Izhaja
10., 20. in zadnjega dne vsakega meseca.
Naročnina
stane I gld. na leto.
—•$><$—
Posamne številke
po 5 kr.
Krščanski delavci, združite se!
Naročnino in dopise
pošiljajte uredništvu »Glasnike
Cesta v Mestni Log 4.
—
Oglasila
delavcev, ki nimajo dela, ali delodajavcev, ki iščejo delavcev, se vspre-jemajo zastonj!
Štev. 7.
Rudeči bratje in obrtni nadzorniki.
(Fr. Rovski.)
*	II.
Socijalni demokratje so pokazali skrajno brezbrižnost, ko so zametavali obrtne nadzornike. Da se to tem jasneje izprevidi, podajemo Se nekaj vrstic o poslu obrtnih nadzornikov.
Kakor smo že rekli, so se ustanovili obrtni nadzorniki dne 17. junija 1883. Imenuje jih trgovinski minister. L. 1896 je bil v Avstriji jeden osrednji obrtni nadzornik na Dunaju in 17 obrtnih nadzornikov za ravno toliko
V Ljubljani, 10. marca 1898.
nadzornih okrajev; potem Se paroplovbeni obrtni nadzornik in obrtni nadzornik za javne prometne naprave na Dunaji. Njih naloga obstoji v tem, da čujejo nad vsemi obrtnimi zavodi, kako izvršujejo delavske varstvene postave, kakor so postavne naredbe proti nezgodam in nesrečam, ali se drži normalna, določena delavna doba itd. Vsak lastnik zavoda je zato dolžan, neoglaSenemu obrtnemu nadzorniku svojega okraja dovoliti neomejen vstop v vse prostore svojega zavoda, pa tudi dati potrebnega razjasnila ; nadzornik zamore delavce poklicati za priče. Obrtni nadzornik je dolžan zahtevati, da se takoj odstranijo
Letnik IV.
morebitni nedostatki in zla, in če se dotični lastnik upira, pozove lahko obrtno gosposko na pomoč.
Nadzorniki so tudi posredovalci med delavci in delodajalci. Da je tega večkrat treba, se je pokazalo pri stavki brnskih delavcev volnene obrti. Tu je imel nadzornik velike težave, med katerimi je bila največja trmoglavost in nepri8topno8t tvorničarjev, ki delavcem niso hoteli v ničem popustiti.
Vsako leto sestavi vsak obrtni nadzornik letno poročilo na trgovskega ministra, ki se javno razglasi. Iz poročila 1.1895. posnemamo sledeče podatke:
Pregled obiskanih zavodov, njih motorji (gonilni stroji).
		«2 '5 od . .j* £	Število in moč			v teh zavodih uporabljenih					N £ > ja ® -j? ;g S
	Vrsta industrije in obrti	OD O	na	paro	na	vodo	na plin (ga«) in razgret zrak		drugačnih		
		° >• O od rs n		m	o t o	r j o v	(e; o	nil)			O o > S cd
		>55	štev.	konjske sile	štev.	konjske sile	štev.	konjske sile	štev.	k. sile	
I.	Kmetijstvo (vrtnarstvo, mlatilnice)		54	7	73	21	1061	2	9	6	12	20
11.	Proizvajanje iz rudninstva		406	25	450	3	16	—	—	9	44	434
III.	Proizvajanje kovin in kovinskega blaga ....	895	897	65294	699	12556	58	288	11	30	294
IV.	Proizvajanje strojev, orodja, apar., prevoznih sredstev	559	504	23629	69	1756	51	276	10	51	129
v.	Industrija s kamenjem, ilovico, steklom, zemljami	814	285	8389	126	2443	5	15	20	72	477
VI.	Industrija z lesom, koščenino, kavčukom i. dr.	1282	306	8582	633	5982	43	232	21	77	495
VII	Industrija z usnjem, kožami, kožuhovino, ščetinami, dlako, perjem		261	99	1954	42	445	7	26	5	9	141
VIII.	Tekstilna industrija in tapetna obrt		1189	1153	128934	428	25148	18	168	15	94	155
IX.	Oblečna industrija		534	63	2597	10	304	11	50	5	13	438
X.	Papirna industrija		271	213	10036	274	23461	8	3125	6	302	63
XI	Industrija za živež		1754	1855	46113	964	10611	35	163	35	74	682
XII	Kemična industrija		419	577	12232	73	3097	16	58	8	16	130
XIII	Stavbenski obrt		434	97	3168	—	—	2	8	1	6	383
XIV.	Poligrafični in umetniški obrt		181	31	324	1	14	59	200-5	9	20	87
XV.	Trgovina		238	15	85	2	12	1	2	1	2	219
XVI.	Promet z ladjarskim obrtom vred		481	147	35147	—	—	2	3	1	2	56
XVII.	Prenočevanje, hranjenje in krepčanje		175	10	147	4	144	8	32	7	71	450
	Skupaj .	10002	6284	347154	3349	86095	326	1561-75	165	896	4593
LISTEK.
Trije polovičarji.
Priobčil A. A.
(Dalje.)
