Šle«.219
V Ljubljani, v torek, dne 25. septembra 1906.
Velja po poŠti:
za cclo leto naprej K 26"— za pol leta „ „ 131— za četrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2 20
V upravniStvu:
ia celo leto naprej K 20-— za pol leta „ „ 10' — ia četrt leta „ „ 5-— za en mesec „ „ 170
Za poStlj. na dom 20 H na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo i* v Kopitarjevih ulicah Jt. 2 (vhod iez
----dvoriSže nad tiskarno). — Rokopisi se
nc vra?ajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Jtev. 74.
Političen list za slovenski narod
Leto xxxiu.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . M h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za Jtl ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri vetkratnem ob-javljenju primeren popu3t
Izhaja
vsak dan, IzvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Jtev. ?.. —
—- Vsprejema naročnino, Inserate in
reklamacije. Upravniškega telefona Stev. 188.
Prognozc ruske revolucije.
ii.
Izključeno je, da bi ruska birokracija udu-šila revolucijo. Iz tega, ker po razpustu ruske dume ni bilo demonstracij, nc smemo sklepati, da revolucija nima več sil, da se je že izdiv-iala. Najbolj nevaren element je sedaj kmet, in kmet ima ravno sedaj — ob času žetve — najmanj časa za demonstracije. Toda naj pospravi on svoje pridelke in naj pride na zimo zopet s svojo grozno oblastjo ruski »car go-derevnjo---- —
Toda recimo tudi, da bi revolucija za sedaj res opešala in da bi jo reakcija za nekaj časa udušila! S tem bi se nadaljni tok zgodovine samo za nekaj časa ustavil, morda za nekaj let, k večjemu za toliko časa, da odrastejo otroci in manjši bratje in sestrice mož, mladeničev in deklet, ki so sedaj poginili na vislicah.
Ruska revolucija traja že skoraj celo stoletje. Leta 1826 so se dvignili možje, katerim sedaj pravimo dekabristi. Ti so bili prvi očetje sedanjih revolucionarjev. Z njimi so sočustvovali najboljši ruski možje, celo Puškin jc bil ž njimi v zvezi. Bili so navdušeni, plemeniti možje, ki so hoteli iz Rusije narediti moderno evropsko slovansko državo. Toda njihove ideje so bile omejene samo na ozki krog izobražencev, zato niso mogli prodreti ž njimi, ampak so morali za nje pasti. Reakcija ie zmagala, dekabristi so morali ukloniti glave rabelju, toda njihove ideje so ostale. Nastopila je dolga, brezplodna, suhoparna doba reakcije, tok revolucije, zaznamovan s krvjo dekabristov, pa se je razvijal dalje, naraščal vedno bolj in potreboval je samo malega zunanjega povoda, da ie zopet izbruhnil na dan. Ta povod je bila nesrečna krimska vojna in smrt silnega Nikolaja I.
Zdaj ni bila revolucija že več omejena na tako ozek krog pristašev in tesno ozemlje. Zdaj je nastopala že v najrazličnejših krajih in je štela k svojim pristašem vse širše ljudske kroge. Ta ruska revolucija je trajala od konca krimske vojske do leta 1881. Svoj višek in konec je dosegla leta 1881, ko je na tako grozen način umorila carja osvoboditelja Aleksandra II. Za njim je nastopil njegov krepki naslednik Aleksander III., ter jo za čas udušil v krvi njenih privržencev. Toda le
za čas, ker revolucija na Ruskem ni nikakor prenehala, kakor tudi ne birokraška korupcija. Živela je pod zemljo kot cerkev v katakombah, zbirala sile, razširjala ideje in čakala, da porastejo otroci njenih mučenikov. Zato je bilo jako upravičeno, ako se je govorilo o dveh Rusijah, vidni, oficielni, in nevidni.
Zakaj ni mogla zmagati revolucija pod Aleksandrom 11.?
Vzrokov je mnogo:
1.	Njene ideje so se bile še premalo razširile med širokimi masami. Svoje pristaše je štela večinoma le med inteligenco in med inteligentnim proletarijatom, katerega na Ruskem takrat še ni bilo toliko, kot dandanes.
2.	Antagonizem med Rusi in Poljaki je bil še jako živ. Poljaki so hoteli revolucijo izrabiti za svoje narodnostne namene, da bi zopet naredili neodvisno kraljestvo Poljakov. Ta antagonizem ie reakcija dobro izrabljala in predstavljala ruske revolucionarje kot izdajalce domovine in pristaše poljskih upornikov. Sedaj Poljaki ne izrabljajo revolucije le zase. ampak zahtevajo za sebe samo iste ustavne svoboščine, kakor za vse druge ruske državljane in upravno avtonomijo kongresnega kraljestva.
3.	Takrat je Rusija stala pod vplivom turških dogodkov in zmagoslavne rusko-turške vojne. Sedaj stoji pa pod vplivom nepriljubljene, nesrečne in brezidejne japonske vojne in sramotnega miru.
3. Takrat je vladal blagi car »osvoboditelj« Aleksander II. in je imel prestolonaslednika silnega, energičnega Aleksandra III. Sedaj pa vlada slabotni, nestalni Nikolaj II. in njegov sin in prestolonaslednik je še komaj izlezel iz povojev.
5. Takrat jc ruski kmet videl v carju svojega »osvoboditelja« iz suženjstva graščakov, sedaj vidi pa v vladi svojega sovražnika, ki z nagajko »miri« njegov krik za »zemljo in sv obodo«.
In ako ie vlada vkljub tem ugodnim razmeram v 15 letih komaj zadušila revolucijo, kaj imamo pričakovati sedaj?
Ravno tako izključeno jc, da bi se na Ruskem naredil kompromis med reakcijo in revolucijo in bi se kot retezultat takega kompromisa pojavila enkrat ustavna vlada in kon-stitucijska monarhija, kakor se je zgodilo
umi
Sotera.
Povest, spisana po poročilih mučencev.
Anton de Vaal, poslov. Lavričev.
(Dalje.)
Ko je bila Sotera sama, pogleda z neizrekljivo prisrčnostjo proti nebu in vzklikne:
»Da, moj Jezus, le Tvoja sem, kajti Ti si s svojo srčno krvjo odkupil mojo ljubezen. Ti, katerega ljubezen nikoli ne preneha, katerega poročni venci nikdar ne zvenejo!«
S temi besedami odide mladenka v neko stransko sobo, okrašeno s slikami, ki so bile v rimskih dvoranah neznane. Tam zadaj na mizi, pogrneni z najboljšim platnom, je ležala mala skrinjica, v katero so bile vdelane slonokoščene kosti. Na steni nad tem je bila slika dobrega pastirja, ki pase svoje ovčice na cvetoči livadi in jih napaja z vodo iz svežega studenca. Na jedili strani te slike je bilo naslikano obujenje Lazarievo in na drugi čudovito pomnoženjc kruha.
Sotera vzame majhen ključ iz zlata iz ne-drija, poklekne pred skrinjico in jo odpre. Na škrlatni tkanini, v katero je bilo vtkano zlato, jc stala zlata posodica, podobna kakemu stol-
piču; v to so bili vdelani dragi kameni in biseri.
Posodica jc hranila v sebi najsvetejši zakrament.
Dolgo jc klečala mladenka v tihi, prisrčni molitvi pred svojim nebeškim ženinom, in kdor bi jo videl, bi menih da ne vidi človeka, ampak angela, vtopljenega v molitvi.
Ko sc je Sempror.ij vračal domov, je mislil, kdo bi bil ta neznanec, ki si je osvojil So-terino srce. Ko le nikogar ni mogel dobiti, četudi si je tako ubijal glavo, je prišel do spoznanja, da Sotera noče njegovega sina. Do tega ga je pripeljalo zlasti še, ker je rekla, da se ne bode nikdar omožila, in dalje, da jc ona že zaročena.
Ker jc bil že oče tako vesizsebe, koliko bolj šc sin Ambrozij! Saj ga je mladi ženski svet glavnega mesta splošno sprejemal v toliko ljubeznivostjo, da si ie bil v svesti, da ne bode nikjer odklonjen. Toda — čemu se je Sotera upirala, da postane njegova soproga.
Tukaj mora biti gotovo kaka skrivnost. In vse je navajalo Ambrozija, ne prej mirovati, dokler nc zve tega.
Kmalu je zapazil mladenič, da Soterino domovje ni zaprto vsemu svetu, kakor sc je menilo, ampak da obiskujejo v gotovih dnevih rano v jutru različni ljudje Sotcro. Prihajajo namreč skozi neka stranska vrata berači
sredi preteklega stoletja skoraj po vseh drugih evropskih državah. Na Ruskem vladajo, kakor že omenjeno, tri velesile: Oficielna vlada, neoficielna vlada in revolucija. Sedaj nastopa ua pozorišče šc četrti element: anarhija. Najslabša med vsemi je oficielna vlada. Neoficielna vlada jc brez idej, toda ima mnogo sil, pred vsem je pa v njeno korist posestno stanje. Ako bi ruski car iu njegova oficielna vlada hotela skleniti z revolucijo v resnici odkritosrčen kompromis, morala bi se potem sedanja revolucija v zvezi z vlado boriti na dve strani: na desno zoper neoficielno vlado reakcije in na levo zoper anarhijo. Potem bi nastalo vprašanje, kdo bi bil silneiši? Nastal bi položaj, kakor je bil na Francoskem, ko se jc Ludovik XVI. zvezal z girondisti. Posledica je bila, da so kralj in girondisti položili glave pod sekiro.
