«9U> NARODNO * SOCIJALISTIŽNE STRANKE K UrniM*" N apnvnitt««: ijrtjfrn. OnAHlA V*** 1 1 Izhaja vsako soboto. 1 JfeMtM mračnim: m tezemstvo 6 Din. za Inozemstvo 8 Din. | la* era tl se računajo po velikosti. Cmm» §q mmdam' j 11. štev. p°«mn» plačana v gotovini. \jLjubljani, ^sobota f;14. marca 1925. p°5°me»na številka T50 Din L,0tO V Kapital in delo. Današnji življenjski pogoji niso moralni. Ali rode brezbrižnost ali upor, na nikak način pa ne morejo ustvariti zadovoljnosti v oni najmanjši meri, ki je človeku potrelna, če hoče razviti svoje zmožnosti. Samo po sebi je pa razumljivo, da delavec hrepeni po zboljšanju svojega, često silno bednega stanja. V vsakem človeku so težnje, ki ga silijo k delu, ki bi trajno potrebovalo njegov trud in zanimanje. Tako delo ga takorekoč moralno podpira in mu pomaga, da lažje prenaša enoličnost vsakdanjega življenja. Nič namreč ni za mislečega človeka žalostnejšega, kot pluti kakor zamašek, ki ga različni tokovi zanašajo zdaj sem, zdaj tja brez pota in sledu. Če delavec ni' vezan k ničemur na svetu, so njegove misli in njegovi zanemarjeni čuti prav lahko dostopni nevarnim sanjam. Njegove zmožnosti slabe, njegova nravnost pada, njegovo življenje takorekoč podivja in končno propade v grobih zabavah in pijači. V moderni demokraciji bi morajlo biti ljudstvo vrhovni vladar. Ljudstvo pa je sestavljeno po veliki večini iz ne-vednežev in nezrelih ljudi, ki se morajo v javnem, pa tudi privatno-gospodar-skem življenju udejstvovati pod pogoji, pod katerimi njihova inteligenca in soodgovornost takorekoč ne pride v poštev. Resnica je sicer, da ljudstvo politično vlada, vsaj vladati bi moralo, če tji se (volitve izpeljavale brez nasilja. Toda ranotako stoji pa tudi dejstvo, da se nahaja vsled njegove nezrelosti in nevednosti njegova moč v rokah njegovih »predstavnikov«, ki obljubljajo ljudstvu čestokrat vsemogoče stvari v edino svrho, da se še ofcdrže na svojih mestih. Združenje kapitala in dela je cilj, za katerim mora stremeti vsako pošteno socijalistično stremljenje. Vemo, da je ta združitev jako težko izpeljiva, toda vkljub temu se mora izpeljati. Med delom in kapitalom mora zavladati so-cijalni mir, ako hočemo, da bo kapital in delo vezan s trajnimi vezmi. Kako pomanjkljiv v tem oziru je današnji družabni red! Delavec je živo orodje, ki se postavi vsakega jutra poleg mrtvega stroja in ni o nasledkih svojega dela poučen nič boljše, nego stroj, ki ga oskrbuje. Kako naj mu bo potem priljubljena tovarna, v kateri je zaposlen poleg tega še tako na negotov in nestalen način in iz katere je lahko vsak dan odpuščen? Ni sicer soudeležen pri trudu uprave in mogoči izgubi, toda to ni pozitivno dobro, ki bi je delavec mogel po vrednosti ceniti. Razumljivo Pa ie> so delavci v večji ali manjši meri brezbrižni napram uspehu podjetja, ki jim izplačuje vedno iste plače, pa naj bodo njegovi uspehi sijajni, dobri ali slabi. Združenje kapitala z delom je geslo, ki se je že mnogokrat uporabljalo. Zanimivo je dejstvo, da ta misel ne izhaja od teoretika; nastala je kot praktična rešitev, ki so jo sprejeli delodajalci in delojemalci, da bi zagotovili svoje medsebojno razmerje s tem, da ustvarjajo med seboj skupnost koristi. Vsaj kot stremljenje najdemo to misel na mnogih krajih in kot vsaka socijalna institucija se tudi ta spreminja po kraju, okolščinah in razmerah, razvijajoč se od najenostavnejšega do najpopolnejšega sistema. Ako razumevamo delavsko stališče, bomo razumeli, da bi se njihovo stanje osnovno spremenilo, če bi enkrat lahko zapopadli, da niso samo orodje obvladujočega jih kapitala, temveč družabni-ki-solastniki in da je tovarna, ki v njej delajo, njihova in da more prospevati le tedaj, če se bodo oni zanjo zavzeli s svojim delom; če bi vedeli, da bo njihov dobiček tem večji, čim večji uspeh bo doseglo podjetje. In kakšna zmena nastane za delavce tudi z moralnega stališča, če so zastopani v upravi zaposlujočega jih podjetja po dveh ali treh svojih tovariših, ki sodelujejo pri 'vodsftvu podjetja in pravilno obveščajo svoje tovariše o njegovem napredovanju ali nazadovanju, o njegovi izgubi ali dobičku. Dokler zaposluje tovarna samo njihove roke, ne pa tudi njihovega srca in njihovih misli, je ona zanje mrzlo, tuje in negostoljubno mesto, ki je smatrajo za ječo. Če pa postane taka tovarna njihova last, v kateri se uresničuje vrednost njihovega dela in truda, se bodo začeli zanjo zanimati, priljubi se jim in z veseljem bodo delali v njen prospeh. In koliko pridobe delavci, ako se bodo poučili o pogojih, pod katerimi deluje njihovo podjetje, ako se seznanijo -s problemi, ki so združeni z vodstvom zavoda! Možno je seveda, da ne bodo takoj in lahko zapopadli, zakaj gre, a sčasoma bi gotovo napredovali, medtem ko danes marsikateri delavec ne ve sploh ničesar. Uresničenje družabne ureditve, ki bo združila kapital z delom, prinese delavcem s časom zrelost in obratnost; ■ ker ti dve lastnosti se dasta v popolni meri prilastiti le, če se jih praktično vežba in uporablja. Opozarjamo na to osnovno misel našega programa zopet enkrat vse naše somišljenike z upanjem, da jim bo v pomoč v nadaljnjem boju za zmago narodnega socijalizma. Mednarodna organizacija dela in njeno poslovanje. A. Postanek. Tekom zadnjik nekoliko desetletij se je v delavskih slojih prebudila zavest, da se njih položaj lahko zboljša le potom čvrste organizacije in skupnega delovanja; vsled tega je vpliv delavstva stopnjema rastel in postal bolj in bolj pomemben ne le neposredno v notanji politiki raznih držav, temveč tudi posredno na polju splošnih mednarodnih odnošajev. Koncem devetnajstega stoletja je ideja o mednarodnem delavskem zakonodavstvu začela resno zanimati socialne reformatorje in tudi javnost, dočim so prvaki delavstva posebno naglašali pomen in potrebo udejstvovanja te ideje, češ, da bi se edino na ta način mogle zajamčiti delavskemu svetu dobrine, ki so že bile dosežene z družabnimi reformami v raznih deželah in stvoriti možnost nadaljnega stvarnega zboljšanja položaja delavstva. — Kadarkoli bi kaka država prevzela inicija-tivo izvestnih mer radi zaščite svojih delavskih slojev, bi se vedno s tem samim dejstvom potisnila v nižji gospodarski položaj, dokler ne bi tekmiuoče države sličnega industrijskega ustrojslva usvojile iste ali vsaj slične mere; in če bi nižji gospodarski položaj dotične državo potrajal dalj časa, bi postojala nevarnost, da v tekmi tudi delavci trpe vsled samih mer, namenjenih njim v zaščito. Da bi se odklonila ta nevarnost, je treba izključiti možnost, da zakoni o zaščiti delavcev postanejo činitelji gospodarskega tekmovanja; to se pa da izvesti brez velikih težkoč, ako se zakoni, ki težijo po jed-noličnostl, v vseh državah uvedejo in stvar-•no Izvajajo. Sporedno s širjenjem te ideje so začeli razni delavski sindikati in društva za soci- jalno obnovo sprejemati v svoje programe načela mednarodne delavske zakonodaje. --Leta 1900 pa se je osnovalo v Parizu s pomočjo g. Milleranda »Mednarodno združenje za zakonito zaščito delavcev«, ki je takoj prevzelo v svoje roke vodstvo naprednih delavskih pokretov po svojih članih raznih držav. In dokler so državniki raznih dežel počasi in stopnjema začeli uvidevati, da delavski sloji predstavljajo resne činitelje političnega življenja in da se bo morala v bodoče poklanjati večja pažnja njihovim zahtevam in nalogam, ki so njih posledica, so delavski voditelji, v svesti si svoje sile, ponovno vršili pritisk na svoje vlade radi praktičnega udejstvovanja svojih načrtov. Svetovna vojna 1. 1914. je imela poseben učinek v tem pravcu. V svrho vojskovanja je bilo treba povečati proizvodnjo, a to je bilo odvisno od podvojenega napora delavskih slojev. Da bi dosegle povišan napor delavcev, so bile skoro vse vlade, ki so se udeleževale vojne, prisiljene obljubiti delavstvu, da se bo njegov splošni položaj poboljšal v duhu pravičnosti, kadar se sklene mir. Na ta način je dobila misel mednarodnega zakonodavstva radi zaščite delavcev nov in krepak polet. Tekom same vojne so delavci na vseh (sindikalnih shodfih, kakor na medzavezni-ških tako tudi na onih srednjih sil in nevtralnih držav, javno zahtevali, da se mere v smislu mednarodne zaščite svetovnega delavskega Življa brezpogojno uvedejo v mirovne pogodbe (shod v' Linzu 1916., Stockholmu 1917 in po vojni v Bernu 1919.) Pod neprestanimi pritiski delavskih razredov in v času nekakega splošnega pro-bujanja čuvstva humanitete in družabne pravde so versajlski pogodbeniki odredili v februarju 1919 »Komisijo za mednarodno delavsko zakonodavstvo«, kateri se je stavila naloga, da prouči delavske razmere v raznih zemljah in da izdela oni del pogodbe, ki se nanaša na ustanovitev stalne »Organizacije dela« v tesnih zvezah z Društvom narodov. Komisijo so tvorili visokougledni ter za svojo nalogo neosporno kvalificirani možje. Po daljšem, izčrpnem preiskovanju delavskih problemov se je na njen predlog uvedel v Versajlsko mirovno pogodbo XIII. del: »Delavsko zakonodavstvo«. B. Delavsko zakonodavstvo. I. Načela. Svrho ustanove Mednarodne organizacije dela označuje na sledeči način uvod XIII. dela Versajlske pogodbe: »Ker je Društvu narodov cilj vzpostavitev svetovnega miru in ker se lak mir lahko vzpostavi samo na podlagi družabnega prava; ker obstojajo pogoji dela, kateri, storeč mnogim ljudem krivico, povzročajo bedo, pomanjkanje in nezadovoljstva, ki utegnejo ogrožati svetovni mir in splošno slogo; in ker je poboljšanje takih razmer neobhodno potrebno: kakor na pr. urejevanje delovnega časa, uvedba maksimalnega dnevnega in tedenskega delovnega časa, regulacija ponudbe ročnega dela, pobijanje nezaposlenosti, zajamčitev zadostne mezde za dostojno življenje, zavarovanje delavcev zoper bolezen in nezgodo, zaščita dela, mla-deži in ženstva, mirovina za starost in onemoglost, zaščita delavcev v tujini, priznavanje načela o svobodi združenja, osnovanju poklicnih in strokovnih učilišč in druge slične mere; »Ker ustvarja neosvajanje človekoljubnih delavnih pogojev od strani katerekoli države le zapreke naporom drugih držav, voljnih da zboljšajo položaj svojega delavstva; »Zato Visoke stranke pogodnice, nadah-njene s čustvi pravice in človečanstva ter z željo, da zagotove trajni svetovni mir, sporazumno sklenejo: »................. Član 427 Pogodbe precizira jasneje in točneje navedeni program in glasi: »Visoke stranke pogodnice, uvidevši mednarodno važnost telesnega, zdravstvenega in umstvenega blagostanja industrijskega delavstva, so z namenom, da dosežejo ta visoki cilj, ustanovile stalen organizem (Mednarodno organizacijo dela), kakor ga predvideva I. Oddelek in ki je pridružen organizmu Društvu narodov. »Uvidevajo, da razlike podnebja, običajev in navad, gospodarskih razmer ter indutrijskih tradicij obtežujejo neposredno uvedbo jednolikosti vseh pogojev dela. Ker so pa prepričane, da se delo ne sme smatrati prostim trgovskim blagom, zato so mnenja, da postoje takšne metode in načela za ureditev pogojev dela, da bi se morale vse industrijske zajednice potruditi, da jih sprejmejo, kolikor njihove posebne okolnosti to dopuščajo. »Med metodami in načeli zaslužijo po mnenju Visokih strank pogodnic sledeče posebno in nujno važnost: 1. Imenovano glavno načelo, da se delo ne sme smatrati prostim trgovskim blagom. 2. Pravo združevanja delojemalcev, kakor delodajalcev v svrho dosege vseh zakonitih ciljev. Plačevanju kraju in času primerne mezde, zadostne za dostojno življenje delavcev. 4. Uvedba osemurnega delavnika in 48 urnega tedna kot cilj, ki se mora povsod doseči. Iz južnovzhodne Rusije 5. Uvedba tedenskega odmora vsaj 24 ur. ki obsegaj nedeljo, kjerkoli to možno. 6. Odprava dela otrok in omejitev dela nedoraslih v toliki meri, da se jim omogoči nadaljevanje izobrazbe in da se jim osigura možnost potrebnega telesnega razvoja. 7. Načelo enake mezde za enakovredno delo ne glede na spol, 8. Zakonita pravila o pogojih dela naj v vsaki deželi urejujejo postopanje z vsemi delavci, ki so njeni zakoniti prebivalci. 9. Vsaka država mora organizovati nadzorno službo, v kateri sodeluje tudi žen-stvo, radi izvajanja in udejstvovanja zakonov in pravilnikov za zaščito delavcev. »Dasi Visoke stranke pogodnice ne proglašajo la načela popolnim in končnim, jih vendar smatrajo primernim smernicam politike Društva narodov in mislijo, da bo--do iz njih izvirale trajne dobrine za delavstvo celega sveta, če jih industrijalec zajednice — članice Društva narodov osvoje in oživotvore po učinkovitih nadzornih metodah.