»Naj le bo«, odvrne trgovec, »toda jaz sploh ne uvidim, čemu so potrebni taki shodi in taka društva; preje se je vendar brez teh dobro izhajalo.«
»Primera naj vam pokaže, ljubi Ebing, kar bi se drugače moralo povedati z mnogimi besedami: Če napadejo roparji oddaljeno vas, kaj koristi, ako hoče vsak posamezen varovati svojo hišo, drug za drugim bodo premoči podlegali. Rešiti se morejo samo, ako se združeno v bran postavijo. Ravno taka je tudi pri sovražnikih svete vere in naše svete cerkve. — Ako gleda torej katoličan samo nase, in naj se godi zunaj njegove hiše, kar hoče, bodo sovražniki od ve-
selja poskakovali; seveda svete cerkve same ne bodo premagali, toda drugega strahopet-neža za drugim bodo spravili v svoje vrste ali pa bodo vsaj učinili, da se za dobro stvar ne bodo brigali. Da se to zabrani, treba je, da se pravi katoličani vzdramijo. Ker se nevera tako drzno šopiri, ali se bodemo mi zato bali s svojo vero v javnost stopiti? Ali se ne bodemo družili v društvih za svoje najdražje svetinje? Da, le vrjemite mi Ebing, katoliška društva so najboljša sredstva zoper framazonstvo, katero se skriva v liberalizmu, in zoper revolucijo, ki tiči v prostozi-darstvu.«
»Toda, saj ima duhovnik prižnico, tu naj se bojuje zoper nevero!« odgovori polovičar.
»Dobro, da'ste me opomnili, Ebing! Ravno to je, ker se v cerkvi ljudstvu o mnogih stvareh niti govoriti ne sme. Naj le govori kdo iz prižnice o nevarnostih brezverske šole,
ali naj se dotakne drugih javnih pogreškov naših dnij, precej se reče, čemu pa ta politiko spravlja na prižnico, ali pa se mu še žuga, da se ga bo tožilo in zaprlo. Ravno danes sem moral slišati take tožbe. Dopoldan sem namreč razlagal evangelij : da se mora dati cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega, in sem zraven pripomnil, kar ste gotovo tudi sami slišali, da lahko pridejo taki slučaji, kjer je treba biti Bogu bolj poslušen, kakor pa posvetni oblasti; glejte, vendar so nekateri precej govorili o tožbi in sodniji.«
»Prav vam moram dati, častiti gospod, danes ste nam povedali samo resnico, in vendar Bern sam slišal, da so hoteli nekateri hujskanje izviti iz vašega govora.«
»Vidite torej, ljubi prijatelj, kje nsj se potem govori o stvareh in razmerah, katerih se na prižnici ne sme dotakniti, katere pa
Število in starost delavcev, ki so imeli opraviti v obiskanih zavodih, nam kaže sledeči pregled *):
		Š t	e v i	lo d e 1 a v c			G "V		
		moških				ženskih			Skupaj
									
	10-12	12—14	14-16	nad 16	10-12	12-14	14-16	nad 16	
		let 8 t a r i h.		•	let 8 t ar i h				
I			54	300			42	227	623
II.	—	2	108	7652	—	—	14	562	8338
III	—	6	2551	35790	—	—	588	4685	43620
IV.	—	2	3185	42363	—	—	32	636	46218
V.	6	116	2789	32355	—	2	656	9281	45205
VI	1	7	980	17329	—	—	201	3077	21595
VII.	—	1	291	5793	—	2	29	709	6825
VIII	—	17	4682	59673	—	9	6794	63653	1 34828
IX	—	4	482	4887	1	2	892	9093	15361
X	—	1	479	9677	—	—	496	5264	15917
XI	—	5	1966	39911	1	8	1073	15281	58245
XII	1	7	422	13399	—	3	463	5195	10490
XIII	6	18	1811	33969	—	—	14	4367	40185
XIV.	—	—	518	3023	—	—	98	940	4579
XV.	—	—	160	2218	—	—	42	1207	3627
XVI.	—	—	4	3076	—	_	—	132	3212
XVII.	1 ’ 1	"	231	1178	_	—	16	1034	2459
Skupa	14	186	20713	312593	2	26	11450	125343	470327
	333506				136821				
nadzornikov se kaže v tem, da se v poročil-nem letu 1895. delavci v 6522 zadevah obrnili na obrtne nadzornike; v istem letu so podjetniki v 2739 slučajih prosili sveta pri
nravne in verske. In tu se nam javi nujna zahteva, naj bi duhovni oskrbnik v krajih, kjer se nahajajo tovarne, imel oblast razsoje-vati v nravnih in verskih zadevah, kjerkoli bi potreba in blagor delavcev to zaht evala.
nadzorništvih.
Tudi na obrtne stanovske bolezni obračajo nadzorniki veliko pozornost. Za vzgled navedem iz poročil te nekatere. Opazovali so, da bolehajo na revmatizmu zlasti steklarski, stavbarski, tesarski delavci, tlakarji in mornarski delavci; na kožnih boleznih brusači v kovinskih tvorni cah, kleparji, barvarji, črevljarji in peki; nalezljive bolezni, ki vzbujajo stud, so našli zlasti pri pekih; vrančni prisad najraje strojarji, ščetarji, žimarji iu cunjarji v papirnicah; fosforno krozo so zasačili pogosto v tvornicah za žveplenke; neki takov tvorničar je podal tudi predlog, kako to zadnjo bolezen preprečiti ali vsaj omejiti in med drugim tudi svetuje, naj bi delavci mesto umivanja rok pred jedjo raje rabili čisto oprane rokovice (gladke, brez prstov).
če prav pa so ta poročila nadzornikov v mnogem oziru zelo skrbna, njih gorečnost vsega priznanja vredna, vendar pogrešamo v svojo žalost jedne, in to najvažnejše plati,
Na ta način bi cerkev in država vzajemno se podpirajoč najhitreje dosegli zaželjeni vspeh. Zakaj duhovnik je v svojem stališču neodvisen, pozna natanko razmere na mestu in bi zamogel izdatno vplivati na trenotno vznikle prepire ter je v kali zadušiti.
Tudi bi se ne bilo treba duhovnikom ozkosrčno izogibati raznim očitanjem, s kakeršnimi tvorničarji preradi osrečujejo obrtne nadzornike. Kakor hitro se namreč le-ta nekoliko odločneje potegne za delavca, takoj se vzdigne kapitalistični roj fabrikantov proti domnevani strogosti nadzornikovi proti njegovim »neizmernim« zahtevam, kojim niso vstanu zadostiti, vlada pa se jim kaže le preveč popustljiva.
