem štrajku, je te svoje besede povdaril s tem, da je udaril s svojo pestjo na svojo odprto dlan. "To je tisto," je ponovil, "oni se amerikanizujejo." "Vidite stvar je taka. Tu v Franciji je bilo vedno v navadi, da so delodajalci opulili delavca, kjer se je dalo. Zato je bilo lahko dokazati delavcu, da so izkoriščani. Tako je bilo pri nas cele generacije in tega smo bili vajeni. Potem pa je prišla vojna in z njo ozke zveze med našimi in ameriškimi kapitalisti. "Kaj je bil rezultat? Naši kapitalisti so začeli z delavskim problemom obravnavati po ame-rikanski metodi, seveda ne vsi, temveč samo večji in pametnejši. Prenehali so svojim bojem proti delavstvu, mesto tega pa se zbližujejo z vodji velikih u-nij in jim ponujajo zapeljive ponudbe. To je čisto nov položaj pri nas, s katerim se bomo morali boriti. "Jaz. n6 mislim tega v slabem pumenu — voditelje se ne kupuje z denarjem — toda ponuje se jim dobre pozicije in druge prednosti raznih vrst. Pričenja se jih upoštevati v družabnem življenju. Pripoveduje se jim, da so interesi delavstva in kapitala isti. Dovoljuje se zvišanje plač in osemurni dan brez boja. "Delodajalci se podajajo in se podajo v marsičem, toda oni še vedno držijo moč, in te metode se poslužujejo samo zato, da dobijo delavce na svojo stran. Ta načrt se jim sedaj znatno posrečuje. Delavci se dajo goljufati, ker ne vedo^ kaj vse to pomeni. 'Vzemimo Millerandovo vlado na primer; ona se drži na podlagi istega principa. Millerand razume delavce, ni še dolgo, ko je bil sam ekstremen 'socijalist in on ve, da se da delavce ogoljufati z dozdevnimi pridobitvami. Zato jim dozdevno dovoli vse, v resnici pa nič. "Na kratko: francoske delavce se misli odkupiti — nekoliko več plače, udobna tovarna, zabavna zbirališča, en majhen kos dobička — toda one poglavitne reči, kontrola nad industrijo in preostanki, bo ostala tam, kjer je sedaj, v rokah laWtujo-čega razreda. Ali ni to ameriški sistem? "Toda ali bo uspel v Franci- Rojstva padajo « Washington, 23. sept. — Število rojstev je v zadnjem času tako močno padlo, daje v nevarnosti svetovna civilizacija, oziroma tega mnenje je Dr. C. W. Saleeby iz Londona, svetovno poznana avtoriteta na izboljšanju človeškega zaroda in predsednik angleške komisije za rojstva, ki je tekom vojne postal znan posebno vteled iznajdbe zakopne čelade, ki so jo nosili zavezniški vojaki. Ko so ga vprašali, kje leži zdravilo za ta položaj, je odvrnil: "Vlade bi morale posvetiti' večjo pozornost materam in jih ttidi finančno odškodovati. Narod^ dajejo svojim vladarjem velike 'darove. Zakaj ne materam, ki vršijo delo, kije potrebno za življenje in bodočnost vsakega naroda. "Civilizacija je zadobila od vojne strahovit udarec. Da-li more ta udarec preživeti, je od-vis; o od številnih stvari. Kaj je prinesla vojna? Prebivalstvo se je znižalo, družinsko življenje je razkopano, rojstva padajo v prestrašljivi meri, smrtnost otrok se viša —r da, vzelo bo leta, predno se Evropa zopet postavi na noge. "Število rojstev je samo v Angliji padlo za dve tretjini, ako se primerja z letom, predno' se je pričela vojna. V tej deželi je gibanje žerisk zasnovano v smislu rojstvene kontrole, iti st b-r-atra kot sredstvo, s katerim se ženstvo oprosti nadvlade mož. To je obžalovanja vredno, kajti s tem se razširja mnenje, da roditev otrok ženske ponižuje. Rešitev is veta je v rokah mater. Napolniti morajo svet z novim življenjem, ako se hoče rešiti svet. Toda država mora priznati veliki pomen materinstva. Nobena ženska najsibo da je poročena ali neporočena, bi ne smela delati za življenje. Vladna preskrba mater se ne sme omejiti samo na vdove, temveč aa vseh razredov." Angleška dekleta e vv • iscejo moz. VELIKI POŽARI V RUSIJI. Ji 9» "Ne dolgo. Delavci so preveč razredno zavedni. Oni so že preveč dolgo v razrednem boju. Poleg tega pa imajo pred očmi vedno vzgled Rusije. Mi se nahajamo v času, ko se kapitalistična sila vsa koncentruje, in ki nas prinaša en korak bližje k kontroli in vodstvu industrije od strani delavstva." London, 23. sept. — Brzojavka Central News agenture iz Hetsingforsa naznanja, da se v številnih krajih Rusije izbruhnili veliki gozdni požari, v katerih je na stotine ljudi poginilo, na tisoče pa jih je izgubilo 'svoja domovanja. Velik požar divja baje tudi v predmestju Petrograda. Požari se poročajo iz Arhangela, Moskve, Jarosla-va, Tvera in Vologde. DESCHANEL V BOLNIŠNICI. Pariz, 23. sept. Paul Descha-nel, bivši predsednik francoske republike, ki