Sicer je pa sedaj tudi že za vsak tak poizkus prepozno. Ruska vlada je z razpustitvijo dume zamudila edino mogoči psihološki trenotek, ko je bilo mogoče mirnim potom ali vsaj z malimi žrtvami končati revolucijo.
3.	Revolucije na Ruskem torej še nc bo krneč. Kaj bo torej ž njo? Tretje, kar bi bilo mogoče, bi bilo, da sploh ne bi imela konca, vsaj doglednega nobenega. Morda se bo ta hipoteza komu čudna zdela, toda na Ruskem samem ima mnogo pristašev in v jako resnih krogih. Siccr pa to tudi ni nič tako čudnega. V zgodovini poznamo več držav z brezkončno revolucijo, katere razjeda marazem in korupcija vedno bolj, ki gnjijejo že stoletja in ne morejo segniti. Neruskim Slovanom se seveda zdi čudno, da bi bila ta »največja in naj-silnejša slovanska država« bistveno gnjila in razpadajoča v marazmu. Toda če se mnogi Rusi ž njo pečajo, ie tudi mi ne smemo kar »a priori« odkloniti.
Teorija te hipoteze je sledeča:
Prirodna prikazen jc, da se azijska puščava še vedno bolj širi. Palestina, ki ic bila nekoč, po besedah svetega pisma, dežela, po kateri sc jc cedilo med in mleko, jc sedaj puščava. V Turkestanu je izkopal angleški učenjak dr. Stein nedavno ostanke nad dva tisoč let stare kulture, na kraju, kjer jc sedaj mrtva puščava. Baje slavno mesto Samarkand jc sedaj samo še otožen spomin nekdanje slave.
4.	Evropa jc z Azijo pravzaprav en del sveta, podvržen istim prirodnim prikaznim in
zakonom. Torej sc ne more to opuščevanje sveta ustaviti pri Uralu, ampak mora s časom seči tudi ua evropsko Rusijo iu jc v resnici že tudi pričela segati. Rusija se po pri-rodnih zakonih, zoper katere je človek brez moči, spreminja v puščavo in bo enkrat tvorila s srednjo Azijo veliko evrazijsko puščavo. Ta proces se vrši že mnogo stoletij. Rusija se vedno bolj suši. Kjer so bile šc v zgodovinskih časih mogočne reke, ni zdaj sledu o njih. Z juga prodira vedno bolj stepa proti severu m od severa se razteza proti jugu mrtva tundra.
Narod sc vedno bolj množi, a zemlja postaja vedno bolj nerodovitna. Posledica temu mora biti trajna agrarna in sploh gospodarska kriza, ki mora postati vedno bolj akutna. Temu se ne da odpomoči z nobenimi reformami in ta kriza je podlaga revoluciji, ki mora torej biti kronična.
Poleg tega ima Rus kot Slovan premalo smisla za organizacijo, je preveč individualen nasproti bolj tipičnemu Nemcu. V njegovem temperamentu tiči strast uničevanja vseh ovir, ki se mu stavijo nasproti, a nima toliko smisla za to, da bi na razvalinah postavil m organiziral novo. Rusija tvori konglomerat različnih narodov, katere sta samo slučaj in sila znesla skupaj in ki vsi po svoji naravi tišče narazen, a najštevilnejši med njimi, narod velikoruski nima vsled svoje kozmopoli-tične narave v sebi dovolj sil, da bi držal vse te raznolične mase skupaj ter jih podvrgel enemu cilju.
Tako bo trajala notranja revolucija dalje iu zunanji, zlasti nemški vpliv na Rusijo sc bo nadaljeval. Rusija bo vedno dalje in dalje gnjila v marazmu, dokler se nc bo na finančni palači v Peterburgu, kakor v Carigradu, za-bliščal napis: »International adniinistration de dette publigue«. Med tem sc bo srednjeazijska puščava vedno razgrinjala čez Rusijo in od vzhoda bo prodirala nova, čila rasa, mongolska, ki bo zavladala čez gnjilo Evropo in propalo kavkaško pleme.
To so torej glavne misli te teorije, ki ima v Rusiji mnogo pristašev.
Kako naj o nji sodimo?
Zgodovina nam kaže mnogo držav, kjer se revolucija razvija že sto- in tisočletja in se ne more razviti do konca iu se ne bo razvila sama od sebe nikdar. Iz periodičnih re-
in ljudje izmed priprostega ljudstva, med temi pa tudi osebe boljšega stanu. Vesela in zadovoljna lica, s katerimi so se ubožci zopet vračali, so razodevala, da so morali biti vsi bogato obdarovani.
Sotera ni mnogo obiskovala ljudi. Zahajala je le v neko, skoro razpalo poslopje na griču Eskvilinu, katero jc imel v posesti v starih časih senator Pudens. In čudno, tudi tam jc videl, da so prihajali včasih zjutraj ti nenavadni gosti. Kdo ie bil sedaj lastnik hiše, katerega jc obiskovala Sotera, tega še ni mogel poizvedeti.
Na dan smrti svete Neže ie obiskal slučajno mladi tribun .lulijcvo baziliko na trgu in je bil priča zaslišanja in mučeništva mlade spoznavavke. Tamkaj je odnesla s Fabijolo neka ženska proč sveto truplo; ta ženska je bila oblečena, kot bi bila izmed prostega ljudstva in glavo jc imela zakrito z nekakim paj-čolanom. Ambrozij ic komaj verjel svojim očem, ko ie spoznal v tej obleki Sotcro.
Kako? Ali je Sotera kristijana?
Ako je Sotera kristijana, potem je vsekakor umevno njeno samotno življenje, in razumljiva njena naklonjenost nižjemu ljudstvu. Sklene torej Ambrozij, da mora priti tej stvari do dna.
»Jaz moram zaslediti«, reče sam pri sebi, »to skrivno čarodejstvo, ki more toliko vpli-
vati na tako razumno gospico, kot jc Sotera. Krščanski duhovniki imajo gotovo od hudobnega duha tako moč nad razumnostjo in čustvi svojih privržencev. Ako bi mogel pri njihovem zboru nepoznan prisostvovati, potem pridem gotovo skrivnosti na sled. Toda kako bi mogel to izpeljati?
To premišljevanje je nadlegovalo Ambrozija noč in dan.
Hotel in moral je biti gotov, če je Sotera kristijana, hotel in moral jc dalje tudi izvedeti, i/, česa obstoji skrivna, čarodejna moč krščanskih duhovnikov.
»Kako bi mogel napraviti«, sc je povpraševal, »da bi mogel biti pri njihovem zboru skrivno, da bi videl in slišal, kaj tam počenjajo.
Toda za časa preganjanja so se kristijani z večjo skrbjo zavarovali pred nepoklicanimi. Ker so bile njihove cerkve službi božji odvzete, tedaj so se skrivali v skrivnih jamah, in pri tem so skrbeli, da ne pride nihče Izmed nevernikov zraven.
Ambrozijeva želja ie bila vedno hujša in hujša.
Slednjič je menil, da je našel sredstvo, ki ga bode pripeljalo do tega, da izvrši svoj namen.
V službo si jc dobil nekega Korintija. Ta it bil kristijan, toda iz strahu pred mukami jc
volucij je nastala kronična in iz nje se je razvila gnjiloba in marazem, iz katerega ni več rešitve, kakor pri posameznem bolniku, tako pri narodih. Ali pa je z Rusijo tako?
Nedvomljivo je. da postaja Rusija vedno bolj nerodovitna. Vode se suše, stepa in tundra se širi, prirodno bogastvo Rine. Toda to se mi ne zdi prirodni zakon in naravna prikazen, ampak samo posledica slabega gospodarstva. Nemški kolonisti na Ruskem so močno zboljšali zemljo, katero so zasedli in uredili lepa gospodarstva. Isto bi sc dalo storiti tudi z drugo zemljo. Da bi mongolsko pleme prineslo na rusko zemljo novo življenje, se mi pa zdi samo fantazija. Ravno tako so fantazije, kar se »a priori« sodi o značajih, nagnjenjih in sposobnostih slovanske, germanske ali romanske rase. Take sodbe odgovarjajo bolj subjektivnemu čuvstvovanju in tradicionelnim aksiomom brez podlage. Ako sc pa kje opirajo na zgodovinska dejstva, moramo pomisliti, da je zgodovina v dobri meri produkt zemljepisne lege, kulturnih vplivov, celega duševnega in prirodnega miljeja, v katerem živi narod. Ni vedno res: Zgodovina naroda je taka, ker je njegov značaj tak, am-pek često: Značaj naroda jc tak, ker se jc pod resnimi zunanjimi vplivi ustvarila njemu taka zgodovina.
Najboljši dokaz, da ruska revolucija ne bo postala kronična in ne bo prešla v marazem, se mi pa zdi ravno odporna sila ruske revolucije.
Narod, ki je izčrpal svoje sile in jc obsojen za duševni in gospodarski marazem, ne reagira, kakor narod ruski. Azijatski in afri-kanski narodi, ki so že preživeli svoje čase in so sedaj obsojeni, da gnijejo v marazmu, nc reagirajo, ampak prenašajo svojo usodo s topim fatalizmom. Morda se včasih razburi, iz malenkostnih, osebnih, često smešnih vzrokov naredi izgrede, opijani se s fanatizmom, a se zopet pomiri kot čreda ovac in zopet ob-nemore v svojem fatalizmu.
