Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 • tel. 3177
PODUREDNIŠTVO :
34135 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina..............L	1.500
Letna naročnina.................L	3.000
Letna inozemstvo................L	4.000
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
Leto XXII. - Štev. 26 (1106)
Gorica - četrtek, 25. junija 1970 - Trst
Posamezna številka L 70
Pisun nkraiiKkih katoKšhih laikov
Lansko leto je bila v Rimu ustanovljena Konferenca ukrajinskih škofov. V zvezi s tem je začel informirani tisk pisati, da sc pripravlja ustanovitev katoliškega u-kraj inskega patriarhata. Patriarh naj bi postal kardinal Jožef Slipyj, ki živi v Rimu in ga je svoj čas Hruščev »podaril« papežu Janezu XXIII. v znak dobre volje.
Novica o možnosti ustanovitve ukrajinskega katoliškega patriarhata vzhodnega obreda je očitno povzročila vznemirjenje v moskovskih političnih in verskih krogih. Moskva skuša Ukrajince čim bolj in čim hitreje porušiti, če bi bil ukrajinski patriarhat v resnici vzpostavljen, bi to pomenilo tudi krepitev ukrajinske narodne zavesti. Tega pa se oblastodržci v Kremlju bojijo. Pa tudi moskovski cerkveni krogi nasprotujejo ukrajinskemu patriarhatu, saj hočejo imeti v zakupu vse področje Sovjetske zveze.
Ni čuda, da je Moskva hitro po konferenci ukrajinskih škofov poslala v Vatikan Nikodima Rotova, leningrajskega nadškofa, ki se je sestal s kardinalom Maksimilijanov von Furstenbergom, prefektom Kongregacije za Cerkve vzhodnega obreda. Kmalu nato je kardinal von Fiirsten-berg, aristokrat nemško-belgijskega porekla, dal izjavo, da Vatikan ne misli na ustanovitev ukrajinskega patriarhata, ker da »ukrajinska Cerkev formalno ne obstaja«. Pri tem je poudaril »spravljivo vedenje« Moskve, za kar naj bi bila dokaz mila (?) obsodba nadškofa Vasilija Ve-Učkovskega, ki ga je bila sovjetska policija pred letom dni aretirala, sodlSte pa letos obsodilo na tri leta ječe, ker je bil podelil umirajočemu sveto popotnico.
NERAZUMEVANJE ZA USODO UKRAJINSKE CERKVE
Te kardinalove izjave so člane ukrajinske Cerkve, ki je dala vesoljni Cerkvi že toliko mučencev, Petrovemu sedežu v Rimu pa toliko dokazov zvestobe, globoko užalostile. Skupina katoliških ukrajinskih laikov je sestavila pismo in ga letos v velikem tednu odposlala v Rim na naslov kardinala von Furstenberga.
V	pismu, ki je pretresljiv dokaz neomajne predanosti katoliških Ukrajincev svoji Cerkvi in svojemu narodu, je med drugim rečeno:
»V želji, da bi ugodili svojim znancem v Moskvi, ste vi, eminenca, izjavili, da ni osnov za ustanovitev ukrajinskega patriarhata, ker — kot pravite - v Ukrajini Cerkev formalno ne obstoji! Toda, Vi gotovo veste, da Cerkev v Ukrajini obstaja in je živa, čeprav je obsojena na življenje Cerkve v katakombah. Ukrajinska Cerkev pa obstaja tudi v zdomstvu tako formalno kot legalno. Njen namen je ohranjati in razširjati verske in moralne vrednote, ki so lastne tisočletnemu ukrajinskemu krščanstvu. Varstvo teh vrednot je bistveno za našo versko in narodno ohranitev, za naše časovno poslanstvo, za procvit vere v naši domovini in za združitev s Cerkvijo-materjo v Ukrajini.
Zal nismo, eminenca, do sedaj slišali iz vaših ust ene same besede obsodbe moskovskih ukrepov, ki merijo na uničenje duš Ul vere. Slišali smo od vas samo besede o spravljivem vedenju sovjetskih oblasti, čemur naj bi bila dokaz obsodba na zgolj tri leta ječe enega izmed naših škofov. Toda ta škof je bil nedolžen in zato nekazniv.
Ne moremo izročiti svoje usode s predanostjo obupa odlokom moskovske patriarhije, ki jo je priklical v življenje Stalin in popolnoma zavisi od ukazov komunistične partije in vlade Sovjetske zveze. To je tisti sistem, ki je barbarsko oropal Ukrajino verske in narodne svobode ter uničil vse krščanske Cerkve, katoliške in nekatoliške, na ozemljih, ki jih je zasedla sovjetska oborožena sila.
Ne moremo dopustiti, da bi naša ljubljena Cerkev postala žrtveni kozel na oltarju neke zmotne ekumenske miselnosti. Gospod kardinal! Na zahodu ne uporabljate več latinščine v bogoslužju. Mi vzhodnjaki je nikoli nismo rabili. Toda
danes se je bomo poslužili, da nas boste dobro razumeli. Rečemo Vam tedaj: ”Non prevalebunt — In peklenska vrata je ne bodo premagala”.«
ODSTRANJENA UKRAJINSKA HIERARHIJA
Lažje bomo razumeli to boleče pismo katoliških ukrajinskih laikov, če si prikličemo v spomin, kako je komunistični režim v Rusiji po letu 1945 popolnoma uničil ukrajinsko cerkveno hierarhijo.
Dne 11. aprila 1945 so bili aretirani vsi ukrajinski katoliški škofje, ki so se tedaj nahajali na ozemlju sovjetske Ukrajine: metropolit v Lvovu Jožef Slipyj s svojim pomožnim škofom Niketo Budko, Stanislavski škof Gregorij Homyšin in njegov pomočnik škof Ivan Latiševskyj ter apostolski vizitator za Volynijo škof Nikolaj Cameckyj. Hkrati so zaprli in odvedli v Sibirijo apostolskega vizitatorja za ukrajinske vernike v Nemčiji škofa Petra Verhuna.
Ob letu je vse te škofe komunistično sodišče v Kyjevu obsodilo kot vojne zločince in sodelavce z okupatorjem. Metropolit Slipyj je dobil osem let prisilnega dela, ostali pa so bili obsojeni na pet do deset let iste kazni. Junija 1946 so poljske oblasti izročile Sovjetski zvezi škofa zedinjenih Ukrajincev na poljskem ozemlju Jozafata Kocylovskega In njegovega pomočnika škofa Gregorija Lakota, ki sta bila potem prav tako poslana na prisilno delo.
Na nekdanjem ozemlju Češkoslovaške so Sovjeti pripravili atentat na škofa v Mukačevu Teodora Romžo. Škof je bil ranjen in prepeljan v bolnišnico, kjer so ga nato 1. novembra 1947 zastrupili. Zedinjenega škofa v Prešovu na Slovaškem Pavla Gojdiča in njegovega pomožnega škofa Vasilija Hopka so na zahtevo iz Moskve zaprli oblastniki v Pragi.
Od vseh tedaj šestnajstih obsojenih ukrajinskih škofov živita v letu 1970 samo še dva: kardinal Slipyj ter škof iz Prešova Vasilij Hopko, ki je prišel na svobodo v času Dubčekove »praške pomladi«.
Ob petindvajsetletnici zatora ukrajinske katoliške hierarhije je opravil 11. aprila letos v ukrajinski cerkvi sv. Modrosti v Rimu, ki je bila dozidana lani in je natančen posnetek cerkve sv. Sofije v Ky-jevu, kardinal Slipyj v koncelebraciji z zastopniki Ukrajincev iz Rima, Poljske, Zahodne Nemčije, Sev. Amerike in Argentine posebno prošnje opravilo za v ječi in na prisilnem delu umrle ukrajinske škofe. Tedaj je dejal: »Zbrali smo se tukaj, da bi se zahvalili junakom vere in naše Cerkve, ki so svoje življenje darovali za edinost kristjanov. Naša dolžnost je, da nadaljujemo njih delo.«
Stavkovna akcija
slovenskih šolnikov
Tudi Sindikat slovenske šole iz Trsta je izvedel več dni trajajočo stavkovno akcijo, da bi ponovno opozoril šolske oblasti na težave, ki jih morajo prenašati slovenski šolniki, ker jim odgovorne oblasti zavlačujejo v nedogled rešitev službenega položaja. Učitelji se niso udeležili konferenc za izbiro knjig oziroma niso podpisali zadevnih izbir, profesorji pa se niso udeležili ooenjevalnih sej ter sej za določitev oznak in ugotovitev uspeha maturantov.
Preteklo soboto, 20. junija pa je sam ministrski podpredsednik De Martino brzojavno sporočal tajništvu sindikata, da vlada obljublja, da bo v bližnji bodočnosti rešila problematiko slovanskih šolnikov. Po prejemu omenjene brzojavke je odbor sindikata preklical stavkovno gibanje, kar pomeni, da se je na vseh slovenskih šolah položaj normalizirali. Našim šolnikom gre priznati stanovsko solidarnost in kompaktnost, odboru sindikata borbenost in delavnost, staršem in učencem pa razumevanje. Vladne oblasiti pa imajo sedaj dolžnost, da dane obljube izpolnijo. Ponovno tudi opozarjamo na nujnost, da odgovorne oblasti odprejo s
1.	oktobrom že toliko let obljubljeno slovensko strokovno šolo. Ne najdemo dovolj ostrih besedi, da ožigosamo vse tiste, ki so z ribarjenjem v kalnem ali z nezanimanjem tako ali drugače zavirali ali pa še zavirajo ustanovitev omenjene šole.
Angleški konservativci so zmagali na volitvah
Laburisti so bili v Vel. Britaniji na vladi od oktobra leta 1964. Tedaj so prejeli le pičlo večino, zato se je njih voditelj Harold Wilson odločil, da gre v mesecu marcu 1966 znova na volitve. Upal je, da si bo zagotovil več sedežev, kar mu je tudi uspelo. Prekosil je svoje tekmece konservativce kar za sto mest v parlamentu.
Ker je britanski parlament izvoljen za dobo petih let, bi bil Wilson lahko počakal z volitvami do spomladi prihodnjega leta. Pa so ga razni preiskovalci javnega mnenja prepričali, da je zanj in da je bolje za stranko, če volitve razpiše že pred tem poletjem.
Mož je verjel, razpisal volitve — in proti vsemu pričakovanju izšel iz volilnega boja poražen. Bilo je to grenko presenečenje za vse, ki so stavili na laburistične karte. Konservativci so namreč prejeli 331 sedežev, laburisti 287, ostale stranke pa 12. Najbolj zanimivo je dejstvo, da je kljub prisotnosti mladih volivcev (prvič je bila volilna starost znižana od 21. leta na 18. leto) konservativni stranki uspelo tako kategorično poraziti laburiste.