je bolan, je bil da^ nes, ko se mu je stanje nenadoma poslabšalo, nenadoma prepeljan v neko zasebno bolnišnico. — Jutri zvečer se vrši v bivši Birkovi dvorani javni shod, katerega je sklicala farmersko-delavska stranka. Pričetek ob 8. uri. Na shodu bo govoril podpresedniški kandidat far-mersko-delavske stranke. Max Hayes, ki je bil v predvojnih časih aktiven v clevelandskih socijalističnih krogih. Rojakom priporočamo, da se v čimvečjem številu vdeležijo tega shoda, ker gotovo je, da bodo imeli priliko slišati marsikaj zanimivega o tekočem političnem boji v Združenih državah. — Delničarje S. N. Doma v Clevelandu se opozarja, da jih bodo v kratkem obiskali zastopniki, ki so upravičeni sprejemati plačila na delnice. Vsi delničarji so prošeni, da jim gredo na ro ko ter s tem pripomorejo bolj šemu razvoju našega podjetja. — Tajnik. Norfolk, Va., 23. sept. — Angleški parnik Tainui je odplul od tod na svojo drugo pot, da najde zakonski paradiž za 200 mladih brhkih angleških deklet, ki se nahajajo na krovu. "Tanui" je odplul iz Londona v Panama kanal, odtod pa v Novo Zelandijo, kjer upajo brhke potnice najti svoje slabše zakonske polovice. "Mi gremo v Novo Zelandijo, da pronajdemo, če nam je tam mogoče najti pravega moža," je dejala Miss Ruth Mace, ena izmed deklet, ki so na lovu za možmi. "Mi ne gledamo za bogatimi moškimi, toda želimo pomagati pri ustanovitvi domačih ognjišč ter smo pripravljene deliti veselje in žalost z našimi življenskimi drugi. Me bomo ■storile svoj delež dela in nad. vsem hočemo dokazati, da smo prave, resnične ženske." Miss Mace pravi, da je 200 deklet, ki so na krovu pamiku, šele prvi oddelek "rekrutov" za zakonski stan, ki se je podal iskaf moških polovic. "V Angliji je zelo malo moških za ženitev," je dejala Miss Mace, "in oni, ki so v stanu ženiti se, se ne marajo oprtati z Ž6nami. Oni so prepričani, da brez njih veliko boljše izhajajo. Današnji Anglež ni več tak kot je bil leta 1913. Oni mislijo samo nase. Oni se nemara jo u-miriti in ustanoviti domačih ognjišč. Njih morala se je v vojni tako izpremenila, da mora biti dekle zelo previdno, predno izbere tovariša za življenje. "Tudi ženske niso več tako skromne kot 'so bile nekdaj, toda jih je toliko, da kar tekmujejo med sabo za moške." — O Anglija, srečna dežela! ZRAKOPLOVNA TOVARNA ZASEŽENA. V Turinu se je po izvršitvi referenduma delavstva zasedlo še nadaljne tovarnip in tudi avto-mobilslke tovarne Fiat, Dubest in Lancia so še vedno v oblasti delavcev. Poroča se, da !so delavci zavzeli tudi tovarno Ansaldo za izdelovanje zrakoplovov in več predilniških tovarn. Poročilo iz Milana pravi, da je na pragu doma tovarnarja Zenere eksplodirala bomba. Ko tovarnar Griegorni ni hotel izročiti 15.000 lir delavcem, ki so zasedli njegovo tovafno, so ga kaznovali s tem, da so zasedlo še drugo tovarno, ki je tudi njegova last. Kovinarski delavci v Savoniji so kratkomalo izjavili, da ne zapustijo tovaren. V Genovi so se delavci izjavili, da ne priznavajo sporazuma, ki so ga sprejeli njihovi voditelji s tovarnarji in vlado. Kot se poroča vodi ladjedelni-ške delavce neki črnec. Poročila iz Stera in Sezegtir pravijo, da se bo okupacija tovaren nadaljevala brez obzira na sporazum z ministrskim predsednikom. Socijalistični organ "Avanti" pravi, da ne vidi v koncesijah, ■ki so jih dali tovarnarji delavcem na poravnavo delavskih te-škoč in da je uspeh delavstva v I sedanjem boju samo predigra za nadaljno akcijo. STRAN 2. "ENAKOPRAVNOST" 64 IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published bv THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Biwainee Place of the Cmrporation._ ;_ 6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00 Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. United States ....................,1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00 Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00 POSAMEZNA ŠTEVILKA, 3c SINGLE COPY 3c Lastuie in izdala ea Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravnistvo. CLEVELAND, O., V PETEK, ( FRIDAX) SEPT., 24th, 1920. 