poštn na plačena v gotovini Maribor, ponedePek 11 marca 1935 Ste.- mariborski Cena 1 Din VECERN1K UrMnlttvo In uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Talaton uradnlitva 2440, uprava 24SC Ichaja razen nedelja (n praznikov vsak dan ob 18- url I Valja masa£no prajaman v upravi ali po poiti 10 Oln, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku ! Oglasa ■prejema tudi oglasni oddelek .Jutra” v Ljubljani t Poštni čekovni račun St. 11.408 99 JUTRA” Še en gospodarski problem Še globje, nego vprašanje hranilnih vlog v bivši avstro-ogrski poštni hranilnici, seže v naše gospodarsko življenje drug težek problem, ki istotako sega nazaj v dobo po zlomu Avstro-Ogrske: problem Predvojnih avstroogrskih držav, rent, ki so jih naše regulativne hranilnice imele deloma že pod Avstrijo, ker so bile obvezane izvesten odstotek hranilnih vlog investirati v državnih papirjih, de’oma pa so jih dokupile po vojni. To so storile radi tega, da na eni strani po svojih močeh pripomorejo novi državi do one množine rent, ki je po mirovni pogodbi kot del avstrijskih predvojnih dolgov nanjo odpadla, na drugi strani pa da bi s tedanjim dobičkom, ki bi se ob prevzemu rent s strani naše države dosegel, vsaj deloma krile milijonske izgube, ki so jih imele zbog prisinega vpisovanja vojnih posojil. Ta naknadni dokup rent se je vršil sporazum no z merodajnimi činitelji v času od srede februarja do konca inaia 1921 in so jih naše hranilnice v dravski banovini dokupile za nad nom. K 53,000.000. Skupno z rentami, ki so jih imele že pred jesenjo 1918, imajo naše regulativne hranilnice teh predvojnih avstro-ogrskih rent za K 36,789.824. Ako bi se računale obresti samo po A%. bi zneslo to na leto K 3,440.000, v 17 letih, odkar se kuponi ne vnovaujejo, so torej naše hranilnice prikrajšane za K 58,480.000. Pripomniti treba, da so se morali na podlagi mirovne pogodbe ti avstrij ski predvojni dolgovi prevzeti po kurzu, po katerem smo po prevratu prevzeli ban kovce avstroogrske banke. Ker se je ta zamena izvršila al p-ni (povodom prvega žigosanja bankovcev), se je moral tudi prevzem predvojnih avstrijskih posojil izvršiti al pari. Ureditev dedščine po stari avstro-ogr-ski monarhiji je bi'a — kakor znano — težka naloga, kakoršno je slično težko najti v zgodovini mednarodnih financ. Samo nezavarovane dolgove, t. j. ki niso bili kriti z nikakim jamstvom, je reparacijska komisija procenila na 10 milijard 400 milijonov kron. To vsoto so po določenem ključu morale prevzeti države — naslednice. Po dolgih pogajanjih semintja med nasledstvenimi državami, po žigosanju vseh notranjili ali »domačih« zadolžnic, ki sra je zahtevala reparacijska komisija, je končno bila ugotovljena celokupna vsota, ki so jo nas'edstvene države morale prignati in prevzeti kot notranji dolg. Ta vso fa je znašala 8 milijard 300 milijonov K. 1'reba je bilo še urediti vprašanje dolga inozemskemu upniškemu bloku, ki je znašal 2 milijardi 240 milijonov kron. Med dolžniki je bila Jugoslavija z 52,217.850 kronami. Za ta znesek so naše hranilnice, ■•■■»slava v unionski dvorani, kjer se je ves nacionalni obmejni Maribor pridružil iskrenim čestitkam vsega slovanskega sveta predsedniku bratske republike Češkoslovaške Masaryku, ki je te dni dopolnil 85 let svojega plodonosnega življenja. Ostali prosti čas pa so Mariborčani do-ooldtie posvetili številnim občnim zbo- rom. Pri »Zamorcu« so zborovali mariborski rezervni častniki, ki so si zopet izvolili g. Jakoba Perhavca za predsednika. v Narodnem domu pa so naši do-brovoljci pod predsedstvom bivšega narodnega poslanca g. dr. Pivka na svojem občnem zboru obujali spomine na težke dni in razpravljali o svojih zahtevah po zemlji, ki je bila razlaščena potom agrarne reforme. Napovedani občni zbor pevskega društva »Jadran« pa se je pretvoril v diskusijski sestanek, ki bo prinesel emigrantskemu društvenemu delovanju več koristi. Tudi so v Narodnem domu zborovali mariborski nacionalni železničarji in ponovno izrekli dosedanje mu vodstvu z g. Lukačičem na čelu popolno zaupanje. V dvorani Ljudske- univerze na Slomškovem trgu je bil občni zbor vojnih žrtev, ki ga je vodil predsednik krajevnega odbora Združenja voj nih invalidov g. (leč. Občni zbor je imelo tudi Združenje mesarjev in prekajeval-cev. Pri »Zamorcu« se je zbralo večje število mesarjev, ki so energično protestirali proti visokim klavniškim pristojbinam. ki jih mestna občina vkljub vsem njihovim pritožbam in prošnjam še ni znižala. Bilanco socialnega delovanja pa je pokazal občni zbor »Trgovske samopomoči«, ki ga je sklical njen predsednik g. Weixl v restavraciji »Novi svet«. Tako je torej Maribor preživel včerajšnjo zimsko nedeljo. O vseh teli zborovanjih poročamo, oziroma bf" -o-čali na drugih mestih. Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franz Joseiove« grenčice neovirano lahko iztrebljenje črevesa, kar cesto učinkuje izvanredno dobrodejno na obolele organe. Ustvaritelji klasičnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so ugodno učinkovanje »Franz Josefove« vode ugotovili z lastnimi preiskavami. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah iti špecerijskih trgovinah. Popravek. Na našo notico z dne 2. marca 1935, št. 51 na drugi strani v 3 stolpcu pod naslovom »Mariborski privatni name ščenci odločno na braniku za svoje so-eialnc pravice« objavljeno notico smo prc jeli v smislu čl. 26. in 21. zakona o tisku sledeči popravek: Ni res, da bi bilo Društvo odvetniških in notarskih uradnikov iz Maribora in Gilčvert kot predsednik tega društva iz Zveze društev privatnih nameščencev v Ljubljani izključeno, res pa je, da niti Društvo odvetniških in notarskih uradnikov iz Maribora in Gilčvert kot predsednik tega društva iz Zveze dru štev privatnih nameščencev v Ljubljani nismo bili izključeni. Ni res, da je bila naravna posledica tega, da je bil Gilčvertu odvzet tudi delegatski mandat pri Pokojninskem zavodu, ki mu ga je poverila Zveza društev v Ljubljani in je torej Gil-čvertov mandat anuliran, res pa je, da Gil čvertu ni bil" odvzet delegatski mandat pri Pokojninskem zavodu in da mu ga ni poverila Zveza društev v Ljubljani in torej Gilčvertov mandat ni anuliran. Maribor. dne 8. 3. 1935. Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru. Blagajnik Franjo iMoškon 1. r. Predsednik Dragotin Gilčvert 1. r. Dragotin Gilčvert tudi osebno. Svetovna senzacija v Planici. Velike mednarodne skakalne tekme, ki se bodo vršile v nedeljo 17. t. m. in pri katerih sodelujejo največje evropske korifeje, so stopile v ospredje zanimanja športnega sveta vse Evrope. »Putnik« organizira poseben vlak z odhodom iz Maribora ob 4. uri a. m. Cena z vstopnino vred znaša 100 Din. Prijave do 14. t. m. pri »Put-niku« Maribor. Aleksandrova cesta 35, tel. 21-22. Enodnevni tečaj o eepljenu vinske trte in o trsničarstvu sploh bo v ponedeljek, dne 18. marca t. 1. na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od S. do 12. in od 14. do 18. ure. Zanimivo obrtniško predavanje. Dne 20. t. m. bo predaval strokovnjak iz Ljubljane v mariborskem kitut »Apolon o električnem varenju in bo pri tem pred vajal strokovni film in dolgo vrsto zanimivih strokovnih slik. Predavanje ima propagandni namen in je za interesente kovinarske stroke brezplačno. Dostop bodo imeli kovinarski podjetniki vsake vrste in njihovo pomožno osebje. O podrobnostih bomo še poročali. Pevski zbor Glasbene Matice je naštudiral Musorgskega »Poraz Senaheriba« v proslavo stoletnice njegovega rojstva m Čerepninovo »Staro pesem« s spremlje-vanjem orkestra. Obe deli bosta prvič izvajani na Matičnem koncertu v sredo 13. marca v unionski dvorani. Vstopnice se prodajajo pri g. Z. Brišnikov! in g. Hofer-iu. Koncert bo prenašala radio-postaja Ljubljana, zato n-j občinstvo pravočasno zasede prostore, ker se mora zaradi nemo tenega prenosa koncert začeti točno in bodo vrata med posameznimi točkami za-zaprta. Združenje krojačev v Mariboru sklicuje v nedeljo 17. marca 1935. ob pol 15. v prostorih Gambrinove dvorane svojo redno letno skupščino. Vabimo tem potom vse članstvo k sigurni in točni udeležbi. Predsednik Reicher Franjo s. r. V sredo — Svengali — »Velika kavarna«. Radio Ljubljana. Spored za torek 12. t. m. Ob 11: šolska tira: 12: »O morju in od morja«, plošče; 12.50: poročila; 13: čas: 18: Otroški kotiček: 18.20: »Dr. Marija Montesori in njena metoda«, predava Mila Melihar; 18.40: nemščina: 19.10: pravna ura: 19.30: nacionalna ura; 20: čas, jedilni list. program za sredo: 20.10 lil. stilni večer slovenske glasbe; 21: pevski koncert; 22.30: angleške plošče. Vino je močnejše od ljubezni. Trgovski potnik France S. se jc preteklo soboto zvečer seznanil v neki mariborski gostilni s 17-letno fvanko N. Veselo dekle je bilv trgovskemu potniku povčeši in i ker jc imel pri sebi tudi nekaj cvenkai Narodno gledališče REPERTOAR. Pcr. „ck, 11. marca; Zaprto. Torek, 12. marca ob 20. uri: »Frc,r-‘ Žič«. Red D. Sreda, 13. marca: Zaprto. Premiera Feldmanove tragikom; Jie »Profesor Žič« je bila vsestransko velik uspeh. Delo je pisano odrsko prav učinkovito, sižc je izbran zanimivo. »Profesor Žič« pomeni tudi v evropskih relacijah odlično, literarno neoporečno umetnino ter ga zato uprizarjajo tudi v tujini. Prihodnja uprizoritev te tragikomedije bo v torek, 12. tm. za red D. Režija jc Kovičeva, in igra tudi naslovno ulogo. »Blodni ognji« na mariborskem odru. V najkrajšem času bo premiera zaradi bolezni v ansamblu odložene drame mariborskega notarja in književnika dr. Iva Šorlija »Blodni ognji«. To je resnobno u-metniško delo, ki načenja prav današnje čase zadevajoč problem in Iti je ob nedav ni premieri v ljubljanski drami dosegla zavidanja vreden uspeh. »Blodni ognji« so rodbinska tragedija, ki se godi v sedanjih časih, polnili vseh mogočih gospodarskih, moralnih, inteligenčnih kriz iti katastrof ter nam kaže prekletstvo matnona in usodno zablodo hrepenenja preko meja realnosti. Mariborsko uprizoritev pripravlja režiser VI. Skrbinšek, zaposleni pa so Kra Ijeva, Severjeva, Skrbinšek, Furijan. Grom, P. Kovič, Stupica in Gorinšek. GRAJSKI KINO Od danes dal'c naj večji film te sezone Velika pesem velike ledene poljane. Pripravljamo »POLJSKO KRP z našim rojakom Svetislavora Petrovičem v glavni vlogi. Kino Union. Danes najno-veiši originalni ruski film »Pesem na Volgi«.