leto LXi;Vn št. 62     V^^p^TTSm P0Sta,e LJablj««, sreda 17. MM« 1943 XXI Cena 50 cent.
uRtD.MiJivci os ufhAVA. l/L'BuaJMA. puconusva UUCA * — TKLJU"UN: 11-22. 31-21. 31-94, S4-2D In Si-M — lfttuga vsak dax> opoldne — Muečat naročnint 11.— Dr. EKUUCNO sa o^ia*e is Kraljevin* itall* ib tnosenum mu Računi pn poAtno čekovnem a*vodu: CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicJt* <fl provenlenza italiana ed
IJlVlOrVF PI'BBI.iriTA !T*I JANA & A.. Mfl.ANO LJuMInna Štev 10-361 eetera: UNIONE PUBBUCIT>* ITALJANA S. A„ MII. A NO.
Concentrameitati nemiči in Tunisla feombardati
Tre apparecchi avversari abbattuti
Ti Qu-\rticre Generale delle Forze Armate  )     Cacciatori germanici hanno abbattuto, in ca in data di 16 maržo il seguente j ripefutj scontri tre apparecchi avversarl. no no  1025: Nel comune di Piana degli Alba
rnmuni bolletti
Sni fronte meridiona'e della   Tn ni?la
crmeentramenti nemici d' truppe e di auto-mezzj sono stati attaccati con visibili ef-fc tti  da bombardieri  in picehiata.
n e s i la sera del 12 e precip'tato al suolo, :ncenrfiandoH. uno degli aerei che avevano comniuto  rfncnrsfotie sn Pa'ermo.
Dalle az^oni degli olt;m' giorni tre nostrj velivoli non sono ritornati.
NEMŠKO NAPREDOVANJE
NA PODROČJU HARKOV - KURSK
Jugovzhodno od Harkova obkoljena sovražna skupina — Izjalovljen sovjetski poskus prodora pri Ilmensk »m jezera
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 16  mar- I borbah moža proti možu. Sovjetsko letal
žssa zbirališča
v Tunisu bombardirana
Tri sovražnikova letzla sestreljena
Olavni   stan  Italijanskih  Oboroženih   *» f     Nemški lovci so v ponovnih spopadih se-
je cb.laviJ 16. marca naslednje 1025. vojr.o poročilo:
Nn južni fronti v Tuniziji s- bombn*ki v stnmoglavnem poletu z vidnim usprhom napadli zbiralca sovražnih čet In mehaniziranih sredstev.
j strel.li  3 sovražna letala.
V občini Piana degli Alharesl se je zvečer 12 t m v plamenih zrušilo na zemljo eno izmed letal, ki so priletela nad Pa-lermo
S poletov zadnjih dni se S nasa letala niso vrn!la.
2&. s. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo dsnes naslednje poročilo:
Na področju Harkov-Bjelgorcd in sever. ozapadno od Kurska je nas napad pridobil na terenu. Jugovrh dno od Harkov«* je bila obkoljena sovražnikova skupina sil Močni sovjetski p r< ti napad* zapadno od Bjel-; o roda so se izjalovili.
V b jnem odseku pri fImenskem ■ezeru je skušal sovražnik z uporabo močnih stl prodreti nemške postojanke Napidi sr bili razbiti v učinkovitem ognju vsega obrambnega orožja   in   deloma,  tudi v c gorče nih
Pomen zopetne osvojitve Harkcva
Velik vtis pstopltve ,sEmparess cl Canada"
Občudujoče priznan;e italijanske« podmornicam
Berlin, 16. marca, s. Nov odlični ut.peh ?tal?ianskeg-a podmormške^a orožja s \ oto-n.tvijc vel ke.^a angleškcgr. prekooeeanske-«"i paroHca »Emprcs? of Canada« tudi tukajšnji jutranji tisk obširne komentira. Vs: listi objavljajo pod vidnim naslovi in velikimi črkami včerajšnje talijansko vojno poročilo, poudarlajoč zlr.sti odstavek o velikih zmagah podmornic.
»Borzenze tung«, glasilo nemških oboroženih si!, ki povzema v svojem komentarju misli ostal h berlinskih dnevn kov. p še: Nov mosročen uspeh naših in ital janskh zaveznikov, ki j'm odkrito ln srč~o čestitamo, ponovno kaže. kako zmotna je bila Kodba nekaterih an£fleškr-amer:5kih pemer Fkih strokovnjakov, ki so izjavili, da je mogoče odstranit pedmorn ško nevarnost Osi z uporabljanjem brzih ladij, kakor so pctnišk; pamiki in prekooceansk pnrniki. To mnenje je b!lo pon~vno ovrž-no s spretnostjo in drznostjo neke Italijanske pod-morn ce. kateri je uspelo pokazati, kako drugačna je pr3ksa od teoretičn;h utvar Tako »Borzenzeitung« knkor o?ta'i lir-ti poveličujejo ob tej prilk- hrabrost p*sadk »n učinkovitost podmorniških enot italijanske ^ojne mornar ce.
Madrid, 16. marca. s. O podmorniški vojni piše španski tisk. da prizadeva delovanje italijanske mornarice sovražniku vedno večje izgube, ki silno škodujejo sovražnikovemu pomorskemu gospodarstvu Potopitev prekomorn.ka »Emprcss of Ca nada« je že sama po sebi silno težak udarec za prevozno mornarico Anglije.
Tokio, 16 marca 6 Ves japonski tisk javlja v velikih člankih, oprem'ienih s slikami vest o potopitvi britanskega parnika sEmprcss of Canada«. ki so ga potopile italijanske podmornice.
Bern, 16. marca, s. V švicarskih listih pišeio danes nekateri vojaški krit ki. da se nekateri ljudje poginoma pozabili oz roma podcen;evali podmorničko voino ki še n; kom čana marveč povečuje z ugodnejšim letmm ča sem svoje delovanic Neme stalno javljajo množične napade na konvoje Njihovo zadnje prrocilo javlja o operac jah. ki «3 se razvijale med 12 in 14 marcem ob 'užnoamenšk* obali V teh ^kc^jah je b'lo potopi jei.:b 14 ladij v skupni tonaži 92 000 ton
Ital janske podmorn ce k še niso tako mno-gcštcvilne kakor nemške, napadaj« posamezne sovražne ladje Podjetie »Barbar sa« ki le torpedira! *2 OOOtonsko ameriško oklopn cc »Ma ry and« je se vedno živo v spominu Vsekakor pa le bilo treba čakati neknlikc tednov preden je VVash ngton potrdi] to svoje »zgubo Danes st- ie s potopitvijo ve''kega britanskega preko-mt-rn ka »E.xpres& of Canada« se enkrat po> kazalo da !e italijanska vojna mornarica vedno budna n pr pra\ljena udariti po sovražni plov-b- z cbiča;no silo
BudjTipešia, 16. marca. s. Madžarski tisk je objavil z velikim poud*rkom poročila o uspehih italijanske mornarice v tuniskih vod3h in na Atlantiku. Tisk podčrtava hrabrost in inicijativnost ttalij nskih m crn ar-jev. ki so pripravljeni vse tvegati samo, da zadajo hude u "arce sovražniku. Polurcdni ^Budapesti Ertesito« piše- Poročila italijanskega glavnega stana o velikih uspehih italijanske mornarice v tun ških vodah, na Atl:ntiku ln v črnem morju, je madz-p-rska javnost sprejela z največjim občudovanjem. Te akcije italijanske mornarice so zgovoren dokaz hrabrosti, učinkovitosti, pripravljenosti in zelo borbenega ('uha italijanske mornariške armade, ki kakor vse oborožene sile Italije cpravija z vnemo in največjo predanostjo vse naloge katere jd • iverja vrhovno poveljništvo.
Monakovo, 16. marca. s. >Abendzeitungc
komentira izredno poročilo nemškega glavnega stana o zopetni osvojitvi Harkova in poudarja, da je to vojaški dogodek izredne važnosti, s katerim so obsojene enkrat za vselej vse čenče sovražne propag nde. ki je proglašala z vso silo, da je ofenzivna sila nemške vojske strta ln da ui upanja, da bi se obnovila. Noben Nemec ni nikoli dvomil, da bodo vojaki Nemčije v določenem trenutku zopet napadli. Nemške Čete, ki so Iz v eri Je ta čudež, so iste čete. ki so se borile v vsej zimi proti ofenzivnemu zaletu ruskih tolp. Ko so se njih vrste oj:čile, so izvedle osredotočen napad na mesto in razširile postopoma ofenzivne prodore proti Bjelgoiodu ter prevrgle ves ofenzivni načrt Sov je tov v področju Orla. Zopetna osvojitev Harkova, konsoli '.acija južne fronte ob Miusu in opustitev tzbokline Rževa so deJe nemški postrojitvi ravnejšo in trdnejšo črto po izvedenem skrajšanju fronte. Sov- j jetska želja dospeti naglo do Dnjepra in j odrezati nemške sile ob Doncu in A zev- J skem morju, se Je razpršila. Harkov je zopet v nemških rok a Ji.
Berlin 16 marca s Tukajšnji vejašk krog nt navajajo šc nobenih številk o izflubah. k: so jih utrpeli Rusi po zepetnem zavzetju Har kova, pač pa poudanam spretnost s katero «0 nem "ki oddelki «z\ršil' ta napad ko k sovražnik prišel v polužai. da bi mu bi! odrezan umik Tako se le zgodilo, da Rusi niso rm gli rešiti znatnih množin svoje ljudske sile na umiku proti vzhodu. Kakor zagotavljajo oerl nski vo-ia?ki krogi je bi'a vsa oklopna armada qene-rala Popova uničena v krvavih m srditih bojih z nemškimi četami Prav take pcudarjajo da ie Harkov izredne važnosti kot kr:žicče želez-n-c in cest Zato je zopetna osvojitev te točke prav izjemne važnosti.
Harkova je razbPnila mnoj 1  n .imr-
r>ka upanja, med katerimi so b otročje narave  D rektor Usta •Vork&li K Post« ie nekaj ur. preden jc rusko pom znalo izgubo Harkova izjavil, da  c p angleške ja\no6ti popotooBM p<xl vt'Som dl matične rusko nemške berbe pred  lir I Pc angle>kcm komentarju je Bo tekmo brzini med nemškim pretmajpod m m r*rt* n oiačenjem.  Zasedba  Harkova ka>e. da so ^ brzinski tekmi zmagali Neme.
Angleži so upali, da bo H irkov prr Stalngrad. To bi bilo seveda k Angleže. Londonski li>t   niso pnčviko\.i! di bo Harkov padel v neuvke rr.kt ti Direktor »Vorkshre P«.i>t« je nap Sal da bi bi trukati   I P-dec Harkcna veliko  razočaranje za RuS in za združene narode. Kusi. An. ričani so že računali s prodorom Si Dniepra. S padcem Harkova pa je ta ra<
stvo je včeraj izgub'Io 56 letal, izmcl katerih so 4 sestrelili slovaški I vci. Vrnila se niso 4 lastna letala.
Na severnoafriški frontj je dan potekel mirno.
Posamezna sovražna letala so včeraj pre-j letela za pa 1'no nemško ozemlje, n» da bi 1 metala b mbe.
Preteklo noč so t uspehom napadla težka nemška bojna letala pomembno aiRlešli" preskrboval no luko in mornariško c por išče Grimsby.
niso mislili
tako najelo. Glede nemške takt ke se poudarja z vojaške strani, da so bil sovražni napadi izvedeni v mnog"? večjem o Kreto
in z mnogo večjo energijo kakor prrtckio    Padel v vodo  -Vcrkshirc i'; It*
z mo. Ruse je presenetila količina čet in voznih potrebščin, katere je Nemcem uspelo zbrati za borbo. Rusi so upali, da so s svojo ofenziv? izčrpali človeške in materialne potrebščine sovražnika.
Priznanje vodilnega
angleškega lista
Rim, 16. mčrea. s. Kcmentiraj^ć p.ložaj na vzhodni fi^nti po padcu Harkova, piše največje angleško glasilo »Times«:
Spričo pritiska Nemcev pred Kurskom se lahko zgodi, da bodo Rusi izgubili Š3 nadaljnje ozemlje. Nauk, ki nam ga dajejo dogo.ki ns ruski fronti, je ta, da se rdeča vojska nahaja v borbi z vojnim strojem neverjetne sile.
Stockhoim, 16. marca. s. Vojaški sodcla-
ško zmago do^lo\no pc.rcCal: Zopetna o tev Harkova te bila velikega pomenu    * N. - 1 ce To bi bil poraz za Ruse. ki b. j:m OBOI gočil prodor do Dnjepra.
Major Shcppard izjavlja v listu »Dsilv H ] rald«. da je zasedba Harkova mIo j Nemec ker je središče oclegi prometi .
i steina.  Brez  Harkova b)  NeilK U ' potrebne čete in potreb C  te aa velik« ! živo. Z zasedbo Hafkova pa je nciivki, pt \ ništvo to možnost us;varilo.
Lizbona, 16.  marca s. Liddel Kari komentira v listu »Daiy MaiU po n vzhodni fronti takole: Kakor v n ko razočarajo često tudi v vojni j ijn zore  To se je zgodilo leta 1943. kak leta 1942.
V istem listu objavlja   Negiev Fl
vec *Timeoa< piše o zopetni osvojitvi Har- I kl7tek č^ek' +s ^u™^^?^ " ' T>T... ,.rVT          •   ,          v.   * 1 rut o neizčrpna?ti ruskih človeSk.h ro/rr> kova po Neme h ln pravi, ca naj bo že sa- , £ ^ mota prpisati mskemu samo to dejstvo lekci>i zaveznikom, da bi se | ve2riiku ^ vsakem uspehu sllo> k  Jt, i:(
jansko nima. ter nadaljuje takole: I bi manj čenčali  in manj  razpravljali v zbornici plede našega po'ožaja do Rua Besede, ki me navdajajo z največjim -ira-hom so ne v ruskih poroč lih s kal i n se priznavajo hude izgube. Te izjjp if f nam mora'e povzročiti skrbi in ne ;an rdeče vojski
Rim Benita Mussilinlla
Francuski novinar o Rimu in Duce^vem delu
Fariz, 16. marca. s. »Petit Parisien« objavlja dopis Pierra Daya iz Rima. Day opisuje majestetičnost Rima in red. ki vlada v mestu, kakor tudi pomembna dela. ki so bila izvršena in nove gradnje, kt so zgrajone v skladu s starimi spomen ki in dajejo večnemu mestu pečast fašizma. Day piše med drugim: Kakor ime največjih papežev graditeljev, tako je ime Benita Mussolinija vklesano za bodoče generacije z obilico prič. ki jih stoletja ne nodo mogla nikoli izbrisati, število mnogih hiš je presenetljivo. Izdano so bile ogromne vsote v ta namen, ki se zdijo kakor dokaz, da Duce ni mslil na vojno ln je nJ hotel Socialno, njegovemu srcu drago delo je potrebovalo mnoga leta miru za svojo dovršitev   Kakor ostali po-
glavarji je želel predvsem izvesti reforme, s katerimi naj bi se zboljšala usoda njegovega naioda in preprečilo prelivanje krvi. Dogodki so bili močneqši kot njegovo hotenje in delo ni bilo zaključeno ko se je hitka pričela. Od tega trenutka je bil ves napor naperjen na bojne cilje in na neizbežno zmago šele ko bo ta dosežena, se bo mogla naloga reformatorja nadaljevati.
Pierre Dav piše o slogu novih rimskih zgradb in zaključuje. Rim ni izmaličen. Noben nebotičnik ne lomi črt. Rim je postal glavno mesto ene izmed revolucij 20. stoletja, središče nove misli in je ohranil značaj, ki s omu ga stoletja dala in ki tvori nicsrov neprimerljiv čar. Run je nasprotje Nevv \rorka.