« V svrho praktičnega udejstvovanja navedenih načel, tako tudi zadovoljujoč zahteve delavskih slojev ter načela društvene pravde, so Pogodnikii miru osnovali z Versajlsko pogodbo stalno Mednarodno organizacijo dela kot sestaven del Društva narodov- (Dalje prih.) Kaj nas uči Rusija 1 Strahote boljševiške Rusije. prihajajo stalno nove vesti o grozovitih žrtvah, ki jih zahteva kuga. Dosedanji stoletni razvoj sacijalnega gibanja je z rusko komunistično revolucijo dosegel odločilno preizkušnjo komunističnega nauka. Do pojava ruske revolucije je namreč svetovni proletariat videl v socija-lizmu nauk, ki je v teoretičnem oziru izločeval vsak dvom o možnosti svojega praktičnega uresničenja. Izkoriščane narodne plasti in tudi teoretične socialistične glave so videle v moderni državi iti v njeni militaristični sestavi tisto orodje, katerega se je posluževal kapitalistični! gospodarsko - družabni red proti navalom socijalistične misli lindustrijskega \ delavstva. Dosledno temu nazoru so ruski komunistični teoretiki proglasili po revolucijonarni duševnosti razbrzdano dobo svetovne vojne za trenotek, ki se v njem delavstvo mora odločiti, da prevzame vodstvo državnih teles v lastne roke in da s pomočjo državno-upravnega aparata uniči kapitalistični gospodarski red In uresniči sanje o kraljestvu socijalne pravičnosti in enakosti. Svetovno zgodovinski poizkus se je izvršil edino v Rusiji. Danes, po več ko petih letih so porušeni vsi ideali o izvršljivosti komunističnega gospodarskega nazora, ker sama Rusija je bila primorana že z letom 1921. pričeti s postopnim izvajanjem kapitalističnega gospodarskega reda. Od komunizma je prestopila k državnemu socijaliz-mu produkcije in blagovne izmenjave. Iz blagovne izmenjave se Je dosledno razvila svobodna prodaja in nakup. Njena državna ureditev denarnega prometa je propadla. Ruska federativna republika je bila primorana ustanoviti svojo državno banko, ki vodi valutno politiko čisto kapitalističnih držav, ki je* uvedla obrestne mere in ki upošteva kurze zapadnih denarnih borz. Kar se je počelo začetkom tajno na takozvanih »črnih borzah«, to se dela danes javno. Pristala je na zasebno trgovino najprej v malem, nato v velikem obsegu. Obrt je svobodna in razmerje med delojemalcem in delodajalcem se prepušča prostovoljnemu dogovoru med obema strankama. Le socijalna zaščita delavstva je še dalekosežnejša, nego v kapitalistično urejenih državah. Velike tovarne in-podjetja so se oddala prejšnjim ali pa prodala novim lastnikom in bančnim skupinam kapitalističnega sveta v svobodno izkoriščanje. Blagovne cene se (uravnavajo po jprosti trgovini in že leta 1921. se je pojavila prikazen dviganja delavskih mezd. Povratek k kapitalističnemu gospodarsko družabnemu redu Je danes v Rusiji izvršeno dejstvo. Iz uvedbe kapitalističnega, produkcijskega načina in iz svobodne tgovine se da tudi razlagati ogromna revolucija blagovnih cen. Iz dejstva, da se je ogromna komunistična Rusija, ki nosi v sami sebi vse pogoje za obstanek, morala povrniti k kapitalizmu, sledi za gibanje svetovne socijalne misli usodna sprememba dosedanje smeri. Razlogi, ki so onemogočili trajno vzpostavo komunističnega gospodarstva v Rusiji, so v prvi vrsti jekleni zakoni gospodarstva samega. Vprašanje cen, mezd in blagovne izmenjave so prirodne realnosti, ki se sicer urejujejo s človeško voljo, ki pa so v gotovem oziru od nje neodvisne. Kakor na primer moremo tekočo vodo sicer uravnati v poljubno smer, toda je ne moremo brez umetnih sredstev pripraviti do tega, da bi tekla navzgor. In tudi če se poslužimo zadnje svrhe umetnih sredstev, bo voda težila vedno le navzdol. Ruska izkušnja je pokazala, da je z blagovno izmenjavo, na kateri temelji vse človeško gospodarstvo, nerazdružno spojeno dejstvo cen in denarja kot menjalnega’ sredstva in da je gibanje cen podvrženo ne-preračunljivim gospodarskim socijalnim in duševnim okolnostim. \ Gospodarstvo zaenkrat še ne more obstojati, ako se ne giblje v okviru svobodne trgovine in svobodnega gospodarskega delovanja in udejstvovanja posameznika. Nadomestitev teh zasebnih motivov gospodarskega delovanja s socijali-stičnimi motivi predpostavlja toliko moralno kulturo človeških mas, da je v stoletjih še ne bodo dosegle. Ker predpogoj za boljšo družbo, je boljši, zrelejši in izobraženejši človek. Predvsem moralno boljši! In predvsem moralna nepopolnost je v Rusiji poleg gornjih vzrokov upropastila komunistični poizkus. Vsa znamenja kažejo, da bo svetovno socijalistično gibanje moralo v dejanju in v teoriji priznati prirodne temelje zasebnega in narodnega gospodarstva in sicer svobodno trgovino kot regulativ cen in svobodno udejstvovanje kot vir blagostanja posameznikovega. Njegovo bodoče stremljenje mora iti za tem, da izvojuje demokratičnim potom državno varstvo socijalne misli in javno obrambo telesnega in duševnega razvoja širokih, gospodarsko zapostavljenih mas. S to mislijo prožeto državno varstvo bo od slučaja do slučaja, kakor pač nanese potreba, moralo pristopati k proračunski in pridobitni reviziji in k davčni obremenitvi zasebnega kaptalističnega podjetništva. Preko tega pa bo moralo delovno ljudstvo poizkusiti trnjevo pot lastnega zadružnega gospodarstva, ki edina more; dejanstveno pokazati vstvarljivost skrajne socijalistično-gospodar-ske produkcije v bodočnosti. Ker zgodovina vseh uspelih revolucij in neuspelih revolucionarnih poizkusov nam kaže, da more uspeti revolucija nasilja samo tedaj, če je skrbno pripravljena evolucijonarnim potom v dušah in zmožnostih širokih mas, tako, da je treba nasilju le še pomesti z zadnjimi preperelimi ostanki prejšnjega režima. Brez te evolucijoname priprave je trajen uspeh vsake nasilne revolucije ne samo dvomljiv, temveč naravnost nemogoč. »Ne potrebujemo nravnosti in religije in abstrado, v sistemih in knjigah, temveč v življenju, gospodarjenju in politiki. Etika ni za pisalno mizo, vera ne za cerkev.« (T. G. Maš&ryk,) bivališče MU TAKO TKETE KO DOBITE VEflDRR. _ ZLATOROG V VSAKI TRGOVIfll! mmmma . »mmm NARODNA SKUPSCINA. V soboto, dne 7. L m. se je prvič sestala novo izvoljena narodna skupščina. Zanimanje za otvoritev narodne skupščine je bilo zelo veliko. Seja je potekla burno. Za začasnega predsednika je bil izvoljen demokrat (davidovi-čeVec) Asa Lasič. Po izvolitvi ostalih člano predsedstva so oddali poslanci svoje poverilnice. Ko so oddajali opo/.i-pjonalni poslanci svoje poverilnice je prišlo do ostrili medklicev ,na naslov vladnih strank, nakar je tajnik Kujud-žič prebral dopis narodnih poslancev radičeve stranke dr. Mačka. Predavca, Avgusta Košutiča in Štefana Košnliča, ki se pritožujejo, da se seje niso mogli udeležiti, ker jih ima policija internirane, navzlic temu, da jih ščiti poslanska imuniteta. Začasni predsednik Asa Lasič je z ozirom na to pritožbo izjavil, da zaključuje sejo in sklicujoč se na ustavo poziva vlado, da imenovanim poslancem omogoči udeležiti se seje, ker šele potem prične lahko zborovati narodna skupščina, ko bo vsem poslancem omogočeno, udeleževati se sej. Po tej izjavi Lasiča je nastalo v skupščini veliko razburjenje. Vladne stranke so bile presenečene nad nastopom opozicije, ki je po izjavi Lasiča zapustila zbornico. Po kratkem posvetu vlade je vladna večina izvolila začasnega predsednika v osebi Obradoviča, ki je nato zaključil sejo. Druga seja narodne skupščine se je vršila naslednji dan, dne 8. t. m. dopoldne, na kateri je bil izvoljen verifikacijski odbor. Pred volitvijo verifikacijskega odbora je bil še prebran zapisnik zadnje seje, kjer je opozicija očitala vladni večini, da je pogrešno sestavljen. • V verifikacijski odbor je bilo izvoljenih na vladni listi 11 članov in na listah opozicije 10 članov, tako da ima vlada v odboru en glas večine. Seja je bila zaključena tekom ene ure. SEJE VERIFIKACIJSKEGA ODBORA. Verifikacijski odbor je pričel zborovati, dne 9. t. m. ob 10 uri dopoldne. Za predsednika je bil izvoljen radikal Sr-škič. Takoj začetkom seje je opozicija pozvjala verifikacijski odbor, da intervenira pri vladi, da takoj izpusti na svobodo internirane poslance HRSS. Zastopniki vladne večine so izjavili, da zadeva o internaciji ne spada v delokrog verifikacijskega odbora. Najpreje je pričel verifikacijski odbor razpravljati o volitvah v Srbiji. Vladna večina je verificirala mandata v beograjskem volilnem okrožju. Verifikacija glede mandatov v bregalniškem volilnem okrožju j’7 bila odložena, da dobi odbor še razne podatke o volilnem poteku. V bregalniškem volilnem okrožju so namreč zmagali Davidovičevi demokrati. V sredo je verifikacijski odbor nadaljeval razpravo o potrditvi mandatov iz srbskih volilnih okrožij. Vladna večina brez izjeme verificira vse svoje mandate in naj so proti volilnem postopku iznesene še tako utemeljene pritožbe. Tako na primer je bila zavrnjena pritožba opozicije glede volitev v K raguje vaške m okrožju, kjer je Džoka Popovič dobil samo 47 manj glasov kot dr. Velizar Jankovič in je dokazano, da najmanj tisoč volilcev vsled terorja ni moglo voliti za Popoviča. Samostojni demokrati razširjajo vesti, da bo vlada, oziroma vladna večina enega glasu v verifikacijskem odboru razveljavila vse mandate HRSS. Opozicija odgovarja na te vesti, da potem ni izključena abstinenca vseh opozicijo-ualnih poslancev od sej narodne skupščine. m mrnsMH kandidirajo bivšega pruskega ministrskega predsednika Brauna. Demokrati in centrum se trudi, da pregovori soci-cijalne demokrate za skupnega kandidata v osebi dr. Marxa. Centrum propagira še posebej kandidaturo Stege-waida, šefa delavskega sindikata. Desničarske stranke so se odločile za kandidaturo dr. .larresa, bivšega ministra notranjih zadev.. Verjetno je, da se bodo kofrično vse republikanske stranke vendarle odločile za dr. Marxa, ker je le v tem slučaju, če postavijo enotno kandidaturo, izključeno, da bi zmagal desničarski — monarhistični kandidat. ČEŠKOSLOVAŠKA. Kriza, ki je grozila razbiti dosedanjo vladno koalicijo na Češkoslovaškem, je zaenkrat rešena. Proti pričakovanju so klerikalci na celi črti popustili. V klerikalni stranki je zmagala realna politika dr. Šrameka nad krilom dr. My-slivca, ki je propagiral najožjo zvezo z zloglasnim lllinkom. Klerikalci so pristali na to, da poda "vlada v parlamentu izjavo, s katero najstrožje obsoja proti-državno poslanico slovaških škofov. Dalje so klerikalci soglašali s tem, da se izvede kazenski postopek proti vsem onim duhovnikom, ki so pričeli izvajati VESTNm , RAZPUST BELGIJSKE ZBORNICE. S kraljevim ukazom je razpuščen belgijski parlament in se nove volitve vrše C. aprila. Razpuščeni parlament je štel 186 'poslancev, od teh 77 klerikalcev, 68 socijalistov, 3 krščanske demokrate in 5 poslancev ostalih skupin. Pri volitvah bodo sedaj klerikalci in kršč. demokrati nastopili z eno listo. Kandidirali bodo tudi komunisti, ki pa imajo zelo malo izgledov na uspeh. SESTANEK CHAMBERLAINA IN HERRIOTA. Na potu v Ženevo se je angleški minister zunanjih zadev Chamberlain ustavil v Parizu, da se pogovori s francoskim ministrskim predsednikom Her-riotom o vseh važnih političnih vprašanjih. Vodilna državnika sta izmenjala svoje misli o razoroženju Nemčije, o garancijskem paktu, o izpraznenju koln-ske cone in o delu na predstoječem zasedanju Zveze narodov. O razgovorih ni bil podan oficijelni komunike. BURNA SEJA ANGLEŠKEGA PARLAMENTA. Pretekli teden je v angleškem parlamentu poročal zunanji minister Chamberlain. Njegov govor so laburisti sprejeli z ostrimi medklici, češ, da vodi reakcionarno politiko v škodo Angleške in da je preprečil miren razvoj angle- ških odnošajev z Rusijo. Posebno gla-san je bil poslanec delavske stranke Cimvood, ki je bil izkjlučen od seje. Vsled izključitve Circwooda je demonstrativno zapustila delavska stranka pod vodstvom Macdonalda zbornico. ZAUPNICA TURŠKI VLADI. Novi turški vladi Ismet paše je izglasovala angorska narodna skupščina zaupnico s 125 proti ‘23 glasovom. ZVEZA NARODOV. Na pritisk Angleške se na zasedanju Zveze narodov, ki se vrši ta teden, >ie razpravlja o znanem protokolu za mirno reševanje mednarodnih sporov. Razprava o tem velevažnem protokolu se je preJožila na prihodnjo sejo. Na ravnokar vršeči se seji se razpravlja med drugim o j organizaciji kontrole oboroževanja Nemčije, Avstrije, Madžarske in Bulgarije, glede izgona grškega patrijarha iz Carigrada in glede var stva raznih narodnih manjšin. V splošnem to zasedanje Zveze narodov nima posebnega političnega pomena. PREDSEDNIŠKI KANDIDATI V NEMČIJI. (Hede predsedniškega kandtidata v Nemčiji dosedaj še ni prišlo do soglasja med strankami, ki stoje na stališču \veimarske ustave. Socijalni demokrati J pšenice. »Bratstvo je priredilo v soboto. 7. t. ni. za svoje elane predavanje o Karlu Pulpanu, apostolu proletarske mladine. Predaval je brat Kozinc. Pred predavanjem je brat Bokal v vznesenih besedah orisal našo idejno borbo in njen pomen za ustvarjanje nove človeške družbe, družbe bratstva, solidarnosti in socialistične zavesti. Oba govornika, kakor tudi predsednik br. Božič s svojim otvoritvenim in zaključnim govorom so želi obilo priznavanja. Redna predavanja se vrše v našem »Bratstvu': že dalj časa in se bodo še nadaljevala. Hrušica na Gorenjskem. V nedeljo, 8. t. m. smo položili temeljni kamen za ustanovitev »Bratstva«' na Hrušici. Vršil se je ustanovili sestanek, ki se ga je udeležilo nad 50 bratov in sester. Predsedoval je sestanku predsednik jeseniškega »Bratstva« br. Božič. O pomenu in ciljih organizacije je govoril br. Kozinc, nadalje so govorili še br. Bokal, Tičar in drugi. V pripravljalni odbor so bili izvoljeni sledeči bratje in sestre: Brane Jože, Fidel .Jože, Krajnik Franc, Hofak Edvard, Juh Alojz, Nikolič Jože, Endliher Jože, Tarman Janez, Orešček Miha, Krive Katarina, Lakota Minka, Štete Julka in Medvešček! Štefanija. Ustanovni občni zbor se vrši v aprilu. Ljubljana. »Bratstvo« ima redne pevske vaje vsak torek od 8. do 10. ure zvečer v društvenem lokalu v Narodnem domu. — Sprejemajo se še novi pevci in pevke. Ljubljana. »Bratstvo.