______________ jo je povabil k svoji mizi. Pila sta ii' jedla in se dobro zabavala. Najela sta sobo v Zagati. Kavalir France pa je bil tako pijan, da je takoj zadremal. Brihtna Ivanka jc. brž preiskala njegove žepe ih mu izmaknila iz listnice ves denar. Bilo je vsega nakaj nad 3000 Din. Kavalir je trdno spal in smrčal, Ivanka pa je z denarjem izginila v noč. Šele danes dopoldne jo je prijela policija. Povedala je vse po resnici. Ves denar je zapravila včeraj v družbi moških in se dobro imela. Delati bo morala zato hudo pokoro, ker zahteva njen kavalir France, sodni'-' ski pregon. Mlada pokvarjenost. Ko sc je vračala proti domu po Cafovi ulici 11-letna učenka Hedvika Kukovčeva, se ji je pridružil neki mlajši moški. Na spreten način je zvedel od nje, da ima pri sebi 50 Din-Ko mu jc deklica pokazala denarnico s kovancem, ji je vse skupaj izmakni! iz roke in zbežal. Fant je bil star okrog 16 let. Išče ga policija. Nesreča ne počiva. V kurilnici državni!' železnic sc je preteklo soboto hudo ponesrečil 34 letni ključavničar Maks Redovšek. Zdrobilo mu ie palec na desni roki. Huda nezgoda je doletela tudi 19 letno zasebno uradnico Tileko Smodiševo, ki je i t. urada domov grede tako nesrečno padla, da jc d<>-bila težke notranje poškodbe. Na Teznem stanujočemu 19 letnemu ključavničarju Hudolin Korenu je stroj :pri delu odrezal kazalec na levi roki. Kri ,pa si jc zastrupila l‘! letna delavka Neža Fiderškova, ki je stopil na rjav žrebelj. Vsi ponesrečenci ve zdravijo v mariborski bolnišnici. Tatvina. Bandažistu Francu Beli v Dvorak«7 vi ulici je neznan tat odnesel iz veže dyt' preprogi, vredni 800 Din. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kaza' toplomer 1 stopinjo C pod ničlo; mitij' malna temperatura je znašala 3.4 stop*' nje C pod ničlo; barometer je kazal Prl 15 stopinjah 751.0; reduciran na ničlo P;l 750.1; relativna vlaga 88; vreme jc- oblačno in tiho; vremenska napoved nap°' veduje, da sc bo vreme zjasnilo, da Pa bo padla temperatura._____________________ BJaruIte za ipomen^ VifteSkeaa §*raiia &Bek* sandra I. Zediiufelj* v Mariboru! Maščevanje odpuščenega pomočnika Pri čevljarskem mojstru Horvatu v Prešernovi ulici je bil delj časa zaposlen kot pomočnik 53-letiii invalid Anton Petrak. Petrak je bil izvrsten delavec in je /.elo dobro razumel svojo stroko. Skromno je živel ob svojem zaslužku. Preteklo soboto pa se je zgodilo, česar ni pričakoval. Mojster Horvat mu je odpovedal službo. Odpoved je silno deiovala na njegove živce. Ves dan je bil včeraj silno potrt in razburjen, davi pa se je odpravil pred Horvatovo delavnico, v roki je stiskal nabit samokres in čakal na mojstra. Ko je mojster Horvat okrog pol 8. ire odpiral delavnico, je pristopil k njemu in ga vprašal, če ima za njega kaj dela. Ker je bil mojstrov odgovor negativen, je v silni razburjenosti izvlekel samokres in sprožil. Mojster Horvat je 'bežal in ga strel ni zadel. Nato je Petrak oddal strel tudi na čevljarskega pomočnika Mesariča, ki ga ni zadel. V Horvatovi delavnici je nastala silna panika. Petrak se je odpravil proti domu in shranil samokres v kovčeg. Nato pa sc e podal na policijo in povedal, kaj je storil. Iz njegovih izpovedb je razvidno, Ja mojster ni imel pravega povoda, pa :udi ne vzroka za odpust. Kar je Petrak storil, je storil v silni razburjenosti, da 'ii se maščeval nad Horvatom, ki mu ni privoščil niti skromnega grižljaja kruha. Ivan Vrhovnik f. Pretekli teden zvečer ju icnadoma umri znani zgodovinar n npoko-enl trnovski župnik. zlatomašnik Ivan Vrhovnik. Pokojnik ie bil najmarkantnejša «sebnost. v našem javnem življenju in so icpopisne njegove zasluge zlasti ra delo Ciril Metodove družbe. Pokopali so ga vče-;aj popoldne na pokopališču pri Sv. Križa v Ljubljani. Na zadnji poti je spremljalo na-lodnega borca nad 20.000 ljudi. Slava Ivanu Vrhovniku! Nova grobova. Sinoči je umrla v starosti 4 let žena znanega mariborkega tapetnika .ca. Frančiška Kuharjeva. Pokojnica je bila ilaga žena in jo bosta silno pogrešala zapuščena nepreskrbljena otročička in globoko ižaloščeni mož. Pokopali je bodo jutri v to-ek ob 16. uri na mestnem pokopališču na /obrežju. ■ Pri Sv. Antonu v Slov. goricah ia je danes zjutraj umrl upokojeni nadučir elj e. Anton Vogrinc. Pogreb bo v sredo 3, t. m. ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti la tamkajšnje pokopališče. Bodi obema po-Kojnlma ohranjen lep spomin, žalujočim preostalim naše sožalje! Pri ljudeh, lei so potrti, preutrujeni, za delo nezmožni, povzroči naravna »Franz .Josefova« grenčica prosto kroženje krvi in poveča duševno in delno sposobnost. Včeraj se je poročil v tukajšnji pravoslavni kapeli g. Mirko Leban, ravnatelj »Kmetijskega hranilnega in posojilnega doma«, Maribor, z gdč. Mileno Kosijevo. Poročil ju je prota g. Trbojevič. Nove kandidature. V notici pod teni nasloven! v zadnji številki aVečernika« mi je storil uslugo tiskarski škrat. Ker je dobro vedel, da se ne udejstvujem več v politični kuhinji in da so me politične sile brez moje vednosti in mojega privoljenja proglasile za namestnika kandidatu za levi dravski bres, je spačil kratkomalo moj priimek, za kar setu mu odkrito hvaležen. Naj obvesti politično javnost, da prav nič več ne mn ram vrteti politične kuhlje v svoji roki. Ivan Robnik, učitelj. Bolgarski pevci pridejo. Mariborska pevska društva pripravljajo bolgarskemu pevskemu zboru »Rodina«, ki bo prispel v soboto 16. t. m. dopoldne v Maribor, lep sprejem. Bolgarski pevci bedo s svojo pesmijo nastopili v soboto zvečer v veliki unionski dvorani. Podrobnosti o prihodu in sprejemu bomo še objavili. Razstava eksotičnih rib. Pred kratkim ustanovljeno mariborsko Društvo akvaristov bo priredilo v času od 16. do 25. t. tu. v bivšem Preissovem lokalu v palači banovinske hranilnice razstavo mnogovrstnih akvarijev ■/. domačimi in tropičnimi ribami in rastlinami. Razstava, ki bo zelo zanimiva ima namen pokaziti vsem obiskovalcem način življenja in gojenja morskih in sladkovodnih eksotičnih rib v prirodno urejenih akvarijh. /.lasti bo priporočljiva starejši šolski mladini. ker bo obenem zelo poučna • n vzgojr.a. Vse ljubitelje eksotičnih rib že danes opozarjamo na izreden užitek, ki na bodo mariborski akvaristi s svojo prvo tako razstavo pripravili vsej javnosti. - Ljudska univerza v Mariboru. Danes v ponedeljek ob 20.15 predava na. Marija Tsuneko Kondo-Skušek o japonskem narodu, pokrajini, šoli, pisavi i. dr. Mnoge skioptične slike! Jutri v torek ob 20.15 predava naša Japonka o rodbinskem življenju, položaju žene in otroka na Japonskem, o prehrani, o religioznem življenju in umetnosti ter o vplivu Evrope na Japonsko. Skioptične slike! Nato pokaže karakteristične japonske plese. Njena hčerka gdč. Erika Skušek bo svirala japonsko glasbo, tudi japonsko himno in zapela ne-*kaj lepih japonskih pesmi. Da ne bo zamude, se prosijo posetniki, da pridejo ra-1 , no k prireditvi, ^ MarTfiorsff! »V e 2 er ni tir« Jtiln. gJigaiwwE3aaii^K«iiaaB«B 4Puaminaxj:,.