Japonsko - kitajsko sodelovanje
N^nking. 15 marca s. V tukajšnjih dobro obveščenih krogih poudarjajo da je imel nenadni obisk japonskega ministrskega predsednika v Nank ngu vel k odmev in da predstavlja nov udarec čung-kmšk vladi Obisk Toja pr: Va~gč:ngve;u in drugih voditelj h narodne K tajske je znova vzpodbudi kitajsk- nrnd n bo oja-čil k.tajsko-laponsko sodelovanje V tukajšnjih kroe:h opozariaio na pomembnost tega dogodka tud; zarad tega ker ie bilo prvič, da ie japonski ministrski predsednik odpotoval v inozemstvo v voinem času opravljaioč aktivno svojo funkcijo To kaže kaf-šno zan:manje posveča kitai-skemu vprašanju Vse to se spravlja v zvezo s pr hodom generala Abeeja b vsega japon-kesa ministrskega predsedn ks kot posebnega odposlanca v Nankme Abee ima nalogo ared:t kitaisko-japonske odnose V zvez' s tem »e *ud- važn* po-ebna misia b*v§etra lapnnskega m m-Strskega oredeprlnka HirannmP v N^nkin. gu Poud-^ria-o da ie /ad-za^e raj)xmške d"* Kitajske por-t-'imees ^npčaia da le Jap^r^kg vrnila K^^k1 konrec-ip p dala Kitajski banki 200 milijonov jenov poso-
lila Obisk mimstrskega predsednika Toja ?e najboljši dokaz odkritosrčnosti japon-<ke oo'itike do Kitajske.
Tokio, 16 marca. s. Japonski Usti objavljajo razgovor z Vangčlngvejem. Predsednik narodne Kitajske je izjavil, da namerava narodna vlada ojačitl silo nove Kitajske s tesnim sodelovanjem z Jaoonsko. Dodal je namen njegove vlade pridobiti kitajske množice, ki so še pod CangkajSkcm. Sodelovanje nankinške Kitajske v vojni za Ve-Iko vzhodno Azijo, e v skladu s Sunjatse-novimi načeli za ustvaritev Velike vzhodne Azije Kitajske množice se zopet prebujajo ob nevarnosti in zaradi tega vedno bolj narašča moč Kitajske.
Tokio. 16 marca. s. Japonski ministrski predsednik ki se je vnll na Japonsko po svojem obisku v Nanklrgu. je prispel po kratkem bivanju v Osakl v Tok*o Cesar je Tenera'a Toia sr>re>1el v «"rt*enei Ob t*H nri-l*ki 1p Tojo cesarju poročal o svojem potovanju.
Inserraj v „Sl3V. Narodu44!
Silovit napsd na letatžie v Kursku
Berlin, 16. marca. a. Nemški lovci so včeraj nenadno napadli letriišče v K rsku, ki je bio tudi v prejšnih dneh s lovto bombardirano. V nizkih poletih so nemški
■ love", zadeli in hudo poš'rod ,va!i ka' ih 20 letal na tleh. M "d letalskimi bor* ami. ki so sledile tej akciji, so Sovjeti iz^ub li 6 letal.
Prešli pa fronti
Berlin, 16. marca, s V dopcln lo današnjega vojnega poročila nemfkfh oboroženih sil objavi lja nemška poluradn i agencija:
Nemlke čete vojske in skupir« SS so. učinkovito podpirane z letalstvom, nadaljevale v področju Harkovai n zapadno od Bjelgoroda svoje zmagovite napade Na nekem gozdnatem Dodročju ju5novzhodno od Harkcva 'e bila ob-
■ kol;ena skup na sovjetskih sii   W poizkusi za zlomitev obkolitve so bil   krvave preprečeni Obsega teh sil zarad' gozdov na tem področju n^ b;Io mogoče še ugotoviti
Na področju zapadno od Bjelgoroda je so-I vražnik izvedel proti napada ječ m nem'kim si-
■ lam številne protinapade. Sovjetu so tu porabil zlasti rezerve z boji.:ča pn Orlu Ncm:ke čete. med katerimi je še vedno d v*z:ja »Grcss^ ujutschland«. so odbile vse te protinapade.
j V odseku limenskega jezera so se izjalovili i v smeri proti Stari Rusi tudi včera' vs1 napad* ; Sovjetov Sovjeti so izgubili 17 tanKov Ofenzivni prodor Rusov na zamrznjenem llmen-skem iezeru z motorn m sanmi se ie izialcvu ob koncentriranem ognju nemškeca orožja V reh borbah je bilo uničenih 8 motornih sani.
Severne od limenskega ;ezcra te pričel so-vraTnik na področju Novgoroda Icakur se je pričakovalo že neka; tednov z napadom V teh borbah se doga a kakor že prei v odseku Hmenskeg'' jezera da je sovjetska pehota \ pr i.ien z močno uporabo bojn b letal .n top ništva malo borbena.
Potrtost v Moskvi
Stockhojjjn, 16. marca. s. Po vesteh iz Londona, ki so prišle iz Moskve in jih je objavil dop snlk lista »Svenska Drgeba-det«. je izguba Harkova v Moskvi povzročila zel: hudo potrtost med prebivalstvom izsnjbo se smatra za hud po az. zn"k resnosti položaja na južni fronti je to, da so Sovjet: prvič po zmagi pri Stalingradu Izdali proglas na vojake. Neki član osrednjega odbora Sovjetske stranke je včeraj govoreč rdeči armadi po radiu rekel: Berite se kakor v Stalingiadu z vsem! svo-1 m j silami.
Moskovski dopisnik »Tlmesa« pravi, da se v Moskvi s strahom vprašujejo, kak Sen obseg bo imela nemška prot ofenzva Od ločnost In junaštvo, s katerim se bori> nemške čete na vael vzhodni fronti sta naredil vel*k vtis v Rusiji kler so pričakovali s zaupanjem uspehov brez konca in
prepričali, da ima ruska arma Ta pred seboj vojni stroj osi, ki lahko o:'g-i varja na vs k ud'ifec s še močnejšimi in sigurnejSlmi udarci.
Rsz?Č3ra3l Anglosasi
Rim,  16.  marca.  s.  Londonski radijski komentator W. M. Evver je govoreč o zopetni zasedbi  Harkova poudaril,    da je bila osvojitev mesta po ruskih   četah vsekakor j znamenita zmaga. Z to je tieba danes pri-; znati, đa je pa.iec Harkova zelo težek uda_ j rec za Ruse. Vsekakor pa to ni kak povod za pobitost, kajti ta bi bila   takisto neumestna kakor misel, da se sovjetska ofenziva nikoli ne bo ustavila.
Rim, 16. marca. s. Zopetr.a osvojitev mesta
NajviSje ođEjVovairje otarlats Mannstcitia
Berfln, 16. marca. s. Hitler je adMka maršala von Mannstein-J. poveljnika nc K skupine vojske,    ki j? mora1.!    piv. i glavno    težo   sovjetske   zimske   Ofcsurft • 1042 43 s hrastovim    listom k viteškomu križu reda železneg-a križa.
Hzčnl napad skupini; nemških naćntcrnic na anglosaški konvoj
Berlin, 16. marca s. Glede nočnih napadov skupine nemških podmorn c na konvoj pred angleško obalo, poroča neki vojni dopisnik zanimive podrobnosti, katere objavlja popoldanski berlinski tisk z velikim poudarkom. Po kratkem opisu izmenjave šifriranih markonigramov med poveljniki posamezn h podmorničkih skupin v svrho osredotočenja podmorniških enot na določeni točki v trenutku, ko bi Lzvid-ništvo najavilo sovražni konvoj, opisuje dop snik mrzlično pričakovanje posadk, pripravljenih za nrpad na plen v trenutku ko bi prišel v območje torpedov. S periskopi je bil konvoj odkrit Približeval se je z vso hitrostjo, spremljale so ga bojne odinice razn h tipov in tonaž.
Poveljnik neke podmornice je po potopitvi pod vodno površno dal povelje za napad. Eksp!oz;ja prvega torpeda je povzročila izredno slovito reakcijo sovraž-n ka. Na stot:ne raket je takoj osvetlilo bojno področje. Spremljevalne edinice pn
večini rušilci fn korvete so streljala po klensko s svojimi topovi na nemške ;>od-mornice, katerih trupla so se prikazom in zopet izginjala na površini morja. Junaške nemške posadke, ki jih div j; cfSfl sovražnika ni  motil, so izstreljevale tor-pedo za torpedom z največjo preciznost tako, da so bili iz najkrajše razdalj«- zadet; vsi objekti. Izredno h v de eksplozijo so nastale, po katerih so se nad sovr^z kovimi edinicami dvignili zelo visok, v vode in dima proti nebu.
Akcija je bila tako bliskovita in mm ver izveden tako popolno, da  sprem tv ni moglo preprečiti potopitve ene^-j vel' kega potniškega  parnika, 2 vel kih oskrbovalnih  parnikov  in  2   ladij  z v potrebščinami  ter ene velike petro'ej-l> ladje in še nekega parnika. Nadaljnj p nik je bil tudi torpediran, toda potopltv* ni bilo mogoče opazovati zaradi reakcije sovražnika. k: je napadalce zavračal z ne-^evllnimi  globinskimi bombami.
krinko krščanstva !   6ef štaba divizije
Berlin, 16. marca. s. Na nedavni govor podpredsednika Zedlnjenih držav VVallacea. zlasti v kolikor je skušal opravičiti krvave metoda boljševizma, je odgovori1 po nemškem radiu Sef nemškega tiska dr. Diet-rich z nagovorom, ki je imel naslov »Demokracija ln krščanstvo«. Po oodrobni anilizi VVallacejevega govora, prepredenega z zgodovinskimi potvorbami in samovoljnimi trditvami, s katerimi se je ^kušalo s ameriške strani dokaz..ti absolutno nujnost prisrčnega sporazuma med demokracijami in boljševizmom da se prepreči tretja svetovna vojna, se je dr. Dietrich zlasti Domudll pri zavračanju filozofskih in političnih načel podpresednika. ki jih je WaUace izgovoril s prav tako lahkom:selnhcstjo '* 'kor fantastičnostjo Zavračajoč točko za točko v političnih izjavah VVallacea. je govora k ob zakUnčku oži^os^l neizmerno hinavščino anglosaških demokracij, s katero skušajo opravičiti konkubinat z boljševizmom pod krinko krščanstva, ki je bilo v zadnjih 25 letih v Rusiji ter v dobi državitans1*^ vojne \ Španiji na^boli kruto »n n°*i-»vpškr nre^ ni^no Dr Dietrtrh je tudi omenil da so Angleži to Američani poslali obilno pomoč rde<*im v ftnanMo no nntančnh navodilih iz Moskve ITnlftiW ^rkvp saTv.o«*ine svetiš
in vse. kar je vsaj t»1t dišalo po krSčan stvu.
Madrid. 16. marca. s. Pcdj-o kovr.i',: J-» se Din z de Villrgas je bi Imenovan zrn šefa štaba Sinje divizije.
Nesmiselne angleške fantaz je
Berlin, 16. marca. s. V zvezi s števlinimj sovražnim načrti o tako zvani reorim ni zaci ji Evrope po vejni. se »Bbrrenz"itung< na kratko bavi z odstavkom članka ki ga jje predvčerajšnj m objav la londonska rwijs »W:rld Review«. Revija trdi, da bo t>> Nemčiji  vsekakor po  vojni  odvzet Md njeno trerov-6ko mornarico   kajti   Nem«*-} . n ma več pravice sodelovati pri izmen a\ in prevažanju blaga iz raznih držav sveta. Berlinski dnevnik ugotav'ja. da prešini* odgovorne Amer čane in /»njrleže isti duh Versaillesa.  tako.  da  so njihove sedanj-san;e, ki sc k sreči samo sanje  še vedi sanje o nekakšnem superversaju Jasno je. zaključuje list  di hoče revija, k: p Se <. odstranitvi  nemške   trgovske   mornar 'e rezervirat  prmorski promet za AncM'jo u. sicer v nemška pristanišča k^kor tudi b njih.  V  tem  pogledu  ^a  je Se nerešen« majhno vprašanje, u^otav'ja   ronično list, ln to je. ali se bo Nemčija tem vratai . misli priključila.
stran 2
C« a n o u«.    sreda, 17. marca lk*č>-/wAl
Počastitev spomina
Franca župca in Jaroslava Kiklja
V torek ob 16. se je direktor tajništva
. ..ćiUške  organizacije  F.   U. Giuseppe \ rtorelli ob spremstvu podzaupnika Pe-i Kalana in direktorija organizacije polnil na pokopališču ob   prvi obletnici me  smrti ob grobovih vseučilišcnikcv p.ca 2upca in Jaroslava Kiklja, ki ju • ubila komunistična roka. F. U. Martorelli se je spomnil s kratkimi <e-odami   obeh   dijakov,   ki sta morala
umreti, ker sta od začetka pripadala vse-
učil ški organizaciji v Ljubljani in dejansko sodelovala pri vseučiJiški organizaciji
Ljubljane, prvi kot podzaupnik, drug; kot član direk torij a.
Nato je govoril podzaupnik Kalan o obeh padlih tovariših v imenu vseh vseučlli-ških dijakov in potrdil voljo po nadahe-vanju borbe proti komunizmu, katero sta padla tovariša pričela.
ster Franc Morovt iz Topole z delavko Anteni j o stumberger od Sv. Barbare v Halozah, poljedelski delavec Franc Hrasovec z Angelo Turadek, oba iz Braalovč, polje-ci-riski delavec Franc Ortel z delavko Marijo Koron iz iaklja pri Podlehniku. V Laškem so se pa poročili Rudolf Hrastnik iz Kladja z Ivano Deželak iz fit. Lenarta, Jože Lakner iz Laškega z Jerico Bruker iz Dornavc pri Ptuju.
— Predavanje o Večnem Židu. V ponedeljek je bil prirejen pod okriljem mariborske Ljudske univerze drugi predavaln večer. Na povabilo štajerskega Heimat-bunda je predaval rektor Hermann We-dier o s Večnem židu*.
Iz kronike partizanskih porazov
L„UU J
Partizanski    oddelki,    razkropljeni in .oljeni,  doživljajo poraz za porazom
Kumun.^~čna    akcija    čist. njih.va -zda in jih sil: v položaj, iz katerega bo več rešitve. Postopno, vendar ne-
osno jim moči pešajo Ljudski odpor jim uspešno postavi;a po robu ;n pri
sh spopadih zadnjih tednov so doživel:
de izgube.
vronika prizadejanih jim udarcev je v cm času zelo obsežna   Močan poraz ) doživeli v 19 ur trajajoč1 bitki blizu St in pri Stični.   Ko so taborili v vasic: ču, se jim je približala skupina kakšnih protikemum stičnih   legionarjev Naj-»j so se partizan' umaknili, tako da so mogli fantje zabarikadirati v Biču in oedni  vasici   Prisravici.    Pričakovali so a jih bodo ojačeni partizani napadli, in 3 >2 na ta napad temeljito pr pravili Napad jc res kmalu sledil. Partizani so -a?:ci obkolili in začela se je velika bitka :   je trajala od  11.  dopoldne do trdega nraka. Branilci B:ča so se tedaj umaknili z vasice in se pridružili onim v Prstavici -; ima ugodneišo lego. Boj je trajal dalje n kljub ponovnim pozivom partizanov, se *abri člani vaških straž niso hoteli vdaa-i. Razočarani in s krvavim- izgubami so
e potem partizani proti jutru okoli 6. za-eli umikati. Pobrali so svoje mrtvece in "mjence  in  se  umaknili  v  smeri proti l brniČu. Po zanesljivih izjavah očividcev ^diio. da so imeli naimanj 100 mrtvih .n 'e več ranienih. Sedem so jih ujeli. Hra->rj branilci so izeublli samo štiri tovariše. 4en pa je bil ranien. Kmalu se je zvedelo, da je partizanom ^odletei napad na vasico Zažar nad Vrh-•iko. Vas so na.padlj v nočnih urah Okol! tj. je 2ažar obkolilo kaleh 150 partizanov 'loteli  so vaščane  presenetiti  v spanju, •nška straža pa jih je še pravočasno opa-'la in začela nanie streljati. V hipu je bila vsa vas v odločni obrambi. Strelialo -e je v presledki skorai do jutra. Partizani so fmeJi gotovo r>*>kai ranienih Ko so namreč odšli, so vaščani opazil: na tleh krvave sledove. Domačim se ni nikomur rffodilo nič hudesn
Hud poraz so potem doživeli v Pleter jih pod Gorjanci. Napad so izvedli oddeJt, ki so se prej borilj onstran Gorjancev, kjer so se pa morali poražen; umknlti nazaj na Gorjance Na samostan v Pleter jih so navalili v četrtek. 18. februarja Samostan je varovala večja protikomun:-stična četa Partizani so ga obkolili in ga začel' oblegati Napadalci so bili v znatn1 premoči, zato so se branilci omejili na obrambo glavnega poslopja Dasi so se partizan- na vse načine trudili, da bi jih prisilili k predaji, jim *e hrabra obramba incmocročila vsak uspeh.
