Le*o X, it 17 Xarotaina male aiewtoo » Dta. и üjobem»t*o 40 Pin- Uredniitv«: ЦяЬЦш, КпаИотщ ulita 6- Telefae »1 8122. 8128 8124 81» te »1» Härtbar: Aleksandrov» eeata 18. TeUt iL 44a Celje: Kocenova «Ii« 1 ТЫекш it 19a ЖекорМ м i« п«Ј»К _0 g IM* рф »rifm. _ Llubliana, sobota 19. tanuarja 1929 Cena 2 Din za gospodarstvo, prosveto in politiko Dyr»TBiitT«t Ljubljana, Preternova ulice 54. Telefon M. 8122, 3128, 8124, 812Б b 812& Ьм fatal tddelek. Ljubljana. Prelet» nova uliea 4 Telefon iL 2492. Pedriiaica Maribor: Alekmndro** ее* tU ia Telefon M 41» reiraftaiea Celje: Kooenove ulica 1 Telefon K. 190 BaEori pri роЛ. дек. bi vodih; Ljub-Mana iL lj.842 Praha Шо 78.180t Wiea Nr. 106.241 LJubljana, 18. januarja. Leto za letom so objavljali vnanji li-rti optimistične članke o konsolidaciji odnošajev na Balkanu, o razvoju razmerja med posameznimi državami, ki vodi in bo do vedlo do balkanskega Lo-carna. Ni treba ravno, da bi bil opazovalec dobrohoten optimist, ki more konstatira-ti izooljšanje odnošajev med balkanskimi državami. Res je. da se je na srečo marsikaj spremenilo v ugodni smeri. Toda prav tako je res. da bi se bilo marsikaj še bolj spremenilo in da bi se bili mogli balkanskemu Locarnu približati mnogo bolj nego smo se. Zakaj dejansko zbliževanje med Baikanci ne more napredovati čez neko določeno mero. ali morda točneje čez neko pregrajo. ki sie Jcar ne da podreti. Med Jugoslavijo in Bolgarsko je meja še vedno zaprta. Centralna revoluci-jonarna organizacija v Bolgariji obstoja še vedno; njeno delovanje se sicer v zadnji dobi ne vidi, ali nihče ne ve. kake incidente sproži zopet na spomlad ali na poletje. Tudi se ne ve, ali so ji zadnji medsebojni pokolji med frakcijama škodili ali koristili. Vemo le, da je tudi za-pad uvidel. kako je prav ta organizacija izvor nesoglasij med Sofijo in Beogradom. da pa celo njegova intervencija ni imela uspeha. Kot posebno pomemben dogodek se mora označiti novost, da ie odšel dosedanji vojni minister general Vlkov za poslanika v Rim. Ni običajno, da bi generali odhajali za pos'anike v tuje države: ako se to dogodi, mora imeti stvar, bi se dalo sklepati, svoje posebne vzroke. V slučaju Vlkova še bolj. sa.i ie dovolj znano, da je to zaupnik in zagovornik makedonstvu.iuščih. Težko se je ubraniM vtisu, da ima nova pozicija Vlkova prav določen pomen, ki nam nikakor ne more biti simpatičen. Želeli bi. da smo prepesimistični v takem tolmačenju. ali ne more se trditi, da ni logike v njem. Odnošiaji med Jugoslavijo in Grško se ne morejo urediti zadovoljivo. Ko se je v septembru Venizelos mudil tri dni v Beogradu, je kazalo, da so se pogajanja med obema državama končno vendarle premaknila z mrtve točke in da je dosežen vsaj načelen sporazum. Toda odslej je preteklo še precej časa. o novi posod-bi pa ni čuti ničesar. Nasprotno; kar se te dni poroča o pogajaniih med nami in Grki, se kar nič ne razlikuje od sličnih poročil pred meseci ali pa tudi pred leti. O priliki Grandiievega atenskega poseta hitijo zagotavljati oficijozni in celo ofici-jte'lni grški komentarji, da razgovori nikakor niso bili naperjeni zoper kako tretjo državo, vzemimo. Jugoslavijo. Nasprotno, pogajanja z Beogradom se bodo v kratkem ugodno zaključila, itd. Kake namene ima Italija v grško-tur-Skih pogajanjih glede vzhodnega Sredozemskega morja. vemo. Kake želie ima glede Balkana, si precej lahko predstavljamo: Venizelos itna nujno priliko, pokazati, ali je še stari lo.-a'ni prijatelj. Tudi Albanija ie po svoie pokazala, v kakih mednarodnih odnošajih se nahaja Dosedanji beograjski poslanik je postal čez noč vnanji minister albanske kraljevine. Toda komaj so utegnili naš! listi Izreči svoje zadovoljstvo z imenovanjem in komaj je novi minister izgovoril svoje zagotovilo, da bo dela! za zboljšanje odnošajev do naše države, ga je že nov dekret iz Tirane vrgel z ministri ske stolice. še preden jo je ime! čas zasesti. Če iščemo logike v teh spremembah smo v zadregi: na žalost pa nam brž pomaga iz nje prevdnrek. da ima naša jadranska soseda v Albaniji odločujoči vpliv in da ji nač ni vseeno, kdo je vnanji minister v Tirani. Vse to so doeodki. ki ni težko v njih videti medsebojne zveze. Poseben pomen pa dob'jo. če se na koncu še spomnimo. da poteče dne 27. januarja prijateljska pogodba z Italijo, ki še ni obnovljena. Ni brez logike, če si predstavljamo. da sie dado navedeni dogodki interpretirati kot uvod. kot nekaka baza za pogajanja glede obnove prijateljske pogodbe. O teh j>ogajanj'h se čuje presenetljivo malo in celo običajna optimistična zagotovila so izostala. Na takih osnovah bi se komaj mogli «graditi dobri temelji za konsolidacijo Balkana. _ Grška vlada o Dogajanjih z Grandijem Atene, 18. Januarja (be.) Grška vlada ie odredila svojim poslaniikom v Beogradu, v Londonu in Parizu, naj spor oče dotfčnim vladam, da so bili razgovori med Grandijem in grško vlado zgoli mirovneza značaja in da niso bili nameri en i proti Jueoslaviji ali pa proti kaki drugi državi Švica odpravi vidiranje potnih listov Bera. 18 Januarja s Zve«ii svet Je danes чМепй o one diiake. ki se nahaialo v velikih mestih brez sredstev za šolanje Taki zdravstveni in socljalni centri za dijake bi bili v dvakratnem oziru velikega strani na b; predstavljali sociialno ustanovo. ki bi svoio akciio čedalje boli razvijala v socšialnem pravcu. Obenem bi ta ustanova služil» kot središče, ki bi pritegnilo diiake k resnemu delu. k razvijanju tovarištva v prostem času ter budila sm!-sefl za dobro družabno življenie Dida'dbe. Kljub tem" pa odo posamezne držive ratifikacijo namenoma zavlačevale, da bi tako za dalj časa odgo« dile uvelivs1' 'e pogodbe. Zaradi tega so v moskovskih vlad;.'h krogih mnenja, da je Litvinov predlo? бе vedno aktualen. Anglija vabi ameriške strokovnjake na reparaciisko konferenco Newyork. 18 januarja (be.) Washmjjtonski aiwrleSkü poslanik Je včeraj državnemu taiwikn Kallosfcu sporočil povabite za Owema Younea in P Verpönt a Moreana, da se v imenu Zedinjenih diriav udeležita konference strokovnjakov га reparacijsko vprašanje. S privoljenjem КеИояга le odpotoval awrleSM poslanik v Newyork. da osebno povabä Younza in Morgana. Predor pod Rokavskim prelivom London, 18. Januarja (io.) Kakor hitre se sestane anjfeSlri parlament, bodo vložile vse stranke na vlado interpelacijo, v kateri se bodo izrazile za gradnjo predora pod Rokavskim prelivom in pozvale vtedo naj «premeni »vole •UttUt 4o toea vprafanK žila v Tausendovo oodietje. Izkazalo se le. da ie Tausend ves denar poneveril in v bankah sploh ni imel računa Na južnem Tirolskem so se proti baronu in baronici množile pritožbe in oblasti so jih pričele zasledovati. V eradovih so našli cele kupe neodprtih pisem, ki so prihajali od vložnikov skrivnostne denarne družbe Tausend in njegova žena sta bila aretirana in izročena sodišču v Bolcanu. Kolikor je do sedai ugotovljeno, sta s svojimi posli oškodovala lalhlkoveroeže za 2 in Pol milijona mark. Nov načrt za ureditev reparacij Pariz. 18 Januarja s. Reparacljsfca komisija bo jutri skupno z nemško vlado ofici-Jelno imenovala kot ameriška zastopnika v odbor za ureditev reparacij Owena Youn-ga in Pierponta Morgana. Po vesteh iz Washingtona ie v ameriških bančnih krogih razširjena vest. da sta se London in Pariz sporazumela za Doseben načrt o ureditvi reparacij. Ta načrt določa odpravo transferne klavzule z znižanjem nemških letnih odplačil, razdelitev anuitet na 25 le< in plasiranje dela reoaracilskih obligacij na ameriškem tren ki bi se izvedlo šele po končnoveljavnem izboljšanju ameriškega finančnega ooložaja. Delavski nemiri v Avstraliji Port Adelaide, 18. januarja lo. V vseh avstralskih luikah traja ie nekoliko tednov stavka pristaniških delavcev, ki Jo hočejo brodolaetnikj Zlomiti s pomočjo brezposelnih težakov. Radi tei poskusov Je prišlo v tukajšnji hiki do srditega spopada med stavkujočimi in stavkokazi. ki se raekladaJi neko ladjo Preko 800 stavk ujočih Je aapadilo delavoljme težake, da bi onemogočilo dek>. V spopadu, ki Je nastaJ. Je bilo ranjeni* preko 30 delavcev na obeh straneh in nekoKko straž mikov. Policija Je le z veiiko težavo napravila red. Južnoameriški spor pride pred haaško razsodišče Ženeva, 18. januamja (be.) Kakor poročajo. Je Paragvaj v brzojavki na tajništvo Društva narodov vzel na znanj-e ponudbo Bolivije, da se predloži spor glede "zemlja Ghaco mednarodnemu sodišču v Haagu vendar nI opredelil svo-Jetga stališči napram temu predlogu. Buenos Aires, 18. Januarja (be.) Kakor poročajo tukajšnji časopisi. Je argentinska vlada za-plenila ▼ mestu Santa Рй 2000 zabojev pušk, Icf во bili namenjeni ▼ Bolivijo. Apel ministra ver na cerkvene poglavarje Duhovščina vseh veroizpovedi naj uči vernike ljubezni do vladarja in domovine in bratstva do vseh državljanov Beograd, 18. januarja č. Minister ver dr. Tugonrir Alaujy>vič je Izdal na cerkvene fimcijonarje vstn veroizpovedi apel, v ka-terem se sklicuje na kraljev manifest od 6. t. m. ter pravi: »Prevzemajoč poverjeni ml resor ministrstva ver imam popolno zaupanje v duhovne poglavarje vseh veroizpovedi naše prostrane domovine, kraljevine SHS Čvrsto zaupam, da bodo verski pogla. varji sodelovali pri stremljenju za dosego vzvišenega cilja, ki si ga je zastavil Nj. Vel. kralj. V tem pričakovanju upam, da bodo poglavarji vseh priznanih veroizpovedi in njim podrejena duhovščina v izvrševanju •voie službe moralnega poučevanja in vzgo ^ poverjenih jim vernikov, učili jih poleg drogih verskih resnic tudi BubezmJ tn uda-nosti do vladarja in državnih zakonov ter ljubezni in bratstva do vseh sorojakov b» vseh državljanov Baše prostrane domovine. S temi nadami m s tem namenom bom v mejah obstoječih predpisov vršil duhovno nadzorstvo in najvišjo upravno oblast v vseh versko političnih poslih, v kolikor spa dajo v področje državnega udejstvovanja, stremeč za tem, da v soglasni harmoniji varujem interese dTžave in posameznih veroizpovedi. Poskrbel bom, da se uveljavi za-коп o medverskih odnoša.iih na podlagi ravnopravnost! vseh z zakonom priznanih veroizpoved!.« Dve okrožnici finančnega ministra Stroga navodila za podrejeno osobje — V finančnem ministrstvu je zabranjeno vsem uradnikom sprejemanje strank Beograd, 18 januarje, d. Finančni minister dr. Svrljuga je na svoje podrejene organe naslovil naslednjo okrožnic«: prevzemajoč dolžnosti ministra financ, imam pred seboj cilj. da v čim krapsem času državne finance in državno administracijo povzdignem na stopnjo, ld bo najbolj odgovarjala^ potrebam našega naroda in državnim interesom. Zato naslavljam podrejenemu osobju v duhu proglasa Щ. Vel. kralja naslednja navodila: Vsi uradniki, tako vlSji kakor nižji, imajo skrbeti, da pride njihova avtoriteta do popolnega izraza izvršujoč strogo zakone in ne dopuščajoč niti njihovo izigravanje nili kakršnokoli njihovo kršitev. Vsi državni uradniki in uslužbenci se imajo posvetiti samo interesom službe in interesom države. Od predstojnikov uradov zahtevam, da mi po evoii osebm odgovornosti prijavijo vsakega nerednega, neproduktivnega in nesposobne- ga uradnika, da se v interesu dela in ite-denja odstrani iz državne službe. Vsak uradnik mora 3troero voditi računa o svojem ugledu in postopku tako v uradu кяког v zasebnem življenju. Gg. direktorji naj mi takoj predlože poročila tako v pogledu poslovanja kakor v pogledu personalij in tudi predloge. po katerih nn* bi se obstoječe stanje »pravilo v sklad z mojimi nameni. Finančni minister je nadalje izdal odredbo, po kateri je dostop tujih oseb v pisarne generalne direkcije in ministrstva financ dovoljen samo tedaj, ako se vlagajo proSnje, pritožbe ali kake predstavke in to samo pisane in predpisno taksirane, da se morejo protokoli ra ti. listne intervencije se najstrožje prepovedane. Samo v izjemnih aluJaiih morejo načelniki generalne direkcije »prejeti in zaslišati osebe, ki imajo kako proSnio Jules Sauerwein o svojih vtisih iz Beograda LJubljana, 18. januarja Na povratku Iz Beograda odnosno iz Zagreba v Pariz ie prispel danes dopoldne v LJubljano politični direktor »Matina« f. Jules Sauerwein. Spremlja za uradnik službene agenture »Avale«. G Sauerwein ie bil gost liublianskeea francoskega konzula g Neuvillea io ie tekom dneva obiskal velikega župana g. dr. Vodoplvca. nato na se sestal s predsednikom »Jugoslovenske Matice« g. dr. Pretnarjem, s katerim Je imel daljši razgovor Zvečer se le odlični novinar sestal tudi z zastopniki ljubljanskih listov. katerim je orisal vtise svojega obiska v Beogradu in svoie avdiience ori kralju z naslednjo iziavo: »Pri nas v Franciji le bila sprejeta fnid-Jatfva vašega kralja kot dokaz njegovega velikeea poguma in patrijotizma Zlasti cenimo to. da le krali prevzel polno odgovornost za svojo pomembno odločitev Nikoli nisem mislil, nalmanl pa sedai po svojem obisku v Bcograiu. da bi hotel krali uvesti v Jugoslaviji trajen absolutizem Prepričan sem obratno, da gre za prehodno stanje, ki nai pripravi pot novi dobi Čeprav le krali prevzel odgovornost za uspeh ali neuspeh svojega ukrepa, le vendar potrebno nasdasiti, da pada odgovornost pred zgodovino v veliki meri na jugoslovenske državliane. Od vaš'h državljanov ie odvisno. ali bodo to inlcllatHo razumeli in io podpirali. Ml v Frandli smo prepričani, da ie vaš narod ravno tako požrtvovalen, kakor le njeji»v kralj. Strankarske razlike v Jueoslaviii nas ne zanimajo. Mi poznamo tu samo prijatelle Za vSo Evropo in ne samo za nas. »a le važno, da ie Ju-eoslavila enotna hi močna ♦ Jules Sauerwein se le odpeljal z večernim osebnim v!a?om do Jesenic, odkoder je z brzovakom nadalieval pot v Pariz. Sava in Donav pri Beogradu zamrzujeta Izredno hud mraz po vsej državi - V Beograda je zamrz. nil vodovod - Temperatura ponekod 30 st pod ničlo Beograd. 