*imim V sfrnfenih vrstah se bore naši železničarji za vsakdanji kruh MANIFESTATIVEN POTEK XXII. REDNEGA OBČNEGA ZBORA MARIBORSKE PODRUŽNICE ZDRUŽENJA JUGOSLOVANSKIH NACIONALNIH ŽELEZNIČARJEV IN BRODARJEV. Nobena stanovska organizacija ob naši severni meji ni po številu članstva tako močna, kot organizacija nacionalnih železničarjev. Nobena organizacija pase tudi ne bori tako odločno za zboljšanje življenjskega položaja kakor naši železničarji. Naporna in odgovorna služba jih dela neustrašne in v boju za življenjske pravice tako odločne, tako disciplinirane, da so lahko za vzgled vsem drugim. — Stvaren in discipliniran je bil tudi vče-■ rajšnji redni letni občni zbor, ki je bil čast no obiskan in ga je vodil predsednik, posta jenačelnik koroškega kolodvora gosp. Avgust Lukačič, po katerega zaslugi je bilo s hvalevredno požrtvovalnostjo v tako kratkem času udušeno kvarno delo v organizaciji nekaterih članov bivše uprave, ki so bili na lanskem izrednem občnem zboru eleminirani in javno ožigosani. Ker posegajo naši nacionalni železničarji globoko v javno in konstruktivno narodno de'ovanje hočemo posvetiti občnemu zboru njihove organizacije več pozornosti. Predsedniško poročilo. Z odločno rutino je popularni predsednik g. L u k a č i č otvoril občni zbor. Nje gove uvodne besede so bile posvečene spominu blagopokojnega kralja, očeta in zedinitelja Jugoslavije, ki mu je zbor zaklical trikratni »Slava!«, njegovemu nasledniku, velikemu siiiu velikega očeta kralju Petru II. pa prisegel ponovno popolno vdanost in zvestobo. Nato je tovariško pozdravil vse navzoče, posebej zastopnika Centralne uprave UJNŽB gosp. Saviča iz Beograda, predsednika Oblastnega odbora UJNŽB g. O u t r a to in tajnika g. Lavriča, oba iz Ljubljane, zastopnika tiska, policije in druge. V krepkih izvajanjih je orisal težavno očiščevalno delo v organizaciji. Naglasil je, da so vse ovire odstranjene, razdiralni elementi razoroženi in onemogočeni. Kar jc bilo gnilega v organizaciji, je samo odpad'o in s potrojeno voljo in zaupanjem se je članstvo oklenilo novega vod stva. ki si prizadeva v danili prilikah ustvariti in pripraviti mu boljšo bodočnost. Ko je omenjal volitve delegatov v bolniški fond, jc energično žigosal nekatere posameznike iz bivšega vodstva, ki so si prizadevali volitve omalovaževati in povzročati neprijetnosti nacionalnim borcem, ki so se borili za prestiž nacionalnih železničarjev, toda zmagali sla poštenost in značajnost. Nadalje je naglasil potrebo po reorganizaciji v podružničnih vrstah. Reorganizacija se bo izvedla po določenem načrtu, vendar v okviru obstoječih pravil tako, da bo delo razdeljeno v dve skupini. Tudi bo podružnica nastavila stalnega strokovnega tajnika, pisarni pa nabavita telefon. Z Oblastnim odborom v Ljubljani je bila podružnica v najtesnejših poslovnih stikih, redno pa je poslovala tudi s Centralno upravo v Beogradu. Zlasti toplo je zbor pozdravi! predsednikovo poročilo o usta novitvi »Združenja narodnih strokovnih organizacij« v Mariboru, ki pomeni novo fazo strokovno - društvenega delovanja. Ob koncu svojega poročila se je zahvalil vsem, ki so pomagali pri delu, imenoma pa ravnatelju ljub'jatiske direkcije g. Cuginusu, bivšemu narodnemu poslancu g. dr. Pivku in mariborskemu županu g. dr. Lipoldu. Boj za vsakdanji kruh. Izčrpno in skrbno je bilo poročilo tajnika g. Zoreta. Iz poročila posnemamo, da je bilo preteklo poslovno leto za podružnico polno peripetij in ostrili ter od ločnih bojev. Splošne gospodarske in življenjske prilike, ki so zajele ves svet, so ovirale tudi železniško organizacijo, da se ni mogla tako močno razmahniti in doseči za svoje Članstvo velikih in vidnih uspehov, ki so jih morebiti posamezniki želeli in pričakovali. Vse njeno zunanje delo je bilo osredotočeno v oeuvanju pridobljenih pravic železničarjev. Prav v tem pogledu si lahko železničarska organizacija lasti lep uspeh, saj so se železničarjem skoro 100 odstotne vrnile vozne ugodnosti. ki so jim bilo lansko leto odvzete. —• frrugi viden uspeli, ki so ga predvsem iz- vojevali delegati mariborske podružnice s pomočjo ljubljanskih in sarajevskih tovarišev je bil dosežen pred kratkim s tem, da se je v delavnicah državnih železnic v Mariboru po daljšem presledku zopet uvedel Surni delovni čas. Številne manjše intervencije v zadevah posameznikov so imele dosti uspehov in je bilo v večini primerov mnogim pomagano. Mimo delovanja na zunaj pa se je izvršil v organizaciji podružnice odločen preokret, ki ga niso z največjo pozornostjo motrili le železničarji, marveč vsa javnost, pokret, ki je odjeknil do najvišjih mest železniške uprave. Kmalu po lanskem rednem občnem zboru so se ugotovili nezdravi pojavi, ki bi bili privedli podružnico in organizacijo v propast in jo izi jčili kot