104 IZSELJENCI IN NASELJENCI. Delodajalci neizvežbanih delavcev so zadnje čase menda precej nezadovoljni s sedanjem stanjem izseljevanj kakor tudi naseljevanja v Ameriko. Dasiravno je število oseb, ki so prišle v Združene države iz Evrope tekom zadnjega leta, večje kot pa število onih, ki so jih zapustili, pa je prebitek jako majhen in veliko nižji kot je bil za časa vojne. Glasom številk o naseljevanju in izseljevanju, ki so bile dane v javnost pred nedavnim časom, je prišlo v Ameriko v teku zadnjih šestih mesecev le 197,956 oseb, ali samo 45,419 več kot pa jih je tekom istega časa odpotovalo. Ako se bo naseljevanje nadaljevalo v toliki meri tudi v prihodnjih šestih mesecih, tedaj bo preostanek znašal nič več kot dobrih 90.000 oseb, ali manj kot eno šestino od števila naseljencev, ki so pjrišli semkaj 1. 1913, ko je bilo naseljevanje še normalno. Toda v zadnjem mesecu se poroča precejšnja izprememba in število naseljencev se je znatno pomnožilo. Okrog polovica sedaj prihajajočih je žensk in otrok, medtem ko tudi moški ne spadajo v razred navadnih delavcev. Medtem pa je tudi odhajanje jako veliko. Zapuščanje Amerike od strani Fincev, Cehov in Poljakov je bilo zadnje čase ovirano le vsled hedovoljnih transportnih sredstev. V najnovejšem času je izseljevanje na Poljsko menila stališče delovnih žensk. Tudi pomnožena politična moč delavstva, skupno s silnimi nacijonalističnimi ambijacijami nekaterih novih držav niso popolnoma brez vpliva. Poleg teh vsaj dozdevnih evropskih privlačnih sil pa so se razmere v Ameriki precej predrugačile in tujezemski delavec se zaveda, da Amerika ni več oni dom svobode kot je bil nekdaj. Veliko tujezemskega prebivalstva, posebnega onih, ki so bili doma iz takozvanih sovražnih dežela so bili za časa vojne podrejeni raznim sumnjam, prisiljeni kupovati državna posojila in njihove organizacije, šole itd. so bile pod paznim očesom vladnih detektivov. Naseljenec se zaveda, da tudi ako postane naturaliziran državljan, pa se ga vendar ne smatra enakovrednim s tujerojenim Amerikancem. Zaveda se tudi, da ne more dobiti pijače, kateri je bil vajen vse svoje življenje in v tem vidi nov vzrok, da poskusi zopet svojo srečo v domovini. Medtem pa Evropa in Južna Amerika nudijo velike privlačnosti. Portugalci, ki v obilnem številu zapuščajo svojo domovino, ne prihajajo semkaj, temveč v Južno Ameriko, v Brazilijo. Italijanski delavci se v velikem številu izseljujejo v Francijo ki zelo potrebuje delavcev. Naseljevanje v Ameriko je bilo vedno posledica ekonomskih motivov v prvi vrsti. Sedaj pa ko je Amerika prenehala biti prva dežela z ozirom na ekonomske prilike, se botudi naseljevanje vršilo počasneje; ako pa nekdanje ekonomske prednosti popolnoma izginejo, tedaj se bo seveda tudi naseljevanje ustavilo. Napisal J. Skuk. (Dalje) FlRANC : (Cita na glas.) -— "Pooblaščeni ste. da preiščete | vsako sumljivo hišo, in vsako Franc, beži nekoliko odnehalo, čemur je vzrok vojna med Poljsko in j sumljivo osebo pri kateri dobi-Kusijo. Toda v jako velikem številu odhajajo tudi Grki | ^ kaj sumljivih papirjev, pri-in Italijani. - 'peljete sem. Storite to takoj, Pravijo, da je tudi veliko Rusov, ki se želijo . v svojo domovino, toda ker vlada Združenih držav v 'u. prizrnati sovjetske vlade ali njenih zastopnikov so vsi ru , ski državljani takorekoč internirani v Združeni." :ii /;a-jj vah. Zapuščanje Združenih držav teh delavec .v znači veliko izgubo ameriški industriji, katero morejo novodo-šleci le v mali meri povrniti, kajti med njimi se nahaja jako veliko število Sircev, ki se navadno lotijo cestnega barantanja, poljskih jildov in Švicarjev, ki tudi ne gredo v tovarne, ako je le mogoče najti Icako drugačno d6lo. Naseljevanje iz Irske, ki je bilo pred ^nedavnim časom še precejšnjo, je sedaj ponehalo, kajti Sin Fajnerji ne odobravajo izseljevanja, ker so prepričani, da Irska potrebuje vse svoje sile doma. Število naseljencev iz raznih delov angleške države in Francije je tako majhno, da skoro ne pride v poštev. raznih motivov. Številni, ki so si tekom svojega bivanja]Vsaka stvar en čas trpi, da mo-' tukaj prihranili nekoliko večje svote denarja, se vračajo |^am umreti, to mi je odločeno, na obisk k svojim domačim in prijateljem. Večina iz-|ce pa umure?1 po(l r,oko \n^viz,1' i . -i -i -i v • . v ,. .. , . torjevo, bodem vsak vedel, da med teh je odšla z nedoločenimi načrti; morda se bodoj^ ^ ^ ^aj vrnili nazaj, morda pa ostanejo tamkaj. Kakor bodo pač j ^edno. Smrt_ ! Ta strašna izprevideli, ko pridejo tjakaj. Vojna je v Evropi ustva-j beseda--! Ali kdo si upa rila nove zahteve po delavstvu in je prav posebno izpre- pogledati resnici v obraz, ta se tudi smrti ne sme vstrašiti—! Sedaj pa moram, ti pa naredi kakor veš, da je tebi prav. — (Odide.) VERA: Franc bolje zate, da uideš—; kajti mučili te bodo, kolikor te bodo mogli. KOZMA: Naj