CELJSKI TEDNIK
CELJE, 18. DECEMBRA 1959
LETO X., ŠTEV. 50
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE
DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE
LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO POD-
JETJE »CELJSKI T1SK<
DIREKTOR IVAN MELIK-GOJMIR
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR
ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO
Uredništvo: Celje, TitOT trg 3 — poštni
predal 16 — telefon 25-23 in 24-23 — uprava:
Celje, Trg V. kongresa 5 — poštni predal 152
— telefon 23-75 in 20-89 — tekoči račun pri
Komunalni banki Celje 603-70-1-656 — izhaja
o petkih — letna naročnina 500, polletna 250,
četrtletna 125 din — posamezna številka
15 din — rokopisov nt- vračamo.
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINL
PLENUM OKRAJNEGA KOMITEJA ZKS IN OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA
ZvGGjimpopomvnaorajevanje po učinku
VEC SKRBI ZA DELO IN POMOČ MLADINSKIM ORGANIZACIJAM
Pretekli petek je bil v Celju skupen plenum okrajnega komiteja
Zveze komunistov in okrajnega sindikalnega sveta. Razpravljali so
o dveh vprašanjih: O nagrajevanju po učinku in o delu mladinskih
organizacij v podjetjih ter na podeželju. Poročilo o poteku akcije
za nagrajevanje po vloženem delu je podal predsednik OSS tov.
Jože Jošt, o delu mladinskih organizacij v podjetjih in na podeže-
lju pa organizacijski sekretar OK ZKS tov. Stane Divjak. Obe
vprašanji sta sprožili živahno razpravo, ki je vzporedno s poroči-
li razjasnila mnoge probleme ter ustvarila pogoje za ustrezne
sklepe.
Prednost nagrajevanja po vlože-
nem delu pred sistemom mezdnih
plač je nespodbitna. V našem okra-
ju so predvsem nekatera večja pod-
'jetja, ki že leta skrbijo za notranjo
organizacijo dela in izpopolnjujejo
sistem delitve dohodka, precej na-
predovala v organizaciji proizvod-
nje po delovnem učinku. Mnogokje
pa pri teh nalogah zaostajajo, zlasti
tam, kjer za to akcijo nimajo do-
volj političnega in strokovnega ka-
dra. Zlasti to velja za kolektive
srednje velikosti, najbolj pa za ob-
rate, ki imajo izključno obrtni zna-
čaj. V takih obratih skoraj povsod
manjka ljudi v vodstvu, ki bi bili
sposobni uvesti čvrstejše sisteme
nagrajevanja.
Največ uspehov na tem področju
so dosegli v velenjskem rudniku, v
polzelski tovarni nogavic, v tovarni
AERO, »Metki« in nekaterih drugih
podjetjih. Veliko težji položaj, kar
je razumljivo, imajo tam, kjer do-
slej niso imeli nobenih bistvenejših
uspehov in izkušenj pri uvajanju
vzpodbudnega nagrajevanja.
Na plenumu so v razpravi ugotav-
ljali, da večji del naših gospodar-
darskih organizacij tudi one v go-
stinstvu, obrti, kmetijstvu in trgo-
vini, krijejo še velike rezerve, ki bi
jih vzpodbudnejši način nagrajeva-
nja in delitve dohodka lahko docela
sprostil. Toda v večini primerov
manjka odločnosti, tako v vrstah
političnih organizacij kakor v orga-
nih delavskega upravljanja in v
vodstvih teh organizacij, da bi sme-
lo stopili na novo, uspešnejšo pot.
Kako pa se te stvari dajo vedno
znova izboljševati, služi za primer
Tovarna emajlirane posode, kjer so
lani imeli po analitični oceni okoli
600 registriranih delovnih mest, le-
tos pa so ponovno razvrstili in dobi-
li 285 takih mest. Na osnovi izbolj-
šanih oblik nagrajevanja so dosegli,
da je letošnja poraba časa za kilo-
gram gotovih izdelkov 22,6 minut,
lani pa je bilo še 24,6 minut. V de-
vetih mesecih so dosegli 74 odstot-
kov plana, ki ga bodo do konca leta,
kljub povečanju, presegli. Ti in po-
dobni uspehi v drugih podjetjih se
ugodno odražajo v doseganju pla-
na v treh troniesečjih, in sicer za
10,2% v primerjavi z dosežki v lan-
skem letu v našem okraju.
Prehod iz mezdnega nagrajeva-
nja v nagrajevanje po učinku ali
enoti proizvoda ni več stvar spon-
tanega razvoja, temveč je družbena
nujnost. Rast življenjskega stan-
darda je odvisna od proizvodnje ma-
terialnih dobrin, le-ta pa od zavesti,
predvsem pa od materialne vzpod-
bude vsakega posameznika.
Povečano skrb organizacij ZK in
sindikalnih organizacij, organov de-
lavskega upravljanja in vodstev
podjetij za nenehno izboljševanje
sistema nagrajevanja terja več vzro-
kov. Predvsem moramo imeti pred
očmi petletni načrt, ki naj bi ga iz-
polnili v štirih letih, nadalje to, da
našim delovnim ljudem nudimo
možnost povečanja osebnega stan-
darda na osnovi osebnih prizade-
vanj. To je zelo važno zlasti sedaj,
ko prehajamo na ekonomske najem-
nine. Ce postavljamo življenjske po-
goje na izključno ekonomsko pod-
lago, potem moramo ustvariti pogo-
je, da si vsak posameznik po svojem
zalaganju sam meri stopnjo osebne-
ga standarda.
Tudi razprava o delu mladinskih
organizacij je bila zelo živahna.
Ugotavljali so, da je delo mladine
sicer pridobivalo na vrednosti, da
pa ponekod organizacije ZK prema-
lo skrbijo za politični razvoj mlade-
ga rodu. Dejstvo, da v nekaterih
večjih podjetjih in nekaterih krajih
sploh ni bilo mladinskih organiza-
cij, opozarja na večjo skrb komuni-
stov za delo mladine. Večjo skrb
mladini bodo morale posvečati tu-
di sindikalne organizacije in vklju-
čevati mladino v sistem upravljanja.
Res je sicer, tako je bilo v poročilu
rečeno, da število mladih ljudi v or-
ganih upravljanja raste, toda manj-
ša se odstotek njene udeležbe, nje-
nega dejanskega delovanja v teh or-
ganih. To pa je, razumljivo, mnogo
važnejše. Veliko več pomoči bodo
morale v prihodnje nuditi organiza-
cije LMS na podeželju, zla- . na
področju političnega dela in politič-
nega izobraževanja, kajti aktivi
mladih zadružnikov so marsikje ob-
stajali na osnovah strokovnega de-
lovanja, kar je seveda dobro, ne pa
tudi dovolj.
Na osnovi tako temeljitega obrav-
navanja obeh vprašanj ni bilo težko
sprejeti ustreznih sklepov, ki bodo
popeljali organizacije ZK in sindi-
kate v temeljitejše delo in izvajanje
nakazanih nalog. J. K.
Z ZASEDANJA OLO V CELJU
Naslednje leto bo za
gospodarstvo zelo pomembno
Danes sta zasedala oba zbora okr.
ljudskega odbora, ki sta obravna-
vala družbeni plan za naslednje
leto. Osnovna značilnost tega je,
da v celjskem okraju v naslednjem
letu v vseh gospodarskih panogah
uresničimo naloge petletnega per-
spektivnega načrta.
Hkrati s tem so nakazali vrsto
ukrepov, ki jih bo treba uresničiti
v naslednjem obdobju. Proizvodnjo
bo treba povečati v vseh panogah,
enako tudi storilnost. Družbeni plan
poudarja tudi smotrno zaposlovanje
delovne sile, razširjanje koopera-
cije v industrijski proizvodnji;
zahteva od podjetij, da posvetijo
vso pozornost notranji organizaciji
proizvodnje in predvsem sistemu
nagrajevanja delavcev po učinku.
Kot rdeča nit se skozi smernice
družbenega plana za naslednje leto
vleče težnja za zviševanje življenj-
Kongres SZDL y drugi
polovici aprila 1960 leta
Pod vodstvom predsednika Socia-
listične zveze Josipa Broza Tita je
bila v torek v Beogradu deseta ple-
narna seja Zveznega odbora SZDLJ.
Na plenumu so obravnavali pereča
organ'zacijsko-politična vprašanja
in naloge Socialistične zveze ter so-
delovanje Socialistične zveze z de-
lavskimi in drugimi naprednimi gi-
banji po svetu.
O prvi temi je poročal Hasan Br-
kič, o drugi pa Veljko Vlahović. V
razpravo, ki je sledila poročilom, je
posegel tudi tovariš Edvard Kar-
delj. Na plenumu so tudi sklenil , da
bo kongres SZDL v drugi polovici
aprila 1960.
ske ravni prebivalcev. Zato le-ta tu-
di posebno obravnava kmetijske pro-
bleme, razvoj trgovine in še posebej
probleme preskrbe industrijskih sre-
dišč. Istočasno daje pomembno vlo-
go tudi razvoju obrti in gospodinj-
skih servisov.
Na zunaj se gospodarska krepitev
okraja manifestira v težnji za več-
jim izvozom industrijskih proizvo-
dov v druge okraje ter v dajanju
prednosti družbeno pomembnim in
koristnim investicijam, pri čemer še
zlasti velik pomen pripisuje večanju
negospodarskih investicij.
Glede investicij na sploh se druž-
beni plan okraja Celje za naslednje
leto zavzema za nadaljevanje že
pričetih investicijskih gradenj ter
za nove investicije, ki jih bodo pod-
jetja ali komune utemeljile s teht-
nimi in trdnimi investicijskimi pro-
grami. Pri tem bo brez dvoma mo-
ralo veliko vlogo odigrati združe-
vanje investicijskih sredstev. Isto-
časno pa okrajni družbeni plan ne
zanemarja razvijanja gospodarske
moči zaostalejših območij.
ASSI ADAM JE OBISKAL CELJE
V nedeljo dopoldne je v Celje pri-
spel predsednik komiteja narodne
osvoboditve Slonokoščene obale v
Zahodni Afriki g. Assi Adam, ki se
v naši državi mudi na povabilo
Glavnega odbora SZDL Jugoslavije
Po prihodu v Celje so ga sprejeli
predsednik okrajnega ljudskega od-
bora Riko Jerman in ostali najvid-
nejši predstavniki javnega in poli-
tičnega življenja celjskega mesta in
okraja. Po razgovoru z njimi je od-
šel v Štore, zatem pa še v Novo Ve-
lenje.
TOVARIŠ TITO NA SLAVNOSTNI
SEJI ZAGREBŠKEGA MESTNEGA
KOMITEJA ZKJ
Naš cilj je,
zgraditi
socializem
v Zagrebu so preteklo soboto sve-
čano proslavili 40- letnico ZKJ. Pro-
slave se je udeležil tudi generalni
sekretar ZKJ tovariš Tito, ki je go-
voril na slavnostni seji mestnega
komiteja ZKJ Zagreba. V prvem de-
lu svojega govora se je tov. Tito
zadržal ob predvojnem delu in borbi
Komunistične partije Jugoslavije,
ob velikanskih zaslugah KPJ za
osvoboditev domovine in ob delu pri
obnovi.
Dobršen del svojega govora je
tovariš Tito posvetil tudi kritikam,
ki jih naslavljajo na nas razne so-
cialistične dežele, ko nam očitajo,
da smo revizionisti. V tej zvezi je
tovariš Tito poudaril, da so oni pre-
vzeli mnoge stvari, zaradi katerih
so nas leta 1948 kritizirali, zdaj pa
se po malem tudi sami ukvarjajo s
takšno revizijo. Pri njih je to socia-
listični razvoj, pri nas pa pravijo
temu revizija! To je revizija, toda
reviz ja stare prakse, ne pa revizija
teorije.
To je revizija stalinske metode
upravljanja, metode, v kateri je bil
povsod samo njegov jaz pristojen,
da odloča, in ki se je naposled po-
kazala kot slaba. Po napadu na nas
leta 1948 smo morali vse revidirati,
kar nas je prej oviralo, da bi hitreje
napredovali. Mi smo to storili. Ni
pa res, kakor nam pravijo, da smo
revidirali marksizem-Ieninizem.
Ne, mi smo zvesti učenci Marxa,
Engeisa in Lenina, ne sprejemamo
pa jih dogmatično, ker Marx, Engels
in Lenin niso vedeli, da bodo zdaj
rakete letele na Luno, da bo imel
svet atomsko bombo, da bodo na-
stali novi odnosi na svetu, ker si
sploh niso mogli zamisliti, da bo
tehnika dosegla tako visoko stopnjo
razvoja.
Naša osnovna linija je, da zgra-
dimo socializem, naša praksa pa bo
odvisna od tega, kako najhitreje in
najlaže pridemo do tega cilja. Zakaj
to nekoga moti? Toda nam ni po
godu, da nas imenujejo revizioniste,
ko to nismo. Ne bom rekel, da smo
bolj marksistični od njih, toda naj
mi dovolijo reči, da smo v nekaterih
stvareh bolj praktični, je zaključil
tovariš Tito v zvezi s krivičnimi ob-
tožbami, da smo revizionisti.
Nato je generalni sekretar govo-
ril še o naši lastni poti pri uresni-
čevanju socialist:čne politike na va-
si, o blokih, ki skrivajo v sebi ve-
liko nevarnost za mir v svetu, o
naših odnosih z drugimi državami,
še posebej z Madžarsko in Sovjet-
sko zvezo ter o ostalih zunanje po-
litičnih problemih.
POSVETOVANJE SZDL SLOVENIJE O SOCIALISTIČNI POLITIKI NA VASI
Naloge prilagoditi potrebam
IN JIH DOSLEDNO IZVAJATI
Pretekli teden je bilo v Ljubljani dvodnevno posveto-
vanje Glavnega odbora Socialistične zveze delovnih ljudi Slaveni-,
je o problematiki socialistične politike na vasi. Poleg članov g!av-
nega odbora SZDL se je posvetovanja udeležilo tudi veliko števi-
lo predstavnikov zadružnih organizacij in družbenih kmetijskih go-
spodarstev. Prvi dan je o stanju kmetijstva govoril predsednik
Glavne zadružne zveze tovariš JOŽE INGOLIČ. Takoj za njim pa
je o nalogah političnih in družbenih organizacij na vasi govoril
član GO SZDL Slovenije tovariš FRANC SIMONIC. Po poročilih
so razpravljali številni delegati o praksi, nalogah in pomanjkljivo-
stih na področju kmetijstva. Razpravo je zaključil predsedn'k Iz-
vršnega sveta Slovenije BORIS KRAIGHER, ki je nakazal glavne
značilnosti na področju kmetijstva za leto 1960.
IZ POROČILA TOVARIŠA
FRANCA SIMONICA
V uvodu svojega poročila je tova-
riš S'monič dejal, da temelji pre-
obrazba naše vasi na temeljih eko-
nomskih perspekt'v, zalo 'ma vsaka
?kcMa n^ področju modernizirano
urejene kmetijske proizvodnje tudi
globok politični odmev. Tudi socia-
lizem na vasi bomo morali rreriti z
doseženimi ekonomsk'mi prednostmi
socialističnega sektorja nad zaseb-
nim.
Ko je govoril o odgovornosti ob-
čin, za razvoj kmetijstva in sociali-
stične politike na vasi, je dejal, da
so sicer akcijski programi za kmie-
tijsko proizvodnjo v glavnem real-
ni, v posameznih občinah, oziroma
zadrugah pa še vedno rezultat po-
vršin, ki jih imajo na razpolago, po-
gosto pa tudi pretiranih želja in po-
litične akcije. To ima seveda za po-
sledico neizpolnjevanje prevzetih
obveznosti do zadružnikov, včasih
pa tudi izgube, kar najbolj škodi
zdravemu razvoju zadružništva.
(Nadaljevanje na 5. strani)
VREME V NASLEDNJIH DNŽH
Manjše padavine so možne, pred-
vsem okrog 17. in 22. decembra.
Drugače bo v glavnem suho vreme,
s pogosto meglo v nižinah, ponoči,
a v krajih z meglo tudi podnevi, po-
večini z nekaj stopinj pod ničlo. Si-
cer milo vreme.
Velika udeležba
na zborih volivcev
Kakor v ostalih občinah celjskega
okraja, tako je tudi v celjski vladalo
izredno zanimanje za zadnje zbore
volivcev, na katerih so se držav-
ljani spoznali z osnutki tistih enaj-
stih odlokov, ki bodo uravnavali
nove ekonomske najemnine in ostale
obveznosti s področja stanovanjske
reforme. Zbori volivcev so se odli-
kovali tako po veliki udeležbi, kakor
tudi živahni razpravi. Na splošno so
volivci z razumevanjem sprejeli no-
ve ekonomske ukrepe s področja
stanovanjske politike, pa čeprav so
tu in tam padale neumestne pri-
pombe, velikokrat pa so bile izre-
čene umestne in upoštevanja vredne
pripombe. Tako so se n. pr. volivci
z Dolgega polja izrekli proti con-
skemu dodatku. Več pripomb so
imeli še udeleženci zbora na Bregu.
Ugotovili so, da bo obvezni pri-
spevek   za   njihovo   stanovanjsko
skupnost premajhen in da ne bo
kril niti najnujnejših potreb. Zato
so menili, da bo morala občina po-
večati dotacijo in tako omogočiti
novoustanovljeni stanovanjski skup-
nosti, da bo lahko zaživela. Zraven
tega so predlagali, da naj bi zna-
šala osnovna vrednost ene točke
430 dinarjev. Kot vse kaže, so bile
tudi pripombe na zboru volivcev v
Centru utemeljene, zlasti glede na
premajhne razlike pri novih najem-
ninah za stara in nova stanovanja.
Po njihovem mnenju bi morali v
večji meri upoštevati starost stano-
vanj tudi pri določanju novih sta-
narin.
Na vseh zborih so se volivci stri-
njali s predlaganimi osnutki novih
občinskih odlokov in dali nekaj pri-
pomb, o katerih bo izrekel zadnjo
besedo občinski ljudski odbor, ki se
bo sestal jutri.
Naš vseljudski praznik
OB DNEVU JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE
Tudi letos bodo pripadniki JLA na zelo svečan način praz-
novali obletnico obstoja naše armade — 22. december. Naša ljud-
ska armada je nastala v narodnoosvobodilni borbi in ljudski re-
voluciji. Iz majhnih skupin so zrasle prve čete, odredi in brigade
pa potem divizije in korpusi. V narodnoosvobodilni borbi je
naša armada bila edina oborožena sila, ki je branila naše narode
pred okupatorjem in domačimi izdajalci. Njen komandni sestav,
ki je izšel iz naroda, je poleg hrabrosti in mojstrstva v povelje-
vanju pokazal tudi brezmejno vdanost in ljubezen do svojega
naroda. Takšen komandni sestav je že v narodnoosvobodilni bor-
bi in tudi po vojni prenesel vsa ta svojstva na vse pripadnike
vojaških enot.
Hkrati z oboroženo borbo proti okupatorju in njihovim so-
delavcem je naša ljudska vojska vztrajno in nenehno pomagala
ustvarjati novo ljudsko oblast. Naša armada je vedno imela vse
lastnosti resnično narodne vojske, vojske bratstva in enotnosti,
vojske socialistične revolucije. Danes, v času mirne graditve no-
ve socialistične družbe, je njena osnovna naloga — obramba so-
cialistične domovine, ohranitev in nadaljnji razvoj pridobitev re-
volucije ter svoboda in neodvisnost naših narodov.
Tudi po vojni je naša armada opravila velike naloge na pod-
ročju vojaškega in političnega izpopolnjevanja, kakor tudi teh-
ničnega in splošnega izobraževanja in vzgoje vojakov, podoficir-
jeu in oficirjev. Na vseh teh področjih je naša ljudska armada
od osvoboditve do danes dosegla ogromne uspehe. Naj navedemo
samo nekatere važnejše podatke in rezultate te aktivnosti. Opis-
menjeno je bilo 428 tisoč vojakov, ogromno število pa se je na-
učilo raznih obrti. V armadi se je izučilo 20.000 mehanikov, 30.000
minerjev, 90.000 šoferjev in prometnikov, 7000 električarjev,
23.000 telegrafistov in telefonistov, 30 tisoč bolničarjev in medi-
cinskih sester. 8000 veterinarskih bolničarjev in okoli 100.000 raz-
nih drugih poklicev.
Razen tega je naša vojska dala v vseh povojnih letih ogro-
men prispevek k socialistični graditvi domovine. Naj navedemo
samo nekatere podatke. Pri izgradnji cest, mostov, železniških
prog in drugih objektov so pripadniki armade prispevali 200 mi-
lijonov delovnih ur, armada pa je zgradila 93 mostov, 135 km
cest in železnic ter 250 drugih manjših objektov. Armada je gra-
dila progi Babac—Zvornik in Savski Marof—Kumrovec (obe sku-
paj sta dolgi 120 km), razen tega je sodelovala z delovno silo,
tehničnimi napravami in materialom v izgradnji nešteto drugih
objektov, kot so progi Brčko—Banoviči, Samac—Sarajevo in av-
to cesta Beograd—Zagreb, kjer je delalo 80.000 vojakov.
V borbi proti elementarnim nesrečam je samo v letu 1955 in
1956 pomagalo 35.000 pripadnikov armade. V teh akcijah je bilo
na stotine primerov, da so vojaki, podoficirji in oficirji za ceno
lastnega življenja in v veliki nevarnosti nesebično in hrabro re-
ševali ljudi m njihovo imetje iz gorečih hiš ali pa v številnih po-
plavah. Poleg tega je samo v letih 1955—1957 dalo 81.000 pri-
padnikov armade 26.000 litrov krvi. To je zelo dragocen prispe-
vek za našo zdravstveno preventivo in v širšem smislu za obram-
bo naše domovine. Tudi na naših poljih v času žetve ne manjka
pridnih rok pripadnikov naše armade.
Vsi omenjeni podatki, ki pa predstavljajo samo majhen del
dela in uspehov naše ljudske vojske, najbolj prepričljivo doka-
zujejo kako globoko je armada povezana z ljudstvom.
Zato naj bo tudi letošnja obletnica ustanovitve naše slavne
ljudske armade manifestacija enotnosti ljudstva in armade, hkrati
pa mobilizacija za nove napore v razvoju naše obrambne moči.
2
CELJSKI TEDNIK štev. 50 — 18. decembra 1959
DOBRI OBETI
ZA STANOVANJSKO ZADRUGO
^DOM< V CELJU
Udeležba na izrednem občnem
zboru stanovanjske zadruge Dom v
Celju je močno presenetila, hkrati
pa potrdila, da je za zadružno grad-
njo stanovanj izredno veliko zani-
manje. Izredne skupščine, ki je bila
sklicana zato, da zadruga prilagodi
svoja pravila novemu zakonu o sta-
novanjskih zadrugah, se je udeleži-
lo nič manj kot 208 članov.
V uvodnem delu zasedanja, ki sta
se ga med gosti udeležila tudi se-
kretar občinskega komiteja Zveze
komunistov Cveto Pelko ter pred-
sednik občine Franc Rupret. je pred-
sednik zadruge Melhior Jošt orisal
njen nastanek in pot. V času po le-
tu 1956 je ta zadruga upravičila
svoj obstoj, saj se je okoli nje zbra-
lo 264 članov z 297 deleži. V tem
razdobju je realizirala 66 pogodb,
zraven tega pa sklenila z delovni-
mi kolektivi pogodb za 96 stanovanj
Hvaležno .delo je opravila še na
področju denarnega varčevanja, saj
so se take vloge zadružnih članov
gibale od pol milijona v 1957. letu
na 6,8 milijona dinarjev lani.
Z veliko pozornostjo so udeležen-
ci izrednega zbora sledili razlagi za-
družnih pravil, kar je opravil dr.
Aleksander Hrašovec. Zanimiva so
bila tudi izvajanja predsednika ob-
čine Franca Rupreta. Leta seje naj-
prej zahvalil zadružnim delavcem za
dosežene uspehe, nadalje pa orisal
perspektivo gradnje stanovanj v
okviru zadružnih pravil. Po doseda-
njih napotilih bo ljudski odbor celj-
ske občine v največji možni meri
podprl zadružno gradnjo stanovanj.