18. jan. p. Po vesteh, ki jih prejema tukajšnji meteorološki zavod, vlada po vsej državi nenavadno ostra zima. V južno-vzhodnih delih države razsaja vrhu tega hud vihar, ki povzroča velike snežne žamete. Najnižja temperatura je bila danes zabeležena v Sarajevu. kjer je kazal toplomer opoldne 3G stopinj pod ničlo. V Beogradu in Ljubljani je znašala temperatura 19 stopinj pod ničlo, v Zagrebu pa 20. Sava in Dunav sta že skoraj popolnoma zamrznila, tako da je ustavljen ves paroplovni promet Opoldne je bil za dve uri za silo otvorjen lokalni promet med Beogradom in Zemunom. ki pa ьо ga morali zaradi ledu zopet ustaviti že v prvih popoldanskih urah. Prizadeto je zlasti uradništvo in delavstvo, ki je zaposleno v Beogradu, a stanuje na ze-munski strani. Tudi v železniškem prometu vladajo velike ovire. Večina prog je tako zatrpana s snegom, da jih ne morejo sproti očistiti. Vsi vlaki prihajajo radi tega v Beograd z velikimi zamudami, v lokalnem prometu pa so bili ponekod sploh ustvaljeni. V Beogradu samem je bil ponoči ta- ko hud mraz, da fe zamrznil celo vodovod. Vse mesto je bilo do 10. zjutraj brez vode. Šele ob 10. se je z umetnim segrevanjem vodovodnih napeljav v posameznih delih mesta aopet odprla voda, dočim so bili višje ležeči kraji vse do popoldneva, ko je mraz nekoliko popustil, brez vode. Zagreb, 18. januarja n. Čiščenje II-ške proge še zmerom ni dovršeno. Železniška direkcija neprestano pošilja nove snežne pluge in številne delavce, da bi progo čimprej očistili snežnih žametov. Promet na liški žejeznici še ni vzpostavljen. Iz Zagreba vozijo vlaki samo do Orača ca, iz Splita pa samo do Knina, ker je proga med Gračacom in Kninom najbolj zasnežena ter je v nekaterih krajih snega 5 do 6 metrov visoko. O velikem mrazu poročajo h vseh krajev države. Minima so jako nizka Iu je bila v Gospiču zabeležena temperatura minus 30 stopinj. V Zagrebu Je bila danes temperatura minus 19.6, v dolini Save pa celo minus 20 stopinj. Se večji mraz pritiska v Bosni. Celo v Dalmaciji imajo v Splitu in Dubrovniku temperaturo stalno pod ničlo ali predstavko. Druga sovjetska nota Sovjetska vlada je izročila poljskemu poslaniku v Moskvi noto kot odgovor na poijsko noto izročeno šeie malo poprej sovjetskemu zastopstvu. Poljska nota je pomenila, kakor znano, odgovor poljske vlade na sovjetski predlog glede takojšnjega sklepa Kdloggovega pakta. Vsa poljska in sploh evropska javnost se čudi nenavadni naglici, s katero dela sovjetska diplomacija v zadevi Keiiog-govega pakta. Znano je, da ie bil odgovor sestavljen v toku 24 ur in da ie bil izročen poljskemu poslaniku sredi noči. Naglica dela vtis. da se nahajamo sredi .najbolj kritičnih•.zap'ettjajev» ko gre. za to, preprečiti neposreden izbruh nečesa katastrofalnega. Ta vtis podčrta vajo tudi poljski oficijozni listi, ki naglašajo. da ga izraža tudi zaključni del ruske note. v kateri se Poljska sili. naj se izjavi na definitiven način. V resnici pa na zunaj ni videti ničesar dovoli nujnega, kar bi opravičevalo sovjetsko naglico. Poljski komentarji naglašajo, da je kljub izredni naglici sovjetska nota nenavadno dolga. Dolgost, pravijo, pa ji ni v korist, zakaj v tej gostobesednosti se pravi smisel zastira in iz zgovorne note se le s težavo razbere poglavitni smisel. Pa ne le to; komentarji naglaša-}o tudi, da je v noti obilo nesoglasij in nasprotij, kar je oči viden znak, da se ie sestavljala v naglici. Ta svojstva note odsevajo tudi iz vsebine komentarjev; človek se z začudenjem sprašuje, kaj je v njej važno in kaj ni važno in posebno tehtnih misli v njej zares ni obilo. Uvodoma se nota obrača z očitki na Poljsko glede razoro-žitvene akcije, čtš da ni pokazala dovolj dobre volje v tem nocrledu: očitke pa seveda poljski tisk Odločno zavrača. Dalje razlaga sovjetska nota, zakaj se je glede takojšnjega sklepa Kelloggo-vega pakta obrnila razen na Poljsko samo še na Litvo, ne pa tudi na baltiške države in na Rumttnijo. Z rusko razlago pa poljski komentarji niso zadovoljni. Češ da navaia samo nezadostne, zgolj formalne razloge. Pri tem podčrtavajo z nezadovoljstvom dejstvo, da se je Rusija obrnila ravno na onega soseda, s katerim živi Poljska v najslabših od-nošajih. kar vzbuja domnevo, da se to pač ni moglo zgoditi slučajno. Vendar, kljub tem pomislekom se na poljski Strani jemlje z zadoščenjem na znanje, da se sovjetska vlada ne upira soudeležbi baltiških držav in Rumunije na podpisu KellogTovega pakta. Se več, sovjetska nota izraža celo želio, naj se poljski. vlada čim najhitreje informira o zadržanju baltiških držav in Rumunije in naj ji poročilo o tem nemudoma objavijo. S temi odstavki je poljski tisk prav zelo zadovoljen in vidi v njih napredek v odnošajih med državami na evropskem vzhodu.. Naposled se sovjetska vlada odločno obrača zoper izjavo Poljske, da ne more storiti definitivnih odločitev glede ruskega predloga, dokler s© ne dogovori o tem koraku z ostalimi državami, ki so signirale Kelloggov pakt. Ta točka ostane gotovo ena najbolj kočljivih in poljski komentarji se spričo tega doslej izražajo zelo rezervirano in nedoločno. Podčrtavajo t>a. da Poljska nima nikakega interesa na tem. da bi pogajanja zavlekla, marveč želi izrabiti vsako priliko, ki more pripomoči k temu, da se mir na vzhodu konsolidira še bolj. Nadaljni potek pogajanj med Moskvo in Varšavo se mora razbistriti v kratkem in razvideti se mora, kaj je mogoče pričakovat! od njih. Glede ruskih od-nošajev do baltiških republik in še posebej do Rumunije se mora sedaj poka- zati pravo stanje ln ravno to bo pomenilo poglavitni del razbistritve. V celoti Da se ni mogoče iznebiti občutka, da gre pri tej zadevi samo za nekako fasadno politiko, ki vidi pred seboj drugačne cilje, nego se kažejo na zunaj. Zdi se. da je bistvo sovjetske, akcije v strankarsko- političnih motivih in da ie od teh motivov zavisen tudi končni njen uspeh. Zato tudi malokdo pričakuje od njenega uspeha ali neuspeha važnejših posledic. Položaj se pač presoja po stvarnih temeljih situacije, ne po formalnostih. . . Konferenca zastopnikov vzhodno- evropskih držav Bnlraregta, ta januarja, g. DanaSnji dvolastnikom prehod na njihova posestva na htKoslovemiskem ozemlju.« Demanti ministra pravde Beograd, 18. Januar J» n. Min tet er pravde dr. Srsfoič demantira veet, da bi sarajevski »Glas Naroda« bil njeeovo -glasita. Dr. SrštelC teJwvVJa, da ni ustanovil teza Hsta. Usoda imetja grofa Karolyja BadlmpeSta, 18. januarja ». Poslanska zbornica Je aa danaSaJS seji v tretjem ČVtento sprejel« zakonski osrrotek tfled* ustanovitve narodne» kulturnega fonda и wple>njenega premoženja «rota Mihaela Karolyja, Nadaljnji razpored uradništva finančne direkcije Razvrstitev katastrskih geometrov. — Popravek nekaterih zadnjih Imenovani in premestitev. LJubljana, 18. JajmarJa Finančna direkcija za Slovenijo Je prejela tz Beograda dekrete glede razporeda geometrov pri katastrskem oddelku direkcije in Pri raznih katastrskih upravah. Več geometrov ie premeščenih Iz sedanjega službenega mesta drugam, nekateri tudi v pokrajine izven Slovenije. Postavlleni so na svoiem dosedanjem službenem mestu*. V LJubljani: obl. kat. direktor Roger Bassin za šefa katastrskega oddelka finančne direkcije ter Josip Verbič za katastrskega inšpektorja pri istem oddelku. Dalie pri katastrski upravi v Liubljani: Za šefa uprave Alfonz Gspan, z» višie geometre: Fran Vy-dra, Ivan Pire tn Stanko Brinšek. za geo-metra Vladimir Tance. za eeometre-priprav-nike Dragotin Faidisa. Drago Cibej in Rudolf Strnad. za protokolista Viktor Kosta-nievec m Evgen Fišer ter za služitelja Anton Jerman in Karel Mozetič. V Maribor: Fran Setlna za šefa katastrske unrave. za geometra Josip Sever in Leopold Juran. za eeometra-pripravnika Rado Dvoršak in Fran Teroovec ter za arhivskega pripravnika Fran Lah. Pri ostalih katastrskih upravah: za Šefa kat. uprave v Novem mestu Jakob Berne, za višja geometra Fran Zupartčič v Kranju in Karel Kavšek v Murski Soboti, za eeo-inetre: Jo*b Bait v Brežicah. Fran Sifrer v K oče vi u, Leopold Armič v Murski Soboti. Fran Osole v Ptuiu in Hinko Prelovec v Celju, za protokol'ste: Alojzij Händler in Anton Vukfnlč v Novem mestu. Viktor Skočir v Celju in Josio Novotny v Ptuju. Premeščeni so: višji geometer Rudolf Didek iz Celja v Krško, višji geometer Henrik Hrovatin iz Radovliice v Kranj, eeometri- Vilko Minati iz Konjic v SlovenJ-gradec, Ivan Marinček iz Ljutomera v Ptuj. Bazilii Jeras iz Murske Sobote v Celje, Ivan Kalin iz Liubüane v Novo mesto, dalie arhivski uradnik Ivan Koman za pro-toknlista iz Radovliice v Kranl, prntokolist Ljudevit Pirnat iz Kamnika v Ptuj. proto-kotlst Mihael Zorči* iz Koniic v Slovenj-gradec. končno zvaničnika: Blaž Kantušar iz Ljutomera v Brežice in Mihael Zrirr.šck iz Krškesa v Brcžice. Premeščeni so Izven Slovenije: Ferdinand 2diiar iz Ljubljane za višjega geometra v Bosansko Oradiško. Vladimir Vrtei iz Lhibliane ra vfšiega »eometra v B.inia-luko Anton Boječ iz Celja za višjega geometra pri oddelku finančne direkciie v Osijeku. Fran Вегпё Iz Ptuta za geometer-skeg3 pripravnika v Pančevu ter Janko Hočevar za geometra v Mostar. Včerai smo no beosrraiskih listih objavili nekatere razvrstitve davčnih uradnikov v Sloveniji. Zaradi nekaterih napak obiavlja-mo popravljena in pravilna imena: za vlš-iega inšpektorja finančne direkcije v Ljubljani le imenovan Ivan Ditz iz Maribora, za davčnega inšpektorja v Ljutomeru pa Josip Perne Po nekaterih informacijah bo najbrže ?r Perne prestavljen v Podeorico kot šef tamošnif davčne uprave Rudolf Prfmc le premeščen i» ГМ>"зпе za blagaini'-a v Radovljico. Končno ffn. koncipist Slavko SavinSek iz Kamnika k finančni direkciji v Ni3u Iz Mokronoga Je premeščen za kontrolorja v Krško davčni upravi teh Ivan BnnaC Mraz je z vso silo navalil s severa V Nemčiji je promet popolnoma v neredu, Skandinavija je odrezana od nemške celine — Na Ogrskem celo divjačina beži ▼ obHžje vasi — Tudi solnčna Italija okuša mraz in sneg Berlin. 18. ianuarja d. Strahoviti val mraza, ki ie pretekla dva dni divjal v skandi- Skrivnostm verski изпог v L VOHU: Parti, 18. januarja, d. Kakor poročajo IfcH, so našli pred nekaj dnevi v reki Rhr* nI žensko truolo z vrvjo okoli vratu Ze n« sko so identificirali kot 40 letno Hodover, ki je pred dvema mesecema izginila Iz Lv« ona na zagoneten način. Kakor sumijo gre prihranek za versk' zločin, ker se ie žrtev mnogo gi* bali» v raznih eksotičnih etrri+isti^nili kro gih. V Lvonu se le udpležila zborovan'a neke fanatične Indokitaiske teorofske sek« te, Jd hna v Lvonu nekaj pristašev in čije glavar biva v Saigonu. navsJrih deželah, se ie včeraj razprostrl tudi po vsej Nemčiji. Predvsem so bile prizadete severne pokrajine, ki so odprte protj moriu. in dežele kjer prevladuje gorati značaj. Orjaški snežni zameti so povsod v naivišli meri .ovirali promet, tako da naihitreiši vlaki prihaiaao z zamudami po par ur Trm'ek; Sassnitz-Trellebirg ie obtičal sredi mona v ledovju Otok Rujana je odrezan ^d celine ker ie preko ozkega Straisundskee» urHiva петойобя vsaka plovba S Skand navijo ie že- dva dni pretrgan vsak pomorski promet V notranjosti so Po nekaterih mestih zameti tako visoki, da jim snežni plug* niso kos. tem bolj ker ie vihar komai očiščene proge sproti za-metaval z novimi sneženimi masami. V Frankfurtu na Meni ie padla temperatura na 20 stopin' pod nič'o ker je od Črnega lesa zapihal ledeno mrzel jugovzhodnik. Budimpešta. 