AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPEB CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, AUGUST 22, 1945 LETO XLVIII—-VOL. XL /III l nedeljo bodo okupirali Japonsko imajo dokaze, da so bili trgovci na drobno prisiljeni plačevati za gnile in pokvarjene stvari postavno ceno, katere so morali doma enostavno vreči v smeti, drugače ne bi mogli dobiti drugih stvari, ki so jih zahtevali odjemalci in ki jih je bilo težko dobiti. Tukaj je, na primer en zgled. Nek trgovec, ki je hotel kupiti 10 vreč krompirja, je moral kupiti najprej 20 zabojev kante-lop po $5 zaboj. Kantelope so bile preveč zrele in jih je moral vreči proč. Pri tej kupčiji je imel trgovec $100 izgube, toda krompir je moral dobiti za svoje odjemalce. Nek drug trgovec je moral kupiti dva zaboja gnile solate, da je dobil en zaboj pomaranč. Solato je vso vrgel I proč. Velika porota je poslušala do-' kaze o tej slepariji že dva tedna j in včeraj je kršilce obtožila, nakar pridejo pred zvezno sodnijo. V državi Ohio jih je ob delo dozdaj 201,000 Columbus, O. — Državni direktor vojne komisije za delo je preračunal, da je dozdaj izgubi, lo delo v državi Ohio radi odpoklicanih vojnih naročil 201,-012 oseb. V prihodnjih 30 dneh jih bo ob delo pa še nadaljnih 18,225. Direktor Muldoon računa, da bo vprašalo za brezposelno odškodnino 153,000 oseb v državi Ohio. V januarja 1939 jih je bilo najvišje število dozdaj. Največ je bilo odpuščenih delavcev v Clevelandu, Cincinnati ju, Akronu, Columbusu in v Toledo. Iz Cantona in Ashtabula pa še ni natančnih poročil. V Akronu bodo morda vpeljali 36 urni tednik, da se zmanjša brezposelnost. I „ , ' 0--Dvajset firm Irsro nikov' ki ™ajo iio prostore v North- L ,00d Terminal, je bi- po v * 0<* federal-ne poro-| kršili regulacije OPA. |e 80 bili dokazi, da so lov n posamezniki prodati^1? na drobn° neužit-fj ' katei'e so morali ku-1, 7 Je bi mogli dobiti K . stvari- Neka" ■No *Vn P°sameznikom Več kot 20 prestopih'1 Več ali manj. Za iza°Pek je lahko kazen ijni P°ra in $5'000 globe, fki /Vezni Pravdnik Don Mkj ivd-predložil poroti d0" 8et() '.zatoženih, je izja-Mzgori največjih škan-!lEVlni trgoavskih hiš JL v *le. »bogateti tekom k'h predmetih. Pre. HL J' a taJ'no v teku že od ftivj preiskoval i, risanje je o ijMa se mora Jf'0 vsakemu Nattip' r Bančni P°d" asijša zbornice je začel 0 predlogu, ki 0 vsak postava' ^lati 6lpU Amerikancu' ^S'r.?dlog ima vso h gov ka Trumana. Hei,?1! da lnora biti rh dej . Amerikanca, ki delH a lr> ki hoče delati. % ni> Je pa dolž-W,a d«lo preskrbi. p0sa' ako bo ta pred. lVt>e n,ava' 2 denarjem °(lei0aprave in projek- Kli?uVse one' ki ga ^biti drugje. * >kC~~Tukaj so Siv mrežo-ki je rju Pred pri. i! ? uradu sle-Pogačar, Lo. •L"' nfcil lmenovana iz ^ U^van in ne-% CleVeianda vsak \ X t;0ngar, Lorain, '•feswhvala vsem sku-S!^eiisk1h revežev. Zed. države so zdaj nehale s posojilnim skladom zaveznikom Washington. — Vse zavezniške države so bile obveščane, da je zdaj ameriški Miklavž nehal nositi in da posojilnega sklada, ni več. Iz tega sklada so dobii zavezniki iz Amerike raznega blaga v vrednosti nad 40 bilijonov dolarjev. Ali bo Amerika kaj dobila za to? Kot se pričakuje bo vse blago, ki so ga poslale Zed. države zaveznikom iz posojilnega sklada smatrano kot vojni doprinos Amerike. Ampak za ono blago, ki ga bodo prejemniki rabili še po vojni, se bo pa zahtevalo plačilo. Glavni prejemniki iz posojilnega sklada so bili: Anglija, Ru. sija, Kitajska, Francija, Belgija, Nizozemska in druge dežele. --o-— Vojne izgube velike v Jugoslaviji London. — Radio iz Belgrada je poročal, da je izgubilo življenje tekom vojne v Jugosaviji [1,685,000 oseb. Od teh jih 75 padlo v bojih z Nemci. Nemci so zajeli 125,000 oseb, a v ujetništvo so jih odpeljali 270,000. Kdo jih je pa pobil 25%, Bel-grad ne omenja. -o- Bolničarke se vrnejo s Pacifika Honolulu. — V delu so načrti, da se pošlje doniov s Pacifika 340 armadnih bolničark. Te ne bodo čakale na prihod drugih, ki bi jih nadomestile. -o- V torek dospejo druge padalne čete in vršilo se bo izkrcanje zavezniškega moštva iz bojnih ladij in transportov. Tako je naznanjalo ministrstvo. Dalje so Japonci naznanjali, da tam, kjer se bodo zavezniške padalne čete spustile na tla, ne bo japonskega vojaštva, ampak samo dve diviziji policije. Japonski radio je zatrjeval narodu, da se bo okupacija izvršila na miren in prijateljski način, kakor je to dogovorjeno z zavezniki. Japonska flada je razdelila po polotoku Miura letake, v katerih svari prebivalstvo, da bodo prišle zavezniške okupacijske čete in da ne bo tukaj prišlo do nobenih bojev, kot nekateri mislijo. "Imejte zaupanje v svojo vlado in ne poslušajte lažnjivih poročil," so pisali letaki. Na tem polotoku se bodo zavezniki najprej izkrcali. Ta japonska poročila prva naznanjajo nekaj podrobnosti o zmagoslavnem pohodu ameriške armade na Japonsko. MacAr-thur je pa samo izjavil, da se bo okupacija izvršila enkrat proti koncu meseca. Cesarjeva vlada je tudi naznanila narodu, da so se vrnili odposlanci z Manile in prinesli s seboj navodila za okupacijo. To je bilo prvič, da je japonski narod zvedel, da so šli odposlanci v Manilo. Japonski glavni stan je po radiu obvestil MacArthurja,, da so letala z odposlanci srečno pristala na domačem letališču v Tokiu. Navzoči pri kapitulaciji Japoncev bodo zastopniki sledečih dežel: Zed. držav, Rusije, Anglije, Kitajske, Francije, Avstralije, Kanade, Nove Zelandije in Nizozemske. Prve štiri bodo direktno vodile kapitulacijo, druge bodo samo kot opazovalke. Thompson Co. pričakuje v kratkem polno zaposlitev delavcev Podjetje Thompson Products, Inc. je včeraj naznanilo svojim 4,000 delavcem, da pričakuje po vojni zaposlitev na celi črti. Firma bo izdelovala dele za avtomobile in za letala ,torej za dvoje najvažnejših produktov po vojni. Podjetje bo šlo v kratkem na dva dnevna šihta po 8 ur, pet dnj v tednu. Delavci bodo najemanj nazaj na delo po njih starosti zaposlitve od prej. Podjetje bo vzelo od vlade v najem Tapco tovarno v Euclidu v upanju, da jo sčasoma tudi kupi. Veljala je vlado $30,000,-000. -o- čestitke! Danes obhaja svoj sedemde-j seti rojstni dan naš vrli rojak [ iz fare sv. Lovrenca, Mihael Vr.' ček. Kot dolgoletni zvesti faran je bil tudi vedno velik podpornik naših kulturnih ustanov, posebno mu je pri srcu naša lepa slovenska pesem. Dobremu in požrtvovalnemu Mr. Vrčku čestitamo ob njegovi 70-letnici z željo, da ga Bog ohrani še mnogo let. šesta obletnica Jutri ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Louis Strausa v spomin 6. obletnice njegove smrti. Nocoj bodo slike Na Grdinovem vrtu na 62. cesti bo nocoj slikovna predstava. Prijatelji slik so vabljeni. morala plačati s življenjem. Ako bi bil Andreje vozil hitreje, ki se bila lahko zgodila velika nesreča. Srna je tehtala kakih 300 funtov in dva krepka možaka sta jo komaj nesla. Mr. Pezdir je sicer mislil, da bo prišel tukaj do mesa brez rdečih znamk, ampak šerif je rekel zapik, ker lovska se-zija še ni odprta. Meso so oddali v sirotišnico. Obe hčerki sta pa srečno odnesli pete in sta zdaj gotovo na varnem v kaki ajdi. Lepa starost Slovenski pionir Jacob Petrič, ki stanuje na 6818 Bayliss Ave. je te dni praznoval 90. rojstni dan. Mislimo, da je to eden naših najstarejših naročnikov, če ne celo najstarejši. Kljub visoki starosti vsak dan redno in natančno prečita Ameriško Domovino. Je še prav krepak, zato mu prav iz srca privoščimo, da bi učakal tudi 100-letnico rojstva. V lasten dom V svoj dom se je preselila družina Frank Merharja, ki je do katastrofe v naselbini stanovala na 1015 E. 62. St. Zdaj so kupili hišo na 1021 E. 185. St. Njih telefonska številka je IV 1334. Mr. Merhar je vesten taj. nik društva sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ. Vlada