Položai *e postal kritičen za branilce, ko fioi ie začelo nriman;kovatl streliva Partizanom se 1e posrečilo vdreti na glavne samostansko dvorišče Doživel' pa so strahovito presenečenje Oglasile so se strol-niče in v trenutku pokosile vel "ko število napadalcev Nenadn« strojniški ogeni i:h 1e oopolnoma zbesal in naelo so se umakni nazai na svoie prejšnje postoianke Kr le kmalu zatem nrišla branilcem pomoč od runai so oart/zani uvideli da b: iim vsa ko nadalinie naoadante nrine^o ^e večje izgube In nobeneera ucr>eha Našlo so se • :rn r> Vn i Li naz.ai  na Goriance
Niihove izffube so bil*? tokrat izredno hude Žrtve, ki so tih utmeli zunai samostana, so odnesi5 s seboi: zato Pa ie na -amost^n^kem dvor'Sču o«tatp zelo veliko trupel. Naštel* so iih nad 80 Sklenalo d*> so rw>rf-?r^ni v ce^oH JrctibiH kakih 200 Hudi. Usneh pogumnih branilcev ie razum-TI ivo zbudil po vsej Do'eniski največje za-
Ti in še d"i«r u^^h5  va£k;h  straž 4r» nrn*7tromimi5;t;Čr»ih leH* vbvflio lhid«*m ns» deželi vedno več unania. da bod a kmalu roTv»t doživeti mirne bi za redno delo primerne čn«=e. tvjcJ ie ?knda k_i io ie koran-n'7**m nrVa^pial p^5«*p-»tt ffoicrKvIs-rcrvu vn Mudem   izredno  huda   Bvl  5e vedno tudi v srcih  naiboli nrimdpfih veliko un^nl** eo bodo mofi; Vmatn twrvet;ti ob^ov* M»*fv;h sicer ne ho mo«»ooe več obudi rt "»stal  bo samo ni'hov <momin  kot p1«s#»n ^nom.in v~pm živim,  vso d"-"<*e rane o» bo  mo?oč« počas;  zac^'ti   d^ bo m ova
Mladinske športne igre za leto XXI
Rezultati tretjega kola tnedšolskega turnirja v odbojki
Ljubljana, 17. marca Tiskovn urad Fašistične zveze sporoča: Tretje kolo mcdšolskega turnirja v odbojki, ki jc bilo odigrano 13 marca, se ic končalo z naslednjimi rezultati:
SKUPINA A (MOŠKI)
Učiteljišče ic premagalo Trgovsko akademijo 10:3. 10:2. Srednja tehn čna Šola je premagala klasično gimnazijo 6:10 10:0 10:4. II moška realna gimnazija je premaqa!a IV. moško realno gimnazijo 10:6 10-1, in I moška realna gimnazija je premagala III. mo^ko realno gimnazijo- 7:10. 10:2. 11:9
Stanje: Srednja tehn čna bola 6 točk. klasična gimnazija. I moška renlna gimnazija II. mo» ška realna gimnazija in učitd;:«če po 4 tcčlce IV. mošk realna gimnazija 2 točki. III. moška realna gmnazija in Trgovska akademija po 0 to e.
SKUPINA B (MOŠKI)
I. mešana meščanska šola je nrcmasala III. mešano meščansko ?olo 10:0 10:1; II. moška meščanska žola je premacata II. mtšano mc~ čansko Solo 10:6. 5:10 10:5.
II. meška realna 0mn:'zija je premagala klasično gimnazijo 10:6 7:10 10:7 IV moška realna Gimnazija ie premagala I moiko meščansko šolo 10:2. 10:3 :n I. mo>ka realna gimna-ziia je premagala III mo^ko rea'no gimnazijo
12:10. 10:6, 10:5
Stanje: 1. mešana meščanski? 5ola 6 točk klas'čna gimnazija, II. moška realna gimnazija
IV. moška realna gimnazija II. moška meščanska šela in I moška realna gimnazija po 4 točke. III. mešan meščanska šola 2 točki III. mo» ška realna gimnazija. I. moška meščanska šola in II. mešana meščanska šola po 0 točk.
SKUPINA C (ŽENSKE) Trgovska akademija je premagala učiteljišče 0.10, 11:9. 12:10. Trgovska Sola j t premagata
II. žensko realno g mnazijo 10?? 10.2 I- ženska realna gimnazija je premagala obrtno Solo 10:1 10:7 in Trgovska šola je premagala I- žensko realno gimnazijo 10:2. 5:10 10 4
Stanje: Trgovska akademija in Trgovska šola po 6 točk. I. ženska realna gimnazija 4 točke, učiteljišče 2 točki, obrtna šola n II. ženska realna gimnazija po 0 točk
SKUPINA D (2ENSKE) L mešana meščanska šola je premagala
III. mešano meščansko 5oJo 12:10, 10:4, II. ženska meščanska šola je premagala n. mešano meščansko šolo 7:10, 12:10, 10:1. II. ženska realna gimnazija je premagala I. žensko meščansko šolo 10:0, 6:10, 10*5 in I. ženska realna gimnazija je premagala klasično gimnazijo 10:5, 5:10, 10:0.
Stanje: i. mešana meščanska šola 6 točk, klasična gimnazija I. ženska realna gimnazija in II- ženska realna gimnazija po 4 točke, I. ženska meščanska šola. II. ženska meščanska šola in II. mešana meščanska šola po 2 točki in III. mešana meščanska šola o točk.
A. Peterlinn-Batogu v spomin
Ljubljana, 15. marca Iznenada nas je presunila vest, da je v nedeljo zvečer v Leonišču v Ljubljani preminul duhovnik, upokojeni uč'telj in slovenski pesn?k Lojze Peteriin, brat pokojnega rprijateljčka«  — pesnika Petruške.
Pokojnik se je rodil 13. XII. 1S72. v Kamniku kot prvi sin stare kamn'ške pa-sarske in srebrarske družine. Starši so ga dali študirat. Po dovršeni primnaziji v Ljubljani in odsluženju enoletorškesra vojaškega roka je na materino željo stopil v semenišče v Gorici, kjer je bil tudi pesvečeo v duhovnika. Novo mašo je pel v Kamniku. Duhovniško službo je opravljal nato do prešnje vojne v raznih župn'jah, potem pa je bil vojn kurat. Po vojni je v Ljubljani na učiteljišču oprav'l So učtelj'ščniško maturo ln je kot učitelj deloval po raznih krajih. Vmes se je vp'sal na filozofsko fakulteto ljubljanske univerze, kjer ie po končanem študiju tudi diplomiral. Nekaj let pred sedanjo vojno je stopil v pokoj m se zopet posvetil duhovnškemu poklicu Liani je v ožjem krogu prijateljev obhajal Se čil ln svež svojo 70 Tetnico. Zdaj se je za vedno umirilo njegovo čvrsto, a nemirno srce.
Lojze Peteriin je bil član znane dijaške literarne »Zadruge« in je tako stal ob zi beli slovenske »moderne*. Sam se s-cer zaradi raznih neugodnih okolnosti m mogej razviti v vidneiše^a pcsn*ka vendar r>a je ves čas z živim zanimanjem snremllnl slovenske kulturno, tlasti literarno delo Leta 1929 je 'zdal drobno -:^'rko ^vciib pesmi »Pot za eroro« k;er 33 j? ^kušo' v pesmih novejšega izvora crtbriJatl »r.čobni dikciji n formi Tvorna sila pa je bla že opešana in mu prizadevanje ni usnelo v polni meri. Vsekakor pa je b la zbirka, zla-
bj. v krogih starejših rodov prijazno sprejeta. Poleg tega je spisal dramo »Sonce«, ki je biLa nekajkrat z uspehom uprzorje-na v kamniški »Čitalnici«. Delal je še na več drugih delih, v prostem času pa se je zlasti zanimal za astronomijo in je iz te stroke tudi večkrat predaval v ljubljanskem radiu.
Pokojni je bil vedra natura, stasit korenjak po telesu, po srcu pa blag in mehak. Zdaj je prišel na postajo, ki se ji ne izogne nihče. V vrstah znancev bo ostal za njim lep spomin, v vrstah prijateljev pa brlestna vrzel.
Ivan Aureht
Iz Spodnje štajerske
— Novi grobovi. V Mariboru je umrl sinček občinskega uslužbenca Josip We'n-ger. V graški bolnici je umrl ključavničar Franc Luka« iz Maribora, star 20 let. Njegovo truplo so prepeljali v Maribor, o t. m. je umrl v Mariboru dolgoletni član SK Rapida Maka Močnik. Več let je bil Rapidov blagajnik.
— Pregled v zgodovino preseljevanja. V petek je bilo v sejni dvorani okrožnega doma v Celju redno mesečno zborovanje okrožnega vodstva. Uvodoma je govoril vodja rasnopolitičnega urada v zveznem vodstvu dr. Waliuschegg o rasnopolitir-nem problemu na Spod. Štajerskem. Okrc-žn: vodja Dorfmeister je obravnaval tekoča politična vprašanja. Popoldne so bila na dnevnem redu v prvi vrsti strokovna vprašanja PredavateH okrožne poIhVcm šole Duker Je na podlagi grafčnega pr-kaza obravnaval zgod volno našel Je vani; m pre^fMe\'anja na Sp<~d Štajerskem.
— Poroke. V Braslovčah so se poročil Janez Vlrant z Vranskeera s pekovo hčei ko Rozo Roter iz St  Ruperta. pekovsk*
močnico Marijo Dobrišek, čevljarski moj-
Iz Gorenjskega
— Novi grobovi. V Kranju je umri Nace Grašič, star 17 let. v Srednji vasi so umrli Marija Vajt. Mar:ja Kepic in Leonhard Stare, v Olševku je umrla Neža Ovšin, v Vrhpolju je umrla Katarina Stirn. v Gor Gameljnih Stanislav Zedilnik. v Višnj: vasi Franc Ločniškar, v St, Vidu Janez Volč č, na Bledu-Rečici Marija Lucija Lap. na Bledu Miha Taler in Marija Vovk roj Dobravec. na Bledu Janez Legat in Franc Šolar, v Selu Josipina Lukanc roj. Sodar na Skaručni Berta Pipan, v Stari Fuž'n: Martin Cvetek. Matija Žagar in Janez Šolar na Koprivniku F;arč'ška Media in Verica Sodja. v Studorju Matija Gartner m Jože Rasen v Sredni vasi Ivanka Arb n Mariia Arh ?tara 92 let. v Lužah sta omrla cosflničar Ja^ez Tekovec star fi*5 'et in M-ariiana Perdan  stara 80 let
— Zborovanje občinskih komisarjev 9 t m fe bilo v Kranju zborovanje občinskih konvsarjev Zborovance je pozdravil vladni svetnik M;chels potem je pa govori okrožni vodia Kuss o sodelovanju ned stranko in državo. Za njim se je '»gla-il k besedi predstojnik finančnega irada v Kranju vladni svetnik Kosim k ie obravnaval zdaj tudi na Gorenjskem veljavne določbe o plačevanju prispevkov ^a otroke itd.
— Gorenjska za zirasko p moč. gesta dr iavna cestna zbirka za zimsko pomoč je vrgla v Radovljici 15.757.50. v Kranju pa 22 700 mark.
— Pr»ročnlk za gorenjske šolske vOdjc. Okrožni šolski svetnik Helmuth Prasch v Kamniku je izdai priročnik za mlade š:i-ske vodje na Gcrenjskem pod naslovom D'e Aufgsbe«. To je prvi posrečeni poskus (ia se da na Gorenjskem učiteljem navodila kako naj izpoi-jujej- svojo težko nalogo. Priročnik obravnava narodnosocialistično vzgojo, šolstvo na Gorenjskem, Ijudfi in jezik, sitematičnr delo t-čiteljev itd.
— Nesreče. V Kranju je povrzil avto raznašalko časnikov Marijo Edion. Jože Je-rala iz Zgor. Besn!ce je padel na cesti z voza ter se pobil po glavi. Zlomil si je pa tudi reko Ana Ažman se je revarno vsekala v levo roko. Miha čerin iz Davče je zadobil hude opekline po obeh rokah in obrazu. Andrej Pipan iz št. Vida se je zelo težko poškodcval. Vse ponesrečence so prepeljali v bolnico na Golniku.
— poroka. Poročili so se Hans Lad'slaus, Gregor Koch z Elfrido Elisabeto Till. oba z Bleda, Valentin Larisi s Katarino Kosel. oba iz Gori j, Josip Stucin z Marijo Dol in-eek, oba ia Dobja ter Fraoc Soklič z Albino Kokalj, oba z Bleda.
Iz Hrvatske
— NemSki kulturni filmi Hrvatsko nemško društvo v Zagrebu namerava razširiti svoje kulturno delovanje na redno prikazovanje kulturnih filmov. Vsak n 14 dni bodo dobili Zagrebčani nove kulturne filme in tedenske filmske preglede. Vmes bo tudi nekaj zabavnih filmov. Za Nemce, živeče v Zagrebu, bo pa prirejalo društvo tečaje hrvaščine.
— Poziv nemškim Ženam. Ženski odsek nemške narodne skupine na Hrvatskem je pozval na Hrvatskem živeče nemške žene in dekleta naj se prostovoljno javijo na delo zlasti v kmetijstvu, ker je letos mnogo moških pri vojak h. Neobdelan pa ne sme ostati n obeti košček zemjle.
— Ir zagrebškega trgovinskega registra. Lani j<* biio v trgovinski respst-T v Za-g-eb-u vpisanih 51 novih delnišk.h družb s skupnim kap t al om 513 mPijonov krm. I^ani je bilo ustanovljenh 107 trgovskih družb. 290 novih tvrdk in novih zadrug, iz trgovnskega registra je bilo pa izbrisanih 8 delniških družb in 164 tvrdk.
— Najdražje blago se ne sme razstavljati. Zagrebška trgovska zbornica je na poz:v državrega urada za določanje cen in mezd pozvala vse svoje člane s posebno okrožnico, naj v nobenem primeru ne razstavi jao najdražjega blaga, ker t>> negativno vpliva na splošni razvoj cen.
— Zračni promet med Hrvatsko, Italijo, Nemčijo in Madžarsko. Zagreb ima tudi letos redni zračni promet z Venezio, Milanom, Dunajem, Belinam in Budimpešto.
— Veliko p°vpraseva£ije po pcrutn'nl. Zvem perutninarskih in zajčerejskih selekcijskih zadrug razvija skupno z zajednico za perutnino ln divjačino živahno letovanje med ljudstvom z» pospeševanje p^rutninar-stva. Prizadeva si zlasti, da bi redili ljudje perutnino boljše pasme. 2e ta mesec so se pokazali sadovi njenega dela. Povpraševanje po perutnini boljših pasem je od dne do dne večje.
— Meteorološka postaja v P°žegi. Požega dobi meteorološko postajo z vsemi potrebnimi napravami. Tako je bilo sklenjeno na zadnji seji občinskega sveta.
— Zavrovanje delavcev in nameščencev Po podatkih Osrednjega z3voda za zavaio vanje je bilo lani v decembru na Hrvat-«*kem zavarovanih 215 789 delavcev in nameščencev. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašoJa 69.46 kun. Celokupna dnevna zavarovana mezda pa 374.740 000 kun in je bila za 72,380 000 večja kakor v decembru predlanskega leta.
— Pisatelj Vlado V1ajisavl«evlč umrl. V Jaški je umrl te dni hrvatski književnik Vlado Vlajisavljevič. Rojen je bil leta 1900 Bil je urednik književnega teđn'ka. ki ga je izdajal zagrebški   Hrvatski založnišk biblicgrafsk* zavod.