S tem seveda vpliv nadzornikov ne malo izgubi. Zato upamo, da se sčasom tudi v tem oziru zboljša; upamo zlasti, da mnogo dolž-nostij nadzornikom odvzamejo prihodnje »delavske zbornice« kot zdrava samouprava delavstva. Toda kaj bi še naprej govorili, saj niti del. zbornic, niti obrtnih nadzornikov ne marajo naši rudčči kameradi, torej —konec besedij!
*) Vrsto obrta glej v prvi tabeli; tu jih zazna-
mujemo le z rimsko številko v isti vrsti kot zgoraj.
ljudstvo vendar mora vedeti. Ravno katoliški shodi so zato postavno mesto. Odložite torej svoje brezpomembne predsodke in srčno pristopite k stvari, katero morate sami za dobro spoznati.«
»Da imajo shodi in društva svojo dobro Btran, v tem vam ne bom več ugovarjal; toda« — toda dostavil je počasno, kakor bj se bil že zbal nasledkov svojega priznanja, »pustite me, pristopiti ne morem, najbolj zaradi svojega posla.«
»čudno«, odgovori sedaj stari dušni pastir, „ali mislite res, da vam bo toliko škodovalo, ako svojo vero, katero nosite v srcu, tudi očitno spoznate ? To vam bo pridobilo samo spoštovanje pri vaših sotržanih. In kar bi odvzeli mogoče nekateri liberalci, zato vas bodo odškodovali drugi, zlasti mnogi odločni kmetje. Ali nima morebiti verni Dr. Forner dosti več posla, kakor pa liberalni zdravnik Stegman? Poglejte dalje le vašega soseda,
ali nima dobrih dohodkov od svojega obrta zato ker je odločno katoliški ?“
„Stvar je vendar kočljiva, gotovosti ni nobene" meni trgovec, „sicer pa ostane vsak vendar katoličan, ako tudi ni pri družbi ?" dostavi vprašujoč.
„Brezdvoma", odgovori župnik, „kakor je pa tudi brezdvoma, da vi potem zamudite jedno svojih najvažnejših dolžnostij: drugim delati dobro; sami sebe pa stem, ko se nagibate k liberalizmu, izpostavite nevarnostim, zavoljo česar se bodete morali kedaj zagovarjati.«
„Premisliti si hočem zadevo", odgovori Ebing, na pol jezen, napol pa osupnjen zavoljo resnih župnikovih besed.
Med takimi pogovori dospeli so na „hribček". Župnik jo je zavil po prisrčnem pozdravu na stransko stezo, katera je peljala po gričih do Novaka.	(Dalje sledi.)
Politika po svetu.
Kranjski deželni zbor, se je zadnjo uro svoje zadnje seje spomnil tudi na potrebo volilne preosnove za deželni zbor. Krščanski socijalisti smo tudi v tem zasedanju opomnili poslance, da je potreba vpeljati občno volilno pravico. Toda ljudstvo obrača, naša „nemška žlahta'1 pa obrne. Ker je za vsako premembo volilnega reda potreba navzočnosti tri četert vseh poslancev, so Nemci izjavili, da takoj izstopijo kakor hitro bi kdo prišel s kakim širšim predlogom. Vsprejelo se je, da se vrše volitve direktno in tajno in da se volilni cenzus zniža na 4 gl. davka. S tem nam delavcem ni pomaganega ničesar. Mi najodločneje zahtevamo, da se nam dajo po dolžnostih utemeljene potitične pravice. Zelo čudno je tudi, da se tako važna zadeva, kakor je volilna precsnova določi kot zadnja točka zadnje seje. To kaže, da našim poslancem in deželni vladi ni zato, da bi se dale ljudstvu njegove pravice. Kaže se pri tem odločno tudi vpij iv nemških »desetina-rjevft ki se boje za svojo navidezno in umetno skrpano veljavo, in radi tega nečejo vedeti o nobeni pošteni volilni reformi. To vse nas krščanskih socijalistov nikakor ne sme motiti, da bi ne zahtevali še z večjo odločnostjo svojih pravic. To pa tembolj, ker smo prepričani, da z vstrajnostjo gotovo tudi zmagamo. Priti mora čas, ko deželnemu zboru volilna reforma ne bode zadnja točka; marveč prva. Zato skrbeli bomo, ako Bog da, kršč. s o c i j a 1 c i.
Oaučevo ministcrstvo je šlo. Tri mesece se je trudil Gauč, da bi pomiril Nemce. Sestavil je nove jezikovne naredbe, ki se zelo ozirajo na nemške želje, potem pa je odstopil. Za ministerskega predsednika je imenoval za njim cesar grofa T h u n a. Danes ne moremo še prav nič soditi, kakšen bo ta mož. Iz njegove preteklosti vemo, da je zelo odločen. Na Češkem je bil več let cesarski namestnik. Ce ne bo mogoče državnemu zboru mirnega delovanja, bo Thun gotovo izposloval, da se razpusti in potem bode ali absolutiško vladal, ali pa bodo volili deželui zbori poslance na Dunaj. Toda tudi to bo moglo biti le nakaj časa. Rane, na katerih krvavi naša država, se dajo celiti le z vse drugačnimi zdravili, nego jih poznajo grofje in druga velika gospoda. Smisla za ljudstvo manjka in dokler se ne izpreraenč sedanje razmere, ni upati boljših časov. Državni zbor je sklican na 21. t. m.