je odpravila restrikcije za izdelavo raznih produktov Washington. — Urad za vojno produkcijo je odpravil restrikcije na 210 raznih produktih v ameriški industriji. Obdržal je še restrikcije na kakih 125 produktih in še na teh jih bo odpravil v nekaj dneh. Zdaj ni več omejeno število za izdelavo radijskih aparatov, ledenic in trukov. V kratkem času bo vlada tudi odpravila omejitev števila novih avtov. Brez omejitve se sme zdaj izdelovati tudi peči in opremo za pralnice, kovinasto pohištvo, električne pihalnike, motorna kolesa, baterije, fotografske filme in razne druge predmete. S tem hoče vlada doseči, da pridejo te stvari kakor hitro mogoče v roke civilnemu prebivalstvu,. Industrija je obljubila, da bo delala s polno' paro, da pridejo ljudje čim prej do stvari, ki jih pogrešajo doma. Industrija bo zdaj mobilizirala svoje sile za izdelavo civilnih potrebščin s tako vnemo, kot je mobilizirala za izdelavo potrebščin za vojno. Pri vsem tem bo pa vlada obdržala kontrolo nad cenami, da ne nastane nevarna inflacija. -o- Obisk iz Kanade Iz Toronto, Kanada, sta prišla v Cleveland na obisk Miss Kay in Pvt. Louis Kozlevčar. Louis služi v kanadski armadi. Stanujeta pri družini Mrs. Brodnik na 6207 Carl Ave. Včeraj sta nas obiskala v uredništvu v spremstvu prijaznih' Mr. in Mrs. Louis Erste iz 6205 Whittier Ave. Kanadcema želimo mnogo vesele zabave v naši metropoli. Pismo iz domovine Lovrenc Eržen, 946 E. 78. St. je prejel pismo od svojega brata Antona iz Klanca št. 132, p. Kranj. Brat sporoča, da so doma vsi zdravi. Pismo je šlo skozi roke štirih cenzorjev. Peta obletnica V petek ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida peta maša za pokojnega Edwarda Možek v spomin 5. obletnice njegove smrti. Joj, to je bila torta! Ojlatyianva. — AmeiMSki fantje so na OMnaivi praznovali konec vojne z velikansko torto pri bataljonu "Seabees," ki je tehtala nič manj kot 600 funtov in katere je bilo deležnih skoro 2,000 vojakov. Za torto so potrebovali vojaški peki 1,200 jajec, 100 funtov sirovega masla, 150 funtov sladkorja, 5 galon mleka, en funt soli, en kvort vani-lije, 2 funta pecivne sode ter 90 funtov marmolade, s katero so pomazali posamezne skladovnice torte. Arhitekt s torto je bil Anato-le Arnold, ki je prej 2U let pekel pecivo v hotelih v San Franciscu. Torta se je pekla 88 ur in dva dni je vzelo, da je pek vse znesel skupaj. Torto je okrasil s U00 cvetlicami iz peciva. (Dekleta, zdaj ko imate ves recept, pa jo še ve poskusite napraviti in nas povabite! Op. ured.) Iz raznih naselbin Sharon, Pa. — Dne 1. jul. je naglo zbolela Miss J. Garm, ki je bila z ambulanco odpeljana v bolnišnico za dva tedna. Imela je influenco in sedaj je že skoraj okrevala. — Dne 31. jul. pa je v bližnji reki utonil 12-letni Andrew Parkany, katerega so več ur pozneje potegnili iz vode. Chisholm, Minn. — V rudniku v Hibbingu je bil ubit pri delu, Mike Hočevar, star 33 let in rojen v Chisholmu, kjer zapušča ženo in starše. Ravno tam je istočasno ubilo Joeva Boraka, doma nekje na Hrvaškem. — Na Ely ju je po kratki bolezni umrl rojak Svetlič, mož gl. porotnice ABZ. Star je bil okrog 45 let in doma nekje na Dolenjskem. Eveleth, Minn. — Družina Johanna Pugel ima osem sinov v vojni — po imenu George, Louis, Joe, Albin, Eddie, John, Edmund in Victor. George je pri infanteriji v Texasu. Joe v Italiji, Edmund, po činu poročnik, pri letalcih v Coloradu, ; Victor na južnem Pacifiku, Louis pri mornarici na Pacifiku, Albin pri vojaški policiji v Texasu, Eddie v Nemčiji, John pri j letalcih v Iowi. Mati je vdova. Odličen obisk Včeraj nas je obiskal v našem uradu guverner države Ohio, Frank J. Lausehe. Prišel je na pogreb svojega strica Antona Milavca in se po pogrebu ustavil v svoji rojstni naselbini. Za trenutek je guverner pozabil svoje velike skrbi in bil zopet naš stari France, vesel in prijazen, kot zna biti le on. Na cesti ga je vse ustavljalo in mu veselo stiskalo roko. France bi bil pa tudi najraje vse objel in pritisnil na svoje veliko slovensko srce. Ni še pozabil slovenske metropole, pa tudi ne, da je sin klenega slovenskega naroda. Bog Te živi, Frank! --o- Kje je zdaj zgodovinski železniški voz? Zgodovinski železniški voz, v katerem so podpisali leta 1918 in potem leta 1940 mirovne pogoje Francozi in Nemci, je ne-znanokam izginil. Iz Francije so ga Nemci odpeljali v Berlin, a zdaj trdijo, da so ga razbile zavezniške bombe. -o- Dečko ubit na cesti Včeraj ob 5:45 popoldne je stekel preko St. Clair Ave. od 58. ceste 5 letni Robert Bru-neez, ko ga je zadel avto in vrgel proti bližajočem vozu ulične železnice. Voz je ustavil, predno so šla kolesa čezenj. Poklicana je bila požarna bramba, ki je dvignila voz, da so vzeli dečka ven, ki je bil pa že mrtev. Dečko je sin Mr. in Mrs. Brunecz, ki vodita gostilno na 5705 St. Clair Ave. Poleg staršev, Mike in Veronica, roj Matjesic, zapušča brata Jamesa in Michaela. Pogreb ima v oskrbi Grdinovi pogrebni zavod. S KONCEM VOJNE SO NASTALI NOVI PROBLEMI PA NA DOMAČI FRONTI Clevelandska policija vidi, da bo s tem, ker je zdaj dovolj ga-zolina, večji promet na cesti in ž njim tudi več prometnih nezgod. Skoro preko noči se je cestni promet podvojil. Na cesti so se pojavili avtomobili, ki niso več varni za vožnjo. Do danes je bilo v Clevelandu že 55 izgubljenih življenj v cestnih nezgodah. Vse te bi se lahko preprečile, če bi ljudje bolj pazili, tako vozniki kot pešci. V Clevelandu je najvišja dovoljena brzina 35 milj na i>ro. To ni samo za varstvo ! o , ampak tudi za varstvo življenj. Policija svari: ubogajte promet-'ne postave! Kupujmo vojne bonde In znamke 195 p firm in 71 posameznikov je jpih radi OPA prestopkov MANILA, 22. avgusta. - Radio iz Tokia je danes naznanjal, da se bo MacArthur izkrcal na letališču Atsugi pri Tokiu na 28. avgusta in da bodo podpisani mirovni pogoji ali kapitulacija Japonske na 31. avgusta na neki ameriški bojni ladji v Tokijskem zalivu. * * * Manila, 21. avgusta. — Zavezniške okupacijske čete se bodo začele spuščati s padali po Japonski v nedeljo. Istočasni bosta pa zapluli dve zavezniški bojni flotili v vode pri Tokiu, kjer bodo začele izkrcavati čete na kopno. Tako je naznanite japonska vlada danes. Glavni stan generala MacArthurja pa ne reče nič glede okupacijskih načrtov. Ti načrti in bojne edinice, ki se bodo izkrcale na Japonskem, bodo naznanjene v javnosti šele potem, ko bo okupacija izvršena. Samo to je znano, da bo pri tem sodelovala vsaka edinica ameriške bojne sile. Na stotine transportnih letal, ki so danes na Pacifiku, se bo uporabilo za prevoz prvih čet na Japonsko. Z letalom se bo podal v Tokio ali kam blizu tudi general MacArthur s svojim, štabom. Za varstvo bodo imeli najbrže super bombnike B-29. Poročila vedo povedati, da se je angleška bojna flotila pridružila 3. ameriški in da sta pripravljeni zavoziti v Tokijski zaliv v prihodnjih par dneh. Obe flotili ležita nekje ob'japonski obali. Japonski radio je danes opetovano apeliral na japonski narod, naj bo miren in naj gre po svojih opravkih kot navadno. Prej je radio iz Tokia naznanjal, da se bodo najprej spustile padalne čete in sicer na letališče 20 milj južno zapadno od Tokia. h nI Učenka, pa si je k SME PRIVOŠČITI AvrUi°Č "" , r se je pe- zjutraj v Žfti •iatpi ° am obiskal Xl Kumla. Ko C Edisonu, sta luštkani 1 Na f ^ skočila na k ^ Pravi- ' j^cii11^ kot kra- &v>avil^ 8 tak0 JQ d 8k°de čez Nevidnost je Japonci so poskušali 13-krat doseči našo obalo Los Angeles. — Mornarica poroča, da so v teku vojne Japonci poskušali 13 krat priti pod vodo v to pristanišče. Vselej so jih odgnali z globočinskimi bom. bami. Mornarica di^je to šele zdaj v javnost, ko je izvlekla jekleno mrežo, ki je varovala dohod v pristanišče pod vodo. V pristanišče so se skušale izmuzniti najbrže japonske podmornice. To sodijo po tem, ker se je vselej, kadar so vrgli bombo v globočino, prikazalo olje na površini vode. Bližino sovražnih podmornic so javljali po-* sebni inštrumenti na obrežju. Patrulje so našle tudi 20 japonskih min pri vhodu v pristanišče. Sodijo, da jih je zanesla voda sem čez Pacifik. -o-— Povečano podjetje John Globokar, ki vodi gazo-linsko postajo na vpgaSu 185. ceste in Chapman Ave. nam je povedal, da bo dozidal za gazo-linsko postajo še obširno garažo za popravo avtov in njih kompletno postrežbo. Stavbe riik Demshar je že vse zmeril in pripravlja načrte. Mr. G!oboka;r lastuje tudi lot na vzhodnem vogalu, kjer bo sčasoma postavil kako primerno trgovsko poslopje. Z Mr. Globokarjem je zdaj tudi Henry Blumel, ki je eden najboljših ekspertov za avtne motorje in za vse, kar spada zraven. Kadar je vaš avto "žejen," ali če potrebuje kaj drugega, ga peljite k Globokarju! Shod na Providence Hts. Zveza slovenskih Oltarnih društev vabi v nedeljo 23, avgusta od 3 do 4 popoldne k molitveni uri k Lurški Mariji na Providence Heights v Euclidu. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEO, Editor) •117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio. Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: "a Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland. Do Doitl. celo leto 17.50. Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.60. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $4-00. Za Ameriko ln Kanado, četrt leta $3.00. Za Cleveland, do pošti Četrt leta $2.25. Za Cleveland In Euclid, do raznaAalcih: Celo leto $0-50, pol leta $3.60. Četrt leta $2.00 Posamezna čtevllka 3 cent« SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.60 per year. Cleveland, by mall. $7.60 per year. U. S. and Canada, $3.60 for 6 month*. Cleveland, by mall. $4-00 for 6 months. U. S. and Canada. $2.00 for 3 months. Cleveland, by mall, $2.26 for I months. Cleveland and Euclid by Carrier. $6.60 Der year: $3.50 far 6 months. $2.00 for 3 months. Single coplw S cents. Odpri srce, odpri roke... Entered as second-class matter January 6th, llOt, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 187$. *>88 No. 195 Wed., Aug. 22, 1945 Stric Sam je nastopil Dolgo smo čakali, pa smo vendar le dočakali, da je začel Stric Sam izvajati to, kar je obljubil: svobodo malim narodom, da si bodo brez strahu volili svoje vlade. Ameriški državni tajnik zasluži ves kredit, da je prvi med Združenimi narodi povedal, da ameriška vlada ni rekla kar tje v en dan, da je poslala svojo armado v Evropo, da osvobodi zasužnjene narode, pa da. jim garantira tudi svbbodščine, kakor je to zapopadeno v Atlantskem čarterju. Mr. Byrnes je postal krepko svarilo bolgarski komunistični vladi, da ni demokratična. Dalje ji je povedal v brk, da če se bodo vršile volitve, kakor so naznanjene za 26. avgusta na tak način, kot je v načrtu, da demokratski elementi ne bodo imeli nobene prilike do reprezentacije pri volitvah, da Zed. države s tako vlado ne bodo podpisale mirovne pogodbe. Takoj se je oglasila tudi angleška delavska vlada ter izjavila, da v tem na celi črti podpira Zed. države. Kaj se je zgodilo, da sta postali ameriška in angleška vlada naenkrat tako odločni napram lutkam v vzhodni Evropi, ki jih je postavila na vlado Moskva? Morda ima pri tem kaj vpliva nedavni Churchillov govor v parlamentu, ki je ožigosal razdelitev Poljske. Izjavil je, da se gode čudne stvari za kulisami v vzhodni Evropi ter svaril, da so dobili in še dobivajo komunisti diktatorske moči v vzhodni Evropi. !Kaj ne, čudno je, da tako govori tisti Churchill, ki je sam pomagal komunistom do diktatorske moči v vzhodni Evropi. Ne bomo pozabili, da je prav ta Churchill izjavil lanskega februarja v angleškem parlamentu: "V Jugoslaviji podpiramo komunista!" Ali je mislil Churchill takrat drugače kot danes, ali pa je takrat mislil tako kot danes in da je dal tisto izjavo samo na pritisk Roosevelta in Stalina? Ali je moral takrat kot ministrski predsednik govoriti drugače, kot govori danes kot državni poslanec? Fakt pa je, da se ni predsednik Roosevelt nikdar tako pognal za demoratske elemente v Evropi kot se je sedanji državni tajnik Byrnes s svojo ostro noto Bolgariji. Roosevelt je vedno zastopal stališče, da se ne sme.storiti ničesar, kar bi zbudilo sumnjo ali nevoljo v Moskvi, da je treba samo božati. No, zdaj je vojna končana in nepotreben strah, ki sta ga imeli Amerika in Anglija, da bi izsilili Atlantski čarter, je minil. Zdaj se jima ni treba več bati, če sta kdaj imeli ta strah, da bi Rusija, podpisala separaten mir z Nemčijo. Zdaj smo lahko bolj odločni, čeprav bi bilo veliko boljše za nas, če bi bili nekoliko bolj odločni že prej. Na svarilo državnega tajnika bo seveda Bolgarija najprej vprašala Moskvo, kaj naj stori. • Bolgarija dovoljuje zdaj pod komunistično vlado samo štiri stranke in vse štiri so komunistične ali vsaj spotniške. Stare stranke je vlada prepovedala, ker so bile — nedemokratične. Kakopak! To ustvarjanje novih strank po vzhodni Evropi je samo pesek v oči za zunanji svet, ker vse so čistokrvno komunistične. To je na Poljskem, v Romuniji, v Jugoslaviji in na Madžarskem. To se pravi prav povsod, kjer so dobili kontrolo Sovjeti. Ni pa to preslepilo nikogar, ki hoče videti pravi položaj. Ako se imenujejo te vlade demokratske, kot jih njih diktatorji nazivljejo, potem je to sramota za besedo — demokracija. Na tisoče ameriških vojakov je dalo svoje življenje na bojnem polju1 za — demokracijo. Ne norčujmo se iz nih žrtev in ne pomagajmo, da bodo z našo pomočjo prišli narodi v vzhodni Evropi izpod ene diktature v drugo, če smo res največja sila na svetu in tudi največja svetovna demokracija, potem dajmo ,da bomo držali besedo, da bo zagotovljene svoboda vsakemu. To bomo dosegli le, če bomo zahtevali volitve na demokratski podlagi v vsaki deželi, kjer si bo narod izbral svoje zastopnike po svoji volji, ne pa kakor jim bo to ukazoval kak diktator. Amerika je že posvarila Bolgarijo. Ali bo prihodnja na vrsti Jugoslavija? Vsaj upamo tako, če je še kaj pravice in poštenja na svetu. Svarilo, ki ga je poslal naš državni tajnik Bolgariji je bolj važno, kot se pa na videz sluti. Dogovori v j alti in Potsdamu so bili zaključeni na tem, da se bodo vršile demokratske volitve v vseh osvobojenih deželah Evrope. Bolgarska domoljubna fronta (ki sliči jugoslovanski osvobodilni fronti) je postavila samo eno listo za volitve 26. avgusta. Na listi je 96 kgmunistov, 95 agrarcev, 47 vojaških kandidatov in 33 socialnih demokratov. Torej štiri stranke, pa kot smo že zgorej omenili, so vse levičarske. Bolgari bodo torej lahko volili samo te kandidate, ali pa nobenega. Torej komuniste in socialiste, ali pa nič. Lista je bila sestavljena z odobrenjem iz Moskve. Demokratski elementi nimajo torej nobenega svojega kandidata. Prav take "svobodne" volitve bodo v Jugoslaviji. Prav take "svobodne" vodlitve so bile v našem Primorju pod fašistično vlado. Rusija je dala svojo besedo na Jalti in v Potsdamu, da bo delala na to, da bodo svobodne volitve v osvobojenih deželah. Zdaj se vidi, kako malo misli držati dano besedo. Na tak način pa ne bomo dosegli zaželjenega miru in če Rusija ne bo spremenila svoje taktike, se bojimo, da še davno ne moremo govoriti o kakem miru in tudi ne o kon-čr.ni vojni. Zapadne demokracije, kot je videti, so odloče- "The Denver Register" je a-merišk* tednik, ki gre v velikem številu med Amerikance. Pretekli teden je imel vest iz Ber-na v Švici, ki pove tole: "Totalitarni sistem vladanja se je ustanovil v Sloveniji. Ta sistem vlade je popolnoma neskladen z duhom kHčanske morale in svobode, in vendar ima Slovenija po večini katoliško prebivalstvo. Aretacije v cerkvah so fiekaj vsakdanjega in le majhne skupine ljudi se smejo