Medtem, ko je bilo doslej v te na-
mene porabljenih le okoli osem do
deset odstotkov občinskega stano-
vanjskega sklada, je po novem ljud-
ski odbor pripravljen odstopiti tudi
do 50% tega sklada, seveda, če bo
tudi gradbenih interesentov več in
če bodo tudi ti pokazali večjo pri-
pravljenost za vlaganje lastnih
sredstev. Da bi v čim krajšem roku
ublažili in rešili najbolj pereče pro-
bleme, bo zadruga pospeševala
gradnjo stanovanj v blokih. Ta pa
ima prednost pred gradnjo vrstnih
hišic, še v nižji ceni. Razlika med
eno in drugo je občutna. Medtem,
ko stane gradnja vrstne hišice po
sedaj veljavnih cenah okoli 3,8 mili-
jona dinarjev, bo gradnja stanovanj
v blokih neprimerno nižja in se bo
bržčas gibala od 1,850.000 dinarjev
za troležiščno stanovanje do 2,8 mi-
lijona za šestležiščno. Mimo tega
bodo interesenti, oziroma člani za-
druge za stanovanja v blokih na
boljšem še zaradi nižjih lastnih de-
ležev, nadalje zaradi nižjih obvez-
nosti in končno tudi zaradi manjših
upravnih stroškov in stroškov za te-
koče vzdrževanje bloka. To in pa
sedanje stanje, ko se ljudje zanima-
jo za stanovanja v blokih, daje upa-
ti, da zadruga pri pospeševanju blo-
kovne gradnje, oziroma gradnje sta-
novanj v etažni lastnini ne bo nale-
tela na nerazumevanje, temveč le
na podporo. Le s takim načinom
gradnje bomo vsako-leto lahko do-
bili tudi po tri sto ali pa še več no-
vih stanovanj.
Čeprav pravila občinskega stano-
vanjskega sklada še niso potrjena
(to morata storiti oba zbora ljud-
skega odbora) pa so vendarle znane
nekatere njegove glavne smernice.
Važen je predlog, da naj se sred-
stva sklada razpišejo za vse inte-
resente pod enakimi pogoji in to na
30-letno odplačevanje z enim od-
stotkom obresti. Razumljivo pa je,
da bodo sredstva tega sklada prej
dobili tisti, ki bodo ponudili večji
lastni delež, se strinjali s krajšim
odplačilnim rokom itd. V osnutku
teh pravil je še. da naj bi znašal
lastni delež za eno ležišče 95.000 di-
narjev. Predlogov, koliko naj bi zna-
šala akontacija na stanovanjsko
pravico, pa je zaenkrat \'eč. V glav-
nem pa gre tu za dve postavki in
sicer od 30 do 50.000 dinarjev.
V zaključnem delu zbora so ude-
leženci sprejeli zadružna pravila in
izvolil 56-članski zadružni svet. Pri
sprejemanju zadružnih pravil so se
zedinili za naslednje najvažnejše
postavke: zadruga naj se tudi vna-
prej imenuje »DOM«, vpisnina za
nove člane bo znašala tisoč dinar-
jev, delež pa pet tisoč. Zadruga je
sprejela desetkratno jamstvo. Delež
članov pri materialu in delu lahko
znaša 20%. Glede na veliko zanima-
nje članov delovnih kolektivov so
potrdili ustanavljanje zadružnih
sekcij, ki pa dobijo polno pravico le,
če imajo najmanj trideset članov.
Po potrebi lahko sekcija skliče tudi
občni zbor zadruge.
Prve priprave na občne
zbore SZĐL v konjiški občini
v konjiški občini so te dni začeli
s prvimi pripravami za volitve no-
vih odborov SZDL. Glavna naloga
teh priprav se kaže v povečanju šte-
vila članov, v ureditvi matičnih
knjig in plačevanju članarine. Se-
danji podatki niso najbolj točni ter
je na njihovi osnovi nemogoče ugo-
toviti točnega števila članov. Prav
tako se bodo zavzeli, da bodo v So-
cialistično zvezo zajeli več mladih
ljudi. Ponekod pa so tudi primeri,
da je v organizaciji včlanjen le
družinski poglavar, vsi ostali člani
družine pa ne.
Kar se tiče dela sedanjih odborov
je treba reči, da so v zadnjem času
najbolj aktivni v Vitanju. Tako so
člani političnega aktiva pred volit-
vami obiskali že skoraj vse vasi in
naselja, pa tudi hiše na tem ob-
močju. Pri teh obiskih so se pogo-
vorili z ljudmi o najvažnejših do-
godkih doma in po svetu, uredili
članske spiske, pobrali članarino
itd. Pri tem delu niso imeli težav;
ljudje so jih sprejeli z velikim ve-
seljem in zanimanjem.
Vse kaže, da bodo v pripravah
na volitve razčistili vprašanje bo-
doče organizacijske obfike tudi v
Zrečah. Izgleda, da bo le prav. če
bodo sedaj veliko of-ganizacijo pre-
osnovali v več manjših.
Občni zbori osnovnih organizacij
SZDL na območju konjiške občine
bodo predvidoma v januarju pri-
hodnjega leta. V. L.
LUTKOVNA KOMISIJA
Pri DPD Svoboda v Velenju so
na letnem občnem zboru imenovali
lutkovno komisijo, ki bo te dni pri-
čela z delom. Ima lep prostor in lep
lutkovni oder v prostorih delavske
univerze. V. S.
V zadnjem tednu
po domovini
Petek, 11. decembra
V MARIBORU se je zrM občni zbor
Trgovinske zbornice za Slovenijo. V re-
feratu predsednika Viktorja Valiča je
bila predvsem poudarjena problematika
blagovnega prometa s posebnim ozirom
na važno vlogo trgovine na drobno ter
proizvodnih organizacij.
Sobota, 12, decembra
REŠEVALNA DELA y Tržiču se na-
daljujejo z nezmanjšano vnemo. Zemelj-
ski plaz drsi še naprej in ga usmerjajo
v Bistrico. Zaradi nevarnosti so evakui-
rali precejšnje število ljudi in jih na-
stanili bodisi po šolah, hotelih in drugod.
Pri reševanju in zavarovalnih delih so-
deluje okoli 600 ljudi. Zlasti je hvaležna
pomoč pripadnikov JLA.
ZARADI MOČNIH NALIVOV reke v
Bosni prestopajo bregove in poplavljajo
bližnja in daljnja področja. Bregove so
prestopile Bosna, Sana, Lašva, Spreča
in Usora.
ODBOR ZA ORGANIZACIJO OBLASTI
Zveznega izvršnega sveta je začel obrav-
navati predlog za 10 % povišanje plač
javnih uslužbencev. Od predloženega
zvišanja bi šlo 6,5 % za nadomestilo in
3,5 % za zboljšanje življenjskih pogojev.
Nedelja, 13. decembra
V PULJU so splovili 12.000 tonski tram-
per >Trbovlie<, ki ga je naročila Splošna
plovba iz Pirana. Splovitvi je prisostvo-
val tudi predsednik Ljudske skupščine
tov. Miha Marinko, ki je novi čezoce-
anki tudi botroval.
Ponedeljek, 14. decembra
PREDSEDNIK REPUBLIKE TOV. TITO
je prispel v Varaždin, kjer je med dru-
gim obiskal Varteks. Ko si je ogledal
tovarniške naprave, je govoril tudi de-
lavcem tega velikega tekstilnega podjetja.
Torek, 15. decembra
ZARADI MANJŠIH USEDLIN in razpok
na krajšem odseku ceste so zaprli pro-
met čez Troianski klanec.
PLAZ V TRŽIČU je skoraj povsem pre-
nehal drseti. Zato se je tudi stanje nor-
maliziralo. Uredili bodo novo strugo Bi-
strice. Evakuirane družine pa se ne bodo
vrnile v izpraznjene hiše vse dotlej,
dokler ne bodo raziskali plaza.
Sreda, 16. decembra
NA SEJI SVETA ZA ŠOLSTVO LRS so
sprejeli več odlokov in uredb, ki se na-
našajo na ureditev in izboljšavo življenj-
skih pogojev vzgojiteljev.
15 LET
NAPADA
NA STARI
P I S K E R
V noči od 14 na 15. december
(akcija se je začela 15. decembra
ob dveh ponoči) je minilo petnajst
let, odkar je skupina šestih parti-
zanov v zvezi in s pomočjo takrat-
nega paznika v zaporih Ivana Grada
vdrla v Stari pisker in rešila okoli
300 zapornikov, med njimi tudi 40
političnih jetnikov, ki bi morali še
tisti dan pasti kot talci, pod streli
sovražnikovih pušk.
V spomin na ta dogodek je bila
pred dnevi lepa svečanost, ki so se
je med gosti udeležili tudi narodni
heroj in predsednik okrajnega od-
bora Zveze borcev Ivan Kovačič-
Efenka, sekretar občinskega komi-
teja Zveze komunistov Cveto Pelk«.
predsednik občinskega odbora Zvezr
borcev Franc Mavec ter takratna
sekretarka mestnega komiteja KF
Milica Gabrovec-Lenka.
V tovariškem srečanju so udele
ženci akcije znova obudili spomine
na napad, zraven tega pa je sprr
govoril tudi tov. Kovačič, ki je me^
drugim predlagal, da naj bi vsaj
zdaj skušali ugotoviti točno število
osvobojenih jetnikov ipd. V ta na
men bo organizacija Zveze borcev
naslovila na vse takrat osvobojene
zapornike, oziroma na njihove svoj
ce prošnjo, da se oglasijo in javijo
svoje osnovne podatke.
Šestorica, ki je izvedla uspešen napad na Stari pisker. V prvi vrsti sto
jijo od leve proti desni: Martin Klančišar-Nande, Riko Presinger-Zarke.
Ivo Grobelnik-Ivo, zadaj pa: Jože Zelinka-Ocka. Jože Gaber-Brus in
Dominik Lebič-Boris
PRED ADAPTACIJO DOMA OF V CELJU
Na pobudo obeh ljudskih odborov
v Celju je Zavod za napredek go-
spodarstva te dni izdelal elaborat
za adaptacijo doma OF. V konkret-
nem primeru gre za to, da se od-
pravi nesmotrna izkoriščenost po-
sameznih gradbenih objektov, ki pri
vsej svoji velikosti ne služijo name-
nu, oziroma so celo zanemarjeni. S
primerno adaptacijo je treba te pro-
store ponovno vključiti v gospodar-
sko in družbeno dogajanje časa,
obenem pa doseči estetske učinke na
že ustvarjenih urbanističnih stva-
ritvah.
Ce pogledamo sedanjo stavbo,
vidimo, da služi tudi proizvodnji,
to je krojaštvu in kemični predelo-
valnici, kar oboje ne spada vanjo.
Ker pa je zgradba močno zanemar-
jena tudi po zunanjem videzu, vpli-
va to na domačine in goste zelo od-
bijajoče. Poleg navedenih vzrokov,
ki gbvorijo v prid adaptacije, pa je
treba objekt vsaj deloma vrniti svo-
jemu prvotnemu namenu — gostin-
stvu. To zahteva še bližina železni-
ške in avtobusne postaje, narašča-
joči turizem, potreba po prostorih za
družabne prireditve in podobno.
Ker bi preureditev zgradbe v ho-
tel zahtevala prevelika investicijska
sredstva in ker so potrebe po pro-
storih za družbene in ostale orga-
nizacije tudi zelo velike, bodo
zgradbo preuredili v smeri bolj eko-
nomične razvrstitve prostorov, v
preureditev kino dvorane ter v ure-
ditev prostorov za kulturno in pro-
svetno življenje oficirjev JLA.
Adaptacija bo izvršena v več eta-
pah, zato tudi v več letih.
J. L.
VELIKA RAZGIBANOST
organizacij Zveze borcev v celjski občini
Na območju celjske občine so se
že začeli prvi občni zbori osnovnih
organizacij Zveze borcev. Prvi zbor
je imela najmanjša organizacija —
v Liscah. Kot je znano, bodo njeni
člani v bodoče sodelovali v organi-
zacij'ah »Toneta Grčarja« in »Oto-
ka«. Zanimiva za to področje je
ugotovitev, (^a so v Liscah močno
občutili delo te organizacije. Pomoč
mladini je bila vsestranska in učin-
kovita. Skoda le, da mladina pre-
vzetih nalog ni izvedla do konca.
V četrtek je imela občni zbor tu-
di osnovna organizacija tretje če-
trti. Tudi zanjo je bil to zadnji
občni zbor, ker bodo njeni člani v
prihodnje sodelovali v organizacijah
»Dušana Kraigherja«, »Dolgega po-
lja« in »Otoka«. Na občnem zboru
je članstvo dalo priznanje svojemu
predsedniku tov. Klančišarju.
V soboto sta podali obračun dela
še organizaciji na Bregu in v Sto-
rah. Na Bregu so bivšim borcem
pripravili lepo presenečenje pionirji
odreda »Franca Kranjca«, ki so jih
pozdravili z uspelim kulturnim spo-
redom. Ni naključje, da so tudi tu,
kakor na prejšnjih zborih, največ
govorili o novih najemninah in
grajali tiste popisovalce, ki niso ho-
teli upoštevati upravičenih navedb
stanovalcev. Ker je na zboru manj-
kalo precej članov iz oddaljenih
krajev, so sklenili, da jih bodo obi-
skali ter se z njimi pogovorili o
svojih problemih in o delu organi-
zacije.
Tudi v Storah so tamkajšnji pio-
nirji pripravili članom Zveze bor-
cev prijetno presenečenje ter izvedli
spored, da je bilo kaj. Člani Zveae
borcev so se jim za to lepo zahvalit: .-
ter podarili zračno puško. Pionirji '
pa so borce povabili tudi na šole
in jih prosili naj jim tamkaj po-
vedo kaj več o ljudski revoluciji
Udeleženci zbora so sklenili, da bo-
do zaradi razsežnosti terena obi
skovali člane po zaselkih in sklice
vali sestanke. Prav tako so skle-
nili, da bodo na Svetini postaviH
počitniško hišico, ki bo služila čla
nom za razvedrilo in oddih. Zato so
izbrali gradbeni odbor. Razveseljiva
in pohvalna je ugotovitev, da so
člani Zveze borcev v velikem žtevi
lu sodelovali pri prostovoljni de
lovni akciji v Storah.
Zraven vseh teh ugotovitev pa so
že dosedanji občni zbori osnovnih
organizacij Zveze borcev v celjski
občini pokazali, da člani uspešno
sodelujejo v borbi za zgraditev so-
cialističnih družbenih odnosov in
da so močan steber političnega dela.
Posebno aktivni so člani v organih
družbenega in delavskega uprav
Ijanja. S to aktivizacijo se organi-
zacije Zveze borcev na tem območju
uspešno pripravljajo na četrti kon
gres Zveze borcev Jugoslavije, ki
bo spomladi v Beogradu. V tem
mesecu bo še sedemnajst organiza
cij izvedlo letne obračune dela.
R.P
MLADINA MORA POZNATI
gospodarske In politične probleme
z ZBOROVANJA MLADINSKIH AKTIVISTOV V CELJU
Prejšnji petek je bilo v veliki dvo-
rani Narodnega doma zborovanje
mladinskih aktivistov, ki ga je or-
ganiziral Občinski komite Ljudske
mladine v Celju. Poleg predstavni-
kov mladinskih organizacij občine
so bili povabljeni sekretariati ob-
činskih mladinskih komitejev celj-
skega okraja. Na zborovanju je o
aktualnih problemih gospodarstva
in politike govoril sekretar Okraj-
nega komiteja ZK tovariš Franc
Simonič.
Razložil je osnove in namen na-
še gospodarske politike, orisal vlogo
Jugoslavije v svetu in končno spre-
govoril o mednarodnem položaju in
blokovski politiki. Dejal je, da mora
biti mladinski aktivist dobro poučen
o gospodarskih in političnih ukrepih,
saj bo le tako lahko uspešno delal
na terenu. Mladi ljudje morajo dajati
svoje predloge in starejši bodo radi
pomagali, saj cenijo mlado revolu-
cionarnost in napredno usmerjenost.
Ko je govoril o nalogah in pravicah
mladine, je omenil tudi razvedrilo.
2e letos so razpravljali o možnostih
preureditve ene izmed celjskih dvo-
ran v prostor, kjer bi se mladina
lahko zbirala. Ce bodo mladinci pri-
hodnje leto sami dali iniciativo za
tako preureditev, bo vprašanje re-
šeno.
V zelo živahni in sproščeni raz-
pravi so se mladinci s tovarišem
Simoničem pogovorili še o vseh ti-
stih ukrepih v našem gospodarstvu,
ki so jim bili nejasni. Mnogo so go-
vorili o stanovanjski reformi, o na-
grajevanju po učinku, razpravljali
so o kooperaciji, o zunanji politiki
in podobno. Od vseh diskutantov
je bilo nad 60 odstotkov mladine,
ki obiskuje mladinsko večerno po-
litično šolo. 2e samo to dokazuje,
da jim šola daje mnogo in da bo
dosegla svoj namen.
Podobnega zborovanja v Celju še
ni bilo. Občinski komite Ljudske
mladine ga je organiziral pred svo-
jo letno konferenco, ki bo v nedeljo,
20. t. m.
Posvetovanje je uspelo, mladina
je spet dobila nekaj smernic za na-
daljnje delo in ko bo prihodnje leto
začelo na novo delati nad 120 go-
jencev obeh polit'čnih šol, jim bodo
te smernice v izdatno pomoč.
L J.
MALA SLAVNOST
PRI OLO CELJE
V torek je bila pri OLO Celje
mala slovesnost. Tajnik okraj-
nega ljudskega odbora je spre-
jel sedem uslužbencev, ki so že
petnajst let nepretrgoma zapo-
sleni na okrajnem ljudskem od-
boru. To so Franc Kleč, Ivan
Rak, Mara Rijavec, Vida Ne-
doh, Ivan Zupan, Franja Mla-
kar in podpredsednik okrajne-
ga ljudskega odbora Miran
Cvenk.
Društvo OZN na šoli v Preboldu
Šolska mladina se je v tem šolskem
letu še posebno razživela. Mladinska in
pionirska orf^anizacija delujeta z mno-
gimi odseki in krožki. Skratka, delo je
steklo.
Med aktivnimi je tudi društvo OZN.
Da je delo steklo, je glavna zasluga
dijakov Nemec Franca in Turk Jožeta.
Bila sta v taborniški brigadi na Troja-
nah. Tam sta se seznanila z republiškim
sekretarjem OZN. Navdušila sta se, da
bosta ustanovila društvo tudi na domači
šoli. Takoj, ko se je pričel pouk, sta
začela zbirati člane. D«lo je bilo napor-
no, a ker »ta bila vztrajna, sta žela
uspeh.
Danes ima društvo preko trideset čla-
nov. Uvedli so članarino in redne se-
stanke. Sestanke delijo na delovne in
slavnostne. Na delovnih rešujejo vpra-
šanja in probleme organizacije, slavnost-
ni pa so namenjeni praznikom najrazlič-
nejših držav, članic OZN in tndi nečla-
nic. Drnštvo ima zare« lepo in pleme-
nito nalogo: Spoznati življenje im 4el«
domačih in, tujih narodov.
Društvo predvaja tudi poučne filme.
2e dvakrat si jih je ogledala vsa šolska
mladina. Izbiro filmov je treba zarea
pohvaliti. Celo odraslim so jih enkrat
predvajali. Udeležba je bila kar lepa —
nekaj nad petdeset. Kar načuditi se nis*
mogli, da opravlja to delo šolska mla-
dina sama.
Društvu želimo v nadaljnem dela še
mnogo lepih uspehov.
Obveščamo cenjene naročnike,
da bo novoletna številka Celjskega
tednika izšla v povečanem obseg«
v torek 29. decembra. V petek 25
dec. Celjski tednik ne bo izšel.
Objave in oglase za novoletM«
številko sprejemamo do rključio
srede 23. aecembra.
Uprava in urediištTo
»Celjski tednike Celje
POGLED
PO
SVETU
Naštejmo nekaj zanimivih, a upaj-
mo, da ne usodnih navzkrižnih ten-
denc. V OZN so razpravljali o Mad-
žarski. Zastopniki zahodnih velikih
držav so obtoževali SZ zaradi inter-
vencije 1. 1956. Madžarski zastopnik
pa je že enkrat povedal, da je bila
ta intervencijfl vprašanje življenja
in smrti Madžarske, ki bi utegnila
postati nova Koreja. Obtožil je ZDA,
da se še vedno vmešavajo v no-
tranje zadeve Madžarske. Sovjetska
zveza je na Madžarskem navzoča
ne samo zaradi zaščite Madžarske,
temveč tudi zaradi drugih sociali-
stičnih držav, ki jih ogrožajo drža-
ve atlantske zveze. Piko na i je dal
sovjetski zastopnik, ko je dejal, da
je SZ intervenirala zato, da bi na
Madžarskem ne prišli na oblast fa-
šisti. — Torej nič kaj pomirjevalno
vzdušje! Za nas pa je še posebej
priznanje to, da je na kongresu KP
Madžarske Hruščev ocenil Rakocsg-
ja in njegovo krivdo natanko tako,
kakor smo ga mi. Toda, si duo fa-
ciunt idem — če dva storita isto,
ni isto, bi rekli. V OZN smo glaso-
vali zaper zahodno resolucijo v skla-
du z našim stališčem 1. 1956.
Medtem ko v S Z že razmišljajo o
luninem satelitu, ki bo izstreljen z
Zemlje in ga bodo z radijem lahko
usmerjali tudi deset in več milijo-
nov km daleč, se Eisenhotver kot
osebni usmerjevalec mota okoli zem-
lje: Iz Rima, kjer je obiskal Gron-
chija in papeža, je odšel v Ankaro
in ji zatrdil, da se bodo ZDA po-
sebej ozirale na njeno varnost, pri-
ložil pa je 3 milijarde dolarjev za
pomoč in orožje. — V Pakistanu je
bil 40 ur in prav tako utrjeval CEN-
TO in SEAT O pakt. V Afganistanu,
v nevtralnem Afganistanu, je bil le
5 ur, Indiji pa je posvetil 120 ur.
Sodeč po njegovih govorih, se je
skušal čim bolj vživeti v indijsko
čustvovanje, govoril zoper oborože-
vanje, se vnemal za vzajemno po-
moč, slavil indijski pogled na svet,
ki da ni akademska teorija, marveč
praksa, ki ima že pomembne rezul-
tate. Zanimivo je, da je Nehru v
času njegovega obiska izjavil, da
morata Kitajska in Indija sami najti
pot do miru, tretja država, pa če
je tudi pomembna kot ZDA, bi nju-
ne zadeve utegnila še bolj zaplesti.
Nedvomno ima Nehru prav. Oba
on in Eisenhomer pa sta izjavila
da je treba odstraniti bojazen in ne-
zaupanje. To je prvi pogoj k raz-
orožitvi. Ta pogoj, podoba je, slabo
razume Bonn, ki je v Delhiju na-
redil hudo dem aršo zaradi Nehru-
jeve izjave glede nemške združitve.
Nehru ni proti združitvi, pač pa je
izjavil, da do nje ne more priti, do-
kler so zaradi medsebojnega neza-
upanja vsi proti njej. Bonnska poli-
tika energičnega »ne« gotovo ne
utira poti k sporazumu. Nehru je
tudi ponovno izpovedal svojo poli-
tiko zoper bloke in zoper oborože-
vanje.
Miroljubno tekmovanje, ki je o
njem toliko govoril Hruščev, je že
očitno tudi na zapadni polobli in
se kaže v ugodnih trgovinskih
aranžmajih SZ in vzhodnih držav
in Lat. Amerike. SZ je dobila močne
trgovske partnerje v Argentini, Bra-
ziliji in Urugvaju. Mikojanovo po-
tovanje v Mexico je rodilo nove
uspehe. Močno je na svetovni trg
prodrla Vzhodna Nemčija, ki ima
0,6% svetovnega prebivalstva, pa
2,7% svetovne industrijske proiz-
vodnje, trikrat več kot Italija, ki pa
ima 1,8% svetovnega prebivalstva.
Zato ni čudno, da gredo v izvozno
ofenzivo tudi ZDA po načelu: Za
ameriške dolarje kupujte ameriško
blago. Države, ki jih ZDA zasipa-
vajo s posojili, kakor so Francija,
Anglija, Japonska in druge, se obo-
rožujejo z ameriško pomočjo, pre-
prečujejo pa uvoz ameriškega blaga
celo z diskriminacijskimi ukrepi,
hkrati pa povečujejo svoj izvoz v
ZDA. Zato Ameriko skrbi, kako bo
notranja nesoglasja v svojem ta-
boru spravila na močnejši skupni
imenovalec, kot pa je zgolj strah
pred »svetovnim komunizmom«.