Zola. Viansko leto so prišli v Parizu na sled, da je neki višji časnik, Dreyfus po imenu, važne vojaške skrivnosti prodal neki drugi državi. Moža so za to obsodili v pregnanstvo. Nobčn čuk bi se ne bil dalje menil za tega izdajavca, če bi ne bil j u d. Judje so zelo dobro vedeli, da jim taka reč prav nič ne koristi. Kakor vedno, se je tudi pri tem judu pokazalo, da se ne more na jude zanašati niti narod, niti država. Dreyfusov zgled je moral povsod roditi prepričanje, da jud ni sposoben za častniško, sodnjjsko in uradniško službo. Zato so pa judje po vseh
časopisih in po svojih kupljenih hlapcih ____
tudi po socijalnih demokratih — tulili od obsodbe sem, da je Dreyfus nedolžen in hoteli so spraviti krščanske poštenjake v kazen. Ni se jim posrečilo. Za zadnji ,trumf‘ so najeli Z o 1 o. Ta mož je znan po svojih umazanih povestih. Pijani ciganje se morda skrivši po svojih brlogih pogovarjajo tako, kot Zola piše. Vsaka stran njegovih povestij je pohujš-ljivo klafanje. Predrznost Zolina je nagnila jude, da so ga najeli, naj brani Dreyfusa. Res je ta umazani klafač stopil v judov-
sko službo in v nekem časopisu dolžil vojaško sodišče, da je obsodilo Dreyfusa po krivem. Zavoljo tega bo ga postavili pred tožbo. Mislil je, da bo porotnike preslepil, pa ni šlo. Judje so obetali vsakemu porotniku po 10000 ir., če glasujejo za Zolino oprostitev. Toda porotniki so ostali možje. Obsodili so Zolo in sedaj mora plačati 3000 fr. kazni in e n o leto sedeti. Judje so jo skupili. Nasprotstvo proti njim se je na Francoskem in drugod po ti pravdi ogromno zvišalo. Samo liberalci in socijalni demo-kratje so še na njihovi strani.
Napad na grškega kralja. Ko se je grški kralj Jurij peljal s princezinjo Marijo 26. m. m. iz Falerona v Atene, začujeta se na jeden-krat dva strela, katerih jeden je zadel jezdeca. Nato je sledilo še več strelov. Kralj in kraljičina nista bila ranjena, le konji so bili nekoliko poškodovani. Do sedaj so prijeli že dva zločinca, ki pripadata najnižjim slojem prebivalstva. Toda prišli so na sled celi zaroti, ki je skovala že več državi nevarnih načrtov in tudi napad na kralja. Verjetno je, da je imela ta zarotniška tolpa glavno besedo tudi v grško-turški vojski. Daljne preiskave pojasnijo celo zadevo.
Naša organizacija.
Občni zbor I. ljubljanskega delavskega konsumnega društva se je
vršil v nedeljo dne 27 fefir. ob obilni udeležbi zadružnikov v dvorani „Katoliškega doma“ zelo lepo. — Kmalu po 3. uri je otvoril zborovanje načelnik g. I v a n Pliberšek z daljšim jedrnatim nagovorom, v katerem je kazal na društveno delovanje v minulem poslovnem letu ter navduševal navzoče, naj se v tekočem letu s še večjo vnemo poprimejo dobre stvari. Na to je poročal društveni tajnik g. H. Zalesjak o splošnem delovanju društva, blagajnik g. I. Rakovec pa je pojasnoval točko za točko računski zaključek in letno bilanco. Članov šteje zadruga koncem 1. 1897 — 280 z vplačanimi deleži v znesku 3856 gl. 55 kr. V minulem letu je društvu na novo pristopilo 44 članov, izobčenih radi nerednega vplačevanja deleža pa je bilo 52 članov. Prometa je imela zadruga 42.980 gld. 57 kr. Kot dividende se razdeli med zadružnike 270 gld. 75 kr., in sicer 4 odstot. od vplačanega deleža in 1 in pol odst. od skupilne svote. Naj veča dividenda znaša 8 gld. 71 kr. Kdor je kupil in se je zapisalo na knjižico vsaj za 60 gl., prejme toliko dividendo, kot lani. — Občni zbor je odobril tudi računski zaključek in dal odboru absolutorij. Tekom razprave se je vsprejelo več predlogov, kako zboljšati nekatere zadružne naprave, tako glede dobave moke, sladkorja in vina. Sklenilo se je tudi načelno, vpeljati v zadružne prostore električno razsvetljavo, s čimur se bo do 60 gld. vsako leto prihranilo pri stroških za svečavo. Ko so se rešile še nekatere točke glede iztirjatve zaostalih dolgov in nagrade društvenim funkcijonarjem, se je vršila dopolnilna volitev odbora in volitev nadziral-nega odseka. V odbor so bili izvoljeni gg.: Zajc Josip, Zajec Vinko in Kalan Luka, v nadziralni odsek pa gg.: Gostinčar Josip, Jakopič Ivan in Pirnat Ivan star. — Konečno se je na predlog načelnikov soglasno in z velikim navdušenjem vsprejel predlog, v katerem se odboru naroča, naj po deputaciji izrazi udano zahvalo prevzvišenemu knezonadškofu za njegovo naklonjenost, katero je ves čas od ustanovitve do današnjega dne velikodušno izkazoval naši zadrugi. — Po sklepnem govoru načelnika, v katerem je poživljal zadružnike, naj vstrajajo pri započetem delu v blagor delavskih stanov in vsak po svojih močeh pripomorejo k vsestranskemu prospehu zadruge, se je zaključilo zborovanje ob 9. uri. Vkljub temu, da je trajal občni zbor dolgih šest ur, so vendar navzoči hvalevredno V8trajali do konca ter se z največjim zanimanjem mirno in stvarno udeleže-
vali večinoma prav zanimivih razprav. — Pri prvi odborovi seji se je odbor sostavil ravno tako, kakor lani, namreč : gg. Iv. P 1 i b e r-š e k načelnik. Ant. Škof namestnik, H. Z a-1 e s j a k tajnik, Iv. Rakovec blagajnik, Jos. Zajc oskrb. skladišča, Jos. A u b e I, kletar, Iv. Tomažič, V. Zajec in L. Kalan odborniki. — Dividende so se pričele izplačevati ta teden in se bodo izplačevale s prejšnjimi vred po sklepu obč. zbora do konca junija letos. Kdor bi jih pa do tedaj ne vzdignil, se mu vknjižijo in jih lahko vzdigne šele prihodnje leto. Vsak zadružnik naj prinese seboj obe knjižici. — Konečno se zadružniki opozarjajo, naj pri vsaki spremembi stanovanja naznanijo odboru to spremembo, da ne na-vstane obestranskih sitnostij.