udeleževati verskih obredov, na primer svete maše, cerkvene poroke in pogrebov. Na Slovenskem je sedaj E-NAJST koncentracijskih taborišč, kjer so skupaj zaprti trgovci, industrijalci in razni drugi ljudje." Tako beremo v omenjenem listu. Novo nam je, da ljudi aretirajo kar v cerkvah! Od drugod smo to slišali, iz Slovenije še ne, če se prav spominjam. Vsaj poročila, ki so prišla naravnost od tam, menda doslej tega niso omenjala. Verjamemo pa zelo lahko, ker se to v obilni meri godi drugod. Kar se pa tiče onih 11 taborišč, bi seveda denverski list bolje napravil, če bi ne zapisal, da so tam ZAPRTI, ampak da jih tam spravljajo na drugi svet. Isti denverski list poroča o izjavah nekega pravoslavnega patriarha iz Srbije glede ravnanja komunistov v pravoslavnih krajih. Pravi, da komunisti ne branijo ljudem v cerkev, pač pa napravijo med službo božjo v neposredni bližini cerkve svoje shode. Tudi Hitleri-janci so tako ravnali, ali naj se komunistom čudimo? In še to poroča oni srbski patriarh, da komunisti hitijo z uvedbo civilnih porok. To nam je dobro znano že iz drugih virov. In še to beremo istotam, da je verski pouk samo še prost predmet v ljudskih šolah, toda čeprav se je do 95 % staršev izteklo za verski pouk, se pod raznimi pretvezami s tem poukom odlaša. Torej vse tako, kakor je bilo pričakovati za slučaj, da zmagajo komunisti. Kdo je mogel biti tako naiven in preprost, da bi kdaj kaj drugega pričakoval ? * * * Mi torej vse to ževemo in še marsikaj, česar v Bernu v Švici morda še ne vedo ali p« vsaj niso dali v svet. O masnem pobijanju v komunističnem paradižu tam v ubogi Sloveniji ne beremo še nič v ameriških listih, ki dobivajo svoja poročila iz neslovanskih virov . . . Toda že to, kar poročajo, dokazuje, da resnica ne bi ostala prikrita, tudi če bi mi samo držali jezik za zobmi in pero za ušesi. Rečeno nam je bilo, da blatimo svoj narod pred tujim svetom, če komu povemo, kakšna barbarstva se v naši stari domovini dandanes gode... Veste kaj, tam se gode tako ogromne grdobije, da bodo kmalu kamni razglašali njihove strahote, pa če mi še tako molčimo in magari namenoma skušamo dejstva prikrivati. Svet je res silno počasen pri takih rečeh, toda na vse večne čase le ne more ostati slep in gluh, pa naj skušajo komunisti še tako zapirati meje napram vsemu zunanjemu svetu. * * * Oho, saj se je oglasil celo stari mladenč, slavni gospod W. Churchill! Gotovo ste brali, kako se je pritožil, da je v vzhodni Evropi in posebej na Bal. kanu zavladala komunistična diktatura. . . Vprašal je tako-rekoč svojega naslednika, Att- lee-ja, če to ve in če bo kaj napravil v tej reči. . . Ali naj se staremu lisjaku smejemo, ali naj ga vsaj v mislih primemo za ušesa, ali naj pa verjamemo, da ga je začela — peči vest. . . No, čas bi bil. Saj še veste, kako se je razko-račil nekoč in z nekakim ponosom povedal: V Jugoslaviji pa podpiramo — komunista! Sedaj je možakar v opoziciji in se je čutil dosti svobodnega, da pove: Nam Angležem in še marsikomu se neljubeznivo u-tepa, da sem takrat precj svetom tisto razglasil. . . Attlee je odgovoril, da tudi njemu ta reč ni ljuba, na tihem si je pa mislil: Ljubi moj Winnie, ali sem jaz povzročil to stanje? * * * No, vsaj toliko smo prišli naprej, da zdaj ni več le Ameriška Domovina tisto "lopovsko trobilo," ki razglaša v svet poročila o komunistični diktaturi na Balkanu, posebej y Sloveniji. Ameriška Domovina je že davno zapisala, da se je dal celo Churchill ujeti komunistični propagandi. . . in se je strašno zamerila s to ugotovitvijo — seveda ne pri Churchillu, pač pri raznih "našincih," ki so pa oni dan zelo privoščili Churchillu, da je moral v opozicijo. Toda če je bil Churchill vreden upoštevanja kot mini-sterski predsednik, ki je moral govoriti tako, da se ni zameril Moskvi, zakaj bi ne bil upoštevanja vreden sedaj, ko lahko spet enkrat govori tako kakor misli? * * « Odpri oko, odpri uho. . . Ali se vam ne zdi, da bi spričo vsega tega pričujoča kolona morala imeti tak naslov? Menda je prezgodaj spremenila tako kot sedaj stoji nad njo. Sicer pa tudi poprej ni imela naslova kot tu zgoraj stoji, pa njena vsebina je bila po tem naslovu prikrojena. Ni apelirala na SRCE, kakor se je na-i menila sedaj aelati, ampak je ! apelirala na oko in uho. Pripovedovala je, razlagala je, zavračala je, kritizirala je. Če zdaj ta kolonar misli na vse tisto, kar smo sami zvedeli iz domovine in o domoivini, če pomisli na poročilo denver-skega lista, če dodene zraven še Churchillovo pritožbo. . . potem mu pa pride na misel nedeljski shod v Jolietu in vabilo nanj v Glasilu in še v Ame. rikanskem Slovencu. . . potem pa tudi naznanilo, da imajo tam postrežbo in razno drugo delo v oskrbi članice katoliške Slovenske Ženske Zveze. . . bi res bilo treba poriniti srce in roke in žep zopet daleč v ozadje in tuliti nekaterim ljudem naprej in naprej: Odpri oko, odpri uho. . . * * * Na drugi strani je pa čisto razumljivo, da se je moral ravno v Jolietu napraviti tak shod. Tak shod, ki na katoliškem zemljišču pozdravlja o-svoboditev Slovenije izpod "jarma" katoličanstva! Cisto tako najbrž ni bilo povedano, pa ideja shoda je ta. Pač je bilo ravno v Jolietu to potrebno! Dejali so sicer, da je bil Katoliški Dan istotam "fiasko," za vsak slučaj je pa le na mestu, da se morebitna "škoda" primerno popravi. . . To naj stori shod 19. avgusta... Vseeno se svita! Saj ni bilo še tako dolgo, ko bi bii tudi prav majhen Katoliški Dan nemogoč v Jolietu in še bolj nemogoča bi bila tam ustanovitev kake LIGE SLOVENSKIH KATOLIČANOV. Počasi je pa prišlo do tega in prav iz Joli-' eta je segla LIGA širom slovenskih naselbin. Vse drugo še pride in še marsikdo se bo sam sebi čudil, ko bo mislil na čase, ko je bilo v njem tako kot pravi tista pesem: Ne vidi nič, ne sliši nič, kot bil bi mrtva stvar. Bratje in sestre, le zbovujte in proslavljajte "osvoboditev" Slovenije, škode, ki vam jo je napravila LIGA samo s svojim rojstvom, ne boste popravili. Saj pamet vam že govori — srce pa še bo — da z vsem tem proslavljanjem le same sebe farbate! In farba je — rdeča. . . * * * "O j a, za versko stvar pa grem prav rad v LIGO, kar se pa tiče politike, bom ostal pri partizanih." Morda ne boste verjeli, da sem slišal to reč na svoja ušesa.? Pa bi bil najbrž lahko slišal iste besede še iz mnogih ust. Kako more kdo vero istočasno podpirati in podirati, to (Nadaljevanje na 3. strani) ne, da bodo izsilile obljube, dosežene v Jalti in Potsdamu. Ako je Rusija pametna ,se bo svoje dane besede držala. Naj ne pozabi, da je vprašala za 6 bilijonov dolarjev posojila tu v Ameriki in da novaca še ni dobila. Nekaj novic iz Slovenije Prejeli smo iz Londona daljše pismo, ki prinaša nekaj nq-vic iz naše nesrečne domovine, ki se koplje v potokih krvi krivih in nedolžnih. Ker bodo nekatere vesti brezdvomno zanimale širše občinstvo, prinašamo dele tega pisma: "Tu so dospeli ljubljanski časopisi. Namesto prejšnjega "Jutra" izhaja sedaj "Slovenski poročevalec" pod uredništvom Cirila Kosmača, nekdanjega sodelavca pri Vidmarje-vi "Sodobnosti." V tiskarni, kjer se je tiskal, "Slovenec," se sedaj tiska oficielno glasilo komunistične partije Slovenije z naslovom "Ljudska pravica." Lista pišeta v glavnem isto kot listi vseh komunističnih strank. Ljubljančan prebere na dolgo o delih in uspehih komunistične stranke po vseih svetu. Oba lista prinašata ogromno ofici-elnih obvestil in naročil. Novic ni mnogo. Dolge članke priob-čujejo komunistični voditelji V teh člankih je osnovna misel, kako treba iztrebiti vse, kar je v zvezi s preteklostjo. Iztrebiti treba vse, kar je v zvezi z "reakcijo." Pod to besedo tfa razumevajo vse, kar je komuniste oviralo pri dosegi njihovih cilj ev. Grožnja in strahova-nje je tenor teh številnih člankov. Tudi slavni Metod Miku? se