Na Ruskem je revolucija prešinila ves narod, vse njegove žile in žilice trepečejo kot v vročinski bolezni. Tu sc dogajajo čini največje požrtvovalnosti in energije od oseb razne starosti, vsakega spola. Gimnazijska učenka si sama izdela bombo in čaka dneve, mesece. da bi pri ugodni priliki ž njo zadela sovražnega birokrata. Ona ve, da bo pri napadu poginila sama od črepinj bombe ali pa. da jo zasačijo in jo čaka potem grozna smrt. A kaj vse to! Šolska dekleta nosijo v laseh samo rdeče trakove in pojo revolucijsko pesem, dijaki iz nižjega gimnazija prirejajo z dijakinjami shode, kjer predava štirinajstletna deklica z otročjo zvočnim glasom in z veliko resnobo o važnem predmetu: »Kako se delajo bombe?« Cine skoraj blaznega poguma in požrtvovalnosti ter kipeče energije nam našteva skoraj vsak dan ruska revolucija.
Narod,ki se more tako razvneti za kakšno idejo, ki more razviti toliko energije in požrtvovalnosti, ni senilen narod, obsojen k marazmu, ampak ie zdrav v jedru, ki pa doslej ni imel prilike dovolj, da bi naravnim potom razvil svojo energijo. l ak narod bo tudi premagal krizo revolucije in si pridobil novo bodočnost.
zatajil Kristusa in daroval bogovom. Od tega časa ni več občeval s kristjani in se je vsled pekoče vesti pogrezoval vedno boli v nizke strasti pijančevanja in igranja.
Med tem in Ambrozijem se je razpletel govor o kristijanih. Na Ambrozijevo vprašanje o Soteri odgovori Korintij: »Za gotovo vem, da je Sotera kristijana; kajti videl sem jo še kot malo deklico z njenimi stariši in njenima bratoma v zboru kristijanov.«
»Torej tudi njeni stariši in brata«, zakliče Ambrozij, »so bili kristijani? Nemogoče! Nikdar nisem nič opazil pri njenih bratih, kar bi upravičevalo to slutnjo.«
Ce sta bila onadva kristijana, pa sta bila mirna in razumna moža, hrabra vojaka in ljubezniva bojna tovariša. Kako bi tedaj mogel ta nauk deklici tako glavo zmešati, da bi se odpovedala vsemu veselju družinskega življenja m tako usahnila kot samotno drevo v puščavi?«
Nato mu pove Korintij o skrivnostni jedi, katera okrepčuje kristijane v vseh naporih in jih navdušuje k samozatajevanju. To je navdajalo Ambrozija še z večjo radovednostjo in želel je še bolj, da bi se seznanil o skrivnostih kristijanov, ne da bi ti kaj zato vedeli.
»Ce ti tvoja hrabrost dopušča, se more to pač izvršiti.«
»Saj sem vojak in če se gre za to, se tudi ne bojim kogarsibodi«, odgovori Ambrozij Korintiju nekoliko nevolien nad tako opombo.
IZ ODSEKA DRŽAVNEGA ZBORA.
Včeraj je zboroval odsek za avtonomijo, kakor se imenuje pododsek odseka za volilno reformo, ki se peča z znanim predlogom poslanca Starzynskcga. V daljšem govoru jc poslanec Starzynski utemeljeval svoje av-tonomistično stališče in je predlagal končno le dva dostavka k § 12 državnega osnovnega zakona, po katerih bi deželno zakonodajstvo lahko tudi v zadevi kazenske justice, policijske službe in civilnopravne zakonodaje v toliko določevalo, v kolikor bi ne bilo to v nasprotju s temeljnimi določbami o civilnem in kazenskem pravu iu po katerih bi deželna zakonodaja sodelovala pri organizaciji državnih upravnih oblasti. Stavil je dalje resolucijo, ki obsega kaj se pravzaprav razume pod dežel-nokulturnimi zadevami. Sajfert (Ceh) je stavil še dalekosežnejše predloge: vse ljudsko šolstvo, srednje šolstvo in visokošolstvo, izvzemši univerz, naj pripada kompetenci deželnih zborov. Starzynski je nato predlagal, naj se o stavljenih predlogih vlada izjavi, potem naj se pa seja zaključi, da se morejo člani pododseka posvetovati s svojimi klubi. Nemško liberalni in nemško nacialni člani odseka so protestirali proti predlogom, češ, da so predalekosežni, nemški konservativec T o I -i i n g e r se je izjavil, da bi z resolucijo ne bi bilo nič pomagano, spremeniti se mora državne osnovne zakone. Ministrski predsednik Beck je izjavil, da vlada ne more pritrditi nobeni ustavni spremembi, pač pa je za resolucijo, ki naj izrazi kaj se pravzaprav vse razume pod deželnokulturnimi zadevami, ker vlada le želi tozadevne direktive. Ako bi se poizkušalo spreminjati ustavo, bi vlada videla v tem nevarnost, da se zavlačuje volilna reforma, ki sc kot glavna naloga zbornice noben trenotek ne sme izpustiti izpred oči. Na to je bila seja odgodena do srede zvečer, da se člani pododseka posvetujejo s svojimi klubi.
Po seji so prišli k ministrskemu predsedniku podpredsednik poljskega kluba, poslanec Bobrzynski, posl. Sajfert in podpredsednik drž. zbora dr. Z a č ek. Ministrski predsednik jc zopet izjavil, da je vlada za resolucijo posl. Starzynskega, da pa mora odločno nastopiti proti predlogu za revizijo ustave. Poslanec Bobrzynski in Sajfert sta pa izjavila, da vzdržujeta v odseku stavljene predloge. Posl. Začek je izjavil v imenu Mladočehov, da ne predloži posebnih predlogov, da pa se pridružuje predlogom poslanca Sajferta. Končno so odposlanci naznanili ministrskemu predsedniku, da so Poljaki in Cehi složni v tem, da mora predloga o severni železnici biti rešena še v tekočem zasedanju.
ODSEK ZA VOLILNO REFORMO.
je včeraj sprejel § 17 predloge o volilni reformi (volilni komisar), kakor ga je predložila vlada. Nadalje je odsek sprejel § 18 (določba o članih volilne komisije), Š 19 (volitev predsednika volilne komisije), § 20 in § 21, o sklepih in odločbah volilnih komisij, nakar je bila seja do 6. ure zvečer zaključena. Dr. Tavčar je stavil nekaj izpreminjevalnih predlogov, ki so bili pa vsi odklonjeni.
PRIHODNJI DRŽAVNI PRORAČUN.
V četrtek in petek se vrši ministrski svet, ki določi proračun za 1. 1907. Skupna potrebščina naraste za 20 milijonov kron, ki pa bodo z zvišanimi tekočimi dohodki popolnoma pokriti. S predloženim proračunom bo vlada naznanila, da ji novi izdatki, ki jo čakajo drugo leto, nalagajo dolžnost se pobližje pečati z vprašanjem, ako ne bi bili zato potrebni novi davki. V prvi vrsti bi bilo to: zvišanje davka na žganje, kar bi pa bilo odvisno od nagod-benih pogajanj med Avstrijo in Ogrsko.
OGRSKI HONVEDI DOBE SVOJO AR-TILJERIJO.
B u d i m p e š t a. Ogrska vlada namerava za prihodnje leto zahtevati zvišano šte-vio vojaških novincev, da se žc v prihodnji jeseni ustanovi honvedna artiljerija. Cuje se.
»S svojim mečem ne boš imel tu nič opravka; moraš imeti le pogum, da greš na^ pokopališče kristjanov.
»A! iaz se ne bojim duhov. — In kako bi mogel prisostvovati tam službi božji?«
»Saj enkrat v teh dnevih«, odgovori Korintij, »praznujejo kristjani spomin mučenca Evtihija pri apijski cesti.«
»No dobro, bom pa šel tja.«
Korintij se je nehote zasmejal.
»Vsled velike pazljivosti«, reče, »k katernj jih je prisililo hudo preganjanje krščanstva, jim bode težko blizu priti. Znano ti jc, da je vzel s prvo prepovedjo božanstveni Dioklecijan kristijanom vsa posestva, cerkve in pokopališča. Le skozi skrivne vhode morejo priti
v svoja podzemeljska pokopališča; tam pa postavljajo straže, da nc more nobeden nepoklicani zraven.«
»Ali kako, če me podučiš natanko o navadi kristijanov?«
»Hm,--mogoče, če ti--le, če se
ti preoblečeš v suženjsko obleko in se izdaš za
služabnika kateregasibodi kristijana,----če
tudi same Sotere ...«
»Ambrozij sc je smejal v začetku takemu načrtu; čez nekoliko dni pa pokliče zopet Ko-rintija k sebi in pravi:
Čimbolj premeten je tvoj načrt, tembolj me mika, da poskusim to, kar si mi svetoval. Dobro, poizvedi natanko dan in uro, ko se snidejo kristijani, medtem se bom pripravil.«
da se istočasno ustanovi na Ogrskem tudi tovarna za topove.
NAGODBENA POGAJANJA
so včeraj v Budimpešti pretrgali in jih bodo 1. oktobra na Dunaju nadaljevali.