« Redni |tedenski članski sestanki so vsak petek ob 8. uri zvečer v društvenem lokalu v Narodnem domu. Sprejemajo se novi člani. Šolski odsek »Bratstva« v Ljubljani zaključi letošnjo srbohrvaške tečaje v šoli na Grabnu, v torek 17. t. m., ob pol 7. uri zvečer. K zaključku vabi odsek zastopstvo o.i.o. in odbornike ter člane »Bratstva«, Id se za delo tega odseka zanimajo. Podrobno poročilo o delu odseka v prihodnji »Novi Pravdi«. — Vodja odseka. »Bratstvo« v Zagorju poživlja vse svoje brate in sestre, kakor tudi članstvo NSS in NSSZ, da priredi »Bratstvo« v Zagorju skupno z brati v Kotredežu odhodnico z« brati, ki odhajajo v vojaško službovanje. Odhodnica se vrši v Kotredežu v gostilni g. Uraniča. Igra kvartet br. F. Uraniča. — Dolžnost vseh bratov in sester je, da se udeleži vsak odhodnice naših najagilnejših bratov. Vabi se tudi vse druge voj. novince na lo odhodnico, ki se vrši v nedeljo dne ‘22. marca v Kotredežu. Knjižnica »Bratstva« v Ljubljani posluje redno vsak torek in soboto od zakonu o zavarovanju delavcev zastgnrano načelo paritete. Delavstvo zahteva, da se mu varujejo tozadevne dosedanje pravice. V nedeljo 8. i. m. se je vršila seja II. skupine in odbornikov bratovske skladnice v Zagorju, kateri je predsedoval g. Rudolf Kegencin. Na seji je o pavilniku poročal naš strokovni tajnik brat Kravos in se je nato vršila obširna debata, na kar se je sklenilo, pridružiti se spomenici, ki so jo sprejeli zaupniki v Trbovljah in ki jo zgoraj priobčujemo. Na merodajnih činiteljih je sedaj, da pravilnik popravijo v smislu delavskih zahtev. Upravni odbor NSSZ. ima svojo sejo v nedeljo 15. t. m. ob 2. uri popoldne v strokovnem tajništvu. Vsi odborniki napro-šeni k polnoštevilni udeležbi. Podružnica NSSZ v Ljubljani vabi vse ljubljanske člane na izredni občni ibor podružnice, ki se bo vršil v pondeljek 16. t. m. ob 8. uri zvečer v strokovnem tajništvu v Narodnem domu. Dnevni red Je razviden ir. vabil. Prosimo vse ljubljanske člane, da se sestanka sigurno in točno udeleže. Za ujedinjenjc. Člani bivše Zveze rudarskih delavcev so se, kakor posnemamo iz «Delavsko-Kmečkega lista«, pismeno obrnili na Unijo. slov. rudarjev v Zagorju v svrho ujedinjenja obeh organizacij. Nam se zdi, da ne more biti govora o ujedinjenju, če Zveza rud. delavcev ne obstoja več. Člani te zveze na pristopijo k eni izmed obstoječih rudarskih organizacij in te bodo potem razpravljale o ujedinjenju. Posamezni člani bivših organizacij pa gotovo ne bodo imeli uspeha, ker ne zastopajo razun sebe nikogar drugega. Štrajk rudarjev na Madžarskem. Na Madžarskem stavka že teden dni 15.000 rudarjev v protest radi nameravanemu podaljšanju delovnega časa. < Belgijski rudarji za enoten boj. Ker stoje belgijski rudarji pred velikimi boji, so pričeli misliti o strokovnem ujedinjenju. Dve rudarski zvezi sta predložili sklicanje kongresa ujedinjenja. Kaj pa pri nas? Dfattintr trboveljski, llbojskl In rrcmug črnomaljski, drva, koks, oglje, šlezijske brikete do- IliviiaU LJUBLJANA, Kralja bavlja »>'**• U41 . Petra trg 8, tel. 220 Plačilo tudi na obroke. OBleke na OBroke O. Bernatovič LJUBLJANA, MESTNI TRG Letno v Ziuioiiovicali Štev. IT. »KOVA PHAVBA« Stran B. Petinsedemdeset let. Vse nas prepričuje, da je duh petin-sedemdesetletnika, ki ga je s spoštovanjem in ljubeznijo proslavil češkoslovaški narod in njegovi prijatelji po svetu mlad in čil. Kajti v njem je žeja po spoznanju in sila razumevanja, možnost razvoja in pripravljenost učiti se v šoli življenja; v njem je potreba idealistična vere v možnost in nujnost napredka v lepšo bodočnost združeno z borbeno voljo in plodno energijo. Duh, ki gre vedno za tem, v kar verje in kar proglaša. Ne bi delal prav, kdor bi Masaryka predstavljal za nezmotljivega duha, ki ni nikdar v iskanju resnice zgrešil pravega pota, ki se ni boril za resnico sam v sebi in s seboj samim, temveč, ki jo je našel takoj spočetka gotovo in neiz-premenljivo. Nikakor! Masaryk je duh, ki stalno giblje, ki se neprestano bori za svojo misel in za ideje svojega naroda in svoje dobe. Masaryk se je razvijal, spreminjal, zboljšaval samega sebe, toda način, kako je to delal kaže, da je njegov porast or-ganičen, kakor porast drevesa, da izhaja vedno iz istih korenin. Baš na Masa-rykovem miselnem razvoju moremo krasno videti, kaj pomeni stalno duševno delo. Ker ta mislec in politik ni nikdar menjal svojih nazorov pod slučajnimi vplivi in zunanjimi dojmi, temveč je dozoreval k novemu nazoru po globokem notranjem procesu, po dovršenem razmišljanju v vseh spornih vprašanjih. Tudi izkušnje iz razvoja dogodkov okoli sebe je vedno v svojem duhu kritično predelal in šele tedaj, ko so prešli njegovo duševno delavnico, so mogli vplivati na smer in razvoj njegovih idej in stremljenj. S problemom revolucije n. pr. se je bavil Masaryk cela desetletja, vračal se k njemu v vseh svojih knjigah zopet in zopet in pri tem je premenjaval svoj nazor, ker je razmišljal o problemu vedno globlje in vedno bolj vsestransko. Od absolutnega zanikanja upravičenosti re-rolucije v prvih svojih delih do princi-pijelnega priznanja iste za gotovih moralnih in političnih pogojev in omejitev v njegovih zadnjih delih moremo korak za korakom slediti, kako je Masarjrk izpopolnjeval, brusil in likal svoj nazor o revoluciji Kakor svoj nazor o revoluciji, tako je Masaryk izpolnil svoje nazore o dru- gih temeljnih vprašanjih človeške družbe, o humaniteti, demokraciji, socijalizr mu in intemacijonalizmu in razmerje teh tendenc k modemi narodnostni ideji in v vseh teh slučajih opazimo, da je njegova zadnja sodba, njegova zadnja lormula plod dolgoletnega duševnega in razumstvenega napora. "Nevsakdanjost in izrednost te Masa-rikovske poti do lastne resnice, ki je baš vsled svoje zrelosti postala živa in plodna vera velikega dela naroda, postaja še jasnejša, če jo primerjamo z drugimi pojavami našega javnega, predvsem političnega življenja. Ali ne vidimo ravno pri nas, kako so oni, ki so svoj čas sledili Masarykovim idejam o narodnosti, demokraciji in socijalnem ustroju družbe, zatajili vse in slede danes ideologiji nemškega nacijonalizma in zastarele protilarške gonje. Naprednost, demokracija, težnje za socijalno pravično uravnovešenje — vse prazna fraza, z dejanji pa se bore baš proti onim, ki jim je Masaryk še vedno zgled in duševni voditelj, z dejanji pa podirajo in uničujejo, kjerkoli morejo realizacijo, ostvarenje Masarykovih idej. Od naprednega imena so napravili krinko, za katero se skriva najhujše reakcijonarstvo, naravnost cinični jezuitizem. In kako različno od naših nasprotnikov komunizma postopa Masarykl Masajk kritikuje in odklanja evangelium in predvsem prakso ruskega revolucijo-narnega komunizma, ko se je potrudil in ko se stalno trudi, da ga spozna in doume. Pri nas si je večina »protibolj-ševikov« ta trud prihranila, njihova sodba je bila v naprej gotova. Na nas narodnih socijalistih, ki je naš program zgrajen na osnovah Masa-rykovih idej demokracije, narodne in socijalne enakopravnosti, je, da z našim vstrajnim delom pripomoremo tem idejam do onega uresničenja, ki so ga dosegle v toliki meri v češkoslovaški republiki. To pa bo mogoče le tedaj, če bomo šli brezobzirno v boj za našo resnico, če bomo vedno in povsod sledili v besedah in dejanjih duševnemu našemu (voditelju >tatičkurbčki< Masaryku. Potem morajo tudi naši domovini priti časi kot jih danes doživlja češkoslovaška republika pod vodstvom svojega velikega predsednika. T. G. Masaryk — filozof, reformator, heroj. (Slavnostni govor dr. R. Krivca na proslavi Masarykove 75 letnice v Ceškoslo- vaški-jugoslovanski ligi.) Da bomo v pravem duhu praznovali današnje slavje, se moramo zavedati, da se Masarykova 75-letnica ne slavi le zato, ker je jubilant prezident Republike. Masaryk ni velik zato, ker je vladar, temveč krmilar države je postal ker je bil kot največji sin naroda te najvišje časti najvrednejši in za ta najtežji urad najsposobnejši Toda nič bi ne ne bilo napačnejše, kot slaviti Masaryka » takšnimi superlativi četudi zasluženimi Masarykova proslava se mora vršiti le v njegovem duhu, to je tako, da se razmotriva vsebina njegovega nauka in življenja. Nauk in življenje, to je pri Masaryku eno. Tudi enega stavka ni napisal, h kateremu bi ga ne bilo življenje sililo; V njegovi filozofiji ni ideje, ki bi je ne bil prelil v življenje. Da, tudi njegov gigantski boj proti Avstriji temelji na filozofskih principih. Za tiste, ki so poznali Majarykovo delo do leta 1914, ni bila nič novega vest, da se je Masaryk postavil v čelo češke revolucije v tujini. Tisti, ki so po-znjali Masaryka in njegove nauke, so videli v njem revolucijonarja že zdavnaj pred svetovno vojno. Revolucionarji so oni, ki izpovedujejo in se bore dosledno za rešnico in pravico proti laži in nasilju. To je delal naš častiti slavljenec že kot dijak; isto ko je bil še mlad profesor na univerzi; ostal je sam sebi in svojim idealom zvest, ko je dosegel in prekoračil najlepša moška leta, in še gorečnejši borec za resnico in pravico je postal ko se je njegovo sadu polno življenje nagnilo k jeseni; ne omajno pa stoji na svetilniku resnice in pravice tudi danes, kot najvišji politčni funkcijo-nar, zanj ne eksistira Macchiavelli, zanj velja le oporoka, ki jo je zapustil mister Jan Hus: »Išči resnico, poslušaj resnico, uči se resnice, ljubi resnico, govori resnico, drži resnico, brani resnico do smrti«. Masaryk je bil vedno en in isti, tako v boju proti podvrženim češkim rokopisom, kot v boju proti vraži o ritualnem umoru; enak v boju za svobodo visokih šol kot pozneje, ko je pred svetovnim forumom branil zagrebške veleizdajalce, pobijal Friedjjunga in razkrinkaval Aehrenthala. V vseh teh bojih je šlo za obrambd resnice, pobijanje laži, preprečevanje nasilja. Na prav teh etičnih principih temelji tudi njegov boj za pravico češkega naroda. Narod ima pravico do samostojnosti. Na Avstriji je, da jo pridobi v njej, sicer jo pridobi Izven njje. To je povedal Avstriji že leta 1892 kot poslanec v državnem zboru, kjer je dejal da hoče češki narod samostojnost čeških dežela; hočemo, da o sebi sami odločamo; hočemo živeti polno in popolno narodno življenje. Mi nismo mal na-' rod, o katerem so se navadili odločujoči krogi v Avstriji misliti da se more v najhujšem slučaju trpeti s tem, da se mu dajo majčkene koncesije. Položaj češkega naroda je evropejski in svetoven. Češki narod je imel in ima kulturo, ta narod hoče v spominu na svojo veliko preteklost kot samostojni narod živeti, hoče vršiti velika dejanja. Zato naj se dunajska gospoda nikar ne čudi če češko ljudstvo ne le pazi, temveč tudi organizira stražo, o kateri starejši rodoljubni rod na Češkem niti pojma ni imeL Masaryku je šlo od vseh početkov njegovega javnega delovanja za to, da bo napovedana straža umstveno in nravno sposobna svojo težko nalogo vršiti. Po Masarykovem prepričanju mora naše življenje temeljiti na gotovih trdnih filozofičnih principih, sicer je vse živ-ljene prazno, veriga slučajev. Zato je šlo Masaryku za to, da ustanovi in utemelji filozofične principe, po katerih se je narodu v njegovem delu za samostojnost ravnati. Ves je bil prevzet prepričanja, da se nahaja češki narod pred veliko narodno nalogo. V Husu pravi že leta 1896: »Naša slavna preteklosl naša velika minulost je majhna v razmerju s tem, kamor nam kaže«. V tem prepričanju je pisal v letih 1893-1900 knjige: Češko vprašanje, Jan Hus, Havliček, Socijalno vprašanje, ki tvorijo češki narodni katekizem. V teh spisih odkriva Masaryk narodu smisel njegove zgodovine, smisel njegovega življena, cilj prihodnjosti in sredstva za dosego tega cilja 7 navedenimi spisi je ustvaril Masarvk filozofijo češkega naroda. Vrhunec in centrum zgodovine češkega naroda je Bratstvo, kakor ga je razvil Chelčicky, kot nadalje/atelj Ilu-sove reformacije. V Bratstvu se je pokazala češka nrav, češka humaniteta. Na Bratstvo so naslonili svoje d do buditelji češkega naroda Dobrovsky, Kollar; v njihovi smeri so nadaljevati Palacky, Smetana, Havliček. Ideal Bratstva, ideal humanitete, je smisel češkega narodnega življenja. Ta ideal zahteva, da vidimo in čutimo v vsakem človeku sebi enakega, posebno v onih, katerim smo se dosedaj kot za- ostalim ogibali. Vendar pa ta liumani-tetna ideja ni sentimentalnost, solzavost, temveč neumorno delo, ki zahteva, da bojuješ proti zlu v vsem in povsod, da bojuješ proti zlu lastne in tuje nehuma-nitetne družbe, proti njenim kakoršnim-koli organom. Ta ideal p,omenja, biti vsirajen, neustrašen. S priznanjem humanitetnega ideala naveze češki narod svojo sedanjost na najboljšo dobo svoje preteklosti, premosti večstoletno duševno tn nravno spanje. S humaniteto pojde češki narod v prvi vrsti človeškega napredka. Bratstvo je bilo vrhunec češke minulosti in njegov humanitetni ideal naj bo luč v bodočnost. Humaniteta pomenja najširšo in naj-možnejšo izobrazbo naroda. V tem idealu se moramo preroditi in naš prerod mora biti prerod duše. Prerod mora biti novo življenje celega človeka. Ta ideal veleva, da iščemo resnico, da poslušamo resnico, da se učimo resnice, ljubimo resnico, govorimo resnico, držimo in branimo resnico do smrti. Živeti moramo pozitivno, brez strahu in bojazni iti svojo lastno češko pot. Na ta način premagamo strah pred svojo malostjo. legije, v katerih se je zbiral ves narod, v istem odstotku delavci kot inteligenca. Sadovi drobnega dela se kažejo tudi po doseženi samostojnosti; mirni razvoj so-cijalizma na Češkem je mogoč zato, ker je Masaryk od vsega početka budil razumevanje za stvar revnega ljudstva in za napredno rešitev socijahiega vprašanja. Sad takega drobnega dela so bili že pred vojno navezani ozki stiki med Čehi in Slovaki. Masaryk je hodil med Slovake, se stikal z visokošolsko generacijo, ki vodi danes politično in kulturno življenje Slovakov, ji dajal program ifl navodila ter jo bodril za obrodno delo. Bil je prvi češki politik, ki je to delo vršil in sad: osvoboditev Slovakov. Tako je Masaryk vsako misel, ki jo je izrekel, prelil v življenje, po njej in z njo živel in s svojini življenjem pokazal velikost svojih naukov. Z življenjem je pokazal, kaj zanj pomenja ustavljati se nasilju, govoriti resnico in ne imeti strahu. Masarykove ideje, preizkušene v življenju in jegovih bojih so prekvasile ves