znaša v takih člankih nad svojim škofom. Tudi nad papeža se je spravil, ker je ta v znanem govoru omenil trpljenje katoličanov pod komunističnim režimom v Sloveniji Iz teh časopisov je razvidno, da so razpuščene vse delavske strokovne zveze in je namesto njih ustanovljena nova pod vodstvom komunistov. Ta i-ma razne odseke za razne stroke dela. Zadružništvo je vse pod komando znanega komunističnega advokata dr. Lemeža, ki vodi neki iniciativni odbor za ureditev zadružništva v novem redu. Vse nabavne zadruge so že združene v eno. Tovarne so vse pod kontrolo. Nekatere so vse razlaščene in jih vodijo delavski odbori. Na splošno pa primanjkuje materiala za predelavo. Vse banke so pravtako pod kontrolo. Baragovo semenišče, Aloj-zevišče in Marijanišče je spremenjeno v domove za rekonva-leseente. Samostan na Rakovniku in uršulinski samotan sta spremenjena v ječe. V "svobodni" Sloveniji manjka ječ, če tudi hite pobijati komunisti svoje nasprotnike. Cerkvene matice, to je uradne knjige o rojstvih itd. so bile pred vojno vodene od žup-nih uradov. Sedaj je izšla odredba, da se to prenese na krajevne odbore Osvobodilne fronte. Časopisi prinašajo oglase, v katerih ponujajo razne stvari za zameno. Berete takle o- glas, značilen za razmere: — "Prosim, katera gospa bi prodala vsaj eno obleko za staro ubožno mamo." Kolika revščina! Za razmere po vojski in za partizane in njihovo "svetq" borbo je značilen tudi tale o-glas: "Pozivam tovariša partizana oficirskega glavnega štaba Slovenije, ki si je ob prihodu partizanskih čet v Logatec izposodil klavirsko harmoniko, da jo takoj vrne na naslov: — Kopenčan Mira, Dol. Logatec. "Zdi se, da so si partizani marsikaj "izposodili" celo pri tova-rišicah. Sodišče hitro deluje. Sodijo vse vprek. Tako so stali istočasno pred sodiščem pisatelj Nar-te Velikonja in razni štajerski nemčurji, če tudi so bile obdol-žitve čiso različne. Velikonja je bil obsojen kot vodja "Socialne in zimske pomoči," ker ni hotel pomagati komunistom, in pa kot eden glavnih nasprotnikov partizanstva. Pri domobrancih ni sodeloval. Poročila so samo v komunističnih listih, vendar se celo tam vidi, da mu dejansko niso mogli drugega o-čitati kot da je bil vedno proti partizanom. Pa to je že velik greh. Zagovarjal se je odločno. Isti dan so bili obsojeni razni celjski nemčurji in Nemci. Med temi znanimi voditelji celjskih Nemcev dr. Jurij Sko-berne. Vsi so bili obsojeni na smrt in še tisti dan, 24. junija ustreljeni. 30. junija je bilo obsojenih in takoj ustreljenih 15 policajev in dve ženski. 15. julija je bila obravnava proti odboru in nadzorstvu banke "Kreditni zavod." Ob-dolženi so bili sodelovanja z Nemci. Ustreljena sta bila dr. Klitiar, ravnatelj jeseniških tovarn, in ravnatelj zavoda Avgust Tosti. Na smrt so bili obsojeni tudi dr. Pestotnik, znani načelnik "Sokola L" v Ljubljani, Avgust Westen in dr. Pirkmajer. Ti trije so bili odsotni. Dr. Pirkmajer je v Da-2hau-u. O Klinarju pravi poročilo, da je "ohranil tovarne na Jesenicah leta 1941, čeprav je vedel, da bi se morale porušiti, da ne bi služile okupatorju." Takrat pa so še vsi komunisti sodelovali z okupatorjem, kei je bil Stalin še v zvezi s Hitler jem. Toda ljudje hitro pozabljajo. Obsojeni so bili na več let ječe tudi drugi odborniki: Avgust Volk, dr. Windišer, Praprotnikova, Šarabonova, R. Turk, Karel Čeč, dr. Mirko Božič, advokat dr. Krivic, Jože Verovšek, Rihard Sušnik in Fr. Ufbanec. Vsem obtožencem jt zaplenjeno vse premoženje. Prekmurce bo zanimalo, da je bil ustreljen znani trgovec v Murski Soboti Ivan Benko, bivši župan in bivši poslanec kmetijske stranke. Obenem je bil z njim ustreljen neki Josip Lipič. V Trst je pribežal iz Belgra-da znani Bogumil Vošnjak. Odšel je dalje v Rim. Vošnjak je znan mnogim ameriškim Slovencem še iz časa zadnje svetovne vojne. Pravi, da so v Belgradu, kjer je bil še 4. julija, razmere strašne. Boriti se hoče za demokracijo in Jugoslavijo. V Trstu je sedaj urednik zavezniškega lista "Glas zaveznikov" sin znanega Adolfa Rib-nikarja in nekdanji urednik mariborskega "Večernika." On sporoča, da v Ljubljani zapirajo dalje, da je zaprt sedaj tu-, di njegov oče, dr. Kalan iz Celja, dr. Pučnik, dr. Rajpš, dr. Vrčon (bivši urednik "Jutra"), dr. Rus, inž. Sancin. Zaprt je dr. Vrhunec, ki se je šel poklonit Titu v Belgrad. Izgleda, da brez uspeha. V pismu piše Rib-nikar: "V Sloveniji ne doživljamo revolucije proletarijata, ampak revolucijo belega kruha sitih trgovcev in stičnih špekulantov, fanatičnih študentov, zmešanih literatov ter nekaj navadnih kriminalnih tipov. To je družba mladičev brez vesti ' in brez čuta za odgovornost, ki | se danes igračkajo z llSl 'venskega naroda in f slavije kot otroci z $ Pa še dodaja: Tretj«' ja Slovenije je naM ( na." ^ Beseda je dala tender pa pijačo in ]b< je Tomaž dobro zav^f že imel precej prev^V pod kapo. Kaj se če'l de. Saj si je bil trd* vzel, da ne bo spil v#|t, in to tudi doma svetle bil. Se reče, saj kojl ca je držal besedo, "f1' samo dva, če štej^je in zadnjega, ni pa ®J kel, koliko jih bo ^ more on zato, če je Pjt nanesel na vojsko & I je prišlo na dnevni r(f važno vprašanje, če jil dali ali se ne bodo, ^'f janom, ne gre nobe i kričal Tomaž in natf't besedo s pestjo j>°'T sepabajema! I Pa naj bo to že "1 fakt je in ostane, ^J maž zelo težko ne3'f mači hiši. Enkrat f jelo zaneslo pravl'i nika tako, da je sf nogo po cesti, z zajtvohu. Tako s6| da nikdar tega, 1 slil, da se mu je "j noga skrajšala. Vs® I robnik in začel ot>ljf če jo še čuti. Pa jf skozi O. K. in kof stopil k sreči z na pločnik in se i F hnil, ko je videl, I imeti v žepu. ^ J] f iti po žepih, P'J nikjer. Well, ie ji Pa kaj za to, Če ji dopovedoval T° t(l| kar tjale na ^ tliš je to storil i'1 l( -ladko zaspal- ^ft. Ravno darii10 M maž zbudi. J be in pogled 111 f J hišo. in tam vi'Ji „, 1 nico pri odp1'1 zelo pomenljivi je pogled kal vpije ženi. -n "Neža, kaj.yl takih mrzlih no! Kaj bi 'J prehladil ali ^ji ti pravim, da no čez mene v .j« da bi rada, d" j,j.l sece krehal 1,1 ./f i " -I so te žensKe, .^.f maž in se obi*'1' v travi. Ntloba in senca SPISAL DR. FR. DETELA J .' kl J'e bil pripravljen V,r , mana miril in toll kako da bo treba f! sodišču; nekoliko je | Piasil, češ, da ima on f;p0»in, da ve vse, kar C"?0' in bi lahk0 4ay g?voril bo tako--4p0 S« R°Žman Pa 4 Sinljivo o krščan-I|1 J'm da bi on nikoli |instl Po sodiščih in da I, pasJa navada popa- fv, u . jltac Je razumel, kam kvatcf Se je ponudil :|il s . ' fin t Je najprej do Ga-ki ju je do-n Da skupaj. Začel |i'biiin® bosta takp ču" | ki Ua«la Rozmana, v ibiliHVnič hudega milo , ud-le slutili, da jih |ev!Sed0 k(l0 prime, |ren ; govoril? Če nil ij Pred sosedom, ne fcttt Prijatel.iem, kdo lo, ; J zaupal ? Ko to |r'o l2ačel strašiti, da. I pr£2lta> da ju Rož-ilja. 6 zaradl krivega 'poti • aj človek se I slišni miSli' da je kaj isližal ' Cesar ni ne vi~ Tetrev>da T Venn in dob^r ill b ,Udr ne spominja, ■kaj ?n?an govoril ka- f ii. k2 UV6ga ° Tone" )f)i(iai, ne govori ves 4da,iKniso žaljenje; iKk 0 najel najhuj- feta J .ln ^orje jima, 1 tofc Preveč; Ga- fSeVa^ Pa cla Jod T e obveljati, ker f SVo°net°vim varušt- I we ig"7 rriha 'bi h J' p a!prej -Ga- , : ' to mu II ^a Steg0nia se je r k r ariu. IS DerVhudo razsr- I V^atelja> ki je r< tlcbe izdal sku- P. b< iTie hucl0- f,Gažper jkl°tie 0 človek!" se rfvM ob čelo "Ka1 tiS^S* v ta- I ^i rokah! Ti, nesi tisti Bric je šel,inTone je razburjen preudarjal, kaj da bi bilo ukreniti. Da ne sme grozna novica na dan, mu je bil neomajen sklep; a kako preprečiti nesrečo? Takoj je poslal po Gašperja. Hkratu sta prišla Bric in Gašper. Tone je iztrgal Bricu list iz rok in vprašal Gašperja, če misli res ogrditi spomin svojega lastnega očeta pred sodiščem. "Res," je dejal Gašper in stisnil usta. "Vas sem