— Filatelistična  razstava v korist zagrebških reveiev.   Od 21. do 25. t. m. bo prirejena v Zagrebu   velika filatelistična razst-va v proslavo 700'etnice proglasi t V» Zagreba za kraljevsko mesto. Razstavljen-bodo vse znamke, na katerih ie slika Za sreba dalje vse znamke tiskane v Zagre bu. znamke raznih '.rž-v. ki so imele fran katurno vrednost v Zagrebu in nosijo Ur zagrebške pošte in sploh V3e znamke, ki s< kakorkoli nanašajo n? Zagreb čisti dohodek razstave je namenjen za mestne re veze.
Podeljevanje prispevkov ca nakup strJfev, kmetijskih potrebžčin in za gradnja kmetijskih stavb
Da bi se podeljevanje prispevkov Visokega komisarijata  za gradnjo gospodarskih stavb.
nabavo kmet:jskih strojev, plemenskih živali in drugh potrebščin (gnojil, semen sredstev za zatiranje bolezni in škodljivcev) bo-j smotrno n sedanjim razmeram primemo uredilo, je bilo
odrejeno:
Kmetovalci, zadruge ali občine, ki žele napraviti n. pr. sadno sušilnico, toplo gredo, na* naviti kmetijski stroj ali kako drugo potrebščino in ki reflektirajo na podporo Visokega %cnrrsar:jata naj to sporoče najprej kmetijskemu oddelku da se jim more dat. evenmelen nasvet glede možnosti nabave izbire sredstev td in da se jim. ako Je prošnja utemeljena, odobri v mejah proračunskih možnosti v načelu -»odpora, ki se potem izplača po predložitvi >a!diranega računa 'n po odobrenem nakupu oziroma po :zvr.;en. gradnii. ko bo kolavdi -ana od kmetijskega oddelka Prispevk se po* rieljujejo za napravo sadn h suvlnic toplih ^red. nakuD stjalnih strojev trerjev in zati--"Inih sredstev do 50°/9 nabavne cene. za na-cup plucev za globoko oranje in kultivatorjev "•a do 33 *Vo nabavne cene Pri toplih gredah >e krijejo stroški za napravo oken (okvir n
:x) Zarad^ skromnih kreditov se prispevki za vlatilmce slamoreznice in druge kmet;;ske ?roje ne morejo odobravat* prav tako ne za "•adnie silosov za kisanje krme gnojišč in 'evo*- vendar pa bo kmeti 'ski oddelek debro-■jorno proučil primere k bi bili vredni po cbneca upoštevanja
Ako nabavi plemensko žival kmetijski cd* SeJek Visoke«^ komisarijata. mora plačati prosilec, ki ?cli kun:ti plemenske živa! m ki re-'ekti-a  na podporo, kavcijo, ki  jo za vsak ** mer posebej določi Visoki ko-m^arijat
Priznavajo se tud  prispe\ki za nakup prvo* rstnih plemenskih živali in scer do 50flV
Pravilno kolkovane prošnje ?e trebn naslo-vit; na Visoki komisar jat za Ljubljansko po <raiino — kmetijski odde'ck in jih poslati ">reko pristojne občne in okrajnega ci\ilnega <om'sarijata ki opremi prošnjo ^ svojo izjavo (nriporoćilno ali negativno) V izjavi ie treba zrecno navesti, ali je prosilec večji ali manjši posestnik in če je podpore vreden in potreben Nakup ž vine se bo moral 'z^riiti po navodilu kmetijskega oddelka, ki bo določil pasmo, kraj nabave itd. Po izvrknem nakupu predloži prosilec račun, ki mora biti pravilno kolkovan in overovljen po okrajnem civilnem komisarijatu. v' potrdi nabavo dotičnega stroja oz sred-tva.
Zaradi pičlih kreditnih sredstev se bodo mogli nakazovati prispevk* le kmetijskim za* drugam, ki redno delujejo, občinam in manjšim po6cstnikom. ki so podpore res potrebni 'n tudi vredni.
Zaplemba imovine uparnikav Gorenea Ivana in šemrla Ivana
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je glede na svoji naredbi z dne 6. novembra 1942-XXI št. 201 in z dne 7. januarja 1943-XXII št. 2 o zaplembi imovine upornikov, glede na predlog Zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini, upoštevajoč, da je bil Go-renc Ivan živ. Ivana in Neže Tommasin, bivajoč v Ljubljani. Poljanska cesta št. 69, s sodbo Vojaškega sodišča v Ljubljani z dne 25. februarja 1943-XX1 obsojen zaradi udeležbe pri prevratni združbi na 4 leta ječe, z vsemi zakonitimi posledicami, da je po pre*skavi. opravljeni po členu 6 naredbe z dne 6. novembra 1942-XXI St. 101, šteti Gorenea Ivana za upornika po členu 2., št 3, črki D in da je torej njegova imovina zaplenljiva. nadalje upoštevajoč, da ie bij Semrl Ivan s sodbo Vojaškega sodišča v Ljubljani z dne 20 februarja 1943-XXI obsojen na 30 let ječe. da je po preiskavi, opravljeni po členu 6. naredbe z dne 6 novembra 1942-XXI št. 201 šteti Semrla Ivana za upornika do členu 3. črki C in da je torej njegova imovina zaplenljiva.
M^ii:
Zaplenja Se vsa premična in nepremična imovina, brez zjeme lastnina upcm'ka Gorenea Ivana živ. Ivana in Neže Tornmasm, roj. v Raki pn Krhkem dne 5 aprila 1907 bivajoč v Ljubljani. Poljanska cesta št. 69. kakor tudi vsa premična in neprem. imevina brez izjeme, lastnina upornika Semrla Ivana živ Franca in pok Godin Frančiške roj 20 januarja 1901 v Planini, bivajcčcga v Ljubljani Gosposvetska cesta š. 16. v prd Zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine zaplenjene upornikom v LiubHanski pokrajini
Pozivajo se po členu 7 in v izogib kazen-^k'h edredb po členu 8 naredbe z dne 6 novembra 1942-XXI. št. 201, vsi moreb tnt imet* nikj prenrčnin po katerem koli naslovu :n dolžniki Gorenea Ivana m Semrla Ivana, naj prja-vijo v 30 dneh od dne objave te odločbe Zavodu Napoleonov trg 7,/II. stvari ki j h imajo in dolgove, katere mu dolgujejo, a prepovedjo vrniti njemu ali drugemu stvari ali dolgovani znesek tudi Ie deloma plačati.
ti n<*kr*ui«ie TV8este
P°greb   podpolkovrika  Josipa PaoPnija.
Ob številnem spremstvu je bil pokopan v Triestu iz b lnišnlce v ul;ci Fcblo Severe topn:ški podpolkovnk Josip Paoiini, ki je postal po nesrečnem naključju žrtev prometne nesreč?. D~bil je poškodbe, k! je za ijlsaj podlegel. Na trgu Garibaldi so bile
zkszane v jaške časti. Za krsto so stopali 4tcvilni predstavniki vojaških in tudi civ'1-
lih oblaste v.
— Težka tramvajska nesreča se je pripetila na izprehaja'i ;ču Sv. Andrea v Triestu. Zaradi nesrečnega naključia je povo-z:i tramvai pioge 9 g opodinjo Olimpijo D3-ris, staro 33 let in 411et-o gespodinjo Marijo Riguti. Nesrečna D^risova je obleža-žala s počeno lobanjo in je kmalu zatem izdihnila. Rigutijeva pa je dobila občutne poškodbe na hrbtenici ter je bila prepeljana v triestinsko bolnišn:co Kraljice Helene Njeno stanje je zelo resno. Darisova zapušča štiri rcdo!etne otreke.
Ogrski pianističri virtu z v Tijestu. V dvorani Verdijevega gledališča je koncerti
al te dni odlični ogrski pianist viituoz G>njla Koraly. ki je doživel nedavno sija-
en uspeh n-> n~°*'^n ital"h^v^ «-> o^io« "er pianistov z Itahio prijateljsko poveza m'h nar dov  k- ga je orjr'n'zlralo slavo -nilan^ko e:!      IJ "če Sc?la   Mo,'?trsi,:-i 'e iz vaja! K"*ro!y 3k'a'Tbe Beethovnova, Chopi ia, Schumana in Liatzta.
In$er:raj v „Slov. Narodu14!
Be/czn?eo
KOLEDAR Danes: Sreda, 17. marca: Jedcrt.
d A > A s !S . i k PRIREDITVE
Kino Matica: Kapitan Tempesta in Ba-
jazzo.
Kino Sl°ga: >Sestanek ob 5«.
liino Union: L.juba\-ni napoj.
Retrospektivna razstava akad. slikarja prof. Sa*o ^untla v Jakopičevem paviljonu.
poltronierijev kvartet: koncert ob 18.30 v veliki fiUiarmonični dv"orani.
UCZtKN E   !. t: (i A R N E Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; Ramor. JVUdošičeva cesta. 20; Murmayer, Sv. Petra cesta 78.
Športni preglsd
— Dva visoka jubileja. Malo je športnih društev, k: bi se mogla kakor Dunajski športni klub ponaSati s 60 leti delovanja. Društvo si je pridobilo največjo popularnost s svojo nogometno sekcijo, goj pa z uspehom tudi lahko atletiko, sabljaštvo, boks, kolesarstvo, hokej itd. V Berlinu pa slavi SP-3etnico obstoja najbolj znano ber-linsJto telovadno društvo, ki ima 3000 članov.
— Italijanske nogometne reprezentance med seboj. Italijanska nogometna zveza bo sestavila tri reprezentančna UluitPi in z nj;mi odigrala poseben turnir, ki bo 7-maja v Rimu, 30. mnja v Milanu ali Bo-Iogn: in 13. ali 20. junija v Firencah. Prvo moštvo bodo sestavljali igralci, ki so n:i--topili na zadnji mednarodni tekmi, to je 19. apr:la lani proti Španiji. Drugo moštvo bodo tvorili igralci rojeni L 1920 in v naslednjih letih, tretje moitVlo bo pa
poizkusno moštvo, ki naj bi igralo po posebnem »sistemu-*.
— Okrožni prvaki v diviziji C. V veČini okrožij divizije C so v nedeljo za'c1juči!i prvenstva. Prvaki posameznih skupin so postali doslej naslednji klubi: Pro Gori-zia, Verona, Biellese, Parma, Forli, Lecce in Catania. Z zmago so si pridobili tudi pravico nastopiti v kvalifikacij^kh tel;m:i:i za vstop v divizijo B. Te tekme se bc verjetno začele že V nedeljo 4. aprila.
— Nedeljske švicarske ligaške tekme. V Švici je bilo v nede!jo na sporedu ob lepem pomladanskem vremenu že 17. kolo ligaškega prvenstva. Vodilni curiški klub Grasshoppers si ie znova utrdil svoj položaj, ker je premagal na svojem Igrišču Cantonal 2-1. Drugoplasirani Lueano, ki zaostaja za Grasshonpersom 6 točk. jc bil poražen od Sankt Gallena 3:2. Končno je še Lausanne premagala Bienno 2:1. VM druge tekme so se končale neodločeno: Basel—Young Boys 1:1. Luzern—Greuchen 4-4, Sorvette—Yotmg Fellovvs 0:0 in Curin—Nordstern 1:1.
— Meddržavna nogometna tekma Švica— Hrvatska bo 4. aprila v Curihu mesto od-novedane meddržavne tekme Svfca—Itn-lija. Švicarji se že pripravljajo in bo njihovo reorezentančno moštvo te dn! Ifrmlo noč^o telcmo z rcDrezentnnco Curiha Naslednjo nedeljo z1. aprila 'graio Hrvati med iT-7~i\"rio tekmo s Slovaki v Zagrebu.
— Semifinalni tekmf za švicarski pokal
bosta odigrani 28. marca v Bernu med Gras^h^onersom ;n ServeMeom in verjetno v Curihu med Lugarom in Lorarnr>nv. "Locarno namreč ne mara igrati ne v Lupanu ne v L oca mu.
— Smnčar^kf tek na 3(> km je b1'! v nedeljo v Cervinii za nokal Cogne. Ude'ež !i '"o se ga vsi naiboliši talijanski smnč^r:?. Zrna ral ie Alberto Jammaron iz Valdi^ne v 3:C2:59 2. Drugi ie bil G'u«er>pe Pnccql. nrav tako iz Valdigne v 3:12:02.1. tretji Severino Compagnon? itd. Startalo je 42 tekmovalcev. od?top:lo jih jc 20.
— Pr°tf SK Bratislavi je Cenc°rd!a tx-Tubita. Druga tekma hrvatske ca pivak*a Cone rdi e v Bratislavi proti SK Bratislavi se je v nedeljo končala s tesn m porazom Zagrebčanov, ki so podlegli 2 : 3.
— Portugalska In Španija, »ta sklenili medsebojno meddržavno nogemetn- tekmo, k; jo bosta odigrali v Barce'oni. Tekma do del velikih srtrečasrostj ob 4501ctnici Kolumbovega p-\'ratka iz Ajnezike,
— Celjski tabletenisti so prav tako neumorn' kakor ljubljanski. V ne^ojeljlo ea imeli v gosteh Gradčane. V medmestnem boju Celje-Gradec s? zmagali 4 : 2. K t klub pa so porazil- LSV Graz 3 : 2.
— Nog«niet na Dunaju. To nedeljo so igrali na Dunaju same prijateljske tekme. Zelo čud**o pa so se končale prvenstvene tekme prejšnje nedelje. Dunajski Železničarji so premagali Vienno 4 : 3 (1 : 0). ki je v tabeli na prvem mestu. Tudi drugoplasirani \Viencr SC je bil poražen. Austria ga je premagala 1:3(1:3). WAC je prema, gal Floridsdorf 3 : 0 (1 : 0), bivči prvak Rapid pa je izgubil proti Admiri 0 : 2. V tabeli še vedn: vadi Vienna, ki pa ima 15 tekmah 24 točk. Na drugem mestu je Austria, na tretjem pa WAC.
— Mizarsko nogometno prvenstvo. Tretje kolo pomladanskega dela madžarskega nogometrega prvenstvi se je v nedeljo končalo z zmago favorit-v in ni prineslo posebnih sprememb. Bolj razburljivo je bilo prejšnjo nedeljo drugo kolo. ki fe prineslo neug dna presenečenja tako dotlej vodeč«*-mu Velikemu Varaojinu. ki je Izgubi] proti S a K'.-; t ar j nu. kakor tudi drugopl srčnemu Szolnoku. ki ga je porazil Ujpest. Vodstvo je prevzel VMFC, s'odi nra Ferencvarog. Prvj ima 26, drugi pa 25 tečk.
Radio Ljubljena
ČETRTEK 18. MARCA /943 XXI.
7.30: Pisana glasba. 8.00: Napoved č sa.
— Poročili v italijanščini. 12.2Q: Plošče. 12J5: Pesmi in romance. 13.00. Napoved časi. — Poročila v italijanščini. i2.l0: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oborot-Tiih sil v slovenščini. 13.12: Pisana glasba 13 2"): Prenos iz Nemčije. 1400: Poročila v italijanščini   1410: Vojaške pesmi. 15.00 Po«
očila v slovenščini. 17.00: Napoved .%a.--
- Poročila v italijanščini. 17.10: Pet ml-iut gospoda X. 17.15: Ncve plošče »Cotrvi«. d.ZO   Poročila v slovenščini. 19.45: Lahka
l^asba 20.00: Napoved ča&a. — P-ročiltf v it lijinSJini. 20.20: Komentar <j~*evnlh ego k^v v slovensčL-.i 20.30: Koncert orkestra vCora«. 2100 Simfonični kencert, voli dir'gent Victor do Sbato. 22.10: Predavanje v slovensči"'  22 20: Pesmi za vs«
>kuse vodi diriger-' gurini. 22.45: Poro-rila  \ :^1;janščini.
stev. 12 . ..v • i\ *\ i\ o u •    srađa, iv. r. ne:. liju: i Stran 3
£©v® Sštrtletjs Dobre knjige
V treh knjigah bosta izSla dva sijajna romana
V začetku prih dnjega tedna bo izSt*' an nase. prj čitaj:či publ-ki ze splcfi-o ubijene zbirke -Oobra knjig^c. Bo to kega pisatelja H P. Jac</bsena zg-juo. Ivi reman »Borba z b°go>a«. Prepr čanj >, da bo ^prejet z velikim zanimanjem ijim bo SSjgJaceac drugo četrtletje do-kr jige.
r tretjem   četrtietju te zbirke odličnih nov bo izš o na;prei v dveh fenjig3b mino delo  Loulsa  Bfomf.elda »Veliko
vje«, reman iz sodobne Indije sledi; bo r man »Nihče *e ne vrnec, tenane jan6ke   pisateljice   AJbc de Cespede«.