igračo v roke posameznim ljudem za dosego njihovih osebnih strem Ijenj. Le budni čuječnosti članov se je posrečilo pripraviti članstvo do spoznanja, iz katerega se je rodila močna zavest samoobrambe. Članstvo podružnice je z odločno gesto zahtevalo zaradi razčišče-nja razmer izredni občni zbor in si na ma nifestanten način izvolilo novo upravo, ki ji je dalo svoje popolno zaupanje in ki je to zaupanje pojmovala kot sveto dolžnost za ozdravitev takratnih gnilih razmer. S parolo: »iskrenost, značajnost in poštenost«, je šla nova uprava v boj in z železno dos'ednostjo pometla škodljivce organizacije in s svojim iniciativnim delom dala tudi pobudo za razčiščenje razmer v ljubljanskem oblastnem odboru. Koliko truda in posvetovanj, kako ubrati najboljšo pravo pot, koliko previdnosti, da so se preprečile številne in često ogabne intrige od strani iz organizacije odstranjenih nasprotnikov in njihovih privržencev, je posvetila nova uprava in članstvo podruž nice svojemu delu. Podružnično vodstvo ni štedilo ne truda in ne časa, da bi dosego za članstvo vse, kar se doseči da. Moralno je pa vzbujalo in utrjevalo v vsa kem posamezniku zavest njegove enakopravnosti pri pravicah in dolžnostih ter tako osvobodilo članstvo more, da bi se ne podrejalo brez lastne sodbe volji drugega. Podružnica mariborskih nacionalnih železničarjev šteje ob zaključku poslovne dobe 1566 članov. Med letom jc na novo pristopilo 186 članov, premeščenih je bilo 19, umrlo jih je 7, 6 jc bilo izključenih, 46 pa je prijavilo svoj izstop. Na neštetih sestankih in sejah je bilo sprejetih nešteto predlogov, ki so bili sporočeni merodajnim činiteljem za zboljšanje položaja zlasti železniškega delavstva. Neštetokrat je podružnica intervenirala na najvišjih mestih, da bi se članstvu omogočilo človeka dostojno življenje, saj je vsej javnosti znano, da je prav železniški delavec tisti, ki ne more ne živeti in ne umreti. V prepričanju da bo po poti poštenosti, iskrenosti in značajmosti, po kateri vodi nova uprava podružnico, možno priti do končne zmage za stare pravice, je zaključi! tajnik svoje izčrpno poročilo. Podružnično gospodarstvo. Blagajniško poročilo je podal agilni blagajnik g. Lojze Pila j. Njegovo poročilo se deli na dva dela in so znašali izdatki podružnice skupno 157.867 Din, pribitek pa znaša nekaj nad 3.000 Din. Nova uprava je uvedla skrajno štednjo, zlasti pri izplačilu potnin in raznih honorarjev. Poročilo odbora za prireditev božičnice revnim železničarjem, na kateri je podružnica razdelila okrog 45.000 Din najsiroma-Snejšim Železničarjem, je podal g. Emil H ii b 1. V imenu nadzornega odbora je predlagal blagajniku in vsemu odboru razrešnico s posebno pohvalo, predsednik nadzornega odbora inž. Hinterlechner. Njegov predlog jc bil soglasno in z velikim odobravanjem sprejet. Sledili sta nato poročili zastopnika centralnega odbora g. Saviča in predsednika ljubljanskega oblastnega odbora g.“ Ou trate, ki so jih zborovalci z zadovoljstvom vzeli na znanje. Pri volitvah delegatov je bil izvo'jen g. Ropret, kot njegov namestnik pa g. Vokač. Svobodne volitve uprave. Pri volitvah je bil ponovno in z velikim odobravanjem izvoljen za predsednika g. Avgust Lukačič; za I. podpredsednika Jakob R op r e t, za II. podpredsednika Jože Vok ač; za odbornike so bili izvolje ni: Lojze Pilaj, Lojze Kline, Ernest D o 1 i n š e k, Ivan Š r a n c, Jože K o š t o-m a j, Anton B o 11 e k, Jože S m e r d e i j, Ivan Lešnik, Anton K r i s t o v i č, Leopold Blatnik, Tone Kleindinst, J. Hacni k. F-."M H ii b 1. Uti v « " <1 a. 41 Muravs, Fr. Zore. Rudolf Šebek. Franc O k r e t i č, Alojz Tuše k. Jože Rottmann, Dolfe Ob er snel, Dav. P e r m e in Jernej Pirš; za namestnike: Žerjav, Tancer, Lah, Belšak, Artič, Hinko Kesler, Lipko in Koman; v nadzorni odbor pa: za predsednika Ivan Novak, za člane Cilenšek, Černenšek in Kete. Pri predlogih je bila nato soglasno sprejeta nas'ednja resolucija: Znižanje prejemkov in delovnega časa delavcev, ki se je tekom zadnjih let pri železniški ustanovi postopoma uvajalo, je delavstvo, zlasti še pri progovnih sekcijah do skrajnosti prizadelo. Ker ni delavstvu zagotovljen po pravilniku o delavcih delovni čas in niti zdaleka ne obsega s svojim mizernim zaslužkom eksistenčnega minimuma, je zapisano s svojimi družinami največji bedi in pomanjkanju. Bolezen, glad in obup so postali stalni spremljevalci železniškega delavca in njihove družine. Zaupanje v zaščito in pomoč uprave, ki ji je poverjena pravična razdelitev dela in oskrba za njih življenski obstoj, je radi ponavljajočih se brezuspešnih prošenj, že padlo na najnižjo stopnjo. Pozivamo oblastni, posebno pa v to najbolj poklicani centralni odbor Združenja, da z živo besedo, in vztrajnim delom prepriča merodajne činitelje in gospoda prometnega ministra v neodložljivi potrebi izdatnega izboljšanja današnjih prilik. Obenem pozivamo centralni od- bor, naj pokrene vse potrebno, da merodajni činitelji konečno uvidijo potrebo čimprejšnje rešitve vseh še nerešenih vprašanj in teženj, ki jih je železniško o-sebje včlanjeno v Združenju, sporočilo v resolucijah oblastnih skupščin, podružnic in raznih odsekov. Predvsem smatramo kot najnujnejše in najvažnejše sledeče: brezpogojno uvedbo zakonsko zajamčenega eksistenčnega minimuma počenši od najnižjega de:avca; takojšnje izplačilo delavcem z uredbo v zmanjšanju prejemkov neopravičeno odtegnjenih 5 odnosno 10% mezde, ter izplačilo še vedno dolgujooih potnin delavcem iz leta 1930 in 1931; popravek vseh obstoječih