obdolžil po krivem; zato bom zdaj govoril resnico." "A v kakšno ime spraviš o-četa in sestro in sebe, v kakšno ime!" "V pravo. Če bi bil jaz zakrivil, kar je moj oče, bi obdolžil sebe." ■ "Ti si pa res dober sin svojega očeta." "Dober ali nedober; za mene je oče to, kar je; naj potem izve svet še kaj o njem ali nič." "Usmili se vsaj svoje sestre!" "Jaz in sestra si nisva izbirala očeta." "Poglej, Gašper, ta list!" je dejal Tone. "Poznam," je prikimal Ga šper. Tone je vžgal žveplenkc in sežgal zmečkani papir. "To pričevanje je v kraju, je dejal, "in jaz tudi ne bom pričeval." "Ali mislite, da Vas ne bodo potem ljudje še huje sumničili?" Tone in Bric sta silila v tr mastega fanta, naj ne ravna tako brez glave, da bi se moral kesati vse žive dni. Gašper se ni dal preprositi; stričeve ravnanje je le še utrjalo njegov sklep; tako lepo, tako plemenito se mu je videlo; stric žrtvuje svoje dobro ime tuje-i mu; da bi njemu in njegovemu | očetu prizanesel, prenaša grda Isumničenja; nobene besede ni 'črhnil o tem, kar je vedel; on je dolžil strica, stric njega zagovarja; kako bi mogel on nositi tolik dolg vse življenje ni; svojih ramah! Gašper se je zaprl doma v sobo, skril obraz v klobuk ir S3 razjokal od jeze nad samirr seboj; njegovega sklepa ni mogla omajati nobena moč. Bric in Tone pa sta še posvetovala, kaj- da bi bilo storiti v tej stiski. Da bi res sum ostal na Tonetu, če bi kar take umeknil tožbo, o tem sta bila oba prepričana; potem bi se šele razvezali jeziki. Kakor nalašč je prišel-Tetrev poskušat svojo srečo kot posredovalec pri Tonetu, ko je bil pri Gašperju pogorel. "K tebi sem namenjen, Tone," je dejal. "Glej ga!" je dejal Bric. "Jaz sem pa zmoraj mislil, da ti nikoli ne veš, kam da si namenjen." Tetrev je takoj načel svojo zadevo in menil, da je semter-tja dobro ljudem jezike zavezati, sicer bi obirali človeka kakor črešnjo ob cesti; ampak krščanska ljubezen da je tudi lepa čednost. "Torej, Tone, kako sta z Rozmanom? Daj ta no, porav-najta se no! Kratka sprava boljša ko dolga pravda, in so-:;ed je le sosed. Danes potre buje on tebe, jutri ti njega. Ali ni res?" Tone je pritrdil, da je to že res, na kar se jp Bric vmes vteknil, ki se je zbal, da pojde vse pregladko in da bo Tetrev zasledil, kako da stvari stoje. Bric je menil, da eden mora biti obsojen in kaznovan, da se drugi oplaše; da je njegov sin še marsikaj slišal, kar je Rozman žaljivega gcivoril in da se utegne to tudi pred sodišče spraviti. "In tudi ti, Tetrev, nisi tako nedolžen, kakor se delaš." (Dalje prihodnjič) ODPRI SRCE, ODPRI ROKE je na glas zaihtela. In v tej veliki nesreči jo ta brezsrčnež še podi od doma z njenimi nebog-ljenčki . . . Kako je to strašno! Proseče je dvignila sprednje tačice in milo prosila: "Imej usmiljenje, Bo be k! Kam naj neki grem z nebogljenimi sirotami, tvojega brata otročički?" Toda Bobka solze in prošnje uboge materd niso ganile. Še bolj grozeče je zaškripal z zobmi in posmehljivo dejal: "Pojdi, kamor hočeš, svet je dovolj velik. Toda poberi se takoj, ne trpim te niti trenutek več v svojem domu!" Mati se ne bi prestrašila grozečega Bobka. Zakaj ljubezen do otrok bi ji dala moč, da bi mu bila gotovo kos, čeprav bi bil še enkrat tako močan. Ker pa se je bala, da bi v besnem boju bili v nevarnosti njeni malčki, se je rajši vdala in rekla s tresočim glasom: (Dalje prihodnjič.) BELO DOBIJO Prilika po vojni Lepa prilika tudi za po vojni se nudi strežkinji za poln čas, ki mora biti stara nad 21 let, Slovenka ali Hrvatica. Ja ko dobra plača. Zglasite se v Som Restaurant 6036 St. Clair Ave. (x) MALI OGLASI PRIPRAVITE VAŠ FURNEZ! Novi furnfzi za premog, plin, olje, gorko vodo aH paro. Resetting $15 — čiščenje $5 Air-Conditioning, Honeywell Thermostat Lahka mesečna odplačila Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. ENdicott 0487 __(x) PIVO V ZABOJIH MALI OGLASI Kupim pohištvo Kupim jedilno mizo in stole. Kdor bi prodal, naj se zglasi na 8104 St. Clair Ave. (196) Pozor pogorelci na St. Clairju! Tukaj v Nottinghamu je naprodaj lepo posestvo za dve družini z vsemi udobnostmi; velik lot z sadnim drevjem. Hiša ima 10 sob. Za ceno se bomo sami dogovorili. Nudi se izredno lepa prilika podjetnemu človeku, ker bi se dalo odpreti izvrstno vinsko trgovino; je dosti prostora in nobene take trgovine ni na vsej tej glavni cesti. Zglasite se na 1039 E. 185. St. (196) Pohištvo naprodaj Prod^ se pohištvo za jedilno sobo. Vprašajte na 612714 St. Clair Ave. (196) Lepa hiša naprodaj Proda se lepa solidna 6 sob hiša; dvojna garaža; nahaja se na Ingleside Ave. Cena je $9,900. Podrobnosti izveste pri E. Fitzjohn 778 E. 185. St. IV 6988 zvečer IV 3181 (197) Bivši predsednik Francije, Atebert Lebrun prisega na sodišču v obravnavi proti maršalu Henri Peiain-u, kateri je pod obtožbo izdajstva in sodelovanja z Nemci. Stari maršal sedi v ozadju na desni slike. Tukaj j/ cena za vas! Naproda.i je hiša na 1034 E. 71. St. za 2 družini, 12 sob, kopališče; $5,200. Druga hiša na 71. cesti, 10 sob, za 2 družini; ima fumez, 3 garaže; cena samo $6,800. Moderna hiša 8 sob, ves hrastov les, furnez, garaža, porč; ima 4 spalne sobe; ceha samo $7,350. Zidana hiša za 6 družin, 6 garaž, 6 furnezov, rent $180; cena samo $15,900. J. Lusin 7113 Myron Ave. HEnderson 6054 Kličite po 6 zvečer. (197) Leisy . Dortmunder Schlitz . . Standard in dobro vino na galone EMERY'S 961 Addison Road (X) Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5200 550 E. 200. St. (x) Stanovanje v najem V najem se odda 5 lepih, nanovo papiranih sob; oddajo se mirni odrasli družini. Na 1123 Addison Rd. zgorej. Vse udobnosti in centralna gorkota. (x) DELO 00BIJ0 Delajte v MODERNEM POSLOPJU THE TELEPHONE COMPANY potrebuje ženske za hišno znaženje poslopij v mestu Stalno delo — dobra plača Poln ali delni čas 6 večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:40 zj. Zglasite se v Employment Office 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 z j. do 5 pop. vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Sprejme se skladiščnik za živilske produkte Stalno delo Unij ska plača od ure The Star Elevator Co. E. 38. St. & King Ave. (197) Popravljamo Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, šivalne stroje in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom. St. Clair Repair Service 7502 St. Clair Ave. EN 7215. (M.-W.-x) Hiše naprodaj Na Kewanee Ave. 5 sob moderen bungalow, furnez, 2 garaži, cena $7,200. Hiša za 2 družini na 77. cesti, cena $6,600. Na 207. cesti hiša za 2 družini, 4 sobe spodaj, 3 zgorej, zadej hiša s 4 sobami; garaža, ekstra lot; cena je $6,800. Na Calcutta Ave. hiša za 2 družini, 4 sobe spodaj, 5 zgorej, 2 garaži, furnez, velik lot cena je $7,200. Hiša na Sylvia Ave. za 2 družini, 4 sobe spodaj, 4 zgorej, furnez, 4 garaže, velik lot, cena je $6,500. Za podrobnosti pokličite Geo. Kasunic HEnderson 8056 _(196) Prava farma Naprodaj je 55 akrov prave farme, ki je zdaj vsa v produkciji; 4 akre grozdja, 4 akre jablan in breskev; 1/8 akra špargljev. To je zelenjadna, sadna in mlekarska farma. Hiša ima 9 sob s furnezom in kopalnico. Lasten plin za rabo v kuhinji ter za gretje spomladi in jeseni. Prostoren hlev za govejo živino in konje. Cena ZDAJ je $12,000 in sicer i/o gotovine takoj, ostalo v 3 letih po 5'/o obresti. Razkaže se po dogovoru. R^iph J. Gillett North Madison, O. Telefon: 2621. (Urad odprt tudi zvečer) (Aug. 31) Dobra novica Vsi tisti, ki bi radi vedeli, kako pomagati svojcem v Jugoslaviji, naj se zglasijo pri nas, Mislimo, da se v tem oziru lahko nekaj stori. MihaJijevich Bros. Co. 6424 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio "Welcome, big boy!" — Na desni slike vidimo malo Janet, lci daje poljub svojemu stmejiemu bratu Pvt. Lee Harper, ki se je ranjen vrnil z bojišča. Na levi'slike