Angleški minister za kolonije Mac
Leod in šef francoske vlade Charles
de Gaulle sta odšla oba v Afriko,
prvi v Vzhodno Afriko, kjer v Tan-
ganjiki obeta guverner novo ustavo,
za črnce pravičnejšo, drugi v Za-
hodno, kjer se federacija Mali pri-
pravlja na neodvisnost. De Gaulle
kot predsednik Francosko-afriške
skupnosti zavzema tu elastično sta-
lišče. S kakšnimi spremembami nam
je zgodovina postregla samo v ko-
lonialni politiki in to v pičlih dveh
desetletjih! In zgodovina bi res mo-
rala biti učiteljica.
T. O
CELJSKI TEDNIK štev. 50 - 18. decembra 1959
3
Rudnik Pečovnik je zalila voda
VSA JAMSKA DELA SO ONEMOGOČENA — KOLEKTIV PRED VELIKIMI TEŽAVAMI
Rudarski kolektiv v Pečovniku se
je vztrajno boril za izpolnitev let-
nega plana. Do konca preteklega
tedna so dosegli že 95% plana in se
veselili, da so kljub težavam, saj
je njihova jama najtežja v okraju,
■speli obdržati rudnik na stopnji
rentabilnosti.
Pečovniški rudarji so se sicer vsa
leta morali boriti z vodo, ki je vdi-
rala skozi plasti apnenca. Taka vo-
da je več ali manj nadloga vseh
rudnikov. V Pečovniku so bile štiri
rudniške črpalke stalno v priprav-
ljenosti, pogosto pa vse po vrsti v
obratovanju. Skupaj so te črpalke
zmogle črpati po 3700 litrov vode
na minuto.
V nedeljo pa je v spodnje rove
pečovniške jame začela vdirati voda
v večjih količinah. Okoli sedme ure
zvečer so vse štiri črpalke s polno
zmogljivostjo črpale rastočo vodo.
Ker pa je bil pritok vode močnejši
od zmogljivosti črpalk, so začeli
reševati iz jame važnejše naprave,
predvsem električne motorje in po-
dobno. Vsa izmena se je do pol-
noči z vsemi silami borila z vodnim
elementom, zlasti pa nadzornik Zla-
cenčan, ki je pri pregledovanju sta-
nja v j'ami pokazal skoraj preveč
drznosti. K sreči se ni nikomur nič
zgodilo.
Voda je tako hitro naraščala, da
so v ponedeljek zjutraj ustavili vsa
dela v jami. Računajo, da je voda
pritekala v količini najmanj 5000
litrov na minuto.
Upanje, da se bo voda ustavila
:n da ne bo dosegla kritične višine,
je bilo zaman. V sredo je voda za-
lila že vse odkopne rove. Od naj-
aižje točke v jami pa do nivoja, ki
ga je voda dosegla do sirede, je že "
nad 50 metrov višinske razlike. Ra-
čunajo, da je v jami že okoli 12.000
kubičnih metrov vode, upoštevajoč
še stare odkope, potem gotovo še
več.
Rudnik je za proizvodnjo popol-
noma onesposobljen. 236 jamskih
delavcev je bilo čez noč ob delovno
mesto. Popolnoma jasno je, da je
kolektiv pred velikimi težavami in
hkrati pred veliko odločitvijo. De-
lavski svet se bo moral v teh dneh
odločiti za dve možnosti. Ali s po-
močjo občine in okraja rudnik po-
stopoma obnoviti, ali pa ga opustiti.
Predsednik delavskega sveta tov.
Koželj pravi, da večina delavcev
želi, da bi rudnik obnovili. Tega
kolektiv brez pomoči občine in okra-
ja ne bo zmogel, saj voda še vedno
narašča.
Tudi če se bodo odločili, da rud-
nik Pečovnik še nadalje obstaja, bo
do takrat, ko bodo vodo izčrpali,
v najboljšem primeru preteklo naj-
manj pol leta. Do takrat bo treba
večino delavcev zaposliti drugje.
Predstavniki občinskega sindikal-
nega sveta, občinskega komiteja in
občinskega ljudskega odbora, ki so
že v ponedeljek razpravljali z organi
delavskega upravljanja in upravo
rudnika, se bodo z združenimi moč-
mi zavzeli, da bodo vsi, v prvi vrsti
pa dobri delavci, dobili primerno za-
poslitev bodisi v bližnjih rudnikih
ali pa v celjskih industrijskih pod-
jetjih ter v Storah. V Storah, v Ap-
neniku in laškem rudniku je že
našlo zaposlitev 81 ljudi, medtem,
ko je delo za preostalih 165 delav-
cev treba še poiskati.
Dobra zaščita pri delu
POMENI VIŠJO PROIZVODNOST, VEČJO VARNOST, VELIKE PRIHRANKE IN ZDRAVE DELAVCE
24. decembra letos bo v Celju posvetovanje o problemih feašči-
te pri delu, o nesrečah na delovnem mestu, na poti do delovnega
mesta, o prometnih nesrečah in sploh o nesrečah, ki na ta ali oni
način povzročajo našemu gospodarstvu ogromno škodo. Na posve-
tovanju bodo sodelovali predstavniki političnih, množičnih in druž-
benih organizacij, predstavniki organov, ki se s temi problemi
ukvarjajo, zastopniki sodstva, tožilstva in varnostnih organov. V
celjskem okraju smo namreč v tem letu že imeli 32 smrtnih žrtev
prometa, pri delu je izgubilo življenje 12 ljudi, poškodovanih pa je
bilo okoli 7 tisoč ljudi. To nam pove, da škoda presega milijardo,
hkrati pa vemo, da vsem tem ljudem življenja ne moremo vrniti.
Zato ima to posvetovanje še toliko večji pomen, saj bo tudi naj-
manjša slabost, ki jo bodo lahko temeljito proučili in lahko odpra-
vili, doprinos koristni težnji.
Kadar govorimo o nesrečah, pa
najsi bodo prometne, pri delu, ali
kakršne koli, moramo vselej imeti
pred očmi ugotovitev, da do nesreče
pride zavoljo tehnične nedovršeno-
sti in osebne nepazljivosti. Ce vemo,
da sta ta dva elementa osnovna za
vsako nesrečo, pa če istočasno ve-
mo, da čez noč ne moremo spreme-
niti pogojev dela v tovarnah in niti
zgraditi novih sodobnejših cest, po-
tem naša prizadevanja za odprav-
ljanje in zmanjševanje nesreč mora
sloneti na drugem pogoju. Poučiti
in prepričati moramo naše ljudi, da
je v veliki meri nesreča, ki se jim
lahko pripeti, odvisna od njih in od
njihove nepazljivosti. Gotovo je
namreč, da delavec — ki ve, kako
je treba na določenem delovnem me-
stu ravnati, kako se je treba čuvati
in kako se mora obnašati ob stroju,
lahko vso svojo sposobnost in
energijo posveti proizvodnji, kvali-
teti in storilnosti. Gotovo je tudi, da
delavec, ki je v podjetju zadovoljen
in ki ve, da se njegova osebna vpra-
šanja, ki so povezana s podjetjem,
pravično rešujejo, nima skrbi niti ni
toliko raztresen na svojem delov-
nem mestu. To pa pomeni, da so za
njega pogoji za nesrečo neprimerno
manjši.
Menim, da je prav to eno od po-
membnih vprašanj,-ki jih bo mora-
lo posvetovanje obravnavati. V
mnogih podjetjih namreč ta problem
povezujejo s proizvodnjo, storilnost-
jo in produktivnostjo šele v zadnjem
času, kar priča, da na tem področju
nimamo mnogo izkušenj. Ce pa že
ugotavljamo, da je to naša slabost,
potem je logičen zaključek, da je tu-
di naša dolžnost, da dobre izkušnje
nekaterih podjetij prenesemo še na
ostala podjetja. Vendar je pri tem
— kot vselej — odločilna dobra vo-
lja, hotenje in odločnost. Sestanek
kot sestanek ne more veliko koristiti
Posvetovanje bo koristilo le tedaj,
če bodo težnje in zaključki z njega
prešli v podjetja in na delovna me-
sta. To pa je že druga naloga, ki pa
ni nič manj pomembna. M. I
ZAKAJ POTROŠNIŠKI
SVETI NE DELAJO?
Potrošniški sveti v celjski
občini se doslej še niso izka-
zali. Ponekod so le na papirju
in marsikje se še niso konsti-
tliirali, čeprav je že dalj časa
odkar so bili imenovani. Nič
boljše stanje gotovo ni tudi v
ostalih občinah.
Na zadnji seji sveta za bla-
govni promet so o tem raz-
pravljali. Nekateri so menili,
da je vzrok nedelavnosti v sla-
bem kadrovskem sestavu sve-
tov, saj so bili v njem pretežno
upokojenci in gospodinje, toda
pozneje, ko se je sestav me-
njal, in so vanje vključili raz-
gledane ljudi, pa tudi ni šlo.
Potrošniški sveti, ki bi mo-
rali biti podaljšana roka po-
trošnikov, hkrati pa ljudskega
odbora, naj bi bili trgovinam
svetovalec in pomočnik. Te vlo-
ge pa doslej niso odigrali. Cla
ni sveta so bili mnenja, dn l)i
potrošniški sveti zaživeli lo, če
bi opravljali vlogo družbene
ga upravljanja na način kot v
drugih ustanovah in zavodih,
kot n. pr. v bolnišnicah, šolah
itd., saj bi na ta način dobili
večje kompetence kot doslej in
več konkretnega dela. Potroš-
niški sveti naj bi bili sestav-
ljeni iz ljudi iz trgovine ter
potrošnikov. Takšen sestav
sveta bi ustrezal današnjemu
razvoju in potrebam, saj važ-
nosti in vloge trgovine ne kaže
podcenjevati in je enakovredna
ostalim javnim ustanovam in
zavodom.
Trgovine in
novoletni prazniki
Bližajo se novoletni prazniki, ko
bo promet v naših trgovinah zelo
narasel. Da se ne bi ponovila praksa
iz nekaj let nazaj, ko je v nekaterih
trgovinah zmanjkalo blaga, zlasti
pa drobnarij za obdaritev otrok in
okrasitev novoletne jelke, bo trgo-
vinska zbornica pravočasno na to
opozorila trgovine.
Zaradi lažjega dela pri letnih in-
venturah trgovine rade v decembru
zmanjšujejo zaloge, to pa nikakor
ne sme prizadeti potrošnikov. Prav
tako ne bo smela trpeti fjrodaja
blaga v zadnjih dneh leta zaradi
zaposlenosti osebja pri inventurah.
Tudi izložbe naj b: trpovine pravo-
časno in okusno uredile, da bi v
Celju v tem pogledu ne zaostajali
za ostalimi mesti. Svoj čas je btio
Celje eno med prvimi mesti glede
urejenosti izložbenih oken in ta slo-
ves si mora zopet pridobiti.
-ma-
Potrošnik, pazi da ne boš ogoljufani
Potrošniki se v zadnjem času ved-
no manj pritožujejo nad poslova-
njem v naših trgovinah. Razmere
se iz leta v leto vedno bolj zbolj-
šujejo, založenost je zadovoljiva,
prav tako tudi kvaliteta, postrežbi
in odnosu do strank pa tudi naj-
večkrat nimamo kaj oporekati.
Zakaj torej tak naslov? Naj nam
ne zamerijo ljudje iz trgovin, če
smo tokrat hoteli že v naslovu opo-
zoriti potrošnike, da v naših trgo-
vinah kljub splošnemu izboljšanju
poslovanja ponekod le ni povsem v
redu in tako kot bi moralo biti. Se
vse preveč pogoste so razne po-
m.anjkljivosti in nepravilnosti v tr-
govini. Tokrat jih ne bi navajali
konkretno, odnosno v kateri trgo-
vini so jih inšpekcijski organi in
potrošniki zasledili, vendar je prav,
da nanje opozorimo potrošnike, ki
bi naj na take pojave bolj pazili in
jih prijavljali tudi tržni inšpekciji.
Tak naslov zato, ker želimo s tem
sestavkom opozoriti na nekatere po-
manjkljivosti in nepravilnosti v na-
ših trgovinah, ki so jih zasledili or-
gani tržne inšpekcije, in o katerih je
na zadnji seji razpravljal svet za
blagovni promet pri celjski občini.
Pomanjkljivosti, ki jih bomo na-
vedli, so največkrat izvor vseh pri-
manjkljajev, ki so v naših trgovinah
še vedno prepogosti, potrošnik pa
je zaradi njih največkrat prikrajšan
in ogoljufan, čeprav le navidez za
manjšo, nepomembno vsoto, vendar
če se to ponavlja iz dneva v dan
pri vseh strankah, pa lahko nanese
kar lep kupček denarja. Zato bi naj
tudi sami potrošniki bolj pazili, ka-
ko so postreženi, kajti inšpekcijski
organi ne morejo biti vedno povsod.
Pa preidimo v trgovine. Običaj,
ki je tudi uzakonjen po uredbi o
trgovanju, je, da v trgovinah ozna-
čujejo blago z maloprodajnimi cena-
mi. Ta običaj, ali še bolje rečeno
predpis pa zelo slabo ali ga sploh
ne spoštujejo. Cena blaga je namreč
važen element za kupca, ko kupec
odloča o nakupu. Trgovine imajo
nekaj sto pa tudi tisoč vrst blaga
v zalogi in nihče, še strokovnjak ne
miore brez označbe cen ugotoviti
cene blaga. Kupec mora v tem pri-
meru venomer spraševati, katera ce-
na je prava.. Tako se zapravlja ne-
potreben čas, pri kupcu pa se vzbuja
občutek negotovosti. Praksa je po-
vrhu tega še dokazala, da se blago,
ki ni označeno s ceno, največkrat
proda po višji ceni od tiste, ki je
evidentirana v knjigovodstvu. Tako
se v trgovini ustvarjajo viški. Ko-
mentar o tem, komu služi vsaj del
teh viškov, je odveč, kontrolni or-
gani pa so ugotovili, da so ti viški
v naših trgovinah precejšnji.
Podobno je pri spremembah pro-
dajnih cen, ki so večkrat nujne. Tr-
govine sicer sestavljajo dokumente
o znižanju cen blaga, manjka pa po
navadi obrazložitev upravnega od-
bora podjetja, zakaj je prišlo do
znižanja cen. Pn tem se večkrat
skrivajo interesi nameščencev, ki že-
lijo priti do blaga po čim nižji ceni.
To potrjuje precej primerov, ko po-
trošnikom blago z znižano ceno ni
bilo dosegljivo.
Z razvojem naše industrije je v
trgovinah opaziti razveseljiv pojav,
da je na zalogi vrsta blaga v naj-
različnejših kvalitetah. Nekateri
brezvestni prodajalci so znali tudi
to obrniti v svoj prid. Dogaja se
namreč, da radi mešajo boljšo in
slabšo kvaliteto blaga, mešanico pa
prodajajo za blago bolje kvalitete,
ki je običajno dražje, ali pa celo
izkoristijo neznanje kupcev in pro-
dajajo slabšo kvaliteto za boljšo.
Tržna inšpekcija je ugotovila tu-
di nekaj primerov, ko so nameščen-
ci v nekaterih trgovinah ustvarili
»trgovino« v trgovini. Poslovodja
ali nameščenci kupujejo blago »pod
roko« od raznih potnikov in razpe-
čevalcev, ki je po navadi inozem-
skega izvora, ter ga nato prodajajo
za svoj račun. Za protivrednost bla-
ga pa si prisvajajo gotovino ali pa
drugo blago.
Tudi pri kreditiranju blaga se več-
krat dogajajo stvari, ki so povsem
v nasprotju z določili Uredbe o do-
voljevanju potrošniških kreditov.
Blago ponekod kreditirajo brez vseh
jamstev in s tako pomanjkljivo evi-
denco, da je težko dokazati v pri-
meru spora, če je kupec blago res
prevzel. V tak;h primerih v trgovi-
nah zatrjujejo, da bo dolg v nekaj
dneh poravnan. To pa vedno ne
drži, saj praksa kaže, da je dokaj
primerov, ko trgovine prikazujejo
dvomljive terjatve. Mimo tega pa
interni dolžn ki služijo ob inven-
turah za izravnavanja dejanskega in
računskega stanja. V takem primeru
se dogaja v primeru viškov, da se
del dolžnikov prikrije, v primeru
manjka pa se vpisujejo tudi na-
mišljeni dolžniki. Knjige, v katere
vpisujejo dolžnike, se običajno iz-
gubijo ali izginejo in kontrolni or-
gani vanje največkrat nimajo vpo-
gleda.
Ce bi v trgovinah kupcem pre-
meril že nakupljeno blago, bi gotovo
marsikje ugotovili, da je precej teht-
nic, ki kažejo v breme potrošnika
ter da palci še vedno krajšajo me-
ter. Za potrošnika je to komaj opaz-
na prevara. Kdo se bo pač jezil in
kompliciral stvari, če manjkata dva
dekagrama ali dva centimetra bla-
ga. Tega kupci po navadi ne urgi-
rajo, vendar, če je prevara občut-
nejša in jo je kupec zapazil, skuša
intervenirati, največkrat pa tudi pre-
pozno. To so navidez majhne pre-
vare, vendar za prodajalca, ki to
prakticira mesece in mesece, lahko
predstavlja precejšnjo korist.
V nekaterih trgovinah strankam
sploh ne dajejo paragonskih blo-
kov, ali pa so le-ti pomanjkljivo iz-
pisani. Največkrat je na njem iz-
pisan samo znesek, namesto da bi
vseboval vrsto, količino, ceno in
vrednost kupljenega blaga. Bloki
brez datuma in podpisa so vsakdanji
pojav. Zaradi teh pomanjkljivosti
nastajajo blagajniški viški, ki prav
verjetno ob zaključku dnevnega po-
slovanja niso v celoti blokirani.
Se bi lahko naštevali pomanjklji-
vosti, ki se dogajajo v zvezi z bla-
gajniškim poslovanjem, pri površnih
inventurah ter zaradi pomanjkanja
križne kontrole pri izstavljanju pa-
ragonskih blokov in še posebej za-
radi pomanjkanja lastne kontrolne
službe v trgovinah. Ker te pomanj-
kljivosti niso dosegljive kontroli
kupcev, jih tokrat ne bomo podrob-
no navajali, vodstva trgovin pa
bodo morala marsikje tudi tu na-
praviti red.
Te nepravilnosti smo navedli z
namenom, da bi bili potrošniki bolj
pazljivi pri nakupu blaga, osebju v
trgovinah pa v opozorilo, da bi te
pomanjkljivosti čim prej odpravili.
Hkrati predstavljajo te nepravilnosti
hvaležno področje dela potrošniških
svetov, ki žal v celjski občini še
niso dovolj zaživeli. V tem smislu
bo tudi svet za blagovni promet pri
celjski občini priporočal upravnim
odborom in delavskim svetom v
trgovskih podjetij, da sprejmejo
ustrezne sklepe za odklanjanje teh
nepravilnosti. Tržna inšpekcija pa
bo odslej take in podobne primere
najstrožje preganjala in povzroči-
telje tudi javno ožigosala,    -ma-
MILIJONSKI PROMET ^'
V samopostrežni trgovini, ki
je bila pred kratkim odprta,
potrošniki zelo radi kupujejo.
Vsak dan zabeležijo en milijon
dinarjev prometa. Včasih je
naval v trgovino tako velik, da
nastaja ozko grlo pri blagajnah,
zato bodo postavili še eno.
Gneča je bila nekajkrat tako
velika, da so morali za nekaj
časa zapreti vhod v trgovino,
ker je primanjkovalo košaric,
v katere potrošniki zlagajo
kupljeno blago.
Doslej večjih tatvin ni bilo,
zasledili so le nekaj otrok, ki
so si brez olačila privoščili
žvečilni gumi.
Dobro in slabo
NE DA BI PODROBNO PROUČEVALI POMEN
TRGOVINE, VEMO, DA JE PRAV TRGOVINA PO-
MEMBEN POSREDOVALEC BLAGA POTROŠNIKOM.
IN SICER VSEH DOBRIN, KI JIH RABIMO, PROIZ-
VAJAMO IN KUPUJEMO. ZATO JE TRGOVINA RA-
ZUMLJIVO v NENEHNEM STIKU s POTROŠNIKL
VSE NEVŠEČNOSTI ZARADI BLAGA, ALI PA PRI
POSREDOVANJU GREDO   NA RACUN TRGOVINE,
Čeprav je krivda za to ali ono slabost
morda drugje — recimo v industriji. iz tega
razloga tudi mnogokrat nepravilno ob-
tožujemo trgovino, čeprav jo radi obtožu-
jemo. gotovo je tudi, da so v trgovini se
nekatere slabosti, ki jih bo treba odpra-
viti pa tudi dobre lastnosti, ki bi jih lahko
povzele tudi druge gospodarske panoge.
danes pišemo o drobtinicah, ki se zdijo
včasih nepomembne, pa so lahko zelo po-
membne.
»ŽIČNA« NA NOVI POTI
Pred kratkim je bila v Narodnem
domu majhna razstava opreme za
samopostrežne trgovine. Izdelalo jo
je podjetje »2ična« iz Celja. Raz-
stavo so si ogledali tudi ugledni
funkcionarji trgovinskih zbornic iz
drugih republik in iz Beograda. O
izdelkih so se pohvalno izrazili in
hkrati na popoldanskem zasedanju
sprejeli sklep, da se oprema za sa-
mopostrežne trgovine ne bo uvažala,
temveč, da jo bomo izdelovali do-
ma, in sicer naj bi jo izdelovala To-
varna žičnih izdelkov v Celju. Ra-
čunajo, da bo v naslednjem obdobju
trgovina potrebovala za okoli 8 mi-
lijard dinarjev te opreme. S tem, da
bo »Žična« izdelovala domačo opre-
mo, bomo prihranili veliko deviznih
sredstev. Pred dnevi smo jih obiska-
li in povprašali o tej zadevi. Takole
so nam odgovorili:
Iniciativo za prototip samopo-
strežne trgovine je dala Trgovinska
zbornica, mi pa smo to ponudbo
sprejeli. Vedeli smo, da to opremo
delajo v glavnem Nemci in da bi
za uvoz porabili precejšnja devizna
sredstva. Istočasno pa smo bili pre-
pričani, da lahko prav tako opremo
tudi sami izdelamo. Bilo je precej
sestankov, trgovinska zbornica je
angažirala tudi arhitekta, ki je pri-
pravil načrte, mi pa smo po teh iz-
delali prvo opremo. Uporabili so jo
za samopostrežno trgovino »Center«
Res je, da pri nas Izdelana opre-
ma na videz nekoliko zaostaja za
uvoženo, po uporabnosti v trgovini
pa ne. Zato je naša naloga, da konč-
no tudi odpravimo te lepotne hibe,
čeprav vemo, da mnogi potrošniki
tega niti niso opazili.
Sodimo, da bomo opremo nepri-
merno lahko polepšali, ko bomo do-
bili nov stroj za izdelovanje vtisnje-
nih mrež. Upamo, da ga bomo kma-
lu dobili, saj so na.m pomoč glede
tega obljubili tako občina, okraj in
republika. S tem bo zunanji videz
pregrad, košaric, vozičkov in.dru-
gih delov opreme neprimerno lepši
-— pa tudi cenejši bodo.
Glede tržišča lahko povemo to, da
je zanimanje za tako opremo in za
odpiranje novih samopostrežnih
trgovin toliko, da bi lahko že sedaj
prodali opreme za okoli sto trgovin.
Tako na primer samo v celjskem
okraju kar šest podjetij namerava
urediti samopostrežne trgovine.
Kolektiv je s tem postavljen pred
odgovorno nalogo, enako tudi naS
partner »Elektromercator*, ki bo to
opremo razdeljeval. Saj se trgovina
in zlasti razvoj trgovske dejavnosti
pri nas v tem razdobju postavlja n«
nove noge. Samopostrežba daje te-
ma poseben poudarek.
Se res gremo
»gospodarjenje«
v Celju se je pripetil zani-
miv primer. O fotografskem
podjetju »Ideal« smo pred leti
že veliko slišali — dobrega in
slabega. Potrebne so baje bile
personalne spremembe, da bi to
majhno podjetje lahko bolje za-
živelo.
Ta mesec pa se je v tem pod-
jetju dogodila zadeva, ki z go-
spodarjenjem in čutom odgo-
vornosti in pojmom vodilne
osebe nima prav nobene zveze.