Mogočna kanonizacija v Vatikanu
Kanonizacija štirih preprostih frančiškanskih mučencev, med njimi Hrvata Nikole Taveliča, ki so postali žrtev muslimanskega fanatizma in izgubili življenje 14. novembra 1391 v Jeruzalemu, je bila ena najbolj mogočnih, 3d so bile zadnje čase izvedene v baziliki sv. Petra v Rimu.
Iz Jugoslavije je prišlo 14.000 Hrvatov in 1.000 Slovencev; samo frančiškanov je bilo iz Jugoslavije 600, ostalih duhovnikov pa 400. Prišli so pa tudi zastopniki frančiškanske skupnosti iz tistih provinc, od
IIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Nevesele ugotovitve
Mednarodni urad za delo ILO je za leto 1969 ugotovil sledeče: Bogate dežele na svetu postajajo vedno bolj bogate, revne ostajajo vedno revne ali pa postajajo vedno bolj revne. V industrijsko zelo razvitih deželah je število brezposelnih padle in blagostanje se je povečalo. V manj razvitih deželah je pa življenjski standard ostal nespremenjen ali pa je celo padel. Brezposelnost se v teh deželah veča.
Zambija se bori proti podhranjenosti
Eden perečih problemov v Zambiji ikot tudi v drugih deželah v razvoju je podhranjenost, nezadostna ali enostranska prehrana. V Zambiji sta samo dve letni dobi: suha in deževna. Suha doba se prične v aprilu in traja do konca oktobra ali še dalje. Ves ta čas ni niti kapljice dežja. Zemlja je izsušena. V krajih, kjer je na razpolago voda je bolje, kjer je pa ni, je življenje res težko. Mnogim hrana zmanjka ali pa je imajo le toliko, da se preživijo. Prav poseben problem je enolična hrana, v kateri ni dovolj proteinov in vitaminov. Zaradi nezadostne hrane in še bolj zaradi enolične hrane mnogo otrok zboli, mnogi tudi umrjejo. Iz statistik je razvidno, da v Zambiji umrjejo štirje izmed desetih otrok, še prodno dosežejo peto leto starosti.
V	borbi proti podhranjenosti je posebej znamenita organizacija Lusaka Nutrition Group. Začel jo je prod dvema letoma anglikanski duhovnik Dill. Organizacija podpira male prodajalne, kjer prostovoljci prodajajo po nizki ceni najbolj potrebno
proteinsko hrano. V Lusaki ima ta grupa okrog 300 prostovoljcev in več desetin prodajaln. Eden prvih takšnih centrov je biil odprt v skladišču župnišča v Mataro, kjer kuhar vsak dan prodaja suhe ribe, fižol, jajca, olje, mleko v prahu, sadje itd. Kot znano, upravljajo župnijo Matero slovenski jezuiti.
Lusaka Nutrition Group je dne 31. maja organizirala posebno domiselno akcijo za finančno podporo borbi proti podhranjenosti. Priredila so pohod po mestnih ulicah in to na 16 km dolgi poti. Vsak, ki je pri tem sodeloval, je najprej obiskal prijatelje ali predstavnike tvrdk in se z njimi sporazumel, koliko bodo prispevali v denarju za vsak kilometer, ki ga bo prehodil. Tako zbrana vsota gre v fond za borbo proti podhranjenosti, posebej še za odpiranje novih centrov. Kot lansko leto, se je tudi letos pohoda udeležil državni predsednik dr. Kaunda. Spremljala pa ga je tudi skupina ministrov. Med udeleženci pohoda so bili tudi slovenski misijonarji p. Kokalj, Kristina in Zinka.
koder so bili ostali tovariši siv. Nikole Taveliča. Gre za Deodata iz Rodeza in Petra iz Narbonne, oba iz sedanje Francije ter Stefana iz Cunea (Piemont, It.).
Vsa slovesnost se je pričela preteklo nedeljo ob 9.30. Sv. oče je opravil sv. mašo v somaševanju s šestima nadškofi in škofi oz Jugoslavije. Berili sta bili prebrani v hrvaškem in francoskem jeziku, evangelij pa v italijanskem in grškem.
Vsebinsko zelo bogata je bila homilija sv. očeta. Nič ni skrival, da gre za mučence posebne vrste. V času, ko je bilo v Jeruzalemu relativno mimo, so ti štirje frančiškanski bratje, polni idealizma, a istočasno malo previdni, prežeti silne ljubezni do Kristusa in prepričani o nujnosti oznanjanja evangelija, pogumno, čeprav ne ravno modro, skušali javno zavrniti Mohamedov nauk in tako povzročili reakcijo, ki se je končala z njih mu-čertištvom. Sv. oče se sprašuje, ali je tako mučeništvo, ki ga sam izzoveš, pravo, kajti ne sme se dražiti psa, ki spi. Na ta ugovor je sv. oče odgovoril, da je treba ravnanje sv. Taveliča in tovarišev presojati ne po današnjih vidikih, temveč v luči takratnih časov. Prvi frančiškani so bili vsi prežeti želje po miučeništvu; sam sv. Frančišek Asiški ga je iskal. V mučeništvu so videli popolno posnemanje Kristusa; hoteli so z njim dokazati, da je Kristus resnica in da je ta resnica več vredna kot lastno življenje .
Nauk, ki nam ga nudi kanonizacija sv. Nikole Taveliča in tovarišev, je naslednji: treba je resnico pogumno oznanjati. Toda ni to v opreki s koncilskim duhom, ki priporoča strpnost s tistimi, ki so v zmoti? Novi svetniki nas ne vabijo k napadalni polemiki z drugimi in k večanju napetosti z različno mislečimi. Oni so postali mučenci ne morda zaradi sovraštva do muslimanov, temveč zaradi naivne želje, da jih spreobrnejo. Niso jih torej sovražili, temveč na svoj način ljubili. In te ljudi moramo ljubiti tudi mi; iskati moramo to, kar nas druži in se vedno bolj medsebojno spoznavati. Zato novi svetniki niso nobene anahronistične pojave; spominjajo nas, naj se izjasnimo v svojem verskem prepričanju, zavrnemo prilagojevanje svetu in odpravimo iz sebe omahljivost, ki je smrt krščanskega poguma.
PROGRAM DVEH STRANK
Laburisti so dolgo časa veljali za stranko delavskega razreda in zapostavljenih slojev. Navduševali so se za podržavljenje težke industrije in se izrekali za klasični socializem Marxovega kova. Toda pod Wilsonovim vodstvom so laburisti spremenili svoj obraz. Wil-son je odvzel laburizmu dogmatično marksistično vsebino, odpovedal se je podržavi j en ju proizvajalnih sredstev ter britanski javnosti dokazal, da so tudi laburisti stranka, ki spoštuje pravice zasebnikov ter se ne navdušuje več za družbeno lastništvo. Laburizem je tako postal tipična angleška oblika socializma, sprejemljiv tudi za srednji sloj. Ni čuda, da so ga v Moskvi označili za »reakcionarnega«.
Konservativna stranka, tudi torij evci imenovana, pa še danes velja za stranko aristokracije in premožnih slojev britanske družbe. Navdušuje se za ohranjevanje tradicij ter nasprotuje novostim in spremembam. Njeno temeljno načelo je svobodna trgovina; država naj se zato čim manj vmešava v življenje državljanov.
Obstaja pa še tretja stranka, ki je bila sila mogočna v 19. in v začetku 20. stoletja. To je liberalna stranka, katero trenutno vodi Je-remy Thorpe. Po drugi svetovni vojni niso imeli liberalci v parlamentu nikdar več kot 13 poslancev. Za te volitve so jim nasprotniki hudomušno napovedovali, da se bodo vsi liberalni poslanci lahko pripeljali v parlament kar v enem samem taksiju. Napoved se je za čuda uresničila: liberalci so si na volitvah v četrtek 18. t.m. izvojevali komaj šest mest.
ODGOVORNOST JE PREŠLA NA KONSERVATIVCE
Dosedanjega predsednika britanske vlade Wilsona je tako zamenjal dosedanji vodja opozicije in voditelj konservativne stranke Edward Heath. Mož je pri svojih 65 letih še vedno samski. Osebno je vse prej kot konservativen; v volilnih govorih je zahteval družbene spremembe, ki so veliko bolj radikalne kot so to svoj čas terjali laburisti. Manjka pa mu osebna privlačnost, ki je bila tako značilna za Wilsona.
Precej težav mu bo povzročalo tudi desno krilo stranke. Tako sta bila izvoljena v parlament pastor iz Severne Irske lan Pasley, znan po svojem sovraštvu do katoličanov in Enoch Powell, ki zahteva izgon tujcev temne barve iz Anglije. Značilno je, da se zanj navdušujejo premnogi angleški delavci, ki so nasprotni vseljevanju tuje delavne sile, zlasti če gre za Indijce, Pakistance in ljudi s področja Antil v Karibskem morju. Heath s tema skrajnežema sicer ne soglaša, a vzeti je moral na znanje, da sta mu prinesla mnogo glasov. Vse to da misliti. Tudi v okrilju angleške demokracije se pojavljajo znaki, ki odkrivajo navzočnost naraščajočega rasizma in verske nestrpnosti.
Še vedno nestrpni
Grška pravoslavna Cerkev' je obtožila moskovski patriarhat, da povzroča razkol mod pravoslavnimi Cerkvami. Grški pravoslavni škofovski sinod se čudi ruski pravoslavni Cerkvi, ker je dovolila katoličanom v svojih cerkvah prejemati obhajilo.
Koncert zborov „L. Bratuž" in „M. Filej“
REPENTABOR SPET VABI NA
veliki slovenski tabor
ki bo v nedeljo, 28. junija ob 17. uri na trgu pred cerkvijo
Posvečen je
25-LETNICI KONCA VOJNE IN OSVOBODITVE IZPOD FAŠIZMA IN NACIZMA
Nastopajo pevski zbori s Tržaške, Goriške in Slovenije, glasbeni ansambli, folklorni plesalci, govornik in pozdravi zastopnikov iz vseh naših pokrajin. — Tabor želi počastiti žrtve vojne in nasilja najprej z molitvijo v božjepotni cerkvi repentaborske Marije, nato pa s pesmijo na taboru samem.
Za pijačo in prigrizek bo poskrbljeno. Udeleženoi naj se odpeljejo pravočasno z avtobusi, da ne bo ob koncu gneče. Vozili bodo po običajni progi z avtobusne postaje v Trstu in z zadnje tramvajske postaje na Opčinah, ko se bo nabralo zadosti potnikov.
V primeru slabega vremena bo tabor v Kulturnem domu v Trstu ob isti uri. Organizatorji bodo sporočiti kraj v nedeljo v opoldanskih obvestilih na tržaškem radiu.
NASVIDENJE NA REPENTABRU!
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici je priredila v nedeljo, 21. junija v Katoliškem domu koncert narodnih in umetnih pesmi. Nastopila sita mešani zbor »L. Bratuž«, ki ga vodi prof. Stanko Je-ricijo, in moški zbor »M. Filej«, ki ga vodi g. Zdravko Klanjšček. Koncert so pevci obeh ziborav poklonili spominu svojega nepozabnega prijatelja in zvestega pevca Petra Špacapana.