MOBILIZIRANJE TURŠKEGA SOLUNSKE-GA VOJAŠKEGA ZBORA?
Iz Ueskiiba poročajo, da je sultan odredil mobiliziranje tretjega vojaškega zbora (Solun). Gotovo je, da so dobile uprave železnic ukaz, naj se pripravijo za vojaške transporte.
NEDELJSKI POČITEK V FRANCIJI.
V	Parizu so demonstrirali uslužbenci raznih trgovin javno pred izložbami. Ravnatelja »Galeries de Menilmontant« so napadli, nakar je ta od strahu umrl.
STRANKARSKI ZBOR SOCIALNE DEMOKRACIJE V NEMČIJI
se vrši v Mannhclmu. Shod se je pričel z ženskim zborovanjem, na katerem je referentki-nja Zetkin iz Stuttgarta ostro napadala avstrijsko socialno demokracijo, da je iz sedanjega boja za volilno pravico takorekoč popolnoma izločila žensko volilno pravico.
SULTAN IMA RAKA.
O sultanu trdijo, da ima v hrbtenici raka, a da vendar ni neposredne nevarnosti. »Temps« javlja, da je operacija pri sultanu nemogoča. Rak se je lotil že obisti. Tajni svetnik profesor Bcrgmann se je vrnil s sultanovega dvora v Berolin. Odredil je, da pije sultan ofenbaško cesarja Friderika vodo.
ANARHIJA V VZHODNOMORSKIH RUSKIH PROVINCAH.
V	Rigi so vstrelili včeraj nemškega nadzornika cestnih železnic Billroda. Enega od napadalcev so prijeli. Billrode jc bil strog nasprotnik vseh stavk.
JETNIKI ZA ZBOLJŠANJE POLOŽAJA.
V	ječi v Mokotovu je 200 političnih jetnikov zavrnilo hrano. Zahtevajo spremembo dnevnega reda, kar se tiče občevanja s sorodniki, in istotako hočejo boljšo hrano in da se z njimi lepše postopa.
MINA V PARKU PETROVEGA DVORCA.
V	parku Petrovega dvorca so našli mino. Več oseb je prijetih.
Sorska afera pred sodiščem.
Zadnja obravnava o znanih dogodkih ki so se vršili 30. septembra 1905 v Sori jc bila preložena. Zagovornik obdolžencev je namreč predlagal celo vrsto razbremenilnih prič. posebno župnika Brceta. No, slednjega sodni dvor ni maral zaslišati, pač pa je sklenil za-slišati druge razbremenilne priče in radi tega prekinil obravnavo. Sodne akte je odstopil preiskovalnemu sodniku, da jih spopolni.
Preiskovalni sodnik in državni pravdnik sta izvršila kakor je videti svojo nalogo; kako bo pokazala obravnava.
Na obtožni klopi sede kakor zadnjič kol žrtve brezvestnega hujskanja Janez Luštrek iz Rakovnika, France in Marija Bukovec iz Osojnika, Vcncelj Bukovnik iz Sore, Janez Kavčič iz Medvod, in Peter Peternel iz Drage
Prve štiri obtožence dolži obtožnica — hudodelstva javne nasilnosti po § 81., ker so sc šilom upirali oziroma ovirali aretacijo, kar pa prva dva obtoženca zanikujeta. Izgovarjata sc s tem. da sta obadva pri silovitem nastopu orožnikov omahnila in pri tem nehote sunila dotične orožnike. Obdolženec J. Kavčič jc baje htijskal množico proti vladnemu svetniku dr. pl. Chronu z besedami: »Le uprite se, vse boste premagali; saj so tudi v Šmartnem zmagali«, kar po izpovedi Kavčiča tudi ni res. On je še celo miril Sorčane iu ne hujskal! Rekel je: »Le uprite sc, t. j. pritožite sc pri pristojni oblasti pa boste zmagali. Njegove besede sc torej le napačno razumevajo!
Zadnja žrtev je Peter Peternel. Temu se očita da je poslal županu Svoljšaku pretilno pismo. V tem pismu se preti kar z bombami in dinamitom. Zupanu in kapelami jc smrt že namenjena in ju bode kar prav zadela. Torej kakor v Rusiji. Dokaz da je anonhnni pisec zgoraj omenjeni obtoženec je — preccj slična pisava obeh oseb. Peter Peternel obžaluje da ima slično pisavo, kar je pač lahko umevno. Vsi začetniki imajo namreč popolnoma slično pisavo in on je v tej umetnosti takorekoč tudi še začetnik.
To je kratek posnetek dosedanje obravnave.
O današnji obravnavi smo pa dobili sledeče poročilo.
Sodnemu dvoru predseduje, kakor zadnjič, sodni nadsvetnik Janko Polec. obtožence zagovarja dr. Konrad Vodušek. Med poslušalci, katerih se jc zbralo precejšnje število, smo opazili tudi nekdanjega sorskega župnika Brceta, kot priče so bili pozvani France Križaj, postajevodja Jakob Škerlj in Ivan Katič, dalje Jakob Mrak, Martin Korošec, Jožef Pro-chazka in Jožef Lipovec, dalje Terezija Kni-fic, France Jarec, Janez Potočnik, J. Svoljšak in drugi.
Po napovedi personalij se prečita obtožnica. Predsednik nato poda kratek popis onega mesta v Sori, kjer so se vršili znani dogodki.
Luštrek, prvi zaslišan, prizna, da je držal za kljuko.
Predsednik: Ka.i ste imeli opraviti pri kljuki?
Luštrek: Kaj sem imel opraviti? Ker so drugi prišli, sem pa še jaz prišel. Hoteli smo izvedeti, kaj se bo zgodilo z župnikom.
Predsednik: Kakšen namen pa ste imeli?
Luštrek: Ja, radovedni smo bili.
Predsednik: Cc ste bili radovedni, potem pa vendar ni treba držati za kljuko,
Obtoženec: Jaz sem bil zato prvi pri kljuki, ker sem prvi prišel.
Predsednik: Ali so vas orožniki kaj opominjali, da pojdite stran.
Obtoženec: Je mogoče, a jaz nisem ničesar slišal.
Predsednik: Slišali bomo, da ste rekli, da ne greste stran, če pride prav 15 orožnikov, čc prav kri teče.
Obtoženec se tega ne spominja, bil je popolnoma zmešan, ko so tako silovito proti njemu postopali. On ni imel nobenega slabega namena, kako se bo pa ustavljal dvanajstim orožnikom.
Predsednik: Vi ste rekli, da se petnajst orožnikov ne bojite. Predsednik vpraša, kako to, da je sunil orožnike, ko so mu napovedali aretacijo. Obtoženec se zagovarja na znani način.
Slično izpove tudi drugi obtoženec France Bukovec.
Predsednik: Slišali bomo, da ste rekli, da na nobeden način ne odnehate nasproti orožnikom, ako ne bi videli, kaj da sc je zgodilo z Luštrekom.
Bukovec: Meni se je kar v glavi mešalo in nič ne vem, kaj da sem govoril.
Predsednik: Čudno se mi zdi, da se sedaj obadva ne vesta spominjati, kaj da sta govorila.
Vencelj Bukovnik je stal na cesti, ko vidi, kako so aretirali njegovega brata. Stopil je k orožnikom, rekoč: Pustite ga, saj vam ničesar noče. Sestra njegova tudi ni padla na Bukovca, kakor da bi hotela preprečiti aretacijo.
Janez Kavčič je »gor pa do! hodil po po Sori in mirno govoril«. Rekel je: Le potegnite se pri gosposki, - hujskal pa ni, ne, tega pa ne.
Peter Peternel pravi, da ni pisal pisma. Prebere se pismo, v katerem se grozi županu in kaplanu z revolverjem in dinamitom.
Predsednik: To je pa grozno pismo. Ali ste se dolgo učili pisati. Šest let, ali ne?
Obtoženec pritrdi, vendar pravi, da ui nikoli dosti pisal.
Predsednik: Ali niste enkrat rekli, da ne bi do tega prišlo, če bi bil Brce ostal kot župnik. Te besede so namreč i v onem pretilnem pismu.
Obtoženec se tega ne spominja in pravi: Sicer bomo pa že videli, kdo da je pisal, če prej nc, pa po smrti.
Predsednik: To je precej pozno. Mi bi radi že sedaj izvedeli.
Zasliši se bivši župan Svoljšak. Pripoveduje, kako se je širilo razburjejnjc po vasi, tako da je smatral kot neobhodno potrebno, da se pokliče orožniška asistenca. Opisuje dogodke, ki so se vršili tik šolskega poslopja. Svoljšak pravi, da se natanko ne more spominjati vseh dogodkov, ker je minulo že nad enajst mesecev po dotičnih dogodkih. Nastane vprašanje, če jc mogel župan opazovati, kako sta bila Luštrek in Bukovec aretirana, kar se ie baje zgodilo skoro ob enem in istem trenotku. Pismo je po njegovem pisal Peternel ,kcr ie rabil podobne besede, katere stoie tudi v pretilnem pismu. Opomni sc, da se je pozval i učitelj, da naj odpre šolsko poslopje, a ta ni hotel, ker ni baje imel ključev. Glede učitelja Grmeka si omeni, da je učitelj Grmek hujskal prejšnji dan Sorčane k odporu, rekoč: »Le pridite vsi, možje in žstoe. dekleta in fanti, tudi otroci. Ako jih ne morete doma pustiti, jih pa s seboj pripeljite. Priča teh Košenina Franc pa sta Anton in Janez Janez Jamnik.