^ slovita romana zaslužita v pelni mer • »debra knjiga« In bosta brez dvoma
>r drugod po svetu tud; pri nrs lavdu.
vse, ki ju bodo čitali.
AIba de Cespedes
»NJiče se ne vrne«
Roman je cksegei doklej 14 izdaj v Ita-m je preveden 2e v 17 tujih jezikov. Ja velik r.m3n o mladih ljudeh. Pred nami razvija usoda ne samo glavnih junakin;.
i:h deklet, marveč tudi cele vrste d,~ugib idi. ki so v z\ezi z rjihovm življenjem, alifini značaji in različne usode, dekliške rje, majnne življenjske   drame, izvr3tno eti dogodki k: se vrste a filmsko h trost-krasni opisi narave — vse to je mojstt-:o pedaro v tej umetniško   zreli knjigi ijiga nes nauč spoznavati življenjske res-co, da se ne more n hče vrnit: v prejšnje vljesje, da dJ več poti nazaj, marveč same "•prej. pa n&J bo tam slabo ali dobro!
Loais Bromfield »Veliko deževje«
Roman uživa svetovni sloves in je preveden že skoraj na vse evropske jezike. Pisatelj je d:igo živel v Indiji in je Štiri 3ta p saj svoj roman. V njem zaživi pred iiami ta čudovita, za nas pravljična OeZein, o kateri pravi sam pisatelj, da je dežela divjih pretiravanj, kjer sta okrutnost okrutnejša in lepota lepša, kakor kjerkoli drugje. Kajt: to je dežela žgočega 5f>nca. ..^sTiše^ih ravnin in divjih naljvov, kjer ru nikoli popolnega miru, dežela, pclna Kač divjin zveri, poplav, sui in potresov, dežela^ kjer je narava pošast, ki je ljudje ne morejo ukrotiti O^ebe v romanu, domačini in Evropci, so tako mojstrsko cpisarn, vsebina dela je tako zanimiva in napeta, dt no spadal ta roman med najboljše Knjige, kar jUi izide v letošnji zbirki.
♦ * •
Roman »Veliko deževjec bo obsega, kakor rečeno dve knjigi oc katerih hc vaaica imela okrog 350 stran    lz3b bosta hltr zaporedno   prva v drugi polovici aprila vsekakor pred Veliko nočjo, druga pa takoj v začetku mala. tako da b do e<*ate*.* celotni roman lahk'  bral' brea motečega čakanja na nadaljevanje Roman »Nihče se ne vrne« bo nato izšel sredi junija in bo tu_ dl  mel okrog 350 strani
Naročite se na «Dobro knjigo»
Romani DK se tiskajo v omejeni narclsdi. kolikor je pač prijavljenih narcčn'kov k«*r je le na ta cačin rizike zmanjšan na ssrj-ntžjo mero in Je s tem omgočena tako m-zka ce-fl Prvi tr je romani DK so zato *e razprodani četrti in peti pa so na razpolago le Se v nekaj izvodih. Ako s* h če Le zagotoviti, da boste gori navedene romane zanesljivo drbili in to se po znatno znttani ceni, ^e torej naročite na »Dobro knjige«, k- vam bo prinesla w**k me*ee nov zanimiv roman.
Kawor do«!ej bodo romani DK tudi v tretjem četrtletju na razpolago v dveh izdajah v br°širani m vezani. Slednja bo obenem tiokena na bclj&em papirju, vezana pa odslej v polplatro. Mesečna naročnina, ki odgovarja ceni za eno knjigo, bo znašala za romane DK od aprila dalje
a) za naročnike »Jutra« in »Slovenskega naroda« 10 Ur za broširano in 20 lir za vezano izdaj)-,
b) za ostale naročn'ke DK 11 lir za bro. Sirano in 22 lir za vezano izdajo.
V podrobni prodaji bo cena krj:gam za približno 30% višja.
Naročnike sprejemate v Ljubljani upra va naših listov v Narodni t skarni in .jeni inkasanti v Ncvem mestu pa podružnica »Jutra« in »Slovenskega r a roda«. Iz ostalih krajev se naročniki lahko javijo po posti,
Vse dosedanje naročnike, ki bi iz fcakr-infjra koli razloga nadaljnjih r. n;anov DK ne žt4eii več prejemati, prosimo, da to spo-roce ob prevzemu knjige za marec ali pa svojo odpoved najkasneje do konca t. m. spor oče opravi nadih listov. Od k gar do 31. marca odpovedi ne bomo prejeL ga bomo smatrali za naročnika Uidi za novo četrtletje naše zbirke.
Prosimo vse naročnike, da ohranijo »D;-brt knjigi« svojo nakior.jencst ter opozarjajo nanjo tudi svoje prijatelje in zn^ice
KINO SLOGA TELEFON 27-30
Velik glasbeni film, poln iskrenega veselja, živahnosti, zabave z originalno zgodbico ljubezni
Ssstatsek ob 5«
Michael Bartlett, June Kuight
Predstave ob običajnih urah
KINO 1'NION   -   TELEFON 22-21
Sijajen film po znani Donizettijevi operi
Ljubavni sapu]
V glavnih vlogah: Margherlta Caro-sio Armando Falconi in Roberto Vlila. Pojejo: Margherlta Carossio, Ferruccio Tagliavinl in Vlncenzo Bettoni
Predstave: ob delavnikih ob 16. in 18.30 uri: ob nedeljah in praznikih ob 10.30. 14.30. 16.30 in 18.30 uri
VNE VESTI
_Na polju slave je padel narednik Ati-
lij Scandolara, po rodu iz kraja Stagno Lombardo. Pokojnik je izšel iz domačih fazijskih organizacij.
_ Hčerka je podlegla za smrtnimi poškodbami, mati je ostala pri življenju. Po nesrečnem naključju se je primerila v ulici Monte Santo v Gorlziji usodna nesreča, ki je terjala mlado človeško življenje, 45-letna železničar jeva žena Josipma Grusovin se je peljala s svojo petletno ičerko Bianko na kolesu. Izognila se je tvornemu avtomobilu, ki je pribrzel zala j po cesti, pa je spet krenila proti sredin* ceste. Toda v naslednjem h:pu je pri--ozil od zadaj drug tovorni avto, k; Gru-
rvova zanj ni vedela. Nesreča je bila lavzlic hitremu šoferjevemu zaščitnemu •avnanju neizogibna. Mati in hčerka sta b li vrženi s kolesa in sta obležali na tleh. Hčerka je imela počeno lobanjo in je kmalu zatem izdihnila. Mati pa je zadobila le lažje poškodbe na obeh nogah. Zdravi se v gorizijski bolnišnici.
_ 29 tipov nogavic. Iz Rima poročajo:
Na podlagi najnovejših odredb korpora-cijsfcega ministra, ki se nanašajo na proizvodnjo tipiziranih nogavic, je dovoljena .>edaj proizvodnja 29 vrst nogavic, med temi je 13 vrst ženskih nogavic. 7 vrst moških nogavic, ostale vrste so po večini namenjene deci in mladini Z 29 tipi nogavic je v polni meri ustreženo dejanskim potrebam potrošnikov.
_ Močne potresne sunke so beležile dne
15. marca potresomerne naprave v Jem in sicer ob 13.11, 13.55, 18.30, nadalje ob 3.44 ter med 6 in 7 naslednjega dne. Strokovnjaki sodijo, da imajo precej močni potresni sunki svoje središče v obrobnih predelih Vzhodne Azije. Najmočnejši sunki so bili zabeleženi ob navedenem času 18.30.
_ Stopila ie z vlaka in rodila zdravega
dečka, v vlaku, ki je vozil iz Trevisa proti Rdinu, se je peljala tudi 41-letna Antonija Picco iz Pordana pri Udinu. Piccova se je počutila med vožnjo zelo slabo in se je nazadnje obrnila na žetezniškega miličnika s prošnjo, naj ji stoji ob strani, ker se čuti zeio slabo. Miličnik ji je pomagal iz vlaka na prosto, da bi zadihala nekoliko svežega zraka. Toda čim je stopila iz vlaka, je kriknite. KodiU je zdravega dečka. Mater in novorojenčka so prepeljali v bližnjo bolnišnico. Oba sta zdrava in se dobro počutita.
— Plemenita oporoka. V Bologni je umrl cav. Vinccnc Pagliara, ki je doživel častitljivo starost 82 let. Prepeljali so ga V rodno mesto Salem o, kjer je bil pokopan. Pri sestavljanju opcrolste ni pozabil na svoje rodno mesto, na Salemo. 200.000 lir je volil salerask: občini za preureditev ter izpopolnitev salemske bolaišiice, 50.000 lir v roke salemskemu županu za salern-<-ko podporno ustanovo, 50.000 lir v prid 'omorsk'm in planinskim kolonijam, 10.000 "r za proti tuberkulozno borbo, 10.000 lir -a revne sa'ernske družine, 10.000 lir pa -a pokrajinski DopolavorD.
— C agi i arijske žrtve. Iz rVma poročajo: T^gube, ki so bile ugotovljene ob z?dnjem
^vražnem bombardiranju   Caglarija, so aarasle na 652 mrtvih in nekai stotin ra-•ienih. Med mrtveci je več- drž. funkcionarjev.
— Najstarejša kapucmska cerkev poru-
'ana. Ob priliki zadnjega zračnega napada a Palermo je bila poškodovana in poru-^na najstarejša kapucinska cerkev. Fna I podzemsk'h   £aTerij?   kjer so številni obovi. je b;la tudi razdejana. Un'čeva-e cerkvenih  stavbnih   u.rr£triin vzbuja ed verniki ve,:ko ogorčenje.
— Z?.klmčck pravde, ki .*e trajal t.~o "^t. Te d-!i je b!Ta zak*1u5ena v Bariju
in'miva p^vda. 1":  ja trpjala  skun-;o z ^znimi peripti*f|ru3i? ^;č mr-s^ ki 150 let. V XVI. st'vi;u'i? t:,o r"*v.-^ t^vo-^-ano zemljišče »Murgia« po državi opuščeno,
potem ko je služilo vzreji konj. Prodano je bilo Vincencu Melodiji. Toda tedaj je vložila občina Laterza tožbo proti družini Melodia, ker je stala na stališču, da pripada edino njej lastninska pravica do omenjenega opuščenega zemljišča, ki je nekoč služilo splošni uporabi. V teku pravde so bili zbrani nešteti pravni dokumenti Pravda, ki je trajala celo stoletje in pol, je bila sedaj zaključena s priznanjem pravic družini Melodia do omenjenega zemljišča.
— Industrijska proizvodnja paradižnika. Med poglavitnimi italijanskimi prehranjevalnimi industrijami avtarkičnega značaja zasluži v prvi vrsti pozornost industrijska proizvodnja pa redi žnika.. Glede obdelane površine paradižnika za industrijsko uporabo navaja svtarkični dorx>lnilni vestnik agencije »Agit«, da beleži v zadnjih dvajsetih letih nenavaden razvoj, saj je narasla od 21.500 ha v letu 1910 na nad 51.300 ha v letu 1940. V tem razdobju je presegla industrijska proizvodnja paradižnika 11 milijonov metr. stotov letno. Obsežnost paradižnikovih nasadov omogoča že danes proizvodnjo 25.000 m, stotov konzerviranega paradižnika dnevno. Obrati, ki služijo tej proizvodnji, so se sijajno razvili. Sedaj jih je okoli 800. Nad 500 teh obratov pripada veliki industriji, 143 pa lahko uvrstimo v kategorijo srednjih obratov. Treba je upoštevati, da dovoljujejo posebni podrobni ter pokrajinski pogoji, ki jih ima Italija, poseben prednostni položaj, s kakršnim ne razpolaga nobena druga država v Evropi. V načrtih proizvodnje ter gospodarske organizacije v povojni dobi poudarja agencija »Agit«, da zasluži para-dižnkova industrijska proizvodnja posebno pospeševanje re samo glede potreb notranjega trga, ampak tudi za zalaganje mednarodnih tržišč. Omeniti je, da je dosegel izvoz konzerviranega paradižnika iz Italije v boljših letih do milijona in pol m. stotov.
— Poroka na položaja protiletalskega
topništva. Iz Milana poročajo: Na položaju protiletalskega topništva »P. E. Cre-spic je bila svečana poroka. Legionar Mihael Pappagallo se je v navzočnosti poveljnika pete legije poročil z gdč. Angelino Bassi. Priči sta bila senior Frattini in centurio ManettL Vojaški kaplan Torta je naslovil na mladoporočenca izpodbudne, tople voščilne besede. Mladoporočenca sta bila po ženinovih tovariših gostoljubno pogoščena in počaščena.
— V spomin padlih nemških vojakov. Ob obletnici spominskega dne padlih i*em-cev so bile tudi po vseh večjih italijanskih mestih primerne počastitve. Milanska nemška skupnost se je zbrala na milanskem pokopališču, kjer se je poklonila spominu padlih nemških vojakov. Pietetni počastitvi so prisostvovali generalni konzul von HJaT.em. konzul Meissner ter zastopstva italijanskih oblastev in narodne soc. stranke.
— Sanje, ki jih je potrdila resničnost
izpolnitve. Iz Valenze poročajo o zelo zanimivem dogodku. 55-letna kmetica Ka-rolina Porceili iz kraja Peccetto je sanjala, kako jo je klicala k sebi njena 52-letna sestra Matilda, poročena Poggo, ki je ležala v agoniji v postelji. Porceili jeva je bila zaradi sanj zelo razburjena ter je o njih pripovedovala svojemu možu. Čez nekaj ur se je že pokazala resničnost sanj. Prejela je namreč brzojavno sporočilo svojega svaka, naj takoj odpotuje v Savono, ker jo želi videti njena nevarno obolela sestra.
— Italijansko središče za sredozemske študije — pravna oseba. Rmski Služben: list objavlja kraljevi odlok, s katerim se
proglasa italijansko središče sredozemskih štud:j za pravno o^ebo. Naloga cm en j 3-nega središča je, kakor znano, vzgajati ter oblkovati v Italijanih sredozemsko zavest.
KINO MATICA        TELEFON 22-1J
Dnevno dva sporeda:
Ob delavmikih ob 14.30 in na praznik ter v nedeljo ob 10.30 zgodovinski ve-lefilm iz križarskih vojska
Kapitan Tempesta
Adrlano Kimoldi, Doris Duranti, Carlo Ninchl
Ob dela    kih ob 16.30 in 18 30 ter na praznik in v nedeljo ob 14.30, 16.30 in 18.30 najnovejši pevski film Benjamina Giglija
i Film o nastanku slavne Lecneavallo-tg ve istoimenske opere. — V glavnih g vlogah: Alida Valil, Paul Horbiger
— Delavnost zarskega Dopolavcra. Intenzivna delavnost, ki jo je razvil Dopo-lavoro Zare v prvih mesecih tekočega leta, je bila piikazana v obširnem poročilu pokrajinskega ravnateljstva Dopoiavora v Zari. Iz tega poročila, ki ga objavlja dal-mazjski dopolnilni vestn.k agencije »Agita, je povzeti, da je bilo ob 20-letnici Pohoda na R:m razdeljenih 9500 podarjenih paketov, nadalje 18.400 paketov-daril za vojaško Befano in razen tega še 4000 podarjenih paketov. Nadalje je bilo uprizorjenih 73 predstav. Razdeljeni so bili tudi radijski aparati. Organiziranih je bilo 20 loterij, razen tega številne športne manifestacije. Na umetniško odrskem torišču se je posebno odlikovala filodramatična skupina »Citta di Žara-?, ki je uprizorila več predstav v prid šolskim kuhinjam. Nadalje je bilo ustanovljenih več tečajev, predvsem tečaj za pouk nemščine s 110 vpisane!, da-ktilografski tečaj s 151 vpisanci, računovodski tečaj s 37 vpisanci. Organiziranih pa je bilo tudi več boksarskih, veslaških in nogometnih tekem, pri katerih je sodelujoča mladina lahko izpričala svojo športno spretnost ter izvežbanost.