Zagorska kat. del družba in de lavci. V ned. 28. feb. je imelo naše društvo občni zbor, na katerem smo slišali, kako bo je gibalo v pretečenem letu, ob jednem smo se pa navduševali za prihodnost. Da še nismo zmrznili, kaže najbolj poročilo blagajnikovo. Kljub majnih doneskov fdružbenina znaša namreč samo 20 nove. za mesec) znašajo vsi dohodki 595 gl. 2 kr. Precej so pripomogle k temu predstave pod vodstvom gosp: Milačeve. Stroškov je imelo društvo 566 gl. 36 kr. Od teh se je razdelilo 217 gl. 60 kr. kot podpora obolelim udom (dva gld. na teden skozi 10 tednov). Mnogo je vzel oder in različni inštrumenti. Ker smo sedaj z vsem potrebnim dobro preskrbljeni, se nam ni bati prihodnosti. Zanimivo je bilo poročilo tajnikovo, ki kaže, da je odbor pridno skrbel za to, da so drušlveniki v družbi dobivali poduka in zabave. G. predsednik je razvil program za prihodnje leto. Ako bi bilo mokračem res kaj mari za zboljšanje žalostnega položaja delavcev, tedaj bi ne zabavljali samo in ne vpili, da bodo »zboljšali«, ampak bi tudi povedali, kje hočejo začeti. Najbolj zboljšanja potrebna bi bila pač delavska stanovanja. Kljub temu, da smo na deželi, stanujejo naši delavci slabše kot v mestu. Družina ima majhno zaduhlo luknjo za kuhinjo, shrambo, stanovanje in spalnico ob jednem. Tako stanuje na Lokah pod jedno streho, ali v jedni kosami 27 družin ali 113 ljudij. In hišica je j e d n o n a s t r o p n a (!) 20 m. dolga, 10 m. široka. V Kisovcu stanuje v pritlični kosami 27 družin s 138 osebami. 11 družin je pod streho. Nič bolje se ne godi ostalim delavcem. Kako pogubna so taka stanovanja, je »Glasnik« že poročal. Jaz povda-rjam še, da so pri nas tem škodljiveja še zato, ker so rudarji tudi pri delu le v vročini in v zaduhlem škodljivem zraku. Zato ni čuda, da jim tako hitro opeša zdravje in moč. Ia kaj menite, koliko zaslužijo? Nekaterim pride komaj goldinar na dan. Kak pa je zaslužek tistih »delavcev« trboveljske pre-mogarske družbe, ki nimajo druzega dela, da dobiček štejejo in kupone Strižejo? Akcije, katere so nakupili po 70 gld., prodajajo danes na Dunajski judovski borzi po 184 gld., in še vedno rastejo. Velika napaka pri nas je dalje ponočno delo pri ženskah in pa tudi delo o praznikih. Na tem občnem zboru je bilo treba razvozlati tudi vprašanje, kako stališče zavzemamo mi zagorski kršč. socijalisti glede narodnosti. Od jed ne strani se nam namreč očita, da smo narod zatajili, od druge pa, da se ne oziramo na nemške steklarje. O tem vprašanju je poročal kapetan Škerjanec. Kdor je res pravi krščanski socijalist in spolnuje v dejanji zapoved: Ljubi svojega bližnjega, ta je gotovo tudi pravi narodnjak, ker mora ljubiti in delati v prvi vrsti za ljudi, ki so mu najbližji, so njegovi rojaki in govore isti materin jezik. Prav tako pa ne bo preziral tistih, ki govore drug jezik, ker tudi ti so njegovi bližnji, in to tem bolj, ako imajo isto vero, ista načela. Naš pa še bolj tesno druži to, ker imamo iste zahteve, iste težnje. Dejansko smo pokazali to svoje stališče 21. feb. ko smo priredili »Vodnikov večer«, in se je predstavljala igra »Svoji k svojim«, ktere pa nam baron Ilein ni mogel prepovedati. Sedaj pa še eno prijateljsko besedo na vse rudarje steklarje in druge delavce, ki še verujejo na judovsko soc. demokracijo I Le pomislite, koliko kron ste že znosili k vašemu preroku, ki Vas z večnimi obljubami slepi. Saj je