delajo, kar se jim zljubi; enkrat bo tudi tega konec. FRANC: Seveda, — —čim več nas bo v organizaciji, tem bolj se nas bodo bali. Čim več bo svobodomiselcev na svetu, tem večji strah bodo imeli pred nami. (Tukaj vstopi Kazimir.) KAZIMIR: (Oblečen v navadno obleko, le ovratnik ima far-ški.) Ste vi Franc Peričič; čev-,' Ijar? FRANC: Da, jaz sem —! KOZMA: (Se zmuza ven.) KAZIMIR: Vam so gotovi ljudje prišli na sled, da ste proti katoliški cerkvi in njenim postavam. FRANC: Kdo so ti ljudje—? Jaz bi rad videl dokaze tukaj. KAZIMIR: Tudi to bodete zvedeli. FRANC: Saj vem, kdo da so. t KAZIMIR: Kdo—? FRANC: Vi, — — rimski !! (Odide v stransko sobo.) KAZIMIR: (ZažVižga na pi-ščal.) (PELIN, MASLO in LUTER,' vstopijo.) VERA: (Jih prestrašeno gleda.) Kaj pa hočete tukaj—? PELIN: To je naša stvar! LUTER: Kje je brezverec? KAZIMIR: Potrpi, — ti ga bom že jaz pokazal. MASLO: Ali prečastiti, nam ■se mudi. KAZIMIR: Tiho, pravim! , . M AST ) Sluga ■.'n FRANI: (Vstopi.) — ičšj imate tukaj opraviti—? KAZIMIR: (Stopi pred njega) V imenu rimsko-katoliške cerkve ste aretirani, kot nevarna oseba, ki ogroža njen obstoj ! FRANC: Zahtevam dokaze— zakaj da sem aretiran, in zakaj sem nevaren sveti veri--! KAZIMIR: (Jezno.). Dobite jih gotovo—! Uklenite ga—! LUTER,.MASLO in PELIN: (ga primejo m vklenejo. Franc se jim en čas brani, ko pa vidi, da nič ne pomaga, se jim vda. FRANC; vera, skrbi, da bode PRIZOR MOČI. IGROKAZ V ENEM DEJANJU. te bodo odpeljali. FRANC: (Sede in začne z de-1 hlapci lom.) Ce bom moral, bodem pa šel. FERER: Moral, moral —!— Kajti — —kar se ti gospodi zljubi, to se mora zgoditi, tudi če stane ne vem kaj. (Vstopi Vera). VERA: (Vsa preplašena.) — ! Pij in Won sta že vklenjena! FERER: Kaj praviš—? VERA: Pij in Leon sta že v v .pii . cc i:Ka.58 1 saV, "jcepfl vzeti stvar, ivvzil":1' '"■•'k- ■n' «•'-1 t-a-kb ..... je. (Vstane;,! r- FERER: i -ane, uideš jim ne. KO^Ai.^.. «xu voijameš eedaj y.i Kajti ti ljudje, bolje rečeno, ti FRANC: Verjamem; ali me-: psi, te najdejo tudi če se zari-ne ne bodo dobili. | ješ v zemljo. Obupati takoj tu FERER: KAJ misliš storiti? FRANC: Še sam ne vem v prvem hipu. —KOZMA: Hitro se pomenita, ker že stikajo po hišah. FERER: Že — —?! Potem pa kar pojdiva odtod. FRANC: Jaz ne grem nika-i mur. ! di ne—! ''! " Vsaka stvar je en čas trpi. Danes sem dobil poročilo od gotove strani, da bode kmalu konec inkvizicijske strahovlade in preganjanja. Franc—! Ako bode treba umreti, tedaj boš umrl, za principe človeštva in za bolj- tudi če pride sam lucifer: šo človeško bodočnost. Umrl pome! ' boš za družbo, v kateri ne bo FERER: Vem, da ne pojdešgospodar kakšen kralj, cesar ali Oni tujezemci, ki odhajajo, delajo to pod vplivom sam; ampak bodo prišli pote in pa kakšen nezmotljivi papež. vse v edu dokler se ne vrnem, če se bdem — še kedaj —? LUTCR: Ne vem — težko—! MASLO: (Smejoč.) Mislim, da' van je solnce odsijalo- za vedno. PEIIN: (Ki je 'končal vezanje.) /este, mi imamo tako navado ; kadar' dobimo človeka * roke, se mu nikdar več dobro ne gidi. VIRA: (Sede za mizo, joka in iiti.) MXSLO: Ali si gotov? E5LIN: Seveda sem, sedaj lahio odidemo. MASLO: Pojdimo. . KAZIMIR: (Večkrat v sobo med pogovorom suj.e v notes.) -M VERA: Želim ti naJ^L čo; ali prej sem te oPoZO : "imajo stene ušesa." ..y FERER: Ne bojim ^ gar, tudi gospode s roki ne—! (Trkanje.) VERA: Prosto—! ■■ KAZIMIR: (Vstopi i" da Fererja.) Ali reS videli, nobenega papi1-13 | VERA: Ne niv. KAZIMIR: Tudi vi * ne? FERER: Kaj me papirji! (Hoče oditi-) ^ KAZIMI: Prosim, ^ še trenotek, se imava ^ . za pomeniti. FERER: Nimam drugikrat gospod. KAZIMIR: Jaz pa ( nimam časa. Ostanite-FERER: Jutri— KAZIMIR: (Zažvi#' 'PELIN: (Vstopi-) prihodtilM dr (Dalj; KM Skušnjave Tomaža Krmežljavčka. Naslednji dan je bila nedelja. Tomaž je poslušal župnikovo pridigo z največjo pozornostjo in si napravil o njej kratko sodbo: ''ta človek pridiga o verski novosti po lastnih skušnjah." Po maši je Tomaž šel z mežnarjevinj fantom v krčmo in ga na potu nenadoma trdo prijel. "Ti se pa dobro pripravljaš za financarja," mu je rekel. "Ti boš vsakega tihotapca vzel." Fant je zardel in plaho vprašal, kaj mu Tomaž hoče. 1 "Nič ti nočem, je dejal Tomaž. "Saj sva vendar prijatelja. Le opozoriti te hočem, da 'bodi previdnejši. Snoči sem te videl, ko si se splazil k županovi dekli." Fant je bil ves prestrašen in je Tomaža hitro potegnil na stran. ''Lepo vas prosim .