— Junaška smrt alpinskega častnika. Na Čelu svojih alpincev je padel poročnik Dorvvall Perlatti. Pokojnik je bil po rodu iz Triesta. Študiral je na tehničnem zavodu »Leonardo da Vinci«. Posečal je predavanja na florentinski ter milanski univerzi. Promoviral je iz pedagoške stroke na rimski univerzi Živahno je sodeloval v fašijskih organizacijah v Triestu, Sesani, Aidussini, Montcni, Goriziji ter Zari. Udeležil se je vojne na zapadnem in jugoslovanskem bojišču, nakar se je prijavil za oddelek padalcev. Odrinil je na rusko bojišče, kjer je našel junaško smrt v hrabri borbi proti številčno nadrnočnemu sovražnika.
— Izročitev izkaznic spaJatskim fašistom.
Iz Spala ta poročajo: V Liktorskem domu v Spalatu je bila v navzočnosti Prefekta in drugih predstavnikov svečana izročitev stranki riih J7ika7T>iBr spatatskim fašistom, ki jo je opravil spalatski Zvezni tajnik s primernim nagovorom. Zatem je spalatski Prefekt pohvalil delovanje spalatskega fašizma.
— Lep napeli ttiiiJiiMfcih modnih vzorcev v Švici. Glavna italijanska modna podjetja so priredila v Švici bogate zbirke modnih vzorcev za pomladno in poletno sezono 1943. Kakor poročajo švicarski listi, so dosegle omenjene zbirke velik uspeh. Nakup modelov in tkanin je bil zelo živahen, kar priča o visoki stopnji izpopolnitve ter kvalitete italijanske oblačilne industrije.
— Razstava italijanskih umetniško obrtnih izdelkov v Stockholmu. Umetnostni nadzornik v švedski prestolnici je objavil in razglasil, da bo odprta prve dni aprila v stockholmskem nacionalnem muzeju razstava italijanskih umetniško obrtnih, predvsem steklenih in čipkarskih izdelkov, ki imajo svoj sloves po vsem svetu.
IZ LJUBLJANE
—Ij Popravljanje ograje. Lani nekako proti koncu meseca, julija smo poročali o popravij£nju nenavadne ograje pri nekdanjem Kolmanovem dvorcu na Večni poti, ki s& ga je kupno pridobila šele prel ne-dolgim časom mestna občina. Pri tisti priliki smo obenem mieili, da bi bilo pač treba poravnati tudi ob zgornjem koncu tega posestva ograjo, ker se je spričo mehkih tal sčasoma nagnila precej navznoter. In res so jeli popravljati pred kratkim mestni delavci to ograjo. Pretežni del njene betonske podstave so tako na cestni kakor vrtni str: ni globoko odkopali, odtok p itaJne vo. de uredili in polstavo temeljito učvrstili. Toda približno nad dva metra menda le preveč poškodovane podstave so docela porušili in jo grade znova. Železna ograjo, stoječo zdaj lepo pokonci, so očedili rje in jo osnovno prebarvali z miniumom.
—Ij Prenavljanje nasadov. Ugodno vreme, trajajoče z redko izjemo od j2s_>m skozi zimo, je pospeževalo vrtnarska dcJa, v parkih in drevoredih tako, da so, k:r se tiče čiščenja v njih spi'h, a pesebei pomlajevanja drevja in grmičevja z obrezovanjem in že delnega presajevan;*a enoletnih cvetlic in trajnic, precej, ako že ne povsem opravljena. Strro dosluženo rastlinstvo je moralo narediti prostor mlalemu tu in tam. Toči v tem pogledu ostane seveda Se večno in dovolj takšnega, kar n^j se po možnosti prej aH slej izboljša. Pri tem mislimo danes posebno na drevorei v srednjem delu Ces<te Soške divizije — med Miklošičevo in Bieivveisovo cesto. Zasajen
je s platane mi. Sprva so bila čelna drevesa, zdaj pa so večineoma ie bolj ali manj,
recimo, rx>habljeria. V več jesenih jim je hudo Škodoval namreč prezgodnji sneg, ker
še ni takrat z njih odpdlo listje. Pclomljene veje so odstranili, odnosno irevesa enostranski in le toliko obrezali, kolikor je oviralo vejevje promet električne cestne železnice, katere proga drži med drevoredom. Te platane niso J^ndanes nič k=j lepe, ker je z-?l«> nagnjeno njihovo vejevje na obstranska dela šiiokc ceste, namenjena splošnemu prometu. Z: to bi bilo dobro, ko bi plat:.ne enkrat obrezali strokovnjaki, da bi dobile njihove krone rrJčnejšo otliko, kakršno imajo na piimer po večini čez cesto, za železniško ograjo, drevesa (med njimi tudi nekoliko platan), ld so jim prei leu s primernim obrezanjem pripomogli do boljše rasti železniški nameščenci.
—Ij Nov z-i-»ud drevja in grmičja. V su-bičovi ulici, prel lanskim podaljšani in L ni smotrno urejeni, so uslužbenci mestne vrtnarije zadnje dxi prekopali dolgo greblo vzdolž karnnitega zidu, ki cgrajuje vrt uršuliiiskcga s-mcstzna in je rasla v minulem letu ca njej različna zelenjud. Zaaj so zasadili gredo hol j na redko z drevesi in grmičevjem. Med vs jenimi rs3tlinami so zlasti jagnjei. lipa, gaber, nagnoj, ekrasru beli trn, gledičija ali Kristov* akacija z močnimi, več centimetrov dolgimi, raz-rasčenimi trni, trebovnik ali cie.arovec (Ca-tclpa bifTionisides'), prav lepo drevo, zaneseno v Evropo z vzhoda savemor. meriških Združenih držav in imajoče velike liste srčaste oblike, bele, znotraj bagrenordeče in rumeno marog'StC trobrste cvete, često jaku dolge late in viržinkam podobne stroke. Gre *.a bo, ko ozeelni na njej trava, v okras ceste, seve če je ne bodo nesprmetr.i škodljivci t"ko poman 1 rali, kakor so grdo zdelali s hojo že marsiltatere druge mestne nasade, in sicer brez zrsluž^n? k«zni.
— Ij Retrospektivna razstava slikarja *n skladatelja Saše šantia v Jakopičevem paviljonu je redek kultr.ir.i d.gcdck. ki je vzbudil med rcsnčn.mi irijatelji upodabljajoče umetnosti veliko zanimanje in splošno pozornost. Velika razstava, ki je lep prikaz umetnikovega plod'egra dela skozi desetletja, cbsega skoraj 300 umetnin in s.cer: 82 olj, 33 akvarelov, risb in ilustracij, radirank, 28 lesorezov *n S4 del broječa cikla slovenskih skladateljev in ljudskih noš. Razstavljena je tudi velika slika ^Slovenski skladatelji*', ki zavzema ves prostor spred nje stene glavne razstavne dvorane. Razstava bo odprta d- 4. aprila t. 1.
— Ij Za red v tramvajskem premetu, ki je v našem mestu zmeraj bolj živahen, skrbo številzi napisi po vozovih in uredbe, ki se jim velika večina potnikov rade volje pokorava, saj vedo, da z disciplin'ranim vedenjem koristijo sami sebi in skupnosti. Nekateri pa se še zmeraj nočejo p.drediti pravilom. Zlasti neradi se privajajo nujnosti, da se je treba pomikati zmeraj proti
sprednjm vratom, ker sicer se utcg^ie zgoditi, da voz odpelje s postaja'iSča, preden more izstopiti kdor želi, in <la m:rajo- viseti potniki na stopnici zadnj'h vrat, kjer ne bi smeli, ter se zaradi brezobzirnosti po-s".T.;eznikov izpostavljajo nevarnosti. Hitro cbrntovanje tramvajskih voz je v veliki meri odvisno od potmkev sam'h. Kdor namerava kmalu izstopiti, naj krene takoj, ko je vstopil v voz, ra sprednjo ploščad ali vsaj de prednjih notranjih vrat, da ne bo povzročal nepotrebnega prerivanja, ko bo voz že stal na zaželeni postaj^, če se pa kdo pelje do končne postaja, je povsem razumljivo, da lahko ostane v zadnji p-lovici voza ali pa celo na zadnji ploščadi. Tako delajo po vseh večj:h mest h nase zemljine in baje tudi drugod po svetu, kjer imajo električ-ro cestno železnico. Da bi e lajšala premikanje v notranjosti, je da*a uprava odstraniti skoraj polovico sedežev.
—Ij Pasja pamet. V zmeraj Živahni Se-lenburgovi ulici je one dni vzbujal pozornost velik pes volčje pasme, ki se je najraje zadrževal na odseku ulice od »Ria« do Zvezde. L«pa žival je včasih tudi legla src-oH cestišča in se nI zmenila za motorna in druga vozila, ki so švigala v obe smeri in se ji umikala. Nekega dne je pes udobno ležal na desni tramvajski progi v smeri proti Zvezdi Ker sem videl, da bo odpel r 1 viški tramvaj izpred kavarne »Emone«, sem postal in radovedno čakal, kaj bo. Prav takrat je pribrzel mimo tramvaj z Viča in volčjak se ni niti zmenil zanj, čeprav ga je videl, in prav tako ne za osebni avto. Oba tramvajska voza sta se srečala pred glavno pošto, nakar je voz Splošna bolnišnica—Vič nadaljeval vožnjo proti Zvezdi. Ko je tramvaj dospel nekaj metrov prel kretnico, je pas, ki ga je že prej opazoval, čeprav sprevodnik ni pozvenil lepo ustal in se umaknil z izogibalne proge na progo, po kateri je pred nekaj trenutlci švignil tr? mvarj proti glavni posti..,
— Ij Mojtra Frana KlemencJca umetnostna razstava v Kosovem salonu v prehodu nebotičnika se bliža zaključku, zato opozarjamo zanimance, naj penite z ogledom odličnih sl'k. Sedanja razstava je prva Kl e men čiče va razstav po veliki kolektivni razstavi, ki jo je priredil v Jakopičevem paviljonu leta 1941. Na ogled so postavljene uspele krajine in tihožitja,.
— Ij Nove palače ob Cc*OvSk| ce*tt. Ob dolgi Celovški četi, ki je ena izmed raj-lejsih cest bele Ljubljane, so v zadnjih letni zgradili večje Steviio stanovanjskih hiS, med njimi več lepih tronadstropnic. Na-sprot' drsališča >Ilirijc< je zrasel blok sodobnih tronadstropnlh stan; vanjskih fiifi, v bližini stare mitnice na levi strani ceste pa so sez:dali Se eno trorradstropmco, ob katerj stoji v surovem stanju še ena taka stavba. Poleg teh hiš pa so zgradili tud' nekaj dvonadstrepnic na obeh straneh caste. N-ve stavbe so zgradili tako na spodnjem kakor ra zgornjem delu te pomembne prometne žile. Največje in najlepše pa so palače na dea-i strani ceste eno tramvaj-ko postajo pred remizo. Tam je stavbenik Angelo Battelino zgradil v strnjeni vrsti štirj št rinadstropne palače. Vse-so že v surovem stanju pod streho in dve imata-vstavljene tudi oknice in okna. Prav tako je pripravljen večji del materijala za notranjo opremo. Nove palače imajo p dpri-tličje, visokopritličje, štiri radstropja m podstrešje. Okna so zelo velika. Stanovanja bod: odgovarjala vsem sodobnim zahtevam. Viscka poslopja bodo vsej Celovški cesti v okras in predstavljajo velik korak k njeni dokončni zazida vi. V neposredni blžini n:-vih poslopij pa je že pripravljeno ozemlje za nadaljno novo hišo. Palače so pomaknjene nek liko stran cd cestišča, da bo dovolj predora za primerno Širok pločnik.
— Ij Družini išče skromno stanovanja. Uradnik se je obrnil s proSnjo na nase uredništvo, naj b* mu p;magali najti pri ljudeh, ki imajo kaj razumevanja zj družino brez strehe, poiskati stanova-je. Zadovoljen bi bil tudi z na-skromnejšim stanovanjem. Zdaj mu je odpovedano dvosob-
no stanovanje za Bežigradom. '. ~r se bo vanj vselil goepodar. UrauniK. oče treh otr.k. je dobil dopust, da jo iskal stane-vanej'. Bil je dan za dnom na -ogah, a ni imel sreče. Piihcdnji mesec se bo moru l 'zseliti — toda ksm ? Žena je z.-aj b->lna. da mu ne more pomagati pri iskanju stanovanja in đOVdj dela ima z jrcppodinjski-mi zadevam . Ali bi res nihče no m gel vzeti pod treho poštena, mline bi HBWM Oradni£kS družine? V nredniitvu najemodajalec lahko zve naslov, v
— Ij D^!«vska pr»>svetna pr-redlt<»v. P> krajinska ce\avska Bvass v bi dl tavat in namcččjnce. zlasti pa rvov . ne in odbornike in njih druli e n delavsko piOVStnu prireditev, ki bo v nedeljo, dne 21. marca ob 4. uri popoldne v dvorani Pokrajtasfes delavske sveze na IftklcJ Kevi cesti. Na sporedu so pevska In rec taeljske točka,
— Ij živ Lisi:! trg. Ha trgu pri bvinjrv-cih je danes r>revirdovala oranžna barvi — naj več Js hils ciani. k. jih pa tu.ii ljudje najbolj kupujejo med uvaaenun blagom. Menda gre bolj v doni.- k It cveta-:a. l;j Je je bilo tudi c'anes nekaj Kpc n*pr;^aj. Me i uvožen > zelenjavo je bilo nnjveč tolste. Na zolenjadnem trgu je bilo med dem
mi pridelki rajvoč motovilea Pozornost Je bud la z* berivka — lep trnovski rekord. Zraal i je ra seveeli v tcplj gl cdi.
— Ij Se vedno precej hTt*irf Pivi je bi-lo precej hladneje kak r včeraj zjutraj. Burja vedno r-hTeja In včeraj Je očistila ozračje, da je b*la pretekla noč jasna Zat«» se je precej ohlsdilo 6o davi, ko je zn"n:al;i minimaua temperatura — 4 st:p. C. Zračni tlak jc včerej narasel za milimeter« tak > da j3 davi vnašal TG6 mm, Se '-nje vVtmS
bo najbrž cstalo le nespremenjeno,
—Ij M°iem ptlnatočaata, da kupijo ifO* jim žeram G0»po*iiiijskj u.lar ra 1.11)1.**.. Ne bo jim žal, ker se jim Obeta ilulaiejt« pripravljena in k-r'rtnt; ■ .e: al illen i hrana. Navodila za pripravljanja jedil rudija mežnest tudi s skr mnimi sredstvi in t skrajno štednjo zadovoljiti lačne želo*iee in zadostiti zdravstvenem potrebam prehrane.
—Ij Opozarjamo n:v nor>Jšn.j! koncert Poltronierijevega kv. rteta. ki 'eo točno ob poi 7. uri v veliki filharmjnični dvorani. Spored koncerta, ki to nudil lart Ir.o velik umetniški uZitek jc naslednji: BOCCOSCtal: K^ilet v Es-<luru; Beethoven: Rvartst op. 74 (Harf«. nkvr.rt-U Ln Smctinov kvartet: Iz mojeg?. Uvijenja. Občinstvo pcosU mo, da zarade IVOja matta prad pol 7. uro in omogoči tako točen z če tok. Prtdpr da-ja sedežev in stej K v lenjigami Glasbene Matice, pred aačetkom keneerta pa v vtJtt Filharmoničncga poslopja.
—Ij že danes je treba mKlitl ra prt-pravljenje  gred  in  laaUcl^cv  vrta. Kihr
hoče doreči na vrtu uspeha, mora vsa rtsla
pravočasno 'n tčno r p-a viti. Potrebna navodila najdete v kn, ari. Mj-iIJ, l»t lovni koledar za vrt in sadovnjak, k« se dobi v knjigarni Tiskovna  zadruge, ftelenbufgOVS
Itev. 3.
DRAM A
Sreda. 17. marca, ob 17.o0: Je**en. Kod .Sro-da.
Četrtek, 18. marca, ob 17.30: Tles v Trnovem. Red Četrtek.