»Delavec« pisal, da je bilo samo novembra mesca okoli 120 gld. dohodkov. Vprašamo Tschobala, koliko podpore je on dal bolnikom I. 1897. ? Vi delavci pa ne prezrite, da je med stroški stalo zapisano, da seje čez 130 gld. vaših krvavih žuljev porabilo za pravdo so-drugaCanžeka, ki je imel predolg in preumazan jezik. Dal Na stroške delavcev se zabavlja tudi čez vladarja in Mater Božjo. In potem so še tako predrzni in nesramni, da nabirajo miloščino na shodih in po »Delavcu«, ker Canžek v zaporu sedi. Pomislite dalje, koliko vam je vaš Cobal že »zboljšal.« Gre vedno na sla-beje, ker plačo vam vedno manjšajo, a pri vsem tem judje na borzi živež draže. Od so-cijalne demokracije zastonj pričakujete rešitve, ker ona polni žepe in „izboljšuje*1 stanje le »voditeljem«, delavec pa jej je molzna krava. Tako se je na zadnjem shodu stavil predlog, naj se sodrugu Rinaldu poviša plača za 10 gl., kar pa ni obveljalo. Ker delavci to vedno bolj uvidevajo, zato jo tudi zapuščajo. Č8 »Delavec« piše, da se je shoda na Lokah vdeležilo 1200 rudarjev, je to najnesramnejša laž. Vseh rudarjev je 700 v Zagorji in od teh pač komaj ena četrtina posluša na mo-kraško komando. Se bolj smešna je bila govorica, da bi bilo na shod pod sv. Jurjem prišlo 3000 demokratarjev. Mi bi se jih ne bili ustrašili. Kdo vam bo zboljšal toraj vaš žalosten stan? Judje gotovo ne, naj si bodo že pri premogarski družbi, ali pri socijalni demokraciji. Njej ste vi sužnji. »Pomagaj si sam 1« Združite se v pošteno zvezo najpred vsi Zagorski rudarji 1 Ne sovražite in ne preganjajte se med seboj I Združite se z rudarji v Trbovljah in Hrastniku 1 Potem pa stavite zahteve: Boljša stanovanja, zboljšanje plače, počitek ob nedeljah in praznikih, sprememba bratovske skladnice. Ia ko se bo videlo, da niste več razbiti na toliko strank, tedaj se vam ne bodo več smejali, vas ne bodo več stiskali in zatirali, in akcije se ne bodo prodajale več po 184 gl. V slogi je moč 1 Združimo se!	—c.—
Iz Novega Mesta (Obrtniki.) Sprejmi, dragi Glasnik, skromni dopis iz trde, žuljave roke. Članek „Obrtniki, zdramite se“, sem bral z največjo radostjo. Srčno pozdravljamo novomeški obrtniki misel, da naj se obrtniki vendar kako združimo. Treba je, ko da nastopimo skupaj zoper skupnega sovražnika — židovsko konkurenco, če bode šlo namreč še nekaj let tako naprej, mora mala obrt popolnoma propasti. V vsem namreč nazadujemo — v davkih in druzih stroških pa napredujemo. Pravi se samo : plačaj! Pa kje vzeti? Plača se davek, katerega so vsaj pri nas večinoma povišali; ali drugo stanovanje, drva, živila seje podražilo; delo se manjša od dne do dne in cena mu pada. Potlej pa živi! Pa morda kedo poreče : pa bolje delaj 1 pa bodi bolj priden 1 — pa bo šlo. To se godi. Trudimo se, potimo se — pa zastonj, ko je toliko nič vrednega judovskega blaga že pri nas skorej v vsaki prodajalnici: dežniki, obleka, klobuki itd. Ce zidaš hišo, ni treba več kljačavničarja, ker v štacuni kupiš za okna i vrata vse izdelano po prav nizki ceni, kakošno seveda, je drugo vprašanje. O črev-Ijariji pa skorej ne smem govoriti. Črevljarski izdelki kmalu ne bodo imeli na sejmu prav nobene cene, ker vse preplavlja judovsko fa-briško delo. Grozno škodi tudi prosta obrt; vsakdo sme fušati, ljudje so pa taki, da raje kupujejo nič vreden „pofelj“ nego dobro in pošteno delo, ki mora biti nekoliko draže. V našem malem mestu se dobijo tudi čevlji v štirih prodajalnicah, kar jih pa prineso ob sejmih krošnjarji, jih je toliko, da bi jih dva meseca ne izdelali vsi novomeški črevljarji. Ker gre torej toliko denarja v tuje nenasitne judovske žepe, ima pač prav star obrtnik, ki mi je rekel pred par dnevi, da mora imeti dobre možgane obrtnik, ki hoče dandanes vsaj za silo izhajati. Torej obrtniki, združimo se zoper sovražnika, ki nam preti s poginom. Ko je bil Kristus z učenci na morju, je nastal tak vihar, da so valovi čolnič pokrivali, Gospod pa je spal. Učenci so se gotovo trudili, da bi čolnič rešili, ali ko so videli, da je trud zastonj, bo poklicali Gospoda: „Otrni nas, poginjamo!“ Tudi nas se vsak zase zastonj trudi, da bi rešil čolnič svoje obrti —
topi se v morju konkurence. Rešitev nam prinese edino de združenje. Prebudimo se iz spanja in nebrižnosti, ki je vsaj pri nas na Dolenjskem med obrtniki skoraj sploSna. Vsakdo si želi boljših razmer, a redko kdo gane z mazincem, da bi si jih priboril. Oni gospodje pa, ki imajo upliv in moč, naj nam pomagajo, da se resi stan, ki je gotovo za kmetskim najvažniSi.
Kr S C a nsko-so c. obrtnik.