pravilnikov, kot o postranskih prejemkih, pripoznanje nočnih doklad delavcem, ki vrše nočno službo na sistimi-ziranih mestih, nadalje pravilnik o službeni obleki, voznih olajšavah, osobito vr nitev brezplačnih vozovnic za živila delavcem, režijskih voženj vpokojencem, ter premoga vdovam. Vsi ti in ostali pravilniki naj se popravijo v smislu predlogov UJNŽB. Izvajanje zakona o državnem prometnem osebju naj se vrši v srni slu določb zakona samega, z ukinitvijo raznih s finančnim zakonom in uredbami spremenjenega besedila, v škodo osebja. Prav tako naj se upoštevajo določbe tega zakona vsaj v enaki meri kot določbe zakona o državnih uradnikih za ostale državne uslužbence, ne pa, da je prometno osebje ob težjih pogojih vidno prikrajšano naprarn ostalim državnim uslužbencem. Pri raznoterostih se je razvila stvarna debata in so predvsem zastopniki delavskega odseka zahtevali nekaterih pojasnil, zadevajočih poročilo o delovanju centralne in oblastne uprave. S pozivom, na novo, podvojeno delo: »Vsi za enega, eden za vse!« je ponovno izvoljeni predsednik zaključil sijajno uspeli občni zbor. Maribor proslavlja prezidenta Masaryka ZAKLJUČEK MASARYKOVEGA TEDNA. MATINEJA V »UNIONU«. Včeraj se je slovesno in praznično zaključil Masarykov teden v Mariboru s svečano matinejo v veliki unionski dvorani. Maribor je dokazal pieteto in globoko spoštovanje, ki ga čuti do velikega prezidenta bratske češko-slovaške republike ob proslavi njegove 85-lctnice. V po'ni veliki unionski dvorani so se poleg pred stavnikov našega javnega življenja zbrali mariborski izobraženci in člani tukajšnje češke kolonjie. Zlasti številno je bila navzoča naša dijaška mladina. Nad okusno prirejenim odrom sta viseli sliki prezidenta Masaryka in našega kralja Petra II. Matinejo so organizirala mariborska sokolska društva skupno s tukajšnjo JČL. Uvodoma je vojaška godba pod vodstvom svojega dirigenta Jos. Svobode odsvirala češkoslovaško himno. Predsednik tukajšnje JčL min. dr. Kukovec jc nato toplo pozdravil navzoče čestilce prezidenta Masaryka in imenoma izrekel prisrčen pozdrav mestnemu predsedniku dr. F. Lipoldu, škofovem zastopniku dr. Mirtu, predstojniku mestne po licijc S. R a d o š e v i č u, predsedniku Češkega kluba, šolskim ravnateljem ter slavnostnemu govorniku D. B o g u n o-v i č u iz Zagreba. V svojih liadalnjih izvajanjih je naglašal, kako tesno je bilo vedno življenje slavljenca prezidenta Ma-saryka povezano z našim življenjem in našo usodo. Postavimo si njegovo svetlo podobo za zgled in vzor. Sledile so ostale točke pestrega sporeda. V središču matinejskega programa je bila predvsem slavnostna beseda inšpektorja Bogu novic a, predsednika zagrebške JČL, ki je v miselno globoko zajetih izvajanjih osvetlil vzvišen lik prezidenta Masaryka iz vidika nekega du-lovnega kontakta med njegovo osebo in našim narodom. Masaryk si je postavil za temelj vsemu svojemu delovanju veličastno geslo: resnica in pravica. V znamenju tega gesla se je boril in v službi tega gesla je zmagal. Gdč. prof. Vedra-o v a je ob spremljavi matičnega dirigen a M. Kozin« s svojim solističnim pred vajanjem poglobila odličen sloves koncertne pevke. Ljubko jc deklamirala mala Vlasta Vančo v a, zanosno je zaživela prezidentova podoba ob deklamaciji dijaka M. Simčiča. Z eksaktnim izvajanjem je povzdignila proslavo tukajšnja vojaška godba, ki je pod .mojstrskim vodstvom svojega dirigenta Jos. Svobode izvajala Jugoslovansko himno, Dvorakov karneval. Fantazijo iz Smetanovih oper in koračnico J. Svobode »Sedmi marec«. Dostojno, veličastno in toplo se je naše mesto oddolžilo velikemu sinu in predsta-vitelju bratskega češkoslovaškega naroda prezidentu T. G. Masarykn ob njegovi 85 letnici. Rezervni Častniki Zbor rezervnih častnikov organiziranih v tukajšnjem združenjskem pododboru, je bil včeraj v nedeljo dopoldne pri »Zamorcu«. Udeležili so se ga tudi zastopniki aktivnega častništva s podpolkovnikom Nikoličem na čelu. Občnemu zboru je predsedoval prof. Škof, ki se je spomnil uvodoma mučeniške smrti najvišjega tovariša, vojaka in poveljnika, blagopokojnega Viteškega kralja Aleksan dra I. Zedinitelja. Po izvršenih uvodnih formalnostih so bila poročila predsednika Škofa, tajnika Korbarja in blagajnika Lovšina. Mariborski pododbor šteje 306 članov'. Šest jih je na novo vsto pilo, 8 pa izstopilo. Sej upravnega odbora je bilo 12. Predavanj v kinu »Apolo« se udeležujejo tovariši skoro polnoštevilno. V okviru združenja deluje poseben športni odsek. V bodoči sezoni se bodo organizirali tudi poseibni smuški tečaji, ki jih bo vodil tov. Korbar. Blagajna izkazuje 2494 Din. Predsednik Škof je v svojem uvodnem pojasnilu glede »Boja« naglašal, da ie »Boj« svoja pravila itak spremenil in ni več med združenjem rez. čast nikov ter omenjeno organizacijo nikakršnega organizacijskega kontakta. Pri vo litvah se je izvolil v glavnem dosedanji odbor s prejšnjim dolgoletnim in zaslužnim predsednikom J. Perhavcem na čelu. Z občnega zbora se je odposlala vdanostna brzojavka kralju Petru II., pozdravna brzojavka pa vojnemu ministru P. Živkoviču. Občni zbor je potekel v znamenju strumnega tovarištva in častni ške zavednosti. Stran 4. Mariborski »V e čer ni k« Jutra. V Mariboru, dne 11. III. 1936. SCU-v .: 'viZ&*EtgjBagBKIf ^———————MB3Kaj3MBaBgl>CTO ^-EpO' '■ ITTfcV ■. Alphonse Dandet- GREH Ž.EHE ROMAN. 