narod; vpliv njegovih naukov se je čutil v vseh pojavih češkega javnega življenja: v znanosti, literaturi in politiki. Sledeč humanitetnemu idealu bomo mogli pristopiti tudi k reševanju socijal-nega vprašanja in to na način, kakor ga zahteva posebni položaj češtva, ki veleva, da socijalno vprašanje ni samo delavsko vprašanje, ni vprašanje enega razreda ali kaste, temveč vprašanje uas vseh, ki ga je treba rešiti v celoti in pozitivno, treba je: prosvetliti glave in ogreti srca vseh; dati duhu moč nad materijo; zatreti sambljubnost. Socijalno vprašanje je bistvena sestavina češkega vprašanja. Sledeč idealom humanitete zavzame češki narod v svetovni organizaciji ono-nad vse pomembno mesto, ki ga je zavzemal takral ko je šel v minulosti za temi idejami in ideali. Sledeč idealom humanitete se bliža narod k samostojnosti. Ne z nasiljem, temveč z reformacijo. Toda narod ima pravo tudi na revolucijo. To je Masarykova narodna filozofija, ki je obenem in predvsem politični program, vsebujoč istočasno etiko modernega Ceštva. Masaryk ne oddeljuje politike od nravnosti. Zato bodi glavna skrb ne politika! na zunaj, temveč glavno nam bodi skrb za nravni in prosvetni napredek družbe. Le na te široke temelje kulturnega programa oprta politika bo uspešna. Svoje nazore je širil neutrudljivo, za katedrom, v časopisih, v knjigah in shodih, posebno pa med dijaštvom in inteligenco, kjer je širil razumevanje za socijalno vprašanje in potrebe delavnega ljudstva. Delavstvo je pa hodil izobraževat s predavanji, kjerkoli je mogel je podpiral svoje cilje in zahteve s svojo osebnostjo in znanstveno avtoriteto. Povdarjajpč pomen drobnega dela, dela, ki ga nihče noče vršiti, je sam pokazal kaj in kakšno je drobno delo in kakšen sad rodi. Sad tega in sličnega drobnega dela, ki ga je Masaryk vršil pred vojjno in med vojno, so bile tudi Če je danes češki narod ponosen na llusa, na Chelčickega, Komenskega, Havlička in se z njimi ponaša pred svetom, tedaj se mora povdariti, da mu je ta ponos vžgal Masaryk. Če so Čehi spoznali, da so bratje Slovakov in Slovaki, da so bratje Cehov, se mora podčrtati, da je most med njimi postavil Masaryk. Ne morem boljše popisati Masary-kovega dela do njegovega 60 leta kakor, če povem dve nadvse zanimivi zgodbi: 16. maja 1908 je v brnskih Lidovych Novinach izšel feljton, v katerem popisuje pisatelj čudovite dogodke iz leta 1930. Takrat so se Čehi dvignili proti Avstriji. V dunajskem parlamentu je proklamiral profesor Masaryk, že od starosti sključen starec, Češko Republiko in jo imenoval »Združene dežele Češkoslovaške« in ji dhl prve okvirne zakone. Druga' zgodba: P!ar Jet pozneje je češki pisatelj in publicist Horky poslal J okoli delavskih zaupnikov cirkular s vprašanjem koga bi volili za predsednika Češke Republike. Odgovor: Masajka. Pri tem moram opozarjati, da je imela Masarykova stranka samo dva poslanca, poleg Masaryka še Drtino. Ti dve zanimivi dejstvi jasno kažeta, kakšnd notranjo silo so čutili Cehi v Masaryku. Takšni so bili rezultati Masarykove-ga dela ob njegovi 60-letnici. Z zadovoljstvom je mogel pogledati nazaj. To je Masaryk tudi storil. Izrekel pa je pri tem — ravno danes pred 15 leti — pomembno besedo: »Zdi se mi, da sem napisal šele uvod, pravo vsebino bi hotel pa sedaj napisati«. In res jo je napisal. Prišel je čas, ki se je zdel, da je poga- * zil duha in izročil vlado nad njim materiji. Zavladalo je zlo in nasilje. Takrat se je poslovil 64-letni starec od svoje družine, žene in otrok in šel v tujino, da začne tam in od tam boj proti zlu in nasilju, kakor mu to veleva njegov humanitetni ideal ki mu je ukazoval upirati se zlu, če treba tudi z železom; boj brez ozira na uspeh ali neuspeh, boj za pravico, boj proti Avstriji, ki ga j« končal z vidno zmago — s politično samostojnostjo. češkoslovaškega naroda. Ni bil sam, ki je cilj uresničeval bili so tu tisoči. Po Masarykovem delu zre-volucijonirana češka duša je pod njegovim vplivom odvrgla od sebe vezi slabotnosti. V njej je zagorelo hrepenenje po velikosti, po svobodnem odgovornem življenju, po življenju v znamenju večnosti. Ta duša se je izkazala v legijah katerim je dal Masaryk duha. Masarjrk je napravil iz čeških vojsk armado božjih bojevnikov. Njegov duh je z enotno idejo prepojil armado na vseh bojiščih; bojevniki so črpali iz njega vztrajnost in pogum. V istem času je narod doma v trenutkih obupne negotovosti videl v njem simbol samega sebe in s strahom in trepetom zasledoval njegovo revolučno pot po treh delih sveta. Pot po Evropi Aziji in Ameriki, koder je hodil brez udobnosti, brez strehe in brez oddiha, da bi seznanil narode in njihove odločuječe činitelje s češkoslovaškim vprašanjem, da bi pobijal avstrofilske nazore in prepričeval o potrebnosti obnovitve češkoslovaške države. Filozof-reformator je postal heroj in ustvaril tip modernega nadčloveka. S svojim delom se je postavil ob stran Husa, Žižke, Chelčickega, Komenskega. Postal je oče svobodne domovine, duševni svetilnik naroda. Veličastno ne le v času, temveč pred večnostjo je Masarykovo delo. Ravno tako veličastno je pa tudi narodovo spoznanje in priznanje, ki je prvi izbral filozofa kat eksohen in reformatorja za p rezidenta države. Kadarkoli bodo Cehi mislili na svojo slavno minulosl premišljevali o bistvi#Ceštva, kadar bodo hoteli tujcem pokazati vsečloveški pomen svojega naroda, kadar bodo v težkih dobah iskali oporo v svojih’ velikih voditeljih in po-zbudo za nove boje, se bodo zatekali k Masaryovim naukom. Dokler se bo pisala zgodovina češkega naroda, dotlej bo živelo tudi Maaarj-kovo ime. tleryKove misli. »Pri pazljivem motrenju življenj* ne vidim razlike med razumetvene nadarjenostjo žene in moža. Mislim, da je žena sposobna za vsako delo in vsak znanstveni poklic.« • »Vera se mora živeti. Vera zahteva človečansko nravnost, višji nazor o celem rodbinskem življenju, višje in plemenitejše pojmovanje zakona, poglobitev socijalnega sožitja.« • »Ne smemo delati razlike med politiko in nravnostjo. Kakršno moralo ima kdo, tako politiko izvaja. • »Demokratizem pomenja ljudstvo dvigniti, ne ponižati se k njemu, laskati mu, ne uklanjati se trenotnim kratkovidnim tokovom in težnjam množice.« * »Prva zahtevat človečnosti, prvo pravilo socijologije je, da se mora vsakdo izobraževati. Kdor brani posamezniku ali narodu do izobrazbe, smrtno greši — pravico do izobrazbe ima vsak človek ravno tako ko pravico živeti.« • »Resnično češki človek, češko misleč ne sprejema pustega nacijonalie-ma in praznega politicizma.« • »Človek ni ustvarjen za vero, temveč vera za človeka.« • »Demokratizem ni le političen sistem, temveč tudi moralni in predvsem moralni.« * »Ne z nasiljem, temveč mirno, ne z mečem, temveč s plugom, ne s krvjo, temveč z življenjem k življenju — to je odgovor češkega genija, to je smisel naše zgodovine in zapuščina velikih prednikov.« * »Narodnost ni samo v jeziku, temveč je v državi in politiki, v gospodarjenju in socijalnem stremljenju, v nravnosti in religiji, v vedi, filozofiji in umetnosti.« * »Prav dobro vem, kakšne težave povzroča v praksi uradniku, učitelju drugim, kako težko je politično delovati v ozkem krogu, toda nobene pomoči ni, mi moramo ven iz tega močvirja in moramo pokazati barvo vedno in povsod.« * »Zlo moramo premagati z dobrim, Moramo, zavračati vsako nasilje in sicer dosledno, ker drugače ne pridemo naprej. Braniti se moremo in moramo v skrajnem slučaju tudi z železom, toda ogibajmo se aktivnega nasilja in novega nasilja.« Ic Masarykovega življenja. a smNKC Prošlo soboto je praznoval celokupen češkoslovaški narod petinsedemdeseto obletje rojstva enega svojih največjih sinov: svojega prezidenta, svobodno izvoljenega vladarja republike, T. G. Masajka. In z češkoslovaškim narodom je praznovalo to obletnico vse kulturno človeštvo, predvsem pa ves slovanski svet, ki dolguje baš Masaryku spoštovanje in ljubezen' za njegovo življensko delo, katerega sadove uživa skoro v isti meri, kakor narod češkoslovaški. Rodil se je Tomaž Masaryk kot sin siromašnih starišev 1. 1850. v Hodoninu na Moravskem. Oče njegov je bil cesarski kočijaž in z njim vred je moral Ma-saryk že v otroških letih večkrat menjati svoje bivališče. Že v teh najnežnejših letih je imel priliko opazovati nižine življenjske siromašnosti in verjetno je, da so že takrat pognale prve kali njegovega iskrenega- demokratičnega občutja in globoko religijoznost, ki se izraža v vseh njegovih poznejših delih. Po končani ljudski šoli je obiskoval nižjo realko v Hustopeču. Nato so ga poslali stariši na Dunaj, da se izuči umetnega ključavničarstva. Toda Masaryk je hotel postati kovač in se je kmalu vrnil domov. Znanci pa so pregovorili njego- Na jezdnem sprehodu. vega očeta, da je poslal nadarjenega in marljivega fanta na gimnazijo v Brno, kjer je napravil prvih pet razredov. V šestem pa mu je profesorski zbor bm-ske gimnazije dal nasvet naj zapusti zavod. Vzrok je za Masarykovo mišljenje značilen: ker ni več veroval v edi-nozveličavnost katoliške cerke, ni hotel itt k spovedi Ko mu je profesor dejal, da mora iti, če tudi ne veruje, češ, da dela tako tudi on in tisoče drugih, mu je povedal v lice, da je neznačajnež, kdor del« proti svojemu prepričanju. Po tem dogodku je odšel na Dunaj, kjer je končal gimnazijski študij. Po maturi se je hotel posvetiti diplomatski karijeri, toda brž je spregledal, da je ta poklic rezerviran le za avstrijske in madžarske plemenitaše. Odšel je torej na Nemško v Lipsko, kjer je tudi promoviral za doktorja filozofije. Tukaj se .je seznanil tudi z amerikansko štu-dentinjo Charlie Garrique, svojo bodočo soprogo. Mati prezidenta Masaryka. Ko se je 1. 1882. razdelila Karlova univerza v Pragi na češko in nemško, je postal Masaryk na češki univerzi izredni profesor filozofije. Sedaj se je pričelo njegovo delo. Zbral je hitro okoli sebe krog vseučiliške mladine, kateri je vlival svoje ideje o potrebi dela, iskanja resnice, načelnega udejstvovanja in sa-mopremagovanja. S tem svojim delom si je odprl tudi pot v politiko. L. 1891. je prestopil kot poslanec prag dunajskega parlamenta, kjer je glasno povedal, da hoče češki narod popolno svobodo narodnega življenja, katero bo dosegel izven avstrijskih meja, če je ne dobi od Avstrije same. Vsled nesoglasja s politiko ostalih čeških poslancev pa je že 1. 1893 zapustil aktivno politično polje. Pričel je z literarno propagando svojih idej o um- stvenem ni moralnem prerodu vseh plasti češkega naroda in v kratkem času je zbral okoli sebe toliko pristašev, da so se lahko organizirali v samostojno stranko realistov in tako je prišel Masaryk s svojim idejnim prijateljem Drtino leta 1906 zopet v dunajski parlament. Sedaj pričenja njegov brezobzirni boj proti Avstriji, od katerega ni odstopil niti za trenotek, dokler ni dosegel končne zmage. Razkrinkaval je avstrijsko birokracijo v aferi zagrebških veleizdajalcev pred celim svetom kot pona-rejevalko dokumentov, s svojimi študijami o Rusiji pa si je svoj sloves še povečal. Masaryk je pričakoval vojne in pripravljal nanjo češki narod. Njemu se ima zahvaliti v veliki meri, da je bil nanjo duševno/ in organizatorično razmeroma dobro pripravljen. Takoj v pričetku vojne je Masaryk zapustil Prago in Avstrijo, ter se podal v Italijo, Švico, Francijo, Rusijo. V domovino se je vrnil šele po osvobojenju in češki narod ga je sprejel kot svojega osvoboditelja in ga izvolil za svojega vladarja. O njegovem delu med vojno bi se dale napisati knjige. Bodi dovolj, če po- Izprehod po žitnih poljih pri Pišli. vemo, da je s svojim pomočnikom, sedanjim češkim zunanjim ministrom dr. E. BeneSem organiziral in vodil vso češko zamejno propagando, diplomattčno in organizatorično delo, da je ustvaril češkoslovaške legije v Rusiji in Italiji, da je obrnil oči celega sveta na potrebo češkoslovaške državne samostojnosti in na nujnost razpada avstrijske države. Posebno zadnje nikakor ni bilo lahko, ker je bilo celo med antantnimi vodilnimi politiki zelo razširjeno mnenje, da je avstrijska državna tvorba gospodarska in politična nujnost. Zmagal je Masaryk in Avstrija je razpadla in s tem se je zdrobilo v prah stoletno nemško gospod-stvo nad slovanskimi narodi. Danes prestoluje Masaryk na staro-slavnem gradu Hradčani v Pragi. Njegovo življenje je kljub visoki starosti posvečeno še vedno delu za narod in človeštvo. Njegov še vedno mladostno sveži duh še vedno ustvarja in presnavlja. Še vedno sledi semu, kar se poraja novega in daje smernice v bodočnost. Še vedno živi v njem ona energija, ki Oče prezidenta Masaryka. jo je pokazal v boju proti Avstriji in njegova zrela umirjenost se izraža povsod v življenju blagoslovljene češkoslovaške republike. Kadar mu je neobhodno potreben oddih in počitek, mu je najljubše razr vedrilo jahanje. Naša slika ga kaže na jezdnem izprehodu in vidi se z nje, da petinsedemdesetletni Masaryk ni čil in zdrav samo duševno* temveč tudi telesno. Sicer pa je njegovo življenje urejeno skrajna zmerno, posebno je velik nasprotnik pojedin in alkoholnih pijač.