Program je obsegal dva dela. Prvi je bil posrvečen polifoniji, drugi pa slovenski narodni in umetni pesmi. Teža programa je bila seveda v prvem delu. Morda se komu zdi izvajanje latinsikih polifonskih skladb dolgočasno in nesmiselno; raje bi poslušali samo domače pesmi. Pri tem pa je treba poudariti, da je prav polifonija nekakšno merilo za zmogljivost in nivo zborov, poleg tega pa gotovo najboljša šola za vsak pevski zbor. Za pevce je sicer trd preizkusni kamen, toda mimo njega morajo vsi tisti zbori, ki stremijo po umetniški rasti. Sicer pa je klasična polifonska glasba renesančnih mojstrov tako bogata izvirne lepote, da lahko nudi estetski užitek tudi glasbeno neizobraženemu poslušavcu.
Moški zbor se je predstavil s štirimi skladbami. Prva je bila Gallusova »Ecce quomodo mori-tur iustus«; izzvenela je lepo in ubrano. Sladil je motat »Adama talamum tuuin«, čigar avtor G. M. Asoda spada med pomembne glasbene ustvarjalce 16. stoletja in je znan po številnih mašah in motetih. Pri izdajanju njegove skladbe je zbor pokazal precej posluha za tovrstno glasbo in primemo zlitost glasov. Zatem je občuteno zapel znano Mozartovo skladbo Ave verum. škoda le, da je pri tej nadomestil originalno latinsko besedilo z besedilom slovenske evharistične pesmi, kar je nedvomno zmanjšalo učinek izvedbe. Dobra in prepričljiva jc bila interpretacija Foerstarjeve skladbe »Večerni ave«.
Tudi mešani zbor se je predstavil s štirimi skladbami. Prvi dve sta bili Gallusovi: »Cni dolus est gratus«, ki spada med »moralia«, tj. pesmi moralne vsebine, in pa petglasni motet »Diffusa est gratia«. Slednji se je odlikoval po izredno fini in čisti interpretaciji. Sledil je Scar-lattijev motiet »Ad te Domine levavi ani-mam meam«, izraz osebne, skoraj lirično podane molitve z mirno zasnovanim prvim delom, ki preide nato v živahnost srednjega dela in se slklene s slovesno izpovedjo vere. Izvajanja zbora je povsem odgovarjalo vsebini. Mešani zbor je zaključil prvi del sporeda z umetnino češkega skladatelja Bohuslava Čemoharske-ga (1684-1742) »Praecatus est Moyses«. Ta mogočna in zahtevna skladba doseže svoj vrhunec v blesteči vokalni fugi »Mememto Abraham«, medtem ko sita uvodni in zaključni del napisana v koralni obliki, ki razodeva vso globino religioznega doživljanja. Nedvomno je zbor v tej široko zasnovani skladbi dosegel višak. Pokazal je resno naštudirano tehniko in velik smisel za interpretacijo polifonske glasbe. Pri vsem tam ima vsekakor veliko zaslugo dirigent prof. S. Jericijo.
Drugi del sporeda je obsegal slovenske umetne in narodne pesmi. Prvih pet pesmi je zapel mešani zbor, ki je tudi tu pokazal nekatere že omenjane značilnosti in odlike, zlasti v Maličevi skladbi Mrak in v Adamičevi Večerni pesmi. Lepo je izzvenela tudi Ravnikova Poljska pesem.
V	Kogojevi priredbi narodne -pesmi Stoji, stoji mi polje in v priljubljeni Pahorjevi priredbi vipavske narodne Pa se siiš' je bilo čutiti v vsej preprostosti izraženo milino in čustvenost, ki sta bistvena elementa slovenske narodne pasmi.
Moški zbor je zapel pet pesmi, ki so bile živahnejše in krepkejše in so zato primerno odgovarjale zasedbi zbora. Zelo je navdušila Manička P. Jereba, ki jo je zbor lepo in prepričljivo podal. Prijetni sta bili tudi Liparjeva Imel sem ptičico in Filejeva Mojim rožcam. Pri zahtevni in moderno zasnovani Goriški zdravici Aleksandra Vodopivca pa je zbor dokazal naštudiranost, gotovost in valiko zmogljivost. Pri tej pesmi je prišla lepo do izraza plastičnost glasov. Spored je zaključila popularna narodna pesem Bratci veseli vsi v Vrabčevi priredbi. Tudi pri tem zboru velja iskreno -priznanje ne samo pevcem, marveč tudi pevovodji g. Z. Klanjščku.
Koncert je v glavnem zelo lepo uspel, vendar bi bil lahko program, zlasti glede na drugi del, bolj pester in raznolik. Po-slušavci so oba zbora in njuna dirigenta nagradili z navdušenimi aplavzi. Za go-riške Slovence je vsekakor zelo razveseljivo, da premoremo dva tako reprezentativna zbora. Želeli pa bi, da bi ju po-
gosteje poslušali na takih samostojnih koncertih, kakršen je bil preteklo nedeljo v Katoliškem domu.
ČEMU KULTURNO DELO
Predan so pevci obah zborov začeli razvijati svoj -program, je predsednik Zveze slovanske -katoliške prosvete v Gorici dr. Kazimir Humar povedal nekaj tehtnih misli o -pomenu kulturnega -dela med nami. Dejal je:
Kulturno življenje in delovanje je važno za vsak narod, še bolj pa za vsako narodno skupnost, ki živi v neposredni zvezi s številčno močnejšim narodom z visoko 'kulturo. Za tako Skupnost je gojitev lastne narodne -kulture vprašanje življenja in smrti. Kajti le gojitev lastne narodne -kulture poleg jezika bo taiko skupnost ohranila pred počasno, a gotovo asimilacijo.
Zaradi -tega je dolžnost vseh nas Slovencev, pa naj pripadamo kateremu koli političnemu in svetovnonazorskemu taboru, da gojimo svojo slovensko kulturo in se zanjo zanimamo. -Najmanj, kar se zahteva, je, da -se slovenski ljudje udeležujejo slovenskih kulturnih prireditev. Tisti, ki niti tega ne dalajo, so usihajoče veje, čeprav morda še govorijo slovensko. Zanje je samo -vprašanje časa, -kdaj se bodo narodno odtujili.
Kulturno življenje in delo pa zmeraj odraža tudi neko določeno ideologijo, neki -določen svetovni nazor. Saj imamo poleg občečloveških in kulturnih vrednot tudi specifične vrednote, izvirajoče iz določenega pogleda na svet in iz določenega vrednotenja življenja. Zato gleda -drugače na nekatera duhovne vrednote kristjan in drugače, kdor se ne čuti kristjana.
Naj za zgled omenim le najvišjo vrednoto, ki je Bog. Za vernega človeka je
Javno mišljenje in življenje v Pavlovem času, zlasti po velikih mestih v Korintu ali Rimu, kristjanom ni bilo nič bolj naklonjeno kakor danes. Živeti so morali v pokvarjenem poganskem svetu, toda Duh, ki so ga s krstom prejeli, je v njih neprestano deloval, z »neizrekljivimi vzdihi« zanje prosil, podpiral njihovo slabotnost. Bogu ni težko vse stvari uravnavati tako, da nam ob naši dobri volji koristijo.
Ko apostol narodov pomisli, da je Bog iz čiste ljubezni do nas žrtvoval svojega Sina, ga to spoznanje napolni s takim navdušenjem, da vzklikne: »Zakaj prepričan sem, da nas ne smrt ne življenje ne angeli ne poglavarstva ne sedanjost ne prihodnost ne moči ne visokost ne globokost ne kaka druga stvar ne bo mogla ločiti od ljubezni božje, ki je v Kristusu Jezusu, našem Gospodu« (Rimlj 8, 38, 39).
Res bi morali kristjani temeljiteje prebirati in preučevati liste apostola sv. Pavla, pa bi vedno bolj uživali ob vzvišenosti, globočini in lepoti božjega razodetja, ki ga podajajo apostolove besede. Njegovi listi so kakor uliti, vsi enega kova, nosijo vse značilnosti njegove bogate osebnosti. Lista, naslovljena Tesaioničanom, naj bi bila prvi knjigi nove zaveze. Vsi listi so bili napisani v dobrih petnajstih letih. Apostol Pavel je poznal ustno in pismeno apostolsko izročilo o Kristusovem delovanju, trpljenju in smrti, vstajenju in poveličanju.
SV. PAVEL ZGLED BORBENOSTI IN ŠIRINE
Apostol Pavel ni imel težav samo s kristjani iz judovstva, kar je tudi povzročilo njegov nastop pred apostolom Petrom v Antiohiji, pojavljale in najavljale so se tudi druge zmote, nevarnosti za edinost in pravovernost v Cerkvi. Vera je težka, verske resnice se ne dajo vskladiti s posvetnimi nazori. Njegova pisma so nastala prav zato, ker je bilo potrebno njegovo posredovanje. V Solunu so bile težave, kaj bo s pokojnimi, kdaj bo konec sveta, v Korintu so bili medsebojni spori, tožarjenja, težek primer krvoskrunstva, nerednosti pri božji službi. Razvila se je močna agitacija zoper njega, ki je bila glavni povod za njegov drugi list Korin-čanom.
Apostol Pavel ni bil suhoparen znanstvenik, ki bi sedel za pisalno mizo ali predaval na kaki bogoslovni šoli. Bil je praktičen dušni pastir, ki ga je gnala po helenističnem svetu apostolska služba in srčna potreba. Pri svojem misijonskem delu se je srečaval z najrazličnejšimi ljudmi takratnega časa: kristjani, Judi in pogani, Rimljani, Grki in barbari, s civilno hi vojaško oblastjo, učenimi In pneprosti-
Bog edinstvena vrednota, ki jo bo spoštoval bolj kot vse druge; za človeka, ki ni veran, pa Bog nič ne pomeni ali pa ga ima celo za idejo, zoper katero -se je treba boriti.
Zato je prav, da imamo, in mislim celo, da moramo imeti tudi kulturne organizacije, ki temeljijo na krščanski ideji.
Vsi vemo, da današnji časa -niso naklonjeni kulturnim vrednotam in kulturnemu delu. Vse ozračje, v katerem živimo, je prenasičeno z drugimi ideali, zlas-ti s pehanjem za vedno višjim življenj skim standardom. Danes je večina ljudi prepričanih, da le tisto kaj velja, -kar more večati človekovo blagostanje na zemlji.
Naš slovanski človek pri tem ni izvzet. Tudi njemu so zaslužek, nova udobna hiša, nedeljski izlet z avtom več kot lepa pešam, glasbeni koncert, dramska igra ali predavanje. Nihče ne taji, da one druge niso dobrine, fci so važne in potrebne. Le to hočemo reči, da materialne dobrine niso najvišje in niso vse. Ob tah je potrebno, da se človek, prav zato, kar je človek, dvigne do višjih kulturnih in duhovnih dobrin, -da čuti -potrebo -tudi po teh.