pa je drugi veteran obdan od svojih domačih. To je prvič, da je bilo domačim dovoljeno pozdraviti ranjence, ki so se vrnili z nemškega bojišča. Slika je bila posneta na La Guar-dia letališču v New Yorku. Za 2 družini Naprodaj je hiša za 2 družini, 10 sob, 2 furneza, garaža,' Ta hiša mora biti hitro prodana radi odhoda iz mesta. Cena samo $6,200. Ta hiša se nahaja blizu E. 74. ceste. Pokličite HE 6054 po 6 uri zvečer. (197) Delavci za livarno Squeezer Molders Grinders Chippers Pour-out Men Shake-out Men Težaki Plača od ure in overtime Izvrstna prilika za v mirnem času. Westinghouse Electrical Corp. 1216 W. 58. St. Detroit ali Clifton kara. ___(198) 500 povojnih del Ferro potrebuje takoj moške za MOLDERJE GRINDERJE CHIPPERJE COREMAKERJE TEŽAKE Mi vas bomo trenirali Ferro Machine & Foundry Company 3155 E. 66. St. (Aug. 21, 22, 25) Carpenter se sprejme za prvovrstna dela pri hišah Najvišja plača Dosti novega dela za naprej Vse na vzhodni strani mesta Mora imeti linijsko karto « A. F. of L. Zglasite se pri E J. Radem EVergreen 1094 American Home Builders (196) VllUUUijU »»UJV tU d* naj pa. zgrunta, kdor more. SANSova politika podpira politiko komunistov v starem kraju. Kako je pa tam z vero pod komunisti, berite vsaj v den-verskem listu, če vsem poročilom, ki jih objavlja Ameriška Domovina, še zmerom ne morete verjeti. Tam v Bernu na , Švicarskem menda ja niso šli prepisovat iz Domovine — saj , o tistih pogostnih aretacijah v CERKVAH v Ameriški Domovini doslej še ni bilo brati. Tam so morali to zvedeti na svojo roko. Podpiraj, podpiraj SAN-Sovo politiko, nihče pa ne ve bolj natanko, kakšen pepček ■ si, kakor ravno SANS. Te bo < že izučilo, če boš kaj časa živel, i * ♦ sls Naslednja zgodbica ni izmi- < šljena, le malo preoblečena je. < Ivanček ni tako mlad, kot bi se morda iz te storije utegnilo presoditi, ampak kar je res, je res — Ivanček je en "problem-child." Tiste vrste Janezek, o katerem se reče: Vačjagonadu ž njim? Mamice ne uboga, v trubel f pa prid„e naprej in naprej. Zdaj i ga eden ošpota, zdaj ga eden i ozmerja. Oni dan je šel na vlak in se je peljal obiskat lju- 1 bo mamico. Čedno ga je spre- i jela, zakaj že nekaj časa se ni- i sta videla. Fantek je namreč < v reji v oddaljenem mestu. Po- 1 sedel je pri mamici in se hudo 1 pritožil nad vsemi tistimi grdu-ni, ki mu gmaha ne dajo. Tako , in tako me zmerjajo, ti, mami- i ca zlata, pa nimaš niti malo srca za svojega zvestega zves- . tega sinka. Nič, prav nič ga \ ne braniš. . . No, mamica je imela o sinko- 1 vi zvestobi nekoliko samostojno mnenje'in je VzelA Ivančka i - — .takorekoč — na kar pet. . . Zmila ga je, da je vse pokalo v njem. Ampak ker je Ivanček en "problem-child," je mamica ob slovesu obložila Ivančka — seveda! — s candyjem in tako dalje. Ženska je dobrega srca in pač ve, kako je treba, kadar pride prednjo njen "problem-child."' Ivanček je spravil candy, in se je mamici zahvalil z znanimi pesnikovimi besedami — seveda za candy, ne pa za karpet: ✓ Kri, življenje, draga mati, Svoje radi zate damo; Ker načela Tvoja blaga Jasno, dobro vsi poznamo. . . Ivanček se je ves korajžen vrnjjk na svoje mesto, nadaljeval svojo rejo, pa v cajtenge je nekaj napisal. Vse je popisal, kako je dobil od mamice candy, vse pa je lepo izpustil, kar se je zgodilo "na karpetu." -o- Neusmiljeni hrček Sonja Sever jeva (Nadaljevanje) Kaj kmalu je prišel čas, ko so malčki spregledali in že nerodno lezli po spalnici, a očka še vedno ni bilo nazaj. Tedaj se je nekega jutra nekdo približal spalnici. Vsi so napeto prisluhnili. Mama je že mislila, da se je vrnil očka. Toda ob vhodu se je prikazal Bo-bek. Mati ga je hitela spraševati, kaj se je vendar zgodilo s Fižolčkom. Toda namesto prijaznega odgovora jo je Bobek grdo nahrulil: "Kaj pa še čakaš tu? Njega je že davno požrla podlasica, glej, da se tudi ti čimprej spraviš od tod!" Grozeče ji je pokazal svoje ostre zobe. ' Vest o Fižolčkovi smrti je u-bogo mamo tako pretresla, da ženske za čiščenje Nočno delo; plača od ure; stalno. Vprašajte za Mr. Stock-' I cr od 8 do 5. Carnegie Medical jBldg. 10515 Carnegie Ave. 1 (200) Niklot je spregovoril te be- i sede na pol za se . , , i "Moj oče je ostal v tujini, i zvest svojemu narodu in svoji , domovini . . . Odkar se je spri- i jaznil s prvimi danskimi rod- i binarni, ni stopila od tam niti j noga v njegovo domovino s ka- i kim slabim namenom ... In da ] je ostal Slovan tudi na kraljev- < skem dvoru, to ti svedočijo nje- i gove poslednje besede, katere ; mi je pokladal na srce, da naj 1 si odberem družico za svoje ] življenje med hčerami te zem- " lje ... In zgodovino rodnega kraja, to slavno junaško in ža- I lostno preteklost me je naučil, I kakor med vami malokateri o- I če svoje otroke . . . Ali mi še j ne daš svoje roke?" Mladi mož je govoril tako prikupljivo, res kakor bi bil pred svojim dedom, zopet se je nagnil k njemu, tudi se je dotaknil zroko njegove bele glave, in starec ni umaknil . . . j Toda Estrichsonu še vedno ni pogledal v obraz. "Moj oče je rekel neštetokrat: Ce se kdaj poveri rodna zemlja danskemu varstvu, se slovanski jezik ohrani, običaji ostanejo nedotaknjeni . . ." "In kaj bogovi? — Pravim ti, hlapče, kaj bogovi?" "Nočej'o vam pomagati, ne morejo vam, slabotni so . . ." "Ne rogaj se jim, hlapče!— I Nisi hudoben, res bi bil vreden dobre neveste ... V miru jo pojdi iskat ... Če se snideva še kdaj, se pogovoriva kaj več." "Ali mi odpustiš?" Mladi vitez je prijel starca za roko. In Niklot je ni umaknil. "Miru ti bode treba . . . Rad bi, da bi mogel pri moji svatbi sesti za mizo že zato, ker si mojemu dedu tako podoben, mnogo bolj, kakor ona glava, katero sva tako poljubljala z očetom. Pozdravi se kar naj preje!" Posli š pajčevinami so bili hitro tukaj. In čudno! To sredstvo je vplivalo izborno . . . Kri se je ustavila takoj. Danci so namerili' proti Bu-kovskemu dvorcu . . . Polovica jih je ostala pri ladijah ... Bodrci so se razšli po svojih vaseh. Niklot je odšel z onimi, ki so bili z Vlnjovsi. Na dvorcu ta-mošnjega staroste si odpočije najbolj. Toliko — toliko miru KRALJICA DAGMAR ZGODOVINSKI ROMAN Pozor gospodarji hii! Kadar potrebuje vaša streha popravila, kritja z asfaltom ali škrilja, popravo žlebov ali novih, se z vso zanesljivostjo obrnite do nas, ki smo že nad 30 let v tem podjetju in dobro poznani tudi mnogim Slovencem. Plačate lahko prav na lahke obroke. The Elaborated Roofing (o. MElrose 0033 GArfield 2434 6115 LORAIN AVE, Kadar poklitete, vprašajte za MR. GEORGE F. LOZICH tmm::m:m»«m«mmmwnmm:«m:»mmmmmmttnmtmmtntTnmmtm» MAYTAG— APEX— EASY— THOR— 1900— CONLON— G. E. ROTAREX— FAULTLESS— A.B.C.