* Rad vidi okoli sebe reprezentante politike, znanstva in umetnosti, od katerih sprejema in katerim daje pobudo za na-daljne delo. Tako poteka njegovo življenje v harmoniji dela in upamo, da ga oihrani lusoda Bvojemu narodu in ®o>-veštvu še mnogo, mnogo let. Krajevnim organizacijam in zaupnikom NSS. Na zadnje dopiše in okrožnice > so se dosedaj odzvale samo nekatere organizacije, medtem ko jih je nekaj, ki še niso sporočile kdaj se vrM redni občni zbor. Kakor smo že v zadnji številki »Nove Pravde« sporočili, tako sporočamo: ponovno tudi še danes, da se morajo brezpogojno izvršiti do 15. aprila občni zbori pri krajevnih organizacijah. Ako pa so se občni zbori pri nekateri)* (organizacijah že pred volitvami izvršili, pa naj se vrši tudi v tem času za-upniško zborovanje. Nekatere organizacije nam tudi še niso sporočile imena vseh izvoljenih lunkcijonarjev, zato jih v interesu strankinega reda pozivljemo, da to nemudoma store. Tudi že nimamo popolnih obračunov od strankinih znamk in znakov ter prosimo, da se tudi v tem pogledu napravi red. V interesu strankinega razvoja je, da 1.am vsaka krajevna organizacija redno mesečno poroča o političnem položaju svojega okoliša, da se z ozirom na razne zadeve !.hko pravočasno rapravi potrebne koraku Spioh pa je v interesu našega gibanja, .la imamo rečne mesečne sestanke pri vsaki organizacij;, cia smo na ta način kar najbolje informirani o vseh ponehali ljudstva. Uprava ?Nove Pravde« se je pritožila pri strankinem načelstvu, da nekateri orga-niziiani Um« ;>i ne plačujejo redno >iar<>-nine za naš list. Ker smo navezani sami na se in ker nimamo fondov, s katerimi bi vsled netočnega plačevanja nekaterih tovarišev plačevali eventuelne primanjkljaje, zato v interesu našega tiska pozivamo vse krajevne orgamizacije, da opozorimo vse zaostanke čimpreje plačajo in v bodoče pa naročnino vplačujejo v naprej. Vsi tovariši naj se zavedajo svojih dolžnosti ter naj pomislijo, če bodo izpolnjevali svoje dolžnosti točno, da si prihranimo veliko časa in nepotrebnih stroškov za izterjavanje. Pokažimo tudi v tem pogledu, da smo in hočemo biti disciplinirana stranka. Seja osrednjega izvrševalnega odbora NSS se vrši v nedeljo 15. t. m, ob pol 10. uri dopoldne v spodnjih strankinih prostorih Narodnega domai v Ljubljani. Dnevni red: je sledeči: 1. Poročilo predsedništva, 2. Poročilo o političnem položaju, 3. Strankina organizacija in tisk, 4. Določitev strankinega zbora, 5. Predlog za strankin davek, 6. Slučajnosti. Z ozirom na politično situacijo in na položaj stranke po volitvah in z ozirom na sklicanje strankinega zbora je seja zelo vaina, zato prosimo polnoštevilne in točne udeležbe. Celjsko okrožje. Članski sestanek celjske krajevne organizacije se je, kakor običajno, tudi minulo soboto vršil v klubovi sobi hotela »Zvezda«. Poročal in nadaljeval je z započetim delom eden tovarišev odbornikov, ker sta tovariša predsednik in tajnik odnosno blagajnik bila odsotna. Njiju odsotnost, za katero so nekateri člani vedeli že poprej, je bila menda tudi povod, da udeležba ni bila taka, kot bi bilo želeti, ker so gotovi člani pač bili mnenja, da se vsled tega, sestanek ne bo vršil. Z ozirom na to se tovariši ponovno opozarjajo, da se članski sestanki vršijo-redno razven v slučaju preklica, kajti potrebo sestankov je gotovo vsakdo uvidel. — Tega naj bi se zavedali zlasti oni tovariši, ki so prevzeli gotove dolžnoeti, a jih še vedno niso izjpolnili, pri čemer ne pomislijo, da s tem otežkočujejo, ovirajo in po nepotrebnem za.vlačujejo delo onim tovarišem, ki isto vršijo z yso požrtvovalnostjo. Vsakdo želi v naših vrstah red, naj torej ne bo nikogar, ki bo sam povzročal nered! To dejstvo se mo’ra vedno naglašati in ga moramo imeti vsi vedno pred očmi. Redni klanski Sestanek se vrši zopet prihodnjo soboto 14. marca 1925 ob 8. uri zvečer v klubovi sobi hotela Žumer in vabimo vse spoštovane tovariše, da se istega zanesljivo in polnoštevilno udeležijo, da za-moremo. reorganizatarična dela, ki smo jih započell po izvrženih državnozborskih volitvah, vendar enkrat definitivni končati ter da vidimo, kdo in kaj je ostalo zvesto ter kje in kateri so bili dezerterji, vskoki in izdajice. Je stvar sicer že precej razjasnjena in je zaradi tega važno, da to izvedo vsi oni tovariši, ki se neuklonjeni zbirajo okoli naše neomadeževane zastave, \ki se ne pustijo zbegati in od nikogar premotiti in ki so se pozivom, da podpišejo pristopnice in da plačajo davek in članske prispevke, tudi takoj brez. odlašanja in izgovorov odzvali. Strankarska aav^dnost. — Navdušen pristaš, -tovariš iz Celjske krajevne organizacije j,e poslat letni prispevek in članarino za dve leti z naslednjim dopisom: »Na Vašo okrožraico od 15. II. 1925, se radevolje odzivam ter Vam obenem vpošljem za leti 1924 in 1925 strankin davek in letnino v skupne?,n znesku po 3 '4 dinarjev. — Želim obenem k pokreti i narodna - socijalistične i-deje najboljši pn icvit, razvoj, napredek in mnogo uspehov. B Iličem Vam, le nemoteno naprej po začrtani poti ter z vztrajnostjo in stanovitnostjo do uresničenja programnih načel in smernic. \ 7 tej želji Vam sporočam tovariSke pozdrave.* s Tovariši, vzemimo si za vzgled navdušenega tovariša, ki ne živi v rožnatih razinerafa |j i se tudi po svojem po- klicu ne inore gibati tako svobodno, kakor bi se rad. Ako bodemo vsi enako odiočni in enako zvesti načelom stranke, potem smo pač lahko prepričani, da gremo i mi lepši bodočnosti nasproti. Ponovno poživljamo članstvo, da plača strankin davek in letne prispevke. V poslednji številki smo opozorili, da so prejeli vsi zamudniki po pošti opomine in poštno-hranilniške položnice v svrho, da ni izgovora, da ne pride nikdo pobirati ter da tako na najenostavnejši način lahko izvršijo svojo dolžnost in prispevke plačajo. »Nova Pravda«. Dognali smo, da niso naročeni na naš list niti nekateri taki člani, ki bi se morali iz istega vedno redno podučiti, kaj se dela in vrši in ki vsled tega sploh ničesar ne vedo in to tem manje, ker jih tudi nikdar ne vidimo pri članskih sestankih, dasi imajo za marsikaj drugega vedno dosti časa in tudi denarja. Mi to dobro vidimo in redno beležimo, da bodemo, kakor je sklenjeno napravili tudi energično remeduro. Kdor našega lista ne naroči in ga ne čita, kdor sklepov odbora ne izvršuje, kdor ne zadosti določilom strankinega organizacijskega reda, naj bi ne bil sprejel tudi v nobenem slučaju kakega zaupnega mesta ali pa naj bo toliko mož, da isto odloži, če neče vršiti dolžnosti, prednb ga, bodemo k temu pozvali in v zmislu obstoječih sklepov tudi brezobzirno prisilili. Da se razumemo I Zamudnikom smo povedali že ponovno na tem mestu in ustmeno pri raznih prilikah, da so pod gotovimi pogoji mogoče gle-dč vršitve strankinih obveznosti tudi olajšave in izjeme,- katere so se dovolili' tudi vsem onim tovarišem, ki so se za to oglasili in za — nje prosili. Zaradi tega pozivamo ponovno še vse ostale tovariše, ki se mislijo teh udobnosti poslužiti, da’ to sporočijo strankinemu blagajniku, ki tozadevne stvari . sprejemlje in zbira ter tudi poskrbi za to, da se vsem opravičenim željam in prošnjam tovarišev ugodi tako, da ni zamere na nobeno stran, — pa tudi tako, da nihče nepoklican to ne izve. Članski imenik se mora zaključiti, ker stojimo pred občnim zborom, do katerega se mora absolutno in definitivno popolnoma izčistiti vse in člans.vo izkristalizirati do zadnjega moža. Tovariši zaupniki, ki so [jrevzeli tiskovine za pristopne izjave in se obvezali preskrbeti na nje podpise od nekaterih tovarišev, so naprošeni, v kolikor se to še rte' bi bilo zgodilo do danes, da podpisane izjave nemudoma iziročijo tovarišu blagajniku, da zamore isti pripraviti referat za prihodnji članski sestanek, ki se vrši, kakor na drugem mestu povedano, zopet prihodnjo so-bolo 7. III. pri Žumru. Z veseljem lahko kopštatujemo, da se je našim vabilom in okrožnicam odzvalo dosedaj že častno -število zvestih starih tovarišev, katerim pa se je pridružilo tudi precej novih članov. Razno. Naduto, mlado re«e, plitvih’ možgan, se je drznilo zagrešiti razne grožnje napram nekteriin odličnim našifli možem. Ta eksemplar — ime iz usmiljenja začasno zamolčimo — opozarjamo, naj brzda jezik, da se mu ne pripeti, da bode moral jadrno odkuriti nazaj, od lcoder je prišel oz. še bolj pa tja, kamor spada in od koder je doma.Naši ljudje sicer nimajo vzroka bati • se groženj, kakor tudi ne preteaj in perse-kucij raznih domišljavcev, pred katerimi se bodo znali gotovo sami braniti, pa jih bode ščitilo tudi zvesto izpolnjevanje stanovskih in službenih dolžnostij, vendar si prizadeti naj enkrat za vselej zapomnijo, da so vse grožnje baš nasprotni uspeh. Capito! Blagajnik izreka na -tem mestu prisrčno • zahvalo vsem onim spoštovanim tovarišem, ki so se odzvali dosedaj od borovim in njegovim pismenim in ustmenim povabilom in pozivom, ki so prišli podpisat pristopne izjave ter so mu vročili strankin davek ter letne članske prispevke. Prav tako gre od-borova in blagajnikova zahvala in vse • priznanje onim tovarišem-zaupnikom, ki so izročili v pisarni tudi nabrane podpise na pri- stopnicah ter prijavili razveseljivo število na novo pristopivših članov. Ostali pa, ki lega še niso slorili, so naprošeni, da to nemudoma storž, da se lahko čimprej zaključijo knjige in zapisniki, kakor je to dolžnost v zmislu organizacijskega reda, naročil strankinega osrednjega vodstva in sklepov lastnega odbora. Ljubljansko okroll«. Krajevna organizacija za Poljanski okraj v Ljubljani sklicuje svoj letošnji redni letni- občni zbor dne 21. marca t. 1. točno •ob pol 8. uri zvečer v gostilni tov. Magistra »pri Tičku na Gričku«, Strmipot, z običajnim dnevnim redom. V interesu vsakega somišljenika in tovariše je, da se udeležii občnega zbora I Sestanek ljubljanskih zaupnikov NSS. V zadnji številki »Nove Pravde« smo sporočili, da se vrši sestanek ljubljanskih zaupnikov v petek 13. t. m. Ker so nastale neke zapreke, se sestanek ne more vršiti ta dan, temveč se vrši v petek 20. marca točno ob 8. uri zvečer v bivši restavraciji Narodnega doma. Pozivamo vse ljubljanske zaupnike, da se tega zborovanja zanesljivo in polnoč številno udeležen Pripominjamo, da> imajo na sestanek pristop tudi ostali organizirani tovariši, ki se zanimajo za strankin pokret in podrobno delo. Občni zboi\ krajevne organizacije NSS v Kranju se je vršil v soboto 7. t. m. zvečer v prostorih hotela »Nova Pošta«. Občni zbor je otvoril in vodil tovariš Lavrenčič. Predsedniško poročilo je podal tov. Gabrovšek, tajniško in blagajniško pa tov. Lavrenčič, na kar je o političnem položaju in strankinih zadevah poročal zastopnik načelstva iz Ljubljane. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen sledeči odbor: predsednikom tov. Jože Gabrovšek; podpredsednikom Mihael Jenko; tajnikom Albin Sušnik; blagajnik Ignac Majnik; odbornika Alojzij Oblak in Anton Bergel; v nadzorstvo sta bila izvoljena Vekoslav Lavrenčič in Avgust Buh. Po občnem zboru se je vršil članski sestanek, ki je razpravljal o ustanovitvi strokovne organizacije. Občni zbor- krajevne organizacije NSS v Novem mestu se je vršil ob lepi udeležbi dne 1. marca 1925, kar smo na kratko objavili v predzadnji številki »Nove Pravde«. Z ozirom na lo, da se je odbor K. o. popolnoma prenovil, naj konštatiramo, da ne bo nepotrebnih ugibanj, sledeča dejstva: Dosedanji predsednik tov. 'Uderman je popolnoma iz lastnega nagiba prosil, da se ga razreši predsedništva in to radi tega, ker se mu je iz izvestne strani očtialo, da je absolutist in da j'e v krajevni organizaciji teroriziral posamezne člane odbora'ter igral v občinskem svetu dvoumno ulogo. Oa se te zlobno izmišljene in neosnovane ..irdilve najjačje izpodbijejo, prosi, |naj se meslo njega (Udennana) izvoli kak drug tovariš, ker se bo s tem nabolje dokazalo, da v NSS ni mesta za dobro preračunjene spletke intrigantov odpadnikov, ampak; da nam Je za idejo narodnega socjalizma več, kakorz za častna mesta v odboru k. O. Dasi1 so t., Udermanu prigovarjali razni tovariši, da naj sprejme predsedništvo, je ta ponovno vztrajal na svojem trdnem, že lan; ko leto izraženem sklepu, pripominjajoč, da bo še z večjo ljubeznijo in požrtvovalnostjo deloval v korst narodno-socijali-slične stranke, katero ne bo vkljub gonje s strani zahrbtnih klevetnikov nikoli zapustil. Tov. Krajger tajnik k. o. je predlagal, da se izreče odstopivšeniu predsedniku tov. Udermanu neomajano zaupanje za dosedanje vodstvo in zahvalo za njegovo uspešno in neumorno delovanje, kar naj se r objavi v iNovi Pravdi«, da se tako izpodbije vse zlobno zasnovane klevete nasprotnikom. Ta predlog je bil z burnim odobravanjem soglasno sprejet. Ker je prevladovalo splošno mnenje, da se odbor čimbolj izpolni z novimi močmi, je bil na predlog tov. Filipčiča izvoljen sledeči odbor: preds. It u do IS Podkrajšek, podpred^ Simon Mer-šol. blagajnik: Franc Bukovec, tajnik: An-drejko Uderman, odborniki: Anton Filipčič, Maks Zgaga, Ivan Lapanja, J os. Gajdek, Mihael Grebenšelc, Joško Radovan in .Ljudevit Geržino. Pregledn. rač. Ivan Krajger in Peter Oelesnik. Ta odbor je ‘najboljši ilj(0*urwi Velikomestno .vrvenje v J^ragi Vrvenje na pražkih križiščih- stalno . notnem posnetku in predstavlja križce raste in s tem tudi prometne težkoče. , Vaolavske namesti — Mustek ice Gornja slika ,je reproducirana po tre- 28. fijna — Pfikopy. HOfMCE »Naprejeva« konstatacija. Naprej porok, da bo NSS napredovala v novomeškem okraju in okolici, ker smo se tudi pri nas rešili garje vi h ovac, ki so ovirale procvit našega pokretu. Občni zbor krajevno organizacije NSS v Kočevju se vrši v nedeljo dne 22. marca ob 2. uri popoldne v prostorih gostilne ». Josipa Beljana. Vse tovariše iz Kočevja in okolice poziva, da se tega zbora v kar največjem številu udeleže. Na občnem zboru poroča tudi zastopnik načelstva iz Ljubljane. Mariborsko okroije. ('lansko zborovanje krajevne organizacije NSS v Mariboru, ki se je vršilo preteklo soboto v dvorani .»Jadran«, je lepo uspelo, kljub temu, da inteligenca, predvsem radi >,50 letne proslave akademskega društva »Triglav«, ki se je vršila ob istem času, ni bila dobro zastopana. Zborovanje, ki mu je prisostvoval tudi tajnik okrožne