Prav zaradi tega -so danes tem bolj vredni občudovanja in pohvale vsi tisti med nami, ki čutijo potrebo po kulturnih i-n duhovnih dobrinah in ki za kulturo žrtvujejo svoj čas in moči in -večkrat tudi svoj danar. Naj gre zato naša hvala in zahvala vsem našim pevcem, igralcem in drugim kulturnim -delavcem, ki v teih tako zmaterializiranih časih gojijo našo slovansko in krščansko kulturo, ki s kulturnim delom izpričujejo svoj idealizem, tisti idealizem, ki je do sedaj še zmeraj pomagal reševati -slovansko ljudstvo pred narodnim in moralnim propadom.
mi, svobodnimi in sužnji. V svojih pismih obravnava versko moralna vprašanja, ki so bila takrat pereča in so zahtevala njegovo posredovanje. V njegovih številnih pismih pride na vrsto skoro ves krščanski nauk, ki ga obravnavata dogmatika in moralka.
Ob študiju apostola Pavla se bomo navzeli zdrave krščanske širine, ki je daleč od vsake sebične ozkosrčnosti in sprejme vsak drobec resnice, kjerkoli ga najde. Po drugi strani pa nam je zgled borbenosti iii odločnosti, ki zmote ne pusti pri miru, ampak jo brez pomišljanja razkrinka.
Apostol ni visel na svojem življenju, vsak trenutek ga je bil pripravljen žrtvovati za Kristusa. Smrt je v njegovih očeh dobiček, želi biti razvezan in biti s Kristusom, ve pa, da je za zdaj za njegove vernike mnogo bolje, če ostane pri življenju (Flp 1, 23). Ko je kasneje iz druge rimske ječe pisal učencu Timoteju, je že čutil, kako se mu približuje mučeniška smrt. Pozdravi jo kot znanilko pomladi: »Jaz se že darujem in čas moje razveze je blizu. Dobri boj sem dobojeval, tek dokončal, vero ohranil. Odslej mi je pripravljena krona pravice, ki mi jo bo dal oni dan Gospod, pravični sodnik; pa ne le meni, ampak tudi vsem, kateri ljubijo njegov prihod« (2 Tim 4, 6-8).
Upajmo, da smo tudi mi med tistimi »vsemi«!
Goriški lurški romarji bodo imeli sv. mašo za srečno potovanje in duhovno bogat izid romanja v sredo, 1. julija ob osmi uri zvečer v oarkvi sv. Ivana.
Obred krščevanja otroka lahko razdelimo na štiri dele in sicer: Sprejem otroka ob cerkvenih vratih, sveto opravilo božje besede, krst in sklep.
Krstitelj sprejme otroka oblečen v praznično obleko, ne več z vijoličasto štolo, in pozdravi vse navzoče, zlasti starše lil in botre. Vpraša jih, kaj želijo in jih takole nagovori: »Dragi starši, vi želite, da bi vaš otrok prejel sveti krst. Ali se zavedate dolžnosU, ki jo sprejemate, da ga boste vzgajali v veri, da bo spolnjeval božje zapovedi In da bo ljubil Boga hi svojega bližnjega, kakor nas je učil Kristus?« In starši odgovorijo: »Zavedamo se.« In nato vpraša botre: »Ali ste pripravljeni pomagati staršem tega otroka pri spolnje-vanju njihovih dolžnosti?« In botri odgovorijo: »Smo.« Po tej Iskreni In jasni Izpovedi duhovnik pokriža otroka na čelo In povabi še starše, naj napravijo tako.
Novi načelnik SKD - SLS
Do prihoda komunistov na oblast v Sloveniji je bila najmočnejša stranka SLS — Slovenska ljudstva stranka. Ob napadu Hitlerjeve Nemčije na Jugoslavijo jo je vodil dr. Franc Kulovec, ki pa -je 6. aprila 1941 izgubil življenje v Beogradu ob nemškem bombnem napadu.
Proti koncu leta 1942 so zaupniki stranke SLS na -tajnih sestankih izvolili za novega -načelnika stranke idr. Miha Kraka, ki je kot glavni tajnik te stranke odšal leta 1941 z jugoslovansko vlado v emigracijo. Dr. Krek je stranko, -ki si je dodala v izseljenstvu ime SKD — Slovenska krščanska demokracija, vodil 27 lat, vse do svoje smrti lanskega leta.
31. marca letos so bile razpisane volitve za njegovega naslednika. Z dvotretjinsko večino je bil -izvoljen dosedanji -glavni tajnik SKD-SLS Miloš Stare, odvetnik in svoj čas narodni poslanec za okraj Ljub-Ijana-okolica. Komunisti so nanj -organizirali neuspel atentat že v jeseni 1942. Leta 1944 ga je 4. aprila hotela aretirati Gastapo, pa mu je uspelo rešiti se v Trst. Tam ga je 27. oktobra 1945 spet poizkusila ugrabiti komunistična trojka, -da ga odvede v Ljubljano. Tudi ta poizkus ni uspel. Preko Rima je nato Miloš Stare prišel v Argentino. Obnovil je izhajanje tednika »Svobodna Slovenija«, ki ga izdaja še -danes, bil več -let predsednik Društva Slovencev, leta 1967 pa je postal glavni tajnik SKD-SLS. G. Milošu Staretu, ki ima sedaj 65 let, izrekamo k izvolitvi tudi -m-i svoje čestitke z željo, da bi doživel dan, ko bo slovenski narod mogel zopet -svobodno izbirati svoje predstavnike v pluralistični družbi.
RAZNO
Bodoči kapitel salezijanske družbe
Salezijanska -družba se pripravlja na izredno zasedanje, ki naj vnese v življenje družbe zahteve zadnjega koncila. To zasedanje ali glavni kapitel, kakor se navadno imenuje, bo prihodnje leto v Rimu, verjetno v -marcu ali aprilu.
Ena tretjina ljudi so kristjani
Na svetu je ena milijarda 27 milijonov kristjanov, to je ena tretjina vsega pre-
Sprejemu sledi sveto opravilo božje besede z branjem sv. pisma in prošnjami za vse potrebe, za otroka, za starše in botre, za družino, ki naj jo Bog ohrani v svoji ljubezni. Sledi maziljenje s krstnim oljem, blagoslov krstne vode, odpoved hudemu duhu in izpoved vere staršev in botrov, krst, pri katerem naj drži otroka mati ali oče, maziljenje s sveto krizmo, izročitev otroku belega oblačila, ki naj ga pripravi družina sama in končno še izročitev prižgane sveče.
Za sklep gredo vsi k oltarju, kjer zmolijo Očenaš In duhovnik blagoslovi mater z otrokom, očeta in vse navzoče.
Spremembe In novosti so lepe stvari, a zahtevajo od nas razumevanja hi res temeljite priprave. Vse ne bo šlo od danes do jutri, a potruditi se moramo, da bomo vse to temeljito spoznali in se na vsak krst tudi temeljito pripravili.
svetu torej veruje v Kristusa. Med kristjani je 613 milijonov katoličanov, 272 milijonov protestantov in 142 milijonov pravoslavnih. Poleg kristjanov je na svetu 509 milijonov muslimanov, 444 milijonov' hindui-stov in 14 milijonov Judov.
S TRŽAŠKEGA
Sestanek somišljenikov Slovenske skupnosti v Borštu
V	torek zvečer, 16. junija so -se v Borštu sestali vsi izvoljeni kandidati in drugi somišljeniki Slovenske skupnosti -za dolinsko občino ter proučili .izide občinskih in pokrajinskih volitev z dne 7. junija 1.1.
Soglasno so ugotovili, da je lista Slovenske skupnosti kljub vsej ostri in -napadalni volilni kampanji številnih nasprotnikov dosegla v danih razmerah zadovoljiv uspeh: ohranila je v bistvu glasove v primeri z občinskimi volitvami leta 1964, povečala pa jih je v primeri z deželnimi volitvami -leta 1968. S tem so volivci -ponovno izpričali zaupanje kandidatom in listi Slovenske skupnosti kot taki.
Predstavniki Slovenske skupnosti za Dolino se zato najiskraneje zahvaljujejo vsem volivcem, vsem dosedanjim svetovalcem za njihovo opravljeno delo, novoizvoljenim pa želijo, da bi nadaljevali z -dalem v korist krajevnega prebivalstva ter vse slovenske narodne skupnosti.
Ugotavljajo, da iz analize političnega položaja v občini objektivno -izhaja, da vloga Slovenske skupnosti kot narodnoobrambne in socialne povezave vseh -slovenskih -demokratičnih sil postaja vsak dan bolj pomembna in nenadomestljiva.
Zato so sklenili, da bod-o okrepili njene organizacijske prijeme ter delovanje med občani. Dali in podprti bodo pobude za učinkovito preprečevanje -tihe in načrtne asimilacije, katere prvi sadovi so se pokazali ravno pri zadnjih volitvah. Pri tem bodo njeno delovanje vodila načela strpnosti, medsebojnega spoštovanja in upoštevanja pri konstruktivnem iskanju in zavzemanju za koristi celotne naše skupnosti mimo ozkih strankarskih koristi.
Zgonik
Dne 19. t. m. se je sestal zbor kandidatov in volivcev Skupne slovanske liste iz zgoniške občane. Po uvodnih besedah ponovno izvoljenega nosilca 'liste V-ladi-m-ira Rebule in po poročilih o volilnih izidih na posameznih voliščih -so prisotni smatrali za svojo dolžnost, da se najprej iskreno zahvalijo vsam volivkam in volivcem, ki -so izrazili zaupanje -kandidatom Skupne slovenske liste An -s -tam .podprli slovanski napredni socialni program liste. To je zgovoren dokaz, da so propadle razdiralne -in včasih tudi obrekoval-ne akcije političnih nasprotnikov, ter je to hkrati dokaz politične in demokratične zrelosti širokega kroga -slovanskih volivk in volivcev.
Zbor volivcev je svojim izvoljenim svetovalcem zagotovil vso pomoč pri njihovem odgovornem delu. Izvoljeni predstavniki pa so s svoje strani obljubili, da bodo ohranili stalen stik s svojimi -volivci in da bodo pri svojean delovanju imeli vedno pred očmi splošne koristi občine dn vsega domačega prebivalstva. Pri svojih prizadevanjih bodo zagovarjali predvsem potrebo po enotnosti, strpnosti in razumevanju med vsemi občani, ne nazadnje -tudi zato, ker se zavedajo, da predstavljajo skoraj -polovico prebivalstva zgoniške občine.