30 Kaj mislite, kako bi bilo, da se sedaj, ko sem se svoje metrese naveličal, pokažem zares tak, kakršen sem in se ji na ta način zastudim, ali pa šele razpalirn njeno ljubezen do nebrzdane strasti? Ne. bolje je vsekakor prepustiti vse to usodi in fourviereski Materi Božji, v katero goji tako slepo zaupanje! Ko je pobegnila od doma in sva prispela v Lyon, je hotela, še preden si je nakupila srajce, poromati v Fourvieres, da se tam založi s škapulirji in svetinjicami. Tega ji nisem branil, tako lep je žvenket svetinjic na belem vratu, tako sladek užitek, ki postane greli, slast, ki se meša z grižnjo vesti in s strahom! Med tujci, ki so to sezono stanovali v našem hotelu ali hodili vanj le jesti, je bil tudi neki mladi par Nansenovih, s katerimi smo se spoprijateljili. Mož, Šved, profesor neke fakultete v svoji domovini, je bil bolan na pljučih in si je dal poveriti neki znanstveni opravek v iužni Italiji. Pred osmimi meseci se je oženil s prekrasno hčerko nekega hotelirja v Palermu. Bil je to strastni medeni mesec za ta par, v katerem sta se ljubko spojila dva kontrasta: jug in sever. On je bi) rdečkast, nosil je očala, sicer je pa bil ljubezniv in miren, ramena so mu bila podobna razbitim, potrtim perutnicam, oči je pa imel severnjaške, fine in blede, Nekdo je dejal: »Čim se bolj približujete severu, tembolj ugašajo oči, tembolj fine postajajo.« Take pa nasprotno niso bile kratkovidne oči gospe Nine, žene gospoda Nansena, one oči ko dve jagodi črnega grozdja, zapeljive in blesteče sredi njene sijajne italijanske polti. Bila je malce okrogla, ali resnično mlada in naravna, privijajoč se k svojemu možu s smehljajem ljubljene metrese in drhtenjem srečne biljke, ki se dviga in razvija na solncu. Najina navzočnost v hotelu, kamor sta hodila h kosilu iz sosedne vile, je docela pokvarila slogo mladega para. Lepe toalete moje Parižanke in nje no dostojanstveno obnašanje, vse to se je globoko dojmilo gospoda Nansena in naenkrat je opazil, da so obleke gospe Nine preveč pisane in njeno obnašanje se mu je zazdelo preveč neolikano. Nu, u-bogi človek je bil dosti preboječ, da bi mogel upati na to, da me kdaj zamenja, d.asi sem si to od srca želel in si je morda želel tudi on. Od kod va boječnost, ki ženskam neznana, pri moških je pa tako česta? Pripovedal sem vam že. o gospodu Pum-Pum; Nansen me s svojo boječ-nostjo docela spominja nanj. Bil je eden onih ljudi, ki se zmedejo, ako jih gledamo kako hodijo, ki jim je muka prestopiti prag kakega magazina in bi hoteli, hodeč po ulici mimo zidov, prebiti stene, da bi se za njimi skrili in izgubili. Pum-Pum, ki mi je vse zaupal, mi je pripovedoval o nekem svojem prijatelju, ki se je moral napiti, ako je hotel biti nežen s svojo ženo, in jaz sem si vedno mislil, da je ta njegov prijatelj bil on sam. Moj Šved je prav tako plah. Nekega večera je igral v salonu Brahmsov valček in pri tem ves v ekstazi opazoval mojo me-treso. Stal sem pri njem in sem mu tiho dejal: »Bodite previdni Nansen, da ne vzbudite pozornosti...« Namesto, da bi me vprašal s čim naj bi vzbujal pozornost, je ves zardel in očala so mu padla na tipke glasovirja. Ko sem dražil Lydijo z nemo ljubeznijo tega človeka, mi je smeje se odgovorila: »Meni se pa zdi, da vam njegova žena zaradi tega prav nič manj ne ugaja.« In res, ta mala Nina me je dražila in privačila zaradi svojih dveh skrivnostnih svojste.v: ker je bila ženska in tujka. Mimo tega je bila zaljubljena v svojega mo ža s popolnim zanešenjaštvom. Je to moja metresa opazila? Jo je strah pred mojimi muhami napotil, da je nekega dne nenadoma sklenila, da morava zapustiti Monte Carlo, ker ko je tistega dne okoli osmih zjutraj prišel kapitan Nuitt, da kakor navadno flegmatično posluša moje odredbe, je naenkrat izjavila, da je kljub vsem nasprotnim nasvetom zdravnika spet pripravljena potovati po morju. Dogovorili smo se torej, da potujemo do Genove, se tam odpočijemo in ako ji morje ne bo več škodovalo, nadaljujemo potovanje do Malte in potem tako dalje. »Ne bi vzeli Nansenovih s seboj do Genove?« sem ji dejal kar tako kakor brez pomisleka. Ko je do dna oči preiskala mojo misel, kar mi ni bilo najprijetneje. je odločila ponosno kakor vselej: »Vzemimo torej s seboj tudi Nanse-nove!« Ob dveh popoldne je »Bleu-Blanc-Rouge« z razpetimi jadri zapustila Mo-naco. Nu, še pred večerjo nas je na dvajseti stopinji, na širini Vintimillea, zajel silovit vihar s točo. grmenjem, vetrom in razburkanim morjem. Gospa F. je ležala na postelji kakor mrtva; imela ni niti toliko moči. da bi se mogla geniti ali potožiti. V salonu, ki so ga kdaj pa kdaj razsvetlili bliski, se je na divanu zvijal Nansen in ni nič več mislil na ljubezen. Njegova žena in jaz bi se bila mogla valjati po divanu in se objemati pred njegovimi očmi, ne da bi ime' on toliko moči. da bi se genil. Toda misli uboge Ninette so bile daleč od tega. (?e bo nadaFevaloJ —IM. UMIM«UH«M1ll»OT!g ^ Ssort Tekmovanje za nogometno prvenstvo mariborskega okrožja Objavljajo se termini in pari mariborskega okrožja LNP, in sicer: 24. marca: Panonija:Gradjanski v Murski Soboti, Ptuj:Drava v Ptuju. 31. marca: Drava:Panonija v Ptuju, Gradianski:Ptuj v Čakovcu. 7. aprila: Mura:Drava v Murski Soboti. 14. aprila; Mura:Ptuj v Murski Soboti. 28. aprila: Drava:Gradjanski v Ptuju, Panonija :Ptuj v Murski Soboti. 5. maja: Pationija:Mura v Murski Soboti. 12. maja: Gradjanski:Mura v Čakovcu. Prvenstvena tekma SK Rapid :SK Celje se včeraj zaradi zapadlega snega ni odigrala. Po službenih objavah LNP se bo tekma vršila na praznik 19. t. m. Včerajšnje nogometne tekme. Ljubljana: Ilirija:Hašk 3:1, Primorje: Trbovlje reprez. 