Dosedanji upravnik je kratko-
malo zapustil podjetje in se za-
poslil v Železarni v Storah. Ču-
den način pojmovanja odgovor-
nosti do podjetja in za ljudi,
ki so v njem zaposleni — na-
čin, ki redko sreča primero.
Razumljivo je, da so v pod-
jetju nastale nekatere motnje.
Vendar se ob tem ne bomo
ustavljali. Za nas je zanimiv
predvsem problem odgovorno-
sti upravnika, oziroma direk-
torja podjetja. Ce je občina
pred časom izbrala to ali ono
osebnost kot primerno za vode-
nje nekega podjetja, mora le-ta
tudi to zaupanje opravičiti. To
je preprosta logika, ki ne potre-
buje komentarja. Saj bi sicer,
če bi vsi tako pojmovali pojem
gospodarstva in gospodarjenja
vsa naša prizadevanja na eko-
nomskem področju izpadla kot
otroška igra.
DRUGI SIMBOL
Gradnja drugega dela šoštanjske termoelektrarne dokaj hitro napreduje.
V teh dneh so zaopažili še zadnje kroge novega hladilnika, ki kot sim-
bol gospodarske moči poleg starega štrli nad Šoštanjem. Sodijo, da bo
drugi del termoelektrarne začel proizvajati električno energijo v začet-
ku 1961. leta. To bo za naše gospodarstvo na sploh pa tudi za šaleško
dolino velika pridobitev.
Dejaraost i^vobođe Da Polzeli
Delavsko prosvetno društvo Svoboda na Polzeli sodi med tista
društva, ki so prav razumela svojo vlogo po njeni spremenjeni vse-
bini, po kateri njih delo ni širokega izobraževalnega, pač pa pogloblje-
nega kulturnega značaja. Okoliščine na vasi pa so seveda povsem dru-
gačne od tistih v mestih in zato je treba tu za uspešno delo vložiti še
toliko več sil in naporov. Društvo se bori s težavami, in ko smo za-
prosili za razgovor njegovega predsednika BRANKA SANDEJA, je ta
pričel prav z njimi.
Največja težava, je rekel, je po-
manjkanje vaditeljskega kadra. Čla-
nov je dovolj, toda ni ljudi, ki bi z
njimi delali. Omejujemo se zlasti
na gledališko in zborovsko dejav-
nost. Imamo dva režiserja in dva
pevovodja. Dramska sekcija pri-
pravlja Vio malo, vendar stoji spri-
čo razvajenega okusa publike pred
problemom obiska. Število namreč
varira, ker gre pač za kmečke ljudi.
Tu nam je sicer pomagalo SLG iz
Celja s strokovnimi nasveti in tako
lahko upamo, da bo predstava uspe-
la. Mislimo tudi na to, da bi dobili
še kakšnega režiserja ter da bi jih
poslali na kak tečaj.
Polzela je ali bolje, je bila do ne-
davna zelo nemuzikaličen kraj. Pred
leti ni bilo nikogar, ki bi recimo
s harmoniko spremljal na kakašni
proslavi petje. Potem pa je tovarna
zaposlila Ivana Rizmana, ki se je
z vnemo in požrtvovalnostjo lotil
dela, ustanovil amatersko glasbeno
šolo ter si pridobil osemnajst go-
jencev — devet harmonikašev in
prav toliko klaviristov. To šolo, ki
dela v težkih pogojih, saj so vsi
gojenci klavirja razen dveh, ki ga
imata doma, vezani na društveni
klavir, ki terja popravila, smo ho-
teli priključiti žalski glasbeni šoli,
vendar ni šlo, ker učitelj ni peda-
gog. Razen tega tudi ni prostorov
za vaje. Delo teče po stari Bayer-
jevi šoli s produkcijami ob koncu
leta. Zanimanja je dovolj in je ta-
ko ta šola naše najbolj aktualno
področje.
. Finančna plat društva je zado-
voljiva zaradi nekake kooperacije s
kinopodjetjem — smo namreč v
isti stavbi in tesno sodelujemo. Ta-
ko smo lani iz lastnih sredstev ure-
dili dva prostora, od katerih smo
prvega namenili za vaje, drugega
pa za klub in knjižnico, letos pa smo
nabavili knjižne omare in bomo tja
še pred občnim zborom preselili
knjige. V klubskih prostorih ima-
mo tudi televizor, ki pa se nam je.
potem ko smo dobro organizirali
obisk programa, pokvaril.
Stojimo na stališču — vse za po-
trebe kulture. Imamo tudi svoj pro-
gramski svet, ki pa zaradi skomer-
cializiranih tendenc pri kinemato-
grafski politiki »zgoraj« ni prišel
do veljave. Dogaja se namreč, da
iz  Celja  dobimo film, ki je tam
vžgal, tu pa je obisk slab. Prihod-
nji mesec, če bo vse po sreči, bo
otvoritvena predstava novega cine-
iiiascope sistema, za katerega nam
je preureditev in adaptacijo omogo-
čila tovarna nogavic, žalska občina
in deloma sami. Nismo pa še mogli
najti stika s kmetijsko zadrugo, ki
doslej tudi ni našla možnosti, da
bi nam pomagala.
Vecei opernih arij
s posredovanjem osmošolcev celj-
ske gimnazije so nas 14. t. m. obi-
skali slovenski operni solisti s spo-
redom arij iz popularnih roman-
tičnih oper.
Sopranistka Sonja Hočevarjeva
je najbolje uveljavila svoj lirični
sopran v arijah Gilde iz Verdijeve
opere Rigoletto. Njen droban glas
se namreč kot nalašč ujema s krhko
nedolžnostjo te dekliške vloge. Ho-
čevarjeva je zapela tudi arijo Mu-
sette iz Puccinijeve operne tvornosti.
V duetu Rigoletta in Gilde je po-
leg Sonje Hočevarjeve nastopil ba-
ritonist Marcel Ostaševski, in prav
tako v duetu Figara in Rosine iz
Rossinijevega Seviljskega brivca.
Marcel Ostaševski sicer nima moč-
nega glasu, osvaja pa njegova to-
plina. Kot je zapel arijo Figara s
tehnično gotovostjo, tako je z gan-
ljivo toplino zapel arijo Germona
iz Traviate. V duetih bariton — te-
nor iz oper Boheme in Rimskega-
Korsakova Sadko je pel poleg Osta-
ševskega tenorist Marjan Lipušček,
ki prej ni mogel ogreti s prednaša-
njem znane Schubertove Serenade.
Marjan Lipušček je z basistom Fri-
derikom Lupšo izvedel eno najbolj
aplavdiranih točk večera, duet Jan-
ka in Kecala iz Prodane neveste
Bedriha Smetane. Friderik Lupša, ki
je tekom večera prijetno in s smi-
slom za rossinijevski burkasti hu-
mor prednašal basovsko arijo Don
Basilija iz Seviljskega brivca, je v
ariji Gremina iz opere Evgenij
Onjegin zaživel s toplino široke slo-
vanske duše Petra Cajkovskega in
zapustil pri občinstvu globok vtis.
Koncert je v celoti prejDričal, ško-
da je le, da v program ni bil vklju-
čen tudi kak kvartet, ki bi povečal
pestrost.
DIALOG BLIZU
BLAGAJNE
ČLOVEK V VRSTI: Spet tu
smo — čakamo na karte.
PROBLEM PRED BLAGAJ-
NO: Me veseli, le dolgo?
ČLOVEK: le več ko eno uro.
PROBLEM: Malenkost.
ČLOVEK: Malenkost — taka
izguba časa? Naj ga izgubljam
še naprej?
PROBLEM: Ni treba. Kdo to
pravi?
ČLOVEK: Kulturna nujnost.
PROBLEM: Ce danes ne, pa
jutri ali kdaj drugič, na pri-
mer, kadar tu ni nič ljudi.
ČLOVEK: In kdaj je to?
PROBLEM: Takrat, ko mene
ni — nikoli.
ČLOVEK: Sedaj sem vendar-
le že čisto blizu!
PROBLEM: Jaz tudi. potr-
piva . . .
ČLOVEK: Poglej, ljudje gre-
do kar mimo.
PROBLEM: Naj kar gredo.
Vsi tu (le morejo čakati.
ČLOVEK: Zakaj?
PROBLEM: Ker časa nimajo
in ni dovolj prostora.
ČLOVEK: Je kje rešitev?
PROBLEM: Je — zate —
mahni jo domov, a zase dvo-
mim, za me je ni; za me reši-
tev bi bila — navadna smrt,
zato bom raje ostal kar tu.
dhr
GOLDONIJEVA
»Prebrisana vdova^
na celjskem odru
Čeprav literarni zgodovinarji in
gledališki kritiki radi primerjajo
Goldonija z Molierom, vendar ta
plodoviti pisec »karakternih kome-
dij« kaj redko zaide na naše odre.
Gotovo je temu vzrok glavna zna-
čilnost njegove komedije, tako ime-
novana »Commedia deli' arte«, spe-
cifčna italijanska ljudska komedija,
polna svojskega odrskega žanra, im-
provizacije in obešenjaštva, norosti
in prostaštva, ki je Goldoni vanjo
skril kritiko svojega časa in druž-
be. Kljub stalnim osebam komedije
(Pantalone, Doktor, Arlecchino),
kljub igralski samovolji, ki jo taka
komedija dopušča, kljub brezumne-
mu veseljaštvu in buffonadi, ki je
sama sebi cilj, pa najdemo v teh
edinstvenih Goldonijevih komedijah
Benetke, ki živijo izven Doževe pa-
lače, Benetke, kakršnih nam ni ohra-
nil zgodovinar, ulico, kavarno,
skromno meščansko sobico, bučno
veselje karnevala,  sonce in zrak.
Sodobnik Moliera in njegov ča-
stilec Carlo Goldoni se je okoristil
s francoskim okusom, renoviral za-
starelo, preživelo in improvizirano
italijansko Commedio delF arte in
jo rešil propada.
Goldonijevo komedijo »Prebrisa-
na vdova« je zrežiral Janez Vrhunc,
koreografsko opremil pa Iko Otrin.
V naslovni vlogi nastopa Marija
Goršičeva, kot Arlecchino se nam bo
predstavil Zlatko Sugman. Sodelu-
jejo še: Slavko Strnad, Janez Er-
žen, Slavko Beiak, Janez Skof, Maja
Druškovičeva, Vera Perova, Marijan
Dol.nar, Pavle Jeršin, Tone Zorko
in Volodja Peer.
Premiera bo v petek, 18. decem-
bra. BeS
V KLUBU
Svoj prosti čas vojaki najraje prebijejo v klubu. Tu vedno najdejo kak
prijeten kotiček, kjer pozabijo na vsakodnevne skrbi, najdejo morda
kakšne zgodovinske podatke iz življenja in borbe njihove ed niče ali
kaj drugega, toda največkrat — knjigo. Celo tisti, ki pridejo v vojsko
nepismeni, do odhoda iz nje preberejo marsikakšno knjigo. Knjiga je
vojakom priljubljena in dostopna, tako da marsikdo prebere več knjig
v armadi kakor jih je prebral prej v celem svojem življenju. (Na sli-
ki: v knjižnici vojaškega kluba.)
ŠOLSKA REFORMA DEL DRUŽBENE STVARNOSTI
ŠOLSKI ODBORI - POSREDNIKI MED VOLIVCI IN ŠOLO
PREDSEDNIK ŠOLSKEGA ODBORA NA I. OSN. ŠOLI V CELJU, ERNEST 2VAR
Splošni zakon o šolstvu, ki je iz-
šel leta 1958 ter republiški zakon o
osnovnih šolah sta prinesla v šol-
stvo dalekosežne posledice. Pred-
vsem je važen prehod iz abstrakt-
nega šolskega pouka, ki je temeljil
na starih metodah še celo iz časa
stare Jugoslavije, k novim oblikam
moderne socialistične šole. V tej no-
vi šoli naj bi mladina obvezno do-
bila višjo stopnjo šolske izobrazbe
(obvezna 8-letna osnovna šola). 2e
v osnovni šoli naj bi začela spozna-
vati naš družbeni razvoj od revolu-
cije do današnjih dni. V večji meri
kot doslej naj bi spoznavala svoje
neposredno okolje v gospodarskem,
kUilurnem in političnem pogledu.
Spoznavati bi morala napore, ki jih
danes vlaga delovni človek za sreč-
nejšo bodočnost njih samih. Ne bi
bilo odveč, da višji razredi osnovnih
šol delajo izlete v naše tovarne in
rudnike in da tu vidijo razvoj in
napore naših delovnih ljudi. Menim,
da je uvajanje nekaterih novih uč-
nih predmeiov, kot je gospodarsko
tehnični pouk, gospodinjski pouk
itd. zelo koristno, škoda le, da ima-
mo premalo organiziranih šolskih
delavnic in drugih učmh objektov,
kjer bi lahko mladini nudili prilož-
nost, da pokaže svoje zanimanje in
veselje do tega dela. Izvenšolsko
delo in delo pionirskih organizacij
je zelo velikega pomena, ker mladi-
no že interesno opredeljuje v razne
kulturne, športne, gospodarsko teh-
nične krožke itd. Ustanovljenih je
mnogo šolskih zadrug, kjer se mla-
dina uči kolektivno živeti, delati in
upravljati. Razvoju in nadaljnji kre-
pitvi tega bi bilo treba posvetiti še
mnogo večjo pozornost, četudi so
uspeni že danes zelo vidni.
Uspeh reformirane šole vidim tu-
di v tem, da se je velika večina uči-
teljstva z vsem srcem oprijela no-
vih oblik in metod ter skuša v šolo
uvesti novo vsebino in duh, duh so-
cialistične vzgoje mladega človeka.
Šolska reforma ni enkratno dejanje,
ki jo je moč opraviti s samim pred-
pisom, ampak je to dolgotrajnejši
proces, ki je vezan na naše skupne
intelektualne in materialne napore
in zmogljivosti. Smatram, da je po-
spešen prehod na novi šolski sistem
v mnogočem odvisen ne samo od
organov prosvete, temveč od celot-
ne družbe. Nujno bo v bodoče bolj
kot kdaj koli prej tesno in konkretno
sodelovanje s politčnimi organiza-
cijami in društvi pa tudi delavski-
mi sveti podjetij. Posebej odgovor-
no bo delo šolskih odborov, ki naj
bodo med ostalim tudi posredniki
predlogov in idej med šolo in voliv-
ci ter obratno.
Za hitrejše uresničenje reforme bo
tudi potrebno, da bo družba name-
nila za šolstvo večja materialna
sredstva za zidavo novih šol, opre-
mo, nabavo novih sodobnih učil itd.
Spomenik NOBvCelju
BROŠURA -   IZDAL OBČINSKI ODBOR ZVEZE BORCEV NOV
CELJE
Domačini in tudi tujci kaj radi
obstanejo pred spomenikom, ki ga je
za Celje naredil znan slovenski ki-
par Jakob Savinšek. Vsakcfo si z za-
nimanjem ogleduje ter občuduje mo-
numentalnost, lepoto figuralnih
kompozicij in nenavadno formalno
likovno rešitev dveh glavnih, po-
vsem nasprotnih tem: vojne in miru.
Marsikdo pa si zaradi čisto novega
likovnega podajanja te medvojne in
povojne tematike, dramatičnega in
liričnega sveta ni ustvaril povsem
jasne vsebinske in tudi formalne li-
kovne razlage. In prav zato se je
odbor odločil za izdajo te brošure.
Slovenski tekst je napisal univ.
prof. dr. Stane Mikuž. Naslovil ga
je kar: Vojna in mir.
V začetku nakaže v kratkem po-
membnost spomenikov NOB za slo-
vensko kiparsko umetnost. Ugotovi,
da predstavlja celjski spomenik J.
Savinška vrh z ozirom na umetni-
ško kvaliteto že postavljenih NOB
spomenikov. Potem razloži prve za-
misli in osnutke ter preide na opis
in vsebinsko razlago sprejetega os-
nutka, to je sedanjega postavljene-
ga spomenika. Pri tem kaj rad kom-
parira z antičnimi in renesančnimi
klasičnimi plastičnimi liki, pa tudi
z Groharjevim Sejalcem. Kot kipar-
ske odlike J. Savinška na celjskem
spomeniku navaja dr. Mikuž jasno
in osredotočeno figuralno kompozi-
cijo z intenzivnim smiselnim je-
drom, svojstveno obdelavo plastič-
nih skupin in duhovno poglobljenost
celotne zamisli. Nato po^e še nekaj
o kiparjevem slogu na tem spomeni-
ku, tudi o značilni shematiki in tipi-
zaciji ter zaključuje, da pomeni celj-
ski spomenik važen korak v umet-
nostnem razvoju tega nadarjenega
kiparja, za Celje pa da pomeni spo-
menik veliko estetsko in urbanistič-
no pridobitev.
Slovenskemu besedilu sledijo še
angleški, francoski in nemški pre-
vod, kar je izredno važno zlasti s
turističnega vidika za spoznavanje
naše NOB tematike v svetu, pa tudi
za spoznavanje našega likovnega
ustvarjanja.
Tekst spremljajo fotografski po-   j
sneiki iz ateljeja, z dneva odkritja,  i
celotnih reliefov in tudi detajlov. Te
sta oskrbela foto Pelikan in Milena
Moškon.
Brošura je brez dvoma prerasla
lokalni okvir in bo z lahkoto služila
svojemu namenu ne samo pri nas,
temveč tudi v bližnjem in daljnjem
svetu. M. M. J
Slovenija nekoč
Za časa okupacije je nek nen^ški
univerzitetni profesor objavil v
»Graz Tagespost« štiri članke pod
naslovom »Krajevna imena v Al-
pah«. Odkrito je naštel in utemeljil
mnogo imen, ki so slovanskega po-
rekla. Je torej logično, da so dali ta
imena tisti, ki so tam živeli. Seveda
so to bili Slovenci, ki so se tam na-
selili še pred Germani. Začnimo kar
na severni meji. Se okoli leta 900
so bili severni in južni Slovani ob
Donavi sosedje. Ob Donavi je ra-
stel rogoz, ki mu pravijo Cehi ra-
kos in tamošnjo pokrajino so Cehi
imenovali Rakonsko. To ime so Cehi
obdržali tudi za »Ostmark«. Glavni
sedež te marke je bil Videnj, iz ka-
terega je nastalo pozneje ime Wien.
Se danes se ena izmed dunajskih
četrti imenuje Wieden. Iz Ostmarke
je nastala država Ostarrichi, pozne-
je Osterreich. Češki jezik je še na-
dalje do danes obdržal za to deželo
ime Rakonsko in njen državljan je
bil Rakušan. Se danes najdete med
Cehi rodbinsko ime Rakušan, med
Slovenci pa Rakuša in Rakoša. To
so ljudje, ki so se pozneje pod nem-
škim pritiskom umaknili na sever
oziroma na jug. Toda krajevna ime-
na so ostala, čeprav popačena. Ne-
kaj primerov: mnogo krajev s konč-
nico -ing in -ach — Liesing, Ird-
ning, Gosting (hostnik), Semmering
(Smrekovnik), Freilassing. Končni-
ca -ach: na Koroškem imamo nase-
lje Farrah. Skozi Augsburg teče
med hišami potok Wertach, teče res
po vrtovih, po »vertih«, po »vertah«.
Dalje — na železniški progi južno
od Dunaja je postaja Steinach—Ird-
ning. Naselbina leži ob strmih ste-
nah, »stenjah«. Torej ali so to slo-
venske stene ali nemški Stein s slo-
vensko končnico? Graz! Na srednjih
šolah v Grazu priznavajo slovensko
poreklo tega imena: Grad, Gradec,
Kleinburg, Gratz, Gratz, in Graz.
Omenjeni profesor priznava tudi,
da je ime kopališča Tobelbad pri
Gradcu slovenskega porekla. Iz
Dachaua smo se peljali domov preko
Innsbrucka čez Toblachfeld na Ko-
roško. Peljali smo se čez dva poto-
ka, pri prvem mostu je bil napis
Zopernitzbach«, na drugem pa
»Welkabach«. Kako pridejo ta prist-
no slovenska imena v nemške kra-
je? Ali ni upravičena domneva, da
so tam živeli Slovenci, ki so dali
tem krajem tudi imena? Vsi vemo,
da je na Koroškem svinčena ruda
doma. Toda svinec ni svinja. Torej
v koroškem narečju Svinja planina
ni Saualpe, temveč Bleialpe. Svinja
vas ni Saudorf in Svinjščak ni
Ebersberg! Vsekakor je to dokaz, da
so bila vsa ta imena najprej sloven-
ska in so jih šele potem prevajali
tisti, ki so se tam naselili za njimi.
C. R.
POJASNILO
V kritiki Dva koncerta orkestra
Slovenske filharmonije v Celju, ob-
javljeni v zadnji številki našega li-,
sta, je prišlo do napak, ki so na ne-'v
katerih mestih popačile njen smisel.
Ker je kritika resno delo, ki lahko
predmet obravnave tudi neprijetno
prizadene, te neljube napake s tem
popravljamo.
Predvsem je izpadlo nekaj stav-
kov: v zvezi s komentarjem, z Beet-
hovnom, pojasnilo okrog tehnike
igranja na rog, tretji stavek tretje-
ga odstavka pa bi se moral pravilno
glasiti: »Sodim, da je bil koncert
sicer koristen, vendar napačno
usmerjen, razen pri VUavi...«
Tako je smisel tega stavka povsem
nasproten onemu, v katerem je be-
seda »razen« izpadla.
Zbirka Prešernove družbe
Ni še dolgo tega, kar je izšla os-
ma in zadnja knjiga letošnje knjiž-
ne zbirke Prešernove družbe. Ker so
to knjige z daleč največjo naklado,
ki jih bero sto tisoči slovenskih
bralcev, je prav, da jih vsaj na zu-
naj približamo tako tistim, ki so
nanje naročeni, kakor tistim, ki jih
bodo morda vseeno brali.
Zbirka obsega sicer povsem raz-
lična dela. ki pa jo vendarle enotno
zaključujejo. Najpomembnejša in
hkrati najsijajnejša med knjigami je
gotovo klasična mojstrovina sloven-
ske literature: Ivana Cankarja HLA-
PEC JERNEJ IN NJEGOVA PRA-
VICA, ki je izšla v proslavitev 40-
letnice Komunistične partije Jugo-
slavije in ki jo je z izvrstnimi ilu-
stracijami opremil Slavko Pengov.
Odveč bi bilo, da bi pripovedovali
o vsebini tega monumentalnega
Cankarjevega dela, ki ga nemara
pozna vsak še tako neliterarno na-
vdahnjen Slovenec — da ne govo-
rimo o tem, da ga poznajo domala
vsi kulturni narodi. Vanj je Cankar
zajel tisočletno usodo hlapcev Jer-
nejev in z njim je ustvaril simbol
pravice delovnega človeka. Z nje-
govimi lastnimi besedami: »Ta člo-
vek je simbol... saj je pravica na
njegovi strani, ampak na vsem sve-
tu ni prostora, kjer bi jo našel. To
se pravi — je pravica in ni pravica.
Sele ko je odšel, sem se spomnil, da
je na milijone takih, kakršen je on.
Iščejo pravice, pa ne poznajo poti
do nje. Hlapci, ki so sejali, orali, ko-
pali, pa nikdar ne žanjejo zase. To
je povest!« To je povest, zmerom
nova, vsakokratna in hkrati enkrat-
na, povest, ki bo zato zmerom znova
našla pot do ljudi.
Bralce bo gotovo z zanimanjem
pritegnila Hdnsa Reuscha knjiga
NA VRHU SVETA. V nji nam av-
tor kot dober poznavalec področja,
o katerem piše, svojevrstno, sočno
in avtetično pripoveduje o prebival-
cih večnih snežnih pokrajin magnet-
skega polarnega severa — o Eski-
mih, njihovem nenavadnem, trdem
neizprosnem, za naše pojme nečlo-
veškem življenju, saj zatrjuje, da
je časopisje registriralo dogodek
Eskima, ki je pojedel lastne zmrz-
njene noge, da bi ostal pri življenju.
Knjiga je pisana v obliki romana
v katerem se ob osrednji zgodbi
vrsti vse polno zgodb, ki tvorijo
fantastični mozaik bele arktične pre-
proge.