Okrajni glavar jc sam pozval župnika
Okrajni glavar ie pozval Brceta satn, da naj odpre, a ta ic rekel, da ne more. ker tudi sam pozneje konstatiral, da so bila vrata od znotraj zapahnjena. Okrajni glavar pl. Chron ie opetovano miril ljudstvo.
Konstatira se, da ni bilo med Svoljšakom in Pcternelom nobenega sovraštva. Zupan pravi, da je mogoče kako sovraštvo radi župnika Brceta.
Zasliši sc nato kanonik gospod Sušnik. On ni ničesar videl o kaki razburjenosti v Sori. Ko je prišel do vasi, obstopila ga je množica in prijeli so za voz in konje. Priča je menil, da so hoteli sprejeti in izpreči konja in ga peljati. Šele potem, ko so udarili po konju in ga pognali po klancu navzdol, je spoznal položaj. Par sto korakov od vasi jc stopil z voza in šel peš nazaj v Soro.
Tu so ga šiloma sprejeli. Bil je celo v nevarnosti, da pade, ako bi se ne premaknil pravočasno, radi tega je pa padlo par Sor-čanov, ker so iih zadnje vrste naprej porinile. Šel jc radi tega zopet nazaj ter srečal kaplana gosp. Brajca, s katerim jc hotel sestaviti zapisnik. Zvedel je ta, da pride orožniška asistenca. Kanonik gosp. Sušnik sam je pričakoval odpor, a ne od Sorčanovk pač pa od župnika samega, kar bi se lahko zgodilo. Priča v tem slučaju ne bi ničesar mogla storiti.
Okrajni glavar Chron je opetovano miril ljudstvo. Okrajni glavar je pozval tudi zaprtega župnika Brceta, da naj odpre šolska vrata, kar pa župnik ni hotel narediti, ampak je zaprl hitro zopet okno. Priča konstatira, da so bila vrata tudi od znotraj zaprta, na kar ga je ključavničar posebno opozoril. To je za celi položaj zelo zanimivo dejstvo.
Predsednik opozori pričo na zagovor Lu-štreka in Bukovca. Priča prizna, da se je Luštrek lahko lovil po stopnjicah, ko so ga potegnili od vrat, ne pa tudi ob trenotku aretacije, ki se ie vršila nekaj korakov od vrat. Sploh je dobila priča vtis, da je hotel Luštrek le odriniti orožnike, oziroma sc jih otresti. Ko ie priča videl, da hoče orožnik rabiti orožje, je on zoklical: »Ne z orožjem«, a bilo je prepozno. Podobno izpove tudi kaplan gosp. Brajec. Pripoveduje, da je nalašč miril ljudstvo v cerkvi, ker je slišal, da je učitelj Grmek hujskal ljudstvo.
Orožnik Mack opisuje opasnost položaja. Povod, da je prebodel Luštreka Je bil opasni položaj, ker je cela množica besno nastopila grožnjami proti žandarjem: »Ne bodete ga neU itd. Vbod je od strani, ker je obdolženec divje mahal in skakal sedaj na to, sedaj na ono stran. Tudi je po izpovedi orožnika Luštrek tolkel po prsih: «Jaz sem bil preje vojak, kakor vi.«
Luštrek sam se brani s tem, da opisuje kako nasilno da so nastopali proti njemu. Eden ga je držal za vrat. eden za levo in eden za desno roko in vlekli so ga od vrat.
Preiskuje se, kako je s pretilnim pismom. Začetkom Zupan pač ni pokazal strahu; pač pa je rekel, da mu je to neljubo, posebno ker so kmalu začeli nekateri Sorčani pobijati šipe.
France Bukovec se bridko pritožuje, da je radi tega bil on aretovan in presedel celih 6 dni, med tem ko je pravi pobijalec ušel v Ameriko!
Predsednik in orožnik: »Ja, zakaj pa niste ovadili pravega krivca. Mi moramo prijeti sumljive.«
Priča Korošec je slišal Luštreka praviti, da mora preje kri teči, predno gra 011 stran. Ko so hoteli v neki hiši zavezati ranjenemu Luštreku rane, se je ta branil s silo, češ, da hoče iti nezavezan in bos v Ljubljano pred sodnijo. Priča ga je slišal tudi bridko tožiti, da mu je »žov, da je to neumnost naredil«.
Ker trdi, da je kaplan Brajec potegnil Luštreka za roko, radi tega konstatira gosp. Brajec, da tega ni storil, kar se nato konstatira. Zagovornik pa zadovoljno pravi: »Evo zopet dokaza, kako nastanejo napačni vtisi. Obravnava danes še ne bo končana.
Štajerske novice.
š Štajerski Slovenci, kaj hočemo I tako je naslov brošurici, ki nam jo je poslal Iju-beznjivo gospod Spidler z motivacijo, da nam nc bo treba zanjo stikati pri zaupniku. Čistim povemo, da nismo prav nič stikali za njih oglasi i. dr., nego da so nam prijatelji lista sami od sebe pošiljali take stvari, in sicer smo dobili vedno po več izvodov. O programu nove stranke, ki je jako obširno razmotrivan v knjižici, bomo še več govorili. Za danes opozarjamo samo na to, da jc verski program nove stranke prav isti, kakor kranjske liberalne stranke. Imeti hočejo »popolnoma čisti Kristusov nauk«, a obenem zahtevajo »svobodo prepričanja*. Kaj ta svoboda prepričanja puneni, razumemo, ko vidimo pod tem programom podpisanega socialista Spindlerja. Svobodno prepričanje, ki jc pa šlo vedno in povsod preko dogem, je propagiral tudi Luter, ki je istotako trdil, da oznanuje čisti Kristusov nauk, kakor Spindler. Zato pa tudi hvali kalvinske prekmurske Slovence baš zato, ker so Kalvinci. Značilno je. da so ob koncu knjižice podpisani sami bivši pristaši »Naroda«. Ali so se liberalcem izneverili, ali so se zbali slabe liberalne firme. Kar imajo narodnega in gospodarskega v svojem programu, jc le slab posnetek tega, kar imajo že druge stranke, zlasti Slov. Ljudska Stranka«. Nai bo že kakor hoče, toliko je danes gotovo, da je nova stranka izrastek, oziroma izrodek kranjske liberalne, le da je slovenski program nekoliko čistejši, ker ga vsaj začasno še nc onečaščaio Dcžinanove grablje.
š Cez sedem let pride vse na dan. O zanimivi pravdi proti VViesnerju nam sedaj ni več mnogo poročati. V petek in soboto so se za-slišavale razne priče, ki so po večini potrdile trditve obtožnice. Le malo prič je za VVieserja ugodno izjavilo. Najzanimivejša točka razprave je bil sledeči dvogovor med državnim pravdnikom in VVieserjem. Drž. pr.: »Ali sc spomnite na leto 1887, ko je umrl Vaš oče? Ali veste, na čem je umrl?« Wieser, ves razburjen in nemiren: »To mora vedeti zdravnik, ki ga je lečil!« Drž. pr.: »Vsled raznih govoric so truplo Vašega očeta izkopali in našlo se je v telesnih ostankih precej arzenika. Ker je truplo že razpadlo, sc ni dobilo več toliko arzenika, da bi se zoper koga vložila obtožba zaradi umora. Dognano pa je, da ste bili Vi, VViescr, pred očetovo smrtjo veliko okolu njega in da je oče večkrat bljuval. Kaj porečete k temu?« Med poslušalci jc veliko razburjenje in vse napeto posluša, kaj bo Wieser odgovoril. V tem skoči le-ta proti državnemu pravdniku in zavpije: »Prepovem si tako govoričenje!« Državni pravdnik in predsednik sta VVieserja zaradi tega nastopa ostro grajala. — Sploh se vsa pravda in vse zanimanje zanjo suče le okolu osebe Wieserjeve. S sum-ničenjem umora na NVieserjevem očetu, je državni pravdnik dosegel velik vtis na porotnike in poslušalce. — Tridnevna obravnava se je končala v nedeljo ponoči ob 1. uri z obsodbo Wieserja, ki je dobil tri leta težke ječe, čeravno je vedno zatrjeval svojo nedolžnost. Viničar Kolar je bil obsojen na dve leti in njegova priležnica Riža na eno leto težke ječe. — Pri tej okolnosti moramo grajati eno okolnost. Med govorom državnega pravdnika in zagovornikov so nekateri gospodje porotniki dremali. Mi popolnoma uvidevamo, da iili je spanec posilil, če morajo sedeti od 9. do-poludne do 1. ure ponoči v zaduhlem prostoru, vendar stvar naredi na občinstvo jako mučen utis. Kako morejo potem soditi po svoji najboljši volji in prepričanju, če med branjem aktov in govorov — dremljejo ali boljše rečeno spijo. Justicija bi pa tudi morala to uvidevati ter ne zahtevati toliko napornosti od gospodov. Ce obravnava ni do gotove ure končana, naj se preloži na drugi dan.