Petek, 19. marca, ob 17: PrimeT dr. Hirns, Izven. Znižane cene od 15 L:r navzdoL
Sobota, 20 marca, ob 17.30: Veliki mož. Red B.
Nedelja, 21. marca, ob  14:   V LfcfMJ*B* dajmo. Izveri.  Znižr.ne cena od  15 T.ir na\T-dol.   —   Ob 17.30:   Jesen. lz\ Znižane cene od 13 Lir navzdol.
OPEKA
Sreda, 17. marca, ob 17: Evgenlj Onjegla. Red A.
Četrtek. 18. marca, ob 17: Janko in Metka« Premiera. Red Premierski.
Petek. 19 marca, ob 14- Princeska In zrnat
Mladinska opereta. Cene od 20 Lir navzdol. — Ob  17; licg iz Seraja. Izven
Prvi   nastop   Nade  Stritarjeve sopra-nistke. — Cene od 28 Lir navzdol.
o .
o«»s.MtU
C R *
Undi
• ""be per curart inteihno. jfomeco, fegalo e rem Enajjf xe!iic z« zdravljen;« črevesja želadca,
jeter in ob<s!i L Mtti SCATOU   L 0 73 l A EUSTA CC1 4 D0S1 LAta ŠKATLA - L 0.73 2 A ¥ C C E K S 4 00 7AMI
Loa. O. KAKZONl S C. - MLAKO rta Vela S
MALI OGLAS
RLORlf AII.NA oPA!Ka
vam strokovno osnaz: preoulika in prebarva vas Klobuk da izgleda kot nov  - Lastna de lavmca Zaloga klohu kov   —   Se priporcća Rudolf PajU Ljubljs na Sv  Petra res t a MJklng-.^eva   cesia 12 •nasproti hotela Um on).
UI MENO KOREMJ«
in krmilno peso prodaja — Gospoda: ^ka zveza v svojih skladiščih v Maistrovi ul*c| št. 10.
NAROriLA ZA LESENE PRIiKLE
za fižol sprejema Gospodarska zveza. Ble!« v/eisova certa štev. 29, LJubljana.
v
Slo\ Naroči
Stran 4
»SLOVENSKI  NARODc  Krete, 17. marca 1943-XXT
V pauk dolenjskemu kmetu
pred st3 leti, da bi več pridelali in da tu dzlecjsfco vino baf| ilovilo —
vanje sadjarstva
j. ,-.>-."■; ?T. rv.p.rca
Navedli smo nekaj zanimivih odstavkov iz cz::r.nilne škocljanske knjige, ki jo je p sal ž i] i .': In p-satelj Janez Zilokar. Ta « znanila am osvetljujejo kulturne in socialne : za. . e pred sto leti na Dolenjskem celer o31 _e kakai nekateri zgc»jO%*.in- ki spis*. Iz njih zvemo marsikaj tu.ii o dolenjskem kmetijstvu pred sto leti. Nauke, ki jih je dol:] Zal kar svojim župljanom, ponavljamo p sto še dan dan i rs kaj je treba š"1 In . dopovedat tjuflem prav nko vztrajno k ikor prel sto leti.
V:no narnesto kisa ...
Dolenjci v mnegih vi~or dnih krajih potrgajo gT> x Ije prezgodaj, tako da. pr;dela-jo k šlica ali slab kio namestu vna. Tako je bilo tudi pred sto leti Za^kar ie 1. 1843 v oznanilu na IS. pobink-štn nedeljo tako učil župljane: »Bog nam je ta tjeden lepo vreme d?.l, n?.ša do'žn^st ga je zato zahvaliti, uporno pa tudi od njegov:ga usmiljenja, de bo nan tudi ta tjeden še ga dal. Fa i manje! vaša navada je. ne zelene pšenice, ne bele ajde žet:, ampak čakate, de je oboje zrelo; grozdje, farnrnnje. bi. če bi S? ta tjelen h teli peterpeti dezorilo, de bi dobro vino 'meli. kier zdej Se ni dost' zrelo, ki je Se k slo. Sej mende vendar jesiha ne boste namest vina perpravljali. J«-«*t bi rad, de bi naše vire bolj v oa«*t peršlo.«
Pospeševanj? sadjarstva
Sadjarstva na Dolenjskem nl^: začol' po_ apesevati šele v nove.šcm času Da so se že pred st: leti zavedal5 velikega pomen? sadjarstva sprevidmo Iz Zalokujevega oznanila 1. 1844: »Ker je dan s. evangeli od de-lovcev v vinoiradu, vam h;čem jez nekaj perporočiti. kar mislim, de bo vam k pridti. Vem. de je v n°ši far; veliko lepila -n dc-briga sedja. veliko lepih sadnih drevo*, pa vender mislim, de jih ni rik^li preveč.. Sej veste, kako prijetno je p: leti, v jesrn: in po zimi, ako f.e žlahtno sadje lahko pa vsot debi koliko otrrkam in odrašenim zaleže, kako lahko se tudi preda in marsikakšin krajcar zanj dobi, tako de od tega ni treba nič govoriti, ker je povsat znano. Vcrte pa tudi. de irmte še vel ko pr štorov, loer bi ISihko lepo sadje rasi. in ga ni. Perporo-Člm vam teetej. farmanje rasadite s| toliko sadnih dreves, kolikor nar b~lj morete, zgodn ga. sredniga in pozniga sadja, žlaht-niga in navadniga. češenj, čespelj. hru5k, jabelk. breskov, orehov itd. Nikar ne recite: kdo bo sad d čakal? Ker veste, de. Če drevesa pred škodo obvarjete 'n lepo oskerbljujcte, kmalu sad dočakate. In pa spomnite se. de so veši spred*** iki ga sadili •in cepili, in vi ga zdej vžjvate in ga bodo vaš' otroci za vami. Bedite svojim spredni-kam hva'ožni in tudi vi kaj tr.c:e;a *'Sti'm. ki b do za vami pcr-^li. perpravite; gotovo, če imate r'ebro serce. vas bo veselio. Tudi ne bo toi;ko tatov sadja. e> bo pevsot dovolj ga. Ker se bo zdej kmalo pemlad začenjala, vam perp ročim m~žjc in fantje, nasadite in nacepite sadnih dreves povsot. kjer koli se da pred živino obvarovat: tud' cio ob germovji in po hestah, ne po dvoje ali troje ampak pa sto i~ st". K" i pu £ko-di, če ga bodo ctroci, pastirji vi ali? Samo po nogradih in ob njivah visok.h dreves ne radite. Po gmajnah in po vert-h pa ko-Tkor narveč m retc. Učite 32. fantje, vsi drevesa cepiti, de si baste za svoje stare dn<i in za druge lepo pomeč perpravil; Bo-gajte, in kel'kor nar več merete, že letaš in potlej vsako let? to storite in otr kam perporočujte, de naj ga zvest varjeio ker bo tud: njim k pri f/u. in je greh, ga hudobno peškodovati. če bi te drevesa včasih b;lj očedila, včasih porrrole. bi vidiii. k^ko bi rodile, kakor vnska terta ki ima drevesno nataro, če bi je ne očedili. bi malo alj pa nič ne imela.«
»Gospodarstvo ]e v našem kraju slabe«
V marsikaterem pegledu je bilo dolenjsko kmetijstvo pred sto let' za stalo, vendar ne tako kakor bi morda kdo zdaj soodl. Sprevideli smo da so Dolenjci sadili mn~go sadn:h dreves že v čnsu. ko jim je Z -lok ar priperočal. nai jih sade še več Sadjarstvo Je pa najboljš' dokaz splošnega napredka kmečkega gc.^podarstva. Seveda so P3 bili ljudje potrebni še vedno stal'ega pevka. V oznanilu 1. 1S47 je Zalokar tako učil kmete: »Mislim, farmanje, vam dane* neka] od letršne letne povedati kar vsim m reb t; ne bo ljubo, pa vender ker vam dobro želim, ne morem zamolčat' Splrh se pet nas vidi. de gCspcdarstvo je v našim kraji sh*_ bo. L;udje ne nvslijo nič na hude lela k! uteg" ejo priti n?č na starat ko delati već ne boste magli. To bi bilo prav potrebno, de bi se ljudje spametovali *n boljši gospodarit; začeli Nikar ne recite: ni mogoče. Vse je mogoče tistim, kter" ha če j. . So eni med vam1 ki dobro gc-spodariio. ti zamere jo; za kaj bi drugi ne zamogli? —
Vina nam je letaš Bog precej 67*1. pa se bojim, de nan bo malo teknilo, ker je slab; in v kup ne bo šlo. Nar dabsi vino imajo per nas letos tist', kteri so ali iz neum-nesti ali iz pežreš* osti prezgodaj brali, ko gr.zJje še slaako in zrelo ni bil:. — Pšenice, ajde ne žanjete, dokler zrela ni. samo grozdje nezrelo berete. Baste vid'1. ko bo železna cesta dodelana, kak; bodo n:še vina v nemar pušene. nobeden jih kupiti ne bo h. tel, ker bojo iz druzlh krajev beljšiga H po ceni dovolj dobili. Tega sc je zlo bat', in kaj je storiti? Vino bolj žlahtno n.iprav-ljati. de bo tud; naše vino ime :n slov dobilo. — Nc mislite, de vam prazne reši per-povedujem, vaša škoda b:, če ne boste poslušali. Verjemite, de drusri ljudje tudi kaj vedo, ne le vt. Vaš; izgovori, de gnije, de
na tla pada, so prazni Poberite, kar pade in škodo terpi. drugo pa pustite, da bo do*-zorilo. Ce kaka hruška že zgodej iz d-evesa pade, ali boste zat; hruško čisto otresli ki n ma. še zrelh hrušk? Ali boste zele precej pc» ekali. o veliki maši že. če je nekaj glav gvilih? Ali ni boljši en glaž zreliga vina kakor en paln škaf nezrel'ga, srovg3? Tudi zdrava taka srovina biti ne mare, kakor nebena ne. Zatorej vas prosim, farmanje. de se b: naše vfno slovilo, de kupci bodo per nas ostali, ne pa dalej šli begajte in vselej čakajte, de bo grezdje zrelo, ka-ker vse'ej, in bod; vreme kakoršno heče, Čakate de ajda dozori, in jc prej ne žanjete.'
Kako se js tlaka začela
Tudi teoanji poLtlčnj dog dk: so p:go:to našlj -c/mev v škecijanskih oznani h, kar j3 razumrivo. če oomisliaio, kak: nemimi ča_ si so bili okrog leta 1845. 2upn:k si jc štel v dolžnost svarit5 kmete pred vsami pre-nag'ienimi dei-r.ii in s3ab'mi zbledi V <-z-na ilu leta 1815. je povec:al med drugim: r>Farmanje! Slišim, d^ ce pirat začenja v naših krajih in nekaj jjh je šc tudi mojih
farmanov. ki so zaceli s nj*mi vleči,. Ce nećete, farmaiije, moj nasvet posiuSati, vam bom tukej povedal vse, kar k ti reči gre; zakaj jez se bojim za vas, ker vem, de se nikoli iz nobeniga pur ta nič prida ni peršlo. Poslušajte, farmanje, de vam povem, kako se je tlaka začela. Veste, de so v nekdanj h čash vt;l vasi grunt je greilnski bili; p:tlej pa, ko grreslne toliko sveta sami niso mogli cbdelati, so jih med svoje hlapce ln med druge ljudi, kteri so hoteli, razdel'li in jim nekaj svojega sveta dali, de so na njih smeli niže in drugo po»:lopje postavit si njive, travnike rarediti. Tako so grunt je začeli se. Ker pa taki grunt ar j; greš nam gruntov nis; plačali, ki niso imeli s čem. ampak so jih le tako rekoč od grešin v najem vzeti, so bi-H mitni (najemni) so si gTeoine kaj mali ga plačila v dnar-jh kakor činž (obresti) izgovorili, drugo pa. ker so de^evcov potreb vali. si dela, 2, 3 4 dni v tec'ni pes ali pa z živt-o izgovorili, in to so ljudje tl~ko imenovali. Tako s? ljudje gi-unte (zemlj'ša> prc\*zel», in če kter ni hetel kantrakta deržati. s kterim je grunt od grešjne prevzel, je g. spod imel pravico taciga kmeta iz grunta spodit in grunt drugimu deti kakor ima že dan da-
na§r;jr vsak pravico štantmana spoditi, če šta"tniga konti akta noče deriatj. Vel:ko £?to let so kmetje per nas tako bili, so bili nj h grunti mitni in jih nso v last imeli. To ie lej ravno tako, kaKcr ako bi ti imel veliko polja, vinogradov itd., de bi j*h sam nc mogel ob'lelati bi kakano njivo ali pa več dal. de bi si <ndi hišo postavil Jn bi od nje živel, tebi pa za Činž vsako leto nekaj v dnarjih plačoval, drugo pa. postavim. vs~k mesec a'i tjeden er dan tlak- opravljal. Ce bi cn ali pa poznej njegov s'n se ti vstavil, se zaper tebe spuntal in ti no hotel nič več tlake opravljati, bi ti pravico irrel rr.ii njiv > spet v^eti n to sam imeti, 8h krmu drugimu špet tako v Stani dati.. .<
Tuniško bojišče; Domaća prebiV3l«f\'o navdušeno pozdravlja italijanske čete ob prlhodn
v Gafso
i tijskib pridelkov so zdaj ustaljene. Mini-
! ster smatra za eno svojih najvažnejših na-\ log   ohranitev   in   povečonje proizvodnje. Zagotovitev mirnega razvoja cen in sistematične preskrbe prebivalstva z vsem potrebnim.
ZV€gđ®§I€>VJ£ 1G.GOO let
stara veda
Dva kitajska zvezdzsftrvca obglavljena, ker sta pezabi^a napovedati s ilnčn" mrk
Liubzsmtml p'smtmoša
V Ba lu so imeli nedavro pred sodečem za-I mm vo cbrovnavo Neko lTlctno dekle se jc bilo zaljubi'o v miadega p3smcno:o ki je prinašal po "to v hišo njenega očeta Vse jc karalo da* je tudi p.smcnora zaljubljen vanjo. F^nt jc bi pa zelo bc eč in S1 w upa! pr znat ji ljubezni. Dekle si ni znalo pomagati druoače. kakor da je sklenilo zbuditi njegovo ljubosum-
Splošno znano je pač, da je zvezdoslovje zelo stara veda. V prsdavnlfa časih je bilo povezano opazovanje Erabesenih te'es z raznimi verskimi ln tudi praznovemimi pred-stavami. Piimiti\TU naiodi so dvignili vrišč in trušč, če je nastal salnčm ali lunia mrk. ker ko mislili, da požira zmaj solnce aJi luno. Drugi narodi so prinaš:li žrtve, od katerih so si obetali večjo milost božanstva, Č3 je bila žrtev loprincš.na ob ščipu. Obenc*}« so pa ljudje že v pra.lavnih časih spoznali, da je p t nebesnih teles periodična, in da jo je mogoče točno izračunati.
Ie p im!Uvnegii opasDvmja z\-ezii se je po-;^rcma razvilo rvzdoslovje IcoL posebna veda. ečjo pc^*rn . 1 so ljudje žo od
nakdaj pos\ fiaJi solncu in luru. Kmalu so spoznali, da so lunini in soinčni mrki periodični nebesni poja.;. Ponavljanje sebičnega mrka v ciklu IS let in II Jni je bilo zrano že starim prebivalcem Mezopotanije. Izkopanine pil stari asirski p/estolici Nini-ve so prinesle na dan kamen.te ploščice, na katerih je bil zabeležen solarni, mrk. šlo je za * ^lnčni mrk 15. juaija 76^ pred Kri-atusom, Vase kaže, da je bilo zvezdoslovje uajt-ij razvito v Mezopotamiji, kjer pričajo o tem mnoge najdbe. Pa tudi stari Egipčani so bili dobri ^ezdoslovci. V spomin na njihovo astronomsko znanje sta nam ostali žival l^rog dender in v gotovem pomenu tu^_ heopssova piramida. V tej piramidi je holnik, usmerjen narr.vncst na polarno zvezdo. Med gnilnjo piramide okrog leta 2600. pred Kristusom je bila zvezda Alfa v sozvezdju zmaja polarna zvezda.