Sledita še dve leposlovni knjigi
— VI HARNI K Franceta Bevka ter
POT NA LISEC Venceslava Win-
klerja. Medtem ko obravnava'Bevk
vrnitev ubežnika Krištofa Tomažina
iz francoske vojske tisoč osem sto
dvanajstega ter njegov tragični ko-
nec pod francosko okupacijo — po-
vest je zanimiva zlasti, ker nam od-
kriva neke konkretne zgodovinske
razmere, ki so vsaj z leposlovne
strani nove, se je Venceslav Win-
kler lotil partizanske tematike. Ta
mu je nudila dovolj možnosti, da je
svojo zgodbo o mladem fantu — ju-
naku dobro zastavil in solidno pri-
peljal do konca. Obe knjigi se do-
stojno vključujeta v zbirko in ni
dvoma, da bosta našli svoje bralce.
V zbirki Prešernove družbe so še
tri poučne knjige, od katerih velja
najprej omeniti NASO DOMOVINO
JUGOSLAVIJO Franceta Planinca.
Delo sicer ne obravnava Jugoslavijo
kot celoto, pnč pa posamezne pokra-
jine in pogoje, ki jih nudijo za živ-
ljenje človeka. Je potemtakem nekak
vodnik glede značilnosti posamez-
nih predelov, opremljen z bogatim
slikovnim gradivom in ima na kon-
cu pregleda zemljevid. To je knjiga
ali bolje, priročnik, ki bo s pridom
koristil vsakomur, kdor se bo hotel
pobliže spoznati s svojo domovino.
ŽIVALSKI SVET — Srečanja z
živalmi obtečajnih in gorskih pre-
delov dr. Antona Potenca je prav
tako nadvse zanimivo in poučno de-
lo z nam zelo malo znanih, odmak-
njenih področij — od belega medve-
da z ledenih gora in plavajočih le-
denih plošč preko severnega jelena
polarnih dolgouhcev, mroža... do
orjakov Antarktike, pingvinov, snež-
nega leoparda in tako dalje. Avtor
je svojo knjigo obogatil s pripoved-
mi raziskovalcev različnih ekspedi-
cij, o srečanjih s tem svetom, s či-
mer ji je dodal še večjo mikavnost.
DOMAČA DELA IN POPRAVILA
pa je naslov, zadnje knjige, ki
sta jo napisala in s skicami opremi-
la Spolar in Tavčar. Knjiga je na-
menjena praktični uporabi v gospo-
dinjstvih v času, ko jih tehnika vse
bolj osvaja in spreminja njihov sta-
ri način življenja. V njej so zbrani
osnovni pojmi iz elektrotehnike, me-
hanike in zidarstva ter še opozorila,
navodila in spodbude, kaj vse lah-
ko naredimo sami. Spričo bogate
vsebine bo gotovo našla pri bralcih
svoj namen.
CELJSKI TEDNIK štev. 50     18. decembra 1959
5
IZ ŽIVLJENJA NA NAŠI VASI
TOV. TITO NA SLAVNOSTNI SEJI MESTNEGA KOMITEJA  ZKJ V ZAGREBU
Naš cilj Je^
da delav^eo in kmet dobro živita
N'a slavnostni seji mestnega ko-
miteja ZKJ v Zagrebu, ki je bila
preteklo soboto v počastitev 40-tet-
nice ZKJ, je govoril tovariš Tito
med drugim tudi o naši graditvi
socializma na vasi.
V tej zvezi je tovariš Tito dejal,
da so nas hudo napadali, ker smo
razpustili kmečke delovne zadruge.
češ da bi utegnilo to sprožiti ponov-
no razvijanje kapitalizma na vasi.
To vztrajno trdijo tudi sedaj. Mi pa
smo zemljiško posest omejili na tak-
šen obseg, da nihče ne more postati
kapitalist na 10 ha zemlje, tudi če
ima 10 otrok. Ce lahko zasluži toli-
ko, da kupi hladilnik, da si zgradi
hiše itd., je to dobro. Naš cilj je
namreč, da delavec in kmet bolje ži-
vita.
Ali je bil to revizionizem, ko smo,
ne da bi imeli materialne možnosti,
dati našemu kmetijstvu vse, kar je
potrebno, da bi se bolje razvijalo,
dovolili, da so se razšle tiste zadru-
ge, ki niso bile sposobne za življe-
nje? Ne! Mi se nismo odrekli gra-
ditvi socializma na vasi, toda mi
ubiramo čisto drugačno pot. Mi ni-
komur ne jemljemo zemlje, marveč
razvijamo sektor za sektorjem. Ima-
mo kmetijska posestva, na katerih
smo v največji meri razvili delovno
storilnost. Imamo preostale delovne
zadruge, ki odločno napredujejo,
imamo pa tudi zadruge, ki kontrahi-
rajo z individualnimi kmeti.
To je naša lastna pot v uresniče-
vanju socialističnega načina na va-
si. Mi nismo hoteli delati šablonsko,
da bi vso našo vojsko in milico pri-
silili, da bi na tisoče kmetov poši-
ljala v zapore in v ječo in da bi ta-
ko kolektivizirali kmete, ki bodo pa-
sivno gledfeli in nam ne bodo dali
kruha. Za nas je važno, da imamo
kaj jesti, da imamo dovolj kruha,
da lahko dobimo več sredstev in še
bolj razvijemo našo industrijo. V
kakšnem tempu pojdejo kmetje v za-
druge, to za nas ni odločilno vpra-
šanje. Za nas je odločilno to, kar
delamo, ker to zagotavlja graditev
socializma na vasi. Mi bomo ubirali
to pot tudi v prihodnje, in s sodob-
nimi metodami bomo povečali sto-
rilnost v našem kmetijstvu.
BOLJ ZARES KOT ZA ŠALO
Pravijo, da ima laž kratke noge, pa jih ima prevara najbrž
tudi.
Na nekem posestvu v bližini Celja so sklenili urediti sistem
nagrajevanja po učinku dela. Pravzaprav še bolje. Rekli so: enota
proizvoda naj bo merilo za plačilo delavcem na posestvu. Ker se
podjetje ukvarja s proizvodnjo mleka, so na ta način uredili tudi
prejemke hlevarjev, deloma pa tudi poljskih delavcev za tista
dela, od katerih je odvisna živinoreja. Razumljivo je, da krave
bolj molze jo, če je krma lepa, če je silaža dobro pripravljena,
predvsem pa, če jo je dovolj. V hlevu je od hlevarjev tudi marsi-
kaj odvisno; od pravilne prehrane, nege živali, čistoče in podob-
nih reči.
Pa so rekli: »Naše plače naj določajo količine mleka, ki ga
bomo prodali!«:
In tako je tudi bilo. Mleka je bilo vedno več, vendar, tako
se je izkazalo, ne zaradi boljšega dela, temveč zaradi bližine vo-
dovodne pipe.
Delavci na tem posestvu so še naprej nagrajeni od proizvod-
nega učinka. Toda tokrat so za merilo vzeli poleg količine tudi
odstotek maščobe, ki ga mleko ima, tako nikomur ne pride več na
misel, da bi prilival vodo. K.
Dobro ne mora biti vedno drago
Povečane proizvodne naloge v
kmetijstvu, pri nas v glavnem živi-
norejska proizvodnja, brez dvoma
prinašajo kmetijskim organizacijam
celo vrsto novih problemov. Poveča-
nje živinoreje, proizvodnja mleka in
mesa se ponekod zatakne ob vpra-
šanju investicij. Kmetijska gospo-
darstva in zadruge nimajo dovolj
hlevov. Pitanje telet se je v našem
okraju zavleklo ravno zaradi teh te-
žav. Trenutno so v gradnji številni
novi hlevi odprtega tipa, ponekod
pa adaptirajo obstoječe zgradbe za
nove hleve. Toda hlevi v resnici ni-
so ključni problem, ki omogoča ali
pa, zavira povečanje staleža živine,
predvsem pa piUnje živine, itd.
Ponekod so se tudi brez velikih
investicij znašli. Na Slomu so na
primer na primitiven, pa vendar od-
govarjajoč način rešili vprašanje
hlevskega prostora. Molznost in
vzreja je v prvi vrsti odvisna od
prehrane živali, šele potem od dru-
gih okoliščin. Hlevi, ki jih gradijo
v našem okraju, so po mnenju ne-
katerih ljudi še vedno predragi. Ra-
zumljivo je, da si pri nas v Slove-
niji spričo vremenskih razmer ne
moremo privoščiti takih odprtih hle-
vov kot jih imajo na primer na kme-
tijskem kombinatu Beograd (na sli-
ki), vendar pa bi bili lahko cenejši
kot so mnogi v našem okraju.     -c.
Mleko, mlekarne
steklenice...
Pograbil sem kanglo za mle-
ko in zdirjal proti mlekarni,
zakaj ženi sem hotel dokazati,
da lahko pridem prej nazaj kot
ona, ki sem jo neštetokrat lju-
beznivo obsodil, da na trgu po-
sluša vse celjske opravljivke.
Postavil sem se v »rep<c in
čakal. Ze sem se videl, kako ji
bom znova utrdil mnenje, da
smo možje vzvišeni nad vsa-
kim zamujanjem. Pa sem se
pre'^neto zmotil. Vrsta se ni
premaknila nikamor, čas pa je
tekel. Pred menoj je stalo še
kakih pet osebic, vsaka z litr-
sko steklenico v rokah. In pre-
den je prodajalka napolnila vse
tiste steklenice z ozkim grlom
in preden sem prišel na vrsto,
je moje dokazovanje o moški
vzvišenosti že davno padlo v
vodo. Samo to bi še rad pove-
dal, da je mleko, ki je steklo
ob steklenici, ko je bila le-ta
polna, kapljalo v posodo, ki
smo iz nje dobili mleko še vsi
drugi. Ce so bile steklenice
dobro umite, ne vem, ali pa no-
čem vedeti.
Ko ^em prišel domov, žena
ni rekla niti besedice, samo
prav prijazno se mi je nasmeh-
nila. Brez besed sem bil tudi
jaz.
Dragi Celjani, ali res ne mo-
rete hoditi s primernejšimi po-
sodami po mleko?
Naloge občin in
političnih organizacij
na vasi
(Nadaljevanje s 1. strani)
Kooperacija je mnogo bolj zaple-
ten in težavnejši problem kot smo
sprva mislili, je dejal tovariš Simo-
nič in poudaril, da je ravno zato
dolžnost vseh odgovornih činiteljev
v občini, da se s tem problemom
bolj premišljeno in temeljiteje se-
znanjajo ter temu primerno tudi
ukrepajo. Čeprav še ostane ena iz-
med osnovnih nalog organizacij
SZDL in ZK na podeželju nespreme-
njena, vendar naj politične organi-
zacije ne bodo edine, ki se čutijo
odgovorne za socialistični razvoj po-
deželja. Ena izmed osnovnih nalog
občin mora biti tudi ta, da bodo
mnogo bolj skrbele za šolanje stro-
kovnih kadrov, ki ga je še vedno
veliko premalo. Ugotovil je, da je
mimo, ponekod še vedno preslabotne
mehanizacije, za pomanjkljivosti ko-
operacije največ krivo pomanjkanje
strokovnega kadra. Za vzgojo spo-
sobnih kmetijskih strokovnjakov pa
morajo v prvi vrsti skrbeti tudi
družbena kmetijska gospodarstva in
zadružne organizacije.
Tovariš Simonič je nato govoril o
nalogah organizacij Socialistične
zveze in ZK na vasi. Politične orga-
nizacije morajo svojo dejavnost
usmeriti na razvoj kooperacije, toda
ne na tak način, da v kampanjski
akciji včasih preidejo v neposreden
politični pritisk, temveč tako, da za-
drugo usposobijo za naloge v so-
delovanju zadruga-kmet. Poleg te-
ga, da realno ocenjujemo naše potre-
be, je treba prav tako realno ocenje-
vati zmogljivosti in temu prilagoditi
naloge in se zanje v takih razmerah
dosledno boriti. Kjer kooperacija v
pravem smislu ni mogoča, se je tre-
ba boriti za povečanje proizvodnje
ob sredstvih in delu posameznikov.
Precejšnji del svojega poročila je
tovariš Simonič posvetil vprašanju
vzgoje in prosvetljevanja podežel-
skega prebivalstva. Čeprav članstvo
socialistične zveze na vasi iz leta v
leto narašča, je vendar v organiza-
cije vključena komaj polovica volil-
nih upravičencev, ponekod pa celo
manj. Veliko več skrbi bodo morale
politične organizacije na vasi posve-
titi ideološko-politični vzgoji. Tu je
treba utrditi sistematično, stalno in
vztrajno obliko. Letošnja zima naj
bo posvečena poglobljenemu politič-
nemu izobraževanju. Gradiva je do-
volj, od programa VII. kongresa
ZKJ in IV. kongresa ZKS pa preko
gradiva IX. plenuma SZDL do knji-
ge tovariša Kardelja, ki bo v nepre-
cenljivo pomoč pri pojasnjevanju
naše politike na 'uasi.
»Živinorejska občina«
se bo morala
podvizati
v sedmih zadrugah v šentjurski
občini so šele v zadnjem času zače-
li sklepati pogodbe na širši osnovi.
Dosedaj so jih zadrževale razne te-
koče naloge, predvsem pa odkup
sadja. Šentjurski predel pa je v
kmetijstvu na prvo mesto postavil
živinorejo. Sklepanje pogodb za od-
kup živine v nekaterih zadrugah ze-
lo dobro napreduje, v nekaterih pa
planirana števila močno odskakuje-
jo od doseženih. Tako so v zadrugi
Kalobje doslej podpisali pogodbe za
138 odraslih goved, planiranih pa
imajo 295. V drameljski zadrugi so
doslej dosegli komaj tretjino, veliko
slabša pa je KZ Slivnica, ki je od
274 planiranih, sklenila pogodbe sa-
mo za 25 glav. Tudi Ponikva je iz-
vršila tretjino predvidenih pogodb.
Najboljša je seveda živinorejska
Planina, ki ima v planu 198 glav,
doslej pa so podpisali pogodbe za
145 goved. Razmeroma malo po-
godb za pitanje živine so sklenili
tudi v zadrugi Dobje in Loka pri
Zusmu. Res je, da bodo kmetovalci
sklepali pogodbe tudi v prihodnjem
letu in da pri dosedanjih številkah
ne bodo ostali. Toda če pogledamo,
kako napreduje sklepanje pogodb za
travništvo in pridelovanje ostalih
Itrmsk h rastlin, lahko ugotavljamo,
da bodo zadruge težko izpolnile
plan, ker so travniške površine, za
katere so sklenjene pogodbe, občut-
no premajhne, da bi lahko pridelali
dovolj krme za predvideno število
živine. Gre namreč za to, da je treba
travnike že na zimo dognojevati z
nekaterimi umetnimi gnojili, če ho-
čemo doseči čim večjo proizvodnjo.
Sedem zadrug v šentjurski občini
naj bi po planu vključilo v koope-
racijo 1800 hektarov travniških po-
vršin. Doslej so dosegli samo 515
liektarov. So primeri, ko so nekate-
re zadruge pri sklepanju pogodb do-
segle boljše rezultate v travništvu
kot pri pitanju živine, v nekaterih
pa ravno narobe. Ker pa je krmska
baza tesno povezana z živinorejo.
oziroma je njena osnova, bodo mo-
rali v zadrugah v prihodnje poveča-
ti svoje napore pri sklepanju pogodb
za sodelovanje zadruga-kmet.
K.
TEDEN ZDRAVSTVA
v mozirski občini
Z namenom, da se še bolj dvigne
zdravstvena prosvetljenost prebival-
cev mozirske občine je svet za
zdravstvo občinskega ljudskega od-
bora skupaj z zdravstvenimi ustano-
vami, organizacijami Rdečega križa
in drugimi pripravil od 13. do 20.
decembra »Teden zdravstva«. V ta
namen so priredili več predavanj,
kot o zdravi prehrani, o zdravi ra-
sti zobovja, kako se obvarujemo rev-
matizma itd. Zraven tega so predva-
jali nekaj zdravstvenih filmov za
otroke in žene. Imeli pa so tudi te-
čaje o negi bolnikov in podobno.
V teh dnevih so bile seje upravnih
odborov zdravstvenih ustanov, na
katerih so se pogovorili o krepitvi
zdravstvene službe. Ob koncu ted-
na pa bo še seja občinskega sveta
za zdravstvo, na kateri bodo med
drugim razpravljali o reorganizaciji
zdravstvene službe.
S. P
Med — zdravilo in živilo
Med so Ijud "e že od nekdaj vi-
soko cenili. Uporabljali so ga kot
slaščico in kot zdravilo. To last-
nost med tudi ima, saj se sladkor,
ki ga vsebuje, bistveno razlikuje
od navadnega sladkorja, ki ga
uporabljamo v gospodinjstvu. V
medu je namreč skoraj do 80 od-
stotkov invertnega sladkorja, ki
ima to lastnost, da lahko narav-
nost prehaja v kri in ga organi-
zem z največjo lahkoto prebavlja.
Med vsebuje tudi vitamine, ter-
mente, hormone, ki vplivajo na
pravilno delovanje človeških or-
ganov in končno tudi inhibine, ki
smrtno vplivajo na bakteri'je v
telesu in zavirajo škodljivo delo-
vanje bakterij. S poskusi so nam-
reč ugotovili, da povzročitelj ti-
fusa ne more vzdržati več kot dva
dni v čistem medu, povzročitelj pa-
ratifusa niti en dan, povzročitelj
griže pa ndti deset ur.
Ko že govorimo o pomenu medu
za človeško prehrano, moramo
omeniti, da je invertni sladkor
ena gonilnih sil življenja. Naj-
demo ga v mišicah, v krvi in v
jetrih. Skratka sladkor porablja
človeško telo pri spreminjanju
kemičnih tvarin v delo. Potem je
povsem umljivo, kolikega pomena
je med za prehrano ljudi, saj z
njim lahko najprej zvišamo zmog-
ljivost in vztrajnost pri delu. Od-
stranjuje tudi utrujenost in iz-
črpanost; med koriS'ti tudi šport-
nikom.
Včasih čujemo od te ali one go-
spodinje, češ da medu ne smemo
uživati v veiikih količinah, ker je
tedaj baje tudi strupen. Vendar
to ne drži. Ugotovili so, da lahko
človek dnevno poje tudi do pol
kilograma medu, ne da bi pri tem
nastale kakršnekoli motnje v or-
ganizmu, čeprav bi te motnje na-
stale, če bi človek pojedel isto ko-
ličino navadnega sladkorja.
Med pa je koristen tudi za otro-
ke, saj ga oni še bolje prenašajo,
njihovo telo pa energijo sladkorja
še popolneje izkorišča. To velja
enako tedaj, ko so zdravi, kot
tudi tedaj, ko so bolni. Zlasti pa
med koristi š'bkeišim otrokom,
premaguje pomanjkanje aoetita,
premaguje živčnost in posebno
pomaga kadar otrok boluje za bo-
leznijo srca ali dihal. Pri otrocih
je med lahko zelo učinkovit tudi
za odpravo prebavnih motenj in
deloma obvaruje otroka v zim-
skem času pred okužbami grla in
dihal. Pri tem pa je pomembno še
nekaj, in sicer ugotovitev, da lah-
ko med dajemo otrokom vseh sta-
rosti — tudi dojenčkom.
ŽENA DOM DRUŽINA
Rjava barva in modni dodatki
Letos si je rjava barva osvojila
modo. Osvojila tembolj, saj prevla-
duje pri oblekah, oleteninah, čevljih
in torbicah enako kakor pri plaščih.
Deloma nam je zaradi tega laže
kombinirati, kajti rjava barva je
razmeroma zelo nevtralna in lahko
modne dodatke v rjavi barvi nosi-
m,o skoro k vsakemu plašču, razen
morebiti k črnemu. Treba je samo
pravilno izbrati barvo modnih do-
datkov (s tem mislim čevlje, roka-
vice in torbico, šal in klobuček) ta-
ko, da bo njih barva tvorila s sta-
rim plaščem posrečeno barvno kom-
binacijo.
Začnimo kar pri čevljih. Teh je
letos res velika izbira. Neverjetno
naglo si je letos osvojila rjava bar-
va tudi tržišče, pri nas so namreč
modne stvari doslej vedno nekoliko
kasnile. Letos pa je dovolj lepih
rjavih čevljev za vse priložnosti, v
vseh niansah rjave barve in za raz-
ne, tudi zahtevnejše okuse. Čevlji
z visoko tanko peto, spredaj koni-
časti ali v zadnjem letu prisekani
so si pridobili v preteklih letih
ogromno ljubiteljic, ki so jim zveste
tudi sedaj, ko moda diktira že ne-
kaj sprememb. Zelo izrezane čevlje
SOS pet izrinili solidni in po kroju
preprosti pumps čevlji (salonarji).
Lahko pa bi rekli, da je zadnja mo-
da sklenila kompromis z vsemi
prejšnjimi, saj so pete visoke in tan-
ke, pa nižje in prisekane. Čevlji so
po zadnjih sporočilih spet bolj za-
prti, tako ob straneh kakor spredaj.
Torbice so letos obstale pri lepem
in praktičnem. Niso več tako
majhne, kakor pred leti, ko smo mo-
rale denarnico vtakniti v žep, niso
pa velike. Najprimernejši izraz je.
da so sedaj prostorne oblike v glav-
nem še vedno podolgaste.
Klobučki so mali, visoki (vsaj
višji kakor lani) in pomaknjeni na
čelo. Seveda so rjavi... svetlo rjavi,
pa celo drap, lešnikasto rjavi, ze-
meljsko rdeči, rdečkasto rjavi, rjavi
kakor svetla mlečna kava in res
temnorjavi. Kakšen bo vaš, zavisi
od vaše izbire in barve vašega
plašča.
Sem spadajo torej še rokavice
in šal. Izbirajmo iste barvne od-
tenke kot smo jih izbrali pri čevljih
in torbici. Najlepše in najbolj okus-
no je namreč še vedno oblečena že-
na, ki ni navesila nase vsakega ko-
sa v drugi barvi. Najbolj seriozna
je dvobarvna kombinacija, največ
tribarvna, vendar morajo biti pri
tem plašč in vsi modni dodatki eno-
barvni. Zlato pravilo za vse žene,
ki hočejo biti vedno okusno oble-
čene naj bo, da ne bodo nikoli
oblekle hkrati dveh dvo- ali več-
barvnih oblačil.
Nošnja in nego nylĐn nogovic
Nogavice iz umetnega vlakna so
mnogo lepše in trpežnejše kakor
nekdanje svilene nogavice, hvalež-
ne pa so seveda tembolj tisti ženi,
ki jih nosi pazljivo in jih skrbno
neguie. Saj res, da se zgodi včasih
nesreča in zlete zanke hitreje kot
misel, vendar temu takrat, ko se že
zgodi, ne moremo odpomoči.
Sicer pa nam bodo nylon nogavi-
ce dalj časa služile, če jih bomo
redno vsak večer oprale in osušile
na brisači. Nogavic ne smemo su-
šiti na toplem, saj so tanke, da so
zjutraj suhe, če jih le sušimo v za-
prtem prostoru.
Ko nogavico oblačimo, odložimo
ves nakit in zapestno uro ter si
skrbno opili nohte. Nogavico nabe-
rimo v roki do konca, ki ga nato
nataknem.o na prste noge. Tudi
nohti na nogah morajo biti skrbno
opiljeni, prav tako pa morajo biti
pogosto pedikirani, da se nam no-
gavica ne zatakne pri oblačenju.
Nogavica, ki se nam še ni dostikrat
»obesila«, nam bo redkeje popu-
stila kar sama od sebe. Ko smo no-
gavico obule, je ne napnemo nič
bolj, kakor toliko, da raztegnem.o
vse gube. Pri tem bomo nogo gi-
bale lagodno Ln brez skrbi.
Siv pri nogavicah, tako imeno-
vana »črta« krasi zlasti močnejše
noge. Vendar morajo biti noge lepo,
pravilno oblikovane. Presuhe ali ne
popolnoma ravne noge žene skrijejo
z nogavicami brez šiva.
Spet je izšla revija
^Oirok in družinac
To pot posveča revija največ pozor-
nosti problemu zanemarjeni mladini, ki
je prepuščena sama sebi, ker zvračajo
roditelji odgovornost za vzgojo otrok na
družbo. Nekaj primerov nam nazorno
pckaže, kako brezvestni so starši lahko,
čeprav bi lahko nudili otroku vse ugod-
nosti.