— nikar nič ne povejte, — če bi to župnik izvedeli — raztrgali Li me in pregnali iz vasi." "Kaj so župnik tako hudi? Meni se zdi. da so dobri. ^ 11 "Saj so dobri, ampak človek bi moral biti brez greha; če pa izvedo % kak greh, pa zdivjajo ih na prižnici osramote človeka, da mu ni več obstanka." "A pri spovedi vendar vse izvedo in kakor sem spoznal, hodite tu vsak meAec k spovedi/' "Hodimo ie — pa kdo bo tako neumen, da bi kaj takega povedal, kar župniku ni všeč. Župnik so: trdno prepričani, da ni pri nas njČ greha." Tomažu se je zdelo' potrebno, da izpraša mežnar-jevega fanta natančnejše in izvedel je tolike mičnih stvari, da je bil nad vse pričakovanje zadovoljen. • "Tempelj kreposti ta vas pač ni — a hinavščing je razvita do redke popolnosti." To je bil sklep, ki si ga je napravil Tomaž na podlagi informacij fnežnar-jevega fanta in ki mu je dal pogum, da posku'si svojo srečo pri mežnarjevi. Marički. Takoj pri prvem približanju se je izkazalo, da je Marička jako dovzetna za tople in laskave besede in ker se tudi ni preveč branila rta kmetih običajnim izrazom dopadajenja, je Tomaž zaključil nedeljo z zadovoljivo nado, da nadaljnje njegovo prebivanje v. tem kraju ne bo tako dolgočasno, kakor je bil začetek. Vsled prijateljskega občevanja z mežnarjevim fantom je Tomaž tekom prihodnjih dni izvedel še mnogo skrivnosti te fare in ker je spretno vse vporabil, je imel kmalu popoln vpogled v vse razmere. Naslednjo nedeljo je bil domenjen z mežnarjevim fantom, da pry j deta v sosedno faro na žegnanje, z mežnarjevo Maričko pa je bil domenjen, da pojdeta skupaj domu. Zjutraj po maši je dobil na pošti že več dni pričakovano poročilo iz Ljubljane. Kozoglav mu je pisal! "....Bomba je počila. Vsled vednih svaril je Natalija svojega ženina ostro prijela, če jo hoče res samo zapeljati in jo potem na cedilu pustiti, ali če ima poštene namene . Podčastnik je bil zelo ogorčen in dal je Nataliji svojo častno befsedo, da jo vzame. Povedal mi je to sam v krčmi "pri zgubljenem sinu". Rekel mi je, da Natalije presrčno in resnično ljubi in da se žnjo poroči, čim postane kancelist. Z ©žirom na to sem storil po tvojem naročilu še nadaljne korake. Iztakn.il sem tri pripravne ženske, ki sem jim plaval vsaki po 20 K ... " Da si je pismo Tomaža silno zanimalo, je vendar prekinil čitanje. "Kje se je Kozoglav tako izvežbal v goljufiji," se je vprašal Tomaž. "Po 20 kron pravi, da je ženskam dal ... a jaz bi prisegel, da jim še po 10 K ni plačal." i "____plačal vsaki po 20 kron," je čital Tomaž dalje. "Prvo sem poslal zjutraj k Nataliji^ na dom. Ženska je pripeljala 3-letnega otroka seboj. Zdihovati zna izvrstno. Stopila je pred Natalijo in kakor sem jo naučil je rekla: Gospodična! Ta otrok je sinko vašega ženina. Jaz. nesrečna, zapuščena zapeljanka, vas prosim, vzemite še otroka, če 'ste mi prevzeli že ženina. — Natalija se je prestrašila in je bridko jokala in je mnogo izpraševala. Babnica je izborno lagala; Natalija ji je vse verjela. Tisti večer je bil velik dirindaj. Podčastnik je prisegal, da nima nobe^ nega nezakonskega otroka in hotel je vedeti, kdo je tista ženska, ki je bila pri Nataliji in kje stanuje, da jo bo tožil. A Natalija je v svoji razburjenosti ono žensko vprašala na vse mogoče stvari, samo ne za ime in za stanovanje. Ker pa se je dala Natalija zopet pomiriti, sem čez tri dni poslal drugo žensko s dveletnim otrokom. Poslal sem jo nalašč ob času, ko je bila samo 'stara šivilja gospodična Marija doma. Ženska je vprašala za Natalijo in ko je izvedela, da je ni doma, je začela psovati, da naj jo bo sram, ker je ubogi zapeljanki prevzela ženina in njenemu otroku očeta. Razsajala je tako, da je ni mogel nihče nič vprašati in je potem preklinjajoč vso hišo ubežala. Natalija se je silno togotila, toliko bolj, ker se ji vsa ulica smeje. Ta večer je rekla podčastniku, da na njegovo častno besedo nič več ne da. Zaljubljeni pod-astnik je novič prisegal, da nima nobenega otroka in je zdaj dolžil svoje stanovske tovariše, da so poslali ti dve ženski z otrokam ado Natalije samo da bi ga spravili na slab glas. Natalija mu sicer ni več verjela a dala se je vendar pregovoriti. Mika jo pač zakon. Naročila pa je, da naj nobene take ženske več ne puste v hišo in če bi se katera prikazala, naj takoj pokličejo redarja. Z ozirom na to sem poslal še tretjo žensko v boj. Ravno opoldne, ko je Natalija slonela ob oknu in so ljudje hiteli domov, da jih je bila ulica polna, je prišla ta ženska mimo hiše in je svojemu otroku pokazala Natalijo in začela kričati: — ''Glej, otrok