Iz Idrije. Kdo dela pri nas socialdemokrate? To vprašanje sem si že večkrat v misli stavil, pa vest mi je vselej eden in isti odgovor dala, da je pri nas glavna agitato-rica, katera sili in peha nevedne ljudi v ru-deči tabor, r e v S č i n a. Sila kola lomi in tako je tudi pri nas. Revščina tira ljudi v nesrečo, mnogokrat pripravi poštenjaka v tatu in razbojnika, revščina ga privede do slaboumnosti, v kateri človek obupa ; zato se tudi ne čudim več, da kadar pridejo zapeljivi ru-deči agitatorji v Idrijo, jih delavci kar v tro-pah gredo posluSat. Zakaj ? RevSčina jih tira ; pomoči iščejo pri teh zapeljivcih, ki jim znajo zelo lepo in zvito v nepristopnih viSavah zlate gradove kazati. Zapeljano ljudstvo jih posluSa in verjame njihovim pretiranim obljubam ter ne razvidi, da so na brezverskih tleh bliščeči gradovi nedosežni in da jih brezverska socialdemokracija vodi do prepada, čez kateri ne bode nikdar prehoda. Kaj pa potem ? Nazaj se obrniti ali v propad se pogrezniti. Bog daj, da bi se prvo spolnilo in da bi se ljudstvo na pravo krščansko pot vrnilo, ker le na ti potf nam blišči zvezda pravice. — Dragi čitatelj Glasnika, morda me bodeS vpraSal, od kod ta beda v Idriji? In res saj ste ravnokar brali o zboljšanji naSih plač, katere obstoje v tem, da nam jo visoko c. k. ministerstvo podelilo brezplačno žito in drva. Res je s tem nekoliko poboljšano, a le tistim, ki imajo vedno le stalne plače od 8 ali 16 urne dnine, in teh je le majhno število. Vsem drugim, ki pa delajo pri mezdnem delu (Geding) jim ni na ta način nič zboljšano. Njihov položaj je ravno tako žalosten, kakor je bil poprej. Vzrok temu so slabe mezdne plače, katere so velikokrat tako nizke, da delavec ne more iz njih poštenega zaslužka pričakovati. Vse naSe prošnje do gospodov uradnikov za zboljšanje mezdne plače so večjidel zaman. Ne vem, kaj da imjo naši gospodje uradniki tako trda srca, saj sami skuSajo, koliko potrebuje človek za svoj obstanek in koliko jim preostaja od njih mesečne plače ki znaša od 100 do 300 gld. Nikdar Se nisem v časnikih bral, da bi se kak uradnik zahvalil, da ima zadostno ali preobilno plačo. Pa nikar ne mislite, da sem vam nevoščljiv zaradi vaSih visokih plač, o ne, jaz želim le to, da bi zraven vaših mastnih plač tudi delavcem dali živeti. Zivljenske razmere so take za nas kakor za vas; deloma Se slabše. V Idriji se je tako imenovana Auszug moka, katero le vaša usta okuSajo, podražila le za 3 kr. pri tem ko se je moka nižje vrste, katero delavci kupujejo, podražila za 5 kr. na kg. Želeti je, da bi gospodje uradniki imeli z nami vsaj toliko usmiljenja, da bi rudarju po celomesečnem trudu zadnji dan meseca ne bilo treba prositi za posten zaslužek, kakor je zdaj v navadi, da se mora celi mesec trdo delati, zadnji dan pa za posten zaslužek beračiti. To se ne spodobi za državni rudnik. Povedati pa moram, da tudi država ni imela samo blagega namena z nami, ko nam je podelila brezplačno žito in drva. Zakaj nam ni povišala stalnih plač in prej omenjenega pri starem pustila, tako povišanje kot je zdaj, je le pesek v oči ? Razvidi se to tudi iz proračuna za leto 1898. Proračun stroSkov za 1897 je znaSal 773-411 gld. za pokritje tega je država zahtevala od rudnika 1,142 585 gl., torej je imela država v omenjenem letu 360,174 gld. preračunjenega dobička. Proračun troskov za leto 1898 je postavljen za 871.419 gld., torej za 98 008 gld. več od starega leta, večinoma zato, ker se bo več delavcev potrebovalo. Od tega povišanja pride na nas prav malo ali pa nič. Za teh 98 008 gld. več stroSkov pa zahteva država v tekočem letu celih 216 899 gld. več dobička kakor v starem letu, kar je razvidno iz pokritja za
1. 1898, ki ga zahteva država, 1,359.484 gld. Dragi čitatelj, iz tu navedenih Številk lahko izprevidis, kako nam država naSe stanje zbolj-Suje. Vsako leto so se pri nas delavci v viSje razrede premaknili, letos je pa vse zaostalo, zakaj ? Kje naj iščemo vzroka ne vemo. NaSi otroci moškega spola, ki so spolnili 15. leto, so se vsako leto k delu jemali. Kaj pa letos, vse proSnje so zaman. Otroci, kateri bi vsaj sebe lahko preživeli, starišem od ust hrano trgajo. Kdo je tega kriv? Kje tu tiči vzrok? Tako je zdaj pri nas v Idriji, potem ni čuda, da se socijalna demokracija pri nas od dne do dnejmnoži.
Iz Železnikov V »Slov. Narodu« dne 14. pr. m. je udaril po našem konsum-nem društvu g. Luka KoSmelj, s pisateljskim imenom L e b n i š k i, čeS, da kons. društvo v Železnikih ni potrebno niti mogoče. Priznavamo, da za trgovce in krčmarje ni potrebno; za vse druge pa je; to priča dobiček, ki se je napravil v 2 in pol mesecih in zaradi katerega toži g. L. K., ds je neopravičen. On trdi, da sme kons. društvo imeti dobička samo toliko, da se pokrijejo tekoči stroSki 1 Kdo se ne smeje takemu du-hovitežu? In ta dobiček se je dosegel s tem,
1. da se je prodajala koruzna moka mešana z 1 vreče dobre in 1 vreče slabe; 2. da se je dajala udom meSana moka (1 vreča dobre in 2 vreči slabe) za dobro; 3. da se je vino z vodo zalivalo, in 4 da se je slabo tehtalo.