12:0. Zagreb: Gradjanski:Concordia 2:0. Beograd: BSK:Jugoslavija 3:2. Praga: Sparta:Prostejev 6:0, Slavija: Bohemians 4:1, Kladno:DFC 4:2, Viktorija Pzen:Teplitzer FC 2:0. Dunaj: Austria:Hakoah 5:2, Rapid: WAC 11:2. Admira:Waker 5:0. Redigirani termini podzveznega ligine-ga tekmovanja. Ker so že izžrebane prvenstvene tekme za državno prvenstvo, je poslovni odbor LNP na svoji zadnji seji redigiral termine podzveznega liginega tekmovanja v Ljubljani, in sicer: Ilirija: Rapid, določena za 24. marec se določi na 16. junij in Ilirija :Čakove6ki SK določena za 7. april, se določi na 2. junij. Preloži se tudi prvenstvena tekma Svoboda: Rapid, določena za 20. junij na 29. junij zaradi olimpijskega dne. Schmeling premagal Hamasa. V Hamburgu se je včeraj vršila izločilna borba za svetovno prvenstvo v boksu med Nemcem Schmelingom in Amerikancem Ha-masom. Zmaga! je prepričevalno Schme-ling, ki je v prav vseh kolih pokazal veliko premoč in je končno zasluženo zmagal s tebničmm knock autom, kar je sodnik v 9. kolu prekinil brezimno borbo zaradi popolne onemoglosti Hamasa. — Borbi je prisostvovao nad 20.000 gledalcev. Prvo opereto po dolgem presledku upri zori mariborske »Narodno gledališče v Ptuju v petek, 15. t. m. Uprizore najlepših del starejše literature tega žanra, Fallovo opereto »Štambulska roža«. Krasen je muzikalni part tega dela, vsebina, ki se godi zvečine v turškem haremu, pa je po na komičnih situacij in zapletljajev. Pri uprizoritvah te operete je vselej smeha in zabave v izobilju. Ker so stroški, ki so zvezani s tem gostovanjem, zelo veliki (sodeluje ženski in moški zbor ter orkester), veljajo glasbene cene. Izmed solistov sodelujejo Udovičeva, Barbičeva, Starčeva, Gorinškova, Sancin, Harasto-vič, Gorinšek, Rasberger, Madven, Nakrst in Furijan. Občni zbor združenja pekovskih mojstrov. Združenje pekovskih mojstrov za Ptuj in Ljutomer je imelo 4. marca t. 1. v gostilni pri »Pošti« v Ptuju svoj redni letošnji občni zbor. Zboru je predsedoval načelnik združenja g. Josip Lašič. Udeležba na zboru od strani članstva je bila prav zadovoljiva in so mu prisc vovali še častni člani združenja, banski svetnik g. Janko Zadravec v imenu Zbornice za obrt, trgovino in industrijo, g. tajnik Ivan Novak za Okrožni odbor obrtnih združenj, g. generalni ravnatelj Milan Bašič za zagrebško združenje in končno gg. Jakob Koren in Alojz Kovačec za mariborsko organizacijo. Uvodoma je predsednik podal kratek pregled o delovanju združenja v preteklem letu. Nato na je tajnik g. Albert izčrpno poročal o prizadevanjih organizacije za zaščito interesov svojih članov. Združenje je imelo v boju proti odpravi nočnega dela v pekovski obrti popolen uspeh in je doseglo, da je bila dotična uredba do nadah' niega razveljavljena. Nadalje se je društvo energično zavzelo za ukinitev 3%>-tnega dodatka v davku za pavšalni promet. Uspeh za pekovsko obrt je tudi še to, da smejo mojstri v svojih obratih izdelovati kekse. Dalje se je soglasno skle nilo, da se združenje polnoštevilno udeleži kongresa pekovskih obrtnikov v Zagrebu. Združenje šteje sedaj 53 članov, 34 vajencev in 32 pomočnikov. Za člane izpitne komisije za pomočnike so bili izvoženi gg. Josip Lašič, Vi’jem Albrecht, Mihael Kokot. Josip Ramšek, Josip Ludvik in Ivan Kozel. Drugih volitev tokrat ni bilo. Narobe. — Gospodična Tončka, vi prav gotovo slutite, kaj vas nameravam vprašati? — Da, toda vi bi me ne vprašali, če bi slutili, kaj vam hočem odgovoriti. Točno znanje- — Ta vaza je stara 2008 let — Od kod ti to tako dobro veš? — Pred 8 leti sem bila v muzeju pa so mi takrat rekli, da je stara 2.000 let. Točen odgovor. Učitelj: Otroci, kdo mi ve povedati, kje je bil Napoleon prvič poražen? Janezek: Na strani 165. Dober nasvet. — Rada bi šla na maškerado, da bi me nikdo ne prepoznal. — VeŠ kaj, potem si pošteno umi' šminko z obraza. Prodam PRISTEN AJDOV MED po Din 10,— za kg oddaja »Kmetijska družba«. Meljska cesta 12. Telefon 2083. 1005 Na prodaj KOMPRESOR v brezhibnem stanju. Ponudbe pod »1000« na upravo »Ve Cernika«. 973 Stanovanje BOLJŠEGA DELAVCA sprejmem na stanovanje in hrano. Frankopanova 15. 1009 Sobo odda Posolilo LEPO. ZRAČNO SOBO oddam s 1. aprilom boljšemu' manjša, gospodu. Poizve se v trgovi ni Kravos. Aleksandrova 13. 092 POSOJILA kratkoročna, daje Jugoslovanska hranilnica, M a ribor, Kralja Petra trg. 968 Službo dobi SLUŽKINJO pridno in pošteno, staro 30 do 35 let, ki zna kuhati. Šivati ter opravljati vsa hišna dela, takoj sprejmem. Naslov v upravi »Večernika«. 9741 Kupujte svoj«. po» trebičine pri naših inserentih l t Naš srčno ljubljeni atek, gospodi Anton Vogrinec nadučitelj v pok. je danes zjutraj ob 3. po dolgi mučni bolezni umrl. Pogreb blagopokojnega bo v sredo, dne 13. marca ob 10. uri iz hiše žalosti na domače pokopališče. Sv. Anton v Slov. goricah, dne 11. marca 1935. Žalujoči ostali. Po kratki bolezni nas je včeraj ob 18. uri v 34. letu starosti za vedno zapustila naša dobra in nepozabna soproga in mati, gospa Frančiška Kuhar Pogreb nepozabne bo v torek, dne 12. marca ob 16. uri iz mrtvašnice na mestno pokopališče na Pobrežju. Sv. maša zadušnica bo brana v četrtek, dne 14. marca ob 7. uri v stolni cerkvi. Maribor, dne 11. marca 1935. Ferdo Kuhar, soprog. Nandi in Erika, otroci. Elizabeta Pon-gračič, mati. Mila in Mimi, sestri. Rojko in Lampreht, svaka kakor tudi vae ostalo sorodstvo. H m E3S SESj Bp Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelj:' in urednik: RAD1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna STANKO DE 1 ELA v Mariboru. d. d., predstavnik