moj, to je tista ženska, ki hoče očeta in meni ženina. Z vsemi mogočimi že vlačila, a ker je nobeden drug ni hotel v* lovi zdaj ubogega podčastnika. Fej, sram«#' ^ ti bom še pokazala. Vse življenje te bofli P la!" Ljudje so drveli skupaj; ženska je še 1 sa razsajala, potem pa jo hitro odkurila, še prišel redar . Ko je ta dan prišel podčastnik ^ ga je sprejel stari Smola in ga izpovedal te# ^ ga nagnal s takimi besedami, da mi moj 63 ■■ brani, jih zapisati. Be'seda je dala besedo, ^ W podčastnik zagrabil za sabljo, da bi z ekrie ^ ^ krvjo opral svojo, užaljeno čast, a ker je • 1 - — - - - • «- zal sablji naravni respekt s tem, da ji je P.. bet in hotel pred njo zbežati, se je podcasn* Ijil s tem, da je dvignil svojo nogo in Smole ^ vil s podplatom. To je Smoletu zaprlo sapo * r! pravilo ob dva zoba, s katerima se je dotakP1 ^ Zaroka je razveljavljena. Pri iskanju 0111 -"i' , in ^ žensk sem imel znatne stroške, ki znašajo, ^ :ias» loženega detajliranega računa 118 K . . • "Likvidirano!" je veselo zaklical Toifl^' — zmaga je naša;" V naglici je spisal Kozoglavu primeve" kateremu je dodal bankovec za sto kron, ki ^ r iz posojilnične blagajne, in 'se potem odpi^ ,' narjevim fantom na žegnanje v sosedno je preživel vesel dan, kateremu je §ledil J večer, kajti Tomaž je šel z mežnarjevo & domov in sicer po bližnjici. Na meji dom^^ j-e Marička ustavila in ni hotela naprej. ^ trudom je Tomaž dosegel, da mu je raz0 tega obotavljanja. •„ srn11' "Veš, to je tako," je rekla Marička inftf1 vo povesila oči, "kar se grešnega 'stori v t&Ha ga se v ^domači fari ni treba izpovedati." (Dalje prihodnjič.) K SEPTEMBER 24th, 1920. "ENAKOPRAVNOST" STRAN 3. f DENAR V JUGOSLAVIJO Pošiljamo hitro, točno in gotovo. Potrdila podpisana lastnoročno 0 Prejemnika prejmemo v najkrajšem času. Prodajamo . PAROBRODNE LISTKE \se. črte V in IZ Evrope po originalni ceni. Dobivamo našim potnikom POTOVALNE LISTINE vse druge potrebno spise, ter opravliamo tudi , , JAVNE NOTARSKE ]■ ? vseh vrst vestno in točno. Dobivamo vsa potrebna dovo- la za dobavo kake osebe iz Evrope v Ameriko. Prejemamo oenar na HRANILNO VLOGO tei' plačujemo po 4% obresti. Pričnite vaš račun danes. Največje hranilne uloge izplačamo na zahtevo ulagalca brez obotavljanja. Nemetlh. State Gank 10 E. 22nd St. ..................... John Nemoth pres. New York, N. Y. Jaz zdravim samo moške Mo.i način zdravljenja se je izkazal uspešnim. Osebno opazovanje metod uporabljenih po evropskih klinikah, ko sem bil v Londonu, Parizu, Rimu, Dunaju in Berlinu in moja 25-letna skušnja v zdravljenju Resnih in Zastarelih bolezni moških, mi daje mnogo prednosti pri zdravljenju in vselej dosežem uspešen rezultat. Ako xste bolni pridite na brezplačno posvetovanje, kjer se odkrito pogovorimo; lahko si prihranite mnogoletno trpljenje in si popolnoma spremenite pot življenja. POSVETOVANJA IN NASVETI BREZPLAČNI. GOVORIMO SLOVENSKO. 2 EAST EXCHANGE ST. Vogal Main & Exchange. l akron, ohio. g y1' ste Dodrtija ali ste mož? Pridite k meni. in pomogal vam bom. m re — Od 10 dop. do 4. pop. Zvečer od 6:30 do 8. V nedeljo zaprto. ■ OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI". ! Cela zaloga čevljev po tovarniških cenah! Poslužite se te čudovite prilike in obuj-te celo vašo družino — zadovoljno se bo smehljala vaša denarnica in strah visokih cen bo izginil.----- ^ zbirki so najnovejši kroji za moške, ženske, lante, dekleta in otroke. Resnična usnja — črna bela in rajava. tovarniške cene i tovarniške cene: petek dajemo dvojne znamke ali "štemse". JOHN DEBELI AK. - , , 5S0 E. 152ND ST. —Wood 132 R. — Bell: Eddy 672S IZ KONVENCIJE S. S. P. Z. iHamin (Dalje) Ponovna izredna konvencija. S. S. P. Z. V smislu rezolucije priobčene v glasilu in naznanila zbrala se je izredna konvencija SSPZ z namenom, da sklepa o združevalni pogodbi, kakršna je bila neformalno sprejeta na prejšnjem zasedanju. Predsednik Kužnik otvori izredno zasedanje ob pol enajsti uri. Citajo se imena za izredno konvencijo določenih delegatov in delegatinj. Število do zasedanja upravičenih zborovalcev je 54, od teh je navzočih samo 46. Somrak čita združevalno pogodbo v slovenskem prevodu, ravno tako tudi predloženo re-zolucijo. Poleg tega se čita še enkrat točka 9 v združevalni pogodbi, katero potem gl. tajnik Rus prevede na slovenski jezik. Izvrševalna pogodba ostane (ravno taka, kakor originalno predložena, spremenjeno je samo besedilo devete točke, ki se sedaj glasi v slovenčini: 