š Nedeljski počitek. Štajerski deželni zakonik od 23. t. m. prinaša naredbo namestni-štva, ki vrejuje nedeljski počitek. Prvotna na-redba sc ie izdala že lani 29. oktobra, a sc je izkazala v nekaterih točkah pretrda in k varljiva. Ta nova naredba popravlja razne do-
ločbe lanske, zlasti olajšuje tozadevne predpise za deželno glavno mesto Gradec.
š Prestavljen je sodnijski avskjltant g Anton Avsec iz Kranja v Kozje.
Dnevne novice.
+ Cesar bolan. Z Dunaja poročajo: Cesar tudi v nedeljo in včeraj kljub lepemu vremenu ni šel na sprehod na prosto, ker sprehoda cesarju, ki še vedno boleha na kataru v grlu, zdravnik ni mogel priporočati. Kašelj, ki nadleguje cesarja, je včeraj nekoliko odnehal. Cesar je nameraval iti v kak topel kraj na jug, a tudi to potovanje je za sedaj izključeno. Utemeljuje to s tem, da se je zopet pričela politična sezija. Cesar ostane za sedaj v Schonbrunnii in v prihodnjih dneh ne pride v dvorno palačo. Istotako izostanejo tekoči mesec tudi splošne avdijence. Odpovedana ie tudi udeležba cesarjeva pri odkritju spomenika polka Deutschmeister na Dunaju.
+ Osebne vesti. Upokojen ie davkar gospod Jožef Kavčič. - Višji oficijal deželnega sodišča v Trstu g. Ferdinand P e r h a -v c c je imenovan za pisarniškega ravnatelja pri nadsodišču v Trstu.
+ Volilna kolobocija. So stvari, o katerih se upa vsakdo kaj reči, in loti se včasih ljudi epidemija, da grozno mnogo vsi o eni stvari govore, pa se ne potrudijo, da bi jo preštudirali, in potem prihajajo na dan take gorostasne trditve, da se šc dobromisleči in drugače rahločutni ljudje splašijo, pridejo v neko ekstazo in postanejo rabiatni, tako da je treba najprej počakati, da se jim razburjenost poleže, preden postanejo zopet normalni. Zdaj ie spravilo vprašanje: Ali se naj obstruira volilna reforma? ljudi v tak paroksizem. Seveda je najbolj trčena narodno napredna stranka, kateri se je ob tej priložnosti primerila precejšnja nesreča. Ta stranka nima namreč že delj časa nobene glave., vsled tega ji tudi primanjkuje razuma, in vsak ud vleče na svojo stran. Sicer še danes ni dognano, ali ta stranka sploh eksistira, ker faktično nima nobenega vodstva in se vsakdo, komur očitamo, da ie član te žalostne stranke, priduša. da to ui res, vendar so ueki gospodje, o katerih gre glas, da so stebri svobodomiselstva in da baje niso še odklonili izvolitve v vodstvo ob zadnjem zaupnem shodu. In ti so med seboj jako razcepljeni, kajti mlajši, ki žele biti bolj demokratični, so odločno za volilno reformo, vkliub njenim pomanjkljivostim, samo stari, ki še niso duhali demokratičnega olja. vidijo svojo smrt v volilni reformi in rotijo ves svet. nai jih z obstrukcijo reši, da bodo mogli še dalje spati na svojih sedežih. Brez sklepa stranke so torej spravili nekateri v »Narod« znani komunike, ki poziva zastopnika »Slov. Ljudske Stranke«, naj stopita z dr. Tavčarjem v dogovor, da skupaj nastopijo z obstrukcijo. Ta poziv se ne more nanašati na drugega, nego na dr. Šusteršiča in na dr. Ploja in ima ta namen, spraviti Slovensko Ljudsko Stranko v zadrego. Sicer res ne vemo, zakaj bi se v komunikeju imenovala baš S. L. S., ko je vendar znano, da dr. Ploj danes še ni v S. L. S., ki doslej formalno obstoji le na Kranjskem. Gospodje torej niti »Slovanske zveze« nočejo ali ne znajo ločiti od S. L. S. Pa ta majhna nedolžna hudobija se ie hitro maščevala. Komaj ie v petek zvečer izšel ta komunike v »Narodu«, Jc nastftl velik vihar v kozarcu vode, oziroma v tako-zvanem vodstvu narodno napredne stranke. Hipoma so se oglasili malkontenti in so protestirali, da se je ta komunike izdal, v katerem so mnogi videli takoj veliko politično neumnost. Eni so začeli godrnjati, da je poniževalno za liberalno stranko, da sc obrača do »klerikalcev« za pomoč,drugi pa, ki so dr. Tavčarju gorki, so premišljevali, kako bi njemu položili zanjko. Grmelo in treskalo je v kozarcu vode, in konec tega boja je bil, da so dr. Tavčarju res položili zanjko za vrat, za katero ga bodo vlekli in tudi zadušili kot »izdajalca Korošcev«. »Narod« je moral namreč v soboto prinesti sledeči popravek: »Komunike izvrševalnega odbora narodno napredne stranke,ki smo ga včeraj priobčili, jc deloma pomanjkljivo stiliziran, kajti izvrše-valni odbor je dr. Tavčarja brezpogojno pozval, naj obstruira krivični načrt volilne reforme.« Takoj se vidi, da tu ni le pomanjkljiva stilizacija igrala svoje vloge, ampak da ie to čisto drug komnunikč, bistveno nasproten prvemu. Prvi komunike je imel namen, dr. Tavčarja potegniti iz šlamastike, v katero je zabredel v odseku, da bi se mogel izgovarjati na dr. Šusteršiča in dr. Ploja in potem slovesno umiti svoje roke v krvi uničenih sovražnikov, — drugi komunike pa ima ravno nasprotni namen, ubogega dr. Tavčarja potlačiti popolnoma noter v šlamastiko, ker brezpogojno zahteva od njega nemogočo stvar. Dr. Tavčar, ki se je razveselil prvega komu-
nikeja kakor bolnik jutranje zarje, se je skoro zgrudil, ko je drugi dan izvedel, da je bilo njegovo veselje samo posledica pomanjkljive stilizacije in da je v resnici od mladih on zdaj izbran za tistega kozla, ki se mora dati za-klati za volilno reformo. D. Tavčar pa ni kozel, najmanj tak, ki se dfl zaklati! Kaj vse naredi pomanjkljiva stilizacija! Tako je nastala v narodno-napredni stranki velika kolobocija. Zasebno vsi pravijo, da je obstrukcija proti volilni reformi bedasta, kot strankarji pa vsi tulijo, da se mora obstruirati. Kolobocijo povečati se je potrudilo tudi politično društvo »Edinost« v Trstu. »Narod« poroča, da so na shodu v Trstu vpili: »Fej Šusteršič! Izdajalska banda, fej kranjskim farjem! Katoliške barabe! Falotje, izdajalci, same katoliške barabe! Šusteršič je izdajalec, lump, »rimska iz-dajica« itd. Dr. Rybar, med katerega govorom so se po »Narodovem« poročilu čuli ti meklici, bi bil pač moral na to reagirati, saj mu mora biti vendar jasno, da ni nobenega »kranjskega farja« v odseku za volilno reformo in da je koroško stvar vodil dr. Ploj, ne pa dr. Šusteršič. Niveau tržaškega shoda ie bil — da damo pravico »Narodovemu« poročilu — vsekako zelo nizek in njega namen zelo prozoren. Dr. Rybar je govoril proti katoliškemu gibanju v Trstu, češ, da hoče vpeljati tudi v Trstu »medsebojno klanje s pomočjo psovk, obrekovanja in sumničenja, kakor bujno cvetejo v sosednih kronovinah«. Opozoriti moramo dr. Rybara na psovke, ki so padle na tržaškem shodu, kajti tako se pri nas na shodih S. L. S. nikdar ne psuje. Toliko sumničenja in obrekovanja, kakor se je čulo v Trstu, bi pri nas zaman iskali. Vprašamo tudi, koliko je ta shod koristil zahtevi koroških Slovencev? Ali se je pridobil le en glas zanje z vsem sumničenjem in razgrajanjem? Ali ne bi bil g. Grafenauer boljše služil koroški stvari, če bi bil prišel na katoliški shod pred forum vsega slovenskega naroda, nego da ie šel v Trst poslušat zabavljanje proti »rimskim izdajicam« in »rimskim falo-tom«? Ali bo eden od tistih, ki so čisto po krivici napadali dr. Šusteršiča in ga tako podlo sramotili, le en prst dvignil za koroške Slovence? Potlačimo svojo ogorčenost in rabimo prizanesljiv izraz: Kolobocija! Celjska »Domovina« je vkljub nevarnosti, da je ne prištejejo med »rimske falote« v to kolobocijo vrgla edino pametno misel: »Na obstrukcijo! Izvrševalni odbor narodno napredne stranke pozivlje v posebnem komunike dr. Tavčarja, naj brezpogojno prične obstrukcijo v odseku za volilno reformo ter izreka željo, da se dr. Tavčarju pridružita tudi ostala dva slovenska člana tega odseka. To je sicer iako radikalno, vpraša se pa, je li obstrukcija v tem odseku v parlamentarno tehničnem obziru izvedljiva, ker sme, ako se nc motimo, o vsakem vprašanju, vsak član odbora samo po dvakrat govoriti. Kako dolgo zamoreta pač dva ali trije poslanci obstruirati? Mi se bojimo, da se v odseku ne bo dalo več pomagati. Treba bode poskrbeti za druga sredstva, s katerimi bi se dalo v polni zbornici doseči potrebne premene v prilog obmejnim Slovencem.« Mi že naprej izrekamo «Domovini« svoje sožalje za napade, ki jih bo prenašala, kajti sedaj ie junak le oni, ki kolobocijo povečuje in psuje kar sc da. Pa pride čas in s časom jasnost!