organizacije v Celju tov. Jošt, je dvoril tov. lirandner ter z i skrenimi besedami pozdravil osobito tovariša dr. Politea iz Zagreba ter se mu zahvalil za njegovo požrtvovalnost, kajti vselej, kadar je Maribor apeliral nanj, se je odzval, da pripomore k čim lepšemu razvoju nar. soc. ideje ob naši severni meji. Tov. dr. Politea so navzoči navdušeno pozdravljali. Tudi njegovim globoko zasnovanim izvajanjem so neprestano pritrjevali. Pa ne samo na rovaš PP režima, ampak tudi na rovaš celokupne opozicije predvsem Radiča je povedal govornik marsikatero bridko, a resnično. Ko bi se bili spametovali opozicijonalci že pred volitvami in ustvarili tak blok, kakršnega so sedaj', namreč blok narodnega sporazuma In seljaške demokracije, bi ne bilo sile na svetu, ki bi mogla tak blok strmoglaviti. Naš ustavni načrt je na to že davno opozarjal. Kako vse drugačne razmere bi bile danes, ako bi bil Radič takrat osvojil naše stališče, da je namreč treba vzeti za podlago revizije ustave sedaj' obstoječo vidovdansko ustavo samo. Toda boljše je, da so prišli vsaj sedaj do spoznanja, kot nikdar. Dokaz j'e to, kako pravilno smo delali narodni socijalisti in presojali razmere v državi. Če nam narod kljub temu ni dal priznanja, nam radi tega ni treba obupati. Delajmo po začrtani poti naprej v zavesti, da smo stranka bodočnosti. Govornik j’e končno navajal za vzor Masaryka, ki ravno slavi svojo 75 letnico in je najboljši vzgled, kako daleč se pride z doslednostjo In vztrajnostjo. Govor tov. dr. Politea je vžgal. Vlil nam je novo vero in ljubezen Jo naše stvari. Za tem je govornik odgovarjal na nekatera zanimiva vprašanja. Končno so še govorili občinska svetnika tovariša Roglič in Tunipej, bivši predsednik tov. Žnuderl in novinar tov. Pirc. Z ozirom na sklep odbora, da se ima izvoliti petčlanski odbor za ReBtavo kandidatne liste za predstoječi občni zbor krajevne organizacije, je bil izvoljen volilni odbor: Petek, Rojic, Planko, Pirc in Verlič. Zborovanje j'e bilo nato ob najboljšem razpoloženju zaključeno. Občni zbor krajevne organizacije 'NSS v Mariboru se bo vršil v soboto, dne 4. aprila, ako bo odbor osvojil predlog volilnega odbora, ki je v glavnem dovršil svoje delo. Natančen spored bo objavljen v vabilih in v prihodnj'i »Novi Pravdi«-. Z ozirom na željo, ki je bila izražena na zadnjem sestanku, bo na občni zbor povabljeno ludi načelstvo stranke. Klub občinskih svelovalccv NSS r' Mariboru se je na novo konstituiral. Predsednik je tov. Ivan Roglič, podpredsednik tov. Franc France, tajnik pa tov. Rudolf Tum- pej. Sej kluba se bo kot zastopnik stranke udeleževal tudi strankin tajnik tov. Brand-ner. Pri tej priliki se je ugotovilo, da nekateri naši somišljeniki, kadar vlagajo kakršnekoli vloge na občinski' svet, ne obveščajo s tem našega kluba, da bi se mogel o stvari bolje poučiti in se za njo čim uspešnejše zavzeti. Pač pa potem kritizirajo, ako ne gre vse po njihovil želji. Sploh pa priporočamo našim somišljenikom, da se obračajo v vseh zadevah najprej na strankino tajništvo, ki uraduje v Frankopa-novi ulici štev. 17. Naročnike »Nove Pravde« v Mariboru prositaio, da poskrbijo, da ne bo treba m-kasantu po večkrat hoditi k njim na dom, predno dobi naročnino. Tako postopanje je nesocijalno. Mislimo, da se naročnikom delo olajša s tem, da prihaja k njim jnkasant na dom. če pa ne bo šlo, pa bomo zopet primorani vpeljati položnice. Prosimo, da se naš apel upošteva. Konferenca v Mariboru. Preteklo nedeljo se je vršila v Mariboru važna konferenca zastopnikov naše stranke. Načelstvo je bilo zastopano po tovariših Deržiču m Ambrožiču..Navzoč je bil tudi tov. dr. Po-liteo iz Zagreba in tov. dr. Vesnik iz Murske Sobote in mnogo drugih zastopnikov mariborskega okrožji. Sklepalo se je o važnih strankinih zadevah. Ptujsko okroije. Občni zbor krajevne organizaelju NSS v Ptuju se vrši v sredo dne 18. marca ob pol 8. uri zvečer v gostilni Pfeifer, Hrvat-ski Irg štev. 2. Dnevni red običajen. Vabim« vse ptujske tovariše/ da se tega občnega zbora v kar največjem številu udelefc. Svilene klobuke okrašene od 200 Din naprej v raznovrstnih barvah, prodaja Minka Horvat, modlstka Ljubljana, Stari trg štev. 21 ugotavlja v svoji zadnji številki, da sta Tone Kristan in dr. Korun imela pri zadnjih volitvah dosti denarja, da sta priredila 500 shodov in plačevala v st* polno agitatorjev. — Mi smo to ugotovili že pred volitvami! Že samo v tem dejstvu tiči vzrok,, zakaj so gospodje voditelji socijalistov odklonili enotno skupno delavno fronto z NSS. Ali se bodo delavcem sedaj odprle oči, ali bo delavstvo v bodoče vedelo kaj mu je storiti na-pram takim voditeljem? — Odhod uaših fantov k rojakom. Tekom lega meseca je odšlo veliko naših fan-lov novincev k vojakom in tekom spomladi do poletja bodo odšli še drugi. Odhod k vojakom je gospod vojni minister za enkrat pač odredil tako in je temu težko odpomoči. Konstatiramo z zadovoljstvom, da je pri tem uvaževal ljudsko voljo vsaj v toliko, da se fantje niso poklicali v zimi, kakor doslej. — Saj nam je znano, koliko so takrat novinci pretrpeli in 'koliko jih je pomrlo. Kljub temu pa ministrova odredba ni zadovoljiva, ker tudi spomladi ni pripraven čas za odpoklic k vojakom. Spomladi se pričenja življenje na kmetih, kakor tudi pri obrtništvu. Veliko delavnih moči se vsled tega po nepotrebnem poizgubi zlasti na kmetih ravno ob času, ko je največ dela. Zato naj bi se odpoklic rekrutov v bodoče določil na jesen kakor smo imeli prej — začetkom oktobra. Takrat pojenja delo na kmetih in pri obrtništvu. Na ta način bi se znižalo zlasti tudi števila® brezposelnih, ki takrat najbolj narašča. Pa tudi za novince bi to iz zdravstvenih ozirov ne bilo slabo, ker bi se ravno ob prehodu jeseni v zimo najlažje aklimatizirali raznim podnebjem na jugu. — Zftto bi želeli, da se ti razlogi v bodoče upoštevajo. Poslanci v parlamentu naj v tem pogledu store svojo dolžnost. — Nova zakonska načrta. — Vlada ima izdelana dva nova zakonska načrta: za stanovanjski zakon in za tiskovni zakon. Oba zakona sta potrebna, da se zamenjata z novima modernima zakonoma. Stanovanjskega zakona sedaj sploh nimamo, dosedanji tiskovni zakon pa je res zastarel. Da se mudi za stanovanjski zakon, o tem ni dvoma. Da pa se vladi tako mudi ravno sedaj kar na hitro uzakoniti načrt novega tiskovnega zakona, to pa je sumljivo. Še bolj sumljivo pa postane človeku, ko ta načrt prečita. — Načrt novega stanovanjskega zakona je bil sestavljen deloma v naglici ter je zato površen in ne odgovarja potrebam in namenu, deloma pa je sestavljen precej skrbno in previdno, ail vsaj upoštevani so predlogi ta-kozvanih posedujočih krogov. Predlogi zastopnikov stanovanjskih najemnikov se niso dosti ali nič upoštevali. Zato se bo stanovanjska kalamiteta še povečala. — Načrt novega tiskovnega zakona pa je sestavljen zelo skrbno, previdno ter vsebuje več brihtnih advokatskih knifov. Sestavljen je z gotovini namenom, sestavljen je tako, da bo odsihdob moralo molčati vse opozicijonalno časopisje, in se odreči tudi vsaki še tako stvarni kritiki o delovanju vladnega in državnega upravnega aparata. Nehote se človeku usi-ljuje misel, ki so jo imeli pri sestavi tega načrta gotovi gospodje pri zadnjih volitvah: »škoda, da že takrat ni bilo tega novega zakona, pa bi bilo najmanj 20 mandatov več za vladno večino. Da, poraja se sumnja, da je tiskovni zakon prikrojen že za nove volitve. Tako gremo vedno lepo naprej k cilju. H stvarni kritiki teh zakonskih načrtov, ki bodo v kratkem postali zakoni, se povrnemo. t Dr. Anton Gregorčič. V soboto 7. t. m. je umrl v Gorici velik mož, vodja in duša ta-inošnjih Slovencev, znan kot eden najzaved-nejših Slovencev še izza krute avstrijske dobe, narodni borec, delavec, ki mu gre največ zaslug, za probudo goriškega ljudstva. — Zavarovanje delavcev in njih rodbin, ki spadajo v rudarsko stroko. »Uradni list-ljubljanske in mariborske oblasti štev. 23 prinaša pravilnik »Bratovske skladnice za zavarovanje delavcev in njih rodbin rudarske stroke. — Pozdravljamo ustanovitev te ustanove kot take. Saj je bil skrajni čas, da se špecijelno za to panogo delavskega življa že enkrat tudi pri nas nekaj ukrene. Pozdravljati pa ue moremo v celoti tega pravilnika, ker je v mnogih ozirih slab, površen in pomanjkljiv. Naravnost obsojati pa moramo oni famozni člen 135, ki pravi: »0 vsem, kar v teh pravilih ni omenjeno, odloča minister za šuinc in rudnike po vsakem stavljenem vprašanju. Vprašanja o položajih in prejemkih uradnikov bratovskih skladni)-rešuje minister za šume in rudnike«. — S tem so se namreč odprla vrata onemu nevarnemu elementu, ki se pogosto poraja v naših raznih samoupravnih telesih — diktaturi in korupciji. — In kako je zamoglo do tega priti'? Vsled tega, ker je bil pravila nik sestavljen >na brzo ruku«, kot volilni šlager ali limanice za lov na delavske glasove pri zadnjih volitvah. In pa zato, ker se je izdelal brez vprašanja in sodelovanja delavstva samega, kljub temu, da se bo v blagajne te korporacije iztekal izključno sko-ro delavski denar, ali vsaj denar zaslužen z delavskimi žulji. — K podrobnejši kritiki se še povrnemo. Za enkrat pa je naša naloga ta, da podvzamemo vse korake v svr-ho revizije pravilnika, predno bo ta inštitucija poklicana v življenje, predno se izvrže prve volitve. — Vprašanje je samo, kdo bo zastopal delavske koristi v parlamentu, ker je delavstvo po lastni krivdi brez zastopstva? Mi smo mnenja, da oni, ki so pravilnik skovali tega ne bodo storili, ker to ni v njihovem interesu. — H koncu bi si dovolili •še samo vprašanje, kam se bo stekal delavski denar? Ali bo tudi to odločeno v smislu člena 135? — Delavci, rudarji! Obrnite se na narodno socijalno strokovno zvezo in na NSS s tozadevnimi predlogi in nasveti! — Reparacije za našo državo. — Za mesec januar je naša država prejela na račun reparacij kvoto za 3 miljone zlatih mark, za februar okrog 2 j n pol milijona in za prihodnje mesce bo kvota znašala tudi približno toliko. — To so zneski, ki nekaj pomenijo! Ali vprašanje je, kako se zneski vporabljajo. Vprašanje je tudi, ako nas Nemčija pri rei>aracijskem blagu prav nesramno ne goljufa, oziroma ako se naše repara-cijske komisije ne »puste« goljufati? To vprašanje rešiti bi ne bilo nikaka umetnost, ker so nam znani konkretni slučaji, da je iz Nemčije došlo tako blago (vozilo), ki je postalo še pred letom dni popolnoma nerabno. — Ako bi te komisije rigorozno delovale, bi se pri vseh teh dobavah kaj poznalo v naši državi. Mogoče bi se potem našel kje kak kupček za izplačilo razlih <’ davnim nameščencem. Pa upajmo, da bo sedaj boljše. Dobili smo novo reparacijsko komisijo za Nemčijo. — Afere s sekvestri. — Opozicijonalni listi poročajo o novih aferah, ki so jih izvedli baje samostojni demokrati prav v zadnjem času s sekvestri nad veleposestvi nemških in madžarskih magnatov. Sekve-stre so namreč kratkomalo ukinili in pri tem baje oškodovali državo za eno milijardo dinarj'ev. Namiguje se, da so od tega >kšefta« samostojni demokrati dobili za volilni fond 1 in pol milijona dinarjev. — Različno pa se komentira tudi to, da je ta aferica prišla na dan ravno sedaj. Namigujejo, da je to delo radikalov, ki s tem zasledujejo gotove namene. — čemu, da vidimo! — Zopet ataka na stariše. — Prosvetno ministrstvo je odredilo revizijo učnih knjig na vseh šolah v državi potoni prosvetnega saveza. To naj bi imelo namen izenačbe učnih knjig na šolah v vsej državi. — Priznamo, da bi bilo to po eni strani dobro. —• Prav tako pa trdimo, da bi bilo to po drugih straneh tudi slabo. Posledica tega bi bila gotovo ta, da bi ravno naši šolarji dobili največ novih knjig, in sicer najbrž onih, ki so v rabi v Srbiji. S tem bi se napravila ataka na žepe starišev. Zato smo mnenja, da taki eksperimenti za enkrat niso na mestu, ker še ni čas za to. Tudi s šolskimi izdatki se mora varčevati. — Reševanje stanovanjske mizerije v drugih državah. — V Pragi obstoja zveza stavbnih zadrug, ki bo sedaj pričela graditi veliko kolonijo enonadstropnih stanovanjskih hiš na nekem velikem zemljišču nad Vltavo. Tej stavbeni akciji pa je priskočila na pomoč tudi država z izdatno državno podpota. Kolonijo bodo spojili z mestom s podaljšanjem električne železnice. — V Rusiji pa je vlada lansko leto za državne uslužbence zgradila večje število hiš z 739 stanovanji, letos pa nadaljuje to akcijo in bo napravila zopet okrog 600 stanovanj in tako sistematično počasi naprej. — Skrajni čas bi že bil, da se tudi pri nas kdo zgane. — Letni čas. V Angliji bodo letos upeljali letni čas v noči od 18. na 19. aprila. V Franciji, Belgiji in Holandski pa prično z letnim časom že v noči od 14. na 15. aprila. — Ali še ne mislijo jenjati s to traparijo, k« nima drugega smisla, kakor še bolj izkoriščati delavske sloje. — Moka. — V Ameriki je cena žitu m moki precej padla, medtem ko je v Franciji nekoliko poskočila. — Pri nas je ostalo pri stari ceni. Ali bi se ne dalo prav nič ukreniti, da bi imeli mali ljudje saj cenejši kruh, saj drugega itak nič nimajo. — Sneg in zima. V pondeljek je pri nas snežilo kakor v najhujši zimi. Snega je padlo veliko, vendar ni obležal, ker je bil zelo voden. Zato pa smo dobilo brozgo. Na večer pa se je zjasnilo in zmrznilo. Temperatura je zelo padla. — Pa tudi drugod niso ostali brez vsega. Celo Italijani so občutili to spomladansko zimo. V severni Italiji je bila huda burja, padal je sneg, dež in toča. Vlaki so imeli velike zamude. Vihar je pri Mon-falconi odtrgal pet ribiških ladij, ki so se potopile. — Sedaj se je vreme zvedrilo in je sušeč menda opravil svoj običajni posel. — Družinska tragedija. Blizu Požuna je neki bivši žandarm poročil 23 staro deklico, znano daleč ua okrog kot izredno krasotico. Na poročno noč pa je med novo-poročenčema prišlo do hudega prepira. Nevesta je ženinu ušla k svojim starišem v njuno spalnico, ker so stanovali v isti hiši. Njen mož je pridrvel za njo in vpričo starišev dvakrat ustrelil na svojo mlado ženo. Nato je ustrelil še sebe in bil takoj mrtev. Nevesta je bila težko ranjena v obraz ter so jo pripeljali v bolnico. Lahko ranjena pa je bila tudi njena mati. — Redukcija častnikov v Češkoslovaški. Na Češkem nameravajo reducirati stalež častništva za 10%. Z ozirom na to je vojni minister izdal nalog na častnike, da naj se javijo oni, ki bi prostovoljno radi izstopili iz vojske. Temu pozivu se jih je odzvalo toliko, da znaša število svoto, ki odgovarja 10%. — Pač čuden pojav! Na drugi strani pa znači ta ukrep češke vlade varčevanje, ki je zelo posnemanja vredno.