A d 1.! Ni res, da se je meSala slaba koruzna moka z dobro, pač pa činkvantin z banaSko, dočim g. I. Bo n cel j meSa slabejSo hrvaško koruzno moko s činkvantinom. Tako smo delali in delamo, ker so nam mlinarji nasvetovali to za najbolje. A d 2. I Laž je, da se je meSala 1 vreča dobre moke z 2 vrečama slabe in se prodajala za dobro. Neki ženski se je nekoč na nje zahtevanje zmeSalo nekaj kg. moke po 16 in 18, da jo je plačala po 17; to je dalo povod omenjeni neosnovani trditvi. Tako delamo pa Se danes, ako le kdo to zahteva. Ako imenuje g. L. KoSmelj tako moko slabo, se mu ne čudimo, ker je on vajen boljSe. A d 3.!
Z vinom delamo kakor se isto oskrbuje po poštenih gostilnah. Ako veste kaj napačnega o g. Ant. Primožiču, kateremu je bil ta vinski posel poverjen do novega leta, naj Vam on odgovarja. A d 4.1 Ako se je dajala v naSem društvu slaba vaga, pade krivda samo na Vas, g. L. K., ker se je često pripetilo, da smo n. pr. pol kg. sladkorja tehtali s komadom, katerega ste Vi natehtali za 40 kr., dočim je bil pri nas po 38 kr. Ko so se čule pritožbe zaradi te V a Se in vsled tega i naSe slabe vage, pretehtali smo Vaš komad, in glej, bilo je premalo 2 in pol p s papirjem vred... Ali je bil to morebiti samo slučaj, da g. L. K., da je manjkalo baS pri tem komadu, ki je zašel v naS arhiv, toliko? Ali smo mi smeli dvomiti o poštenosti VaSe tehtnice, ko ste vendar Vi župan naSe občine? Kar pa zadeva priči, na kateri se sklicuje g. L. K, izjavimo, da pri nas veljata prav toliko kakor g. K. — ali pa narobe! — Na to, kar očita g. K. delavcem, odgovore mu ti sami. Ravno tako gosp. Fr.
G r o S e 1 j. — Pravnik g. A. Dermota, kateremu smo mi za njegovo sodelovanje pri našem kons. društvo srčno hvaležni, pa se — po njegovi izjavi — pridružuje dr. Kreku, ki prezira take napade, dobro vedoč, da jednega — glas ne seže do nebes; zlasti če govori o grškem pravu, katerega ni 1 ! Naša polemika z Vami je s tem končana, g. L. K. Ako ne bo miru, nastopimo drugo pot! Vodstvo I. žel. del. kons. društva.*)
Zonta Valentin 50 kr., Weiss Fran 30 kr., Kregar Ivan 20 kr., Trpine Josip 20 kr., L. T. 20 kr.
Socijalnl demokratje so pustne dui vga-njali v Trstu res prave Seme. Kazali so po ulicah srednjeveško inkvizicijo, proslavljali lažnika in framasona Zolo in njegovo zalego. S tem so hoteli pokazati ljudstvu prijateljstvo židovskega masonstva do ljudstva in nasproti vžgati sovraštvo do krščanstva S tem činom so 8ocijalni demokratje zopet jasno pokazali, kdo so in kam gredo. Da proslavljajo frama-sone, ki so kapitalisti, je dokaz, da so sami frama8onska sekta, plačana od pravih frama-sonor, ki zaničujejo revne ljudi. Neki pregovor pravi: „Povej mi s kom se bratiš in povem ti kdo si« Iz teh dejstev lahko vemo, da je socijalna demokracija stranka kapitalističnih framasonov. Delavci, mislite malo 1
Dober sir. Znano je, da ni lahko dobiti dobrega, okusnega sira. Da se spozna njegova kakovost, je najbolj primerno ravnati se po nastopnem latinskem navodilu: »Non Argus, largus; non Methusalem, Magdalena; non Ha-bacuc, Lazarus; Caseus iste bonus.« Z drugimi besedami se to pravi: Sir ne imej 10 000 očij, kakor jih je imel bajni Argus, in ne bodi majhen, marveč Širok in debel; po starosti naj ne bo jednak Matuzali, marveč naj pretaka solze, kakor spokornica Magdalena; tudi naj ne bo podoben kaSi, kakor jo je nekdaj kuhal Habakuk, pač pa naj se o njem trdi, kakor o Lazarju v grobu, da namreč že diši.
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu se pri-| poročam v izdelovanje
ter zagotavljam najsolidniso postrežbo in znižane cene. Vsled mnogoletne izkušnje in z izpitom, ki sem ga napravil na Dunaju v prikro-jevalni šoli, mi bo mogoče postreči in ustreči vsaki želji cenjenih gg. naročnikov.
Frano Pavšner,
krojač v Ljubljani,
Vodnikov trg št. 4.

*) 0 ti zadevi smo dobili tudi od železniških de- y SVOJO lastno korlot naj . zahtevajo ji Iavcev in g. Grošlja dopis, a nam se ne zdi cel letnik v jem]jej0 kupovalci le take izvirne zavoje. »Slov. Naroda« toliko vreden, da hi zavoljo dopisov	'	••	■	. '	' • -• .
»Slov. Naroda« toliko vreden, da hi zavoljo dopi vanj tratili v listu prostor. Možje, ki mislijo, da bodo s čačkami v liberalne liste udušili gibanje med delavskim ljudstvom, so smeSni. Nobena stvar ni tako neumna, da bi se ne dala zapisati in da bi je »Narod« ne vspfejel, če se gre proti nam.	Op. vredn.
Drobtine.
Za zastavo slov. kršč.-soc. delavske zveze so darovali po naSem prijatelju Bramor Jožefu : Smole Alojzij 2 gld., Bramor Jože 1 gld., Burji Peter 50 kr., Mathian Jakob 1 gld.,-
r
i
i
Franc Granda
pek v Udmatu št. 108
priporoča kruh od najvišje do najnižje vrste in tudi vsakovrstne slaščice po najnižji ceni.
■v
!
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Jakopič. — Tiska »Katoliška Tiskarna.«