18. Januarla d N3 Odrskem hude zime niso nič nenavadnega, letošnji mraz pa ie tako silen, kakršnega ni bilo že Kraljeva zahvala za čestitke Beograd. 18. jan. p. Jutrišnje »Službene Noviec objavljajo na čelu lista sledeče obvestilo iz dvorne pisarne: NJ Vel. kralj je sprejel povodom svoje prokla-maciie z dne 6. januarja mnogoštevilne rodoljubne pozdrave in tople čestitke iz vse države in inozemstva, v katerih se izraža narodna ljubezen, vernost in vdanost ter topla želja za srečo Nj. Vel., kraljevskega doma in za napredek države. Po najvišjem nalogu izreka pisarna Nj. Vel. vsem onim. ki so poslali te pozdrave m čestitke, toplo zahvalo. Opijska konferenca Društva narodov Bnograd. 18. jan. p. Danes Je b:!a v Ženevi otvorjena opijska konferenca Društva narodov Konferenca je tem večje važnosti, ker je medtem že stopila v veljavo mednarodna konvencija o produkciji in prodaji opija. Na predlog angleškega hi indijskega delegata je bil izvoljen za predsednika te konference stalni jugoslovenski delegat pri Društvu narodov g. Fotič. Konferenca bo trajala predvidoma dva tedna Za našo državo je ta konferenca še posebne važnosti, ker tvori opil enega izmed najvažnejših izvoznih predmetov naše države. Želfe veleindustriie Zagreb, 18. Januarja, č. «Narodne Poli» tika» poroča iz Beograda: Doznava se, da se krogi velike industrije že več časa ba« vi jo z akcijo, da se izpremene obstoječi zakoni o delavski zaščiti in delavskem гл* varovanju ter da se inšpekcije dela temelji» to revidirajo. Iz teh krogov se izražajo želje, naj hi se zmanjšali prispevki za de» lavsko zavarovanje izpremenile določbe o delovnem času ter o nadz wstvu podjetij. In« dustriiski in gospodarski kroričefa pos!ova nje. V Florenci je snežilo dva dni neprestano. tako da so vsa pota v okolici zame-tena. mestna občina pa se mukoma trudi, da očJstj ulice vsai za najnujnejši promet Šolski pouk ie ustavljen. V Ankoni ie padlo 10 cm sneza. kar je za tamošoje kraje nekai nezaslišanega, celo v Rimu le snežilo. vendar pa se sneg ni obdržal. Dunaj. 18. ianuarja d V mestu samem sicer ni padlo veliko «пего, pritisnil pa Je tako hud mraz. kakršnega ljudje ne pomnijo zlepa Brzovlak Iz Berlina le prišel ni Dunaj z zamudo 4 ur Potniki pripovedujejo. da ie v Berlinu ustavljen promet cesta« železnice. Zagoneten beg dunajskega odvetnika Dunaj, 18. januarja, d. V zadnjih dne» vih je iz neznanih vzrokov izgini tukajšnji odvetnik dr. EmU Koref. Poizvedovanja za nji«-' »t ostala doeedaj brezuspešna. O vzrokih njegovega bega krožijo razne go» vorice. Dočim pripovedujejo nekateri, da je bil v zadnjem času kot иргачык velik« konkurzne mase preobložen z delom in j« baje zaraui te i odšel z D'maja, zatrjuje» jo drugi, da so naštele pri obračunu glede uprave te mase znatne razlike, ki jrh od» vetni'c ni mogel ooip L Odvetniška zbor» niča je takoj sklicala 'borovanje vseh du» najskih odvetniških organizacij ter soglas» no sklenila, da bo uvedla akcijo za po» ravnavo škode, ki ie rda nastala kon» киггттп upnikom. Dr. Koref je bil svoičas upravitelj konkurzne mase Slavenske baoke na Dunaju. Originalen sleparski trik Berlin, 18. januarja, d. Tukajšnja krimi« паша policija je prijela člana poaarejevai» ske družbe, ki je dobro situirauim ljudem ka/al stroj za poaarejevanje dolarskih nov» čanic. Stroj je bil navaden sleparski trik, kateremu зо nasedale гагпе osebe. Zločin» ci so kazali stroj svojim žrtvam in jih сипа» mili s strupenimi plini, ki so puhteli ia stroja, nato pa so jih oropali. Na U način je bilo odvzetih dvema trgovcem« 30.000 mark, oziroma 52.000 mark, neki drugi žrt« vi pa 5000 dolarjev. Glavnih voditeljev tega «podjetja» Je ni biio mogoče prijeti Borba za imetje Armade spasa London, 18. jamarja (lo.) Svet Armad« spasa Je imenoval м «a č« snega generale armade komisarja HigsSnea. Qeneraf Bramwefl Bootli. kl se noče udatj sklepu vteokega sveta, da bi od-stopil, bo odMomM predalo premoženja armade, И c« cenijo na 36 mitijooor fantov. Pnseti nr? Tunket« mbvstm Beograd, 18 lamua.rla o Tekom dann«nlesa dne kr poserffki za-^otmika ztmafltegs ministra dr. KumenwHIa vef beograjskih d5olomatov Med drwdml so se mndHi pr! nJem grSM po-stanik PolibronOades. nemSki poslanik Küfer in nwmmsto posrtaflik Dr Ktrmanudj le Ьй rveče? v evdiitencf na dvmni V rw-tranlern ministrstvo se Je vrMla tveier konferenca rrrrIstrskega predsednika generala živkoviča t ministrom pravde dr. ?r*kidem. ministrom brez pnrtfelta Nüfolo UriMwviAeim m mhdstra Zifco Lati tem. „Pri treh mladenkah" v ljubljanski operi Spevoisra »Pri treh mladeakab« s« je pabUÜ zeio priljubila. Tudi včeraj zvečer )o je sprejela z vesoljem ш živahnim odobravanjem. N* vsak način pa bi ljubezniva spevowa Berteje še moozo priäobäa. ako te bik nekatere ратаЛв ptrvski usodnejše porazdeljene. PoipoAnoau s* strinjam z mnenjem tovariši occajevaka v Si. Nar., da se »Pri treh mladenkah« ne «me poda» jati operetno, kje«- v resnic» ш umetni&o dovršeno p«je glavna stvar Ljubke Schuberiovr melodije pa vendarle zahtevajo kaj več, ko: zamorita n. pr. data g. Dreaovec aH g. Povh«. G. Dreaovec igranski ustreza v popolai meri ia bil № za o>aš operetni repertoar sijajna moč, ako bi ga narava obdarila še s ko!;ko-rtoliko primernim glasoai. Glasovno ie sicer g. Povhe nekoliko srečnejši, no, v sebe zaljublieoeea, ne-koE-ko naivnega ш dovoij sentimentalnega dunajske* га »purgarja« na nekaterih mestih premočno skariktra in tz premere v sme&no figuro. G. Mo> borič je izvrstno maskiran, podaja nerodnega Schuberta poEkibijeoo m tudi pevski popolnoma ustreza. Njegova partnerica, g. Poličeva (Hanert) pa na zutianie ne ustreza svoji vlogi Hanert J» najmlajša, a g Poličeva izgleda kor najstarejša, kar precej moti gledalca Злеет pa to ni tak* reč. venda.r Ы bilo vredno v to во zasesti dvojno. Zdi se mi, da bi tudii ga Ribičeva Hanert pogo dila izvrstno tn bi po svoji figuri ustrezala Se bolj Ako Je Schubert dvakrat zaseden, mogle bi biti tudi Hanert Orisi ge. Balatfcove J t na-ravnos' izvrstna, imeniten »e g. Peček, istotako hišnica ga Rakarjeva Tudi rsem ostalim manjšim vlogam ni ničesar slabega reči. Vsa soevo-isra teče gladko, živahno io oudi publiki obü« dobre, zdrave wbave. Vodi }e spretno g. Bt- pomočnikom notTanJeca b.tka, гейга naravno g. PovM. »JUTRO« 5t 17 3 Sofcola, 19. L 1929 Naši Kraji in ljudje J ni es Sauerwein, politični direktor pariškega »Matina«, je morda najslovitejši med vsemi živečimi novinarji. Samo novinar je in noče biti ne politik, ne diplomat, njegov vpliv in njegov ugled pa sta tolika, da je malo diplomatov in politikov, ki bi mu bili enaki. Jules Sauenv&n se Je mudil pred dnevi v Beogradu in je bil sprejet od kralja Aleksandra v av-dijenci, o kateri je napisal poročilo, ki vzbuja senzac.jo po vsem svetu. Predvčerajšnjim se je mudil v Zagrebu, kjer se je sestal z dr. Mačkom in Pribiče-vičem, včeraj pa je bil v Ljubljani. Sinoči se je preko Jesenic vrnil v Pariz. Dr. Anton Schiffrer f Po dolgoletnem delu za blagor človeštva je v četrtek zatisnil trudne oči g. dr. Anton Schiffrer, okrožni zdravnik v Ribnici. Z njim lega v grob eden naj-delavnejših in najpopularnejših slovenskih zdravnikov, sokolski voditelj, neomajen narodnjak in naprednjak. Rodil se je pokojni 1. 1864. v Ljubljani, kjer je tudi dovršil srednje šole. nakar se je posvetil študiju medicine in je pro-moviral v Gradcu V Ribnici se je mladi zdravnik naselil 1. 1893. in si s svojim vzornim in požrtvovalnim delovanjem kmalu pridobil simpatije vsega prebiva stv a. Ljudomil napram vsakemu bolniku, obenem pa neumorno delaven kot narodni voditelj je nase navezal zaupanje Ribnxanov, med katere je vnesel pravi smisel za družabno življenje in društveno delovanje. Najbolj mu je bilo pri srcu Sokolstvo. L. 1906. je ustanovil sokolsko društvo v Ribnici, v katerem je združil lepo število sebi enakih narodno zavednih Ribničanov, k5 so ga seveda postavili društvu na čelo. Sta-rostoval je ribniškemu Sokolu do lani nepretrgoma 21 let ter je zapustil to j mesto samo zato, ker so mu začele pe-i šati telesne moči. Poleg Sokola pa utrpijo s smrtjo dr. Schiffrerja svojega najzvestejšega podpornika tudi vsa druga narodna društva ne samo v Ribnici, temveč tudi v njeni okolici, кет so se v ribniškem Sokolu započefe tudi sokol ska društva in odseki v Sodražici, Velikih Laščah, Dolenji vasi in v Kočevju. Kakšen pogum so imeli takrat kočevski Slovenci, da so se upali ustanoviti Sokola! Ni čuda. saj jih je vodil in bodril pri delu tak mož, kakor je bil pokojni dr. Schiffrer. Pokojni se je seveda udeleževal političnega življenja. SDS. ki ji je bil član načelstva, ga je vedno s ponosom štela med svoje najzvestejše. najdelavnejše, najpožrtvovalnejše pristaše. Do zadnjega je bil mladeniško agilen in inicija-tiven. ali nikdar ni čakal na hvn'o in priznanje. Strankine uspehe je 'iin!" za največjo pohvalo vsakega r> - čt-ga delavca. S svojim priljudni takt-nim, obenem pa odločnim пач-юо-т si je pridobil tudi spoštovanje svoilh nasprotnikov, seveda le polifčnih ker drugih zaradi svoje človekoljubnosti in neumorne pripravljenosti, povsod in ob vsaki priliki priskočiti na pomoč, med poštenimi ljudmi sploh ni imel. Povsod, kjer se je ta markantni. ta celi mož v naibnli^em pomenu besede, pojavil, je vzbudil pozornost, zaupan'e 'n spoštovanje in vsi udeleženci sokol-skih zletov ali političnih zborovanj so komaj čakali njegovega nastopa- Njegovi resni, navdušujoči govori so bili kakor izklesani, da, vsi, ki so ga poznali, so Ribnico zavidali za tako osebnost In resnica je, da ga ne bo pogrešala samo ribniška dolina, temveč vsa domovina. Ne samo njegove pomoči potrebni bolniki, temveč tudi premnogi njegovi prijatelji in častilci, kep je iz mega izžarevala ona čudna sila, ki okolico prepoji z energijo. Dt. Schiffrer je bil mož širokega obzorja. globoko izobražen in načitan. Zanimal se je za vsa dnevna vprašanja našega naroda, pa je bil tudi v najres-nejših dogodkih vedno veder in nikdar obupan, ker se mu nikdar ni omajala vera v napredek in srečno bodočnost naroda. Vsestransko in vedno delaven ni nikdar opešal in prijatelji so smatrali, da ne bo nikdar izčrpa! virov svojih moči. Nj. Vel. kralj je pokojnika odlikoval za zasluge z redom sv. Save TV. razr., JSS ga je počastil s Raketo, soobčani so mu dolga leta izkazovali zaupanje kot županu, vsi pa. ki so prišli z njim v stik. ga imajo zapisanega globoko v srcu. V nedeljo popoldne bodo dr. Schlff-гетја spremili na zadnji poti Fibničan'e vseh s'ojev od blizu in daleč. Pooreba se udeleže tud; «okokke in druge deou-taciie z srvdbo Sokola T. iz Ljubljane in od drugod. Slava dr. Antonu Schiffrer ju! Mraz, sneg in epidemija influence Mrzli val objel tudi vso Slovenijo — Snežni zameti — Obolenja na inlluenci stalno naraščajo Liubliana, 18. januarja Preživljamo eno najhujših zim v zadnjih desetletjih. Od severa proti Jugu drveči mrzdi val je objel tudi vso Slovenijo. Podnevi tako od 10. dopoldne do 17. je krasno, solnčno in ia-sno. a proti večeru začne pritiskati mraz. ki doseže preko noči protj jutru vedno višjo s top mi о. V Ljubljani pa skoraj ni dneva, da ne bd z mrazom pritiskala tudi megla. Včeraj je bila Izredno gosta in ie močan meglen val drvel preko LjubHane kakor veletok. Okoli 10. dopoldne so solnč-nd žarki razgnali meglene vaJove in nastal Je len dan. a proti večeru ie zapet začelo hitro zmrzavaiti. Barometer in pratika Zračni pritisk se stalno ojačuje in barometer se dviga vsak dan za več točk. Danes zjutraj ie barometer kazal 770. a popoldne že 772: torej se Je v treh dmeh dvignil od najnižjega stanja 751 za 20 mm. Nasprotno temperatura znatno pada. Termometer Je davi beležil 19 stopinj C pod ničlo. Vse kaže. da bo mraz intenzivno trajal še dalje. Starim pratikarjem letos sv. Anton pušča vnik n| ustregel Mrazu nI odnesel Zato oa stari dedie Biso v zadregi. Pravijo, da Je sv. Antona napodila huda svetnica. V ponedeljek bo namreč god sv. Neže. ki kuram jajčnik odveze. To se pravi, da bo postailo tudi lepše vreme. Snežni predori po vaseh Po poroölih lz kočevskega in čabran-skega okraia vladajo v Gorskem kotaru siloviti, za promet naravnost katastrofalni snežni meteži. Okoli Cabra. Delnic in po gozdovih notranjskega Snežnika je ponekod snega nametlo do 6 m visoko in so gozdovi popolnoma nedostopni. Nekatere vasi na Cabranskem so popolnoma zarne-tene. Kmetje si napravljajo predore od hiše do hiše. a so drugače za več dm' povsem odrezani od sveta. Sneg je porušil tudi več streh ta se kmetie obupano bore Za obstanek. Po čabranskih gozdih se klatijo volčje družine ter se približujejo vasem. Take zime ljudie še kmalu ne pomnijo. Starejši ljudje pripovedujejo, da Je vladala stična zima leta 1895.. ko je bil pozneje o VeMki noči katastrofalni potres v Ljubliani. Okoli Cabra ln Delnic vlada tudi strahovit mraz in ie pred dnevi že doseeel 27.5 stopinj C pod ničlo. Nasprotno pa se je dvignil barometer do nenavadne višine. Prometne ovire Siloviti mraz skupno s snežnimi viharji zelo ovira redni železniški promet. Vsi vlaki so danes prihajali v Ljubljano z velikimi zamudami. Beograjski brzovlak je davi prispel v Ljubljano šele okoli 10. dopoldne mesto ob 8.10 Ravno tako ie imel dveur-no zamudo brzovlak jz Monakovega zaradi snežnih viharjev, ki vladajo na Tirol- skem. Z veliko zamudo ie prispel v Ljubljano tudi SOF in končno beležijo znatne zakasnitve razm potniški vlaki, zlasti oni. ki prihajajo iz Karlovea. V Gorskem kotaru ie železniški promet popolnoma pretrgan. ker so proge na več mestih, zlasti proti Splitu, zasnežene ln jih ni mogoče z navadnimi železniškimi plugi od ki-dati Influenca razsaja dalje Vsak dan beležijo zdravstvene oblasti nova obolenia na infhienci. ki nastopa epi-demično v Ljubljand. nadalie posebno na Gorenjskem (v Kraniu m tia Jesenicah), dočim so kraii na Notranjskem in v kočevskem okraju zaenkrat obvarovani. V Ljubljani se influenca širi od hiše do hiše. Mestnemu magčstratu ie bilo javlje-no danes 20 novih obolenj. Naval bolnikov k zdravnikom OUZD ie vedno večji. Lahko računamo, da ie influenca popadla že nad 10.000 ljudi v mestu In bližnji okolici. Splošno pa se na influenci oboleli ljudje strogo drže navodil, objavljenih v dnevnem tisku, kakor tudi navodil posameznih zdravnikov, zato v mestu še ni bil zabeležen do danes noben primer smrti in tudi težie komplikacije so zaenkrat redke. Obolenja šolske mladine Zadnje tri dni se je influenca zelo razpasla po šolah. Šolska poliklinika ima sedaj prav mnogo posla, dnevno io obišče do 20 dijakov in učencev, v pretežni večini pa dijakinje. Mnogo dijakov ie v domaiči oskrbi in negi Influenca se ie razmahnila v nižjih razredih srednjih šol. Na državni realki Je direktor danes odredil, da je bil v I.a razredu ukinjen šolski pouk za dva dni. V tem razredu ie od 43 dijakov obolelo njih 20. Splošno boleha na šolah 10 do 50 % dijakov. Tudi na II. državni gimnaziji na Poljanski cesti je bilo prosvetnemu oddelku prijavljenih 20 oboleni na influenci. Na Tehnični srednii šoli ie tudi več primerov. Influenca se ie lotila tudi mnogih profesorjev in učiteljev. Pouk se drugače vrši бе redno. Na šentjakobski meščanski šoli je od 315 učenk obolelo 35 deklic in pet učiteljic. Epidemija influence v Kranju V Kranju je influenca dobila Izredno velik obseg kakor še nobena epidemija zadnjih let. Pojavila pa se ie v lahki formi. Vsi bolniki čutijo najprej utrujenost, nato lahno pokašljujejo, imajo glavobol, lahno vnetje grla in veliko vročino. Kljub mnogoštevilnim primerom pa se influenca ni pojavila s komplikacijami. Najbolj divja influenca med dijaštvom na državne reaJna gimnaziji. Pojavila se je šele zadnje tri dni. Včeraj Je obolelo 60 dijakov m dijakinj, a danes jih ie že 110 bolnih. Zaradi velikega porasta obolenj ie ravnateljstvo danes odredilo splošno zdravniško preiskavo v posameznih razredih. Zdravnica ga. dr. Slava Lunaček z ljubljanske šolske poliklinike ki le danes imela tu uradni dan, Je pre- Kulturni pregled Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. LJUBLJANSKA DBAMA. Sobota. 19. jan.: Volpone Premijera. premi- jerski abonma. Nedelja, 20. jan.: ob 15.: Кгојабекчјипабек. Mladinska predstava pri znižanih cenah. Izv. — Ob 20: Volpone Izv. Ponedeljek. 2\. jan.: Lepa Vida. C. LJUBLJANSKA OpEHA. Nedelj», 30. jan.: ob 15.: Madame Butterfly. Ljudska predstava po znižanih cenah. — Izv. — Ob pol 20. pri treh mladenkah. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. čoiied*Ijek, 21. jan.: Zaprto. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Ponedeljek, 21 jan. popoldne ob 15.: otroška predstava s petjem, godbo in plesom »Janko in Metkat; zvečer letošnji operetni šlager »Adieu Mirni«. Za danes napovedana opereta сČar» deška knjeginja» j» zaradi obolelost: nt» katerih pevcev odpovedana. Nedelja v ljubljanskem gledališča. 20. januarja t. I. so v ljubljanskem gledališču štiri predstave. Drama vprizori ob 15. mi гпЫВс- sko igro Krojaček-J unačefc pri znižanih cenah, zvečer ob 20 uri pa je prva repriza angleške komedije «Volpone». V operi se poje popoldne ob 15. uri Puccinijeva opera Madame Butterfly x gospo Ziflko Vilfan-Kunčevo v glavni hi naslovni vlogi. Zvečer ob pol 20. uri pa se ponovi opereta s prekrasno klasično Schüber a r. Pogreb prerano umrlega bo v nedeljo 20. t. m. na kranjsko pokopališče. — V Postojni je izdihni! taimošnji trcovec g Matija Bürger. Pokojnik je užival v Postojni splošen ugled. — Pokojnikom blaz spomin, žalujočim ostalim naše iskreno sožalie! • Stalna straža pred Italijanskim konzulatom v Šibeniku. Po naredbi sreskega poglavarstva je pred vilo »Savoja« v Šibe. niku, kjer stanuje italijanski konzul, postavljena stalna straža, ki /rši službo ra-to, ker se je v zadnjem času dogajalo, da »o otroci metali kamenje v omenjeno poslopje. • Stekli psi ogrlzll 15 oseb. PredvčeraJ-Injim so v Pasteurjev zavod v Zagrebu pripeljali v dveh skupinah 15 oseb — 8 iz Vlrovitice, 7 iz Bosenskega Petrovca — ki sta Jih ogrizla dva stekla psa. V Virovitici »o steklega psa ubili, drugi pa je ušel. Ker «o ogrizene osebe pravočasno iskale zdravniško pomoč v Pasteunevem zavodu, bo gotovo vsem ohranjeno življenje. • Deiravdant pobegnil v Rusijo. Lansko Jesen Je te OTlovca v Vojvodini pobegnil občinski blagajnik Cedomir Avirovič. Ker m celih 14 dni nI javil, je občinski načelnik odredil Skontracijo blagajne, pri čemer se Je ugotovilo, da manika v blagajni 150 000 dinarjev. Bivališče Avirovičevo doslej ni bilo znano. Te dni pa je neki tovaniš utežnega blagajnika prejel od Aviroviča pismo H Moskve. V pismu mu javita, da *e policija brezuspešno trudi, da bi dognala njegovo bivališče. Avirovič v pismu tudi priznava, da Je pred odhodom vzel s seboj »potrebno potnimx te občinske blagajne. • Kdo Je nmoril trgovca Markovlča. Pred •odfščem v Ogulinu se Je v torek ln sredo vršila kazenska obravnava proti Milan« Stefancu, Nikolaju Skukanu in Danilu Fo-Cku fe Stanja, ki so bili obtoženi zavrat-nega umora, izvršenega nad trgovcem Markovičem iz Karlovca. Po dovršenem dokaznem postopanju so vsi obtoženci bili oproščeni. Državni pravdnik ni vložil pritožbe. • Deiravdant Košir In lepa Erna pod ključem, te Dubrovnika prihaja poročilo, da sta bila v Cavtatu prošlo sredo aretirana ITletna lepotica Brna Wenerjeva ter njen l^bimec Alfred Košir, ki je, kakor en to že poročali, v Velikem Beffkereku Standatd - kom/paniji. pri kateri je bil ushiüben kot blagajnik, poneveril 85.000 dinarjev. Na izprehodu ob morski obaH »o zaljubljeno dvojico zalotili poti čilski agenti ter zahtevali, da se legitimirata. Vidno te-nenaden je Košir legitimira! sebe in svojo spremiievalko. Oba sta bila aretirana in z avtomobilom prepeljana v Dubrovnik ter izročena tamkajšnjemu okrožnemu sodišču. Pri Koširju so našli samo še 3500 dinarjev, ostali znesek sta že potrošila na svojih luksuznih teletih. Košir je priznal defravda-cijo. Skoro vso defravdirano sveto pa Je zapravi J »v dellriju sreče«, kakor se Je Izrazil sam Košir je poročen lo se je zaradi Erne hotel ločiti, v kar pa njegova žena m' privolila KINO IDEAL Novo! Premijera Novol ; I Pod črnini orlom Film o čudežnem psu Sablbu ki je rešit svojemu gos >odar|u živl.etije na bojnem polju I Višek dresure psa volčjaks. Krasni in ganbivi pri ori Predstave ob 4.. pol 6., pol 8 hi 9. ■ВПИВШИ * A amsterdamskem salonu prednjačd Mercedes - Benz. Zastopani so vsi modeli te svetovne zna.nke Med drugimi vzbujajo Ptav posebno pozornost novi Scilindrski vo-sovi in lepi, mali vozovi Mercedes Dalje se na vpogled sloviti vozovi »K« hi »S« •ет priljubljeni 3K literski voz Vse Je do naimanjše podrobnosti izkonstruirano hi krasno izdelano Vsi vozovi Mercedes so opremljeni s pnevmatikami znamke Continental. Id 9h naletiš skoro pri vseh ostalih nemških vozovih * Noseče žene ta mlade matere dosežejo z naravno grenčico »Franz Josef« urejeno lahko prebavo Ženske bolnice uporabljajo z velikim uspehom v takih primerih prirod-no grenčico »Franz Josef« Dobi se v vs«i» lekarnah drogerijah in špecerijskih trgovinah. * Obleke kemično čisti barva, pllslra In lika tovarna JOS REICH, * Kašelj, prehlad, hripavost, pljučne bolezni z gotovostjo ozdravi »SJrofen«. Dobi se v vseh lekarnah Pride! V >vo Novo Boj za Matterhorn grandijozna gorska drama tilmS'e umetnost Jridel Kino .,Dvor'- * Plesne obleke od 240 Din dalje. Ogled Istotam neobvezen P Magdič Ljubljana. * Veliko maškerado bo priredilo gasilno društvo »BLED II.« v nedello 27 t. m. na kar že sedaj opozarjamo cenjeno občinstvo, kakor tudi tovariška društva v okolici Prireditveni odbor ie z vso vnemo na delu. da bo prireditev čim sijamejše uspela Cisti dobiček je namenfen za stav beni fond Gasilnega doma na Rečici 120 * Cenjeno občinstvo se vljudno opozarja na inventurno prodajo ostankov parov čevljev, osobito malih številk, po znatno znižanih cenah, dokler zaloga traja, v trgovini PEKO, Ljubljana, na Aleksandrovi cesti. 131 * »Vse dobro pride od zgoraj.« Tako reče« posmehljivo, če te preseneti Jež Pri skrbnih litideh pride ob takih primerih do-bro iz telovnikovega žepa ali te ročne tor. bice. kjer vzameš v male pločevinaste doze pakovano vato Forman. io držiš pod nosom globoko dihaš in si tako siguren, da si ušel nahodu. Ce pa nahod že imaš, tedaj ga man popolnoma zanesljivo prežene, pa naj bo še tako hud. Na vsak način ne hodite nikdaT ven brez Formana v žipu. 2Ь9 * Skrivnost Rdečega kroga. Tako se imenuje sloviti Wallaceov detektivski roman, ki izhaja v ljubljanskem humoristič-nem 14dnevniku »Skovirju« in vzbuja veliko pozornost med čitafelji Zanimive slike. Razvedrilno štivo. »Skovir« je edini slovenski h umoriš tični časopis in edini, ki je v Sloveniji po vojni doživel že drugo leto. Naročnina na »Skovirfa« se le z novim letom znižala od 15 na 10 Din četrtletno Itd. Posamezen izvod stane sedaj namesto 3 Je 2 dinarja. Novi naročniki prav lahko süede tudi romanu, ker se v vsaki številki v kratkih besedah opiše do dotične številke že obljavljena vsebina. Naročite 1 160 * Avtomobilska razstava. Novi model »Opel« 1929 bo od 20. do 23. t. m. na raiz. stavi v hotelu Unionu — veranda. Opozarjamo na tozadevni oglas. 