-Na močan odziv čeških oficirjev pa ni tolmačiti tako, kakor da bi se češkim oficirjem godilo slabo, ampak tako. da je češko narodno gospodarstvo v krepkem razvoju, in da je tam zlasti za inteligenco še dosti kruha na razpolago, zlasti v bližnji bodočnosti. — Pasja steklina. — Na južnem Tirolskem je izredno veliko j>sov obolelo na steklini. Bolezen je nastopila epidemično in je obgrizenih veliko ljudi. Sedaj bodo proti tej bolezni vse pse ogroženih občin cepili na državne stroške. To cepljenje obvaruje psa eno leto pred infekcijo. Ta cepilua metoda je nova. — Velik meteor so opazili te dni pri Genovi. Meteor je moral biti izredno velik. Videu je bil 12 sekund ter je na svojem po-letu puščal za seboj dolgo svetlo črto. Nekako 6 minut potem, ko je meteor zginil, so čutili močan, sumljiv pok. — Požar v mlinu. V Veliki Kaniži je zgorel valjčni mlin. ki je bil največji in najmodernejši v .Jugoslaviji. Škode je nad ti milijonov dinarjev. — Atentat na pisatelja Bcttauerja na Dunaju, ki izdaja tednik, je izvršil v njego- vi pisarni neki 201etni mladenič. Oddal je nanj 5 strelov in ga smrtno ranil. Zakaj je bil atentat izvršen, še ni znano. Obsodba morilca Geislerjeve. Poročali smo svoječasno o drznem roparskem napadu dijaka Bergmeistra na svojo izvoljenko pri belem dnevu na Dunaju na najprometnejšem prostoru. Geislerjeva je bila kompto-ristinja in je šla usodni dan nekam po denar. Bergmeister je to zaznal, Geislerjevo počakal, jo napadel z nožem, iztrgal torbico z denarjem in zginil med množico. Pozneje so ga brihtni dunajski detektivi izsledili in zaprli. 10. marca pa se je pred dunajsko poroto končala razprava. Bergmeister je bil obsojen na 20 let težke ječe. Fant je čudnega značaja, čudne moralno manjvredne narave, dasi iz dobre hiše, dobrih skrbnih starišev. Oče je profesor. — Večtedensko spanje uživajo ljudje na Ogrskem v odenburškem komitatu. Pojavila se je namreč taka bolezen, ki nastopa epedemično. Bolniki zapadajo mirnemu, trdnemu spanju, ki traja nepretrgoma par tednov. — Umor lastne matere je izvršilo na Ggrskem nedavnft mlado dekle, ker j’e hotelo priti do dedščine. Dekle je mater zastrupilo ter truplo vrgla v reko Tiso. Truplo je voda vrgla na suho in so na ta način potem pri obdukciji ugotovili zločin. Pred nekaj dnevi je zginil pa tudi oče na istota-ko skrivnosten način. — Spccijalni roparji v Parizu. — V Parizu se je pojavila nova roparska družba, ki je vzela na piko avtomobile. Vsaki dan zgine povprečno en avto. Svoje posle izvršuje družba na jako predrzen način. Pred kratkim je stal pred neko tovarno za avtomobile pripravljen avto, da bi ga komisija preizkusila. Med gnječo gledalcev se prerine šofer, ki je delal, kakor bi imel opravku pri avtomobilu. Na mah s^de v voz in se smehljaje odpelje ter zgine in ni ga bilo več. Sedaj so prišli tem špecijalistom toliko na sled, da vedo za način razpečavanja vozov. Roparji avtomobil popolnoma razdero ter razpošljejo potem posamezne dele svojim odjemalcem. — Avstrijski šiling. S 1. marcem se je pričel v Avstriji promet z novo valuto. Njena edinica je šiling, stotinka pa groš. Ker niso še izdali novega denarja, se vrši promet s starimi kronami, ki se preračunavajo v šilinge. Vsled lega so bile oblasti v velikih skrbeh, kako bo šlo. Proti vsemu pričakovanju pa gre promet precej gladko. Prve dni so ljudje gledali malo čudno, zlasti na kmetih. Razni uradi, zlasti pošta iu železnica so imeli precej težkoč. Danes po 10 dneh pa gre že gladko. Novi denar bo izdan čez kakega pol leta. Vsi računi, knjige itd. se že vodijo v novem denarju. — Eksploatacija Albanije po Italiji. — Vse petrolejske koncesije v Albaniji ima v rokah angleški kapital. Sedaj se vrše dogovori med angleško in italijansko vlado, da bi nekaj teh koncesij dobila ludi Italija. Vi T ® KINO MATICA LJUBLJANA Kongresni trs Dogovori so baje pri kraju. — Tako je jasno, zakaj je bilo toliko zanimanja od strani Italije za ubogo Albanijo, ki jo izžemajo kot citrono. Ljubljana. — Ljubljanske občinske volitve bi se imele vršiti 18. marca. Stranke se za volitve niso bogvekaj pripravljale, ker so vlad-ni krogi širili po Ljubljani vest', da bodo volitve preložene pač zato, ker je vsled enotnega nastopa opozicijonalnih strank gotovo, da nacijonalni blok ne dobi večine. Pol oficijelne vesti so se sedaj uresničile in veliki župan ljubljanski je poslal mestnemu magistratu ta-le odlok: »Volitev občinskega odbora mestne občine ljubljanske, ki bi se imele po tuk. odredbi z dne 29. januarja 1924 U. br. 2496. vršiti v sredo dne 18. marca t. 1. se odloži na nedoločen čas, ker je od prvotnega razpisa volitev, oziroma od dneva, ko so postali volilni imeniki pravo-močni, potekla že tako dolga doba. da se je stanje volilcev v tem času bistveno spremenilo. Poleg tega so j>a volilni imeniki ludi tako pomanjkljivo sestavljeni, da manjka v njih približno 2000 volilcev, katerim bi bilo onemogočeno izvrševati volilno pravico. Volilni imeniki torej v sedanji sestavi ne morejo tvoriti pravilne podlage za izvršitev občinskih volitev. To dajem mestnemu magistratu na znanje s pozivom na tam. poročilo z dne 30. januarja 1925., št. 2441-ref. I. b. s pristavkom, da izdam pozneje odlok o razpisu novih volitev. Naročam pa mestnemu magistratu, da objavi preložitev občinskih volitev najkasneje dne 11. marca na uradni deski in v Uradnem listu. S lem so samoumevno tudi zn volitve ukaj vložene kandidatne liste postale brezpomembne.« — Odlok velikega župana nima zadostne zakonite podlage in pomeni ponovno kršitev avtonomnih pravic Ljubljane. Volitve se bodo menda vršile šele jeseni. — Poneverbe v ljubljanski deželni bolnici. — Pred dobrim pol letom so prišli v ljubljanski bohiici na sled raznim nepravilnim manipulacijam z'denarjem. Aretirana sta bila dva uradnika. Mi smo o zadevi molčali, ker nismo hoteli razširjati nepojasnjene zadeve. Stvar pa je zadobila že precej jasrno sliko, ker sta se obdolženca neki Bu-kovič in Kraner zagovarjala pred to poroto v Ljubljani. Dokazano je, da sta si prisvojila 500.211 Din 97 p ter s tem oškodovala bol-nično upravo, oziroma erar, zlasti pa uboge bolnike. Znano je, kake razmere so vladale lansko leto v bolnici glede prehrane in druge oskrbe, kako so metali bolne ljudi na cesto in reducirali bolniško stanje. ker ni bilo denarja. In ta dva lahkoživca sta zapravljala oni denar, s katerim bi se bilo marsikomu lahko pomagalo, marsikomu ohranilo življenje. Zato sta zločinca tem bolj obsojanja vredna ter zaslužita z ozirom na to okolnost tem strožjo kazen. — Razprava se pred lo poroto ni končala, ker se je zahteval od strani zagovornikov nov dokazi I- .ni materijal. Pripominjamo, da Bukovič svojo krivdo priznava, Kraner pa deloma taji. Novo mesto. — Iz seje občinskega odbora. Dne 27. svečana je imel naš občinski odbor sejo. Na lej seji se je oglasil odbornik g. Radovan Ogrinc, ki je bil svoječasno kol pristaš N. S. S. na listi »Zveze dela iu reda« na tretjem mestu izvoljen, k besedi in navedel, da mu je klub >Zveze dela in reda«, ki je nasedel dvomljivim izjavam g. Udermana, poslal pismo, v katerem navaja, da je klub opravičeno prišel ob potrebno zaupanje do njegove osebe in da ga zaradi tega poživlja, Londonska katedrala Londonska katedrala sv. Pavla je sv. Petra v Rimu gotovo najkrasnejša resno ogrožena. — Je to poleg cerkve stavba ua svetu. STOEVVER-REKORD pisalni stroj in STOEVVER šivalni stroj ■ v vseh opremah si oglej pri LUD. BARAGA, Ljubljana, šelenburgova ulica št. 6, I. nadstr., vrata 10. ■ da odloži svoj mandat kot odbornik v novomeškem občinskem zastopu. Izjavil je še, da mandata ne bo odložil in da zaenkrat ne pristopi k nobenemu drugemu klubu. Kaj se je zgodilo? Dne 2. svečana se je vršil javen shod železničarjev v gostilni pri Mttl-lerju. Ker je bil javen, se ga je udeležil tudi tovariš Uderman, ki je dobil po precejšnjih ovirah besedo in je nato naravno nastopil proti Narodnemu bloku. — Ze med njegovim govorom se je oglasil g. Ogrin do tedaj organizirani član N. S. S. in še sedaj na programu »Zveze dela ni reda« izvoljeni odbornik v (novomeškem občinskem zastopu z besedami: »Tega bom že jaz izplačal.« Po besedah Udermana je dobil besedo g. Ogrinc. Navedel je nekaj očitanj proti postopanju Udermana v slubu »Zveze dela in reda« in v odboru krajevne organizacije N. S. S. Zaradi pomanjkanja prostora ugotovimo samo toliko, da vseh pet ostalih članov kluba »Zveze dela in reda« zavrača trditve g. Ogrina, kolikor se tičejo kluba kot neosnovane, očitke glede odbora krajevne organizacije N. S. S. pa je istotakio in sicer prav na podlagi izjave odborovega tajnika, na katerega se je g. Ogrinc pri omenjenih očitanjih izrecno opiral, kot neosnovane in neutemeljene zavrnil občni zbor te krajevne organizacije, ki se je vršil dne 1. marca. Po tem nastopu sta bila tako klub »Zveze dela in reda« v občinskem zastopu, kakor tudi krajevna organizacija N. S. S. prisiljena zavzeti svoje stališče. Prvi je na svoji seji dne 19. svečana 1925 upošteval sledeča dejstva: dne 10. novembra 1923 so vsi kandidatje in namestniki »Zveze dela in reda« podpisali izjavo, da osvajajo v popolnem obsegu od akcijskega odbora sprejeti program in klubov pravilnik, da se hočejo brezpogojno pokoravati njuni vsebini ter izvesti vse naloge, ki jim jih narekuje njihova vest v dobrobit njihovega volilstva. To potrjujejo z njihovimi lastnoročnimi podpisi in podkrepijo z njihovo častno besedo. Kakor podpise vseh drugih ima ta izjava tudi podpis g. Ogrinca. T. 6. klubovega pravilnika se glasi dobesedno: Ako izgubi tri četrtine kiubovifa članov zaupanje do kakega mandatarja v klubu, se istega lahko pozove, da odloži svoj mandat, nakar se izvoli drugega. Nastop g. Ogrinca dne 2. svečana 1925 pri Mttllerju je bil naperjen naravnost proti N. S. S. in »Zveze dela in reda« ter v prid »Narodnemu blokiu«, kateri zasleduje čisto druge in klubu »Zveze dela in reda« naravnost nasprotujoče smotre. Klub je toraj popolnoma opravičeno prišel ob potrebno zaupanje do osebe g. Ogrinca in z vsemi glasovi sklenil ga pozvati, da odloži svoj mandat kot odbornik. Na v pričetku omenjeni seji občinskega od-borp je g. Ogrinc potrdil sprejem sklepa, hotel pa spodbiti vrednost sklepa s trditvijo, da je klub nasedel dvomljivim izjavam Udermana. Klub nima informacij samo od Udermana, marveč tudi od drugih na omenjenem shodu prisotnih in med temi tudi pristašev drugih strank. Klub toraj nikakor ni nasedel Udermanu, pač pa sklicuje le svoječasno oddano častno besedo g. Ogrinca, podkrepljeno z njegovim lastnoročnim podpisom, kiar ima klub v rokah. Za istinitost vsake trditve pa je še vedno treba nekaj več, kakor samo nesramnosti. Treba je tudi še nekaj drugega, kakor le debele kože. Da pa koža g. Ogrinca ni ravno svileno tenka, si bo že pač vsakdo lahko na jasnem, če zaenkrat ugotovimo samo tole: Ko je svoječasno g. vladni svetnik Seidl bil izvoljen v novomeški občinski zastop na listi uradniške skupine, to skupino zapustil in v občinskem odboru 'glasoval skupno z nasprotno gospodarsko stranko, ni bilo le malo in smelo lahko trdimo, da povsem opravičene kritikle. Med kritiki zlasti ni manjkalo g. Ogrinca. Dosti je prič na razpolago, da je večkrat ne ravno prav tiho dajal duška svoji ne baš laskavi sodbi — tudi nekaj besednega pljuvanja je bilo vmes — nad nastopom g. Seidla. Na skodu dne 2. svečana 1925 pri Mlillerju pa so imeli vsi navzoči (tudi ta informacija toraj ne izvira od samega g. Udermana) priliko, da vidijo plju-valca g. Ogrinca in opljuvanega g. Seidla sedeti skupaj pri jedni in isti mizi. Najbrže je g. Ogrinc porabil tisto priliko, da je g. Seidlu pojasnil svoje dobro mnenje o njem; če je pa pri tem pomislil, da je s svojo prisotnostjo pri eni in isti jnizi z g. Seidlom pljunil tudi nekoliko nase, vedo seveda le bogovi. Ali sami ga seveda ne taksiramo tako visoko.