S prvim tesno povezan, je problem
tiste mlad':ne, ki mora noč za nočjo
spremljati svoje roditelje po beznicah,
ki se zastruplja zaradi prisilnega uži-
vanja alkoholnih pijač in, ki se slej
ko prej navzame duha te propadle dru-
ščine.
v reviji najdemo tudi to pot pomenek
s starši, rubriko iMidva« in nekaj pri-
spevkov o družini in šoli, o stanovanj-
skih skupnostih in šoli in o praznovanj«
Novega leta.
IZ CELJA IN ZALEDJA
Veselje je zašlo tudi mednje
Rdeči križ Gaberje je na zelo pri-
srčen način proslavil obletnico Rde-
čega križa, ki so jo povezali s pro-
slavo 40. obletnice ZKJ. S sredstvi,
ki so jih zbrali v podjetjih, so pri-
pravili prijetno popoldne oskrbovan-
cem doma na Polzeli. Starčki so bili
tega obiska zelo veseli in so se nanj
tudi pripravili. Zastopnike organiza-
cije Rdečega križa iz Gaberja je po-
zdravil 95-letni oskrbovanec Rav-
nak iz Frankolovega.
Najprej so si ogledali prostore, v
katerih živijo oskrbovanci, potem pa
so se vsi, ki le morejo hoditi, zbrali
v jedilnici. Najprej jim je zaigral
tamburaški mladinski zbor »Svobo-
de« nekaj ljubkih slovenskih pesmi,
vmes pa sta recitirala tovarišica
Slavica in tovariš Zvižaj iz Trnovelj,
ki je poskrbel tudi za zabavni del
programa. Poskočne viže je starč-
kom zaigral kvintet Umek.
Ta dan so se oskrbovanci od srca
razvedrili. Po licih je zdrknila sol-
za — ne solza žalosti, temveč sre-
če in ganjenja. Ko so odhajali, so
vedno znova poudarjali, da naj še
pridejo mednje. Njihova želja ver-
jetno ne bo zaman. M. K.
Elektrovarilci „EMAJLIRKE"
so telcniovali
Na pobudo Ljudske tehnike so v
»Emajlirki« priredili tekmovanje va-
rilcev. Tekmovali so v plamenskem,
obločnem in točkastem elektrovare-
nju. Tekmovanje je bilo dobro pri-
pravljeno, pa tudi rezultati so bili
odlični.
Pri plamenskem varjenju je zma-
gal Martin Kač, pri obločnem Franc
Jevšinek in pri točkastem elektro-
varenju Anica Jager.
Skromne svečanosti ob razglasit-
vi zmagovalcev in razdelitvi nagrad
so se udeležili razen glavnega di-
rektorja tudi predstavniki vseh or-
ganizacij. Ob tej priložnosti je o po-
menu teh tekmovanj govoril zvezni
varilni prvak, ki je orisal zlasti
vzgojni pomen tekmovanj in pri-
pravnost za pridobivanje dobrih va-
rilcev.
Slov. Konjice
v »KONUSU« v Slov. Konjicah
že nekaj časa montirajo nove na-
prave za izdelovanje, barvanje in
sušenje usnja. Naprave in stroji so
večinoma uvoženi, montirajo pa jih
v glavnem domačini.
V tovarni usnja je bil letni plan
dohodka do konca oktobra izpolnjen
z okoli 90%, enako tudi plan čistega
dohodka in skladov, kar kaže, da
bodo letni plan lahko presegli.
Obrtno podjetje »Krojaštvo-šivilj-
stvo« v Slov. Konjicah si bo letošnje
leto precej opomoglo. Pred časom
so že dobili sodoben šivalni stroj.
Pričakujejo pa, da jih bodo naba-
vili še več, kar bo izboljšalo in olaj-
šalo delo zaposlenim. Del sredstev
za nabavo strojev bo podjetje ddr
bilo iz posojil; preko 100.000 din pa
bo prispeval kolektiv iz lastnih sred-
stev. Težave ima podjetje s prostori,
saj sedanji še zdaleč niso primerni
za delavnico, v kateri dela okoli 15
ljudi.
Iz naših
KOMUN
Na sestanku predstavnikov obrt-
nih podjetij v Slov. Konjicah so raz-
pravljali o delovanju lastne sindi-
kalne podružnice. Ugotavljajo, po-
sebno v letošnjem letu, da je njeno
delovanje preobširno. Tako se od
borniki ne morejo poglobiti v pro-
bleme posameznih podjetij, še manj
pa analizirati delo organov uprav-
ljanja, gospodarsko stanje in po-
dobno. Zato so sklenili, da bodo v
začetku prihodnjega leta iz sedanje
podružnice ustanovili tri nove.
VESTI IZ ŽALCA
OBČNI ZBOR PRIJATELJEV
MLADINE
Pred kratkim je bil v prostorih
Poslovne zveze občni zbor DPM.
Poročilo predsednika Draga Pre-
dana je potrdilo prizadevnost dru-
štva v občini. Danes že deluje na
območju občine 11 društev PM. Naj-
večja akcija občinske zveze v bodo-
čem letu bo ureditev počitniškega do- •
ma na Vranskem, ki bo lahko spre-
jel do 40 otrok. Na koncu je bil iz-
bran še 17-čIanski odbor DPM s
predsednikom tov. Dragom Preda-
nom.
Pod Mrzlico
ie zasvetila
luč
Mrzličani so pred kratkim slavili
za svoje prilike velik praznik. Izpol-
nila se jim je davna, skrita in tudi
včasih glasna želja. Hoteli so tudi
pod Mrzlico napeljati električno
omrežje. 2e v stari Jugoslaviji so
mislili na to, vendar jim je takrat-
na oblast le obljubljala,_ obljube pa
nikoli uresnič.la. Pred tremi leti so
to vprašanje znova sprožili. Pravza-
LJUDSKA TEHNIKA
NA POLZELI
Društvo Ljudske tehnike na Pol-
zeli šteje okoli 100 članov, ki se
uspešno udejstvujejo v foto, radio
in avtomoto krožku. Z zgraditvijo
novega društvenega poslopja se je
dejavnost tega društva še bolj raz-
mahnila. Zlasti lepo dela avtomoto
krožek, ki je razen svojega rednega
dela pripravil tudi tečaj za mope-
diste. Na tem tečaju je sodelovalo
kar 71 ljudi. V načrtu imajo, da bo-
do priredili tečaj za šoferje amater-
je, za katerega je na Polzeli veliko
zanimanje. 2e sedaj se je za ta te-
čaj prijavilo 35 ljudi. Društvo pa
ima tudi lasten avtomobil, ki so si
ga nabavili s pomočjo in podporo
tovarne, člani pa so ga sami ob-
novili in uredili.
prav ga je sprožil odbornik Ivan Ža-
gar. Tedaj so prebivalci tega kraja
znova začeli misliti na elektriko, in
sicer z vso resnostjo. Občina in kme-
tijska zadruga sta jim obljubila po-
moč. Kljub temu pa so naleteli na
težave, vendar nisT odnehali. Kopali
so jame, postavljali drogove, v hi-
šah so napeljevali tokovodnike in
opravili veliko število prostovoljnih
ur.
Letos se jim je želja uresničila.
Najeli so kredit in dokončali zadnja
dela. S tem pa je pod Mrzlico tudi
prvič zasvetila luč. Napori so sicer
pozabljeni, spomin in zahvala za
pomoč, ki so jim jo nudili, pa bo
ostala kadar koli in kar koli bodo
delali pri električni luči.
POJASNILO
V članku Osnutek za komedijo,
objavljenem v zadnji številki naše-
ga lista, v katerem je bilo govora
o blagajničarki hišnega sveta v Koc-
bekovi ulici, niš lo, kakor so si to
nekateri razložili, niti za njo kot
blagajničarko, ki je kot taka vse-
skozi vestna in požrtvovalna, pa
prav tako ne za hišni svet — mar-
več za osebo in njen nepravilen od-
nos do ljudi.
0BSE2NE NALOGE
Ta čas je bil v Žalcu tudi
občni zbor zadružnih uslužbencev
in delavcev, katerega se je udeležil
tudi podpredsednik OLO Celje, tov
Miran Cvenk, zastopnik republiške-
ga sindikata kmetijskih in prehram-
benih delavcev in drugi. Vsaka za-
druga z več kot 15 zaposlenuni bo
imela odslej svojo sindikalno po-
družnico, dočim bodo v manjših za-
drugah sindikalne podružnice skup- ■
ne za dve ali tri zadruge. Razprav-
ljali so še o tarifnih pravilnikih, le-
tovanju zadružnih delavcev in o
vzgoji kadrov ter o pravilnem tol-
mačenju kooperacije našim zaseb
nim kmetijskim proizvajalcem.
Težave okoli vrtca
Društvo prijateljev mladine na
Polzeli bi rado ustanovilo vrtec.
Vprašanje je le, zakaj ga ne mo-
rejo, ko vendar obstajajo vsi po-
goji, da bi ga ustanovili. Zene-ma-
tere, delavke v tovarni Polzela pa
si tudi želijo, da bi lahko otroke
med delovnim časom spravile v var-
no zavetišče. Težnja in pripravlje-
nost je torej tu, možnosti za usta-
novitev vrtca tudi, saj je na raz-
polago stavba; vendar se prava ovi-
ra začne šele pri stavbi.
Stavba, ki so jo krajevni organi,
pa tudi občina je pristala na to, do-
ločili, da bo v njej vrtec, bi lahko
po preureditvi sprejela okoli 50
otrok. Vedeti moramo tudi, da je
toliko otrok za vrtec že prijavlje-
nih, se pravi, da je tudi materialno
potreba utemeljena. Vendar v se-
danji stavbi stanujeta še dve dru-
žini — Zalterjeva in Završnikova.
Ti so, kot bi rekli v kakem poročilu
o gledališki igri, nosilci zapleta
drame, ki je nastala na Polzeli.
Obema družinama so namreč pre-
skrbeli druga stanovanja, da bi se
v nje preselili in izpraznili prostore
za potrebe vrtca. Toda —! Ti dve
družini se kratko malo nočeta iz-
seliti. Pravim, nočeta, ker je res ta-
ko. Požvižgajo se na vse odločbe,
peticije in prigovarjanja. Vztrajajo
pri svojem: »Mi ostanemo v tej
stavbi,' polzelski vrtec pa nam ni
mar!«
Na koncu nam ne preostane dru-
gega, kot da zapišemo, da so med
nami še ljudje, ki so jim osebni in-
teresi in morda »kaprice« bolj po-
membne kot koristna pridobitev za
prebivalce vsega kraja. Ce bi ti dve
družini pomislili na to, kakšna je
škoda zaradi tega, saj bi delavci v
zimskem času, ko ni toliko gradbe-
nih del, laže obnovili poslopje, in
koliko nevšečnosti pripravljajo ti-
stim materam, ki bi lahko svoje
otroke dale v vrtec, bi morda svoje
trmasto stališče spremenili. To bo
nujno, ker je vrtec na Polzeli res
potreben. M. I.
Neutrudni delavec
Miha Cestnik
Gori nad Seščami, v skritem
in romantičnem kotičku; tam,
kjer se neha gozd in začenja
pisana livada živi in dela po-
žrtvovalen tovariš Miha Cest-
nik.
Pred 65. leti mu je stekla zi-
belka v revni, polproletarski
družinici. Mladostna pot mu ni
bila pokrita z rožami. Komaj je
končal šolo, že je prijel za
kramp in lopato — kruh si je
začel služiti sam.
Delo ga je zaneslo v zabu-
kovški rudnik. Tam je več kot
30 let kopal globoko pod zem-
ljo premog — črno zlato. Med
knapi je spoznal proletarsko
življenje. Ze zgodaj je tudi ob-
čutil krivice, ki so jih povzro-
čali nenasitni kapitalisti. Kma-
lu se je pridružil naprednim
delavcem in se z njimi začel
boriti za boljše življenje, za
večji kos kruha in za resnično
svobodo delavskega razreda.
Miha Cestnik je bil med oni-
mi, ki so ustanovili na prebold-
skem območju društvo »Vza-
jemnost«. Ni mu šlo le za to,
da bi bil član naprednega dru-
štva; k temu ga je vleklo delo
in prepričanje. On tudi nikoli
ni držal rok križem in če se je
le dalo, je prijel za delo, za
vsako delo.
Pa tudi danes, kljub letom
pridno dela v raznih organiza-
cijah. Zlepa ne najdeš tako de-
lavnega člana kot je Miha. Po-
vsod kjer so z udarniškim de-
lom kaj hoteli narediti, je bil
Miha med prvimi, ki se je za
delo ogrel. Ni mu žal časa, ki
ga prebije na sestankih in pri
delu. Tudi pot, ki jo mora pre-
hoditi, ker je območje razkrop-
ljeno, ga ne moti. Volja do dela
in do uspehov ga še naprej vo-
di in zato je prav Miha vzor
mnogim mlajšim.
Prebivalci Prebolda, njegovi
tovariši in znanci — tem se
pridružuje tudi naše uredništvo
— mu želijo, da bi še dolgo
ostal med njimi in da bi s svo-
jim primerom še naprej vzpod-
bujal druge.
Celjski trg
Krompir 21-28 (28-50). čebula 25-40
(40—60), česen 120—150 (160—200), visok
fižol fO (90—100). nizek fižol 100 (60—
70), solata 60 (60-100) cvetača 50-72
(100), špinača 60 (100—150). motovileč —
(200—250), radič 100 (100—150). ohrovt 50
(40-50). koleraba - (50-40). peteršilj
50-60 (60-100). zelena 70—80 (80-100),
por 40-60 (60-80), pesa 50-55 (40—50),
korenje - (25), redkev 50 (40), hren -
(120—180). belo glavnato zelje 16—20 (20
—50), rdeče glavnato zelje 50 (40), ri-
bano zelje 40-48 (50), repa - (20-25),
ribana repa — (40), limone 200, poma-
ranče 180 (—), grozdje 154 (140), jabolka
40—68 (50—60), hruške — (80).
Trg je bil ta teden slabo preskrbljen
ne samo kvantitativno ampak tudi kva-
litativno. Poleg tega pa so vsi poljski
pridelki skoraj od dne do dne dražji,
čeprav so bile cene že prej višje kot
na trgih v ostal'h slovenskih mestih.
Pretekli teden je bilo na trgu spet manj
perutnine, mleka in mlečnih izdelkov
ter jajc.
Gibanje prebivalstva
v času od 5. do 12. decembra 1959 je bilo
rojenih: 55 dečkov in 55 deklic.
Poročili so se:
Stanko  Jelačič,   delavec   iz   Glogove«
in Ivanka Horvat, tkalka iz Celja.
Umrli:
Magdalena Skok, gospodinja iz Smart-
na ob Dreti, stara 76 let. Mihael Li-
potnik, delavec iz Celja, star 55 let. Va-
lentin Verbič, upokojenec iz Višnje vasi,
star 71 let. Franc Svetko, upokojenec iz
Polzele, star 65 let. Simon Trupkovič,
delavec iz Mačkovca, star 42 let. Juli-
jana Mantel, invalid, upokojenka iz Ce-
lja, stara 68 let. Alojz Jovan, otrok iz
Sp. Doliča, star 7 mesecev. Srečko Kos,
otrok iz Kamene, star 4 mesece. Ivan«
Petelinšek, vzdrževana oseba iz Lok,
stara 76 let. Ivan Vouk, upokojenec iz
Pečovja, star 60 let. Frančiška Medved,
gospodinja iz Tekačevega, stara 54 let.
iroiuka nesreč:
USODNO RAZSTRELIVO
-.  Tomo Meke, delavec pri »Hidrotehni«,
Anica Savšek iz Marija Gradca in Jožefa
y Piki iz Laškega so se poškodovali z r«z-
i;]streIivom.   Razstrelivo  je   imel  v  žepu
S^jTomo Meke in to je nenadoma eksplo-
diralo.   Pri  tem  je  dobil   poškodbe   na
glavi in rokah, poškodovani pa sta bili
tudi Piklova in Savškova.
NESREČA Z 2AGO
Milan Močnik iz Rogatca je žagal drva
s krožno žago. Pri tem je zaradi nepaz-
ljivosti prišel preblizu s prsti in mn Je
žaga odrezala dva prsta na roki.
KOLESARSKA NESPRETNOST
Olga Butinar iz Gorice pri Šmartnem
t Rožni dolini je padla s kolesom in se
poškodovala. Pretekli teden pa se je
zaradi padca s kolesom poškodoval tudi
Edi Gruber iz okolice Celja.
NESREČA V GOZDU
Pri delu v gozdu je nenadoma padel
. na nogo hlod Josipu Putanecu iz Vrha
pri Šmarju in mu jo poškodoval. Francu
Knezu iz Zabukovce, osemletnemu otroku
pa je na nogo padel težak kamen.
PAZITE NA OTROKE
Komaj dve leti staremu Jožetu Cndnn
iz  Lopate  se  je  po  hrbtu   razlil vroč
zdrob. Dobil je težje opekline in so ga
prepeljali v celjsko bolnišnico.
STRUPENI NAPITEK
V Tremarju je Zora Tratnšek iz nezna-
nega  vzroka  popila  strupeno  tekočino,
vendar je ostala pri življenju.
NESREČA PRI DELU
Pri delu na železniški progi pri Šmarju
je delavcu Nikoli Smiljaniću padel težek
kos lesa na glavo in ga teže poškodoval.
NEPREVIDNO RAVNANJE Z OROŽJEM
Jože Pevec iz Celja je nepravilno rav-
nal s strelnim orožjem in se poškodovaL
Obstrelil si je prste na roki.
NEPREVIDNOST PRI DELU
Štefan Jembrec je pri »KURIVU« na-
kladal na voz cementne izdelke. Pri tem
mu je nenadoma padla na glavo težka
eef in ga hudo poškodoval«. Nezavest-
nega so pripeljali v bolnišnico.
VRELA VODA JE NEVARNA
Ema Kidrič, doma iz Sladke gore pri
Šmarju je neprevidno ravnala s posodo,
v kateri je bila vrela voda. Voda se je
polila iu jo opekla po prsih in po rokah.
KONJ GA JE PODRL
Na teharski cesti je konj podrl Alojza
Polutnika.   Pri   nesreči   je  poškodovani
dobil pretres možganov in so ga neza-
vestnega hitro prepeljali v bolnišnico.
ALKOHOL JE STRUPI
Delavca Antona Cehovina so pretekli
teden našli nezavestnega. Prepeljali so
ga v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je
hudo zastrupljen z alkoholom. Velike
količine alkoholne pijače so namreč
lahko hudo škodljive.
NESREČNI PADCI
Leopold Kamenšek, star pet let, doma
iz Pristave pri Šmarju je nesrečno pa-
del in si poSkrdoval roko. Janez Koro-
šec, doma na Teharski cesti si je pri
padcu zlomil nogo. Milan Potočnik iz
Vitanja pa si je poškodoval roko. Pri
padcu si je zlomila nogo Štefka Golav-
šek iz Pongraca pri Grižah, enako tudi
dvanajstletni Dušan Lesjak iz Levca.
Mali Marjan Pivec iz Zagrada je pri
telovadbi nesrečno padel in dobil lažji
pretres možganov. Ana Homec iz Gomil-
skega je padla in si poškodovala hrbte-
nico in obe noei, Marija Kolar iz Do-
bovca pri Ponikvi pa si je pri padcu
zlomila roko in poškodovala hrbtenico.
MOPEDIST POVOZIL OTROKA
V ponedeljek dopoldne se je v Celju
▼ bližine slaščičarne »Zvezda« dogodila
huda prometna nesreča. Petletni otrok
Marjan Cretnik je stal na pločniku in
tik pred mopedistom Plešnikom iz Pire-
šice stekel čez cesto. Mopedist, ki je
pripeljal po trgu V. kongresa, je z vso
silo trčil v neprevidnega otroka in ga
prevrgel po cesti. Otroka so prepeljali
v celjsko bolnišnico s hudimi telesnimi
poškodbami.
Ureditev prometa v središču Celjo
in varnost lokalov ponoči
Zaradi takega drena je Stanetova ulica skoraj vsak dan
neprehodna, ovira mimoidoče in kvari podobo mesta.
Promet iz dneva v dan vedno bolj narašča. Zaradi tega
bi bilo zaenkrat potrebno urediti promet predvsem v Sta-
netovi in Prešernovi ulici, ki sta najbolj poslovni ulioi v
Celju.
Čeprav je s prometnim znakom prepovedana vožnja in
parkiranje avtomobilov v Stanetovi ulici, nihče tega ne
upošteva. Sicer je res, da so v tej ulici nekatera podjetja,
pri katerih nakladajo in razkladajo blago, vendar bi se dalo
to tudi drugače urediti. Nikakor več ne gre, da se tu v do-
popoldanskih urah zvrsti dolga kolona tovornih in osebnih
avtomobilov ter vprežnih vozil. Nekatera izmed njih par-
kirajo tudi po nekaj ur. Da je zmešnjava še večja, napravijo
kolesarji prave barikade, ko puščajo kolesa prislonjena ob
pločnikih.
Nevzdržno je stanje tudi v Prešernovi ulici, ko neresni
kolesarji prirejajo pravcate dirke prav v času, ko je največ
ljudi v tej ozki ulici. Njihova drznost naravnost ogroža var-
nost zlasti starejših ljudi. Na ta račun je bilo že nešteto
pritožb, pa tudi že nekaj nesreč.
Mimo tega so trgovska podjetja v Celju izrazila željo,
da bi naj uredili varnostno službo za čuvanje lokalov ponoči.
Podjetja so tudi pripravljena kriti del stroškov za nočne
čuvaje, ki bi hkrati čuvali tudi vozila na parkiranih pro-
storih seveda ob primerni pristojbini, ki bi jo plačali vozniki.
Trgovniska zbornica in svet za blagovni promet pri celj-
ski občini sta o tem že razpravljala in bosta priporočila
svetu za notranje zadeve, da bi prepovedal kolesarjenje po
Prešernovi ulici od slaščičarne Zvezda do kavarne Evropa,
v Stanetovi ulici od lekarne Center do Tomšičevega trga pa
parkiranje vozil v času od 5. do 23. ure. Trgovska podjetja
naj bi nakladala in razkladala blago v nočnih urah. Svetu
za komunalne zadeve pri celjski občini pa bodo poslali pred-
log, da bi naj podjetje Javne naprave čim prej organiziralo
varnostno službo za nadzor trgovskih lokalov in parkirnih
prostorov ponoči. Ti ukrepi so nujni in marsikateri Celjan
jih bo z zadovoljstvom pozdravil. -ma-
Prometna nezgoda
Ne mine teden, da bi ne bila med
časopisno kroniko vsaj ena »osmrt-
nica«, ki izhaja iz prometne nesreče.
Kaj poreče k temu izkušen poklicni
šofer? Jaz tole ...
»Vozim že vrsto let. pa še nisem
imel prometne nezgode, ker vozim
vedno z odprtimi očmi in z zavestjo,
da se mi vsak čas lahko kaj pripeti
— po moji. ali pa po krivdi dru-
gega. Vzrok za tolike prometnejie-
sreče namreč moramo iskati mnogo-
krat v pomanjkanju cestne discipli-
ne. Poglejte samo tale primer: Na
ostrem ovinku zagledaš pred seboj
dva kolesarja, ki »seveda« vozita
vzporedno. Dam signal, zavrem z
oso silo in kar naprej trobim. Ven-
dar »pametni« kolesar, namesto da
bi pospešil vožnjo in tako prišel na
desni rob ceste pred svojim prija-
teljem, tudi zavre kolo in tišči
vstran. V takih primerih, pa če imaš
še tako dobre zavore, se moraš
umakniti v levo, to se pravi k sre-
dišču ceste. In kaj, če ravno v tem
trenutku pripelje nasproti drugo vo-
zilo? Nesreča je neizbežna. Možno
je dvoje, ali se zaletiš v avto, ki
ti prihaja nasproti, ali pa povoziš
kolesarja. In mnogokrat se zgodi,
da je prizadet kolesar. Zato bi mo-
rali kolesarji biti na cesti dosti bolj
previdni.
Podobno s težkim srcem gledam
konjsko vprego, ki vozi po sredini
ceste in moraš trobiti vso večnost
predno zavije na rob ceste, da bi
lahko avto šel mimo nje. Vendar te-
ga voznikom konjskih vpreg ne sve-
tujem. Pred leti sem namreč doživel,
da je med takim prehitevanjem konj
samo pogledal nazaj, pa ga je tež-
ko ohišje avtomobila udarilo in mu
zmečkalo glavo. Sicer pa kaj bi mo-
drovali o voznikih, saj še toliko uvi-
devnosti nimajo, da bi si na vozila
pritrdili odbojne luči.