9. Imenovana konvencija ima polno, moč, da po svoji previdnosti napravi spremembe v imenu, ustavi, pravilih, načinu vodstva in prispevkih imenovane SNPJ in da izvoli novi glavni u-pravni odbor, nadzorni in porotni odbor z večino glasov. Vsi člani združenih organizacij se morajo v vseh ozirih podvreči sklepom imenovane konvencije, Imenovana SNPJ mora, predno se uresniči katerakoli tu nameravana združite pravomočno sprpjeti določbe in pogoje te pogodbe kot veljavne popravke in dodatke k sedanji ustavi in pra vilom ter načelni izjavi imenovane organizacije. Somrak predlaga, da se črta iz originalne pogodbe točka 9. Sprejeto soglasno. Ravno tako predlaga, da se sprejme novo izdelana točka devet, kakor čitana v angleškem jeziku. Predlog sprejet z 38 glasovi. Na vrsto pride glasovanje o rezoluciji, katera vključuje združevalno pogodbo s popravkom 9. : točke. Pokelšek zahteva poimensko I glasovanje. Konvenčni zapisnikar kliče i-mena zborovalcev. Glasovanje o pogodbi kot sledi: Kužnik — da; Russ — navzoč; Kalan — navzoč; Hauptman — da; Jud-nič — navzoč; Pokelšek — ne; Tomažin — da; Omahen — navzoč; Lavš — da; Junko — da; Zupančič — da; Mahnič — da; iocaoi: lacaoK ao VABLJENI STE NA miKO ZABAVNO VESELICO katero priredi društvo Napredni Sosedje, št. 144, S. S. P. Z. na znanih prostorih Jos. Gelerij, Union stop 120, v Newburgh v nedeljo, dne 26. septembra, 1920 PRICETEK OB 2 URI POPOLDNE. Vsi Slovenci iz Newburgha, Collinwooda in Clevelanda naj pribite na to Veselico, kjer vas čaka mnogo veselja in zabave ter tudi najboljši prigrizek ^ Pijače. Igrala bo izvrstna godba in ljubiteljem plesa se ne svetuje izostati, kaj-gotovo jim bo žal. v Rajali in veselili se bomo ne oziraje se na vreme. V slučaju dežja, se bo Vrs% veselica pod streho, kjer je dovolj prostora. D o S ti Verbič — navzoč; Kovačič — da; Somrak — da; Levstik — da; Drešek — da; Peter Koče-var — da; Kotnik — da; Fer-jan — da; Ivanšek — navzoča; Kastelic — da; Vrečar — da; Samec — da; Martin Koče-var — da; Leskovec —^ da; Strah — da; Sterle — da; Štern — da; Stolar — da; Tomic — navzoč; Fritz — navzoč; Modic — da; Lenček — da; Grčar — da; Trboc — da; Aubelj —- da; Kolar — da; Božič — da; Kral — da; Kastelic — da; Homar — da; Mauser — da; Pavlič — da; Grešnik — da; Bric — da. Rezultat glasovanja: Za sprejem rezolucije in združevalne pogodbe 37 glasov; proti sprejemu 1 glas in 8 se jih vzdržalo glasovanja. Vseh glasuj očih 46 za zborovanje pripravljenih in upravičenih 54. Dvetretjinska večina vseh do zasedanja upravičenih članov 36. Rezolucija in združevalna pogodba sprejeta in odobrena z enim glasom nad dvetretjinsko večino. Konštatirati je treba, da so vsi oponenti združitve na podlagi originalne pogodbe volili za združitev, ko je konvencija sprejela popravek točke 9. Zakaj pa so se odstranili od zborovanja izredne konvencije nekateri člani gl. odbora in zakaj so se zopet nekateri vzdržali glasovanja, je iskati vzrokov drugje. Gl. tajnik Rus je pojasnil svoje stališče z izjavo, da se vzdrži glasovanja za resolucijo in pogodbo zato, ker je redna konvencija kljub temu, da so pri in-formalnem glasovanju vsi glasovali za združitev, dala glavnemu odboru nezaupnico radi opozicije združitvi. • S tem je zaključeno težko delo in naloga, ki so si jo naveli združevalni odborniki in delegati, ki so prišli na to konvencijo, da ukrenejo nekaj dobrega in koristnega nfe samo za svoje članstvo, ampak za ves ameriški slovenski živel j. Priznati je treba, da je bila konvencija včasih zelo bi^irna, j daje vzkipela kri in da sta bila dva tabora, ki sta se takorekoč gledala kot pes in mačka, vendar človek, ki je od strani opazoval prvo in drugo stranko, poslušal zagovore obeh, je moral končno priti do spoznanja, da je bilo to skoro potrebno, da so se skristalizirala mnenja, da se je prišlo dp sporazuma in končno do dobrih in za članstvo in narod -prekoristnih zaključkov. Glede združitve slovenskih naprednih organizacij smo si danes zopet veliko bližje. Med Slovensko narodno podporno jednoto in Slovensko svobodomiselno podporno zvezo pride gotovo do združitve; novoizvoljeni glavni "predsednik Somrak je izjavil na konvenciji, da S. D. P. Zveza v Pennsylvaniji je z vsem pripravljena, da se združi s N. N. P. Jednoto. V pondeljek prične borovati konvencija Jugoslovanske 'Kat. Jednote, katere namen'je tudi sklepati o tej zdrževalni pogodbi. Nobenega dvoma ni, in tako so povedali delegati SSPZ, da ne bi bilo članstvo K. S. K. Jednote za