138 * Poziv meničnim upnikom stavbne zadruge »Hera« v Ljubljani Konkurzni upravitelj zadruge »Hera« poziva vse one upnike. ki imajo v rokah menice te zadruge oziroma njenih članov, da prijavijo ločeno od konkurza še posebej svoje s temi menicami krite terjatve pisarni dr. Josipa Ce-piidra, odvetnika v Ljubljani, in navedejo sočasno, če in kakšne korake so doslej storili v zavarovanje, ozjroma v krit}© teh •vojlb ntenfčnOi terjatev. Kar )• zadeva nujna, naj se ixvrše prijav« tekom osmih dni, 142 Iz Ljubljane о— IX. Slovan, večer. Danes zvečer 9. t m se bo vršil v veliki dvorani Kazine IX. Slovanski večer, ki ga priredi JNAD »Jadran«. Ta prireditev naših naprednih akademikov je vsako leto dosegla najlepši uspeh in že «me Slovanski večer nam jamči. da bo tudi letošnja prireditev izpolnila vse nadtf našega občinstva. V zvezi s prireditvijo se bo vršila akademija, na kateri bodo nastopili naši najodličnejši umetniki, ki bodo s svojimi izbranimi nastopi podali prireditvi slovansko obeležje. Po akademiji ples. u— Opozorilo vojaškim obveznikom. Ponovno opozarjamo na vojaško zgla-sitev, kateri so podvrženi v Ljubljani bivajoči mladeniči letnfka 1909 ta 1911. ter oni mladeniči letnikbv 1904. do 1908., ki so bili pri dosedanjih na-borih začasne uesposubui. Izven Ljubl;ane pristojni obvezniki, ki žele iti k naboru v Ljubljani, morajo prinesti k uglasitvi tudi kolek za K Din. — Obenem opozarjamo na zglasitev vse starejše obvpzmke ki bi ra<1i uveljavili svojo nesposobnost za vojaško službo. Zglaševanje bo v mestnem vojaškem urao u za osvojitev gor kiga vtiikan* Ma'terborn 'rde 1 Kino ,D#or" ■■Шйi u— Podedovanje lastnosti od staršev na otroke. Ponovno opozarjamo občinstvo na izredno zanimivo predavanje prof. dr Zar-nika o tej snovi. Številne skioptične slike bodo vsakemu lajiku razjasnile tajnosti, v katere je v zadjih letih prodrla znanost. Predavanje bo pod okriljem ZKD v mali dvorani Kazine v ponedeljek 21. t. m. ob 20 ti— Svetovna vojna. П. del Danes ob 14.30 bo predvajala ZKD v elitnem kinu Matica II del in konec grandioznega zgodovinskega velefilma. ki nam predočuje v veličastnih slikah gigantsko borbo narodov v krvavi dobi 1914. do 1918. Priporočamo občinstvu, da si ogleda izredno zanimiv in poučen film. Film se bo ponovil v nedeljo ob U. dopoldne v kinu Ideal zaradi po Glasbeni Matici zasedene dvorane kina Matice Občinstvo naprošamo, da si pravočasno preskrbi potrebne vstopnice. u— Ljubljanski Sokol opozarja svoje članstvo na predavanje brata dr. Viktorja Murnika. ki bo v torek 22. t m. točno ob 20. v društveni sejni dvorani v N.irodnem domu. Snov: Kaj je sistem, kai metoda in v kakšni zvezi ie nazivoslovle s siste?mom. u— Krošnlarska nadloga. Krošnjarjev. ki ponujajo najrazličnejše blago, prihaja v Ljubljano vedno več. Nastavljajo se povsod, prihajajo v stanovanja in v lokale ter nadlegujejo ljudi. Zaradi številnih pritožb od strani Javnosti Je uvedla policija na-pram krošnjarjem ostrejše mere. Premog |e odnašal. Tatvine premoga ta drv na kolodvoru so spričo vedno hujšega mraza izredno pogoste. Včeraj zjutraj okrog 6. je stražnik zaloti! na Kettejevi cesti nekega železničarja, ki Je nesel v na. hrbtniku okrog 15 kg premoga, hoteč ga spraviti domov v Vodmat. Stražnik Je mo» ža ustavil ta Je moral ta nakradeni premog odnesti nazaj na kolodvor. Nepošteni že-lezničar se bo moral zagovarjati na pri-stojnem mestu. ^ЗГ Danes premijerai Nesmrtni komik Charlie Chaplin v najnovejši tragi-korrediji „Zivil en je ie igra" Ob 4- Četrt aa poi 8. Id 9. Telefon 273C. Kino »DVOR«. Hudobna poškodba. V okno Gracar-jeve gostilne v Židovski stezi it včeraj popoldne nenadoma udarila majhna krogla iz flobertovke ter obležala v kulinji. Krogla je razbila dve šipi. Kdo je streljal še ni do-gnano in se tudi ne ve, odkor je b'!a iz« streliena. Domneva pa se, da je streljal nekdo s hudobnim namenom Streiec ie ogrožal tudi osebno varnost, ker se ie ob omenjenem času nahajala v kuhinji kuha t.ca Marija Finčeva. Policija upa, da bo ahko-miselnega strelca kmalu izsledila :n mu za vedno pregnala veselje do takih ša!. u— Ljubljanski dobrovoljcl bodo Imeli sestanek v soboto 19 t. m. ob 20. pri Cjn-koletu. Poročalo se bo o novem zakonn uverenjih, dalje glede prihodnjega občnega zbora Članarina! Udeležite se zanesljivo! — Odbor. 123 (Pomlad v cvetju O. februarja na liabofH Mtd 1. februariä UNION S. K. Ilirije u— Žrtev mraza. V neki drvarnici у Tesarski ulid stanuje že nad leto dni 50-Jetni brusač Anton Mocurati. Ker si zaradi bornega zaslužka ne more nated drugega stanovanja, se je Mocurati, ki Je rodom Rezi Jan, a Je postaJ tekom dolgega bivanja v Ljubljani pristen Ljubljančan, v drvarnici popolnoma udomačil. Notri je kuhal in tudi spal. Doslej Je prestal že mnogo mrzlih noči. včerajšnja pa ga Je skoro vzela. Ker se včeraj zjutraj ni pojavil kakor navadno, so stopili prebivalci sosednje hiše v drvarnico ter našli mofcička v postelji skoro poplnoma zmrzlega. Bil je nezavesten, zaradi česar je nekdo takoj obvestil rešilno postajo, ki Je revčka spravila v splošno bolnico, kjer so mu komaj rešili življenje. ^r del Novo Novo i Boi za Matterhorn Sodeiuieio: nepozabni svetovni športrv m o! ste r Hannes Schneider, Louis Trenker. Marcella Aloani. ^riie' Kir>o „O»or" u— Rokoko • čajanko pripravlja IKD Atena za 3. marca v veliki dvorani hotela Union, na kar ie danes opozarjamo cenjeno občinstvo ter pt. društva 134 u— Plesna vaja SK Svobode lutri v ne. deljo ob 20 v zeleni dvorani Uniona l.*3 u— Drobna policijska kronika. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki- 1 tatvina kuriva. 1 poneverba, 4 primeri nedostojnega vedenja, 1 prireditev z godbo brez dovoljenja, 2 primera krošnjarienja brez dovoljenja, 2 primera prekoračenja policijske ure. 1 primeT trgovanja s premogom brez dovoljenja, 1 poškodba tuje lastnine, 1 nezgoda. 1 prestopek avtomobilskih predpisov ta 2 prestopka cestnega policijskega reda Aretiranih je bilo 8 oseb in sicer: dva kitajska krošniarja Geh Ching Geen ta Jie Si Mi es ter 6 nebogljenih postopačev, ki so jih pobrali stražniki pod raznimi kozolci ta na trgu. Iz Maribora a— Olimpijski trener Hanssen ▼ Mariboru Včeraj popoldne je prispel te Ljubljane z brzovlakom inž. Hanssen ta odšel na Pohorje v kočo na Kopni vrb, kjer bo do tekem za državno prvenstvo 27. t m. vodil smučarski tečaj. a— Kako se Je Maribor zabaval v pretek-lem letu. Znano je, da je Maribor eno naj-živahnejših mest v naši državi, za kar gre zasluga podjetnikom raznih prireditev in veselic. Tako je bilo lani v Mariboru 1600 Javnih veselic in koncertov, 215 gledaliških predstav, 751 kinematografskih predstav, 80 plesnih prireditev. 124 športnih tekem, 58 predavanj ta 71 drugih prireditev. Vsega skupaj Je bilo torej Lani 2829 prireditev, to je 7 na dan. a— Mariborsko časopisje. V Mariboru je lani izhajalo 24 časopisov. Na novo je začelo izhajati 9, prenehala sta pa izhajati samo 2 časopisa. a— Mrhovlnarskl škandal v Marlborn. Pred mariborskim sodiščem se Je včeraj vršila senzacijonataa razprava, ki le izzvala pri vseh meščanih upravičeno ogorčenje. Nepričakovana komisija je nedavno preiskala klavnico nekega tukajšnjega mesarja ki Je dobavljal meso tudi za voiaštvo. ter ugotovila, da Je mesar razpečaval ta dobavljal pokvarjeno meso S to neužitno mrhovino se Je zastrupilo v vojašnici 50 vojakov Ugotovilo se je nadalje, da ie mesar pre- skrboval s tem mesom tudi mariborski trg. Veterinarski Izvedenci so izjavili, da Maribor poje mnogo pokvarjenega mesa, И pa mariborskim želodcem več ne škoduje ker so na to meso navajeni in imuni Nekateri mariborski velemesarji imajo svoie klavnice izven mesta ta so zato brez zadostne kontrole. Merodajni čmitelji naj poskrbe. da bodo izvedenci pregledali zaklano živino, preden se uvozi v mesto, ali pa naj odredijo, da smejo mesarji klati !e v mestni klavnici, kjer Je veterinarska služba dovolj stroga. ■— Ne pozabite, da bo v Mariboru 19. t m. podoficirskl plesni venček! 140 a— Pododbor Udruženja rezervnih oflcl-ra I ratnlka v Mariboru iavfja da bo redni občni zbor 20. t. m. ob 10. v hotehi »Pri zamorcu.« 126 h Celja •— Shodi ta sestanki v Celju. Zarad! splošne neiformiranosti glede dovoljerH za shode ta sestanke je izdal tukajšnji sreski poglavar naslednje pojasnilo: »S Š. 5 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi od 6. januarja 1929 (»Službene Novine< št- 6) so prepovedani vsi shodi pod mite nebom ali v zaprtem prostoru kakor tudi vsi sestanki brez predhodnega dovoljenja pristojnega upravnega političnega oblastva, to j« za celiski srez in za mesto Celje »reškega pogiavarja v Celhi Ker prihajajo številna vprašanja, kaj msi!i zakon z besedo »sestanki«, razglašam, da sresko poglavarstvo do nadaljnega ne bo zahtevalo prošenj za dovoljenje za sestanke, ta' se vršijo v okviru pravi! tistih udruženj. ki so ustanovljena po zakonitih predpisih in kot taka priznana, kakor na pr. društva (izvzemši politična društva), zadruge itd Tako ni na pr. nobene zapreke, da se občni zbori pravilno ustanovljenega nepolitičnega društva vrši po predpisih, ki so veljali tudi že pred 6 Januarjem t. 1. Za vsak sestanek, ki se vrši izven okvira pravil kakega zakonito usta mrvljenega in priznanega združenja ln na katerem se razpravlja o zadevah lavnega interesa, pa Je potrebno dovoljenje tukajšnjega urada.< e— Žalostna kulturna ugotovitev. 2e nad mesec dni Je razpisan abonma v celjskem mestnem gledališču, vendar razpis ni uspeä Ker se ni prijavilo dovolj ložnih obonentov, zopet ne pridemo do rednih gostovanj mariborskega narodnega gledališča Oni ki so že vplačali del aboumana. naj dvignejo svoj denar. V ilustracijo razmer naj navedemo, da je bila predpreteklo sredo ta četrtek kinematografska dvorana Skobernetovega hotela do sadnjega kotička napolnjena Isto sredo je gostovalo tudi mariborsko narodno gledališče v mestnem gledališču z moderno komedijo »Dover-Calais« ln so bile razen dveh vse lože popolnoma prazne. PRAVI UŽTTEK •o pražene kave (flno aromatlčne mešanice) tvrdke ANTON FA2AR1NC - CELJE. e— Dve najdbi. V sredo je opazila neka ženska v Razlagovi ulici, da !e izgubil neki naglo vozeči osebni avtomobil odejo z mo-nogramom M. C. Lastnik odeje naj se javi na policiji. — V četrtek popoldne je našel službujoči nadstražnrk v Gregorčičevi ulid v obcestnem iarku razno moško perilo, e katerem doslej še niso mogli ugotoviti, kako je prišlo tja. h r— Napredno meSčanstvo se vabi dane« na poset družabnega večera «Edinosti» v veliki dvorani Narodnega doma. г— Letošnji pred pust napovedujejo manj veselic in večjih plesnih prireditev, kakor prejšnja leta. Sezijo bo otvorila v soboto «Edinost» z večjim plesom, na svečnico bo tradicijonalni gasilski ples, 9 februarja Se kolova maškerada pod devizo «Kresne noč» m 12. februarja gledališka reduta kot zaključek. Plesne šole se že zaključujejo. Preteklo soboto so imeli venček Sokoli m trgovski nastavljenci, sinoči pa Kegljaški klub. Vse plesne priedftve se vršijo v Na* rodnem domu, ki je edino reprezentativno poslopje v naSem mestu. г— Domači Gledališki oder je ime! рте» teklo sredo svoj izredni občni zboT. Zbor» vanje je pokazalo zopet nesebično strem« Ijenje, da se organizira vprizarjanie gleda» liškifa predstav na višini ta v obsegu, ka» kor je primerno našemu mestu. Izdelal se je nov program, ki bo v najkrajšem času matno poživil gledališko živi jen ie. Izvo ljen je bil naslednji odbor: predsednik go» sood ravnatelj Franjo Sire, podpredsednik g. dr. S. Sajovic, tajnik g. A JJlazuik. b!a» gajwfk g. K. Afman. arhivarja gg. 1. Reš ta M. Maver, gospodar g. I. Slavec, re?:?erji gg. prof. Kolar, A. Klavora, PeSI in Reš, inspicijemt g. D. Pire in odbornika gdč. Stramblova ter g. J. Vajt. г— Smuško gibanje. SmuSki odsek tw kajšnjega Sokola, ki ie prvi organiziral v Kranju smučarje, je razvil živahno d do» vamje. V nedeljo dopoldne se bo vršil za Smarjetno goro trening pod vodstvom tre» nerja z Jesenic Prihodnio nedeljo 27 t m bo odsek priredil za članstvo in narašča« prvo smuško tekmo. г— Dijaški kuhinji je darovala ga. Ga» brijela Zužekova namesto veoca pokojne mu ravnatelju Fajdi £ v m in sek 8* Vrati v ят da 1. ort Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik It 99 7fc8 9 76v8 767 2 -16 0 -130 — 12 -13Ю 0.0 80 80 85 40 SE 1 ESE NE 1 W J« 10 «j 10 0 megla. 0 i 20 •0 140 SkopIJe 7. 767-8 -8 0 NE 1 1 •neg 1 O-3|Im 765 6 -K 40 S 1 9 Sobice vzhaja ob 7.35, zahaja ob 16.47, lu*na vzhaja ob 11.16, zahaja ob 0.37. Najvišja temperatura danes v Ljubljani —10.2, najnižja —19.0, v Mariboru najniž» ja —14.0, v Zagrebu najnižja —15.0, v Beo-gr.tdu najnižja —14.0, v Skoplju najnižja —10.0, v Splitu najnižja —6.0. — ^ Dunajska тгетепзка napoved и soboto: Pretefeo Juso, napoved negotova. . ie danes 25 do 30 metrov daleč. A prosim, to so naši malčki, stari komaj 8 do 16 let Ko dopolnijo 20 leto. se bodo spustili menda že v tekme s samofrčem. In takrat ne bo Bohinj samo drčal in frčal, marveč tudi »vlačil«, toda ne več samo smrekovih hlodov, temveč uspehe. Id bodo v čast njemu ter športnemu in tujskemu prometn Slovenije vobče. Sport Svetovno nogometno prvenstvo. V »o» boto se bo vršila v Ženevi konferenca ev» ropskih nogometnih savezov, na kateri se bo razpravljalo o vprašanj« nogometnih tekem za svetovno prvenstvo. Te tekme bi stopile na mesto tekem na Olimpijadi. Z olimpijskega programa so namreč črtali no» gomet ker je znano, da je večina nogo» metnik igračev, ki so nastopili v Parizu čn Amsterdamu — profesijonali. Prve tekme za sveto* io prvei.stvo hi s" všile L 1930.. In sicer vse v enem mestu. 2e sedaj so ja« vile Italija, Avstrija. Madžarska in Nem» čija, da bi prevzele te tekme. Največ i gleda ima Italija, zlasti zaradi tega, ker je italijanska vlada obljubila tako podporo, da bo vsak deficit izk Mučen. Prenočevanje v Bohinju pozimi. Kljub temu. da razpolaga ves Bohinj že danes t okoli 500 posteljami v kurljivih sobah, je zaradi razpisanih smuških tekem dne 20. t m. dospelo v Bohin iz vseh krajev države že toliko naročil za sobe. da je mogoče iz» vesti brezhibno nastanjercje gostov samo. ako se tudi gostje podrede disciplini. Orga» nizacijo prenočevanja je prevzelo promet» no Društvo za Bohinj v Boh Bistrici, ki bo dne 19 t m. po svojih predstavnikih od* dajalo že na kolodvoru nakaznice za sta» novanja v obratih, kakor tudi v privatnih hišah Istotako bodo na razpolago p. n. go» atom na kolodvoru sanke, ki jih odpeljejo proti prim. odšk n v odk zana jim i re* nočižči Prip<*roča se, da si vsakdo aroči najkasneje do 19. t m. do 12l ure pismeno, brzojavno ali telefonično posteljo. Istotako se priporoča, da se gosti sami ali po navo» dilih bohinjskih funkcijnarjev glede pre< hrane porazdele na več obratov. Na ta na* čin bodo vsi hitro in dobro postreže«1, ako bodo prenavalivali vsi samo na en lokal bi bili najbrž tako gospodar kakor gosti ne» zadovoljni. Mladinske tmuSke tekme v Mojstrani SK Dovje — Mojstrana je priredil prošlo oedel o mladinski smuški tek na 4 km d< Igi progi, ki je na dokaj težavni prog; z zapre« kami «го upela. Mnogobrojni rniadi tek« m<.vaki so pokazali s svojo spre.uostjo le« pe uspehe Rezultati so bili: 1. G Kančnik 8 mm 46 sek. 2. A Klančnik 9 т.о. ) V Rpt 9.13 Program smu$ke tekme na Bledu za nedeljo 20. t. т. V nedeljo se vrši na Bte» du sTOuška tekma. Propagandni tek na 8 km za člane m nečlane. Sestanek SK Bled ob 9V pri g. Kunsitelju v Goria' objava proge, rnrijava tekmovalcev in njih vrstno žrebanje ter ob 9.30 start. Cilj na Mlinem (Bled) pod Petranom. Popoldne vežba sko» kov ua 20 m 60 meterski skakalnici na Športnem stadionu. Skakalnice so priprav» I jene. Büffet je odprt istotam. Led na je» zen prvovr len za d-sanie in na več me* siti*- od vetra popolnoma očiščen sneg*. Vreme solnčno, smuka prav povoljna. SK Siaviia. Danes ob 20. uri pri Sto» ru v Vodmatu seja upravnega odbora Ker je to zadnja seja nred rednim občnim z bo* rom, se naprošajo pg. ouoorniki za točno in Dolnoštevilno udeležbo. Redni letni obč» nI zbor se vrši v nedeljo dne 27. januarja 1929 ob 9. uri dopoldne v gostilni nri «Spa» nir» v Starem Vodmatu. — Tajnik 1. Vremensko poročilo JZSS Vre-menska poročila b vseh krajev so tako ugodna, da Je nepotrebno podrobno poročite o njih. Smuka le v veej Sloveöiji in na Hrvatskem prav povoijma, mestoma celo idealna. NEDELJSKE ZIMSKOSPORTNE PRIREDITVE. Smučarske tekme: V В o-h i ti J a tekma dam in gospodov za prvenstvo Bohinja. Prva na 5 Inn. druga na 12 km Dalje glavna tekma naraščaja na 5 km Udeležba pri tekmah glasom prijav prav mteresantna vsled izborne smuke se ofcee. Autogienski tečaj 9e bo vršil v celjski mestni plinarni od 4. do 13. februarja- Udeležilo se ga lahko mojstri, pomočniki in vajenci razni kovinskih strok (ključavnifiarji. kovači, mehaniki, kleparji, inštalaterji), mojstri uro t i pristojbini 100 Din, pomočniki in va- i« _. življenje sta na beraško palico in sta morala de» lati dolgove, da sta lahko izhajala. V ponedeljek, 14. januarja sta še so» delovala pri operaciji nekega slovite* ga londonskega ranocelnika. Porabila sta za bolnika, ki je dobro prestal ope* racijo, deset igel z radijem in žrtvo* vala na ta način iz lastnih sredstev za blaginjo pacijenta 2000 funtov lastne» ga denarja. To ju je dokončno upro* pastilo. Njuna praksa je s tem sluča* jem prenehala, ker sta izdala zadnje denarje, s katerimi sta razpolagala. Smrt obeh človekoljubnih specijali* stov pomeni za angleško zdravstvo te* žak udarec. Kakor vselej ob takih pri* ložnostih, pišejo ang'eski listi o po* žrtvovalnosti bratov Smithov in gra* jajo vlado, ki ni našla v svojih blagajn nah toliko sredstev, da bi prihranila dvema dobrotnikoma človeštva pro» stovoljno smrt. Obžalovanje nad sa» momorom obeh bratov je tem večje in pomembnejše, ker je bil starejši dok» tor Smith star komaj 29 let in je imel pred seboj življenje in uspehe. in sveta London govori te dni o samomoru dveh znanih specijalistov za raka, bra* tov dr. Arturja in dr. Sidncya ыхч-.ь > ki so ju našli v stanovanju s prerezani« mi vratovi. Ko so vdrli v njuno spal* nico, so našli na vratih nabit ta*le oklic: «Narodu! Vse življenje sva posve» tila proučevanju raka in s tem popol* noma obubožala. To, kar vidite, je sto* rila beda. Življenje ni vredno, da ga človek živi.» Brata Smitha sta bila v londonskih zdravniških krogih zelo znana. Bila sta prvovrstna strokovnjaka za raka in sta lečila bolnike z radijem. Delala sta skupaj in sta napisala tudi nekaj knjig o bolezni ter jih publicirala pod skup* nim imenom Pred časom sta prosila državo, naj bi ju pri delu podprla in jima naklo* nila kakšno podporo. Dotlej sta nam* reč nabavljala radij za lečenje paci* ientov iz lastnih sredstev. Čeprav sta bila po roditeljih precej premožnr, je njuno imetje sčasoma skopnelo. Prišla Z lanskega obiska Aman Ullaha v Berlinu КгаШса Suraya, Aman Ullah In prezident Hlad etiburg z afganistansko salto In nemškim sprem-Nemška republika ri le obetala od evro pelzac!]e Afganistana ogromne gospodarske koli» A. Katastrofa kitajskega parnika Kakor so listi že zabeležili, je zadel kitajski parnik «Hsinvah» pred dnevi na pečino med Sanghajem in Hong» kongom in se je potopil. Pri tem je prišlo ob življenje nad 350 ljudi. Re» šilo se je samo 20 oseb, med njimi jedva štirje pasažirji. Parniku «Hsinvah» je poveljeval danski kapetan Jensen, potniki na njem pa so bili večinoma Kitajci. Iz zadnjih vesti izhaja, da je utonilo poleg mo» Skih tudi 30 žensk m več otrok. Kape» tana Jensena, nekega Estonca in dva Kitajca so po katastrofi našli v nekem napol razbitem čolnu, vse izčrpane in napol mrtve. Novi dolarski bankovci Ameriška vlada je sklenila, da bo odtegnila vse dosedanje dolarske ban» kovce v skupni vrednosti kakšnih 4 milijard dolarjev prometu in jih nado» mestila z novim papirnatim denarjem. Pravijo, da je avto uničil življenje se» danjemu denarju. Vseh 27 milijonov ameriških avtomobilskih lastnikov, ki imajo vsak dan opraviti z oljem in bencinom, je v zadnjih 10 letih papir» nat denar tako zamazalo, da je nujno potreben obnove. Za nove bankovce bodo vzeli trpežncjši papir, a namesto sedanjih 39 vrst bankovcev (samo 1* dolarskih bankovcev je 5 vrst) bodo uvedi 11 vrst. Ameriška državna tis* karna bo porabila 1,272.000 kg paoirja za natiskanje novega denarja, ki bo povzroči! pravcato revolucijo v mar» sikaterj industriji. Treba pomisliti, da bodo morali zgraditi nove predale za registerske blagajne in preoblikovati blagajne sploh. Smrt najimovitejšega BerHn-čana V Berlinu je umrl najbogatejši pre* 5ival- ; nemške prestolice, bankir Al* fred Jaroslavskv, imejitelj istoimenega bančnega podjetja Nalezel se je škr* latinke pri lastnem otroku, ki je ozdra* vel, dočim je okuženi oče umrl Pokoj* nik je kot naiimoviteljši Berlinčan tu* di plačeval najvišje davke. menili. Poveljniški prostor, ki zavze» ma pri «Grofu Zeppelinu» sprednji del potniške gondole, bo sedaj v poseb» ni gondoli za potniško, a potniki dobe v sprednjem delu svoje gondole raz* gledno teraso. Krakatau zopet bruha Iz Batavije poročajo, da je ognjenik Krakatau, ki leži na Sundskem otočiu v Indijskem oceanu, začel zopet bruhati. Tekom 24 ur so našteli očividci 2568 erupcij, katerih največja je dosegla vi* šino 420 m. V okolici ognjenika so ugotovili tudi 56 novih toplih vrelcev. Mirovna kolajna Društva narodov DruStvo narodov )e dalo izgotoviti у omejenem j številu aorenjo koiaino, И Jo prejmejo neke za mir neutrudno delujoče francoske osebnosti Medaljo je izdelal Fran?ois Loques. Na nt]i beremo napis: Si vis pacem para pacem (Ce hočeš mir, pripravlja) mir). Ne poljubljajte se! S poljubom vsakršne vrste se lahko prenašajo vse infekcijske bolezni, ki imajo svoj sedež v ustih. Tako pravi sodobna medicina. Nevarnost, da se okužiš na ta način s kakšno akutno in* fekcijsko boleznijo, n. pr. s kozami, ošpicami, sicer ni posebno velika, pač pa si lahko priskrbiš kakšno sifilido in sedaj influenco. Bacili sifilide si radi izberejo bezgavke kot bivališče, pa tu* di jezik in ustnično sluznico. Tam se pojavljajo v vseh treh štadijih obole* nja, v drugem štadiju so še posebno nevarni. Kajenje pospešuje nastajanje nekih bulic v sluznicah, v katerih se vgnezdijo nevarni mikroorganizmi. Ker je danes kajenje med ženskami prav tako razširjeno kakor med moški* mi, tc ženski poljub lahko prav tako okuži kakor moški. Mnogi ugledni zdravniki svetujejo, naj bi se poljub* Ijanje, zlasti pa pretirano poljubljanje in v prvi vrsti poljubljanje otrok sploh opustilo. To seveda ne pojde, toda nujno potrebno bi bilo. da bi pazili ljudje na čistost svojih ust in na svo* je zdravje. Zastrupila se je pri kuhanju s plinom Ko se je vrnil te dni strokovni uči* telj Franz Bruckbauer iz Salzburga do* mov, je našel ženo v kuhinji na tleh. Ker je vse kazalo, da je nastopilo za* strupljenje vsled plina, je hitel po zdravnika. Njegova pomoč ря je bila zaman: poskusi, da bi jo obudili k živ* Ijenju, so odrekli. Komisiia. ki je ugo* tavljala vzrok smrti, poroča, da se je pokojnica nevede zastrupila pri ku* hanju s plinom. Kodanj v snegu Tudi na Danskem dela sneg letos preglavice ljudem in prometu Ljudje ne pomnijo že leta in leta tolikih pada* vin, kakor v letošnjem zimskem času. Zaradi snežnih metežev ne funkcijo* nira niti železniški promet, ki je na Danskem sicer brezhiben in neopore* čen. V sredo je bil Kodanj dopoldne dobesedno odrezan od sveta. Tudi par* niki so prihajali v luke z ogromnimi zamudami. V Jiitlandiji se je na morju razbilo več ladij in viharji so zahte* vali mnogo človeških žrtev. Jackie Coogan Jackte Coogan, ki nastopa ta čas po evropskih odrih kot gost, je dospel v sredo na Dunaj. Doživel je slavnosten sprejem kakor prvič, ko je posetil av* strijsko prestolnico. Vendar je bil malček razočaran Nekemu reporterju je izjavil sledeče: «Takrat so se vse dame zame teple. Danes se gotovo ne upajo več. Postal sem jim pač preve* lik in nisem več tako srčkan pa naiven, da bi me objemale in poljubljale.» Si* cer pa se Jackie že sam zaveda, da je mož. Zadnjič so list1 poročali, da se je zaljubil v neko dvakrat starejšo filmsko divo in se je hotel kar ustreliti, dokler mu niso starši izjavili, da jo bo lahko poročil, ko bo dovršil 20 leto. Danes šteje 15 let. Firenza v snegu Iz Ttalije poročajo da je pobelil sneg zadnje dni tudi Rim in Florenco. Na rivijeri je razsajal pravcati ciklon, ki je povzročil občuten padec temperatu* re. Sneg, ki je zamel Florenco, je na* pravil velike ovire \ medmestnem pro» metu, ki je obtičal za več ur. Sok so zaprli, šolsko deco pa so v skupinah poslali po cesti, ki drž' v Fiesole in služi sedaj kot izvrstno sankališče in kot izboren teren za smučarje. Tempe* ratura v Florenci znaša sedaj 3 stopi* nje pod ničlo. Suzana Lenglenova izginila Vesti iz Los Angelesa vedo poveda* ti, da je Suzana Lenglenova, svetovna prvakinja v tenisu, pred šestimi dnevi izginila iz hotela, kjer je stanovala. Ba* je je pokazovala v zadnjem času zna* ke duševne depresije. Njeni manažerji pravijo, da je izvršila samomor, drugi poznavalci njene psihe pa menijo, da si hoče samo napraviti dobro reklamo. Dvakrat na smrt obsojeni razbojniki Monstre proces proti roparski tolpi, ki je ustrahovala celo okrožje Sodišče v Vilnu je v sredo izreklo strogo sodbo nad roparsko tolpo, ki je več let ustrahovala prebivalstvo Vilna in okolice. Banditi „o delovali po Nov orjaški zrakoplov V Friedrichshafnu so pričeli graditi no« zrakoplov, ki po dolžini ne bo do* «ti presegal «Grofa Zeppelina», ve.i* dar mu bo prostornina za 45.000 kubič* nih metrov večja. Znašala bo namreč 150.000 kubičnih metrov Tudi stroii mu bodo razvijali večio gonilno moč, 4000 do 5000 k s. z 8 ali 10 motorji, dočim šteie «Grof Zeprclin» 5 strojev S skunno gonilno silo 2650 k s. Število motornih gondol se ne bo povečalo, toda v vsaki gondoli bosta dva mo* toria. V konstrukciji poveliniške in potniške gondole bodo marsikaj spre* o aeiovan po na* vodilih roparskega poglavarja Rvse, ki je po zadnji rusko*poljski vojni in po sledeči okupaciji litavskega ozemlja vznemirjal prebivalstvo teh krajev da» leč na okoli. Njegova tolpa je bila ta* ko močna, da je napadala cele vasi in jih izropala. Selo. ki ni hotelo izpolniti njegovih povelj, so roparji na ukaz Rvse brez usmiljenja zažgali. Vlaki, ki so odhajali iz Vilna in pri* hajall tja, so bili vedno v nevarnosti, da bodo napadeni in izropani. Nešteto* krat so bli potniki oplenjeni, poštne blagajne iz vlak >v pa odnešene. Tudi pošt: in občinski uradi na deželi niso bili nikdar varni ored drznimi vlomil* ci, ki niso pomišliali, če je bile treba za dosego njih ciljev ubiti tudi člo* veka. Poljskemu orožniškemu korpusu se je slednjič posrečilo aranžirati posre» čen lov na bandite in njih poglavarje. Pri tem so polovili vse glavne razboj* nike, med njimi tudi njih voditelja Ry= sa in Szalkowskega. Okovali so ju v železje in ju odpeljali v ječo. Obtož* niča, ki jc je sestavil državni pravdnik, je v dolgih stolpcih naštevala delikte. za katere sta roparska poglavarja od* govorna. Kakor se spodobi zločincem take vr* ste, je bila kazen, ki so jo izrekli po» rotniki v Vilni, izredno stroga. Kolo* vodji roparske tolpe Rvsa in Szälkow* ski sta bila po dvakrat obsojena na do* smrtno ječo in na justifikacijo. Na< dal in ji sotrudniki banditskih pogla* varjev, po številu 26 mož, bodo sedeli od šest do dvajset let, trije so pa ob* sojeni na dosmrtno ječo. Celotna ka* zen banditov znaša v številkah 239 let Ko je predsednik sodišča čital obsod= bo. so stražili razboinike voiaki z na* saienimi bajoneti in v dvorani so se odigravali nepopisni razburljivi prizo* ri. Občinstvo je namreč hotelo nasko* čiti bandite in jih linčati. Častna pokojnina za bivšega prezidenta Dunajska vlada je predložila avstrij» skemu parlamentu zakonski predlog o častni pokojnini za bivšega preziden* ta dr. Mihaela Hainischa, ki je bil na čelu republike skoro vsa leta po voj* ni. Narodna skupščina je predlog odo* brila brez motivacije. Dr. Hainisch bo prejemal 12.000 šilingov letno ali bli* zu 8000 Din na mesec. Val in parnik V Newyork je prispel veleparnik «Majestic», bivši nemški «Bismarck» 150 km od ameriške obale je Šel pre* ko njega ogromen val, ki je usmrtil nekega kuharja, več oseb ranil, pokva* ril krov, žalil parnik z vodo, premo* čil vso pošto in uničil del tovora. 