L.B.
iiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii
Koliko poznamo apostola Pavla
bivalstva na svetu. Vsak tretji človek na iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiii
Kako poteka novi krstni obred
Slovenski tabor v Nemčiji |
Slovenci v Nemčiji so tudi letos praznovali svoj letni shod, ki je postal že tradicionalen in ga (imenujejo Binkoštno srečanje. Letos je bilo vodilo srečanja »Vemo srce, poštene roke«. Visoka udeležba je prireditelje veselo presenetila. Glavno me-sto badan-wurttamberške dežele, Stuttgart, je na binkoštno nedeljo, 17. maja zaživelo v slovenskih barvah. Slovenske zastave, cela vrsta paren' v narodnih nošah, tako odraslih kot otrok, ter blizu 2.500 zbranih rojakov je dalo ta dan mestu Stuttgart svojstven pečat.
Na srečanje so prišli slovenski delavci in delavke iz vseh krajev Nemčije, od Miinchena do Hamburga in Berlina. Iz Porurja (Oberhausen) je g. Škraba pripeljal skupino v narodnih nošah. Častno zastopstvo je prišlo iz Pariza z zastavo društva Slovencev. Tudi Belgija in Holandija sta poslali zastopstvo tamkajšnjih Slovencev z društveno zastavo. Na shod v Stuttgart so prišle itudi skupine iz Švice in Avstrije.
Verski del srečanja je bil v cerkvi sv. Jurija, ki stoji blizu glavne postaje v me" stu. Sv. maša se je pričela ob pod enih. že iuto pred pričetkom službe božje so se rojaki začeli zbirati na cerkvenem trgu. Ko so zvonovi povabili v cerkev, se je božji hram napolnil do zadnjega kotička.
Šest slovanskih duhovnikov (Škraba Lojze iz Obarhausana, Prijatelj Franček iz Mannhaima, Fale France dz Stuttgarta, Turk Ciril iz Esslingana, Rozman Branko iz Miinchena in Žakelj Vinko iz Liega) je obkrožilo oltar tar opravilo skupno sveto daritev ob aktivnem sodelovanju navzočih, kar je omogočil posebej za to slavje pripravljeni obrazec z molitvami in pesmimi. V pridigi je g. Felc poudaril važnost cerkvene avtoritete dn potrebo po enodušnosti v mišljenju in delovanju duhovnikov s papežem, kateremu je obljubil Kristus pomoč Sv. Duha pri vodstvu Cerkve.
Po končam božji službi je bila cesta med cerkvijo in Killesbergom podobna eni sami dolgi procesiji z zastavami slovenskih združenj v Nemčiji, Franciji, Belgiji na čelu. Vse je hitelo v dvorano III. gospodarskega razstavišča v parku Killes-berg, kjer je bil na .sporedu 'družabni del srečanja.
Prostrana dvorana je bila praznično okrašena: na stenah slovenske zastave, oder v zelenju in rožah, nad njim napis
vodila srečanja: »Verno srce, poštene roke«. Belo pregmjane mize, vrste slovenskih natakaric in natakarjev, duh po kranjskih klobasah, že prvi pogled na vse to je jasno govoril: tu so doma Slovenci! Zato ni čudno, da ni trajalo dolgo, ko je bil zaseden zadnji prostor v 'dvorani.
Glavni govornik je bil dr. Janez Zdešar. Razložil je geslo »Verno srce, poštene roke« in se dotaknil več vprašanj, ki zadevajo 'slovenske delavce in delavke v Zahodni Nemčiji. Vprašanje, ki vse najbolj muči, je vprašanje naših otrok: res ni mogoče zanje dobiti razredov s 'slovanskim poukom? In, ah odgovornih ljudi res ni mogoče 'prepričati, 'da je slovenščina samostojen jezik, da je to treba upoštevati v uradovanju, pa tudi pri radijskih oddajah za slovenske delavce iz Jugoslavije?
Za govorniki je nastopil zbor »Domači zvon«. Na sporedu je bil tudi velik srečo-lov s tisoč dobitki. Glavni dobitek je bil dobro ohranjen Volkswagen. Ni čuda, da so bile srečke na mah razprodane. Za zabavo sta igrala dva kvinteta: »Slavček« in »Potepuhi«. Vsakdo od udeležencev je doživel kaj lepega na taboru v prijetni in pošteni 'družabnosti. Zato je tudi tabor v polni meri uspel, svetu pa izpričal, da Slovenci tudi v tujini ne pozabljajo vrednot kot so mati, domovina, Bog.
Zahvala
Vodstvo škedenjskega Doma se toplo zahvaljuje vsem Škedenjcem, ki so ob otvoritvi Doma kakorkoli prispevali k uspehu prvega praznika.
Za odbor: Dušan Jakomin
Svobodni pogledi. Prejeli smo nekaj izvodov drugega zvezka knjižne zbirke »Svobodni pogledi na slovansko preteklost, sedanjost in prihodnost«. Zbirka izhaja v Buenos Airesu. Iz vsebine: Pot k prvi slovenski vladi (dr. Tine Debeljak); Upor legionarjev v Odesi, knfskd sporazum in majniška deklaracija; Ruska revolucija; Ma-sarybove češke legije; Jugoslovanski odbor; Osvobodilno gibanje v Sloveniji; razpad Nemčije; Ustanovitev narodnih držav; 29. obtobeir 1918 in sestava prve vlade; Korošec-Pašič; govor dr. Al. Kuharja. — Brošura ima 112 strani. Cana 700 lir.
Priznanje slovenskim učencem
Tržaška agencija zavarovalnice INA je razpisala slikarsko nagradno tekmovanje, ki so se ga 'lahko udeležili učenci vseh osnovnih šol na Tržaškem. Na natečaj je bilo odposlanih skupno 500 risb, od katerih so nagradili štiri. Slovenski učenoi so odnesli kar tri nagrade. Ti učenci so Bruno Stanissa (osnovna šola v Nabrežini), ki je prejel prvo nagrado, Damijana Carli (osnovna šola v Sv. Križu), ki je prejela tretjo, in Igor Zaocaria (osnovna šola v Nabrežini), ki je prejel četrto.
Nagrajevanja se je udeležil sam šolski skrbnik prof. G. Angiolatti in izrecno pohvalil slovenske učence. Prof. Angioletti se je udeležil tudi podelitve nagrad za platnico otroške revije Galeb.
Dr. Štoka za ureditev problemov slovenske šole
Deželni svetovalec dr. Drago Štoka je naslovil na deželni odbor dežele Furlanija-Julijska Benečija posebno interpelacijo, ki zadeva nerešene probleme slovenske šole na Tržaškem in Goriškem.
Potem ko najprej omeni nedavni protestni nastop slovenskih šolnikov v Rimu, poudari brezbrižnost osrednjih šolskih oblasti, ki se vedno zatekajo k obljubam, nikdar pa tam ne sledijo dejanja.
Glavne vrste zapostavljanja slovenske šole, ki zadevajo vso našo manjšino, bi bile naslednje:
1. Še vedno ni bH pravno določen or-ganik za vzgojna ravnateljstva niti objavljen zadevni natečaj za službena mesta;
2. ni bil še pravno označen niti objavljen natečaj za mesto nadzornika na ljudskih šolala;
3. še vedno ni bila ustanovljena sloven-
ska strokovna šola v Trstu, čeprav je bila njena ustanovitev sklenjena v okviru mešane italijansko-jugosiovanske komisije;
4. manjkajo izvršne odredbe za uveljavljenje zakona št. 1012 od 19. julija 1961, ki ureja delovanje slovenske srednje šole;
5. manjkajo usposobi j enostni dekreti kakor tudi razglasitev natečajev za mesta stalnih profesorjev prve in druge stopnje na slovenskih srednjih šolah.
Dr. Štoka zaradi vsega povedanega sprašuje deželni odbor, kakšne korake namerava podvzetd pri ministrstvu za pouk, da bodo problemi, ki zadevajo slovensko šolo na Tržaškem in Goriškem dokončno rešeni ne le v interesu prizadetih učiteljev in učencev, temveč tudi interesov vse slovenske skupnosti v Italiji.
Literarna nagrada »Vstajenje« 1969
Dne 21. junija se je sestalo v Trstu razsodišče literarne nagrade »Vstajenje«, bi ga sestavljajo dr. Martin Jevnikar, Franc Jeza, dr. Anton Kacin dn dr. Rafko Vodeb, in podelilo nagrado »Vstajenja« za leto 1969 pesniku dn pisatelju Levu Detalu za vse njegovo pisateljsko dalo, zlasti pa za zbirko pesmi »Sladkor in bič« ter grozljivo zgodbo v verzih »Cmi mož«, ki sta izšli leta 1969.
Lev Detela je s svojimi dosedanjimi spisi dokazal, da je nadarjen 'pripovednik, ki se zna poglabljati v ljudi in okolje, da zna ustvarjati razpoloženja in da mojstrsko obvladuje jezik. Izbral si je skrajno avantgardistično smer, ki je bila ob njegovem nastopu nekaj novega v slovenski literaturi, v zadnjih spisih pa se od nje že znatno odmika in išče samostojnejši obraz.
Obnovljeni prostori škedenjskega Doma
V	nedeljo popoldne je bila v škedenj-skem kulturnem društvu otvoritev obnovljenih prostorov. Po pozdravnem nagovoru predsednika .društva škedenjskega kaplana Dušana Jakomina je prostore blagoslovil starosta 'slovenskih duhovnikov dr. Jakob Ukmar, bi je v priložnostnem go-goru poizval škedenjce, naj v presnovljenih prostorih skrbijo, da bo še bolj zaživelo versko, kulturno in narodno idalo.
Spregovoril je tudi škofov vikar dr. Lojze Škerl, bi je čestital Škedenjcem k tako vidnemu uspehu. Nato se je oglasil k besedi škedenjsbi župnik msgr. Latin, ki je izrazil priznanje kaplanu Dušanu Jakominu in obljubil svojo pomoč pri nadaljnjem delu. Pozdrave so (prinesli še predstavniki nekaterih prosvetnih krožkov, med katerimi prof. Alojz Tul in Stojan Lavriha za mladinski krožek iz Doline. Slovesnosti so se udeležili tudi deželni svetovalec Slovenske 'skupnosti dr. D. Štoka, msgr. Salvadori tar predstavniki sosednjih župnij.
Po uradni slovesnosti je -sledil 'družabni del, mod katerim so vsem številnim prisotnim postregli z domačo kapljico in prigrizkom. Vzdušje se je razživelo ob prepevanju slovenskih pesmi in ob prijetnim pogovoru, ki se je zavlekel pozno v večer.
Upravičeno lahko rečemo, da že dolgo časa ni bilo v Skednju tako .pristno domače in prijetne slovesnosti, ki bi pritegni-
Mešana pevska zbora šole »Ivan Cankar« pri Sv. Jakobu v lrstu in šole »Fran Erjavec« iz Rojana sta pod vodstvom prof. Dine Pahorjeve skupno zapela na osrednji proslavi
ob 25-letnici obnovitve slovenskih šol	mace	an	prijetne	slovesnosti,	ki	bi	pritegni-	želimo	obilo	uspeha.	la	daje	gornja	ustanova,	to	je	ANCIFAP.
IIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllUllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllNIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIII^^
PISMO FRANCA GABROVŠKA
la toliko škedenjskih rojakov dn prijateljev iz bližnjih krajev. Zasluga za to gre v prvi vrsti vodstvu Doma dn vsem številnim dobrotnikom, ki so s svojimi velikodušnimi prispevki omogočili obnovo prostorov, ki jih je namenila za kulturno udejstvovanje pokojna gospa Draga Ro-senbargGregorič. Njena odločitev je rodila bogate sadove, ki bodo v korist vse naše skupnosti v tem delu mesta.
V	soboto, 27. t. m. bo pa kulturna prireditev z nastopom škedenjske mladine in pevskega zbora. Na prireditev so vabljeni vsi rojaki.
Predsedniki izpitnih komisij na Tržaškem
Na srednji šoli »Ivan Cankar« pri Sv. Jakobu je predsednik komisije prof. Ed-mund Zatko, na srednji šoli »Sv. Cirila in Metoda« pri Sv. Ivanu prof. Viktor Sosič, na srednji šoli »Srečko Kosovel« na Opčinah prof. Ivana Antonini, na srednji šoli »Fran Erjavec« v Rojanu prof. Viktor Višnovec, na srednji šoli »Igo Gruden« v Nabrežini prof. Edi Košuta, na srednji šoli »Fran Lavstib« na Proseku prof. Aldo Štefančič in na srednji šoli »Simon Gregorčič« v Dolini prof. Vera Bedendo.
Vsem našim dijakom, ki se bodo letos udeležili zaključnih izpitov oziroma matur želimo obilo uspeha.
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 28. junija do 4. julija 1970
Nedelja: 9.35 Po domače z ansamblom Borisa Kovačiča. 10.50 Otroška matineja.
12.00 Festival orkestrov JA. 15.20 Košarka za memorial Radivoje Korača. 16.45 Atletski finale za pokal Jugoslavije. 18.15 Šerifov sin - ameriški film. 20.35 M. Sušni el j: Pred Adamom.
Ponedeljek: 18.30 Fantje v Škornjih. 20.35 M. Caraneuve: Ločitev - franc. TV igra.
22.00 Človek s kamero. Nesmrtna Grčija.
Torek: 17.45 M. šušmedj: Juer Slon.
18.30	Z L. Slakom na Trški gori. 19.30 Male 'trofeje za slovo. 20.35 Sekira - film.
22.05	Veliki orkestri BBC.
Sreda: 20.35 Monitor. 21.35 Srečni metulj. 22.00 Mednarodni jazz festival v Ljubljani.
četrtek: 14.00 Wimbledon: Teniška tekmovanja moških posamezno. 18.30 Risanke in še kaj. 19.05 Enkrat v tednu. 19.20 Melodije iz Brašova. 20.35 A. Marodič: Očka.
21.15	Kulturne diagonale. 21.45 Mannix, serijski film.
Petek: 14.00 Wimbladon: Teniška tekmovanja moških parov. 17.50 Sebastijan in odrasli - film. 20.35 Jutro - jugoslovanski film.
Sobota: 14.00 Wimbledoe: Teniška tekmovanja moških posamezno. 17.35 J. Bevc: Mama te žali spoznati. 18.00 Nove melodije. 20.35 Melodije Istre in Kvamer-ja - prenos festivala zabavnih melodij.
22.10	Skrivnosti morja. 22.35 Močnejše od življenja - serijski film.
★
Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Trstu
vabi svoje člane in vse prijatelje krščanske edinosti na mesečno mašo za edinost, bi bo v četrtak, 2. julija v kapeli šolskih sester pri Sv. Ivanu ob 18. uri. Nato bo v Vzhodnem domu ekumensko srečanje.
Obenem sporočamo, da bo letos proslava ekumenske nedelje 12. julija na Vejni popoldne ob 16.30. Podroben spored bo javljen v prihodnji številki.
Nadaljuje se vpisovanje za II. ekumensko romanje po Bosni in Hercegovini.
Nižja srednja šola »Fran Levstik« — oddaljeni razredi Sv. Križ dn državna osnovna šola »Albert Sirk« vabita starše in vse vaščane na jubilejno 'prireditev v počastitev 25-letnice obnovitve slovenskih šol na Tržaškem, ki bo v bivši kino dvorani prihodnjo nedeljo 28. t. m. ob 16. uri. Na sporedu bo slavnostni govor, pevski nastop osnovnošolcev, tridejanke s petjem in baletom »V 'kriškem portiču«, v kateri bodo nastopili učenci obali šol ter Bali-čičeva »Svetokriška«, ki jo bosta zapela združena šolska zbora ob spremljavi harmonike.
Vpisovanje v I. razred državnega učiteljišča »A. M. Slomšek« v Trstu je do 10.
julija. Do istega dne se morajo vpisati dijaki ostalih razredov, ki bodo izdelali v poletnem roku. Do 22. septembra .pa se lahko vpišejo dijaki, ki bodo imeli popravne 'izpite. Natančnejša navodila so na razpolago vsak dan od 9. do 12. ure v tajništvu zavoda.
Slov. Vincencijeva konferenca v Trstu obvešča, da bo odhod prve .izmene otrok in sicer dečkov v kolonijo Rigolalo dne
2.	julija 1.1. ob 8.30 izpred hiše v .ulici San Nicolo 31.
ANCIFAP (Trst, trg Valmaura 9) prireja tečaje za usmeritev 'delavcev in vajencev v tovarno Grandi Motori v Trstu. Starost je do 30. leta; tisti, kd bodo pripuščam, bodo že v času tečajev dobili mesečno 70.000 lir. Cas za vložitev prošnje je do 15. julija. Vsa podrobnejša pojasni-
t Msgr. Janez Hladnik
82 V SLUŽBI CERKVE IN NARODA
(SPOMINI ) DOMOVINA V OGNJU
Odmev vojne v Evropi je postajal čedalje glasnejši. Med našimi rojaki je zapihala rdeča sapa. »Scccion especial« (Posebni oddelek) pri policiji se je zaradi tega začela zanimati za slovenska društva in časopise.
Da bi ise našemu tedniku »Slovenski list« ne zgodila kaka nevšečnost, sem ga jaz pokril s svojo duhovsbo suknjo. Sprejel sem odgovorno uredništvo, kar je bilo nadvse koristno, kajti tako sem skozi tri 'leta mogal res vodilno vplivati na slovensko javno mnenje. Pisal sem razna poročila in črtice. Ljudje so moje pisanje radi brali in 'tako sem držal ta položaj vse do lota 1944, ko je Titova propaganda osvojila svetovno javno mnenje in sem se maral
jaz umakniti iz uredništva.
Na cvetno nedeljo 6. aprila 1941 so Nemci napadli Jugoslavijo. Sv. mašo na velikonočno nedeljo 13. aprila sem imel v kripti Sv. Roze. Prišli so ne le Slovenci kot navadno, temveč je prišla tudi vsa srbska, črnogorska in macedonska narodna družina. Med sv. mašo so svojo vročo kri še nekako krotili. Ko pa je bilo maše konec, je pa vsa slkupnost zakričala: »Živel kralj Peter, dold Hitler«. Bil je pravi škandal. Seveda se .pravoslavci tega niso zavedali, saj jim je disciplina v katoliških cerkvah neznana stvar.
Ko sem prebiral vojna poročila, sem zvedel, da je bilo nekaj boja z Nemci na reki Dravi in še ponekod na slovenski meji. Italijanske čete pa so prodrle do Ljubljane.
Kaj se je pač moralo tedaj goditi doma? Potom zvem čez teden dni iz časopisov, da je bila ustanovljena nova italijanska dežela, Ljubljanska pokrajina. Nato pa nobene besede več. Tudi nobeno pismo ni več prišlo...
V juliju 1941 dobim pismo. Iz Palestine je bilo. Pisal mi je Franc Gabrovšek, moj novomašni govornik.
Kako je doma, ne ve nič. On je odpotoval kot odposlanec Slovenske ljudske stranke, da bo zastopal slovenske interese zunaj v svetu.
V naglici je odpotoval, poslan po vodstvu stranke. Cez Srbijo in Grčijo je prišel v Jeruzalem.
Pri bombardiranju Beograda je bil ubit dr. Kulovec, ki je prevzel za Korošcem vodstvo stranke.
V Ljubljani se šopirijo Italijani, v Mariboru pa Nemci. Pavelič je pa razglasil svojo »Neodvisno« Hrvatsko.
In še naroča: Bodi na straži! Verjetno te čakajo velike naloge, ki jih bo terjala od tebe domovina.
MATERINA SMRT
Domovina je ostala brez glasu. Sredi poletja 1941 šele dobim iz jezuitskih virov strahotno dn obširno poročilo o divjanju Nemcev na Gorenjskem in na štajerskem.
Nečloveško postopanje z duhovniki dn inteligenco ter maščevalno pobijanje talcev.
Ko sem prve dni oktobra šal na potovanje v notranjost dežele, me je v Ro-sariju sprejel bratranec Pahovčev Janez.
V	Rosariju so bili štirje od družine: dva brata in dve sestri, otroci strica Pahovca iz Črnega vrha, naj mlaj šega brata moje matere.
»Ali imate od doma kaj glasu?« me vpraša.
Jaz pa nisem že dolgo nič dobil. Pa spet pravi on: »Že dolgo Vam nič ne pišejo?«
Iz teh vprašanj sem zaslutil, da on nekaj več ve.
»Pa mi povej, kaj ti veš. Si dobil kak glas?«
»Da, dobil, že precej časa je.«
»Torej z besedo na dan! Saj veš, da ničesar dobrega ne pričakujem dn me nobena novica ne bo iznenadila.«
Pa pravi: »Vaša mati je umrla!«
Slutil sem, da bo kaj takega. Grenko me je stisnilo v prsih. Pa vprašam: »Pa-ne, da bi bila ubita?«
»Ne,« pravi, »umrla je v postelji ter doma in naš oče je bil na pogrebu.«
Nato sem zivedel, kolikor je pač pismo moglo povedati. Na mojem domu do tedaj ni prišlo do nobenih vojnih grozot. Mati je umrla mesec dni po vdoru Italijanov, 14. maja 1941.
Pred odhodom sem ji bil obljubil: »Mati, čez pet let se vmem.« V februarju 1941 je teh pet let minilo. Mati me ni mogla več čakati. Imala je smrt svete žene, lepo vdana v božjo voljo dn pri polni zavesti je odšla kot mi je pozneje bilo vse povedano.
Poiskal sam sliko matere. Fotografiral sem jo bil nekoč na vrtu pod hišo. V domači obleki, z nazaj zavezano ruto.
Na prvi strani »Duhovnega življenja« je prišla ven njena slika, tako domača, tako resnična, talko lepo nasmejana, da sem jo našel potem po neštetih hišah v okviru, ko sam obiskoval rojake. Saj se nam zdi, da je naša mati, so mi govorili rojaki, ko so mi razodevali, v kakem lepem spominu jo imajo.