— NAZNANILO IN ZAHVAL* i S tužnim srcem naznanjam vsem sorod11 prijateljem prebridko vest, da nas je za ved" stila moja ljubljena in nikdar pozabljena soP POSTREŽBA NA VSEH modelih pralnikov, sweeper j ev, radijev in pripomočkih. EN 4808—Pokličite nas 11. d"op. do 11. zvečer Mary Skiljan ROJENA PEROVŠEK ki je prenaglo preminula dne 24*. julija rosti 41 let. ^ Po opravljenih cerkvenih obredih v ce Vida smo jo položili k večnem počitku dne f' 1945 na Calvary pokopališče. V dolžnost si štejem, da se tem potom P zahvalim Rev. Francis Baragi za opravljen0 no sveto mašo in cerkvene pogrebne obred«- Prav prisrčno zahvalo naj sprejmejo v blag spomin pokojne okrasili krsto s kras'1' ei, in toplo zahvalo želim izreči tudi vsem '. so darovali za svete maše, ter vsem, ki so d avtomobile na razpolago pri pogrebu. f ( Prisrčno se želim zahvaliti vsem, ki stej, v tolažbo in pomoč v teh žalostnih dnevih j vsem, ki so prišli pokojno pokropit in ki se udeležili svete maše in pogreba. Nadalje želim izreči mojo iskreno za*1,. niča m društva Danica št. 11 SDZ, ki so nosj ter jo spremile do groba in jo položile k veC čitku. j Mojo iskreno zahvalo naj sprejme P0^ vod Jos. Žele in Sinovi za vso prijazno P°s lepo urejen pogreb. j Prelj ubij ena in nikdar pozabljena sOP * ko težko mi je pri srcu, ker si me tako pustila in od žalosti potrta si že sledila sl # sva ga oba tako iskreno ljubila in izgubila () poprej od te dvojne'izgube še bolj od žalo^1 | ce, ker pustila si me samega objokovati d ne. Počivaj sedaj mirno v ameriški zeml.11 luč naj Ti sveti. Žalujoči ostali: GEORGE SKILJAN, soprog. Cleveland, O. 22. avgusta 1945. MODRI TRGOVCI POKAŽEJO SVOJE ZAUPANJE V NAKUPOVALNO MOČ SLOVENSKEGA NARODA V CLEVELANDU STEM, DA OGLAŠAJO V V BLAG SPOMIN PETE OBLETNICE SMRTI DRAGEGA SOPROGA j Edward Mož? ki je zaspal večno spanje dne 22. avgust Pet let že mirno počivaš, solnce toplo obseva Tvoj grob, duša naj Tvoja pa srečo uživa gori v nebesifi. pri ljubem Bogu- ANGELA MOZEK KAVCHNIK, sopr^' ELEANOR, hči. Cleveland, O. 22. avgusta 1945. .Jflj OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca Ameriški Domovini najstarejšem slovenskem časopisu v Clevefcmdu i 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 JOHN OBLAKA 1146 E. Slat St. HE 2780. Mladi vitez je potegnil meč. Niklot je hotel jeklo zgrabiti1 z roko, toda ni se mu posrečilo, jeklo ga je že zadelo med rebra . ..Sveža vojvodina kri je pobarvala mlado obličje vitezovo . . . Niklot je omahnil na zemljo, a ostal je pol vzravnan. Med Bodrci in Danci je vladala za nekaj trenotkov grobna tišina. Vitez Estrichson je za prvi trenotek tudi prišel v zadrego; a ko so se hoteli Danci spoprijeti z Niklotovim možtvom, je že govoril ranjeni vojvoda s temnim, globokim glasom . . . Pri tem glasu je vsem zastala v žilah kri. "Ali veš, proti komu si potegnil meč? — Nesrečno hlapče! — Ali veš. čegava kri ii je brizgnila v obličje?" Mladi vitez je prebledel kakor bele pene, ki, so se delale na bližnjih valovih. "Ti si Prislavov sin . . . Nikdar te nisem videl, nikdar nisem o tebi kaj slišal, a poznal sem te takoj, — pri prvem pogledu — in veš, kdo je Prislav _9" "Sin Niklotov, ki je bil pred leti v tej deželi knez." "In njegova kri je na tvojem meču!" Stari vojvoda si je nato vprl belo glavo v dlan in se zagledal v tla. Nenadoma se mu je pričela glava vrteti, pred očmi so se mu delali velikanski kolobarji, in njegove prd so dihale, kakor bi se hotele vsak čas raztrgati. Mladi mož se je sklonil k vojvodi, položil mu roko na čelo, gledal mu v obraz . . . "Glavo Niklota je poslal Henrik Lev v dar kralju Val-demaru, da bi jo pokazal vsemu narodu kot plen zmage. — Ali me čuješ, starče? — Kralj Valdemar je privoščil Niklo-tovi glavi mir. Pokopana je v Kodanji, moj pokojni oče je prosil kralja za njo." Med Bodrci in Danci si ni nihče niti upal prosto dihati. Vsi so bili kakor da so pri tej prikazni okameneli." "T si kačje pleme — pojdi! — Iz gada se ni še nikdar rodila golobica! — Večni bogovi! — Kaj ste mi dali dočakati! Ti Svantovit, katerega slavi sem daroval celo svoje življenje . . . Niso me mogli usmrtiti sovražniki, vselej sem jim u-šel — in da bi morala priti nad me lastna kri . . ." Starec je odrinil mladega moža z obema rokama od sebe, oči so mu izstopile izpod obrvi najmanj za polovico . . . Niklot se je trudil na vso moč, če bo mogoče vstati. Nekoliko se-ljakov mu je pomagalo, toda skozi prebodeno krzno mu je pritekalo več in več rdeče krvi. . . . Dva sta odhitela po pajče- vine; to je baje najboljše sred- 1 'stvo za ustavljanje krvi. "Odpusti mi, starče . . . Od- j pusti . . . Zakaj si mi hotel zastaviti pot? — Nisem ti hotel , i 1 storiti hudega ..." Bodrski starci so stiskali v pesteh skoro vsak ' drugo oro- ■ žje, izrazi njihovih obrazov so 1 svedočili, da bi se najraje vrgli na tujce, da jih zaženo v 1 morje, in slišati je bilo že tudi 1 mrmranje ... Niklot je preprečil njihov namen še o pravem času. ] "Tako so hoteli bogovi . . . Njim pustite maščevanje." Tudi sokol, ki je krožil čisto nizko nad glavami nasprotnikov, je bil videti, kakor bi se ' ( zagnal temu mlademu možu najraje v obraz; a tudi on je 1 razumel besede svojega gospoda .. . "Plemeniti starec, jaz sem te ranil . . .Ali mi hočeš podati roko?" Vitez Estrichson je pristopil čisto tik Niklota . . . "Ves njegov obraz — tudi glas, kakor bi prihajal iz njegovega grla.— pojdi — najino stvar poravnajo bogovi." Starec je sedel na kamen, za-rasten z mahom, in glavo zopet vprl v dlan ... Mladi vitez vendar še ni hotel od tod. Nekaj nepopisljive-ga ga je vleklo k .temu starcu, ki je rekel, da je njegov ded. ... In čim bolj je gledal v njegovo silno staro obličje, tem jasneje mu je stopala v spo-[min očetova postava . . . Ona 'glava, katero je poslal Henrik Lev kralju Valdemaru kot znamenje zmage, je bila tako raz-l lična od očetovega obličja . . . - Koliko solz je prelil Pristav • nad njo! Kako jo je od vseh ■ strani poljubljal! Kako jo je prosil za odpuščanje . . . ■ . . . Estrichson je bil tedaj še ' majhen, štirileten deček, a do-i bro je opazil, kako njegov oče ponoči ni mogel niti zadrema-i ti, in če je zadremal za trenotek, kako je neprestano klical njegovega deda . . . "Ne preklinjaj me, ne kliči maščevanja na mojo glavo ... Ce si to ■ ti, oče moj, usmili se svojega sina . . . Vse bi rad žrtvoval, da bi me le oprostil krivde." Ti časi prve mladosti so vstajali v vitezovi duši vedno jasneje in jasneje . . . "Da je kralj Valdemar domnevani moji glavi privoščil mir?" "Dal jo je Niklotovemu sinu — dobri starček!" "Da kralj Valdemar te glave ni zasmehoval?" "Kralj Valdemar je od te dobe sovražil nemške zaveznike . . "Da kralj Valdemar ti glavi ni poruval bele brade?" "To glavo je poljubljal Niklotov sin, to glavo sem poljubljal jaz kot otrok ... In teh časov ne pozabim nikclar — nikdar." i "Da je ta glava dostojno pokopana?" "Položena je vgrob, katerega si je še za živa izbral moj oče!" "In ti je-li kdaj povedal, zakaj je zatajil mene in svojce, zakaj je zapustil svojo domovino ..." "Za mladih let je bil odpeljan kot porok, živel je mnogo let v tujini, nihče mu ni storil hudega, nih$£ ga ni mučil, v tujini je spoznal tudi mojo mater ..." Niklot je imel glavo še vedno vprto v dlan; pri vseh teh vprašanjih mladega viteza ni i niti pogledal. "Za gladko žensko ..." i mu je bilo seveda največ za dušo, nikakor za telo. Ta mladi mož, katerega je videl danes prvič v svojem življenju in ki mu je takoj odkril svojo mladostno dušo, mu ni hotel na nikak način iz spomina. Poslednje bratove besede, da rodnemu kraju vstane rešitev iz danske zemlje, so mu bile tudi neprenehoma v mislih, zlasti v zadnjem času, ko so mu prihajala strašna poročila, da se Nemci dvigajo na vseh straneh, da ,zbirajo neštevilno vojsko, da se jim pridružujejo tudi nekateri izmed Luticev, da imajo na oklepih ravno take križe, kakor njiHovi sodrugi, ki so pred leti podvzeli vojno na azijske pokrajine . . . Res je bilo treba misliti na zaveznike, in kadarkoli je prišla Niklotu v glavo ta misel, — in prihajala mu je večkrat na dan — vselej so mu obstale oči nehote vprte proti danski zemlji. Zato se je tudi obotavljal na morskem bregu, premišljujoč, če bi ne bilo dobro, da bi poslal poslance h kralju Valdemaru ... In tu mu pride naproti — vnuk in omoči svoj meč z dedovo krvjo .. . "Ali je v tem bes ali djas?— Hlapče, te je-li poslal Belbog ali Črnbog? — Hudoben ni — res ne, — sicer bi ne iskal ne- veste v tem kraju govoril tako . . . M® vi, kar je zagrešil'i . . . Morebiti bi mo* ti zanj rodnemu ki*5 bi jo zahtevali bo^l (Dalje prihodi Pomagajte ArrK^' vojne bonde in MALZ ELECTRIC K/Ce 6902 St. Clair Ave. ^ j Kompletna postrežba na UČITE SE ANGLEŠČINE V iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "IJNGLISII-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena ^ O AA in stane samo: LiUU Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. ?Zaupante