289 potnikov III. razreda so morali poraz» deliti po drugih ladijskih prostorih. Ko je prekomornik prispel v luko. je bila skoraj vsa posadka zaposlena s črpanjem vode iz njegove notranjosti t potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, piijate jem in znan.em, da je na srčnoljubljeni sin, brat, stre in svak, gospod Blažko Lisec ključavničar dri iei. danes po Jolgetn, težkem trpljenju prev den s s etimi zakramenti, mirno v üosp du zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika *e yrši v s. bo. o. ne '9. t I. ob 3. uri iz mr vašn ce sp osne nolnice na pokopališče pfi sv. Križu. Ljubljana ene 17. januarja 1927. Zz u oci « stali. Pogrebni t&Tod J Osjlek. Vodmat-Ljabijana NaS brat, stric, nečak in svak, gospod Niko Štempihar privatni uradnik in rez. кар. I. kL je danes po kratki, mučni bolezni v starosti 34 let umrl. Pogreb se vrši v nedeljo 20. t m. ob 16. pri iz hiše žalosti na kranjsko pokopališče. V Kranju, dne 18. januarja 1929. Žalujoči ostali. Sokolsko društvo v Ribnici naznanja s tužnim srcem smrt svojega zaslužnega staroste Pogreb bo v nedeljo 20. t. m. ob 15. uri. Načelstvo. t Posojilnica v Ribnici, reg» zadr. z orne j. zav., naznanja, da je preminul njen večletni načelnik dr. Anton Schiffrer Pogreb bo v nedeljo 20. t. m. ob 15. uri. Načelstvo. f I Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je naš ljubljenf soprog, oče, tast in stari oče, gospod dr. Anton Schiffrer okrož. zdravnik v Ribnici, imeiiteli reda Sv. Save 4. rz. po kratki bolezni, previden s tolažili sv. vere, preminuL Pogreb blagopokojnega se vrši v nedeljo 20. L m. ob 3. uri popoldne. V Ribnici, dne 17. januarja 1929. Štefanija Schiffrerjeva roj. Rudež, soproga. — Tončka Schiffrer jeva, Lenka Lovšinova roj. Schiffrer, hčeri. — Anton Lovšin, zet — Maja Lovšinova, vnukinja. 1 NaroaXa. tn, vsa, dopisa. Uooi*>j9. itul!jX oglasom, j*> voAah, M2, Ogiasnuod, (UUk JuirnS/jubLpsui, f. j£L st. 2+g2 РггЈу iriUriKL , JLah, oglasi, služijo и posredovalne in, roajaL пл. хдиплпл, ohcutsUta,. usaka. beseda. pas- — Najmanjši znesak Din, 5*-. РгСпЬауЫла, za- šifro Dutj-. Vit- pnsiojbui*. ji ираАлг U obenem i плгосоот,, СЛГ st. oglasu ял, prutbcuo čikovM, račun, po/Lte tra, nJsuc» (јлЉЏала.И nfai ten*l*j*,t (Lopts-oxrautfo. ыи oglasu trgovskima, alt, гйМЛлтллда. tstaxajcu : vsaka. beseda/ Duv ^ — f/aj-nasyfst znesek. Visi, Vristojhista, ьа, stfro Vut, Za pošiljanje ponudb b dajanje naslovov je plačati posebno pristojbino Din 2.—» Za naslove kličite tele! Stev. 3492. 2402 t«»r eksoozitnro v Sišld tele* "tev 3203. Trg. učenca pnhm ia ieteuMUtnega, U bofjt« robint, %prejme »rrdi« P »Ur ietina, R»«i«-l. ur * aeiu. blagom. •"» •• 1SÖ4 Gospodično ptrfaktan t »trojnem veao-i«, 1X6« tvrdka v Lj«b-Uaal. Dopis« na egltooL oddelek «Jutra» pod iifro «Veumje». M» Sobarico umU) ln n« pod SO let, veičo ravnanja a perüc koliko ItvaaK «pretmem ▼ bot}H hotel no detelL Pred-ша* hui« X daljlimd «cri-5evall Ponudb® в» oglasni oddelek «Jutra» pod iifro «Bobariea». 1338 Mesar, pomočnflca »»Jene«» ▼ • • b mesarskih dol, aprejmom. — Naelov т i odd»ür« «Jutru». lasnr Poslovodjo t» samostojno ' podrufnice dobro vpeljan» rodlo trgovine — «prejmemo Potreb«® k «-piti. Ponudbe n» oglas. oddelek «Jutro» pod značko »Poslovodja». 1»» Potnika k( potuj« po JuoaUTtJi ▼ radio (Ii alektntai stroki, ki b) T»el «oboi tudi radio Izdelk» svetovnih tvrdk — «prejmemo. — Ponudbe pod «R» «тай te rasime takoj v «talno «lulbo Ivan Hxfüer. Skofja Loka. Za hrano in »tano-vanJe preskrbljeno. №88 Učenko (ca) o mtmarno ixobraxbo te do-brtsdi »pritevall, posebno v raiunet*», sprejmem v trgovino meianeg» blag, r prijamem m«stu na deiejt. Ponudbe r prtpisd spriieval ва oglasni oddelek «Jutra» pod «Zmožnost 12». Ul> 2 delavca «tar» 18—90 let, ki ее та-tumet» hi bi imela voljp aa vrta delati, sprejmem a rs« oekrbo Plača r>o do-rcrroru Javite «e Je naj-keeneje do 81. t m na na-«lov. И ?» pove ogla-nl oddelek «Jutra» 1414 i n r»< 0j i <> AA BolBe dekle а «сад J en kubu:Ja, dobra sobarica, ki dobro ioiij — teli tluJbo aa takoj. Cenj. ponudbe pod «Inteligentna» na podnknieo «Jutra» v Celju. 1844 Kmet sko dekle {taietnica'1,, staro 16 let, tel) vstopiti k majhni dru-Kai ali v poinoi gosoodl-nji. Naelov: Маг^а Тко-11», Gornja Vernika те» 1, ao«ia Trebnje, Dolenjsko. 1875 KontorisHnJa «motna »lovenskega. nemškega ln srbolirv jezika ter strojepdeja. telj mesta t kaki pirarni. Ore tudi irven Ljubljane. Ponudbe na oglaeoi oddelek «Jutra» ped «Kontorist teja». 1361 Učenko ш «trojno p'^tenj« «prej. takoj Naslov v orl. Oddelku «Jutra» 1429 Metoda Berlitz Pouk (ranr.oi£ine. anginKi-bo. talijanlčmr- it i oo pro feoorjib dotiinih delal — Vsak profesor poučuj» edi-aole t rvoji materinlfilni — Prijave «amo n» Kralja Patra trgu it в/1- 201 Klavir In nemščino privatno poočuje učiteljica Ponudb« Ba ogla« oddelek «Jutra» pod mačko «Temeljit pouk». 1048 Ekonom vartlraa T таек strokah kmetijstva, k r e 61 e t в o prakso ва veloposeatvib, leli »preminiti slulbo — Cenjene ponudb« na oglaa. oddelek «Jutra» pod iifro «Ekonom». C Odvetniška uradnica I notarsko prakoo. Kiti» strojepiski in etenografmja teli патсвввпја, najraje na deieli. Gre tudj v drugo stroko On j. ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Odvetnllka uradnica» 1809 Kontoristlnja inteligentna — « večletno итак», « «nanjem popolnega knjigovodstva, veriira-aa v vseh pisarniških pa-teli BameJčemja pri boiJ»p® podjetja Ceejene ponu lbe na oglas, oddelek «Jutra» no.! «Zanceliiva 12SS Hranlln. uradnik 88 let star, s triletno prakso, voJalSlne prost — i «vet ban strojepisee ia Stenograf, veič slovenlči ne. erbohrvalMne ia nem-Mine, teli mesta pri denarnem «avodu Ponudi* na o triadni oddelek Jutra pod «Dobra moč 80». 1193 (j Th Rotmae: Janko in Stanko 48. Cei nekaj ča^a sta priirč&la na morsko •balo. Tn je bila Mijajima. \ая je stala na pologu griča; rahlo zvonjenje se je čulo b daljave. Ob rodi so stale fudne kamenih sretiljke in ritki jeleni ao •• mirno pasli med njimi Nedaleč odtod se je iiprrhajala Japonska dama. Dečka sta takoj stekla k njej in sta jo rpr*š*l*> kje Ji vi Ein Matau Kdo popiie njnno presenečenje, ko »ta zvedela, da ni ta dama nihče drugi kakor . . . Kiku San, deklica, ki sta jo iskala. Janko Ji Je sporočil pozdrave in Ji položil prstan ▼ roko. Dekličin obrazek Je od radosti kar fuijai. Zdravo dekle te bol j Se hibe. ki ima gospodinjski te-'aj io dobra spri? »vala, stara 21 let — leli kjerkoli primerno slul-bo. Gre tudi kot »aietnlca-natakarica Kartoni lahko ♦skoj sli • 1 femarj«m. — Naslor v oglasnem oddelki «Jutra». 1335 Plačilna natakarica uri dna in poltena. Iiučena kuharica, «možna kavcije. 15Ce slulhe. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Pličflna». 1403 V Službo tettm «topiti k boljii gospe kot «aiertslca, v okolici LJubljane aH v mestu. — Nselov v oglasnem oddelki «Jutra». 1410 Vzgojiteljica Kemka, ki govori tudi »lo-veiwko, t lepimi spričevali, teli meeto k majhnemu otroku v atarosti do в let. Ponudbe sa oglas oddelek «Jutra» pod «падко «Vzgojiteljica». 1411 Kmečko dekle Maro 18 let, trii vstopiti kot učenka k bolJSi HvUJi, kjerkoli v Jugoslaviji. Cenjene ponudbe prosi sa opla» oddelek «Jutra» pod Iifro «Zelo potrpežljiv» in poltena А. P.» 1417 3 kino aparati homplet^i — malo rabi; Siconi mprodaj. — Mihael urko, Maribor. 1841 Peč «Phoebus» veliko, emajiirano, v dobrem stanju poceni proda Jos. Otorepec, 7.» Gradom It. 9 (ob koncu Strei'lie ulico). 1568 Puhasto perje ratpoiiljas po o o v t e t j в najmanj Я kg po Din 38 kg - Izkoristite priliko, i o kl er «л J» «aloga — L BropovlA. Zarreb. Hlca 88. kemičs« eistilaioa oeria 188 SpecQalno vino H№tarako Blatino in Kor-čular.ski «Grk» priporoča T Menclager. Ljubljana, Sv Petra cwta It 4Я — Gostilna odprta do polnoči. 9» Radio triceml. kompleten, dobro-га sprejema, prodam «a 950 Din - Naslov v o?1a». oddelku «Jutra». !85® Radlo-aparat euoeevni, v dobr«4n stettjn, « S reserv. vretene-l ajrod-r.o prodam. Kariov v ogl. oddelku «Jutra» ped lifro «TelsfnTtk»«». 1.Ч5М un Smoklnf komplete» obleka, skoraj nova, poeta-« 178, ugodno naprodaj. Svelov v ogla», oddelku «."*ra». 1805 Auto. kožuh «koraj nov ш D»«ko m Brno - belo roduto prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 1408 Planinske zajce eveie v mesu, brezhibne во nagačenj« kupi Koutnj, LJubljano VU, Medvtdora tt. 88. 14ÜÖ Družabnika (со) kapitalom 85—85.000 Din ižčsm. Imam konceeljo. lokale te Inventar v sredini mesta v «roji ЬШ Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 1888 Lesno trgovino v Varaldinu. . «Uadäfem, pisarno te stanovanjem, s letnim ioco prometom od 100—900 vagonov lesa. oddam v najem ali vzamem drulabnik» ftrokovnjaka — s primernim kapitalom Ponudbe na »glasni oddelek «Jutra» pod «Varatdin». 1845 Družabnika s kapitalom do 100.000 Dla llčem aa dobro ideč-e stavbno podjetje v industrijskem meetu Slovenijo. Prednoot imajo tisti, b| »e vebno udeletujejo v obratu Za slučaj tudi stanovanje Ba raipolago. Pismene ponudbo aa oglasni oddelek «Jutra» pod «Lepa eksistenca». 1868 Družabnika s primernim kapitalom, za novo fllmtko podjetje v Sloveniji sprejmem — p0_ nudbe na unravc «Jutra» v Maribora pod «Film». 1848 Klšo z vrtom v ceni dO 80.000 Dta k*-•jiai na Jeiicl Ponudbe p»l »Jetica» no oglasni oddde- lek «Jutra» 1285 Novozldano hišo ii vod rutinsko, prodam v predmestju Ljubljane. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 1809 Hišo v Ljubljani ne daleč od centra, v eeel od 100—800.000 Din kupim. Ponudbe na ogla», oddelek «Jutra» pod «Plačam takoj 90». 1290 Hiša z vrtom v sredini LJubljane, Vo- Sarski pot 4, primerna za obrtnika, takoj naprodaj «a •2«>.000 T>in. Ponudb* n« naslov: E Pozn.it. Maribor, Gregorčičeva ulic« It. 4. 1887 Maihno posestvo z gospodarskim poslopjem, sadnim vrtom ln rodovitnim poli«m ugodno naprofls|. Pripravno za vsakega rokodelca. — Pojasnila daje •Tak. eterl, Zagradec pr! Stiünl. 1203 Veliko poslopje ob drla vb; oaati bUn kolodvora. pripravoo za mlin al| obrtnika, oddam v sajam. Električna napeljava v niSl. Naelov v oglasnem oddelku «Jutra*. 1860 Trgovino meš. blaga ozlr. lokal z lnv€®urjem, n« prometnem kraju vzamem v najem. СевЈ. ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Trgovina». 1408 Stanovanje 4 velikih eob, kuhinje, kopalnice te vseh pritiklin oddam takoj al] poraej» za 1000 Din mesečno. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 1870 Stanovanje 8 sobi kuhinja io pritikli-1 febr oddam Dopis« na Lepa loga« na oglaeni oddelek »Jutra«. 925 V Maribora stanovanj* t, ozir S soh, v eentru i 14 • trlBansk* drutlna. Ponudbe na po-dmtnloo «Jutra» v Mar'-boru pod »Točen plačnik». nosfi Stanovanje 8—4 sob, s nritiklinanrf event. « koipaJnico ilčem na Poljanski cesti »U » bliiml « 1. marcem. Ponudbe na oddelek «Jutra» pod «Maroo». 