(Se bo nadaljevalo)
nila koristi, temveč so želeli pomagati občanom in zagotoviti boljšo bodočnost do-berdobski občini.
Ni mogoče pozabiti dogodka v Dolu, ko
Zmaga lipove vejice v Števerjanu
Verjetno je prav neupravičena propaganda Liste občinske enotnosti marsikoga spodbudila, da se je odločil na zadnjih volitvah, da odda svoj glas lipovi vejici, to je upravi, ki vodi že dvajset let našo slovensko občino, saj take zmage v Števerjanu nismo še slavili. Lista lipove vejice je prejela kar 277 glasov, se pravi po vojni največje število, Lista občinske enotnosti pa le 170, ki je najmanjše število, ki ga je sploh kdaj ta lista prejela.
V tem lahko vidimo namen ogromne večine Števarjamcev, ida glasujejo za slovansko stvar in ne nasedajo slovenskim oportunistom po italijanskih strankah, čeprav so jim obljubljali vse mogoče stvari.
Lipova vejica je stvarno prikazala 'borbo in napore naše uprave, da se ustvarijo pogoji modernega napredka vasi na vseh področjih; prikazala pa je tudi težko finančno stanje občine, ki ni vključena ne v »Prosto cono« in nima niti tovarn ali drugih obratov. Ne delamo si utvar, a vemo, da bomo z vztrajnostjo in s pomočjo večine Števerjancev kakor doslej veliko naredili.
Ob koncu bi radi poudarili še eno resnico. V tej volilni propagandi je tako v števerjanu kot na Goriškem bilo veliko govora o osvobodilni borbi in o spomenikih. Nihče pa ni povedal, da je bil prav števerjan tista vas, ki je s skupnimi močmi zgradila med prvimi že leta 1949 spomenik vsem svojim žrtvam, druge »napredne« slovenske vasi na Goriškem pa šele celih dvajset let pozneje. Eno je propaganda, drugo pa resno delo.
Jamlje — Pogreb mladega moža
V sredo, 17. junija smo pokopali komaj 354atnega moža Livija Kobala. Zboleti je na srcu in trdno upal, da 'bo ozdravel. V ta namen je šel tudi v Padovo, kjer so mu napravili drzno operacijo s tem, da so mu zamenjaili srčno sklopko. Vrnil se je domov v upanju, da bo z umetno sklopko lahko še dolgo živel. Nekaj mesecev je šlo, potem pa je nenadoma nastopila kriza. V soboto, 13. junija so ga morali odpeljati v tržiško bolnišnico z visoko mrzlico. Nastopila je nezavest, oz katere se ni več prebudil. Umrl je naslednji (ponedeljek.
Domačini so mu priredili zalo lep pogreb, pri katerem so peli združeni moški zbori iz Jamelj in Doberdoba. Kar velja še posebej pohvaliti, je pa dejstvo, da so domačini namesto cvetja na grob poklonili večjo vsoto denarja družini pokojnega Livija, ki je zapustil ženo in dva še majhna otroka. Vsekakor so Jameljci v tem oziru dali lep zgled drugim, kako je treba izkazovati spoštovanje do pokojnih: ne s cvetjem, tamiveč z dobrimi deli, kar je bolj uspešno in bolj krščansko.
Volitve, doberdobski župan in njegove obljube
V sredo, .17. junija se je iv Doberdobu sestal krog kandidatov na slovenski Usti z lipovo vejico in njihovih somišljenikov ter vzel v pretres volilno kampanjo in izide volitev. Kljub nedostojni in zahrbtni kampanji, ki so jo vodih župan Jarc ir. nekateri njegovi pristaši, se je število glasov na slovenski listi zvečalo, kar daje veliko zadoščenje vsem, tki so se v težki volilni borbi nesebično žrtvovali. Glas, ki so ga volivci oddali kandidatom lipove vejice, je šal ljudem, ki niso iskali oseb-
je skupina kandidatov na listi občinske enotnosti z županom na čelu zapodila jameljske in doberdobske kandidate na listi z lipovo vejico, ki so se na vabilo hoteli udeležiti volilnega zborovanja. Verjetno jiih je njihova prisotnost motila, ker dobro vedo, da je resnica le ena, saj so tudi zavrnili debato, ki so jo napovedali kandidatje Slovenske demokratske zveze.
Somišljenike SDZ so zmerjali s fašisti in na nesramen način obtoževali dosedanja dva opozicijska svetovalca, da sta zahtevala rabo izrecno italijanskega jezika v občinskem svetu. Župan Jarc se je skliceval na dejstvo, da je v tem smislu dobil pismo od goriškega prefekta. Zato, da bi metal prah v oči volivcem, je grozil z objavo pisma, ni ga pa hotel dati citati prizadeti svetovalki, čeprav ji je bil to obljubil.
Na volilnih zborovanjih pa se je neko prefektovo pismo čitalo in tudi v gostilnah. G. župan je volivcem obljubil, da bo pismo razobesil pred občino. Upa se, da bo g. župan vsaj to volilno obljubo takoj izpolnil.
Tako in drugo blatenje manjšinskih svetovalcev kot npr. da so bili proti dijaški podpori, medtem ko so iti v resnici zahtevali razširitev podpor vsem potrebnim študentom, da so proti spomeniku, medtem ko so si vseh pet let prizadevali, da b: zadeva stekla do uresničitve, je somišljenike SDZ, skupaj s kandidati lipove vejice privedlo do sklepa, da so ostro obsodili to ravnanje ter sklenili, naj se čimprej zbere širši krog volivcev ter se jih seznani s težavami, s katerimi se bo morala spoprijeti opozicija v novoizvoljenem doberdobskem občinskem svetu.
Protizajedavska
Uporaba protizajedavskih sredstev v zelenjavnem vrtu je zalo kočljiva zadeva. Sredstva so več ali manj strupena, dočim je treba nekatere zelenjavne pridelke pogosto nabirati. Kako se izognemo nevarnosti zastrupitve? Predvsem izberemo sredstva, ki niso nevarna za človeka ne za domače živali. Znano je, da so proti-zajedavsiki pripomočki razdeljeni po stopnji strupenosti v štiri skupine: v pivo spadajo najbolj strupeni in smrtno nevarni; označeni so z mrftvaško glavo; teh rajši v vrtu ne rabimo. V drugo skupino spadajo še vedno zelo strupena sredstva, ki so označena z ležečim križem x; tudi ta sredstva niso priporočljiva v vrtu. Tretja skupina, ki nosi le opozorilni napis, še vedno lahko -povzroči neprijetne posledice v človeškem telesu; zato po možnosti izpustimo tudi te. Za vrt pa lahko uporabljamo sredstva, ki spadajo v četrto skupino ter nimajo na ovitku nobenega svarilnega znaka miti napisa; sem spada npr. žveplo, o katerem vemo, da ga moramo rabiti pazljivo, četudi ni nevarno. Enako ravnamo tudi s sredstvi, ki jih boste zasledili v nadaljnjih odstavkih.
Proti boleznim uporabljamo fungicide (anticrittogamici). Belo plesen aM oidij zatiramo z žveplom; izberemo lahko žveplo za prašenje ali za škropljenje. Proti isti bolezni je zelo uspešno novo sredstvo Karatane (= Dinocap), ki pa spada v
Lurškim romarjem
Iskreno pozdravljamo vse lurške romarje, ki se bodo prihodnji mesec poklonili Lurški Gospe. Priglasilo se jih je 600.
Odhod iz Trsta je določen za nedeljo
5.	julija ob 18.50, odhod iz Tržiča pa ob 19.15. Goriški romarji naj vzamejo vlak, ki, odhaja iz Gorice proti Tržiču ob 18.31. Vsak kupe je oštevilčen in nosi 'ime posameznih župnij in krajev. Vsa prtljaga romarjev naj ima vizitko z naslovom za primer, da bi se izgubila.
Za tržaške romarje bo v škedenjskem Domu v ulici Soncini 112 na programu film Bemardette z začetkom ob 18. uri na praznik sv. Petra in Pavla 29. junija. Ob tej priliki bo vsak udeleženec dobil romarsko knjižico in zadnja navodila. Goričani naj dvignejo knjižice na upravi Katoliškega glasa od srede 1. julija dalje. Kdor bi je ne dvignil na upravi, jo bo dobil na vlaku pri msgr. Močniku, ki je voditelj gorniške skupine. Za vse informacije se obrnite na vodstvo romanja: Dušan Jakomin, Skedenj, tel. (040) 815909.
OBVESTILA
Ravnateljstvo gimnazije-liceja in učiteljišča v Gorici obvešča, da se vrši vpisovanje v vse razrede — za šolsko leto 1970/1971 — do 10. julija 1970.
Ravnateljstvo državnega strokovnega zavoda za trgovino s slovanskim učnim jezikom v Gorica, ul. Seminario 7, sporoča, da se vrši vpisovanje dijakov za prihodnje šolsko leto v vse tri razrede vsak delavnik do vključno 10. julija in sicer od 10. do 12. ure. Priporočamo staršem, da vpišejo svoje otroke v tem roku in naj po možnosti ne čakajo zadnjih dni.
Tradicionalno mednarodno tekmovanje pevskih zborov, ki ga že vrsto let organizira pevski zbor »Cesare A. Seghizzi« v Gorici, se bo letos vršilo od 17. do 20. septembra.
sredstva v vrtu
tretjo skupino in bi pri nepravilni rabi lahko povzročil lažjo zastrupitev. Perono-sporo, rjo, krastavost, alternario, antra-knozo itd., ki predvsem napadajo 'liste pa tudi plodove in povzročajo razne pege ter madeže, lahko preprečimo z bakrenimi sredstvi kot so npr. modra galica z apnom, bakreni oksiklorid, bakreni oksidu! ah pa z nebakrenimi sredstvi kot sta Captan in Folpet (= Phaltan). Captan dobimo v trgovini pod sledečimi imeni: Captan 50, Or.thocide, Cap 50, SR 406, Clomitane, Santhane, Micospor, Captoci-de itd. Folpet ali Phaltan pa ima sledeča tovarniška imena: Orto-Phaltan 50, Esso Alamid in Phaltan 5. Vsi ti izdelki so v obliki prahu; tiste, ki so označeni s P, rabimo za prašetnje z mehom ah praši 1-niki; tiste pa, ki iso označeni s PB mešamo z vodo in škropimo. Piroti boleznim, ki se zadržujejo v zemlji kot so Rhizo-tocnia, Plasmodiophora, Sdanotinia in Streptomices tar povzročajo padavico kalčkov, gnilobo ob dnu stebla in gnilobo korenin, s pridom uporabljamo Ouinto-zene. Njegova tovarniška imena so: Sana-sol, Brassicol, Geospor, Marisan, Pemta-flor Super in PCNB.