Tretji grešniki so junaki, ki na
vso silo hočejo prehitevati, pa če-
prav pride do nesreče. Na ravni cesti
to sicer gre, skozi vasi pa tega ne
bi smeli delati. Iz hiš ob cesti lahko
vsak trenutek pridirja na cesto kak
otrok. Tedaj ga več nihče ne more
rešiti.
Četrta nevarnost pa je preutru-
jenost šoferjev — spanec. Večkrat
beremo, da je voznik zaspal za
krmilom. Predno obsodite takega
voznika, morate vedeti tole: Zgodilo
se je. da sem brez prestanka pre-
vozil v enem dnevu progo Manbor—
Ljubljana—Blea—Ljubljana—Koper.
Bil sem utrujen, priznajte upravi-
čeno. Mnogi šoferji so tudi tako.
Neravne, ozke ceste utrudijo voza-
ča, ko pa prideš na ravno, široko,
asfaltirano cesto, ti nekoliko odleže.
Ni treba toliko paziti, enakomerno
in mirno brnenje motorja pa se te-
daj sliši kot prijetna uspavanka. Te-
daj je najbolje, če ustaviš vozilo in
vsaj za eno uro brez skrbi zaspiš.
Sicer je lahko katastrofa že za na-
slednjim ovinkom.
In še ena vrsta grešnikov je, ki
ogrožajo življenja na cesti. To so
oni, ki dirjajo iz objestnosti, ker mi-
slijo, da so junaki in da jih bodo
zaradi tega dirjanja tudi drugi imeli
za junake. Toda motijo se. V očeh
ljudi, zaradi tega še bolj, ostanejo
le neumni predrzneži, ki se igrajo
s svojim in tujimi življenji.
In kaj menim o ukrepih, da bi te
nevarnosti odpravili? Vozniško iz-
kaznico bi morali odvzeti krivcu za
določeno dobo. Mestnim dirkačem
bi jo odvzel za vedno — za vinjene
voznike pa nobena kazen ni pre-
ostra. R
CELJSKI TEDNIK štev. 50 — 18. decembra 1959
7
Celjski planinci na najboljši poti
Spet tri značke planinske transverzale
Te dni so se prvim štirim nosil-
cem značke slovenske planinske
transverzale v Celju pridružili še
trije: Emilija Margetič, dr. Ervin
Mejak in dr. Mirko Roš. Tako nosi
to značko v Celju zdaj že sedem
planincev. Ob podelitvi slednjih treh
priznanj je imel upravni odbor celj-
skega planinskega društva pod vod-
stvom predsednika Tineta Orla slav-
nostno sejo.
Transverzala pomeni v sloven-
skem planinstvu izredno zamisel.
Pomeni celo njegovo transfuzijo, saj
je prinesla in vnovič vzbudila polno
mero idealizma. Planinski pohod od
Maribora do slovenske obale Ja-
dranskega morja — po zamisli pro-
fesorja Ivana Sumljaka — je naletel
oa velik odmev in našel veliko šte-
vilo privržencev tudi med planinci
ostalih bratskih narodov.. Tako ra-
čunajo, da je že kar okoli pet tisoč
ljudi, ki hodijo od postojanke do po-
stojanke, zbirajo žige in podpise ter
se spoznavajo z našim planinskim
svetom. Končno pa je zamisel o
transverzali dobila primern odmev
še v tujini. Sprva ponekod resda v
nekoliko čudni obliki, toda pozneje,
ko so se tudi njeni »kritiki« spozna-
k z originalno in hvalež'ho zamisli-
jo, je našla onstran naših meja do-
volj simpatizerjev. Zato ni naključ-
je, da jo hočejo eni ali drugi posne-
mati.
Uspeh slovenske planinske trans-
verzale je dal spodbudo za razmiš-
ljanje o organizaciji podobnega po-
tioda po vsej naši državi. Misel je
vredna največje pozornosti.
Celjsko planinsko društvo je po-
*BOsno na prve nosilce značke trans-
verzale. Vendar bi bilo še bolj, če
bi teh bilo več in če bi bilo med nji-
mi več mladih ljudi. Toda, spodbu-
da je tu in upajmo, da bo našla ve-
liko posnemalcev.
Zdaj pa še nekaj besed o delu
celjskega planinskega društva. Ko
}e tov. Orel orisal njegovo delo, je
med drugim dejal: »Vsi skupaj smo
lahko veseli, da nam ni treba biti
v skrbeh za nadaljnji razvoj dru-
štva ...« In res, celjsko planinsko
društvo je zlasti letos doseglo uspe-
he, ki kažejo, da je na pravi in naj-
boljši poti. Društvo bo kmalu zajelo
1700 Članov. To sicer ni maksimum,
toda navzlic temu je zelo realna šte-
vilka. Znotraj društva se je popra-
vilo delo na organizacijsko tajni-
škem odseku. Nov duh pa se čuti
tudi med člani alpinističnega odse-
ka. Zaradi značaja ta odsek ne mo-
re biti številčen. Pod vodstvom tov.
Prezlja si je začrtal pravo pot. Zdaj
delajo alpinisti na tem, da dobijo
svoj statut, ki naj bi določil točno
mejo odgovornosti za nesreče v go-
rah tako med organizacijo, kot ti-
stimi, ki se vanje podajajo. In konč-
ao — priznanje celjskemu alpinizmu
pomeni še uvrstitev Cirila Debeljaka
med člane prve slovenske ekspedi-
cije na Himalajo.
Tudi mladinski odsek je delaven.
Lahko pa bi dosegel še večje uspe-
he, če bi imel več vnetih vodnikov.
Člani markacijskega odseka so že
«k)lga leta med najboljšimi pri nas
sploh. Letos so opravili izredno de-
lo tudi z markiranjem »Poti XIV.
divizije«. Pri tem so jina pomagali
tudi planinci iz Tovarne emajlirane
posode.
Propagandno delo je dovolj ži-
vahno, zlasti v prirejanju predavanj
in podobno. Izredno lepe in po-
membne uspehe pa je dosegel gospo-
darski odsek. Korošica je dobila no-
vo instalacijo, vodovod, sanitarije,
uredili so kuhinjo itd. Dom na
Okrešlju povečujejo. Za ta dela se
je zlasti zavzel tov. Bučar. Veliko
dela pa je zahtevala tudi Logarska
dolina. Nekaj najnujnejših popravil
je bilo še pri Celjski koči.
Kakor delo, tako so tudi perspek-
tive lepe. Na vidiku je gradnja no-
vega planinskega hotela v Logar-
ski dolini, nadalje ureditev ceste od
Logarske^ia kota do Rinke. Vzpe-
njača na Okrešelj ni več samo ide-
'al, temveč tudi predmet zelo stvar-
nih debat. In končno — z elektri-
fikacijo je Logarska dolina dobila
še večjo osnovo za solidnejši raz-
mah v turističnem in planinskem
pogledu. Začenja se obdobje večje
skrbi za razvoj in napredek tega
območja.
Motiv iz Zgornje Savinjske doline
IZREDNO PLANINSKO PREDAVANJE
Prihodnji teden je v Celju na sporedu prvovrstno planinsko
predavanje univ. prof. dr. ing. Franceta Avčina.
Predavanje ima naslov »OD TRIGLAVA DO OHRIDA« in
opisuje tudi Plitvice v jeseni, Srbijo in Makedonijo, dalmatinsko
obalo, zlasti s prelepim otokom Koločepom pri Dubrovniku. Tekst
je opremljen s citati naših mojstrov besede, ponazarja pa ga
250 izbranih barvnih posnetkov. Predavanje bo v sredo, 23. de-
cembra v Narodnem domu ob 17: uri. Vstopnice so že na razpo-
lago v pisarni Planinskega društva v Stanetovi ulici. Na preda-
vanje vabimo vse prijatelje prirode, posebej še mladino, da se
bo spoznala z lepotami naše domovine.
Strelska tekmovanja v počastitev dneva JLA
Razen partizanskega marša, ki ga je
razpisala komanda celjske garnizije JLA
na dan 22. decembra s startom ob 15. uri
pred hotelom Evropo v Celju, je tudi
okrajni strelski odbor razpisal več tek-
movanj na čast dneva Jugoslovanske
ljudske armade. Tako se bo v nedeljo,
20. t. m. ob osmih zjutraj začelo na
igrišču pri Skalni kleti
EKIPNO  PRVENSTVO Z VOJAŠKO
PIŠTOLO.
Nastopile bodo tričlanske reprezen-
tance okrajnega strelskega odbora, gar-
nizije JLA, komande vojnega odseka.
Ljudske milice, okrajnega odbora Zveze
borcev, okrajnega odbora rezervnih ofi-
cirjev in Invalida, Streljali dobo po Ca-
racas programu.
Isti dan, v nedeljo, se bo ob desetih
začel tradicionalni
PATROLNI TEK S STRELJANJEM.
Zbirališče  in  start  pred domom  JLA
ob  Teharski  cesti.  Nastopile  bodo  tri-
^oske in ženske ekipe. Zasilno
strelišče bo urejeno na igrišču pri Skalni
kleti. Zmagovalna moška ekipa prejme
prehodni pokal okrajnega odbora Zveze
borcev, zmagovalna ženska ekipa pa po-
kal okrajnega odbora Socialistične zveze.
Končno je okrajni strelski odbor raz-
pisal za nedeljo, 20. t. m. še
EKIPNO PRVENSTVO PIONIRJEV
V STRELJANJU
Le-to se bo začelo ob devetih pri ob-
činskih strelskih odborih v Celju, Zalcu,
Šoštanju, Mozirju, Konjicah, Šentjurju,
Šmarju in Laškem. Nastopile bodo štiri-
članske pionirske ekipe strelskih družin
in pionirskih odredov. Starost je omejena
do vključno 16. leta. Streljali bodo z
zračnimi puškami.
NOVI KONJI V CELJSKEM
KONJENIŠKEM KLUBU
V okviru priprav za prihodnjo tekmo-
valno sezono je konjeniški klub Celje
že v novembru nabavil pet novih jahal-
nih konj in sicer »Desanta«, »Idola« in
»Valencijo« v Ptuju ter »Polko« in »Zoro«
od JLA. Nekaj starih koivj pa je klub
zaradi slabih športnih rezultatov ali za-
radi starosti izločil in prodal.
Novi konji so že vključeni v redni
trening in bodo prihodnje leto zastopali
Celje na raznih tekmovanjih.
Vodstvo kluba vabi mladino in starejše,
da se pridružijo redni vadbi, v kateri
bodo našli obilno zdravega športnega
razvedrila in vzorno tovarištvo.
R. F.
KOŠARKA NA CELJSKIH SREDNJIH
ŠOLAH
Športni aktiv celjske gimnazije pri-
reja v zadnjem času vedno več tekmo-
vanj in to ne samo medrazrednih, ampak
tudi med zavodi. Poleg rokometnega tur-
nirja, ki ga je organiziral aktiv za Dan
republike, šahovskega dvoboja z gimna-
z:jo iz Brežic, so sedaj organizirali še
košarkaški turnir celjskih srednjih šoL
Sodelovalo je pet ekip, zmagala pa je
prva ekipa gimnazije, ki je premagala
učiteljišče s 32:30, in IKS s 40:10 ter
drugo ekipo gimnazije s 39:3i. Ostali
izidi: gimnazija B:učiteljišče 3fc:27, IKSs
ESŠ 19:19, gimnazija B:ESS 30:22.
DVAKRAT BOLJ9I
Minili petek so dijaki brežiške glm-
nazije vrnili obisk celjski« tovarišen ia
odigrali povratai dvoboj v šaha in roko-
metu.
Druga ekipa celjske gimnazije je v
lepi igri premagala moštvo iz Brežic •
11:9, v drugi tekm:i pa je domača C ekipa
izgubila srečanje z go«ti 6:7.
V povratnem šahovskem dvoboj« nm
šestih deskah zo zopet zmagali boljii
Celjani. Rezultat 9:3. Prvič sta se med
seboj pomerili tudi ženski ekipi obeh
zavodov v šahu in to na treh deskak
dvokrožno. Prvo in zasluženo zmago m
si pridobile mlade šahistke iz Celja a
3 in pol : 2 in pol točkL V domači ekipi
šahistov je bil najboljši Marjan Ulaga,
pri ženskah pa sta z lepo igro pre«eB«-
tili Grašerjeva in Dečkova.
—TT
HOKEJISTI IN DRSALCI BODO
ZBOROVALI
Zadnjo nedeljo v letošnjem leta, d«e
27. decembra, se bodo na občnem zbor«
zbrali tudi člani Hokejsko drsaldieg«
kluba v Celju. Tudi to bo zanimiva
skupščina, saj se bodo na njej pogovorili
tako hokejisti na ledu kot travi, umetni
drsalci in kegljači na ledu. Skupščina se
bo začela ob pol desetih v dvora«)
Ingrada ob Ljubljanski cesti.
OBČNI ZBOR NEPTUNA
V soboto, 26. t. m. ob 15.30 uri 8e b«
v dvorani občinskega ljudskega odbora
(Gregorčičeva ulica) začel deveti redni
letni občni zbor plavalnega kluba
Neptan. Vabljeni člaai in prijatelji dra-
štva.
V počastitev 40-letnice KPJ in S KO J prireja Okrajni
svet Svobod in prosvetnih društev v Celju v ponedeljek
21. decembra ob 19. uri v celjskem gledališču slavnostn«
akademijo. Na njej bodo pevski zbori, godbeniki in recl-
tatorjl prikazali nastanek ter veličino borb in zmag Komu-
nistične partije in Zveze komunistične mladine Jugoslavije.
Dom JLA v Celju bo priredil v ne-
deljo, dne 20. decembra 1959 ob 20. ari
v dvorani kina »Union«
GLASBENO   REVIJO
Spored: Dalmatinske in druge narodna
pesmi, zabavna glasba in popevke, ka-
tere radi poslušate — šlagerji in zabavne
melodije z revije festival* »Opatija 1959«
in »San Remo 1959«.
Sodelujejo: člani radio-televizijske
skupine iz Zagreba: Mile Krvavica, Peter
Tralič, Zvonko Prelčec, Ivan Pincetič,
Vice Vukov, Mirjana Irvoš, Tatjana Se-
kulič in Borka Mamula.
Glasbena spremljava: Instrumentalni
trio radia-televizije Zagreb.
Vstopnice bodo v prodaji dne 18., 19. in
20. decembra 1959 od U. do 20. ure pri
blagajni kina »Union«.
Cena vstopnic: 120, 100 in 80 dinarjev.
SLUŽBE
TRGOVSKA POMOČNICA išče zaposli-
tev. Ponudbe na upravo lista pod šifro
»Mlada moč«.
DOBRO IZVEZBANA PISARNIŠKA MOC
z večletno prakso, z znanjem stroje-
pisja, tujega jezika in vodstva pisarne,
želi s 1. februarjem 1960 spremeniti
sedanjo službo s primerno stroko, v
gospodarski ali javni službi. Ponudbe
na upravo lista pod šifro »Novo živ-
ljenje«.
KOMERCIALIST s 15 letno prakso želi
nastopiti službo v gostinstvu, kot refe-
rent oddelka v trgovini, industriji, ali
ustanovi. Ponudbe na upravo lista pod
šifro »SAMOSTOJEN«.
ZA 8 ur dnevno iščem pošteno žensko,
k dvema otrokoma. Ponudbe na upravo
lista pod šifro »Plačam dobro«.
PRODAM
KANARČKE, dobre pevce — samce in
samice proda KORENT, Celje, Tehar-
ska cesta 51.
OTROŠKO POSTELJO, (5.000 din) in
rabljen divan (5.000 din) prodam. Na-
slov v upravi lista.
NOV HLADILNIK »TOBI« 65 1 ugodno
prodam. Naslov v upravi lista.
DOBRO UREJENO MANJŠE POSESTVO
(4,5 ha obdelovalne zemlje) 10 minut
od postaje Grobelno pri Celju prodam.
Naslov v upravi lista.
ŽELEZNO OGRODJE ZA ZIDAN ŠTE-
piLNIK (levi), peč na žagovino in
železno pečico prodam. Vprašati: KO-
VAČ, Celje, Teharska cesta 41.
POSESTVO 4 ha prodam. Gospodarsko
poslopje novo. Naslov v gostilni Salo-
bir. Št. Jakob pri Šentjurju.
>VOLKSWAGEN« 1952, odlično ohranjen
prodam za 600.000 din. Ogled iz pri-
jaznosti pri Strupeh, Celje, Kersni-
kova ulica 1.
OSEBNI AVTO DKW prodam, ali zame-
njam za gradheni les. Naslov v upravi
lista.
RAZPISI
Občin$ki ljudski odbor Celje razpisuje
mesta tajnikov stanovanjskih skupnosti
na sledečih področjih:
1. Stanovanjska skupnot »Center«,
2. Stanovanjska skupnost »Otok«,
3. Stanovanjska skupnost »Dolgo polje«,
i. Stanovanjska skupnost »Aljažev hrib«,
5. Stanovanjska skupnost »Gaberje«,
6. Stanovanjska skupnost »Pod gradom«.
POGOJI:  Srednga šola  ali  nepopolna
srednja šola z daljšo prakso v javnih,
oziroma njim odgovarjajočih službah.
Prejemki po dogovoru.
Vsak interesent naj predloži Občinske-
mu ljudskemu odboru Celje poleg proš-
nje še življenjepis in zadnje šolsko spri-
čevalo ter potrdilo, da zoper njega ni
uveden kazenski postopek, najkasneje
do 25. 12. 1959.
_OBVESTILO__
Naslovov za oglase, ki so pod
iifro, ne izdajamo, oziroma na
pošiljamo. Za takšne o^^lase rlo-
lite pismene ponudbe.
Za ostale oglase, za katere •«
naslovi in informacije dajejo ▼
spravi lista, bomo pismeno od-
govarjali le. ie bodo prosilci t
svojih pismih priložili znamko xa
30 din.
Sprejemanja oglasov in objav
sakljaSujemo rsako sredo ob 12.
Uprava Celjskega tednika
Kolektiv Hotela »Evropa« prireja t
vseh prostorih »SILVESTROVANJE«.
T zabavnem dela programa sodelujejo
člani celjskega gledališča: Zlatko Sng-
laan in Pavle Jeršin, od popevke do po-
peVke Vas bo vodil Volodja Peer.
Za ples igrata Savinjski kvintet in
kavarniški orkester.
Rezervacije se bodo sprejemale od 15.
decembra dalje v pisarni podjetja.
Postreženi boste z izbranimi speciali-
tetami. — Obdaroval Vas bo »Dedek
mraz«.
Pridite in zadovoljni bostel Vljndno
vabljeni!
STANOVANJA
IŠČEM SOBO ali enosobno stanovanje v
okolici Celja. Nudim posojilo 50.000 din.
Srečko ZAKOŠEK, Cesta na Hudinjo 1,
Celje.
IŠČEM opremljeno ali prazno sobo za
dobo šestih mesecev. Naslov v upravi
lista.
NUJNO IŠČEM sobo in kuhinjo. Nudim
posojilo. Naslov v upravi lista.
ODDAM, prazno ali opremljeno sobo na
Otoku za dopoldansko pomoč v gospo-
dinjstvu. Naslov v upravi lista.
OPREMLJENO sobo oddam nameščenki.
Naslov v upravi lista.
IŠČEM STANOVANJE (prazno sobo), po-
magam v gospodinjstvu. Naslov v upra-
vi lista.
SAMSKO sobo, opremljeno v Celju ali
okolici, iščem za takoj ali s prvim ja-
nuarjem. Naslov v upravi lista.
NUDIM BREZOBRESTNO POSOJILO
200.000 din hišnemu lastniku, ki mi od-
stopi kompletno enosobno stanovanje.
Naslov v upravi lista.
IZGUBLJENO
GOSPODINJSKA POMOČNICA, ki je
de 25. novembra zamenjala čevlje v
trgovini »Alpina« Celje, je pozabila na
prodajalni mizi 1.000 din. Prosimo, da
denar dvigne.
V mesecu novembru je bilo najdenih
v Celju 40.000 din v gotovini.
Lastnik tega denarja ga lahko dvigne
vsak dan v uradnem času pri tukajš-
njem uradu za najdene predmete.
NAJDENI PREDMETI
1. 1 moško dvokolo, brez znamke^ mod-
re barve, št. 865078;
2. 1 moško dvokolo, znamke »Erka«,
črne barve, št. 77676;
3. 1 moško dvokolo, brez znamke, rde-
če barve, št. 1161646;
4. 1 moško dvokolo, brez znamke, črne
barve, št. 338809;
5. 1 moško dvokolo, brez znamke, črne
barve, št. 128075;
6. 1 moško dvokolo, brez znamke, črne
barve, št. 204857;
7. 1 moško dvokolo, brez znamke, črne
barve, št. 286121;
8. 1 žensko dvokolo, znamke »Matra«,
črne barve, št. C 53772;
9. 1 moško dvokolo, znamke »Matra«,
črne barve, št. D 75665;
10. 1 moško dvokolo, brez znamke, črne
barve, št. 713845;
U. 1 moško dvokolo, znamke »Boster-
Werme«, črne barce, št. 1514583;
12. 1 moško dvokolo, brez znamke, sive
barve, št. 769800;
13. 1 moško dvokolo, znamke »NSU«,
črne barve, št. 162987;
14. 1 moško dvokolo, znamke »Sport«,
modre barve, št. 90901;
15. 1 moško dvokolo, brez znamke, črne
barve, št. 507442;
16. 1 moško dvokolo, znamke »Sport«,
modre barve, št. 12.
Lastniki si lahko predmete ogledajo
vsak četrtek od 10. do U. ure v skladi-
šču tajništva, Gregorčičeva ulica 5, soba
Št. 50.
Iz pisarne TNZ. Celje
OBJAVE
Podružnica društva apokojencev v Ce-
lju, Muzejski trg 6a izdaja za uživalce
osebne, družinske in invalidske pokoj-
nine, invalidnine za telesno okvaro,
oskrbnine oziroma nadomestila invalida
dela, dodatka za postrežbo in. pomoč na
območju mesta Celje, obrazec, katerega
bodo uživaloi izpolnili in vrnili društv«.
(Ur. list FLRJ št. 48/59.)
Obrazci se delijo v naših društvenik
prostorih od 8. do 12. in od 15. do 18. ure
lu sicer:
21. 12. za upokojence z začetno črka
A, B, C in C;
22. 12. z začetno črko D, E, F in Gt
23. 12. z začetno črko H, I in J;
24. 12. z zaietuo črko K;
25. 12. z začetno črko L, M in N;
26. 12. z začetno črko O in P;
28. 12. z začetno črko R in S;
29. 12. z začetno črko S, T in U;
30. 12. z začetno črko V, Z in 2:
31. 12.  za zamudnike.
S seboj prinesite predzadnji odrezek
ček.  nakaznice.
Odbor
ZAHVALE
Vsem, ki so spremili na zadnji poti
mojega moža in očeta
MARTINA  REHARJA
iskrena hvala.
Posebno zahvalo smo dolžni pevskemu
zboru in obema govornikoma, za poslo-
vilni govor, Organizaciji ZB NOV Zalee
in sovaščanom iz Gotovelj in Zaloga, za
poklonjene vence.
Zalnjoča žena in otroci
GLEDALIŠČE
SLOVENSKO   LJUDSKO   GLEDALKCK
CELJE
Petek, 18. decembra ob 20 — C. Goldoni:
Prebrisana vdova — premiera — pro-
mierski abonma in izv.en. Vstopnice
so v prodaji
Sobota, 19. decembra ob 20 — C. Goldo-
ni: Prebrisana vdova— sobotni abonma
in izven. Vstopnice so v prodaji.
Nedelja, 20. decembra ob 10 — VI. Lev-
stik-H. Griin: Kastelka — nedeljski
dopoldanski abonma
ob 15.30 — C. Goldoni: Prebrisana
vdova — nedeljski popoldanski abon-
ma in  izven. Vstopnice so v prodaji
Torek, 22. decembra ob 10.30 — P. Golias
Sneguljčica — za osnovno šolo Prebold,
ob 20 — C. Goldoni: Prebrisana vdova
— torkov abonma in izven. Vstopnica
so na razpolago
Sreda, 23. decembra ob 12.30 — P. Goliai
Sneguljčica — Obisk Dedka Mraza.