1400 Lepo sobo oddaa« v arodvai m«Ma 8 gwoodoma. na/rajo * hi a Naelov ▼ oflasnom oddelku «Jutra». Ш& Sobo oddam ва Mastnem trg«. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». Ie totem poučujem klavir, semičteo ta (ranco-Шпо. 1804 Opremljeno sobo lepo, « poaebnfan vhodom, na Erjavčevi eeet) od.lam. Naelov v oglasnem oddelku «Jutra». 11« Mesečno sobo opremljeno ali prazno, v centra mesta takoj oddam. Naslov v oglaenem oddelku «Jatra». 1887 Sobo ln kuhinjo takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 1885 Majhno s°bico takoj poceni oddam bre« aH s hrano ▼ lidovoki al. ii. 6/1. 1401 Gospodično sprejmem я, stanovanj«. — Klavir na razpolago. Na-aiov pove oglasni oddelek «Jutra» 1418 PUEFTURNR PRODUJЯ ааз>е$К1Ь io cesktto stolno M oblekle oseb orst suknje poorSnffce, ptaifie Ud. pri tordhi H 0 U R K Mubliana oü 7. do 20. ianuaria na Kongresnem trgu 19 Do 40 lorihranffe! Lepo, veliko sobo z elektriko in kopalnico oddam • 1. februarjem bolj-lemu. solidnemu, stalnemu gospodu Naslov v ogiaa. odaolka «Jutra». 1847 rm P.M. '/.»V*ka reata K. 10 — pri Fatra. Ш Ш Gospodična uoamaiarka, opozorjena 18. jan. v vlaka LJubljana— Celje na «Jutrove» dopise, se zelo lepo naproia, da odda «voj naelov poii Iifro «Zadnji «emeeter» na ogl. oJOsiek «Jutra». 1897 Gospodična s očali te Moto «eptoe, ki и j« peljala v torek z jutranjim vlakom te Borovnic« v Ljubljano, prosim za naslov Poslati n» oglašal oddelek «Jutra» pod iifro «Simpatija 14». 1404 «Inteligentna poštena 228» Prosiaa, dvignite Tla». od< ranj* P. ogla», oddelka «Jutra». — Franj< 1418 'uUill' Gitaristt! Kdo mi more poelati lalji-ve pesmi « notami, »lov. aH hrvatske, «a gitaro. — Dorfs* na ogla.-ni oddelek «Jutra» pod iifro «Gitari-eti» 1896 Igralca za planino sprejmem takoj za goatilno «Koroiki dom». Poljanska oroAki doi cesta it. IL 1407 Majhno lokomobBo rabljeno — glavno da jo kotel v dobrem stanju, kupimo. Ponudbe pod zsačko «Kotel» na oglaeai oddelek «Jutra» 1888 Hladilno napravo za izdelavo ledu maajlo, dobro ohranjeno, kuptm. Ponudbe ва oglašat oddelek «Jatra» pod iifro «Hladilnik*. 1814 Šivalni stroj tenski «Singer», skoraj nov, poceni prod» R., čevljar, Moete-Selo It 45. 1146 Parni коЫ te rabljen, vendar v dobrem stsnju, 18 Atm.. pritiska 50—60 m* kurilne ploskve ali vod joevoi kotel 86 m' kupim. Ponudbe z nat&nteim opisom ln ceno ва oelasni oddelek «Jatra» pod «Paral kotel». 1391 Shaping stroj dobro ohranjen, kupi takoj X. Pogtibik, bat* U08 Pletenin« TtnOTTltOI, cel« oblete, telovnike te paloverj«, rt» Izdelano na stroj lt«v. 18. Fino delo te nizke con«. Ponudbe na otrlae. oddelek «Jutra» pod «Fino delo». 1350 Krznar sprejema tiaioa, kot 1a mačke v «trojeaje tet barvanje po zote nizki eeni. K neb t Juro, kranarstv«, MariüB trg 14 i«f PRODAM vaio modne iroovlno aa najprometnejn olieL Center Ljubljane. Dopisi: »Blizu glavne pošte« na oglasni oddelek »Jutra«. 1565a Za učlteljiščnico I letnik» ISüem pri boljll rodbini stanovaaje « klavirjem In hrarto, v sr*dinl mesta. Po?oJ Je i*11otnost «a nemoteno učenje. Več pove Karla PerSe, Ко'л-dvorska 88. 1361 utlujti ,14 IaSS Dobra mesna hrana v sredini mwta ra 15 Dia. Vsak »boBsnt poetaue Ustnik 4 srečke drl. loterijo, vseh trebanj — PMite na oglas, oddelek «Jatra» pod «Srečen aboaent». 1877 Ajdovo moko po 5 Din. garantirano onetno od 86 kg naproi rsziioliilja Pavel Sede) nm-tnt mlin. lavornik Gorenjsko 8S1 Dve gospodični sprejmem takoj na stanovanje na Surem trgu 17/П — «topuioe. 1853 Hišo аП vflo v I.Jubljanl ali Mariboru kupim. Porm-ТЪ* na oglasni oddelek «Jutra» pod" Mfro «Gotovo». 1408 Lep avto dobro ohranjen, iestoedefol poceni n&prodaj. Naslov t окх&бваш oddelku «Jutnv». 1187 Srebrne krone zlatnike, vsakovrstno zlato knpujo ?. Coden, Preier-Bova. 36 2 črešnjevl spalnici iz trdega looa proda Ivan Polenlek, mizarstvo, Vit-marje 1, »t. Vid Rad Ljub Jabolka običajna, zitrava te lopa. kupuje večje« maofine (ve8 vagonov raznovrstnih, sor-tlranih) po ugodni dnevni c«ni t O-.lak. Slovenska Bistrica, Slovenija. 1855 Trgovske lokale v sredini meota, z elektr. razsvetljavo lu parketirano, z velikim akladiičem takoi oddam. Istotam naprodaj tudi oprava za trgovino. — Naslov v oglasnem oddelka «Jatra». 1364 Vhtsko klet « 3 zalotnl»! »odi za 100 M ertd* na Selu It. .48 Janko Predovlč LJubljana, Po. Ijars-ka 78 1346 Prostoren lokal z I sobo m knhinjo takoi oddam na prometni cesti. Naslov poro Ogl. oddelek «Jutra». 1398 Trgovino z mešanim blagom, na prometni točki na deteli, oddam v najem «amski oseb!. Nasiov pij podružnici Jutra T Caiju. Ш1 Lepo sobico a eUktričoo razsvetljavo takoj oddam v sredini mesta «olidneoiu gospodu. Id M bfi tudi na hrani. Naslov рот« oglaani oddelek «Jutra». 1887 LJUBLJANA — Dunajska cesta 1 a »Petovla«. MARIBOR — Gosposka uUca 17, CELJE — Aleksandrova c. L PTUJ — Slovenski trg. »Petovla«. kokošje, purje, gosje, пагалтю i« s strojem čiščeno dobavlja v vsaki množini E. V AJDA, Cakovec (Medjimurjej Telefon 50, 3, 60. 34 a fuškar f. K. Kaiser, Cjubljana Kongresni fcrg it 9, kupuje m prodaja stare puike, samokrese ter prevzema iste v komisijsko prodajo. JL T ■«Ar aocrebai aavoo Ubčuia Ljubljana Danes nam je nenadoma umrl naš ljubljeni brat, svak in str e, gospod računski nsp kir Pogreb nepozabnega bo v ne leijo, 20. ja uai ja ob 2. uri pt p m tvašn ce splošne olnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljabijina-B6:kstein Kamnik, 18. januarja 1529 ŽALUJOČI OSTALI. 'ЈППППППСЈСО Tli O KТППГ^ TTTTTTTTTllDDnL7XO:.lti i..! L) vseh vrst divi*~in kupujem in plar Cujem po ratviij h dnevnih cenah in sicer: lisičje, dihurjeve, Kun je, zajčje, vidiove, jazoečeve in kože divj h mačk M ELI Gl J EBER LJubljana, Kongresni trg 7 (Zvezda) t TTXJULIULJLOJLAJÜLIUULJ II H, »I II LJULU» I »,HHü II И I КХДЬ Potrti naznanjčmo vsem tužno vest, da nas je dne 18. t m za vedno zapustil po dol ji in težki bo ezni, previden s sv zakramenti, naš dobri brat, sin, soprog oz oče, gospod Matna Bürger irgoveo v Postojni P« gren se bo vršil v soboto popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Postojni. Rodbine: Bürger-Arko, Šetinc, Ssjevic. »JUTRO« Sf. IT 8 Sobota, 19. L 1929 l&icbel Zčvaco: 81 V krempliih inkvizicije Zgodovinski roman. Cervantes ie zmajal z glavo: »Ce bi šlo samo za denar, za iztrebljanje nejeverja in za pobijanje nedolžnih ljudi, bi kralj prepustil delo svojim ministrom in generalom ... Vse to je samo pretveza; pravega namena ne pozna nihče, razen kralja in velikega inkvizatorja ... in, recimo, mene, ki ga slutim . . .« i »Bogme!« je vzkliknil Pardaillan. »Mislil sem si, da mora tičati za tem kaj važnejšega! A kaj bd utegnilo biti? Pa ne, da bi se Eljzabeta Angleška pripravljala na vojno s Španijo? ... To bi bilo voda na mlin našega kralja Henrika! Ne . . . Ali so se morda pogumni ljudje združili v zaroto zoper Filipovo tiranijo? . . .« »Nikar ne iščite, vitez, zaman je! . . . Vsa ta odprava, zaradi katere bo poginilo na tisoče nedolžnih žrtev, je naperjena proti enemu samemu človeku!« »O, vraga!« se je zavzel Pardaillan. »To mora biti prebito nevaren ptiček! Ali je kak zarotnik? Ali kaka mogočna oseba? . . .« »Mladenič je, dvaindvajset let mu utegne biti, človek brez imena in brez imetja — kajti zaslužek, ki ga ima pri svojem nevarnem poslu, gre skoro ves siromakom v korist. Kadar se ne bori v areni, živi v planinah in kroti bike v svojo zabavo. Kakor vidite, ni ne zarotnik ne mogočna oseba.« »Stavim, da govorite o toreadorju? . . .« »BaS o njem.« »Zdaj razumem, zakaj ste rekli, da M fl imel rad, бе Ы ga poznal . . . Toda povejte, ali je ta mladenič brez imena morda imenitnega rodu?« Cervantes je nezaupno pogledal okoli sebe; nato je sedel Ыйе k Pardaillanu in šepnil: »Toreador je sin infanta dona Carlosa, ki so Ka umorili pred dvaindvajsetimi leti.« »Vnuk kralja Filipa . . . kraljev vnuk In po tem takem zakoniti dedič španske krone namestu dona Filipa, sedanjega prestolonaslednika? ...« Cervantes je molče pokimal. »Ded, mogočen vladar, vodi odpravo zoper svojega lastnega siromašnega, neznanega vnuka . . . Gotovo se skriva za tem kaka strašna rodbinska tajnost,« je zamrmral Pardaillan. »Ako bi princ — saj tako ga lahko imenujeva med seboj — ako bi princ vedel in hotel . . . vsa Andaluzija, ki ga obožava, bi se že jutri vzdignila zanj ... ali zdaj razumete? Odprava ima dva namena: pokončali bodo nekaj nejeveraikov, obenem pa bodo zajeli v mrežo princa ter ga spravili s poti, ne da bi kdo slutil, za kaj gre.« • »In on? . . .c »On ne ve ničesar.« »A če bi vedel? Kaj mislite, kaj bi storil?« Cervantes je skomignil z rameni: »Kralj si bo brez potrebe obtežil vest. Prvič zato, ker princ ne ve ničesar o svojem poreklu, in drugič, ker bi se malo menil za krono, če bi tudi vedel, kdo je.« »Oho!« Je dejal Pardaillan ta oko se mu je zaiskrik). »Kako pa to?« »Princ je vroča, plemenita umetniška natura in mimo tega do brezumnja zaljubljen v Giraldo.« »Vraga! Ta princ ne more biti napačen človek... A če je zaljubljen v Giraldo, zakaj se ne oženi z njo?« »Eh, če bi se mogel! Toda Giralda na žalost noče ostaviü Španije.« »Nu, pa naj se oženi tu . . . svečenikov Je menda dovolj, da blagoslovijo njuno zvezo, in pristanka svojcev ne bo pogrešal, saj pravite, da nima ne očeta ne matere...« »To je res,« je rekel Cervantes. »Toda pomislite, da Je Girald» ciganka...« »Nu, kaj za to?« »Kako kaj za to? Kaj poreče inkvizicija? . . .« »Menda ne mislite da Ы se inkvizicija vtaknila v to stvar?« »Kako ne!« je osuplo vzkliknil Cervantes. »Giralda je vendar ciganka, slišite?.. To pomeni, da jo inkvizicija lahko vsak trenutek zgrabi in pošlje na grmado Prizanašajo ji samo zato, ker vedo, da jo vsa Sevilja obožava, in se boje vstaje, če bi й kaj btorili.« »Toda princ ni cigan,« Je vztrajal Pardaillan. »Ne!... A če poroči ženo, ki ni katoliške vere, zadene tndi njega kazen grmade.« »Kaj pravite! . . . Vrag naj vzame inkvizicijo! V takih prilikah res ni moči živeti . . . in opozarjam vas, moj žolč se vznemirja ob midi na te okrutnosti... Ne glede na to, da bi se najrajši zavzel za posle vašega mladega princa, saj vidim, da jim sam ni kos!« i Zahtevajte znamko ЈМГ 1 9 ^SB л galoše K» in snežne čevlje. M4 „llblUlU nimajo tekmeca U. S. A. Iznašli so varčevalni razplinjevalec W. Critchlow 1638 D Wheaton M. U. S. A. k dal patentirati varčevalni razplinjevalec, ki preikaža vse dosedanje aparate te vrste. Ford poroča, da je porabil galono (4.75 1) bencina za 75 milj (cca. 120.675 km). Pri vseh fabrikatih se opaža čudovit prihranek га obratnem materi jalu. Ta iznajdba varčuje Pri bencinu in razogleni motor avtomatično. Razplinjevalec pošljemo vam brezplačno, da ga uvedete. Zastopnike, ki zaslužijo lahko 375 do 1250 dolarjev, sprejmemo. Pišite še danes! Korespondenca v angleškem jeziku. Naslov: W. Critchlow 1638 D VVheaton III. U. S. A. 1546a raka) sezadovo^ Ijife s drugimi . izd elk Ki so baje- .ravno Tako dobrb [ako možefe vendar pogodi .dobili pravi original: tlKKflVIA MILO Večje industrijsko podjetje išče za takojšni! nastop letarja s večletno prakso, ki je popolnoma verziran manipulacije vina, likerja in žganih pijač, ponudbe z označbo dosedanje delavnosti pod iiiro »MAN1PULANT« na Publicitas, Zagreb, Gunduiioeva u. Ii. 1673a QssödKe ored 10. len popisne dr. Jvan lah v Knjigi spominov. jjroširana velja Din 30.-, v - platno vezana Din 40*- - izdala 23? Knjigarna Tiskovne zadruge v fjubljani frewnova 54 fnasuroti ql. eoste) Snežne čevlje in galoše popravlja najbolje io najceneje prva slovenska parna vulkanizacija gumij* PETER ŠKAFAR LJUBLJANA, 2t>z Rimska cesta štev ti. Ne kupuite P0"rele _h||a Opel avtomo» ste vlde!1 6 eiUNDROV 8/40 P. s. - 6 L MODEL Najboljše kupite! NOGAVICE, damske m moške rokavice, triko perilo, puloverje, telovnike ivestje), žepne roboe, KRAVATE, ovratn ke, SRAJCE, sifone, glote, čipke, vezenine, gumoe, DMC prejico, ročno torbico, aktovke, dežnike, športne in toaletne potrebščine samo 24 г JOS. PETELINC, LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika (ob vodi). Mali oglas! so najboljša reklama! Kurja očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom CLAVEN je mast г 1 ^^ _a razstav VtRBHO» ueя 1A 1 Ouoa.ska cesta 3t nrab в »«neme *« HoV 4/16 P- S * mi.—........ Dobite v lekarnah, drogerijab ali naravnost iz tvornice in glava skladišča M. Hrnjak lekarnar — Sisak. 99 II nad 2,üüu.0h0 strojev v prometu, nedosegljiv v trpežnosti in vsled tega najcenejši LUDVIK ssftRAGA LJU4LJMKA pisaln* 4tro m? -»vetovrr sloves Selenburgova ulieo štev. 6/1. t eielori st.