Vsa navedena 'sredstva spadajo v četrto skupino in zato niso nevarna za človeka in domače živali. Kljub temu je priporočljivo upoštevati njihovo nevarno dobo in toliko dni pred nabiranjem prenehati s škropljenjem. Za Captan je nevarna doba 7 dni. Našteta 'sredstva uporabljamo le proti boleznim na rastlinah, dočim bomo o sredstvih proti škodljivcem v vrtu zvedeli več v prihodnjem članku.
Inž. Janko Košir
Skupna razstava osnovne šole in otroškega vrtca v ul. Randaccio v Gorici. Otvoritev razstave bo v četrtek, 25. junija ob 10.30. Odprta bo 25. in 26. junija nepretrgoma od 9. do 19. ure. Dne 27. junija se bo razstava zaključila ob 12. uri.
Vpisovanje za vse razrede enotne srednje šole v Gorici se vrši vsak dan do vključno 10. julija od 9. do 12. ure na tajništvu šale v ul. Randaccio 10.
DAROVI Za Katoliški dom: U. Z. 3.000; N. N. 5.000; N. N. 10.000;; 2. M. 2.000; ,N. N. 2.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 2.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Š P # R T
mIiim!	..	in	it.	I	■	-	I
Zaključil se je turnir »Pokal Peter Špacapan«
Športno združenje 01ympia iz Gorice je v preteklem tednu organiziralo odbojkarski turnir »Pokal Peter Špacapan«, s katerim se je društvo hotelo pokloniti spominu pokojnega Petra, ki je bil odličen organizator in vztrajen igralec 01ympije. Prve izdaje tega ‘turnirja se je udeležilo izredno lepo število moštev, ki nastopajo v D ligi in v promocijskem prvenstvu naše dežele. Iz D lige so se prijavila sledeča moštva: Aurora in Pav 'iz Vidma, Torria-na iz Gradiške, 01ympia A iz Gorice; iz druge skupine pa: Audax, Dom, 01ympia B iz Gorice ter Velox iz Štandreža in Brda iz števarjama. Ekipe so bile razdeljene v 'tri skupine. Rezultati posameznih tekem so tile:
Kolo A
1.	Audax : Dom 2:0 (15 : 7, 17 : 5)
2 Audax : Pav 2 : 1 (10 : 15, 15 : 13, 15 : 13)
3.	Pav : Dom 2:0 (15 : 4, 16 : 14)
Kolo B
1. Aurora : Tomana 2 : 0 (15 : 8, 15 : 13)
2. Aurora : Qlympia B 2:0 (15 : 10, 15 : 8)
3 Tonriana : 01ympia B 2:1 (12 :15, 15 : 17, 15:9)
Kolo C
1. Brda : Velox 2:0 (15 : 4, 15 : 9)
2. 01ympia A : Velox 2 : 0 (15 : 0, 15 : 0)
3. 01ympia A : Brda 2 : 0 (15 : 6, 15 : 3) Finalne tekme so bile v ponedeljek, 22.
t. m. na igrišču 01ympije v drevoredu 20. septembra, kamor je prišlo veliko število navijačev in ljubiteljev odbojke. Za pnvo mesto so se potegovale tri ekipe: Aurora, 01ympia A in Audax. Najprej sta se pomerili Aurora in Audax, kjer so Videm-čani z lahkoto premagali sicer borbenega nasprotnika; srečanje se je zaključilo z izidom 2 : 0 (15 : 4, 15 : 6). Druga tekma je bila med 01ympijo A in Audaxom; zmagali so prvi is končnim rezultatom 2:0 (15:7, 15:8). Končno sta se srečali še Aurora in 01ympia A, ki sta se borih za prvo mesto letošnjega turnirja. Zmagali so Videmčaini z 2 : 0 (15 : 6, 15 : 7) in tako osvojili »Pokal Peter Špacapan 1970«.
Lahko mimo rečemo, da je 'turnir zelo dobro uspel in da so vsi, tako igralci kot številni gledalci, pokazali veliko zanimanja za to manifestacijo. Zasluga za dobri uspeh turnirja gre nedvomno športnemu vodji prof. Krannerju in njegovemu sinu Marku, ki sta vestno skrbela, ida je šlo vse v najlepšem redu. Zmagovalec tega turnirja je bil nagrajen s Trofejo P. Špacapan, ki je prehoden pokal, s stalnim pokalom za prvo mesto in z desetimi medaljami; 01ympia A, ki se je uvrstila na drugo mesto, je prejela pokal in ravno tako tudi Audax iz Gorice, 'ki je zasedel tretje mesto. Po končani finalni tekmi se je prof. Kranner zahvalil vsem navzočim za pomoč in sodelovanje, mama pokojnega Petra pa je izročila nagrade prvim trem uvrščenim ekipam.
Prva izdaja tega turnirja je za nami in lahko čestitamo organizatorjem za uspešen izid te 'manifestacije. Upajmo, da se 'bo prihodnje leto odzvalo še več moštev in da bo »Pokal P. Špacapan« postal tradicionalna športna prireditev v čast nepozabnega Petra.
Zahvala
Kmečko delavska zveza v števerjanu se zahvaljuje Štaverjancem, da so jo ob zadnjih volitvah podprli s takim čutom odgovornosti, kakršnega zasledimo malo med našo manjšino.
Kakor že tolikokrat, so števerjanca dokazali, 'da so ena tistih pristnih slovanskih vasi, v katerih ne najdejo prostora razdiralne potuj čevaine sile, čeprav pod plaščem raznih neslovenskih delavskih strank, v katerih zgubljajo svoje moči tudi sposobni slovenski možje.
Ovrgli so tudi vse tiste zlohotne polemike, ki naj bi umazale naše javne delavce. Potrdili so s svojim glasom jasno in čisto stališče, ki sta ga zavzela ob tisti priložnosti Kmečko delavska zveza in števerjanski župan.
Ob koncu naj poudarimo verjetno še najbolj razveseljivo dejstvo, da je bila prav mladina 'tista, ki se je v ogromni večini odločila, da bo volila slovensko in s item dala naši zmagi 'tisti pomen in smisel, katera bosta, kakor doslej, vodila naše moči v to, da borno skupno z vsemi štaverjanci delovali in se borili za napredek naše vasi, tako na gospodarskem, kulturnem in narodnem področju.
Za Alojzijevlšče: V blag spomin na pokojno Marijo Volarič daruje Milka Goričan
2.000	lir.
RADIO
H TRST A
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15.
Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 28. junija do 4. julija 1970
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Glasba za čembalo1. 10.00 Slatkinov godalni orkester. 11.15 J. Spyri: »Heidi«. šesti in zadnji del. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 13.00 Domače pesmi. 13.30 Glasba po žaljalh. 15.30 J. Sket: »Miklova Zala«. Igra v šestih slikah.
17.35 »Primorska poje«, revija primorskih zborov (7. oddaja). 18.45 Bednarik: »Pratika«. 19.15 Sedem dni v svetu. 19.30 Melodije iz filmov in revij. 20.30 Iz slovenske folklore: Reharjeva: »Čebelarji«.
Ponedeljek: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Glasba za harfo. 10.00 Vesela fantazija. 10.45 Pol ure popevk.
11.15 K. Meško: »Ciganček«. Igrajo člani SG v Trstu. 11.50 Ansambel Boruta Lesjaka. 13.30 Glasba po željah. 15.30 »Beseda Ivana Cankarja«. Izbor iz njegovih del v interpretaciji Mire Sardočeve in Staneta Starešiniča. 16.45 Koncert organista Huberta Berganta. 17.35 Jež: Italijanščina po radiu. 17.55 Vaše čtivo. 18.15 Zbor »A. Illers-berg;< iz Trsta. 18.30 Plešite z nami. 19.15 Znane melodije. 20.30 Pesmi od vsepovsod.
Torek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
11.50 Kitarist Almeida. 12.00 Bednarik: »Pratika«. 13.30 Glasba po željah. 18.30 Komorni koncert. 19.00 Otroci pojo. 19.10 Rugolov veliki orkester. '19.45 Zbor »Lojze Bratuž« iz Gorice. Vodi Stanko Jericijo.
20.35 Granados: »Goyescas«, opera v treh dejanjih. Izvaja španski narodni orkester in zbor iz Madrida. 21.45 Nežno in tiho.
22.05	Zabavna glasba.
Sreda: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 Prof. R. Vodeb: »Po sledovih nekdanjih kultur v Italiji (1) »Od Aoste do Sirmiona«. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Tržaški mandolinski ansambel. 17.20 Za mlade poslušavce: Sodobne popevke. Jež: Italijanščina po radiu. 19.10 Higiena in zdravje. 19.40 Franooski motivi. 20.35 Simfonični koncert.
Četrtek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.00	Po društvih in krožkih: »Klub Simon Gregorčič v Gorici«. 13.30 Glasba po željah. 17.35 Na počitnice. 17.55 Kako in zakaj. 19.10 G. Godoli: življenje na 'drugih svetovih - domneve 'in možnosti - 1. oddaja. 19.25 Moški zbor »Fantje izpod Grmade«. Vodi Ivo Kralj. 20.35 S. Goy: »Cicibe«. Radijska igra. 21.55 Beethovnove komorne skladbe.
Petek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 Vzroki nesreč pri otrokiih in mladostniki ter njihovo preprečevanje. M. Mori (6) »Varnost v stanovanju«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade paslu-šavce: Glasbeni mojstri. 17.35 Jež: Italijanščina po radiu. 18.30 Sodobni slovenski skladatelji. 19.45 »Beri, beri rožmarin zeleni«. 20.50 Koncert operne glasbe.
Sobota: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 Poganstvo in krščanstvo v naših ljudskih šegah - 1. oddaja - pripr. N. Kuret.
13.30	Glasba po željah. 14.45 Glasba iz vsega sveta. 15.55 L. Davanzo: »Varna pot« -oddaja o prometni vzgoji. 16.10 Operetne melodije. 16.45 Pravljice in pripovedke naše dežele. 18.30 Vokalni oktet »Gallus« iz Ljubljane. 18.50 Italijanske pesmi v izvedbi orkestra Raya Anthonyja. 19.10 Rafko Dolhar: Alpske poti 'in smeri (1) »Skoraj na Triglav«. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 Nenavadne in 'Skrivnostne zgodbe: A. Maro-dič: »Uganka na Hrastovem otoku«.
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali ob težki izgubi naše drage mame in stare mame
Marije Volarič
se je spomnili v molitvi, darovali cvetje in jo spremili na nijeni zadnji poti, se najprisrčneje zahvaljujemo.
Družina Musi in Tholosa
Gorica, 22. junija 1970
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 70, osmrtnice L 100, več 8% davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Prizor iz pravljične štiridejanke »Sirota Jerica«, ki so jo mladi Igralci in igralke iz Doberdoba dvakrat uspešno podali: najprej 10. maja za Materinski dan v novi dvorani Mlad. farnega doma v Doberdobu in nato še 31. maja v župnijski dvorani v Štandrežu