+ Značilna obsodba. Iz Sarajeva smo prejeli včeraj zvečer naslednjo brzojavko: »Urednik »Hrvatskega Dnevnika« Segvič ie bi! obsojen na 200 kron globe radi poziva, da se pošljejo brzojavke za aneksijo Bosne in Hercegovine v Trebinje.«
+ Osumljeni pazinski meščani. Ko se ic peljal prestolonaslednik v Dalmacijo preko Pazina, so zaprli 12 tamošnjih meščanov, od katerih se jih nahaja nekaj še v zaporu.
—	Poseben romarski vlak na Sv. Goro, Gorico in Trst dne 26. t. m., kakor se nam poroča z Brezij, ne bode vozil.
—	V pijanosti ie utonil pri Tupaličah 19 let stari kovaški pomočnik Jožef Milač.
Marijo Zeller, sestro morilke Friderike Z e 11 e r so pripeljali v žensko kaznilnico v Begunje, kjer bo čakala odloka gra-škega nadsodišča na svojo ničnostno pritožbo.
—	Nesreča. Neka ženska iz Št. Vida nad Ljubljano je šla v gozd nabirat gobe. Spodrs-nelo ji je in padla ie tako nesrečno na odprt nož, da ie zadobila nevarno rano. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnišnico.
Ljubljanske novice.
P. Adolf Cadež, dosedaj apostolski misijonar v Carigradu, se jc včeraj vrnil v domovino na svoje mesto na Brezjah. Bolnico, katero ic oskrboval, so prevzeli lazaristi, zategadelj jc zapustil Carigrad.
Ij Umrla je soproga c. kr. davčnega urad-dnika gospa Katarina B u k v i č, rojena Pe-trovčič, stara 51 let.
lj Stavbno vodstvo domobranske vojašnice javlja, da bode cesta med domobransko vojašnico in Grubarjcvim prekopom za vozni
promet nekaj dni zaprta, ker kopljejo tam nov kanal.
lj Gledališče Company Orient je prenehalo s svojimi predstavami v Ljubljani.
lj Duh se je omračil tukajšnjemu čevljarskemu mojstru P e r n e t u.
lj Napadel je danes ponoči neki častniški sluga v Kopitarjevih ulicah neko žensko in jo hotel tepsti, kar je pa preprečil neki pa-sant. Ko je pa prišla mimo druga ženska, je silil tudi v to, dokler ni prišel policijski stražnik, ki je vojaka odstranil.
lj Izgubila je ga. Plantanova na frančiškanskem mostu zlat naočnik. Odda naj se ga proti nagradi na policiji.
Ij V kavarni »Prešern« bo danes ob osmi uri zvečer koncert seksteta na lok.
Ij Tatvina rakov. Te dni je dosedaj še neznan tat ukradel g. Jožefu Levcu 200 rakov, katere je imel v poltarju v Ljubljanici. Raki so bili vredni 200 kron.
JAPONCI NA SAHALINU. Japonci so pričeli utrjevati Sahalin. To
nasprotuje točkam portsmoutske mirovne pogodbe.
Telefonska in brzojavna poročila*
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 25. septembra. Poslanec Vetter je otvoril danes sejo državnega zbora ob 12. url 15 minut. Tirolski poslanci so vložili nujni predlog, ki poziva vlado, naj takoj nadaljuje zgradbo pinegavske železnice do Landecka. Poslanca Stein in Schonerer sta predlagala določila proti »zlorabi prižnlce« pri volitvah. Domobranski minister Schonaich je odgovoril na znano Hoierjevo afero z vojaškimi oblastmi. da so v slučaju vojaka Zwerger]a vojaški zdravniki popolnoma pravilno postopali, istotako tudi polkovnik Daller, ki torej nima vzroka prositi za oproščenje. (Cuje se, da polkovnik Daller sploh ni mogel odkloniti obiska poslanca Hoierja, ker Holer ni bil pri nJem in tudi ni govoril z njegovim adjutantom, ampak skoro gotovo z nekim drugim častnikom. — Ured.) Poslanec Sternberg je predlagal otvoritev debate. Sprejeto. Ko je železniški minister Derschatta zagotovil tirolske poslance, da bode zgoraj imenovana železnica do prihodnje spomladi izgotovljena, je bil nujni predlog tirolskih poslancev sprejet, nakar se je pričela debata o odgovoru domobranskega ministra.
Dunaj, 25. septembra. V današnji debati o izjavi vojnega ministra je govoril grof Sternberg ter zagovarjal armado napram napadom socialnih demokratov in drugih strank. Zastopal je stališče, da se zbornica nima pravice vmešavati v armado. Med posl. Sternbergom in posl. Casperjem se je vršil jako živahen prizor. Casper Sternbergu: Vas naj bi v barski vojski vjeli. Sternberg: Vas bi se kvečjemu v kaki beznici lahko vjelo. Casper: To bodete preklicali! Sternberg: Kaj pa še! Pozovite me na dvoboj! Casper: Kje Vas dobim? Sternberg: Na hodniku, tam me lahko pišete . . .!
NUJNI PREDLOG POSLANCA DR. ŽITNIKA.
D u 11 a j, 25. septembra. Dr. Žitnik in tovariši so v današnji seji drž. zbora nujno predlagali državno pomoč za pogorelce v vasi Studenec, okraj Postojna.
DRŽAVNOZBORSKI ODSEKI.
Dunaj, 25. septembra. Železniški odsek je izvolil pododsek za posvetovanje predloge o severni železnici. Proračunski odsek je sprejel predlogo o kongrui po sklepih pod-odseka.
DEMONSTRACIJA PROTI AVSTRIJI.
F I o r e n c a, 25. septembra. Letaki laške mladine so pozivali včerai prebivalstvo, naj nastopi proti »hrvaškemu barbarizmu«. Zvečer je bila nato tu velika demonstracija. Množica je korakala pred avstroogrski konzulat in klicala: »Doli z Avstrijo, doli z Hrvati. Eviva laški Trident in Trst! Demonstranti so bili razpodeni, a so se kmalu zopet zbrali in nadaljevali z demonstracijami.
RUSKI REVOLUCIJONARJ1 NA DELU.
H e I s i n g fo r s, 25. septembra. Drugega poveljnika luke Korzkova }e umoril neki vojak, ki je stal na straži. Vsled tega se v Helsingiorsu ne izkrcajo carica in njeni otroci, kakor je bilo nameravano.
L o d z, 25. septembra. Radi vednih stavk v tukajšnjih tovarnah ni mogoče izvršiti naročil.
S t o c k h o I m. 25. septembra. Tu je aretiranih pet Rusov, ki so že priznali, da so po nalogu revolucijonarnega odbora pripravljali ulom v neko tukajšnjo banko. Pri aretlrancih so našli pet kg dlnamita in z dinamhom napolnjeno bombo.
Odesa, 25. septembra. Po navodilih viborskega oklica sc kmetje branijo plačevati davke. Oblast je določila, da se proti dotičnim kmetom nastopi z vojaško silo. Bati se je velikih nemirov.
SILNA LAKOTA.
Peterburg. 25. septembra. V okraju Samara je silna lakota. Položaj prebivalstva je obupen. Dvanajst duhovnikov se je obrnilo do rdečega križa za pomoč. Vsled lakote sc širijo bolezni, posebno tifus. Mnogo oseb je zblaznelo.
KONGRES ZA OZDRAVLJENJE RAKA.
H e i d c I b e r g, 25. septembra. Ob navzočnosti vojvodske dvojice sc je tu otvoril kongres za zdravljenje raka.
ZMAGA REVOLUCIJONARJEV.
H a v a n a, 25. septembra. Sklenjeno jc. da se zahtevam upornikov v vseh točkah ugodi.
Zahvala.
Za tako iskreno Ukazano sočutje med boleznijo, kakor tudi ob prezgodnji smrti nase,a iskreno ljubljen, ga soproga, oziroma očeta, brata in svaka, gospoda
Konrada Mally-ja
nadučitelia in vodje ljudske in obrtno-nadalievalne šole v Toplicah-Z goriu, imejitelja vojne in jubilejne svetiaje,
za mnogoštevilnv udeležbo pri pogrebu in za krasne darovane vence, j se čutimo dolžne izreči najiskrenejšo zahvalo Posebno se zahvaljujemo častitim udom občinskega zastopstva, slavnemu okrajnemu šolskemu svetu in obema krajnima šolskima svetoma, gospodom uradnikom rudnika in steklarne, gospodu šolskemu nadzorniku Stiasnemu, domači in sosednji šoli, visokorodnemu gospodu rudniškemnravnatelju Ferdinandu j Schtiller-ju za b ezplacno sodelovanje godbe in za častno spremstvo. spoštovani rodbini R. Mihel-čič ln vsem od blizu in daleč pri-hitelim sodrugom in koleginjam dra-zega pokojnika, kakor tudi gospodom pevcem z gospodom šolskim v odjo Levstikom na čelu za gin-ljivo nagrobno petje dalje gospodu nadučitelju A n d o 1 s e k u za pretre-sujoči nagrobni govor in gospodu učitelju Kozjeku za vso uredb.), in končno vsem cenjenim prijateljem, ki so pokojnika spremljali na zadnjem potu
Še enkrat najprisrčnejša zahvala vsem, ki so nam v teh bridkih urah | izrazili svoje sožalje.