Zaključena predstava za šolo iz La-
škega
Četrtek, 24. decembra ob 15.30 — C. Gol-
doni: Prebrisana vdova — I. šolski
abonma
Petek, 25. decembra ob 15.30 — C. Gol-
doni: Prebrisana vdova — II. šolski
abonma
Sobota, 26. decembra ob 12.30 — P. Go-
lia: Sneguljčica — Obisk Dedka Mraza
— Zaključena predstava za šolo iz
Hrastnika
Nedelja, 27. decembra ob 10 — VL Lev-
stik-H. Griin: Kastelka — II. nedelj^i
dopoldanski abonma in izven
ob 15 — Dedek Mraz med cicibani ia
pionirji — Prireditev Društva prija-
teljev mladine
KINO UNION
Od 19. do 22. 12. 1959, »Obračun v Takle
Rocku«, ameriški barvni film Cse
Od 23. do 28. 12. 1959, »Nevihta«, jag^
italijanski barvni film Cse
KINO METROPOL
Od 20. do 23. 12. 1959, »Doktor bna
dela«, angleški barvni film VV
Od 24. do 27. 12. 1959, »Slamnati vdovea«.
italijanski film ,
Javna zahvala
Podpisani odbor se v svojem in v
imenu vsega članstva prisrčno zahva-
ljuje celjski javnosti, podjetjem, usta-
novam itd., ki so pripomogla, da so obe
javne prireditve, dne 22. novembra KPD
slepih iz Ljubljane tako lepo uspele.
Posebno se zahvaljujemo šolskim vod-
stvom in prosvetnim delavcem. Nadalje
smo dolžni zahvale vsem ostalim, ki so
na kakšen koli način prispevali za ob-
daritev naših članov za državni praznik
in za novo leto. Dolžni smo tudi, da se
zahvalimo vsem celjskim odvetnikom,
posebno našemu mecenu slepih dr. Ervi-
nu Mejaku in delovnemu kolektivu to-
varne Metka s tovarišem Ramorjem, ki
je sprejel našo slepo članico v službo
kot telefonistko.
Vsem skupaj še enkrat najlepša hvala
ter srečno in uspeha polno, zdravo novo
leto 196«.
Okrajnli odbor zveze slepih
Komisija za sklepanje in odpovedi delovnega razmerja pri Les-
nem podjetju v Šempetru v Savinjski dolini razpisuje delovno
mesto
OBRATOVNEGA KNJIGOVODJE
Pogoj: srednješolska izobrazba s prakso.
Plača po tarifnem pravilniku.
Nastop službe takoj, ali najkasneje i. januarja 1960.
KOVINSKO PODJETJE »KLIMA« CELJE
sprejme v delovno razmerje večje število
instalaterjev
vodovoda ter parnega in vodnega ogrevanja, odnosno ključavin-
čarje, ki imajo veselje do instalacijskega dela. Poleg tega sprej-
me v delovno razmerje strojnega tehnika, ki ima veselje do ope-
rativne službe pri instalacijah.
Plača po tarifnem pravilniku.
Nastop službe takoj. Prošnje je vložiti pri tajništvu podjetja
Upravni odbor Uprave za ceste
in kanalizacije Celje
razpisuje naslednji delovni
mesti:
1. gradbenega tehnika za nizke
zgradbe s 5-Ietno prakso;
2. gradbenega tehnika za nizke
zgradbe, začetnika.
Prošnje s kratkim življenjepi-
som je poslati na upravo. Pla-
ča po pravilniku o plačah upra-
ve.
ZAMRZNJENA VOJNA
NA KOREJI
Coveštvo je zadihalo nekoliko
bolj sproščeno. Led hladne vojne se
polagoma topi. Cez planet sicer še
vedno vleče hladen veier nasprotij
in nezaupanja. Mrzel val sebičnosti
velikih je še močan. Toda vedno
krepkejše in pogostejše so sape, ki
naznanjajo resnično pomlad naro-
dom, pravo in cvetočo prihodnost.
Tam daleč na vzhodu deli korej-
ski polotok najbolj žalostna meja,
kir jih svet premore. Tu je pred še-
stim; leti zamrznila vojna, za kate-
ro je prav malo manjkalo, da bi se
razplamtela v svetovni požar. Tam
živi narod, ki je zaradi spletk veli-
kih razdvojen vsak v svojo rev-
ščino.
Osemintrideseti vzporednik se je
vselil v ušesa vsega sveta. Ta na-
m.šljena geografska črta meji deže-
lo, ki ji ni bilo dano, da bi si sama
krojila usodo. Leta 1950 so čete se-
verne Koreje vdrle čez vzporednik,
da bi z orožjem »osvobodile« južne
brate. Posledica je bila triletna voj-
na in ko so julija leta 1953 topovi
utihnili, je meja ostala tam, kjer je
bila. Osemintrideseti vzporednik z
ravno črto seka deželo na dvoje, se-
ka polja, vasi in mesta. Da, celo hi-
še ..   Meja med severom in jugom
je potegnjena skozi barako v Pan-
munjomu, kjer že šest let zaseda in
bdi nad zamrznjeno vojno mešana
mirovna komisija. Na eni strani se-
verni Korejci, na drugi zastopniki
OZN. Dan za dnem sedijo tam in
obravnavajo majhne incidente, po-
samezne primere ubežnikov (slika
2). Včasih se razplamtijo kanonade
žaljivk, očitanj in obrekovanj. Po-
letja prinašajo vročino, zime moreč
mraz. Člani komisije se menjajo,
kupi aktov rastejo, vse je pravza-
prav že ustaljeno, kakor da je ved-
no tako bilo in bo tudi ostalo.
Cisto drugače pa poteka življenje
okoli »nevtralne« barake in vzdolž
razmejitvene črte. Tu je »ničija zem-
lja«. Pas, ki ne pripada nikomur,
dolg pas, ki pokriva stotine vasi, na
deset tisoče ljudi, za katere nihče
ne skrbi. (Slika spodaj.)
Nekje na tej krvavi meji so tudi
odelki južnih Korejcev. Južno Ko-
rejo je vojna hudo prizadela. Sing-
manrijevo cesarstvo revščine premo-
re 21 milijonov nesrečnih ljudi, ki
morajo z neverjetno revščino vzdr-
ževati še polmilijonsko armado. Ti
vojaki (slika 1) ne dobivajo plače,
sami si gradijo zavetišča in se ob-
dajajo z bodečo žico. Toda tudi to
nič ne pomaga. Vojska požre Južni
Koreji večino državnega proračuna.
Ob meji pa sedijo na obeh stra-
neh vojaške zasede. Pred očmi ima-
jo nekoč cvetoče doline, ki jih zdaj
nihče ne obdeluje, in pazijo, da tudi
miš ne pobegne čez prepovedano
ozemlje (sHka 3).
Včasih oni na severu sprožijo zlo-
vešč rafal. Nekdo je hotel zbežati
na južno stran, drugič spet zareg-
Ija ameriška strojnica in kri pobar-
va pusta tla.
Izdajalec socializma v Severni
Koreji? Spijon komunistov?
Kdo ve? Toda bržčas je bil sin,
ki je hotel najti svoje starše na ju-
gu, drugi pa oče, ki ima otroke ne-
kje na severu.
Mesta na jugu so prepolna brez-
prizornih beguncev. Pod mostovi, v
prekritih strelskih jarkih, v napol
zrušenih bunkerjih, v zavetju razbi-
tih vojaških vozil že šest let živijo
ljudje življenje brez upanja. Tu ra-
stejo otroci, ki ne poznajo očetov,
tu umirajo starčki, ki jih ne zagre-
bejo roke njihovih otrok. Ob 38.
vzporedniku pa je zamrznjena voj-
na, ki deli en narod na dvoje. Meja,
ki je razbila družine, meja, kjer ne-
kje globoko pod ledom še vedno tli-
jo neporavnani računi. To je meja,
ki so jo potegnili za zeleno mizo
čez srečo, tople domove in žive lju-
di.
Cez planet počasi, toda vztrajno
pihljajo toplejše sape. Bo vojna, ko
se odtali led na 38. vzporedniku, ta-
krat že mrtva? Bo Koreja, dežela
sončnega vzhoda, dočakala svojo
pomlad? -C
Stari pisker ie počil...
Tako so govorile ženske in s temi
besedami so se pozdravljali moški
tisto jutro 15. decembra 1944. leta
po celjskih ulicah, ko so zvedeli, da
je skupina partizanov izvedla uspe-
šen napad na Stari pisker, osvobo-
dila okoli 300 jetnikov in med njimi
tudi 40 rodoljubov, ki bi morali tisto
jutro pasti kot talci.
To je bila akcija, ki v naši zgodo-
vini nima primera. Odlikovala se je
po izredni drznosti, skrbni pripra-
vi.. . Sreča? Da, tudi te ni manjka-
lo. Kaj bi se namreč zgodilo, če bi
odpovedala zveza s paznikom v za-
porih ali če bi se skupina šestih par-
tizanov srečala na celjskih ulicah s
preveč radovednimi nemškimi polici-
sti?
Akcija na Stari pisker pa je imela
izredno velik pomen še za osvobo-
dilno gibanje v celjskem in savinj-
skem predelu naše ožje domovine.
Saj je bila izvršena v času hudega
terorja nemških nacistov nad slo-
venskim življem. Zato je pomenila
več kot iskro bližajoče se svobode;
potrdila je moč partizanske vojske.
*
»Zvečer smo se prikradli v mesto
in si poiskali zavetišče v senci ko-
stanjev na Glaziji,« je pripovedoval
Brus. Nekaj pred drugo uro zjutraj
se je od tod podala na pot nenavad-
na patrulja. Na čelu ob strani sta
hodila »nemški vojak« Žarko in »po-
licist v civilu« Nande. Oba sta imela
brzostrelki obešeni čez rami. Za nji-
ma so stopali trije »partizanski ujet-
niki«: Ivo, Boris in Očka. Hodili so
s sklonjenimi glavami. Na videz po-
trti. Toda pod plašči so nosili brzo-
strelke pripravljene na strel. Za nji-
mi sem hodil jaz. S pištolo v roki
sem »gnal« to nenavadno skupino
v »zapore« ...
*
»Pri vhodu v Stari pisker nas je
že čakal paznik Grad,« je dejal Žar-
ko. Prve »formalnosti« so bile hitro
izvršene. Začela se je akcija. Med-
tem,' ko so moji tovariši krenili v
jetniške prostore, sem jaz ostal v
sprejemni pisarni. Tedaj je zazvonil
telefon. Sprva sem se obotavljal, na-
to pa vendarle dvignil slušalko. Na
vprašanja dežurne uslužbenke gesta-
pa sem odgovarjal kratko: tu zapori,
vse v redu ...
Nekaj minut zatem se je telefon
vnovič oglasil.
»Je vse v redu?« je spet vprašal
ženski glas onstran žice.
»Da. vse v redu!«
V tem so se začele valiti po stop-
nicah in hodnikih na dvorišče trume
zapornikov. Znova sem pogledal na
telefon. Bil nam je odveč. V tem
trenutku je že bil nevaren. Hitro
sem se odločil. Z nogo sem se uprl
v zid, se napel, potegnil in pretrgal
žico. V roki mi je ostal telefon. Z
drugo sem zgrabil brzostrelko in hi-
tel proti vratom. Akcija se je bližala
h koncu. Zapustili smo Stari pisker.
Sele zunaj sem videl, da imam tele-
fon še vedno v roki. V tisti naglici
in nervozi v piskru sem pozabil
nanj. Zdaj mi je postal odveč. Vrgel
sem ga proč.
»Tokrat sem bil prvič v zaporih,«
je zaupal Boris. Zato sem bil rado-
veden, kako izgledajo celice in dru-
gi prostori. Vendar me je pot naj-
prej vodila do sobe. v kateri je spal
komandant zaporov. Zbudil sem ga
in mu zapovedal:
» Vstanite!«
Čudno me je pogledal in vprašal:
»Kaj se je zgodilo?«
»Partizani so tu!« sem mu odgo-
voril.
Zdaj je še bolj debelo pogledal,
požrl slino in iztisnil iz sebe: »hva-
la bogu.«
Skočil je iz postelje in vljudno
vprašal, če lahko obleče hlače. »Se-
veda.« sem dejal. Menil sem. kaj bi
možakar brez hlač. pa še ženske bi
ga lahko videle ... Nato sem ga od-
peljal v sobo, kamor smo zaprli vse
tiste nevarne paznike, katerih se-
znam nam je ob prihodu izročil to-
variš Grad.
Zdaj sem se podal naprej in podil
ljudi iz celic. Radovednost me je
gnala naprej in naprej. Zdelo se mi
je, da že dolgo hodim. Zato sem si
zaželel povratka. Toda, kako? Poti
nazaj nisem našel. Sele nek starček-
zapornik mi jo je pokazal. Mojih
tovarišev ni bilo več. Odšli so že na
pot. Jaz pa za njimi. Dohitel sem
jih šele pri gledališču ...
*
»Ko sem hodil iz celice v celico in
priganjal zapornike naj odidejo,« je
pripovedoval Očka, »sem zašel tudi
v ženski oddelek. Iskal sem hčerko.
Klical sem jo. pa zaman. Zapornice
so me gledale z nezaupanjem. Niso
verjele, da lahko zapustijo zapore.
Se vedno sem hodil od celice do ce-
lice in klical: Zivka. Zivka ...!
Sele ko sem se vračal, se je ogla-
sila.
»Očka, si ti,« me je vprašala.
Da, jaz sem!« sem ji vesel odvr-
nil.
Stopil sem v celico. Sedela je na
slamnjači. Bila je ranjena v roko.
Objela sva se in poljubila. Dal sem
ji svoj plašč, jo zavil in napol nesel
iz celice. Bil sem srečen, neizmerno
srečen...
Sele zdaj so zapornice videle, da
gre zares. Sle so za nama. ..
»Na poti do Starega piskra nismo
srečali nemške patrulje. Ob prihodu
v Pisker pa nas je stražar celo
strumno pozdravil.. .« je govoril
Nande.
Ko smo odpirali celice, sem nale-
tel na politične zapornike, ki so bili
doma iz Zasavja. Spoznali so me.
Bili so veseli in srečni. Začeli so me
objemati in poljubljati. V svojem
življenju še nisem nikoli dobil toli-
ko vročih poljubov, kot tisto noč.
Vsak, ki je šel mimo, se mi je hotel
na ta način zahvaliti.. . Meni pa je
bučalo v glavi. Takrat nisem bil ner-
vozen. Utrujenost sem čutil šele po-
tem, ko je bilo vse za nami...
*
»V senci kostanjev pri Glaziji smo
čakali na naš pohod proti Staremu
piskru. Sedel sem na tla. Začel sem
dremati,« je pripovedoval Ivo. »V
tem sem stegnil tudi noge tako, da so
štrlele na pot. Tedaj se nam je pri-
bližal nek človek. Šele na poseben
Žarkov znak sem se prebudil in zad-
nji hip potegnil noge k sebi. Ce tega
ne bi storil, bi se možakar lahko ob
nje spodbil...
Ko smo se vračali iz Starega pi-
skra. me je doletela še ena nevšeč-
nost. Padel sem namreč v jarek na
Lavi in to celo v istega in na istem
mestu, kot pred dnevi, ko smo bili
na neki drugi akciji...«
*
»Sprejel sem težko odgovornost/^
pripoveduje nekdanji paznik Grad.
»Toda zaupal sem v Žarka in njego-
vo skupino. Ob prihodu šestorice i'
zapore sem Žarku najprej izročil
ključe glavnih vrat, povedal, kako je
s telefonom, opozoril na nevarne
paznike in se podal z Ivom, Bori-
som, Očkom in Brusom proti njiho-
vim sobam. Z njimi nismo imeli po-
sebnih težav. Kmalu smo jih spra-
vili skupaj in stlačili v en prostor.
Nato sem tekel od celice do celice
in odpiral vrata. V dvajsetih minu-
tah sem odprl 94 vrat. Cela akcija
je trajala približno tričetrt ure .. .«
*
Stari pisker je počil. Iz njegove
razpoke se je izlila reka zapornikov.
Nekateri od njih so krenili proti do-
movom, mnogi pa za skupino osvo-
boditeljev v partizane. Osemindvaj-
set jih je bilo že na začetku te poti
oboroženih.. . Sli so v borbo za
svobodo. M. B.
Sreča je opoteča
Mlada francoska filmska igralka
Mylene Demongeot ni znana samo
po tem, da je izredno privlačna, tem-
več, da ima tudi precej nabrušen
jeziček. To si zvezdnica, ki ima za
sabo že precej uspelih filmov in tu-
di sicer velja za zelo nadarjeno
umetnico, sicer laže privošči. Vendar
Franc ja je Francija, kjer duhovitost
drugače »jemljejo na znanje«. Ne-
davno pa je Mylene igrala v Angli-
ji v filmu »Gor in dol«. Poluradno
si je privoščila preveč pikrih na ra-
čun Angležev:
»V Angliji ni lepih deklet!«
»Moški na otoku niso šarmantni!«
»V filmih igrajo tanki in ladje
pogosteje glavne vloge kakor ljud-
je!«
Te izjave so ji Angleži zamerili
in nekateri angleški listi so prav
strupeno reagirali nanje s sicer red-
ko nevljudnostjo:
»My!ene, go home!« (Temu bi se
po naše reklo: Milena, spravi se
domov!)
ZGODBA
o roznem
olju
Sliši se res kot zgodba, saj bi
skoraj ne mogli verjeti, da ljudje v
Bolgariji, v domovini rožnega olja,
1e-tega ne poznajo. Poznajo že, toda
kupiti ga ne morejo. Kupi ga lahko
samo tujec. Njegova cena pa znaša
3,500.000 dinarjev za kilogram. Si-
cer pa ga niti tujci za nobeno ceno
ne morejo več kupiti, kot samo en
gram. Prodajajo pa ga v glavnem
mestu Bolgarije, v eni sami trgo-
vini. Tu vodijo tudi posebno evi-
denčno knjigo. Pa tudi v potni list,
ki ga je treba pri nabavi predložiti,
vpišejo, da ste kupili en gram rož-
nega olja. Tako je vsaka ukana,
vsako barantanje onemogočeno.
Kakor je težko sprejemljiva cena,
tako si še teže zamislimo stekle-
ničico z enim gramom žlahtnega
olja s prefinjenim vonjem, bajno
aromo in trajnostjo, kateri ne mo-
rejo konkurirati tudi najboljši to-
vrstni kemični proizvodi.
Koliko rožnega olja pridela naša
soseda, ne ve nihče. To je državna
tajna. Dejstvo pa je, da je to glavni
vir državnih dohodkov.
Ce se zapeljete ven iz Sofije, po-
gled drsi preko cvetočih livad. Ven-
dar to niso prave cvetlice za pri-
dobivanje rožnega olja. Vedeti je
treba, da je za to olje potrebna
vrsta posebnih vrtnic, katerih prvot-
na domovina je Damask. Kako in
kdaj so jih pričeli gojiti, nihče ne
ve. Po ljudskih govoricah naj bi to
bilo že v 17. stoletju. Prvi pismeni
dokument o tem pa je iz 1812. leta.
Kje pravzaprav gojijo te žlahtne
rože? To je 129 km dolga dolina, ki
se razprostira med Staro planino in
Srednjo goro ob progi od Sofije
proti Burgssu. Ljudje tu ne gojijo
drugih kultur, saj je to najdonos-
nejši posel. Zanimivo je, da te rože
uspevajo samo v tej dolini in nikjer
drugje. Strokovnjaki so jih poskusili
gojiti tudi v drugih predelih države,
vendar niso uspeli. Celo v dolini,
ki teče vzporedno z dolino vrtnic in
ki je le na drugi strani hribov, ni
bilo uspehov, pa čeprav so tja na-
vozili celo zemljo iz prave doline.
Da nam bo tako visoka cena bolj
razumljiva še to: za kilogram rož-
nega olja porabijo 3500 kg cvetnih
listov. Lahko si predstavljamo,
kakšna gomila rož je to. Odkupljene
rože vozijo v tovarne, kjer s po-
močjo vodne destilacije pridobivajo
rožno olje.
Ce si človek pridobi sluh
stari naglušni bogataš si je ne-
kega dne kupil miniaturni slušni
aparat. Po dveh tednih se je vrnil
v prodajalno in ves vzhičen pripo-
vedoval, da je sedaj nad vse sre-
čen, ker lahko prisluhne vsakemu
pogovoru, celo, če se razvija v so-
sedni sobi. Prodajalec je bil rado-
veden in izrazil upanje, da so tudi
njegovi sorodniki zdaj veseli nad
to spremembo. Starček se je hudo-
mušno zahihital in dejal:
— Oh, saj jim nisem povedal. Sa-
mo sedim in poslušam. Medtem pa
sem že dvakrat popravil testa-
n:ent...
Čigova
|e cesnja?
Verjetno se redko pripeti, kar se
je Lipovškovim. Blizu sosedove me-
je je rasla visoka češnja že več de-
setletij in se z mogočnimi koreni-
nami priklepala v pobočje. Letošnje
deževno vreme pa je zrahljalo zem-
ljo in češnja se je na plazu odselila
proti sosedovemu posestvu. Najprej
se je močno povesila in vsi so mis-
lili, da se bo podrla, toda čez nekaj
dni se je ob hujšem nalivu spet pre-
makn la proti Sotli pri Im.enem, se
vzravnala kot sveča in zdaj spet ra-
ste na sosedovem zemljišču. Tako
je češnja pobegnila Lipovškovim in
prostovoljno menjala lastnika. Čiga-
vo je zdaj drevo? Na hrib se prav
gotovo ne bo več selila; saj se je se-
lila več kot dvajset metrov
VOJAK Z ZLATIMI ROKAMI
beležka o vojaku, tovarišu in prijatelju
Ime mu je Stanko Novak.
Za tem imenom, le sne, tcc-:^,
vojak in strokovn/a.'i A/^ voiaka >n
starešine v garniziji, ki oi gu ne oo-
znal. kajti Stanko trn.i ze'o odgo-
vorno dolžno-1. Ptatzuvta'- teh
dolžnosti je več. Stanko je tako rj-
koč človek, ki zna vse. Vodi "idii-
sko razglasno postajo, č, h' tr'hi
je mehanik, mizar in ključavničar
včasih je tudi napovedovalec in za
tem kinooperater.
Stanko je prišel v garnizijo pred
dvema letoma iz Savinjske doline
z bogatih hmeljsPih polj. Čeprav
skromen, tih in marljiv, je vendar
s svojo bistrostjo, hitrim reagira-
njem in logičnm sklepanjem bil
kmalu zapažen. Dokončal je stro-
kovni uk radlotehničarja in fantove
roke. ki so še nedavno obrezovale
hmelj, so danes kos vsem kompli-
ciranim napravam razglasne posta-
je, gramofonom, magnetofonom, ra-
dijskim aparatom in televizorjem
Ze leto dni si ne moremo niti za-
misliti, da bi brez Stanka lahko raz-
glasna postaja v garniziji sploh de-
lovala. Te oddaje so tako kvalitetne
da jih včasih najbolj razvajeno uho
komaj loči od sporedov velikih ra-
dijskih postaj.
Stanko pa ni samo radiotehnik.
Je najmarljivešji član vojaškega
kluba. Vodi glasbeno in zborovsko
sekcijo, hkrati pa je dirigent za-
^lanivo Novak pri '     >,^./iem« pui u razglasne postaje
bavnega ansambla »Aviatičar«, v
katerem igra harmoniko. Ce pa
vprašate, katero vrsto glasbe ima
najraje, potem čez njegova usta
spregovori hribovita Slovenija in
pove, da mu je najljubša polka.
Vojak Stanko Novak je bil več-
krat pohvaljen in je priljubljen pri
vojaških starešinah. Letos je imel
Stanko skoraj tri tedne izrednega
dopusta. No, ta nagrada je prišla
kot naročena, kajti njegova dva
brata tudi služita vojaški rok. bo-
gata hmeljska žetev v Savinjski do-
lini pa je potrebovala krepkih in
pridnih moških rok. Njegov oče. ki
je v Polzeli ostal na kmetiji sam
brez sinov, je pisal komandi garni-
zije, da ne zmore vsega. In Stanko
je odšel.
Na zimo se bo Stanko poslovil.
Pogrešali ga bomo kot tovariša in
kot človeka z zlatim'i rokami. Od-
haja bogatejši, bogatejši za dese-
tine novih prijateljev, bogatejši za
znanje, ki si ga je pridobil.
Vojak Dušan Maksimovič