združitev, ampak vse je odvisno od delegatov, ki se snidejo v pondeljek v Chicagu. Torej tri velike podporne organizacije so se že izrekle za združitev; slišati je še treba glas Jugoslovanske Kat. Jednote in Zapadne Slovanske Zveze. Konvenčni poročevalec. — Konec. — zovalo oko postave. Nadzornik Soravita in par policijskih a-gentov so čakali ugodnega trenutka, da bi planili na vlomilce. Ko so agenti videli, da se je postopačem posrečilo odpreti vra- | ta, so skočili k njim. Veliko-je bilo presenečenje na strani ta-tov, ali le trenutek. Vrgli so ne- ^ nadoma svoje orodje od sebe in zbežali, kar so jih mogle noge uloviti samo gori omenjenega nesti. Agentom se je posrečilo Collina. Drugi štirje so pa začasno srečno ušli. Collina je v zaporu in bo že povedal imena svojih kompanjonov. Ko bi se jim bil vlom posrečil, bi bili lahko odnesli za kakih 100.000 lir blaga. giiiimiiMiHMiiiimiiMiiiiaiiiwiiiimniiiiiiQiiiianiiMiiMiiiiMiiMiiiMUHiiliiBHiiiinwinwiiiwinwililHilllill ■urtaiiililiilaliilBUitiuilalnnliitiliilcliiliiliiUlnlwitnliilw/mliflillhUliralHnlnmliinlmwnnlitmliilaliill Naznaniti želim Cohn's Brug 5)^ da sem prevzel urad Dr. A. J. BAILEY, nad Store na vogalu Marquette in St. Clair Ave. Vse one, ki so obiskovali ta urad doslej ali katerih delo še ni spopolnjeno bom vesel videti. Jaz sem namenjen ostati v tej okolici in zato hočem delati najboljše delo, tako da ne bo iT nihče nezadovoljen. B gfi I DR. E. H. KAHN H 5388 St. Clair Ave. ■imiii»iiii«iiiimiimiiiiBiiii«iiii»tiiiBiiii»iii!Binii«ii!i«liiwii|i»iniaii00. ^ natančnejše podrobnosti s , glasite na 1238 East 107. POHIŠTVO NAPRO|a!! Pohištvo je v zelo dobren- % nju ter za opremiti 5 sob. ji se izve v uradu Enakopra^ PRODAJAMO HIŠE - LOTE hi FARME : ISTOTAKO ZAMENJA«10 FARME ZA POSESTVA v mestu. . Za pošteno postrežbo se obrnite na D. STAKICH & J. % 15813 WATERLOO NAZNANILO! —------- ^ .|(j. ) Tem potom se naznanja vseI'' y;-nem Slov. Pod. društva "®8l0^ečii9 ga." da se vzdržuje navadna ^ seja v nedeljo, to je, 26. sep 1920 v navadnih prostorih ^ zjutraj. Obenem prosim Čla,w';ejč se gotovo vdeležite izvanred116^ (t 27. septembra ob 7. uri zvečeT; reši vprašanje glede veselice."0 .j. IG. MEDVED, W s ntf' 22° v Prosim rojake širom Amerike, da ako ve Ifje se nahaja ANTON FRAN-ČEŠKIN, ki je kval,več let v Cle-velai^du, Ohio. Pred kratkim sem prišla i^ Trsta v Ameriko in mu prinesla neka pisma. Zvedel bo pa tudi veliko novic in zaradi odškodnine svojega posestva in posestva pokojnega očeta od strani italijanske vlade. Če kdo ve za njega naj mi hitro nazna-pi njegov naslov, zakar se mu lepo zahvalim, ako pa sam to čita, naj se mi sani oglasi, ako je le mogoče osebno, v najkrajšem času. Stvari so važne od bratov iz Trsti. GIOVANINA DELMASCHVIO, 874 London Rd. . Cleveland, O. PRODA SE POHIŠTVO P0 "T jeli ni, radi odhoda iz mesta. ^ 1 kupit naj se zglasi pri T V JOHN ANDOLŠBK, . » 14603 Thames Ave. Co,,in 'AKE UNE5, Vacation Trip That Satisfies PRIPOROČILO Prevzel sem dobro poznano SLADšClCARNO na 16000 Waterloo Rd. vogal 150. St. Vedno najboljše cigare, cigarete in vsakovrsten tobak; tudi krepilne mehko pijače. Rojakom se toplo priporočam za domačo postrežbo. Frank Dolšak 16000 Waterloo Rd. 226—28 BeBaas!BKia«eEHe«BaBBmEHB OBOEO Tel. Central 2373 R. Gramofonske Plošče zahtevajte novi cenik Ustev/lc se pri tej uri /d ■le na pravem prostoru Velika zaloga ur in zlatnine. Wm. Sitter 6805 ST. CLAIR AVENUE Clevelamd, O. THE summertime wiU bo here and with it tbj' i"5' of a vacation trip. Wbcr^ aro you goitiz? Tbo Lakes i« the mcoea for P'v, ticular aud cipericnccd tre dors on business and P'oW" trips. Tbo D. & C. % Stuamera embody all the CU* ties of speed, safety and c" fort, tho freedom of the dcch» the cool refreshing lake brce« D. A C. a Service Ccaront« Leave 6:00 P. M. ArrlVe deatination 9:00 A. M. he-Daily Service April , destination 6:15 A. M, MACKINAC ISLAND Sorvico Juno 14th to Sop 14th. 3 trips per w00't, , to 14th to July 1st. July 1» w Sept.' 14th, 6 trips per weeK. Between Detroit and BuffalS Use Your Rail Tickets . Send 2o Stamp for G. P. A., Detroit, Mich. bETROlT & CLEVELANP NAVIGATION CO- „ A A. Rchantz, President an (icneral ManuKor. j. T. McMillan, Vloe-■■ f resident LIBERTY BOND! ti NO VARCEVAl^ ZNAMKE. Prodajte sedaj. Mi P v gotovini takoj .Simon, ^ yfl vi prekupčevalec, soba 21 pj> noxBldg.,, drugo nads ^ Vzemite vzpejačo. Vo^a ^ 5, ta cesta in Eucli dave.- nil ger Sewing Machine Co-to do 6. ure zvečer.