Toplice-Zagorje, dne 18.septembra 1906.	2159 1 -1
IT)e5Čan5^i l^ctcl „Llcyd"
Danes, v torek, 25. sept.,
priredi
ljublj. društvena godba
koncert
===== za člane. ===== Nečlani plačajo 40 vinarjev. Začetek ob '/,8. uri zvečer.
K mnogobrojnemu obisku vabi z vele-spoštovanjem Dragotin Tauses
2158 1-1
restavrater.
Nleteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736'Omn)
Čm .pa-I*vio|I
itonje i,aro matrt » mre
Temp«-raiara
P» ('•liMo
VofcrcTl
Rab.
H

24 9. IVOČ. 740 2
7. fjutr 741 6
lil | sl. jvzh. 6'1 I sl sv;h 12'2 p.m. svzh.
obl. sk. jasno, del. obl
1 0
| 2. pop. j 741-1
Sredals včeunjšil« tomr. 12 6*, norm. 13-6*.
Sladki mošf
m
2111 24-5
nova istrska vina
rebula, muškat, belo vino, rdeče vino in teran se dobi naj zanesljiveje pri
flotenu pcrlanu di CJicrgic,
vinogradniku
\) t^cuinju u l^tri.
Proti draginji!
Neznosna postala sedaj je draginja, Oočuti jo vsaka pač gospodinja, l\>sebno če skopega ima moža, Ki denarja v roko le malo jej di Ni čuda potem, da Dapravi ji skrb, H >ce li iti at' ne več na trg. Če se pa končna poda tudi tje, Na mah se ji sprazni mošnjiček, gorjd ! Je-na potem se odpravi na dom .S košaro skor prazno, gotov bo polom: Za potrošen denar še kosila ne h6, kamo li večerja oj to je hud6! Ko prida d mov, ji mož pridgo nar'di: ,,Testenine mi ruje kupuj in masti, Za malo denarja d 'biš to lahko, Mošnjiček tak naglo pa prazen ne b6. l'a dobro zapi mni si tudi še t6, Da nobene reči ne jem z večjo slastj6 Kot ljubljanske makarone, če so Zabeljene dobro s fino mastj6 !"
Tovarna testenin Ed. Zelenka, Ljubljana.
2161 3-1
HLODE
mr kupuje
po najugodnejših cenah proti gotovini
parna žaga Degtienghi v Ljubljani,
in sicer:	2001 8
hrastove, debele od 30 cm naprej, kub čevelj K 120
smrekove „ , „ B	„	„ -"64
jelkove „ „ „	„	„ --57
bukove , „ „	„ t>	n —"56
borove „ , „ „ ,	•	« —
frize hrastove, kvadratni meter	. . . .	„ 2'20
Hlode pod mero, ali škart, eno	tretjino manj.
»M«wt»«M«—mit—»»ii
Lepa stanovanja
v novih hišah na Selu
tik glavne ceste z 1, 2 ali 3 sobami, kuhinjo in drugimi pripadki se takoj oddajo po zelo nizki ceni.	2065 9 Več se pcizve v LJubljani, Ambrožev trg 7, priti.
Ena steklenica
3 kg vsebine 2371 10
lekarja Piccolija v Ljubljani,
nedosežne kakovosti,
se pošilja vštevši poštnino in zavijanje po poštnem povzetju za K 5"30 v prvem pasu, sicer K 5 60.
V Ljubljani stane ena steklenica s 3 kg K 4"—; pasteurisirana steklenica (ca. 1 kg) K 1 50. Razpošilja se tudi v sodčkih po 20, 30, 40 in več kg.
Deček,
ki je dovršil vsaj dva razreda srednje šole, poštenih staršev ter lepega vedenja se sprejme takoj v tiskarno kot vajenec.
Natančneje pove »Katol. tiskarna" v Ljubljani.	2162 2—1 ?
Razpis stavbe.
Podpisani zastop zdravstvenega okrožja v Novem mestu odda ponudbenim (olertnim) potom
zgradbo ženske bolnice v Novem mestu
v proračunjeni skupni svoti 202 535 K.
Pismene ponudbe, ki naj so kolekovane z 1 K zapečatene in od zunaj kot take označene, morajo obsegati ime, priimek, poklic in stanovanje ponudnika.
Ponudbi je priložiti 5% varščino od zneska onih del, na katere se ponudba glasi, ali pa za skupno delo. Ponudbe se bodo sprejemale do 12. ure opoldne dne 6. oktobra 1906. Na kasneje došle se ne bode oziralo.
Načrte, troškovnik in stavbene pogoje si vsakdo lahko ogleda v navadnih uradnih urah pri mestnemu uradu v Novem mestu.
Zastop zdravstvenega okrožja v Novem mestu
dne 14. septembra 1906.
2073 3—3



Potlražcnjc mila.
Svojim cenjenim odjemalcem mila vljudno naznanjam, da sem vsled vednega podraženja surovin zopet prisiljen dvigniti ceno vsem vrstam mila za 3 krone od 100 kg.	2137 3_3
Ljubljana, 22. september 1906.
Pavel Seemann.
Svarilo.
Podpisana opozarjam vsakega, kdor bi kaj dal brez denarja ali posodil moji hčeri Ivanki Stebe na moje ime, da nisem jaz plačnica zanjo.	2160 1—1
MARIJA KOŽAR, b i š n a posestnlca, Novi Vodmat St. 69.
V Sostrem poleg šole in farne cerkve je	2157 2—1
B22T
hiša
z nekoliko zemljiščem iz proste roke na prodaj. — Več se zvč pri lastniku Francu Perčiču ali pa pri Francu Lipahu v Dobrunji.
Dobi se
havelok zastonj
ako se kupi za gld 4 jCF
sledečih 6 predmetov: m^^r
za gospode I površnik ali zim-sko suknjo, gorko podloženo I sukneno obleko, eleg. izgot., I posebne suknene hlače, k a-
rirane ali progaste, I modem telovnik, najn. kroja, I klobuk,
I ČepiCO	2116 5
AnsiešKo skladišče oblek
0. BERMflTOUlČ
Ljubljana, Mestni trg 5.
Ivan Ja,x8sin
t Ljubljani, Dunajska cesla 17
priporočata svojo bogaio zalogo
šivalnih strojev voznih koles
2676 62-35	jn
pisalnih strojev.
Pouk v šivanju in v vezenju na stroje brezplačen.
Lepi lokali
pripravni za vsako trgovino ali za pisarne dajo se takoj v na> 1760 jem, ravno tako tudi 20
hlev za dva konja.
Naslov izve se pri upravništvu »Slovenca".
Glasovir
prodam zaradi selitve. Cena nizka, plača pO dogovoru.	1828 3-3
J. ŠUŠTAR, organist, Bled.
n91 231
,,Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podruinioa v CELOVCU.
Kupuje* in ptodaj« vs« vrst« rnni, zastavnih pisem, prioritet, komunalnih obligacij, srečk delnic, valut, novcev ln davi*.
Promeia 9zda|a k vsakemu žrebanja.
Akcijski kapital 12,100.096 -. Rezervni zaklad K 200.000*-
/»menjava 't ek^komptnjc	Dnjft predujme na rrednoitne papir)«.
)x*rnban« vrednostne papirj« in vnovčuje Zavaruj« «r«ik« proti kurnl tapalc kupon«.	Izgubi.
Vlnkuluje tri devlnkuiuls vu!».3Ke zenltnlnske kavcije.
JSkfi Uf*te««v» '■» tokttooo «*nt* K«	Vormaa «arottla UR)
Podružnioa v SPLJETU.
Denarn« vloge apirejom« v tokoCom računu ali na vložne knjižic« preti ugodnim obrestim. Vloienl denar obroatul«: od dn« vloge do dn« vzdiga.
Promet ■ ček! ta nakaznicami.
■Podružnice:
Praga < menjalnicami: Orahen 25, Mila stran, MoaJ ulici 17, 2iikow, Husova □ lica 17. Brno. Veliki trg 10 Badt-a, Olavnl Irg 4. (laika Lipa, (Vitka Kamilica, ^^ lorarakl Zumberg, Schillcrjcva ccsta 3. Horillnic, Fran Josipa trg 9. Noti Jlfln,
I
Črna ctila 8. Plz«n In NvItaTa.
Menjalnice na Dunaju:
I. Wolliell> 10, II. Tiboralraaa« 4. III Ungargaaac «9 (vogal Rennvrga), IV Wlt-dner Hauplatrass« 12, V SchAnbrunneralraaa« 88 a, VII MarlahllerBlraase 76, VIII Lcrcbcnlcldcralraiat 132, IX. Alarralraiai 32, X. Favorite mlraase 59, XVIII. Wifarin(irifr.a»č 82, XXI. Haaptltrasst 22.
Menjalnlčna dslniška družba 67 150-100
„MERCUR"
Dunaj, 1., Wollzeile 10.
Ako Kapital K 16,000 OOO. Beaer zaklad K 7,000.000
NajKuiamnejNi
mr nakup in prodaja ^m
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja.
amr Zamenjava in eNkoinptiranjc
izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.