— Pristavimo le še, da je g. Ogrinc na shodu dne 2. svečana izjavil, da izstopi iz N. S. S. ZAGORJE OB SAVI. — Zadnje volitve v Narodno skupščino so pokazale nadvse žalostno dejstvo needi-nosti med delavstvom. Mnogo jih je pa kar naravnost skočilo v kapitalistični tabor, ker mislijo, da se jim bode v stranki gospodov dobro godilo. O bridka prevara in zaslepljenosti se že kažejo na vseh koncih in kra-krokarju? Kako vendar bode kapitalist delal v korist delavca, ko bi bilo to v škodo kapitalista? Posledice te brezmejne zaslepljenosti se že kažejo na vsih koncih in krajih. Vsa vojne grozote, vse trpljenje in pomanjkanje delavskih slojev med vojno, — vse to je bilo zastonj! Delavec je danes večji revež, kakor kedaj poprej. Če se kaj pritoži, če za kaj prosi, se mu enostavno reče: če ti ni prav, pa idil Stara sužnost je zopet tukaj. Vsaj je vendar skoraj vsakemu otroku znano, pri kakemu gospodarju da so oni v službi, ki agitirajo za »Unijo« i. t. d. proti plačilu, ne iz prepričanja. — Taka je slika delavskega položaja v Zagorju in menda tudi drugod. Nobenega veselja, nobene podjetnosti. Mnogo je izgubljenega, a ni še vse izgubljeno. Delavci! Če nočete, da vas bodo enkrat preklinjali vaši potomci, zdramite se, oklenite se vaših delavskih organizacij. ki jih vodijo pošteni prijatelji pro-lotarijata. Ne spavajte, kajti sovražnik čuje in je blizu. Če se vsi resno poprimemo dela. se bode igra kmalu zopet obrnila nam v korist, če pa ne, potem je pa usoda delavstva zapečatena, in to po lastni krivdi. — Delavec. * : '',:V f&ajittstoeni morilec deklet. (Nadaljevanj«.) TABommt OBLJUBA TABORNIKA. Obljubljam, da se bom ravnal po go-zdovniškem zakonu, da ne bom naredil ničesar, kar bi jim nasprotovalo. Varovali se hočem vsega, kar bi škodilo mojemu duhu in telesu, boril se bom proti vsem strastem, posebno proti pitju alkoholnih pijač in kajenju. Obljubljam, da bom stremel za tem, >la se razširi bratstvo med ljudmi, pravica in resnica mi bosta vodnici v vsem mojem udejstvovanju branil bom male in zatiran-* proti močnim in neusmiljenim. Deloval bom za vzgojo novega, prirodnega člove ka, v katerem bo bivala gozdovniška modrost mojih pradedov. Obljubljam, da bom ljubil svojo domovino in narod in vse ljudi, da bom zvest samemu sebi in dober prijatelj vsem, ki bo zabredli v nesrečo. Obljubljam, da bom vestno izvrševal dolžnosti, ki sem si jih nadel, ko sem vstopil prostovoljno v rod Združenja slo- venkih tabornikov v................... naj bom izključen, če prelomim to obljubo in taborniški zakon. V.............dne, meseca .... 192 . podpis. Vsak rodovni glavar dobi od Z. S. T.. potrebno števlilo tiskanih formularjev z. obljubo, ki jo novinec podpiše in izroči v arhiv rodu. Navodila ia ustanavljanje rodov. Če jfe v kraju najmanj 6 dečkov ali deklic, ki hočejo ustanoviti rod Z. S. T., na-roče si od načelstva potrebni materija! (pravila, broiure, izkaznice itd.) in javijo svoj pristop v Z. S. T., ki jim za to pQSlje priglasnice. 2. Združenje pošlje zastopnika in skliče se ustanovitveni zbor rodu, na katerem se izvolijo činitelji, razdele družine in izbere imena za rod in družine. Določi se tudi mesečni prispevek. 3. Takoj, ko je rod ustanovljen, se predado oblasti pravila v.odobritev( pošlje Združenje). ; 4. Vsi člani novega rodu se prično pripravljati na izpite, pri katerih so navzoči odposlanci župe in Združenja. Člani, ki so že pri skautih, polože samo obljubo, izpit pa polože le pred glavarjem rodu (neofici-jelno). : * 5. Rod imenuje svojega zastopnika na župnih sejah. 6. Preskrbi si lastno sobo (nikdar v gostilni!). 7. Vse nadaljne v korespodenci z Z. S. T. ZA SKLEP. Četudi je ta red izdan le toot pripomoček za ustanavljanje rodov, bo morda le marsikoga seznanil z osnovnimi pojmi našega pokreta. — Vsakega, ki misli pošteno in je dobre volje, sprejmemo bratsko med se. — Vsa vprašanja, poročila in dopise je naslavljati na naslov: Združenje slovenskih tabornikov v Ljubljani, Narodni dom. Kot nadaljni zvezki »Taborniške knjižnice« izidejo sledeči! sestavki: »Taborniška misel«, »Pod starimi totemi«, »Večeri pri taboriščnih ognjih«, »Vzgoja družin«, »Taborniški pijonir«, »Pozdravi iz vigwamov«, »Po ’ sledu«. Poleg te snovi bomo izdali še dokaj druge, taklo, da bo ta edina jugoslovanska skautska knjižnica vredna predstaviteljica slovenskega gozdovniltva. Kdor želi vstopiti v naše vrste, naj se zglasi najprej po dopisnici na zgorajšnji naslov, nakar ga obvestimo ali je sprejet ali ne. Ellen medlo pogleda kvišku, mrzličen strah ji znova gomazi po udih. Tereza stopi k njej ter prime njeno majhno roko, vročo kot razbeljeno železo. »Ah, bolna je,« zamrmra sama pri sebi,« »ni čuda, ipak ne sme umreti, o ne, tega ne maram le sovraži — zaničuje naj ga!« ter brez sočutja upira oči v svojo žrtev, ki si ne more pomagati. »Zaničuje ga že,« nadaljuje tiho, »ampak to ne bi dolgo trajalo, znova bi si pridobil njeno naklonjenost. Ne, zve naj tudi najhujše, strašno resnico, toda sedaj še ne, ker bi vsled groze umrla!« Elleno zapuste vse telesne moči, niti sedeti ne more več. Z bolestnim, v srce segajočim vzklikom omahne na borno posteljo. »Hitro, Cezar, semkaj z aparatom, da jo še enkrat fotografiram.« Črnec je takoj z aparatom pri njej. »Tako,« si zadovoljno mane Tereza roki, ko vzame ploščo iz aparata, »ta slika naj mu povzroči nove pekoče muke, zaročenka bolna, priklenjena — zapuščena, brez pomoči, kaj kmalu me bo na kolenih prosil, da na( J(imam usmiljenje z Elleno. Tedaj mu jo Wčem vrniti — ona ga bo pa z gnusom pahnila od sebe, bežala pred njim, ga zaničevala, in tedaj je napočil dan, ko bo ponosni, lepi mož v mojem objemu!« Črnec je medtem že odnesel aparat. Sedaj stopi zopet v ječo, kjer stoji Tereza poleg nezavestne Ellene. »Omedlela je — moči so ji pošle! Cezar, dvigni jo iz postelje in pojdi z njo za menoj!« Orjaški črnec prime nezavestno, od mrzlice tresočo se Elleno ter jo odnese po stopnicah navzgor kot kako dete. Tereza gre pred njim, odpre vrata svojega stanovanja ter hitro stopajoč skozi krasno opremljene sobane odpre majhne sobe z enim na vrt obrnjenim in močno zamreženim oknom. Soba je elegantno opremljena, v kotu stoji kot sneg bela postelja, na katero položi črnec nezavestno Elleno. »Sedaj pojdi in pokliči Topsy!« ukaže Tereza. črez nekaj minut vstopi sobarica ter se ponižno prikloni Terezi. »Sleči damo ter jo spravi v posteljg! Iz tele steklenice ji daj vsake pol ure pet kapljic, in ko se zopet zave, me takoj pokliči — si razumela?« Služkinja udano pritrdi. Še enkrat se ozre Tereza na nezavestno Elleno, potem pa odide v svojo sobo. Takoj se vsede k pisalni mizi, vzame pisemski papir ter prične pisati: Možu s krinko 1 Kot bodete iz priložene slike uvideli, je vaša ljubka nevesta, gospodična Ellen Morris, težko bolna. Leži v hudi mrzlici. Mogoče so kazni, ki sem jih vporabila napram njej, povzročile bolezen, ‘morda pa tudi slaba hrana, pa kdo more vedeti to? Postrežbe ji ne morem dovoliti, kajti nikdo je ne sme videti, in če bi celo morala umreti, ji vendarle ne morem dovoliti nobene pomoči za ozdravljenje. Nadaljna poročila dobite v kratkem. X. Tereza se glasno zasmeji, ko je gotova s pimom. Najhujše pa še čaka ubogo Elleno, vest, da je njen zaročenec strašni Jak. In Tereza je trdno uverjena, da bo Ellen, čim to zve, bežala pred Williamom kot pred samim vragom. — Z zvoncem pokliče služabnika, ki se takoj prikaže med vrati, »Cezar, ali je plošča že v delu?« »Da, milostljiva gopodična! Tekom1 pol ure prinesem sliko.« »Dobro, Cezarl — Sedaj pa gre za to, da dospe to pismo z novo fotografijo na določen kraj.« »Ali naj tako storim kot včeraj, milostljiva?« »Ne, to je nemogoče, ker bodo pazili. Ti jim ne smeš priti v roke, sicer si ti, In morda tudi jaz uničenaI« Črnec nekoliko pomisli, potem pa reče: »Blagovolite mi le izročiti pismo, milostljiva gospica, moja skrb je, da pride v prave roke! O, črnci smo pretkani ljudje!« Priporočamo tvrdko Ljubljana, blizu PraSamo-vaga apomanlka za vodo. Nalcenejil nakup nogavic, žepnih robcev,E brlsalk, klota, belega in rujavega platna, Sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za Šivilje, krojače, Solingen Škarij za prikrojevanje ln za obrezovanje trt. NA VELIKO IN MALO. Smehljaje izroči Tereza pismo črnemu služabniku, ki ponosen na zaupanje, katero uživa pri svoji lepi gospodarici, takoj odide z njim iz sobe. Takoj za njim pa vstopi sobarica Topsy. »Dama se je zbudila ter govori o raznih fantastičnih stvareh — — —« »Že pridem,« odvrne Tereza naglo. Iz omarice vzame še eno steklenico ter odhiti v sobo, v kateri je ležala njena žrtev. Uboga deklica leži v postelji; preko ramen ji valove zlatorumeni lasje, oči ji žare ,vsled mrzličnih blodenj. Posamezni glasovi, nerazumljive besede, katerih pomena si Tereza ne more raztolmačiti, ji uhajajo iz od bolezni in prestanega gorja izmučenih prsi. Hitro vlije nekaj kapljic iz steklenice na majhno žlico, da jih da bolnici v usta. »Strup, strup, ah, hočem ga — umreti čem!« spravi Ellen s težavo iz sebe, hlastno povžije tekočino, potem pa omedli in se zgrudi na posteljo. Kapljice, katere je povžila Ellen, morajo vsekakor imeti posebno zdravilno moč, ker se Elleni kaj kmalu vrne zavest. »Oh, moj bog, zakaj me nisi rešil trpljenja, zakaj mi nisi naklonil blagodejne smrti? Saj ne maram še dalje živeti!« tarna in plaka uboga Ellen. Tedaj pa zapazi Terezo, ki nepremično zre v njen obraz. »Čemu me niste tam spodaj v ječi prepustili moji usodi? Sedaj bi bila že rešena vsega trpljenja. Čemu me hočete še dalje mučiti? Oh, moj odrešenik, kaj neki sem le grešila, da moram toliko trpeti?« »Vi morate živeti,« reče Tereza osorno, »ker ne maram vaše smrti. Poslužujem se vas za svoje maščevanje in reči moram, da sem že mnogo dosegla. V ječo tam spodaj ne piridete več, pač pa ste še naprej moja jetnica. In preje vas ne izpustim, dokler ne izveste vsega — prav vsega!« »Kaj naj pa še zvem?« »Kasneje, danes ne, — moglo bi povzročiti vašo takojšnjo smrt in morilka nočem postati. Vi mi niste storili ničesar zlega, in vendarle ste morali trpeti, zakaj, to zveste kasneje!« In zopet vlije par kapljic v žlico, katere Ellen brez ugvora zavžije. Učinek tekočine se je kaj kmalu pokazal. Ellen zatisne oči in mirno zaspi. Tereza zopet motri svojo nedolžno žrtev. »Da, da, ona je neomadeievano, nedolžno dete« šepeče s sabo, »oh, če bi kaj takega mogla trditi o sebi. Divje strasti so mi ipak zastrupile mojo mladost. Morda mi bo Ellen Morris nekoč še hvaležna, da sem jo obvarovala zveze s strašnim možem. Za mene pa naj bo ta zveza višek sreče, ki jo morem doseči na zemlji 1« Tistega dne zvečer je vladala med prebivalci tajinstvene hiše kar največja osuplost in pobitost. Tom, Molly in Bessy si ne upajo celo iz svojih sob. Nevedoč sveta, se nahaja Edvard pri svojem prijatelju, ki je ves iz sebe. V svoji strasti je naravnost zbesnel. Pod udarci njegove železne pesti škripljejo težki hrastovi stoli in razpadajo v kose. In kaj je povod njegovemu divjemu besnenju? Zopet je dospelo pismo zanj, našli so ga v sobi, ki je imela odprtai okna. Kdo ga je tja vrgel, ne ve nihče. Ko ga je pa mož s krinko prebral, se je zgrudil kot podžagano drevo. Toda le za kratek čas — potem pa sledi izbruh najdivjejše strasti, ki celo Edvarda navda s strahom in grozo. Kdo je vražja ženska, ki tako nezaslišano muči ubogo Elleno? Na to vprašanje ni od nikoder odgovora. Zaman so bila vsa poizvedovanja, nikdo ni videl črnca, celo Bill se je vrnil brez vsakega uspeha. — Kje je Ellen? — Kdo jo ima vjeto? — Na ta in podobna vprašanja ni mogoče dobiti odgovora. Vprašujoče štrli zbesneli William v Edvarda, katea-emu se pojavi v glavi nova misel. Nenadoma vzklikne: »Temni lasje, zelo lepa — kje neki le sem imel svoje misli? Da, le ona more to biti, Tereza Gardiner je odvedla Elleno!« William osuplo gleda svojega prijatelja, ki nadaljuje: »Da, le ona je mogla to izvršiti. Ampak, kje bi bilo mogoče sedaj najti Terezo, ki se je takoj preselila iz tiste vile?« »Tega pač nihče ne ve. Nekje se skriva v Londonu; kajpak v tem velemestu je povsod lahko najti varna skrivališča.« »Po mojem mnenju more stanovati le v bližini parka,« meni Edvard, »dasi je le to moja domneva. Uverjen sem, da gospodična Ellen ni daleč spremila Tereze. Bill naj preišče in pregleda vso okolico parka, tam nekje se mora nahajati vaša nevestal« »Oh, če bi bilo mogoče 1 Takoj obvestim Billa o vaši domnevi. Bojim se le, da je ime Gardiner le namišljeno.« »Brez dvoma se ne poslužuje več tega imena, pa če bi bilo tudi to njeno pravo ime.« Edvard odide iz sobe, William pa se zgrudi na stol ter glasno plaka: »Bolna je moja Ellen. Ljubko bitje leži bolno na borni postelji, prepuščeno svoji usodi, strašno je njeno trpljenje! Le Tereza more tako ravnati z njo. O, ta vrag v ženski podobi. Zato je torej prizanesla Edvardu, ko je bila prepričana, da ima Jaka pred seboj! Najdeni jo, kmalu, kmalu — moram jo najti!« Mož s krinko. Podmornica Je zopet odplula iz svojega skrivnega pristanišča iskat novih zakladov iz ponesrečenih ladij. Z njo so se odpeljali Edvard in Bessy, Tom in Molly. Mož s krinko se nahaja sedaj skoro sam v hiši ob Temzi. Vsi ostali njegovi ljudje z mrzlično vnemo iščejo vsled za odvedeno deklico. Strašni mož se je sedaj ie umiril, izbruhi besnosti so docela ponehali. Tudi zagonetna obvestila so popolnoma izostala. Tiho in mračno sprejema poročila, ki mu jih donašajo njegovi ljudje. Znova jih zopet odpošilja na delo, vendar doslej brez uspeha. Strašna je zanj ta negotovost! Oglašajte v Novi Pravdi! Pozor, krojaC, Šivilja, neSivilja Kaj ti koristi kroj brez pouka? Z natančnim poukom, preizkušenega po vsakem modelu ga dobiš na željo ekspresno po poiti v KROJNI ŠOLI, koncesljonirani od ministrstva za trgovino In obrt Ljubljana, Židovska ul. 5. Vsak mesec tečaji za krojaie, Šivilje in neSivllje. Ogovomi urednik: Iru|t lapalH. Tilka tiskarna M. Hrovatin ▼ Ljubljani. Izdaja konzorcij »Nove Pravde«. Glasben« Instrumente In potreb-iflne kupite najbolje In najce-neneje pri M. MUŠIČ, Ljubljana, Šelenburgova 6 Vse pisalne, risalne In Šolske potreščlne dobite najceneje v papir ni trgovini Miroslav Sinic Ljubljana Sv. Petra cesta 29 Lastna knjigoveznica Velika zaloga šolskih zvezkov, map, in blokov MM Skalni stroji so edino Josip Petelinu znamke ..Grltzner" In „AiUer“ Pf| f m Ir' y ^ Iv VeCletno jamstvo. Delavnica za popravilo strojev. Pouk v vezenju brezplačen. Ljubljana blizu Prolornovaga apomanlka sa vodo.