Za izpopolnitev zvezdoslovja so bila seveda potrebna dolga opazovanja in zamotani računi. Začetek pravegvi zvez loslovja Je bil pri starih Babilcncih, Asircih in Egipčanih okrog leta 5.000 pred K. istu-Dom. O starosti kitajskega jvezdeslevja vemo malo, ker nimamo o tem nobenih izročil. Pač je pa znano, da sta Dila leta 4.000 pred KrisLusom na Cesarjevo povelje obglavljena dva zvezdoslovca. ker sta bila pozabila napovedati šolnini mrk. Stari Germani so tudi zc pustili več spomenikov ki priča;o o njihovem z:nman;*u za zvezdoslovje. Vikingi so morali prav tako d bro poznati nebesna telesa, kajti sicer bi ne bili megli t:ko varno pluti po morju.
Celo starim Majem pripisujejo nekaj astronomskoga znanji, čeprav pisave tega starega kulturnega naroda učenjaki še niso povsem razbrali so pa prišli na podlagi znakov in koledarskih po latkov do presenetljivih zaključkov. Stari Maji so imeli po^abnt* svečenike, ki so opazovali zvezde ba beležili važne pod-tke o njih. Tako pridemo do zaključka, da so ljudje opa_ zovali zvezde na nebu že v prau min časih in da Je zvezdoslovje staro okrog 10.000 let.
1 nost. Mlad' psmonoša ji je začel naenkrat prinašati cele šope pisem m vse jc pisala mo>kt roka. Oči vidno je >k> za sama ljubavna p.sma. Pismnno>a jc postal si'nc ljubo>umtn in je končno sklenil povedati dekletu odkrito, kal m sli o njeni vihravosti Nekega \cčera jo je pocuka! pred hiia 'Z katere je 6top;la z dru« film. Misleč da ie to njegov tekmec, ca | če' ljubosumna ptsmono:a zmerjat n k< neno mu jc pnx.Ii! se neka* krepkih ^aan.c Zadevi je prt9fl pred »diče, kjer se ie A izalo, da je Ijubosumnež rumerjal in ok^ofutal brati i?\oljenkc Dekle ie končno pnzna'o tudi da si jc samo p sa!o pistna da bi tako vzbudilo • fantove ljubosumnost. Kazen ie ha temu pri-I merno nula. saj je bil vsega kr-v acaoc
živila osfanefs eno leto sveža
če jih sltranlmo v prostorih s temperatura 1$ d* 25 stopinj p^d ničlo
Vgrrsšaiafe p?es* Madžarske
Mndž^r^ki nvnic+er za preskrbo je zavzel nsčalno stal:šče do splošnega vprašanja prehrane in preskrbe preb:\ alstva.
V prvih dveh letih v tem pogledu ni-o bili doseženi zaželjcm' cilji in zato le bil izoremenjen sistem. Zdaj ie organizirana prehrana in pre-krb?> prebivalstva na osnovi deian?ke potrebe. Prav'tinost te^a sistema je odvisna od ključa, po katerem pr^soevajo noed">e panoge go^Dodarstva h kritju celotnega ko^zuma. Pridelovalci bodo morali odda*i državi toliko pridelkov, da bo krit notranii konzum in da bo lahko država izpolnila svoje obveznosti v nos'edu d^bav in^~"mstvu.
Obvezni oddaii podvrženi nridelki bodo razdelieni v tri skupine. Tako bo vsak kme+ov^ee Drispev^l za kritje najvažnejše ž'vlienj?ke potrebšene. Njemu bo pa pr:pu^čeno, v kater: stroki bo njegov prispevek naivečai Nova uredTtev prehrane ne pomeni nobene mofn;e v proizvodni!. Od kmetovalcev ne zah*eva država n^'Č nemo^ocesa. r";n;ster ie ur>oš*eval nri odmeri poleg novt-š;n~ nhde1r,ne^^ n<-»iia tudi k^kovo^t zemlie. Zato ie določen kot kline za oddalo čisti katastrski oride'ek
V nritesnltvi veleno^e^^nikov in mal:h kmefr»v ni nobene r^^t'ke V bodoče bo ore^krba madžarskega preb;valstva z crtnvn^nai živlienjskimi potrebščinami urejena.
Kar se tiče preskrbe prebivalstva z in-dustr;isk''mi iz'etki ie oDOzor'1 minister na ob^ačMno akciio in na to. da bod'- izdelovale 'ovame iz razpoložljivih sirovm v prvi vrsti obleke in perilo, potrebne za preakrbo  delovnega   ljudstva.  Cene kme-
Ureiene prehrane brez Temeljite organizacije in po tečno določenem načrtu pripravljenih zalog si ne moremo misliti. Zdaj stoji v ospredju vprašanje shranjevanja živil tako. da se ne pokvarijo. O tem perečem vprašam ju je predaval nedavno ravnatelj Državnega zavoda za proučevanje konservironja živil v Berlinu prof. dr. Plank.
Živila ohranimo sveža bodisi pri temperaturi 0 stopinj ali nekaj več ali pa, Ce jih pustimo, da zmrznejo, in jih spravimo v prostore, kjer je temperatura tako nizka, da ostanejo zmrznjena. S tem preprečimo vsaj za deli časa, da se nam živila ne pokvarijo. Nizka temperatura močno zavira učinkovanje fermentov, ki bi sicer povzročili v živilih izpremembe. Sprovljene na hladnem tudi močno ovira delovanje bakterij in glivic, ki povzročajo nevžitnost živil. Končno prepreč mo s tem tudi izgubo snovi, ki dajejo živilom prijeten vonj.
Meso spravljamo zdaj pri temperaturi 0 do — 1° R:be je težje ohraniti sveže, kajti temperaturi pri kateri opravljajo fermanti svoje normolne funkcije je zlasti pri ribah iz mrzlih voda že tako glo-
boka, da se pri 0 stopinj ne da doseči za-željeni uspeh. Jajca, ki jih .-pravimo pri 0 stopinj se drže dobro kokih 6 mesecev, vžitna so pa tudi še po 8 ali 9 me a th Mnogo težje je spraviti sadje in se-tako, da ostane sveže. Tu je treba • nati z vsako vrsto in sorto drugače. V splošnem lahko rečemo, da je treba zrelo sadje čimprej spraviti v pror-tore, k t \ znaša temperatura 0 do — 1 stopinja. T i da nekaterim vrstam sadja preti pri te' temperaturi    nevarnost,    da   se DOkvsrl Zelo  občutljive   so   zlasti  nekatere VX9tC jabolk,  sliv in breskev.
Ce hočemo ohraniti živila dolgo svo jih moramo spravljati v prostore z zelo nizko temperaturo, nižjo kakor je temperatura, pri  kateri zmrznejo. Pusto meso ki  naj  ostane  leto dni  vžitno, je treb; spraviti   pri   temperaturi   —15 ilopinj, mastno pa pri temperaturi — 18°. Unaetno zmrzniene r'be shranimo pri tempe ra*\i-— 18 do — 25ft   Tudi sadje in soči,-; drži dobro in dolgo, če ga shranir.io pr tako nizkih temperaturah. Vse to pi ie> veda ni mogoče brez hladilnic. Za lil sloje prebivalstva tako shranjevan;e fclvil zaenkrat še ne prihaja v pošte.-, ker ljudje hladilnic nimajo.
V zzz*tAUu gori
V rudniku v Hccking alu \ Ztd'r.itn h državah jc izbruhnil leta 1884 požar ki ga kljub vsern naporem še zd.ij niso po^a*« li Požar ie vedno dvja Strokovnjaki računa je da je zgo* reio \\ teh 59 letih že okroa 28.000 000 ton premega V novejšem času so že pum \no poskusil- z najmodernejšimi sredstvi m pripomočki ukrotiti požar v rudniku, toda zaman. Posku:ali so s plini in kemikalijami terda dosegli n:so nobenega uspeha Tako gor premog v rudnku že 59 let m vse kaže. da požara še doloc ne bodo p» gasili Ga>enje takih požarov je namreč naj:ež;e, še mnogo težje kakor ga= ^enje goreče nafte.
prostori, kjer se bodo izvrševale eiare m d-žarske domače obrti.    Maacgo prostora, b~ zavzemalo  zlasti    lonca.rsi.vo, izdoiovanjc I narodnih noš in Iruge p no<;e uricLnosJ Istočasno se bo začel uresničevati že d« <v. no zasnovani načrt,   ureditev N;uodncga paa-ka ob Blatnem jezeru. V ta ramen jf: določen  polotok  Tihany,   na  katerem bo staJ ta muzo j. V njem bodo shranjene naj važnejše n~jdbe iz rimskih časov. Za dru-| go  muzejsko gTadivo skrbi budimpe3:n ski NarcKlni muzej, ki ima že toliko p ed-metov, da pol lastno streho nlm^ več prostora Za nje. ZUo je vodstvo muzeja veselo, da bodo dobili njegovi zakladi p.l-meren prostor.
Svojevrsten muzej
Madžarski prosvetni minister je dol po--U lo Za zgraditev svojevrstnega muzej\a v Buulmpešti. Poslopja novega muzeja todo I točne kopije vseh pomembnejših arhitektonskih ustvaritev Iz vseh krjev države, obsegajoče tipične stanovanjske hiše, lesene cerkve itei. Ti objekti pa ne bodo učinkovali samo po svoji zunanjosti, temveč dobo v njih tudi    stanovanjski    in drugi
med SoSifa ln Bukare^t3
Železniški promet med bolgarsko in m-munsko prestoleo se bo od-lej razvijal zopet normalno. Donava ]e namreč že več tednov brez ledu. tako da je bil lahko obnovljen tudi pcrr.iet s Brodom med bolgarskim donavskim pristan;*čem Ruše in rumunskim pristaniščem Giurgiu.
GEORGES OIINET:
32
PRODAJALEC
STRUPOV
ROMAN
— Zelo prijazni ste ... Toda poleg tega sem tudi len.
— S trdno voljo boste lenobo pregnali.
— Saj to je baš tisto ... moja volja je preslaba.
— Zdi se mi, da podcenjujejte in omilovažujete samega sebe. N koli ne bom verjela, da nimate dovolj poguma, da bi post3vili nova pravila življenja in se po njih tudi ravnali.
— In vendar sem vam povedal čisto resnico. Mislim, da na svetu ni človeka slabšega značaja kakor sem jaz. Borba me utruja in odpor mi jemlje moči.
— Najbrž so vas v mladosti preveč razvajali, —
je de.i^a Genevieva smeje.
— Ne, mati mi je umrla, ko sem bil še mlad, a moj oče. preoblrž>n z delom, sploh ni imel Časa pečati se z menoi. Vzgajale so me vzgoj'telj;ce, domači ur'tel<: :n že v zeodn^i mladost' sera HI navezan sam ^ase, čeprav so bi H moji žepi vedno nolni denarja. Tn tako sem živel ob strani svojega očeta.
ki je znal misliti samo na de'o, jaz sem se pa zanimal samo za zabavo. Prav zate vas zagotavljam, da nisem za nobeno rabo.
— Toda če sami priznavate to napako, je torej čas. da se pcbeljčnte.
— Imeinten nasvet — in že po njem se vidi, da me ne poznate.
Pogledala ga je resneje.
— Zdi se mi, da mi govorite o možu, ki mi je povsem tuj in ki bi ga nikoli ne bila iskala v tistem mladem in prijaznem tujcu, ljubeznivem in hvaležnem, ki je prebil tri tedne ped streho mojih roditeljev. Ali ste morda hinavec ali pa igTalsko tnko čudovito nadarjeni, da znate vzbujati popolno iluzijo vsega ti?tega, kar v re.=nici niste, kar se pa zd.te?
— Ne, nikakor ne. Ko ser: bil pri vas, sem bil povsem iskren in naraven in nobene besede nisem izgovoril, ki bi je ne bilo v mojih misiih. Bilo je golo naključje in tsto pomanjkanji volje, ki sem ga že omenil, mi je omogočilo prilagoditi se vašemu družinskemu okolju, da sem živel v niem srečno ha zadovoljno. Globoka in prijetna razlika med vašim domom in mojim življenjem je še povečala radost, ki sem jo preživljal pri vas.
— Bože moj! Zastranili sto me! Če vas takole poslušam, bi skoraj mi=li!a, da ste posebljen hudobec, ki ga ie naključje prisililo, da je po3tal za nekaj dni puščavnik in ki se je zdaj vrnil v svoj
pekel.
— Na tem je nekaj resnice. In ta hudobec bo kot
rečeno vedno hrepenel po tisti puščavnikovi votlini. Nekam nemirno so je zasmeja'a, rekoč:
— Naj torej obdrži puščavniško kuto in junaško premaguje vse izkušnjavc. Slabičevo vzdhovanje in prazno tarnanje je zame še hujše od največjega licemerstva. Vedeti moramo vedno, kaj hečemo in šele potem se lahko za kaj trdno odločimo. Hrepeneti pa po čem in storiti nekaj čisto drugega, to je nekaj, kar mi ne gre v glavo.
Kristijan je zmajal z glavo in dejal malodušno:
— Ah, ko bi me kdo pcdp'ra', ko bi mi kdo priskočil na pomoč z d ^brimi nasveti. . .
— Mislim, da v resnici obojega nikoli ne pogrešate.
— Od koga bi se pa mogel nadejati nasvetov in pomoči ?
— Od svoje rodbine, naravno, in od svojih prijateljev.
-— Ne, ne poznate niti moje rodbine, niti mojih prijateljev. Res, moj oče me lj ibi, vem, toda kako bi mogel storiti zame danes to. česar ni storil v vseh mojih otroških letih? Saj nima nobenega prostega trenutka. Vedno ima dela čez glavo. Kupici milijone in skrbi z njegovimi neštetimi trgovskTmi posli mu ne dovoli;o nobrnega oddiha. Kadar pa konča delo. ki mu je cilj bogastvo, se mora posvetiti drugemu delu in l^hko mi verjamete, da to ni lahko de'o Oženil se je z m1 ado ženo 1*n sami veste da je dražestna. Toda to je dama. ki ima svoje muhe in vrtog'avosti svetske družbe, v kateri je žfvela od svo^e ml^-^ti Nenrest^no 1i ie potreHno gibanje, družabni stiki, svečanosti in zabava. Tako
je pač življenje gospode. In tako mora moj oče. ki njegova avtoriteta ni bila dovolj velika, da bi bil obvladal svojo ženo. zdaj delati vr^. kar si izmisli ona. Po pravici bi lahko rekel o n/em, da ves dan teka kakor konj v cirkuški maneži. Tudi tu, v Deau-ville/ je njegov dom podoben knežjemu dvorcu. Tu ima dvajset konj in deset slu?. A kaj šele v Parizu* Slekerni dan se kuha večerja za petnajst ljudi ln če večerja moj oče slučajno s svojo ženo sam, je madame v svečani večerni obleki, gospod pa v črnem fraku. Toda sama dva večerjata zelo r^dkn. Po večerji pa hodita v kazino, če sta v DeaU f lle, in v gledališče, če sta v Parizu ali pa v kabaret in potem večerjata ponoči drugič. Drugi dan je pa moj oče že ob osmih zjutraj v pisarni kakor da je vso neč mirno spal. Tam sprejema predstojn \e poedin'h odde'kov, ravnatelje žjranjarn. svoje inženjerje, ki bede nad proizvodnjo njegovih slovečih likerje vt mojega str ca Mareuila, ki mu poroča o bančnih poslih, nadkonjarja, ki mu opisu7e domače življenje njegovih konj in mnogo dru«nh ljudi, trgovcev, izunrte-Ijev in prosilcev, ki se že gneto pred nje •vimi vrati. Približala se je ura malice, poldne je. če jc ras konjskih dirk. od'de moi oče v staje. Drug-iČe pa sede v avto in zdirja v Moret. kjer pregleda svojo delavnice. Pole^ tega pa zahteva njegovo pozornost tudi mola mačeha. Sai io vendar mora snremliati na družabne sestanke, čeprav ima madame Vemier-Mareuilova svoje znance, ki se nenrestano sučejo okrog nie in jo snremHaio. Za moie^a očeta je to razburljivo in n°^orno ŽivMer'e kakr?n^ mor» zmagovati saric mož njegovega že'cmc^a zdravja.
Urejuje Josip Župančič — Za Narodno U&iarno Fran Jeran — Za ln se ratni del lista: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani