Izdala Časopisni zavod »Zasavski tednik« Trbovlje / Urejuje in odgovarja uredniški odbor / Direktor in odgovorni urednik Stane Šuštar / Tiska tiskarna CZP »Slovenski poročevalec« v Ljubljani / Naslov uredništva in uprave: »Zasavski tednik« Trbovlje I, Trg revolucije 28 (telefon 91) / Račun pri Komunalni banki Trbovlje 62-KB-10-146 / List izhaja vsako soboto / Letna naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletna 100 din, mesečna 40 din / Posamezna številka 10 din / Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek dopoldne in jih ne vračamo.
fini
PRED 33 LETI
ZLOM 0RJUNE
Občina Trbovlje praznuje že petič svoj občinski praznik — V spomin na propad Orjune in spomin na odhod prvih partizanov v NOV
Btev. 23
Trbovlje, L Janija 1957
Lete X.
7
dni
po svetu
Tuje čestitke tov. titu
Tou. Tito je ob svojem listnem dnevu sprejel kopice čestitk tudi od tujih državnikov. Med drugim so mu čestitali indijski premier Nehru, burmanski premier U Nu, Prvi sekretar CK ZSSR Hru-roeo, mnogi zahodni državniki in drugi.
Na CIPRU IZBRUHNILE
DEMONSTRACIJE
Jz Nikosle poročajo o velikih demonstracijah. Tako je Pred dnevi po ulicah Nikosije demonstriralo sto in sto študentov in učencev z zahtevo, n^j etnarhu Makariosu dovo-iijo povratek na Ciper. Nosili so protibritanske transparente in vzklikali proti Angliji. Vrn.es je posegla policija, ki je demonstrante razpodila, neka) Pa tudi aretirala.
BONN ZAVRAČA SOVJETSKE PREDLOGE
Pred dnevi so v Bonnu objavili spomenico, katero je poslala zahodnonemška vlada Sovjetski zvezi, kot odgovor sovjetski predlog o združitvi obeh nemških dežel, čeprav je bonska vlada v spomenici navedla, da se hoče podajati o sistemu evropske kolektivne varnosti, toda tudi tokrat le v okviru predlogov, ki so jih zahodne države sprožile na ženevski konferenci zunanjih ministrov oktobra leta 1954. Adenauer pa odklanja Predlog sovjetske vlade, da bi se o združitvi Nemčije pogo-. Parjali s predstavniki Vzhodne Nemčije.
nova vlada v franciji Se ni na vidiku
Vsaj tako je videti, kajti Predsednik francoske republike Coty je te dni sprejel ame-riškega veleposlanika in ga obvestil, da spričo sedanjih težkih dogodkov, ne more računati na obisk v ZDA. Na drugi strani pa je videti, da ir 'voske stranke zavlačujejo sestavo nove vlade, kar zelo ctežkoča reševanje nemajhnih ronanjepolitičnih in notranjih Problemov. Čeprav je nov i mondator Pleven že navezal *e*ne stike z nekaterimi strankami, mu doslej ni uspelo poslanstvo.
MENDERESOVO mnenje O CIPRU
Turški ministrski predsednik le pred dnevi izjavit, da je za rozdelitev Cipra. To je dejal, *er po njegovem mnenju ni druge rešitve za pomirjenje sedanjega položaja na tem čnem strateškem otoku v Tedozemskem morju.
na tajpehu so se
UPRLI
Na Formozt, kjer še vedno “da g pomočjo Amerike ge-eral Gang Kaj Sek, so v me-hu, Tajpehu pred dnevi bili s neredi, ker je ameriško H«! e izpustilo nekega ame-
r}^kega narednika, ki iaj bi moral biti obsojen zaradi tibo-t nekega koumintanškega uketonarja. Demonstranti so v ameriško ambasado. - al ie ondot že več dni ob-
*edno"
stanje.
VREME
CAS OD 29. MAJA DO 9. JUNIJA
* *®četku prihodnjega tedna l "i10 nestalno a pogostimi, ^kotrajninu »1| krajevnimi lti) av|n8m< o*, nevihtami. Ne.
4. do 7. junija ugodno, Jasno vreme. V nadaljuj 1,1 *lotc'tu poslabšanje s pa-jn ob koncu ledna ”vba močna ohladitev.
(Nannved priredil V M.))
PLENUM OKRAJNEGA ODBORA SZDL TRBOVLJE
V petek, 24. maja, Je Imel okrajni odbor SZDL Trbovlje razširjeno sejo, ua kateri so razpravljali o družbenem upravljanju na vseh področjih gospodarske * dejavnosti. Poročilo o dosedanjih uspehih ln (udi slabostih na tem področju je podal tov. Vili Škrinjar. V svojem Izčrpnem referatu je med drugim navedel, da je večina gospodarskih podjetij v našem okraju uspešno napredovala prav zaradi delavskega samoupravljanja, kajti številni delavski sveti so prinesli mnogo predlogov za boljše izkoriščanje skritih rezerv, za boljšo delovno disciplino, boljšo organizacijo dela, za dvig proizvodnje, za strokovno izpopolnjevanje delavcev in drugo. Prav tako so delavski sveti s svojimi predlogi mnogo pripomogli k boljši hi-giensko-tehnlčrd zaščiti dela. Velik doprinos k napredku je nadalje v tem, da so organi delavskega samoupravljanja pravilno pojmovali medsebojne odnose in odnose do skupnosti, do zveze, republike in komune. Tako se iz leta v leto zboljšuje odnos do izpopolnjevanja družbenih obveznosti in je v delavskih svetih opaziti vedno manj teženj za prikrivanje ln neupravičeno delitev ustvarjenih viškov.
Vedno večje je število delavskih svetov, saj Jih je sedaj že 59, članov pa 1.247, od katerih je 1.010 delavcev, kar dokazuje pravilen sestav teh ustanov.
ZR0J
v Vidmu-Krškem
Združenje rezervnih oficirjev v Vidmu-Kršem uspešno opravlja svoje naloge v želji, da bi bilo med prvima v Zasavju.
Na dan praznovanja občinskega praznika v avgustu bo društvo izvedlo z obvezniki pred vojaške vzgoje veliko vojaško vajo, in sicer prehod čez reko Savo. Za vse občane bo to prav gotovo prijetno doživetje in z veseljem bodo pozdravili to iniciativo, s katero hočejo rezervni oficirji dopolniti. celotni program praznovanja občinskega praznika. Letošnje praznovanje obeta biti še posebno lepo, saj bo takrat v kraju dograjen novi park, v katerem bo stal velik spomenik žrtvam fašističnega terorja. Omenimo le, da so tudi rezervni oficirji k postavitvi tega spomenika veliko prispevali.
Združenje rezervnih oficirjev bo v Juliju organiziralo pohod v partizansko vas Zdole. Člani bodo tedaj obiskali tamkajšnje vaščane in z njimi o-bujali spomine na težka leta naše domovinske vojne. Takrat bo v kraju tudi velik partizanski miting, o katerem bomo še poročali.
Organizacija pa skrbi tudi za strokovno izpopolnjevanj« rezervnih oficirjev. To je največja naloga združenja. Vsa predavanja, politična, teoretična in praktične vaje so za vse leto vnesene v urnik združenja. Ker pa je teren, ki ga zajema organizacija rezervnih o-ficirjev, precej razčlenjen, bodo v bodoče vsa predavanja vsaki drugi mesec v obliki seminarja.
Rezervni oficirji nadalje aktivno sodelujejo skoro v vseh organizacijah in z nasveti kaj radi pomagajo, kjer je to potrebno. Da morejo uspešno opravljati svoje naloge, občinski ljudski odbor podpira društvo rezervnih oficirjev finančno m tudi Tovarna celuloze in roto papirja mu daje oa razpolago dvorano za predavanja, garnizija v Cerkljah pa mu po potrebi pošlje preda-valelie. Vsi se dobro zavedajo, da je samo v takem složnem medsebojnem delu mogoče doseči zaželene uspehe.
K. D.
Tudi mladina se v organih delavskega samoupravljanja vedno bolj uveljavlja. Tako je bilo pri zadnjih volitvah 202 kandidatov, izvoljeno pa jih je bilo 148. V upravne odbore podjetij je kandidiralo 82 mladincev, izvoljenih pa jih je bilo 78.
Prav tako se vedno bolj uveljavljajo žene. Teh je pri zadnjih volitvah kandidiralo 262, izvoljeno pa jih je bilo 187. Lep uspeh in napredek na tem področju. — Res pa je, da se je delavsko samoupravljanje razvijalo postopoma. Najprej so se ti organi ukvarjali v podjetjih z raznimi malimi vprašanji manj pa g problemi
gospodarjenja, so pa s časom začeli prevzemati večje naloge. Bila pa so med nami podjetja, kjer je imel izključno besedo direktor, medtem ko je delavski svet stal bolj ob strani Tega sedaj ni več in prihaja vedno bolj do izraza vodilna vloga delavskih svetov. Nove oblike dela so se našle skoro povsod, prav tako postaja navada, da nekatera podjetja že pred zasedanjem delavskega sveta dostavijo celotno gradivo članom teh svetov, kar se je pokazalo kot zelo koristno. Razne oblike dela, izvedba seminarjev za člane delavskih svetov itd. so Imele za posledico, da se Je delavsko samou-
PRED POMEMBNO SLOVESNOSTJO V RUDARSKO-K0VINARSKI ŠOU V ZAGORJU
Mladi rudarji bodo dobili zastavo
Zb 12 let nam vzgaja rudarski kader Rudarsko - kovinarska šola v Zagorju. Vzgaja, v dokaj težkih in malone že v nemogočih delovnih pogojih, kajti, če ste morda kadarkoli obiskali le njihov internat v Kisovcu, Id že davno ni vreden tega imena, potem ste verjetno morali ugotoviti, da mladim fantom nismo dali najosnovnejšega: namreč primernih prostorov, kjer bi nemoteno delali za svoj poklic.
Pa vseeno nam Je omenjena šola doslej dala že več sto mnogo obetajočih rudarjev in nekaj desetin kovinarjev, in v zadnjem času tudi električarjev.
No, zdaj, kot kaže, kmalu ne bo več stiske in gneče niti v šolskih niti internatskih prostorih. Vse kaže, da bodo letos začeli zidati sodobno šolsko poslopje z vsemi potrebnimi pritiklinami, torej tudi Internatskimi prostori. Potem-
takem lahko pribijemo, da se jim obeta znosnejše življenje, boljše učenje, sploh lepše perspektive
Sola pa bo letos ob zaključku šolskega leta pripravila majhno, a pomembno slovesnost; razvili bodo namreč svoje zastavo, ki bo mimogrede rečeno prva zastava mladih rudarjev v.,.Jugoslaviji, urediti pa bodo tuli razstavo, ki bo nekak celoten prikaz njihovega dela in prizadevanja. Zvedeli smo, da prireja šola podobne razstave vsakih pet let In pravijo tudi da bo razstava zanimiva že zaradi tega, ker bodo razstavljati val letniki
In kot vsa leta, tako bodo tudi letos tretji letniki vseh treh strok odšli na daljše ekskurzije po Jugoslaviji kjer se bodo prvenstveno spoznali z načinom dela v nekaterih rudnikih in drugih večjih kovinarskih podjetjih.
(v)
pravi,Janje dvignilo na dostojno višino in pokazalo v okraju Trbovlje znaten napredek.
V svojem poročilu Je tov. Škrinjar obravnaval nadalje delo ljudskih odborov in svetov, vprašanje zbornic in potrošniških svetov, dotaknil se je hišnih svetov, družbenega upravljanja v socialnem zavarovanju, obravnaval Je družbeno upravljanje na šolah in podrobno analiziral delo kmetijskih zadrug.
Razprava, ki Je bila zanimiva, je dala dragocene napotke posebni komisiji, ki bo pripravila na podlagi poročila in razprave ustrezne zaključke, plenum je v drugem delu zasedanja razpravljal še o organizacijskih nalogah. Tako stoji pred vsem članstvom SZDL kongres delavskih svetov v Beogradu, nacionalni kongres LMS, VIL kongres ZKJ ter volitve v občinske ln okrajne odbore. Kot posebno nalogo si je plenum zadal sklep, da se bo v počastitev bližnjega VIL kongresa ZKJ lotil vprašanja povečanja vrst Socialistične zveze in sklenil, da bo število članstva dvignil za najmanj 10 odstotkov.
Zgodovinskega dne, ki se je dogodil pred triintridesetimi leti v Trbovljah, ni mogoče pozabiti. Tistega odločilnega dne, 1. junija 1924. leta, so drzni revirski revolucionarji s svojimi telesi zaustavili pohod fašistične orjunaške organizacije v Trbovlje. To je bilo še toliko večjega pomena, ker je bil ta pohod ustavljen ne samo v Trbovljah, ampak tudi v vsej Jugoslaviji. Revolucionarne Trbovlje so zadale Orjunl odločilni smrtni udarec — Or.juna je do-živela svoj pokop in pogibelj v rdečih Trbovljah, Revolucionarji v revirju si niso pustili vzeti svojih pravic in zaustavili so akcijo tedanje buržoazije. In prav ta akcija L junija 1924 je bila resen opomin tedanji oblasti.
Plamen upora proti takratni tiraniji pa je vzplamteval ■kozi vsa nadaljnja leta in prišel do svojega polnega Izraza v NOV. v kateri so komunisti odigrali svojo odločilno vlogo. Prvi junij ni samo spomin na Orjuno in njen propad, ko so dali svoje življenje France Fakin in drugi, temveč je ta dan hkrati praznik občine Trbovlje kot spomin na odhod prvih borcev iz Trbovelj leta 1941 v partizane.
Ljudska revolucija Je dala našemu človeku svobodo In pravice. Naš delovni človek je postal po tej revoluciji lastnik vseh proizvajalnih sredstev in važen faktor pri upravljanju podjetij, kjer vse bolj prihaja do izraza in veljave vloga delavca — proizvajalca.
Bogata je prehojena pot delovnih ljudi, ki so pod vodstvom svoje Komunistične partije Izvojevali svojo največjo zmago. Prehojena pot v revoluciji in žrtve NOV pa naj bodo v trajen spomin nam in mlajšim generacijam, da bodo znate čuvati pridobitve naše narodnoosvobodilne vojne ln anale nadaljevati pot, ki so Jo utrli naši narodi v boju proti sovražnikom delovnega ljudstva in dosegli nad njimi svojo zmago, in danes, ko vsi bijemo boj za končno zmago socializma.
Prvi Junij 1924 in prvi Junij 1941 pa bosta ostala v kroniki Trbovelj v trajnem spominu kot velika zgodovinska dneva.
0 DRUŽBENEM NAČRTU SEN0V5KE OBČINE
Smotrna razdelitev proračunskih sredstev
Tudi občima Senovo bo kmalu sprejela letošnji družbeni načrt. Ko so odborniki občinskega ljudskega odbora, gospodarstveniki in volivci pregledovali smernice letošnjega načrta, zlasti pa razdelitev proračunskih sredstev, so ugotovili, da bo treba z malo denarja, kriti mnogo potreb. In zavoljo tega velja tudi za občino Ceno vo: štediti s sredstvi in jih nameniti zgolj za najnujnejše potrebe.
Predvidoma bodo znašala proračunska sredstva v seoov-ški občini približno 45,386X100 din. Razdelitev sredstev pa kaže, da bo porabljenih največ milijonov za prosveto (okrog 16,135.000 din). -Temu sledi državna uprava, ki bo letos potrebovala nad 10 rti! tijtanov ddn, socialno skrbstvo, dotacije, zdravstvo in proračunska rezerva.
V dotacijah je tudi znesek skoro dveh milijonov dinarjev
za zdravstveni dom oziroma za prevzem preventivne službe.
Investicijski sklad bo dal letos predvideno 6,679.000 din in bo porabljen za investicijsko dejavnost v trgovski mreži, nekaj nad 3 milijone dobe senov-ške vasi, ostanek pa je določen za nenamenske investicije.
Cestni sklad bo znašal predvideno 1 milijon dinarjev, gozdarski 3,650.000 din,
(Nadaljevanje na 5. strani)
(faiC je teden nepe$a%nifi doživetij
Nikar se ne hudujte, dragi pionirji, če bomo vaše praznovanje opisali le v enem samem sestavku. Ko boste prebrali, boste vsekakor prepričani, da ni moč ločiti ali celo razdrobiti tako pomembnega praznovanja, kot je bil ta naš prvi praznik mladosti.
In ravno zato smo se odločiti opisati to praznovanje skupaj, da vam bo ostal v skupnem in trajnem spominu, da ga boste podoživljali še mnogo dni
Moramo reči, da menda res ni bilo niti najmanjše vasice ali zaselka, kjer ne bi v okviru tega praznovanja pripravili nešteto velikih in majhnih prireditev z enim samim namenom: prikazati svojim staršem, naši celotni skupnosti vaše prizadevanje in ljubezen do svojega največ) ega učitelja tov. Tita. Kaj dež, slabo vreme in ponekod celo mraz, kaj vse težave, ko pa je bilo v teh dneh v vaših srcih toplo, tako toplo in polno silne zavzetosti, da niti ' pomislili niste, da bi vam karkoli moglo ovirati vaš praznik.
V vaših nepozabnih sprevodih, neštetih igricah, telovadnih in slavnostnih akademijah, tekmovanju, ob vrsti športnih ter kulturnih in neštetih drugih prireditev je bilo čutiti utrip, zvestobo in silno privrženost prazniku mladosti, se pravi, pomladi, tovarišu Titu in družbi. V tistih dneh ste pokazali, da ste sicer res naši najmlajši državljani, vendar sila ponosni na to državljanstvo, ki je sad in plod težke borbe vseh naših očetov, sinov In mater. Pokazali ste vaše znanje in vašo voljo slediti naukom tov. Tita, vaših Solnikov in staršev. In moramo vam reči, da smo ponosni na vas. Ponosni. ker vemo, da boste veliki nadaljevali započeto delo.
Pa vseeno poskusimo vsa) v kratkih stavkih opisati vaše praznovanje po občinah, da boste vedeli, ka-
ko so praznovali vaši sošolci, prijatelji, znanci i v Trbovljah, Zagorju, Brežicah, Vidmu-Krškem, Sevnici, Hrastniku, Senovem i v neštetih vaseh in krajih našega okraja.
V Trbovljah smo med drugim videli večer prej sprevod, v katerega se je uvrstilo nad tisoč pionirjev. Nasmejanih in vedrih lic so vzklikali prazniku mladosti, tov. Titu, pred Delavskim domom pa so
imeli veliko in nepozabno zborovanje. In koliko drugih prireditev je bilo še v teh dneh!
V Zagorju so se v prvih dneh praznovanja pionirji pomenili v raznih športnih panogah, pripravili so pevski nastop, modelarsko razstavo in še vrsto drugih prireditev. Pa tudi slavnostni sprevod in akademija na prostem je izzvenela v navdušeno vzklikanje rojstnemu dnevu tov. Ti-
ta In prazniku mladost L Bilo je res lepo.
V	Brežicah so v dneh pred praznikom pripravili več raznih prireditev, zadnji dan pa kljub dežju priredili še res uspelo akademijo, katere se bodo brežiški pionirji še dolgo spominjali.
V	Vidmu-Krškem so letos pionirji pokazali veliko voljo do splošne ustvarjalnosti na vseh področjih. Pomerili so se v raznih kulturnih in športnih panogah, priredili tako velik in mogočen sprevod, da ondot že dolgo ne pomnijo tolikšnega.
V	Sevnici so po vseh osnovnih šolah sprejemali v teh dneh pionirje v organizacijo, za zaključek pa priredili še vrsto drugih prireditev, med njimi razstavo, na kateri so razstavljali vajenci.
V	Hrastniku so se razen pionirjev, najbolj izkazali taborniki. Saj jih poznate hrastniške tabornike, kajne? Sprejeli pa so v organizacijo mnogo pionirjev, pripravili pevsko-glasbeni večer in še vrsto drugih prireditev.
V	Senovem so imeli ravno tako nepozabne dneve. Pionirji so se tako izkazali, kot še nikdar prej. Pa kaj bi se ne, ko pa je bil to resnično njihov največji praznik.
In še in še. Iz vseh vasi so nam pionirji pošiljali poročila o praznovanju. Res se vam moramo zahvaliti, saj ste, dragi pionirji podeželja, pokazali, da ste pravi, pravcati Titovi pionirji.
In mi moramo vzklikniti s tistim pionirjem, ki je v sprevodu dejal svojemu tovarišu: »Bilo je res lepo, komaj čakam, da bom v šoli pripovedoval Tončku, ko bo ozdravel. Res; bil je teden nepozabnih doživeti), teden resnične mladosti in tov. Tito je bil neizmerno vesel vašega navdušenja in mladostnega veselja.
(v)
! NAJ VEČJI USPEH SO LANI DOSEGLE ŽENE — ZADRUŽNI CE
Od lanskega septembra do le tošnjega aprila so zadružnice organizirale 90 raznih tečajev in seminarjev, ki se jih je udeležilo skoro 1500 žena in deklet — Za poučne namene kmečkih žena, šolske in pošol ske mladine pa je bilo na pobudo žena-zadružnie urejenih 22 toplih gred na šolskih zadružnih vrtovih.
so na zadnji skupščini v Trbovljah razpravljali
Ko
ozz
o začetnem delu Zveze žena-zadružnic, so zadružnice sodile, da jim bo treba pri njihovem delu več moralne in strokovne pomoči. Hkrati pa so rekle, da je njihovo prvo delovno področje v okviru Kmetijske zadruge. Povsem pravilna ugotovitev. Kmetij-
nju žena zadružnic. Tudi tega dela ne gre podcenjevati, saj je znano, do nedavna resolucija Zvezne ljudske skupščine o kmetijstvu mnogo govori tudi o potrebi večjega izobraževanja kmečkega prebivalstva in da lahko aktivi mladih zadružnikov kot Zveza žena zadružnic odločno pripomore k prosvetnemu napredku.
Naše žene znajo prijeti za vsako delo
skim zadrugam lahko žene zadružnice pomagajo v gospodarskih in drugih vprašanjih, prav tako, kot lahko zadruge pomagajo ženam zadružnicam pri njihovem uveljavljanju v splošno družbenem delu.
Poročilo OZZ ugotavlja, da so bili skrivnost zadružnic in uspehi njihovega dela večji tam, kjer upravni odbori niso držali križem rok in so pritegovali k izvajanju progra- ' mov širši krog žena.
Ob takem delu so dosegli vidne uspehe v Brestanici, Sevnici, na Dolu pri Hrastniku, na Izlakah, Šentjanžu in Tržišču. V vseh teh krajih so se zadružnice aktivno poprijele dela okrog drobnih in večjih kmetijskih opravil in s tem dosegle večjo blagovno proizvodnjo svoje zadruge.
Res pa je, da so najvidnejše uspehe dosegle v prosvetljeva-
Jasno je seveda, da čakajo zadružnice največje naloge v razbremenitvi gospodinjskih del, da bo tudi kmečka žena lahko nemoteno posvetila več svojega časa družbenemu delu, da se bo lahko vzgajala in obiskovala še več raznih predavanj, seminarjev in podobnih koristnih tečajev.
Na skupščini OZZ je delegatka iz Kapel povedala, da si morajo’ žene zadružnice šele ustvariti pogoje dela in zainteresirati za delo v njihovem krogu vse kmečke žene. To jim bo kajpak uspilo le tedaj, če bodo našle razumevanje tako pri KZ kot pri organih oblasti, zlasti pa pri organizaciji SZDL. Potemtakem smo spet tam: se pravi, da je vsa skrivnost določenih uspehov le v trdni in močni povezanosti z vsemi našimi družbenimi organizacijami.	(v)
Ni kaj reči: spoštovanje pred za laket dolgim, belordečim okroglim loparčkom res ni majhno. Naš voznik težkega štiritonskega kamiona nekje na cesti med Sevnico in Vldem-Kr-škim ubogljivo zapelje na skrajni rob ceste in ustavi.
Pa ni vedno tako! Sicer pa samo trenutek. Ne bi hotel puščati bralca v negotovosti. »Leteča« res ni pravo ime za organe prometne policije. Izmislili so si ga bržkone vsi tisti neprevidni vozniki, ki imajo večkrat z njimi opravka.
Resda imajo odlične Puchove »To-mose«, ki se ne ustrašijo niti najbolj strmega klanca, in na lastne oči sem se prepričal, da imajo na hitrostnem števcu, čisto v spodnjem kotu, kar zavidljivo številko — 140 km. Toda kljub tem dobrim lastnostim se ti motorji ravno tako zvesto drže matere zemlje in potemtakem ne letijo po zraku. Torej: lastnosti vseh sorodnih vozil, še to bi lahko pribil, da so organi te policije, kadar so s svojimi vozili na cesti, ravno tako previdni kot večina naših voznikov motornih vozil, večina pravim, kajti za to večino so ti organi zgolj v njihovi službi, torej v službi varnosti. Varnosti vseh, ki se vozijo ali pešačijo po cesti. Res pa so strah, ali bolje rečeno slaba vest za tisti majhni del voznikov vseh mogočih motornih in navadnih vozil, ki menijo, da je cesta samo njihova, da je vseeno, če vozijo previdno, z dovoljeno hitrostjo, levo »11 desno, ali kar po sredi ceste.
BEG PRED LOPARČKOM No, medtem ko sta tovariša od prometne pregledovala kamion in ko je kazalo, da ima voznik v redu svoje dokumente in vozilo, sem za hip odprl svojo zaplsnico in bral tele nevsakdanje:
Pred tedni je eden od »prometne« s loparčkom ustavil kolesarja brez zvonca. Mož je na videz ustavil, medtem pa, ko sta tovariša obračala svoji vozili, urno sedel na kolo In se zapeljal v neko grapo. Nič ni pomagalo, da sta ga tovariša klicala, naj počaka. Ker je divje letel, je tako nesrečno
Z „letečo“ po Zasavju
Moža v usnju v službi varnosti
padel, da je poškodoval sebe in kolo. Potem skoroda ni mogel verjeti, da sta ga hotela tovariša zgolj opomniti, naj si kupi zvonec. Potemtakem Je jasno, da je prva dolžnost varnostne prometne policije opomniti in šele, če je očitno ogrožena varnost prometa, vzgojno kaznovati ali predati primer sodnikom za prekrške.
PODKUPOVANJE NI USPELO
Na cesti pred neko gostilno v občini Videm-Krško stoji osebni avto. Tako nerodno, da je cesta malone zaprta za prevoz ostalih vozil. Organa prometne policije vstopita v lokal in pojasnita, naj lastnik odstrani vozilo in napravi cesto prosto. Kaj hujšega za prisotne! Oba sta deležna raznih žaljivih izrazov in končno se vzdignejo še pesti. Oba sta mirna in še vedno opominjata, naj bodo ljudje pametni. Potem, videč njihovo vztrajnost, počasi le popuščajo. Naposled ju hočejo podkupiti s pijačo. Pa se ne dasta. Sledi naznanilo sodniku za prekrške.
Videti je, da se je pri našem kamionu nekaj zataknilo. Res! Vozilo, kot sem prej omenil, štiritonsko, voznik pa ima izpit le za lažja vozila. Dokajšen prekršek. Voznik se Izgovarja, da pač v podjetju niso imeli drugega vozača. Kaj storiti? Praviloma voznik ne bi smel peljati dalje. Potem bi delavci zaman čakali kamion in delo bi zastalo. To pa pomeni za podjetje določeno izgubo. Po kratkem pomenku sme voznik le nadaljevati p'ot, toda samo to vožnjo. In na lastno odgovornost. Zanimivo je to, da podjetje oziroma vodstvo podjetja ve, da omenjeni tovariš ne sme voziti tako
»Leteča« pri delu
težkih vozil. Pa kaj zato, saj danes bržkone na cesti ne bo »Leteče«...
KAZEN NAJ BO ZA VSE ENAKA Dostikrat je prekršek tak, >da dobi stvar v roke sodnik za prekrške, pač tiste občine, na katere področju napravi storilec za prometno varnost škodljivo dejanje. Zal ponekod sodniki za prekrške ne odmerjajo — poudarjam — vzgojne kazni v pravem smislu besede. Kajti: zadnjič se Je zgodilo, da je sodnik neke naše občine dobil prijavo. Storilec je bil advo-
katov sin. Sodnik za prekrške pa je bodil s prijavnico po občinskem poslopju in spraševal, kaj naj stori. Brez komentarja... ali pa morda: storilec je advokatov sin!
DVA NA KOLESU
Blizu Vidma-Krškega ustavi prometnik kolo. Kolesar je imel na kolesu starejšo žensko. In še to na cesti, po kateri je zelo gost promet. Ko ga organ pobara, zakaj ogroža prometno varnost, se kolesar izmika. Sicer pa so Izgovori vedno enaki. Vozil sem počasi ali previdno, imava dolgo pot, hudo se nama mudi in podobno, tto , je treba plačati kazen, izjavi kolesar, da nima denarja. Spet je kazen vzgojna. Toda kolesar sodi drugače. Bržkone bo nekaj tednov kasneje plačal pri sodniku za prekrške bolj občutno kazen... In ko mu tovariš od prometne to omeni, tudi to ne pomaga...
MNOGI SE PREPIRAJO, CELO GROZIJO
Ob kratkem počitku in skodelici čaja izvem, da je služba prometne milice dokaj naporna. Težko je z ljudmi, ki dobro vedo, da so napravili zlo dejanje, ki vedo, da bi lahko po njihovi krivdi prišlo do hude prometne nesreče, pa se namesto, da bi poslušali opomin obeh prometnikov, samo hudujejo, včasih celo grozijo in žalijo z nespodobnimi izrazi. Ali ni to merilo naše vzgoje? Danes menda vsi vemo, koliko nesreč, in to hudih nesreč, zakrivijo vedno vinjeni ali neprevidni vozniki, kolesarji in vozniki vpreg. Kaj bi bilo, če bi na naših cestah veljal zakon džungle? Ubogi pešci! Bili bi izročeni vsem nevarnostim, le varni hoji ne. Namesto da bi se zahvalili za dobrohoten in tovariški opomin, jih žalijo in obmetavajo z vsemi nemogočimi izrazi. Ne, dokler bomo imeli v vrstah naših voznikov ljudi brez čuta odgovornosti do bližnjega, bo prometna milica imela še mnogo dela, In to odgovornega dela. Njeno delo je danes malone nevidno, toda tisti, ki poznajo dolžnost njenih organov, dobro vedo, da jim čuvajo življenje in varnost	'	(v)
Dan gasilcev zagorske občine
PRED KONGRESOM DELAVSKIH SVETOV
Zadnjo nedeljo so gasilci občine Zagorje praznovali svoj gasilski dan. Najprej so imeli pri Frančku taktično gasilsko vajo, nato pa so gasilci z rudarsko godbo na čelu odkorakali v Kotredež, kjer so imeli pred gasilnim domom zaključno slovesnost.
Ob tej priložnosti je pred sed. občinske gasilske zveze tov. Franc Klun čestital gasilcem k njihovemu prazniku ter spregovoril nekaj besed o vlogi gasilstva v socialistični državi. Nato je podpredsednik okrajne gasilske zveze tov. Viktor Dr-
ža primer nesreč in ugotovil, da se je položaj v gasilskih vrstah zadnje leto zelo izboljšal, zlasti v Kolovratu, kjer razen tega gradijo še gasilski dom, nadalje na Lokah, v Kandršah, Tirni, Čolnišah in Senožetih. Prav tako je tov. podpredsednik razglasil rezultate tekmovanja, ki ga je razpisala občinska gasilska zveza. Prvo mesto v B skupini je doseglo PGD Zagorje - mesto pred rudnikom, v C skupini pa je bilo najuspešnejše PGD Kotredež pred Lokami ( društva so se razdelila v skupine glede na
posameznih
pripravljenosti gasilskih društev
Omogočimo vajencem
zdrav oddih!
Komisija za letovanje vajencev prt Zvezi prijateljev mladine okraja Trbovlje je pred dnevi razpravljala o bližnjih letovanjih vajencev vseh strok in šol.
Iz lanskega poročila o letovanju je razvidno, da je v treh izmenah lani letovalo 113 vajencev obrtnih šol raznih strok, razen fantov rudarskih in kovinarskih industrijskih šol iz Trbovelj in Zagorja.
Letošnje priprave za letovanje vajencev so predvsem dobro začrtane v rudarsko industrijski šoli v Trbovljah, kjer je letovanje obvezno za vse u-čence, 165 po številu. Sola ima v ta namen najete prostore na otoku Braču, razen tega pa je za nekatere vajence predvideno letovanje na Gorenjskem.
Zagorska rudarsko-inaustrij-sk» šola ima tudi priglašenih 150 fantov za letovanje na Braču, medtem ko bodo -šli ostali vajenci na svoje domove (šola šteje namreč 256 učencev raznih republik in okrajev).
Tudi kovinarska šola Strojne tovarne v Trbovljah ima vse priprave za letovanje vajencev v teku. Navedene šole imajo v ta namen tudi zagotovljena sredstva na ta način, da so uvedle varčevanje svojih učencev, delno pa bodo prispevale še same.
Posebno skrb bo zaradi tega komisija za letovanje pri Zvezi prijateljev jnladine okraja Trbovlje posvetila letovanju vajencev v obrti in trgovini, za katere bo treba zbrati potrebna sredstva, kajti nekateri izmed njih so prepotrebni zdravega oddiha.
Zavod za soc. zavarovanje okraja Trbovlje je, zavedajoč sc potreb mladih vajencev glede preventivnega zdravljenja, potrdil prispevek 500 000.- din za ta letovanja, kar pomeni primeren doprinos za izpolnitev naloge, id si Jo je zadala komisija.
V načrtu Je, da bi letovanja vajencev usmerili na morje preko počitniške zveze ali pa
Loke
Gostovanja Celjanov. — Preteklo soboto so v dvorani »Svobode« v Kisovcu gostovali celjski igralci z Mikelinovo komedijo »Petra S%me zapoznela poroka« v režiji Andreja Htiu-ga.
s pomočjo ZM- ZPM Ljubljana ter na domačo, prav lepo izletniško točko Mokrice, kjer so že zagotovljeni prostori in šo-ti\ri.
Komisija je sklenila, da bodo vajenci zdravniško pregledani, da se tako ugotovi njih potreba oddiha na morju ali v gorskih krajih. Vzporedno je bilo določeno , da se do 10. Junija t. 1. zberejo vse priglasitve o-sfalih vajencev in v ta namen izvrše potrebni zdravniški pregledi, da bo ožji odbor komisije lahko pripravil vse potrebno za čimpnimemejše letovanje vajencev.
Prav tako je komisija osvojila mnenje, da je treba na letovanjih in taborjenjih vajencev gojiti in razvijati dimna za nadaljnjo zdravo rast v»-ciplino, pozitiven odnos do kolektiva itd.
Vsi delavski sveti, obrtniki, družbene organizacije in starši pa se pozivajo, da omogočijo vajencem zdravo in vzgojno letovanje, ki je velikega pomena za nadaljno zdravo rast vajenske mladine in obeta okre-
novšek podal poročilo o temnic- svojo tehnično zmogljivost) nem stanj« in pripravljenosti Da se je tehnično stanje v
gasilskih četah izboljšalo, gre zasluga v nemali meri predvsem pravilni vzgoji tehničnega kadra. Tudi vsakoletni tehnični pregledi in tekmovanja so društvom v izpodbudo, da se čimbolj trudijo za dvig svoje zmogljivosti Prvaka občine bosta zastopala občino na bližnjem okrajnem prvenstvu in jima želimo na njem kar najboljšo uvrstitev.
Pitev kolektivov z odpornimi in za delo sposobnimi mladimi delavci.
A K.
f*#"  "" •"m
vv.v	1	~v
mj



Zares prijetno je taboriti ob morju
NAŠ KOMENTAR =
Na sestankih kolektivov, na konferencah, kjer so delovni kolektivi ali njihovi predstavniki volili delegate za kongres delavskih svetov je bilo kaj pogostokrat čuti zahtevo, da mora biti odslej samostojnost delavskih svetov glede ekonomskih zadev neprimerno širša. Ta zahteva je razumljiva, kajti samostojnost podjetja njegovo prizadevanje. da na tržišču pridobi čimvečji dohodek, preneha biti privlačna stvar za kolektiv, kolikor mu za večji uspeh tudi ni zagotovljen večji delež.za plače, večji delež za samostojno razpolaganje, večji delež sredstev za stalen porast življenjske ravni delavcev. Gre torej za določitev tolikšne materialne samostojnosti organom upravljanja, da bi le-ta organom upravljanja omogočala zasnovati določeno samostojno perspektivno gospodarsko politiko in da bi lahko le-ti samostojno urejali razmere znotraj podjetij.
Toda napak bi bilo stvari samo terjati, ne pa se ob tem tudi pomeniti, kako smo gospodarili doslej z zaupanimi nam sredstvi in kako naj bi gospodarili v bodoče. To smo dolžni storiti, zakaj pravic ni brez dolžnosti in dolžni smo zavoljo nas samih razpravljati, kako gospodariti, skrbeti, da bo obseg materialnih dobrin v vsakem posameznem podjetju in v vsej družbi količinsko in kakovostno vse bolj naraščal.
Nikoli ne emem0 pozabiti, da Je obseg materialne proizvodnje odvisen od tehle člniteljev: od ekonomskih in ostalih družbeno političnih razmer v danem času. pri čemer moramo upoštevati tudi naš položaj v mednarodnem merilu, oziroma
položaj v svetu ln dalje od tega kako in koliko proizvajamo, ali proizvajamo blago ob visoki ali nizki storilnosti, ob večjih ali manjših stroških in podobno.
To moram«, upoštevati ln te stvari moramo razčistiti, se vprašati ter odgovoriti na ta vprašanja, kajti več sredstev se nam bo lahko prepustilo v samostojno razpolaganje, če bomo s stroji, napravamj ln surovinami, ki jih imamo, bolje gospodarili, to je več in ceneje ter bolje proizvajali. Ce smo se vprašali tako. potlej smo se že lotili analize, kakšna je ekonomska politika podjetja. To velja do potankosti analizirati če hočemo odpraviti slabosti, ki hromijo naše delo in zasnovati bodočo ekonomsko politiko Podjetja na solidnejših temeljih.
Seveda terja takšno analiziranje odgovore na vrsto vprašanj. Delavski svet, ki hoče voditi zdravo, solidno ekonomsko politiko, ki hoče uresničiti svoje gospodarske naloge, se mora nenehno ustavljati ob vprašanjih delovne storilnosti. Vprašati se mora, kaj vse je doslej ukrenil sam in kaj je terjal od operativnega vodstva podjetja, da bi se delovna storilnost še Izboljšala. dalje, vprašati se mora, kakšni so rezultat: podvze-tih ukrepov. V primeru, če ugotovi. da rezultati niso zadovoljivi, se mora vprašati, kje so z» to vzroki. Mogoče v »istemu nagrajevanja (določanje tarifnih postavk, dei„ po učinku, premije)? V slabo proučenem tehnološkem procesu, ali pomanjkljivi organizaciji dela? Mogoče v pomanjkljivi strokovni izobrazbi, strokovnem sestavu članov kolektiva, ati zato, ker Je preveč ali premalo lju-
di zaposlenih. Mogoče zato, ker je delovna disciplina slaba ali je med tehničnim vodstvom in podrejenimi prevelika domačnost itd.
Proučiti velja, ob kakšnih stroških izdeluje podjetje proizvode. Dalje, ali je trg zadovoljen z njimi, ali bi lahko podjetje izdelovalo nove proiz* vode in še bolj zadovoljilo potrošnike ob sodelovanju s kakšnim drugim podjetj-em, in če to ni storilo, zakaj ne, kje so o vi* re.
Odgovori na ta in .podobna vprašanja bod0 delavske svete opozoriti na to. kakšna je ekonomska politika podjetja in kako, na kakšen način, s kakšni' mi ukrepi je mogoče pospešiti rast materialnih dobrin.
Čeprav smo se že zadnjič pomenili o tem. da velja sedaj pred kongresom razmisliti tudi o delovni storilnosti, se nam zdelo to tudi tokrat potrebno. Ponekod na konferencah za izvolitve delegatov za kongres, je bilo namreč tej temi posvečeno premalo pozornosti, premalo je bilo razprav v tej smeri, ali pa so bile premalo tehtne, premalo konkretizirane. Toda ni še vse zamujeno. Kjer tega niso »torili bodo napako *9 lahko popravili tn delegate oborožili s temi podatki, saj bo zanje prav gotov,, treba pripravit gradivo za kongres, i® sicer gradivo na osnovi celotne razprave na konferencah.
PRVE SVOBODNE VOLITVE
PRED PARLAMENTARNIMI VOLITVAMI V DEŽELI OB NILU
Dne 8. Julija bodo v Egiptu parlamentarne volitve, prve po zmagi revolucije 23. Julija 1952. leta. Ob peti obletnici revolucije se bo aeatsl prvi parlament egiptovske republike. Predsednik republike Naser bo na tem aaaedanju ocenil prehojeno pot v preteklih letih ln govoril o programu vlade za prihodnjih pet let. kolikor bo trajala mandatna doba parlamenta.
Volilne priprave zo le v vsem Egiptu v polnem razmahu. V volilne spiske se je vpisalo kakih lest milijonov volivcev (Egipt ima 23 milijonov pre-blvalev). Doslej Je prijavilo svoje kandidature 1.700 kandidatov, v parlamentu pa bo le 350 sedežev. V nekaterih volilnih enotah Je po deset ali eelo več kandidatov. Med kandidati Je le 11 žensk, vendar so to prve ženske v zgodovini Egipta, ki kandidirajo za najvišje parodno predstavništvo.
V minulih petih letih se Je v deželi ob Nilu 'marsikaj spremenilo. Starega. Farukovega Egipta ni več. Po vsej deželi kipi novo življenje. Egiptovsko ljudstvo se Je prebudilo In Že se zaveda svoje moči. Res je še veliko ostankov preteklosti, toda mnogo
je Ce novega — ln tega novega naprednega, zdravega, je vedno več.
"Dne 3. julija bo egiptovsko ljudstvo prvič svobodno Izvolilo svoje naj višje predstavništvo. To bodo prve volitve v pogojih popolne nacionalne neodvisnosti In suverenosti Egipta, prve volitve brez starih korumplranlh strank brez paš tn velikih fevdalcev, ker Je agrarna roforma razdejala temelje fevdalnega velepossetnlškega sistema, prve volitve s splošno volPno pravico, ko bodo tudi ženske imele prav’oo voliti ln biti voljene. To so tudi prve volitve v Egiptu, ko v deželi sploh ni strank in političnih skupin in ko kandidati samostojno stopajo pred volivce z lastnimi samostojnimi Togra-m1
Volilna pravica ni samo pravica ampak tudi obveznost. Toda samo za moške, ženske lahko volijo, če hočejo. Vendar je to že velik napredek, aaj pred petimi leti sploh niso smele voliti- Poslanci so lahko vsi Egipčani, ki znajo brati ln pisati, ki so stari nad 30 let, niso člani bivše kraljeve rodbine In niso bili obsojeni pred sodišči revolucije.
V ustavi, ki so Jo sprejeli lani, Je bilo določeno, da bo kandidate za parlament predlagala Nacionalna zveza, vseljudska organizacija egiptovske revolucije, »organizacija državljanov *a uresničenje teženj revolucije In zgraditev ekonomsko, socialno in politično zdrave države«. Ker Nacionalna zveza doslej še ni postala vseljudska organizacija in zato ni predlagala svojih kandidatov, bo le posebna komisija Nacionalne r,veze, ki jo vodi predsednik republike Naser, sprejela ali zavrnila katerokoli kandidaturo. Revolucionarno vodstvo očitno noče, da bi se stari politiki (ln vs itistl, o
katerih meni, da zavirajo alt da so zavirali neodvisni razvoj Egipta) spet vrnili v parlament. Egiptovski listi pišejo, da Je naloga komisije Nacionalne zveze, da »prepreči vdor reakcionarnih izkoriščevalskih elementov in hlapcev imperializma v parlament.«
Zanimanje Zn volitve je zelo veliko. Večje v političnih središčih In mestih, manjše na vaseh. Volivci se seveda najbolj zanimajo za programe kandidatov, med katerimi je veliko bivših aktivnih oficirjev in pravnkov, pa tudi veliko trgovcev, industrUcev, uradnikov Itd. Egiptovska sindikalna federacija je tudi predložila nekaj svojih kandidatov. Zanimivo Je. da se vsi kandidati zavzemajo za nadaljevanje zunanje politike sedanje vlade, torej za »pozitivni nevtrallz.em«. kot v Egiptu Imenujejo politiko aktivne koeksistence. Prav tako se vsi strinjajo da Je treba podpirati Naserjevo politiko nacionalne neodvisnosti In go-spodarskeg- ter socialnega napredka, o tempu ln oblikah tega napredka pa Imajo različna mišljenja.
Ko so I.aleda Mohledlna, urednika levičarskega lista »Al Mese«, vprašali, kaj misli o sestavi bodočega parlamenta, je odgovoril: »V njem bodo socialisti In tudt predstavniki skrajne desnice, v bistvu pa bo to parlament levega centra.«
Prad zaključkom kmeti jsko-gospodarsklb šol
V vseh treh kmetijsko-gospo* darskih šolah v občini Videm-Krško bodo pričeli te dni * praktičnim delom. Kmetijski strokovnjaki so v ta namen izdelali program. Vsa udeležena kmetiijsko-gospodarskih šol bodo obiskovali bližnja posestva, kjer se bodo seznanili s škropljenjem, uporabo raznih kmetijskih strojev, z električnim pastorjem, Umetnimi gnojili pogledali pa bodo še dobro u' rejene sadovnjake in vin°Sra' de. Na podlagi ugotovljenih izkušenj bodo usmerjali P°teI° domoče gospodarstvo.
Tako bodo izpopolnili P1"*' dobljeno teoretično znanje, katerega so si pridobili v zenskih mesecih. Povsem kaž®> da bo okrog 100 kmečkih fa®* tov ln deklet uspešno končam
prvi letnik kmetijskogospodar-
ske šole, in si s tem pridobm pravico za vpis v drugi letnik-Kolikor bo nižja kmetij sim šola v Sevnici začela delova že v jeseni, se bodo lahko vP ' sall v to šolo najboljši mladinci in mladinke kmetijsko-g0-^ spodarskih šol.
K meti ,1 sko-gospod a rske šol® v občini Videm-Krško bodo zaključene s prvim letnikom -junija, Rakar bodo siušateo1 prejeli »pričevala.
OB DANAŠNJEM PRAZNIKU
MED MRZLICO IN KUMOM
Pred 153. leti so prišli iz jam Pod Lakonco pod Limabarjem zo Vodami in v Škalovcu prvi hunti trboveljskega premoga. Kolifco knapovskih rodov se ie v tem času izmenjalo! In minilo je nešteto ur, ko so bili ti, oblečeni v »mrtvaške« sraj-ce< globoko pod zemljo srdit hoj z ruiravo. Koliko spominov. Buren čas, poln zgodovin-*kih dogodkov. Težka so bila leta, skozi katere se je vlekel trboveljski rudar s svojimi družinami. Nič čudnega ni, da se je tolikokrat uprl gospodi, hi je videla v črni dolini le tvoje koristi. Prva velika stavka je bila poleti 1889., druga 1892., tretja v jeseni 1903. in četrta pozimi 1906. leta. V stari Jugoslaviji pa je revir štrajkal še sedemkrat.
Leta 1897 se je zgodil za tiste čase dokaj drzen dogodek. Zastopnik rudarjev je stopil na stopnice rudniške uprave in zaklical:
*Gospod ravnatelj Terpotitz je rekel, da bo Sava prej tekla navkreber, preden pridejo delavci v dolino. Toda Sava Se vedno teče tako', kot je in glejte — mi smo tu!«
* * •
^ aprilu 1922. leta je bil pri Hfrebencu za Savo ilegalni Ustanovni občni zbor zadruge *Rudarski dom«. Udeležilo se ga je mnogo zavednih trboveljskih rudarjev, med njimi Pobudnica Tončka Čečeva, Prane Salamon, Andrej Forte, Prane Bogne, Peter Jesih in Ivan Gorjanc.
Občni zbor je povsem uspel. Vsi so se kot en mož sporazumeli, da je treba zgraditi lastno hišo, kjer se bodo poslej zbirali in se pripravljali na nove akcije.
Kmalu je bil opravljen nakup zemljišča in začeli so z deli. Ko je bilo poslopje — Rudarski dom — dograjeno, je postalo žarišče revolucionarnega delovanja v revirjih.
Prav zato se ga je 1. junija leta 1924 kot največjega sovražnika dotaknila požigalska roka fašistične Orjune, ki pa v svoji zlobnosti ni povsem Uspela.
Rudarski dom v Trbovljah stoji Se danes, zaščiten kot zgodovinski spomenik Zasavja. Družbo pa mu dela novi Delavski dom, kulturni hram današnjega rodu rudarjev in delavcev.
bi bil menda odgovor vedno
isti:
»Lepo, a še lepše bi bilo, ko bi ne bili v tolikšni stiski!«
Najtežje,-je na Dobovcu, kjer ima 100 šolarjev eno samo učilnico.
Pouk je v treh izmenah...
Dosti bolje tudi ni v dolini sarmi. Sola na Vodah, ki ima 12 učilnic, šteje 800 in še nekaj učencev, šola v Zg. Trbovljah pa sprejme v 11 učilnic dnevno 716 otrok.
Vodensikia šola je bila pred časom adaptirana in ima le še manjše pomanjkljivosti. Poglavje zase pa je šola v zgornjem delu mesta. Ta je, stara kolikor je, potrebna popolne preureditve. Za to bi bilo treba imeti na roki najmanj 30 milijonov din. Teh sredstev pa seveda ni.
Voden sika šola je bila pred čaisom adaptirana in ima le še manjše pomanjkljivosti. Poglavje zase pa je šola v zgor-
njem delu mesta. Ta je, stara kolikor je, potrebna popolne preureditve. Za to bi bilo treba imeti na roki. najmanj 30 milijonov din. Teh sredstev pa seveda ni.
Občina bo najela del denarja iz stanovanjskega sklada in opravila še letos vsaj najnujnejše; da otroci ne bodo v bojazni, da jim zgrmi na glavo strop, tako kpt je treba, pa jiim bedo uredili tudi stranišča.
In še nekaj: oprava v učilnicah te šole je stara 60 let. Danes moramo torej še pisati o enem najtežjih problemov trboveljske komune. Čez nekaj let pa se bo tudi ta stvar obrnila na bolje.
Ljudski odbor je sklenil, da začne še letos z začetnimi deli pri gradnji nove osemletke na Plevčakovem hribu. Prostor, kjer bo stalo to sodobno in toliko potrebno poslopje, je že odkupljen.
—jak
DELAVSKI DOM PONOČI
Naše delavske, rdeče Trbovlje so si danes spet nadele slavnostno oblačilo. S hiš vihra na stotine državnih in partijskih zastav, že nekaj dni pa se vrste po vsej dolini razne kulturne in športne prireditve.
Zvečer bo še telovadni nastop »Partizana«, jutri dopoldne slavnostna seja občinskega ljudskega odbora, otvoritev Zdravstvenega doma in koncert mladih v Delavskem domu.
Prvi junij ne sme pozabiti nihče od nas in bodočih rodov. Zato ga proslavljamo vsako leto in tudi letos kot praznik Trbovelj.
Sedaj v Trbovljah že vsak ve, da rudnik, ki je dajal desetletja, in desetletja zaslužek neštetim revirčaram, počasi, toda vztrajno hira in se vse bolj in bolj preusmerja na novi obrat na Dolu. Toda zaistran tega si mladi rod, ki prihaja iz šol in išče zaposlitve, ne dela skrbi. Ob premogovniku so se v teh letih razrasla mnoga večja in manjša podjetja, tovarne in obrtne delavnice.
Kako se bodo te v bodoče razvijale? V mestu razsaja stanovanjska kriza. Na vidiku so razna druga komunalna vprašanja - vodovod, šole cesti itd. Kako z vsem tem v prihodnje?
Kje bi našli boljši odgovor na vsa ta vprašanja kot na občini? Potrkali smo na vrati, kjer ima svoje prostore, predsednik tov. Lojze Dular in v daljšem razgovoru z njim zvedeli mnogo zanimivega.
Predsednik občinskega ljudskega odbora tov. Dular je povedal:
»V Trbovljah v bodočnosti ne nameravamo začenjati In ustanavljati kakšne nove industrije, pač pa bomo še naprej skrbeli za utrditev in delno razširitev že obstoječih podjetij, kot so:
;	•	Strojna tovarna, Mehanika,
družuje tudi uprava in ured- Eiektrostandard itd.
-	V obrti pa skušamo ustvariti
Čestitkam ob občinskem prazniku Trbovelj se prl-
Bištvo
»Zasavskega tednika«
Mie pogoje, da bi se le-ta, ki mimogrede povedano ni zadosti velika, v kar najkrajšem času čimbolje razvila in razširila.«
S Presneta voda in kanalizacija
Komunalna dejavnost v Trbovljah je bila doslej uspešna. Tako ugotavljajo vsi, ki pridejo po daljšem čaisu v naše rudarsko mesto. Pa vendar je vse to šele začetek, saj je bila prav ta stran v preteklosti v silnem zaostanku.
V	mestu še ni nobene kanalizacije, vodovod je v slabem stanju in zajetja so premajhna.
Svet za komunalne zadeve ima posebno komisijo, ki rešuje vodovodno vprašanje. Pitno vodo uporablja sedaj tuidi industrija in položaj postaja še kritičnejšL
Naj večja nesreča pri vsem tem pa je resnica, da v bližini Trbovelj ni nobenih večjih vodnih, izvirkov.
Za ureditev kanalizacije imajo pripravljene načrte že dve leti, letos pa" začenjajo z njihovo 'realizacijo. Dela bodo opravljena le delno, torej tam, kjer so potrebe res najnujnejše.
V	prvi vrsti bodo preprečili nadaljnje iztekanje fekalij v Trbovelj ščioo, za katero je bojazen, da se v sušnem času posuši in tako povzroči razne epidemije nalezljivih bolezni
i
S Kdaj po moderni cesti?
Ko je začel ljudski odbor pred nekaj leti z rekonstrukcijo trboveljske glavne ceste, je imel dobro namero, da ta dela opravi vse do železniške postaje. Zaradi pomanjkanja denarja pa se je stvar obrnila drugače.
Sedaj se pripravlja načrt za preureditev nakladalne postaje na železnici, vzporedno s to ureditvijo pa naj bi nadaljevali tudi razširjanje ceste od postaje v mesto.
Letos bodo delali na odseku cestišča od Drea do Sušnika, seveda, če bodo za to potrebna finančna sredstva.
V izdelavi je nadalje urbanistični plan za zgornji del Trbovelj ; naročeni pa so tudi načrti za regulacijo potoka v središču mesta, kjer dela na novi banki in pošti vidno napredujejo, s tem pa se tudi čedalje bolj bliža čas, ko bo treba prestaviti strugo Trbovelj-ščice, podreti stari »Rudniški magazin« in dokočno urediti, to prirodno srce Trbovelj.
•	Iz leta v leto težje
Zaradi odkopavanja v rudniku se ruši več' stanovanjskih hiš in hišic. Trenutno je v rušni coni okrog 250 poslopij, vanjo pa jih prihaja še 200.
Število prosilcev za nova stanovanja je naraslo na tisoč.
To je najnovejše stanovanjsko poročilo iz trboveljske komune.
Stanovanja! Povsod so križi in težave z njimi, v Trbovljah pa še posebno zaradi zgoraj navedenih okoliščin.
Stanovanjski sklad, ki ga ima občina, je za vse to mnogo premajhen.
Razna podjetja bi še rada in lahko gradila, ko bd bil ta večji.
In sedaj to, kar vas najbolj zanima: letos lahko pričakujemo okrog 70 novih stanovanj, v načrtu pa je gradnja še več stanovanjskih blokov, ki bodo dali skupaji 80 bivališč.
•	Nova šola na Plevčakovem hribu — pot do rešitve
Ko bi vprašali katerega koli od otrok, ki obiskuje šolo v mestu ali pa po okoliških vaseh, kako se počuti pri pouku.
MALA KRONIKA
»SVOBODA — ZASAVJE«
Med vsemi štirimi DPD »Svoboda« v Trbovljah se je menda to društvo, kii M ga lahko imenovali tudi »Svoboda ce-mentarjev«, saj je v njem sko-ro največ teh, najbolj zavzelo za svoje najmlajše člane, cicibane in pionirčke.
Skozi vse te mesece je prirejalo zanje dvakrat tedensko pionirske popoldneve, kjer so otroci risali, brali, peli itd.
To je bilo veselja in živžava!
»Svoboda je s tem ves ta drobiž močno priklenila nase in upali bi si trditi, da bodo postali ti pionirji in pionirke, ko odrastejo, najaktivnejši člani raznih njenih sekcij.
Ljubezen do društva in kulture je kajpak treba pri mladih ljudeh vzbuditi že v tani mladosti
* * *
Krog in krog Trbovelj so po hribih, na katerih stoje pri-
ljubljene izletniške točke, raztresene številne večje in manjše vasice, vsaka košček lepote zase. Tod so se nekoč zbirali revirski revolucionarji, snovali svoje načrte in akcije.
Danes je tudi po teh krajih življenje mnogo prijetnejše. Z elektriko svetijo povsod. In to ni malo.
Na Partizanskem vrhu, na Kleku, v Čečah in na Dobovcu pa imajo tudi svoja prosvetna društva, knjižnice, gasilce in druge organizacije, ki po večini največ delajo in najbolj uspevajo pozimi. Ta čas je za kmete pač najprimernejši.
Ljudje so zlasti navdušeni nad lepimi gledališkimi igrami in^ raznimi poučnimi predavanji in tečaji, pa tudi bero radi. Le škoda, da se knjižnice skoro povsod številčno dokaj borne.
Utrinek
Revir vre. Sili na črnosrajčnike, ki hočejo še bolj ponižati že 'taiko ponižano življenje.
— Dol z Orjuno! Dol s fašistično zastavo!
Mlade roke iz„množice jo strgajo. Strel... O-genj ... Padajo prve žrtve: Fric, Ocepek, Rozina. Panika. Nikjer sledu strnjene in močne kolone več, ki si je drznila v Trbovlje z geslom: »Naj pade, kar ni naše!«
Zdaj prihajajo na pomoč žandarji. Ne rudarjem.’ Kdo bi ščitil, te!
Kako podlo se maščujejo Orjunaši, ti »junaki« z mrtvaškimi glavami na svojih visokih šubarah nad nemočnim, ujetim in zvezanim rudarjem, dvaindvajsetletnim Francetom Fakinom: ob pritrkavanju in nazdravljanju s kozarci, polnimi vina, Fakinu gase žejo z vrelo j uho...
— Pij, ko si žejen!
Res — junaštvo! Pa še ni bilo dovolj. Odvedli so ga v občinski kamnolom pod Klečco in ga prerešetali s kopico svinčenih zrn...
Bilo je prvega junija 1924. leta v Trbovljah.
Knjižnica vedno polna
Trboveljske ljudske knjižnice ni težko najti. Svoje pretesne prostore za tolikšno zbirko leposlovnega in poljudnoznanstvenega čtiva ima v središču mesta, na Ulici 1. junija. Tu diši ves zrak po papirju in police ter dolg pult so preobteženi z njim. Nekaj pionirčkov, gospodinja in upokojenec brskajo med skladovnicami knjig in iščejo zaželeno branje. Ni ravno lahko najti. • Knjižničarka Anico Uduč nam za uvod postreže z nekaj
številkami, ki mnogo povedo. Nad 4.300 bralcev ima vpisanih ta ustanova. Mesečno jo obišče okoli 1.500 ljudi. Lani je 16.215 mladih in starih ljudi prebralo 40.483 knjig. Trboveljčani torej sila radi bero. Zanimivo je, da zadnje čase vse pogosteje segajo tudi po hrvaških knjigah. Sicer pa ima knjižnica na svojih policah še dela v nemškem, francoskem in angleškem jeziku. Dobro skrbi za dotok vseh novih
Čudovit zasavski planin-*k« svet ž Mrzlico, Kumom, Partizanskim vrhom, Kalom ti Sv. Goro privablja vsako lepo nedeljo nešteto navdušenih izletnikov iz revirjev ti tudi od drugod.
Nikomur, ki se poda na te vrhove, nii žal. Ob odhodu kvečjemu sklene, da se •Pet in spet nanje povrne.
Ob vsakem času je tu gori ®*Po, a najlepše spomladi ti poleti, ko si narava nade-svoje svatovsko oblačilo. Takrat je tudi obisk teh plahti največji.
ti če ste danes ali kdaj »Pii pozneje v zadregi, kam ha Prijetni izlet, potem ne Pozabite na te kraje.
Tik nad Savo se na eni •trami pne visoko pod nebo •trm« kumski svet. na tiugj strani pa se žarele v hrib dolina, dolga, ozka in Pnsšna.
Take «o Trbovlje tam doli Pri železniški postaji. Ako yas mika mogočni Kum, potit ste tu na sila pripraviti"1 kraju. Preko umazane 6 var. korak pripelje na yoko vijugasto pot, ki se h lepem pogledu daleč po tesni vzpenja vse do ohovca, od koder le ni več Jtič do vrha dolenjskega •tika.
Zdaj ko ste na kraju poti. * °®rit* v dolino. Da. pod ''tii *o dolenjski vinski
fitemo na i$Cet!
SAMOTNA TRBOVELJSKA KMETIJA
holmi, med katerimi kot planinski orel kraljujejo Trdinovi Gorjanci, .če imate dobre oči, lahko vidite tudi Zagrebško Slojeme, Kamniške planine, pa seveda tri zasavske prašne doline in še Partizanski vrh in Mrzlico.
Na Kum, kjer so poleti čudovita sprehajališča v okolico, pozimi pa idealni smu-., čarski tereni, bodo sčasoma zgradili avtomobilsko cesto. In kaj si moremo potem želeti še boljšega, če hočemo preživeti nekaj lepih nedeljskih uric in tudi naš letni dopust?
Po lepoti in mikavnosti za Kumom prav nič ne zaostajata Mrzlica in Partizanski vrh, planini, kjer so se med vojno partizani često zadrževali, Iz Trbovelj ju dosežete prej ko v dveh urah.
Na vseh teh hribih stoje danes lepi planinski domovi, zgrajeni po vojni. Na Partizanskem vrhu so postavili ‘ lep počitniški dom trboveljski rudarji, koča na Mrzlici je last Planinskega društva Trbovlje, dom na Kumu p' je zgradilo Planinsko d"uštvo »Kum«.
Za vse te lepote še mnogi ne xvedio dn tudi sami Zasav-čanl jih ne znamo dovolj ceniti. Vse preradl tekamo daleč stran od njih, in tudi ko odhajamo na letni oddih, se jih 1* redlki spomnijo.
Res, Skoda!
knjig, ki izidejo pri domačih založbah.
Celotna zbirka obsega 11.500 leposlovnih, političnih' in poljudnoznanstvenih knjig.
In kakšen je okus bralcev? Najbolj brana so seveda leposlovna dela. Nekako polovico ljudi zelo rado sega po domačih pisateljih, zlasti Finžgarju, Bevku in Tavčarju, precej opazno pa raste tudi zanimanje za partizansko literaturo, medtem ko drugi uživajo ob sodobnih in drugih znanih svetovnih pripovednikih.
Tako je te dni v središču pozornosti Alberto Moravia s svojo »Rimljanko« in Sagano-ve »Bonjour tristesse«. Mnogo povpraševanja pa ima tudi ponatisnjeni »Martin Eden«.
Kot že večkrat moramo tudi tokrat ugotoviti veliko in pomembno kulturno vlogo, ki jo igra v Trbovljah ljudska knjižnica. Zato je res skrajni čas, da dobi ta nove, večje pro-store, kjer bo še laže uspevala ti bo celotno poslovanje mnogo hitrejše. -
V obetanem novem lokalu bo naposled dobila svoj oddelek tudi pionirska knjižnica, ki ima že danes kopico navdušenih bralcev.
Knjižničarka ve povedati, da včasih navale v sedanje prostore kar cele skupine pionirjev, tudi po sedem jih je, iz raznih trboveljskih kolonij. Potem zbirajo, ugibljejo, sprašujejo za mnenje drug drugega in šele nato vzamejo knjigo ali dve, ki jo kmalu nato že prinesejo nazaj — prebrano.
Seveda bi bilo lepo, ko bi lahko v knjižnici s temi otroki več delali neposredno, jim svetovali in jih poučili o takšni ali drugačni knjigi, dobri ali slabi. A vsega tega danes res ne zmorejo.
Ob preselitvi v nove prostore bi bilo dobro, da bi ne pozabili še nečzsa: čitalnice, ki je nekoč v okviru te knjižnice *e bilo. a se je kasneje morala umakniti pred čedalje večj^ri Jj.-upi knjig.
g!
!Š
$
|
P
m
■ *r
g!
p
n
n
I
I
1
1
m
m
sp. st § $
1
S
■toir.
Revirske
drobnjarije
Kolo samokolnice je zategle cvililo pod težo bremena in naglo požiralo pot.
Bili smo na gradbišču novega trboveljskega kopališča. Redkobesedna usta starega delavca so povedala:
»Tu je stalo pred leti staro kopališče s svojim majhnim ba. zenom, ki že zdavnaj ni več ustrezalo niti kopalcem, še manj pa plavalnemu športu. Leta 1954 smo ga razstrelili ln porušili, na njegovem mestu pa zgradili tega, ki je pred vami. Ze lani je sprejel prve kopalce. Medtem pa je bilo treba sezidati še kabine, urediti okolico itd. Pripravili smo tudi prijetno presenečenje za naše najmlajše državljane — tem smo postavili poseben bazenček. Kakor kaže bo kopališče že letos po-vfem služilo svojemu namenu.«
Nad starim trgom se častitljivo dviga siv, skalnat hrib. Pot po ozki navkrebrnt stezici je bila nekoč menda bolje vzdrževana in obisk večji.
Klečca je danes osamela, le otroci in zaljubljeni .parčki kdaj pa kdaj zaidejo sem gcir. Ob poti postavljene klopi, ki so že leta in leta izpostavljene mrazu in toploti, počasi propadajo. ..
Alj ni škoda tega lepega, svojevrstnega kotička, ki bi ga mnogi — seveda če bi ga imeli — prav gotovo močno cenili. Bil bi lahko krasen poletni bližnji izletniški kraj mladih in starih Trboveljčanov . x
Ponekod so zgrajene tudi prikupne terase s kamnitimi mizami čn lepimi drevesi. Manjka pa roka, ki bi vse to kdaj pa kdaj primerno uredila in popravila.
Pot se vzpenja vse više in više, in ko vas dovede do vrha, se vam odpre lep pogled na strehe starih Trbovelj, »ia Gabrsko z značilno občinsko kolonijo jn mnogimi novimi stanovanjskimi hišicami.
In če imate morda s sabo malico, vam bo tu prav dobro teknila.
Trg revolucije je prirodno središče Trbovelj. Tu je vedno največ ljudi, tu je največji .promet in ofl vseh drugih predelov se je zadnja leta menda najbolj spremenil.
Na sredini trga stoji spomenik vsem padlim borcem NOV in žrtvam fašističnega nasilja, impozantno delo kiparja Stojana Batiča. V neposredni bližini so novi stanovanjski bloki in nekatera stara poslopja, ki jih bodo po urbanističnem načrtu podrli.
Zadnje čase pa rasteta Iz tal dve novi stavbi banke ln pošte, ki bosta šele prav zaokrožili njegovo vnanjo podobo.
Mnogo je še strni; v Trbovljah, ki bi bile vredne pisanje, športni prostori in kulturni so polni ljudi, zlasti mladine. Mesto ima že trinajst let popolno gimnazijo, razne strokovne šole in zadnje čase tudi ekonomsko srednjo šolo.
Ne zmanjkalo pa bi tudi raznih drugih sličic, ki jiih prinaša živahen utrip vsakdanjega žlv>-Ijenja v revirju.
Ob današnjem, petem prazniku Trbovelj pozdravljajo vse prebivalce tega mesta in jim čestitajo k doseženim uspehom na področju sociali-. stične graditve naslednji delovni kolektivi, ustanove in organizacije:
• Občinski ljudski odbor Trbovlje,
• Občinski komite ZKS Trbovlje,
• Občinski odbor SZDL Trbovlje,
• Občinski odbor ZB NOV Trbovlje,
• Občinski sindikalni svet Trbovlje.
STROJNA TOVARNA TRBOVLJE
GRADBENO PODJETJE »ZASAVJE« TRBOVLJE
SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE »IZBIRA« TRBOVLJE
CEMENTARNA TRBOVLJE MESARSKO PODJETJE »MESO« TRBOVLJE INDUSTRIJSKO-RUDARSKA ŠOLA TRBOVLJE TRGOVSKO PODJETJE »VITAMINKA« TRBOVLJE »ELEKTROSTANDARD« TRBOVLJE OBRTNA DELAVNICA »FOTO« TRBOVLJE TRGOVSKO PODJETJE »ŽELEZNINA«
TRGOVSKO PODJETJE »POTROŠNJA« PEKARNA IN SLAŠČIČARNA TRBOVLJE OBRTNO PODJETJE »ROG« TRBOVLJE KNJIGARNA TRBOVLJE ELEKTRARNA TRBOVLJE ELEKTRO - TRBOVLJE SLIKARSTVO - PLESKARSTVO TRBOVLJE KINO »SVOBODA - TRBOVLJE II« ZLATARSTVO TRBOVLJE AVTOPREVOZNIŠTVO TRBOVLJE
RUDNIK RJAVEGA PREMOGA TRBOVLJE HRASTNIK
Okrajni ljudski odbor Trbovlje
• Okrajni komite ZKS Trbovlje
• Okrajni odbor SZDL Trbovlje
• Okrajni odbor ZB NOV Trbovlje
• Okrajni sindikalni svet Trbovlje
»Četa mlada smo in čvrsta. dolga, glej, je naša vrsta!*
Trboveljski
cicibani pojo
KRIŽI IN TEŽAVE TRBOVELJSKIH POTROŠNIKOV
Elektrika, ki vznemirja
Kljub diskusijam o uspešnosti glasbene vzgoje v zgodnji in starejši predšolski dobi v svetu je med glasbenimi pedagogi Jugoslavije vse bolj razširjeno mnenje, da je za široko popularizacijo glasbe potrebna vzgoja že v teh letih. Bodočnost bo pokazala uspehe' takega množičnega vzgajanja, ki je v Sloveniji zaobjela že več krajev. Trenutni rezultati pri nas in v svetu so registrirali, da je ritem, ki si ga otrok pridobi pri muzikalni vzgoji, koristen pri fizičnem delu, ki poteka v estetskih, harmoničnih gibih, ki terjajo manj napora in zato povečujejo storilnost. Znano je, da vsako dovršeno izvaja-r nje in delo poteka v takem gibanju. Ze samo v tem smislu je vzgoja ritmike koriatrui in torej potrebna. Tudi če ti omislimo melodijo, ki oblikuje istočasno otrokov čustveno-predstavni svet in ga plemeniti, moramo potrditi uspešnost te vzgoje. Kdor bi pa pričakoval od teh prizadevanj množično produkcijo glasbenih umetnikov, ta bo seveda moral negirati potrebnost predšolske glasb eno-ritmične vzgoje. Glasbeni strokovnjaki po svetu celo trdijo, da tako podučevanje celo ovira resnične talente do pravega razmaha in razmaha individualne barve. Toda ta pomislek je pri nas odveč in nepotreben. Pravilo, da je predpisana starost za teoretični glasbeni pouk od 6. do 8. leta, je dosti efektnejše, če otroka že pred šolo uvajamo z igro v to dejavnost.
Profesor Albin Weingerl, ki je v Trbovljah začel, s tako vzgojo (ki jo nekateri, tisti, ki obiskujejo vrtec, dobe delno tam) za vse predšolske otroke, je zaposlil cicibane tudi likovno. Vsako pesmico tudi likovno izrazijo, seveda po lastni predstavi in zamisli. Korakanje, bobnanje, melodija, risba in končno še uveljavljanje v javnosti z nastopi — vsega tega se učijo cicibančki v neprisiljenem in sistematičnem pouku. Prva skfb za šolo, vraščanje v kolektiv, samodisciplina, sproščenost predvajanja — vs,e to nam je že pokazala četica cicibančkov 23. maja v dvorani gbftoljubne »Svobode II*.
V drugi del je prof. Wein-gerl priključil jfrvi baletni nastop novoustanovljene baletne šole v Trbovljah. Profesor Niko Otrin, ki je z orkestrom Glasbene šole naštudiral vse
M točke, je podredil svoj prodam nivoju cicibanov. Kljub nezahtevnosti je baletni »ansambel pokazal pravilno držo in že viiokašnjo gracijo. Smemo uphfi, da nam bo vzgojil baletni žvor za nastope v novem Delavskem domu.
Polna dvo\ana in število nastopajočih ddjfazujejo, da so tudi starši zadbpoljni z delom Glasbene šole v Trbovljah, v katere okrilju se razvija tolikem dejavnost. s
KONCERT SLOVENSKIH / PESMI 19. STOLETJA V »SVOBODI II«
Dirigent prof. Ponikvar je z | mešanim pevskim zborom, tremi solisti in enim duetom pripravil zanimiv program slovenskih pesmi iz 19. stoletja. Prerez skozi »čitalniško* ustvarjalnost je seznanil pevce in poslušalce s tematiko in načinom komponiranja, ne pa tudi z nebreklim podajanjem, ki je bilo tej dobi lastno. S sodobno interpretacijo so pesmi izgubile na svoji zgodovinski patini in niso obarvale dobe, kot bi jo lahko.
Se najbolj se je približal stilu patetične romantike basist Viktor Dolar z Vilharjevim »Mornarjem* (iz šole prof. Trilerja na Glasb. šoli.Trbovlje). Brezizhodna, sentimentalna ljubezenska nežnost je v Volaričevem »Rožmarinu* zazvenela s predvajanjem tenorista Žilavca bolj slučajno kot pa zavestno. Užitek dveh zlitih, odlično dopolnjujočih se glasov sta posredovali Režu-nova in Grahkova z izvedbo Volaričeve »Gorske rožice*. Zal lepi tenor Jankoviča zaradi treme ni prišel do izraza.
V zborovskih pesmih domoljubne vsebine je dirigent iskal sodobno čustvo in je * tem oslabil meščansko nabuhlost besedila. Afektiranost v čustvovanju je tista finesa, ki smo jo pogrešali pri tem sicer skrbno in solidno naštudiranem koncertu. Solisti, ki so prijetno poživljali tu in tam za današnjega poslušalca malce dolgočasen program, so (razen Grahkove in Režunove) vsi gojenci Glasbene šole Trbovlje in obetajo lep razvoj. Celoten zbor je monoliten v prednašanju in precizen v izgovorjavi, kar ga uvršča na eno izmed prvih mest v naši dolini. Pri tem koncertu so delno pozabili na te svoje odlike, vendar upamo, da bodo kljub objektivnim težavam obdržali z delom priborjeni sloves.	Joče Zagore
Zadnje čase v Trbovljah cesto poslušamo ostre glasove na račun elektrike. Ta nepogrešljiva življenjska potrebščina današnjega časa revir vznemirja in mu dela težave. I Te dni je kriza dosegla vrhunec:
»Imam kuhalnik, a ga ne
morem uporabljati . . .« -------
»Luč sveti kot sveča . . .«-----
»Kaj mi koristijo električni
stroji . . .«----tožita prijatelj
in gospodinja.
Odbornikom ljudskega odbora je požrla razprava o elektriki na zadnji seji mnogo časa.
Elektrika, Elektrika! Raztn-goteni obrazi, slaba luč, kletve. Zakaj?
Zato nas je pot vodila na upravo podjetja »Elektro-Trbovlje«. Q tem, koliko si tudi ta kolektiv prizadeva zboljšati to kritično stanje, smo že vedeli Zanimalo nas je, kaj i= doslej na tem področju že ste j enega in kaj lahko pričakuj mo v prihodnjih letih.
NOV DALJNOVOD —
boljSi Časi
V prostor, sobi z velikimi okni smo se zbrali. Kar trije tovariši iz uprave so hoteli ustreči naši rodovednostd in neznanju. Beseda je stekla.
Podobne težave, s katerimi se" ubadamo zaradi elektrike v Trbovljah, so tudi v Hrastniku in v Zagorju.
Prva stvar, ki bo pripomogla k izboljšanju trboveljskega električnega omrežja, bo daljnovod 35 kV iz trboveljske elektrarne do razdelilne postaje (RTP) pri stari Lukmarjevl hiši. Daljnovod bo stal okoli 27 milijonov dinarjev in bo
»MLADI PLANINEC«
»V okviru pionirske organizacije in na pobudo PD Trbovlje smo Lansko leto pridobili na osnovni šok Vode še 66 novih članov. Takoj po ustanovitvi pionirskega krožka smo začeli z izleti v našo planinsko okolico. Izleti so btli množični, saj nas je bilo kar po 40 jm tudi več. Glavni namen je bil spoznati lepote zasavskih hribov. seznaniti se s planinskimi rastlinami in živalskim svetom in se naužiti svežega zraka.
Spremljali, varovali in poučevali so nas starejši planinci. Tudi predavanja smo imeli. Po sto in več pionirjev »e jih Je udeležilo.
Smo navdušeni planinci ln želimo spoznati svojo domovino do skrajnih meja.« ' »
Tako je na zimskem občnem zboru PD Trbovlje poročal o delu pionirskega planinskega krožka ne osnovni šoli Vode pionirček Tinček Radej.
Vsak, id mu je pri srcu raet planinstva in mladi rod, se je tega poročila moral razveseliti.
Pred kratkim pa so nam ti mladi! planinaril sipet pripravili prijetno presenečenje. Izdali so prvi dve številki svojega planinskega glasila »Mladi planinec«.	.
Časopis, id je razmnožen na ciklostilu, je vsebinsko zelo pisan in je takoj naletel na kup navdušenih mladih bralcev.
Sitno do $rna
Tistega, ki bi nejeverno zmajeval z glavo, češ kaj bodo storili komaj štirje odstotki vsega prebivalstva, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, moramo že takoj v začetku zavrniti.
Res, Trbovlje žive ln rastejo z industrijo. Ali tudi od kmetijstva si ne obetajo malo.
Tudi Franc, kmet tam gori v trboveljskih hribih pod Mrzlico, Je bil sprva sila nezaupljiv, ko sva začela razgovor o tem. Pozneje pa se je omehčal. S preprosto računlco sva ugotovila, da bi se stvar, za katero se trbovljska komuna že nekaj časa močno zavzema, kar izplačala.
Posestniki, ki žive v Trbovljah, naj bi se čimprej ločili od starega načina življenja na kmetih. Zakaj bi iztiskali iz zemlje vse tiste pridelke, ki so namenjeni zgolj njim za borno preživljanje in ki često še niti za to ne zadoščajo. Ta zemlja naj bi dajala revirji} čimveč sadja ln zelenjave, ki Jo sedaj na naš trg Izključno uvažamo. In tu bi bil tudi denar.
Občinski ljudski odbor pa je poskrbel tudi za Izboljšanje živinoreje, ki naj bi mestu poslej dajala čimveč mleka.
Prvi uspehi vseh teh prizadevanj se že kažejo,
predvidoma priključen letos septembra.
RTP 35-10 kV, ki so jo začeli graditi predlansko leto, bo začela delno služiti svojemu namenu ob koncu letošnjega leta. Sicer pa bo treba do končne zgraditve tega objekta še nekaj let.
BORNA ZAPUŠČINA
Vzporedno s to veliko postalo grade v Trbovljah še 10 *ranformatorskih postaj in napajalni vod 10 kV. Ko bodo ta' dela opravljena, se bo industrija oskrbovala z elektriko po svojih daljnovodih, potrošniki pa po svojih.
Nizkonapetostna mreža — 220 in 110 voltov-je po večini mesta zaradi velike potrošnje prešibko dimenzionirana.
Po nekaterih trboveljskih kolonijah pa je omrežje še
TRBOVELJČANI!
Oglejte sl razstavo vajenskih šol, ki bo v dvorr.nl hotela »Turist« v Trbovljah od L do vključno 3. junija 1957.
Razstavljali bodo vajenci kovinarske, mizarske, oblačilne ln čevljarske stroke.
Razstava bo odprta od 9. do 20, ure.
Uspeh trboveljskih strelcev
Dne 26. maja je bilo v Ljubljani v počastitev praznika mladosti medokrajno mladinsko prvenstvo v streljanju z vojaško puško na razdaljo 300 m. Na tem tekmovanju je trboveljska ekipa dosegla III. mesto izmed sedmih ekip.
Vrstni red prvomestnih ekip Je bil sledeč: Celje 949, Ljubljana 859, Trbovlje 815 krogov, katerim slede ostali.
Ekipo iz Trbovelj so zastopali: Rajevec, Križnik, Gobec, Molan In Fabjančič. Uspeh je za Trboveljčane tem pomembnejši, ker še nimajo ustreznega strelišča, kar je važen pogoj za dobro streljanje.	K. R.
vedno rudniško. Tu so še posebne težave. Te napeljave datirajo namreč izleta 1910, to-; rej iz časov, ko naši ljudje še nio poznali danes "najpreprostejših električnih aparatov in strojev. Tista leta so si Trboveljčani z elektriko le svetili in še to največ v dveh prostorih. In prerez električnih žic je bil seveda določen le	za	porabo razsvetljave.	/
Sedaj pa se je tudi pri nas poraba elektrike močno povečala. K nekdanjim žarnicam so prišli v naše domove električni likalniki, kuhalniki, pečice, radijski aparati itd., itd. — napajalne žice pa so ostale take kot nekoč. Prav zaradi tega je danes skoro povsod voltaža slaba. Njen padec dosega ponekod celo do 35 odstotkov, izguba energije pa nad 50 odstotkov. Da	pri	taki	nizki napetosti ne	morejo	nor-
malno goreti žarnice in igrati radijski aparati, je razumljivo.
Velike težave ima »Elektro-Trbovlje« tudi s pavšalisti, ki jih je tako v Trbovljah, kot v Zagorju in Hrastniku še več tisoč. Pri njih ima podjetje vsako leto izredno veliko Škodo. Zato si zadnje čase močno prizadeva, da bi vsak potrošnik dobil svoj števec. S tem bi bila omogočena tudi racionalnejša poraba električne energije.
Na kratkem obisku v podjetju »Elektro-T rbovl j e« smo torej zvedeli kar zanimive stvari. Za zboljšanje danes toliko vznemirljive elektrike torej delajo. In kmalu bomo okusili že nekaj sadov teh prizadevanj. Za končno rešitev tega vprašanja, ki terja baje okoli 600 milijonov dinarjev, pa bo treba še mnogo časa.
Vprašanje zase pa je seveda, če bodo Trbovlje že danes v tako kritičnem položaju to lahko vzdržale.
—lak
Žalna slovesnost pred spomenikom žrtvam Orjune
Najlepše
darilo
Zamisel o preureditvi stare trboveljske bolnišnice v nekak zasilen tdravstveni dom ni ravno nova. 2e dolgo je bila na dnevnem redu raznih sej in sestankov. Toda še preden so lahko konkretno začeli s potrebnimi deli, je bilo treba opraviti kopico na videz drobnih, v resnici »a nelahkih stvari.
Dosti dela so imeli potem v tem poslopju vse do teh dni zidarji in še irugi obrtniki. Izmenjali so pod, okna in popravili še to in ono, kajti liša je pač že stara. A ipet lepa delovna zmaga fe danes končana. Jutri bo oficielna otvoritev ženskega in otroškega dispanzerja, ki . sicer v teh prostorih že nekaj časa dela, pozneje pa bosta tu našli svoje prostore še šolska in zobna klinika.
Da je moč sedaj uporabljati ti novi ambulanti, je v mnogem zasluga trboveljskih podjetij, ki so razumela bistvo in pomen te akcije ln prispevala potrebna denarna sredstva.
Za trboveljsko srenjo, ki si šteje kot eno svojih največjih nalog skrb ea zdravstveno zaščito in zdravljenje svojih občanov, je ta dom spet pomembna pridobitev, vsem Trboveljčanom pa najlepše darilo za letoš-aji občinski praznik.
po$(hav IhttovCjamt
TOMIICE OZ
gojenci PREDVOJASKE VZGOJE SO TEKMOVALI OKRAJNO
STRELSKO PRVENSTVO V ZAGORJU
2g Zagorju je bilo v nedeijo, na novozgrajenem hšču okrajno prvenstvo v ^aniu. ki so se ga udeležili madinci pred vojaške vzgoje, movanje je kljub slabemu ernenu potekalo kar zadovo-Jivo. Tudi rezultati so biti Prav dobri.
prvo mesto je- dosegel mladi->,” Rabič iz odreda Videm-/f™ s 120 -krogi od 130 mož-■ Prav tako je bila ekipa iz Oma-Krškega najboljša in si l*.Ze drugič priborila prehodni SrT ^vetla za bistvo pri OLO
vZ° za*tl3učku tekmovanja je na tekmovalcem izrekel če-"“tke tov. Dominik Kužnik in ut najboljšim strelcem ,pode-nagrade, z tepodbudnimi bedami pa je vse strelce nago-°ril predsednik zagorske obči-”e tov. Alojz Lukač."
"ajbolj-ši strelci bodo zasto-Pac trboveljski okraj 23. junija a republiškem strelskem tekmovanju v Ptuju.	-Ik
, STANOVANJSKA
‘‘Gradnja na senovem
"a Senovem je zadnje čase Precej razgibana gradbena dejavnost. Gradbena podjetja žilo predvsem stanovanjska , lopja. ki so v kraju tako ze-Potrebna. Za občinskim ^Pravnim poslopjem so položeni ^melji za 6-stanovanjsko hišo, bodo stanovali predvsem s‘Uibenci. Rudnik bo kmalu »čei
kov za družine, ki so jim ne-
davno zgorela stanovanja. Tudi številni delavci in uslužbenci gradijo stanovanjske hišice v lastni režiji in s svojimi sredstvi, pri čemer so seveda deležni tudi pomoči rudnika.
Izgradnja precejšnjega števila stanovanj v letošnjem letu bo prav gotovo ublažila stanovanjsko stisko, čeprav je ne bo še •povsem odpravila.
SEMINAR ZA VODITELJE PIONIRSKIH KROŽKOV
Zveza prijateljev mladine in OK LMS Trbovlje sta sklenila, da bosta v začetku novega šolskega leta organizirala seminar za mladince, ki bi pomagali učiteljstvu pri vodenju raznih pionirskih krožkov. Seminarja se bodo udeležili predvsem tisti mladinci, ki imajo smisel in voljo za delo s pfonirji in ki že znajo razne ročne spretnosti. V poštev bodo torej prišli mladi mizarji, ključavničarji, električarji in drugi. Na seminarju, ki bo trajal za vsako skupino samo po en dan, se bodo seznanili z načinom dela pionirskih krožkov.,
Senuše
Odkar so dobili na Senušah novo šolo, se je začela živahno razvijati tudi mladinska organizacija. Med drugim so zgradili poleg šole še lično odbojkarsko Igrišče, na katerem so pred kratkim gostovali mladinci iz Starega gradu, pripadniki predvojaške vzgoje Videm-Krško in TVD »Partizan« Videm-Krško. V končnem srečanju so pripadniki predvojaške vzgoje Videm-Krško premagali h ,* z izgradnjo stanovanjskih mladince iz Starega gradu z re-^kov za družine ki sn ii-m ne- zultatom 3:0,
Za lepši videz Sevnice
Turistično olepševalno dru-Vo v Sevnici je še mlada or-j^nizacija jn nima še takega |”zrn&ha, Rot jih imajo ta druš-va drugod. Ševničanii se prav totovo ne zavedajo, kako poljubne naloge 'ima to društvo. 0 so zlasti pokazali prejšnji !^en. ko je društvo imelo svoj ,°cni zbor. Zbora se je udele-■0 le 30 članov, kar je poraz-” za Sevnico, ki ima nad 3.000 ^bivaleev in je od teh v dru-‘Vu komaj 90. Dokler ta or-van'zacijia ne bo imela zaslombe svojem prebivalstvu, ne mo-e storiti tistega, kar je najnuj-,ele za videz kraja. Zbora se e Udeležil tudi delegat Zveze
.Ljubljane, ki gotovo ni odne-
* najbciljšega vtisa iz Sevnice, sodelovanjem občinskega j ln komunalno upravo pa je ^‘Uštvo le uspelo urediti sevni-*j?1 drevored in druge nasade, jj 0 so ob prizadevanju dru-. jVa zasadili v kraju .preko 200 ^Vesc in namestiti tudi več je'0pi- Od vsega tega dela pa (a osta!o presneto malo: polovi-v teh drevesc je polomljena, J0®! Pa so neuporabne. Občini kazalo drugega, kakor da plesti posebnega človeka, ki A na t0 ln razne Pre" /zneže pošli® k sodniku za vjektške. Sevmčani! Dolžnost 3«. da odpravimo tak van-*to Zert1 ‘n °bvarujemo vsaj ti-ka.r še imamo.
6t°šnje leto je društvu ob-
ljubitla pomoč tudi Zveza. Toda ta je s primerjavo potreb kraja majhna. Predvsem bo društvo poskušalo izboljšati videz starih gostišč, nadalje bo sodelovalo pri postavitvi spomenika padlim borcem in pri ostalih gradnjah. Uredilo bo grad in okolico ter namestilo na primernih krajih potrebne klopi, prav. tako bo obnovilo izletniško točko Zajčja gora. Dela je dosti, toda samo ob sodelovanju vseh bo mogoče urediti Sevnico, kot je treba, in jo napraviti privlačno za turist*.
-..	--.....---»,.^.4,..
Ker bo seminar najbrž v Leskovcu, si bodo semim arniki ,-ahko ogledali tudi praktično delo v pionirskih krožkih na leskovški šoli.	* . -no
ŽELJA DOBOVČANOV
BO KMALU URESNIČENA
Iz zanesljivih virov smo zvedeli, da bodo v Dobovi naposled le začeli graditi novo železniško postajo, kar je že davna želja vseh domačinov. Čeprav so že zagotovljena potrebna sredstva, smo prepričani, da bodo tudi prebivalci Dobove pomagali Pri graditvi železniške postaje, bodisi s prostovoljnim delom ali kako drugače. Na ta način bodo dokazati, da niso zahtevali sredstev samo od družbe, ampak da so tudi sami pripravljen; prispevati svoj delež k čimprejšnji izgradnji železniške postaje, ki bo prav gotovo lepa pridobitev za Dobovo.
ZGRADILI BODO ZDRAVSTVENI fiOM
Prebivaici Bizeljskega s0 začeli zbirati sredstva za zgraditev zdravstvenega doma. Doslej so že zbrali denarja, materiala in delovnih obvez v vrednosti nad pol milijona dinarjev, kar je že lep uspeh. Bizeljčani se namreč prav dobro zavedajo, da jim je zdravstveni dom nujno potreben in da je njegova zgraditev odvisna predvsem od njih samih.
•
Organizacija ZB NOV na Bizeljskem je začela z zbiranjem materiala za kroniko, ki bo vsebovala važne podatke 5z bližnje in daljne zgodovine Bizeljskega, ga.
TABORNIKI V SEVNICI GRADIJO SVOJ DOM
Sevniški taborniki so se namenili zgraditi svoj dom, ki bo služil razvedrilu, zabavi in vzgoji. Že pred meseci so taborniki začeli » pripravljalnimi deti, pri katerih je skoraj vsako nedeljo sodelovalo precejšnje število članov.
Kakor taborniki v Sevnici, so se tudi taborniki v Hrastniku odločili, da bodo zgradili svoj dom.	-ne
NA KALU JE ZASVETILA ELEKTRIKA
Na Kalu nad Šentjanžem 5« v nedeljo prvič zasvetila elektrika. Slovesnosti vpeljave elektrike so se razen domačinov udeležili tudi podpredsednik OLO Trbovlje tov. Viktor Burkeljc,
direktorja podjetij »Elektro-Krško« in »Elektro-Trbovlje« in še drugi.
Poudariti je treba, da je elektrika tu zasvetila, zahvaljujoč se prizadevnosti prebivalcev, ki So večji del sredstev in materiala sami prispevati, ker s0 se zavedali:, da pomeni elektrika tudi večji napredek. Pomagala pa jim je tudi družba, ki ji je mnogo za to. da v poslednji hribovski vasici -zasveti električna luč, brez katere si ne moremo miSiiti napredka vasi.
-ne
POGOVORILI SE BODO O PROGRAMU DELA
V Šoštanju je bil pred dnevi sestanek predstavnikov vseh krajevnih organizacij in dru. štev, na katerem so se pogovorili o bodočem delu. Udeiežen-cj sestanka so sklenili, da bodo prve dni junija sklicali množični sestanek, na katerem bodo prav tako razpravljali o Programu dela za prihodnje obdobje.
Večina udeležencev sestanka . je sklenila, da ne bo več obujala v življenju sporov iz prejšnjih let, ki so napravili političnemu delu v Boštanju več škode kot koristi. V prihodnje si bodo prizadevali z delom v družbenih organizacijah in društvih dokazati, da so tudi Šoštanjčani v vrstah graditeljev socializma.	-ne
Predsednik tov. Tito je prejel 25. maja* 1957 na stadionu JLA v Beogradu štafetno palico jugoslovanske mladine s prisrčnimi pozdravi in čestitkami za 65. rojstni dan
SEVNICA
Pionirske organizacije na osnovnih šolah v Sevnici so pretekli teden ob praznovanju dneva mladosti povečale svoje vrste, ko so na slovesen način sprejele 96 cicibanov. Tli so se na sprejem pripravljati po krožkih. Po piomiiirski zaobljubi so razdeliti vsem mladim državljanom pionirske rute, ki so jih darovali delovni kolektivi. Ob sprejemu je vsem pionirjem želel mnogo uspehov v delu predsednik občine tov. Kolman. Po končanem obredu so biti vsi novi pd-oninit prijetno presenečeni, ko jim je Društvo prijateljev mladine pripravilo majhno zakusko.
Tudi mladinska organizacija na sevniški gimnaziji je povečala svoje vrste, saj Je sprejela v LMS kar 94 pionirjev. To so
biti predvsem učenci četrtega razreda gimnazije, med njimi pa jiih je bilo dosti tudi iz nižjih razredov. Po nagovoru ravnatelja gimnazije in predstavnika občinske mladinske organizacije, ki sta mladim članom LMS prikazala tik današnjega mladinca, so vsem novim članom razdelili mladinske legitimacije. Po slavnostnem sprejemu so biti vsi lepo pogoščeni.
Tudi Okoliške osnovne šole v občini Sevnici so dan mladosti lepo praznovale. Kino »Partizan« je v ta namen tri dni vrtel film »Alioa v pravljična deželi«, Iti so ga obiskali učenci vseh šol. Tako sc naši najmlajši obiskali pilote v Cerkljah, si ogled sili razstavo prometnih sredstev v Ljubljani in prire-
Mlinše
V Hotemežu pri Radečah so imeli za dan mladosti ie posebno lep praznik:
v uporabo so dali novo kopališče, ki Je sad njihovega večmesečnega vztrajnega dela
SMOTRNA RAZDELITEV PRORAČUNSKIH SREDSTEV
Pevski koncert. — V nedeljo,
26. maja, je prinesel med naš kmečko-delavski živelj narodno in umetno pesem pevski zbor »Ivan Cankar« iz Ljubljane.
Zbor, ki šteje 24 pevcev, Je pod vodstvom zborovodje Drobiža zapel tako ubrano*, da je bil to za naše ljudi res pravi užitek. Celo gasilci iz Kolovrata so začutili potrebo po lepem, ubranem petju in so prihiteli na koncert.
V izpopolnitev programa so Igrali tudi tamburaši, ln sicer tambubarškl zbor pekovskih pomočnikov iz Most pri Ljubljani.
Zamisel zbora, da ponese lepo petje v oddaljena delavsko-kmeč-ka naselja, je pohvale vredna. Na ta način se res spletajo niti ln povezava med vasjo in mestom.
Tudi deklamator, ki Je mojstrsko podal »Sanje matere treh par-„ ijjke tizanov« je bil nagrajen z burnim ploskanjem.
Obisk sicer ni bil rekorden, ker Je bil dan deževen, toda lepa pesem Je vžgala tako, da bi poslušalci še kar poslušati.
Želimo, da bi pevci še kdaj prišli v našo sredo 1	I. G.
gozdiča. Pred kratkim je bil krst omenjenega igrišča, kjer so nastopili mladinci iz Leskovca in vajenske šole. V prvem srečanju so premagali Leskovčani mladince z Velikega Trna z rezultatom 2:0, nato pa še vajenska šola prav tako z rezultatom 2:0. Končno sta se pomerila še zmagovalca, kjer so zmagali Leskovčani z rezultatom 3:0.
diti več izletov v bližnjo in
daljno okolico Sevnice.
e
Učenci vajenske šole v Sevnici so v nedeljo za praznik mladosti priredili razstavo, na kateri je bilo opaziti precej kvalitetnih izdelkov vajencev. Predvsem so se obiskovalci zanimali za izdelke mizarskih vajencev, ki so razstavljali dele pohištva. Na razstavljenih izdelkih e bilo videti, da so ee vajenci precej naučili in da jim ni vseeno, s kakšnimi izdelki bodo zalagali sevniški trg.
Mladinska organizacija tovarne »Kopitarna« je aa praznik mladosti odigrala na Studencu prijateljsko tekmo v šahu s pionirji in mladinci tega kraja. To srečanje so mladinci Kopitarne odločili v svojo korist z 10 : 2. Vsi so izrekli željo, da bi še organizirali podobna tekmovanja, saj je bilo takih srečanj. do sedaj še malo.
Telovadno akademijo v počastitev dneva mladosti je TVD »Partizan« zaradi zasedene dvorane preložiti na 28. maj zvečer. Tudi slovesna parada mladosti je zaradi slabega vremena odpadla in je bila preložena na prihodnji teden.
— ek.
Iz Brežic in okolice
Seminarji za člane DS. — V nedavnih 1 volitvah v nove delavske svete so kolektivi 20 podjetij bre-občine '
' ^^kvamje s 1. strani)
lel>a je poudariti, da so la-lE senovški občini vložiti v .Implikacije precejšnja sred-w’ Saj so popravili z njimi ti, l‘ztlo 17 vaških cest m po-
Izmed važnih nalog seti^ ^ družbenega načrta je C6- ča,tlie ‘obrtne dejavnosti, so se nekatera obrtna, letia lani lepo uveljavila, j. Vlleih, da nekaterih obrti ljlicinj” Primanjkuje. Občinski odbor pa je že lani za-tA^avljati o gradnji neka-zj,a a "Industrijskih podjetij, k v . Pa iPnedeUovaOnih obrate^' važnosti za ustanavljanje <°*apatov v tem delu okraja
^BREŽICE
GLEDALI9KA igra
bo ,)r''lsvetno društvo Brežice k iJ^rorilo v ponedeljek, dne ^a, ob 20. uri, komedijo
Vasje Ocvirka
‘Tretje ležišče«
Miloša Poljanška ‘Urtiju Prireditev brežiških kul-0v vlada veliko zanimanje.
SEVNICA
Lla.ia P?®arska novica. — Koneo v IzvgjL PodletJe »Jugoprodukt«, t=4rieHn «v tujino, predvsem v V Polže	ln Belgijo ribe, ra-
Im,'h ral 4abe.‘ žabje krake, žel-hi lo ,vzne druge plazilce, pre-n.e v Poslovalnico iz Sev-ftee,;, Zagreb.
niso majhne, Samo z Izdelovanjem opeke bi bilo moč zaposliti precej odvečne delovne sile, zlasti deklet, ki danes sploh ne morejo najti zaposlitve. O predelovalnem obratu Pa smo pisali že lani in povedali, da se izplača " izkoristiti obstoječe možnosti, ki so ne razpolago.
Videti je tudi, da bo letos gradnja stanovanj nekoliko pospešena. Pravkar dograjujejo v občini nov stanovanjski blok,
letošnji stanovanjski sklad pa bo dal kakih 31,600.000 din, to jih bo moč deloma uporabiti za novogradnje, deloma pa za vzdrževanje obstoječega stanovanjskega fonda.
Kajpak so to le grobi obrisi letošnjega družbenega načrta senovške občine, jasno pa je, da stoje mnoge važne naloge tudi pred kmetijstvom, ki ima letos kljub pozebi dokajšnje možnositi za uspeh.
(v)
Z Boke
Mladinski aktiv z Rake Je 20. maja lepo pripravil Igrišče za odbojko, kjer so gostovali mladinci iz Podloga in »Celuloze«. Žreb Je določil, da sta odigrali prvo tekmo Veliki Podlog ln Raka. Zmagali so gostje z rezultatom 2:1. Končno sta se pomerila še »Celuloza« ln Veliki Podlog. Po težki borbi Je zmagala »Celuloza« s 3:2.
Po tekmi 10 se gostje razgovar-Jall z mladinci z Rake na zabavnem večeru.
Z VELIKEGA TRNA
Mladinski aktiv z Velikega Trna ni zaman v lanskem letu gradil nevo Igrišče za odbojko v
izvolili 236 članov. Med letos izvoljenimi člani jih Je že letos oziroma lani 93 obiskovalo zanje določene seminarje. Ostalo Je torej še 143 članov DS, ki doslej še niso obiskovali nobenega teh tečajev. Da pa se bodo tudi tl seznanili z osnovnimi načeli delavskega in družbenega upravljanja sploh, bo občinski sindikalni svet priredil tr! p*o 3 dni trajajoče seminarje. Tl seminarji bodo: prvi od 17. do 39. Junija, drugi od 29. do 22. junija In tretji od 24. do 26. junija v Brežicah.
Občinski sindikalni svet upa. da bodo podjetja tudi tokrat pokazala potrebno razumevanje za te seminarje in vanje poslala zanje predvidene tovariše. Nobenemu podjetju naj ne bo žal materialnih sredstev, ki ne bodo velika, korist pa bodo od tega Imela sama in naša skupnost. V breme podjetij bi šel izpad zaslužka in prehrana udeležencev tečajev, okrajni sin« dikalni svet bo nosil stroške predavateljev, občinski sindikalni svet pa Izdatke za najemnino in čiščenje prostorov, kjer bodo ti
seminarji*
Nova sindikalna podružnica. —
Pred kratkim so ustanovili novo sindikalno podružnico, in sicer prt Kmetijski proizvajalno-poslov-ni zvezi v Brežicah. Šteje okrog 60 članov.
Na področju občinskega sindikalnega sveta v Brežicah je sedaj 34 sindikalnih podružnic, to Je največje število podružnic kot v kateri koli občini našega okraja. V kratkem bomo dobili še sezonsko sindikalno podružnico gradbincev pri »Tehnogradnji«, ki gradi avtomobilsko cesto Ljubljana—Zagreb In Ima nad 150 članov.
Vse odpuščene rudarje z rudnika Globoko je prevzela v začasno zaposliteg »Tehnogradnja«, ki gradi avtomobilsko cesto. Zaposleni bodo na odseku ‘ceste med Novim mestom in Čatežem ter pri graditvi nasipa pri nadvozu pri Budiču.
V pokoj je odšel znani pismonoša Ivan Godler, zaposlen pri brežiški pošti. Na tej pošti je bil v službi 30 let, lzvzemšl štiri leta okupacije, ko je bil pregnan. Delovni tovariši so mu priredili od-hodnico in mu želeli, da bi zaslužen pokoj užival še mnogo let. Tej želji se pridružujemo tudi mi.
Zasoljen
račun
Čeprav so kazalci na uri vztrajno silili proti vitou številčnice. se odborniki hišnega sveta v —. no, saj je vseeno, kje, niso mogli zediniti. Potreb, eh, potreb je bilo toliko, malone celo kolono na dolgem belem lističu, denarja pa le nekaj sto tisočakov.
Nace je že tretjič povedat, da ima razbito straniščno školjko. Tome se je zagrizeno boiia za ureditev vrtne ograje, češ da kokoši požrejo vse, kar je vsejanega. Dvakrat, trikrat je potarnala tudi Mina in se hudovala, da nimajo kje obeša tj perila.
Vsak je imel svoje želje, upravičene in neupravičene. In računovodja Vlado je takole na pot zares, na pol za šalo na hitro izkalkuliral. da bi za vse izrečene želje potrebovali najmanj poldrag milijon. Po dnevnih cenah seve, kajti v račun je vzel povprečne cene različnih uslug.
Videti je bilo. da se ne bodo zedinili. Mirko, livar v sosedni tovarni, je nekaj časa bobmaa po mizi, nato pa nervozen vstal in povedal, da mu je dosti brezplodnega govorjenja in da mora spat. Se preden je pritisnil na kljuko, pa je trdo povedal, da je najbolj potrebna popravila streha, da manjka Žlebov in oken v treh stanovanjih. Končno je še pribil, da bt morali vsa dela opraviti v svoji režiji, kajtj on — no, on pozna podjetja in ve, da bo tri sto tisočakov premalo.
Bržko je Mirko zaprl vrata za seboj, je predsednik pritrdil njegovim upravičenim razlogom, samo o lastni režiji ni maral ničesar slišati, ieš da so oni hišni svet, torej družbeni organ, in ne kaže kar koli delati brez tistih, ki so za to določeni. Njegova je obveljala.
Mesec dni kasneje se je na njihovi hiši svetila nova opeka, žlebovi so dobili nove zaplate in na osmih oknih se •še ni posušila oljnata barva...
Hišni svet »e je spet zbral. Tokrat so se obrazi hišnega sveta zadovoljno smehljali, Le predsednik se je nekam kislo obračal na to in ono stran mize in čakal Mirka.
Cim je začel s sejo ln pozdravil polnoštevilno zbrane odbornike, je vze, v roke račun ln počasi bral: osem sto kosov opeke s pripadajočimi strešniki, 12 > metrov žlebov, osem dvojnih oken. barva, laki, delo, amortizacija, davek, socialno zavaro-rovanje — skupaj šest sto tisoč osemintrideset dinarjev! Račun je poravnati najkasneje v treh dneh, sicer 15”/» zamudnih obresti.
Med odborniki je završalo. »Kaj hudiča,« je povzel upokojenec Tone,, »saj nismo tordil Kje vzeti tolikšen denar?«
Predsednik st je brisal potno čelo, računovodja Vlado Pa se je spet izkazal kot izvrsten računar, saj je v pičli minuti vrgel na papir končen rezultat: takole tri leta bodo morali plačevati vsakomesečno najemnino. In račun bo, poravnan.
Predsednik je Kotel odstopiti. Nadzorni odbor ni hotel sprejeti njegovega odstopa. Na tisti seji so se zakleli da bodo v bodoče vsako popravilo opravili v svoji režiji, pa čeprav b! obrtna podjetja šla rakom žvižgat..
(v)
*CLS;ia škoda,
_alo stalno po 13 ljudi, v
'Slva
Za Sevnico Je to saj je podjetje
j? oS‘tPa do 30 ln več ter so lme-V tudi ,P°s|ovalnlce lepe dohodki usiu»« ovlna m obrt ter osta-kilo n.°stha podjetja. — Dobro »ti ^0 bi se v kraju naselilo Ih”• k»?dlet1p 7- enako dejavno-K le n le prostor zelo ugoden na razpolago dovolj stro-bopolnoma izurjenih ljudi.
Ost.
Ni bilo ničesar dodati, ko je Čila prekrižala roke v naročju ln se z ugaslimi, vidno ostarelimi očmi zazrla v oblačno nebo. Oba sva čisto določno vedela, da se svet zaradi tega ne bo podrl, da bo tistile potoček — Čila je to njega zajela prgišče vode ln pustila, da so ji drobnd curki zvodeneti med prsti — tudi Jutri žuborel; in če bo, kar gotovo bo, jutri deževalo, bo, prestopil bregove ln se po Cilinem mnenju razlil celo po sosedovem vrtu.
Sele njen: »Tako je bilo, in tako bo ostalo« me je zdramil. Res: nenavadno, polno življenjske bolečine prepletajočo se zgodbo mi je pripovedovala. Videla je mojo namero, karkoli odgovoriti. Nemo je odkimala, kar sem razumel kot: nič, nič, fant; kaj bi govoril, ko pa itak ne bo drugače.
Čila je pa bolj sama zase povzela: »Saj se ne moram- iti »Hlapca Jerne« ja...«; najina pogleda sta se križala tn moj je bil bržčas zvedav, če že ne začuden, kajti Čila je ponosno rekla: »Skoroda na Izust ga znam; v naši fari so ga trikrat igrali in vsakokrat sem sedela v prvi vrsti. »V prvi vrsti,« je poudarila!
Hotel sem, da bi ml podrobneje pripovedovala o srečanju s Cankarjem, pa se 11 je zdelo, da se je že itak zagovorila, kajti odločno je Vstala, ml
stisnila roke, pa dejala: »Pa zdrav) ostanite! To je bogastvo!«
Pobrala je leskov-ko ln zapodila Lisko z. nevarnega cestnega roba. Po tem je potrepljala žival po križu, ln zdelo se mi je, da se je žival stisnila k njej, češ: obe sva preživeli, ne bo dolgo, ko bova šle vsaka svojo drugačno pot.
Po bregu navzdol pa sem znova podoživljal vse tisto, kar mi je Čila v sila skopih besedah in preprosto, skoroda brez življenja povedala: Dvanajstletna je morala v sosednjo faro za malo deklo. Tako so rekli zaradi lepšega. Kajti Čila je morala garati za dvoje velikih dekel.
Prvič je pobegnila, ko ji je hotel starejši hlapec storiti silo, in drugič, ko Je rodila mrtvorojeno dete. Prvič se je gospodar nemarno zahahljal in Cill se je zdelo, da je brala v tistih njegovih velikih, podplutih očeh: do-
imetje
volj si stara, kar navadi se! Drugič so rekli: škoda, bil bi dober hlapec!
Med vojno so prihajali v hišo borci. Spoznala je priletnega, a še vedno zastavnega kmeta. Bil je to zanjo, kot je pripovedovala, najlepši čas življenja. Kolikokrat je potrkal na njeno okno, In s kolikšno ljubeznijo mu je sešila toplih rokavic, nogavic... Čila je prostodušno priznala, da je volno ukradla, in takrat so se njene oči napolnile z leskom, ko je pribila: »Ukradla bi jo tudi tono, če bi jo imeti...«
Ko «0 ji povedali, da je padel, je bilo zanjo konec sahj o pedi zemlje, katero bi skupno z njim obdelovala zase ln za svojo družino.
V garanju je hotela utopiti svoje bolečine. Tista opojna leta svobode je pregarala in si iz dneva v dan kopičila bolezen. Ni bilo časa za poležavanje, pa tudi: dekla ni smela biti
nikdar bolna. Kolikokrat je prečula dolge noči v hlevu in varovala prihod novih živali. Saj je dobila vsako leto dvoje oblek in nekaj denarja, toda več niti ni mogla zahtevati, kajti pri hiši je bila domača in je tako rekoč rasla z njo.
Pa je morala v dolino k zdravniku. Napotila se je k prvemu. Mislila je, da bo dobila bolniški listek. Kako začudena je bila, ko so ji povedali, da nima pravice do brezplačnega zdravljenja. Odrevenela je, ko so ji povedali, da zanjo kmet ni plačal niti božjaka...
Gospodar se je samo popraskal za ušesi in nekaj zamomljal, ko mu je razodela, da je morala zdravnika plačati s svojim denarjem.
Bolezen pa se je vse bolj krivenčila. Namesto da bi ji »domači« pomagali do zdravja, niso storili drugega, kot povedali: stara sl, Čila, kmalu boš izpregla. In ko se je gospodar nekega dne vrn.l z drugo deklo, je Čila popolnoma spoznala, da bo v hiši odveč, da je pač njeno imetje izglodano, da je pač dala vse, kar je imela in zmogla. Nekaj časa bo pasla še krave, nato pa... Kdo ve, če sl ne bo jutri postlala na pogradu v hlevu...
M. V.
Iz Šentgotarda
Saj res: če ni prave vdde, je malone neužitna, kot je to primer v Šentgotardu, poltem ni nič čudnega, če si vaščani toplo želijo nov vodovod. Sanitarna inšpekcija, kd je njihovo vodo pregledala, je med drugim ugotovila, da je celo zdravju škodljiva.
Potemtakem je za vaščane v Šentgotardu vodovod resnično življenjsko vprašanje. Dolgo so se mudili ob vprašanju, kako in s čim začeti graditi, nov vodovod, kajti izvirek imajo.
Skupno z organizacijo SZDL in krajevno ter občinsko oblastjo so le začeli. Najprej so postavili gradbeni odbor, let je začel zbirati med kmeti potreben materiali. Samo kmetje so darovali doslej že 180 kubičnih metrov lesa. Doslej so izkopati zajetje in jarde za tiri sto metrov cevi
Zdaj je vprašanje čimprej dobiti cevi. Nekoliko so vaščani hudi, kajti okrajni odbor za male asanacije bi lahko že dosegti, da bi z Jesenic poslati potrebne cevL
Letos bržkone delo ne bo o-pr avl j eno. Toda prihodnje leto gotovo. In vodo bo dobilo 40 hiš ali 126 vaščanov. To bo praznik!
(v)
Gostinski kotiček
Pred kratkim Je bila v Hrastniku druga redna seja upravnega odbora gostinske zbornice, na kateri so razpravljali o perspektivah glede razvoja gostinstva v okraju, o pregledu gostinskih obratov ln drugih gostinskih vprašanjih.
Na seji so ugotovili, da se je tudi v našem okraju gostinska mreža zmanjšala, to pa zaradi uporabe gostinskih lokalov v druge namene. Posebno pereče vprašanje v Trbovljah in Hrastniku je prenočevanje tujcev, ker primanjkuje hotelskih sob in morajo tujci zaradi tega iskati prenočišče v Celju. V tem pogledu se bo položaj izboljšal v Ha (lečah, kjer bo hotel »Jadran« preskrbel potrebno opravo za kakih deset novih ležišč in tudi nekatera druga gostišča v radeški dolini bodo zvišala kapaciteto prenočišč, s čimer bodo pripomogli k razvoju turizma, zlasti ker razpolagajo tamkaj s prijetnim kopalnim bazenom.
Tudi v Vidmu-Krškem bo roto tovarna še do letošnjega občinske, ga praznika dogradila nov hotel ln s tem znatno izboljšala nastanitveno kapaciteto v kraju, medtem ko je v Trbovljah predvidena gradnja hotela z ustrezno kapaciteto.
Z nameravano pstanovltvijo sklada za gostinstvo in turizem pri zbornici, v katerega naj bi prispevala gostinska podjetja in gostišča splošnega družbenega sektorja del sredstev iz sklada za samostojno razpolaganje, ter prispevkom OLO Trbovlje, ki je že v letošnjem družbenem planu predvidel določen znesek, bo mogoče v marsičem izboljšati ureditev gostinskih lokalov, kar naj bi bila osnova bodoče politike glede razvoja gostinstva. Nedvomno bodo v ta sklad prispevala tudi gostišča zadružnega in zasebnega sektorja, kakor tudi ostala gostišča družbenih in gospodarskih organizacij. Gostinstvu kot gospodarski veji, ki nudi delovnim ljudem usluge nastanitev, prehrane in razvedrila, s čimer neposredno vpliva na življenjski standard, bo treba v bližnji bodočnosti posvetiti več pozornosti in mu ustvariti povolj-nejše pogoje za razvoj, posebno podjetjem, ki bodo skrbela za tujske sobe in za prehrano. Da bi gostinstvo napredovalo, potrebuje prvenstveno več investicij.
V zadnjem času so nadalje zastopniki gostinske zbornice obi-
skali posamezne občinske ljudske odbore z namenom, da Jim prikažejo dejansko stanje in gospodarsko zmogljivost gostinskih podjetij in tudi potrebo prebivalstva po gostinskih uslugah, da bodo ljudski odbori na podlagi teh ugotovitev z določanjem družbenih obveznosti lahko vodili pravilno politiko glede gostinstva na svojem področju.
Dosedanji obiski pri občinskih ljudskih odborih so naleteli na vsestransko razumevanje. Dosedanji način delitve celotnih dohod kov in plačilni sistem v gostinstvu nista vplivala na povečanje storitev in produktivnost dela, zaradi česar ju je bilo treba spremeniti. Na drugi strani pa bo treba zaradi velikega števila malih gostišč preiti v večjem obsegu na sistem pavšalnega obračunavanja družbenih obveznosti. Nov način delitve dohodkov in spremembe družbenega plana za leto 1957 bodo močno vplivale ne le na samo poslovanje, temveč tudi na finančni uspeh gostinskih podjetij. Spričo važnosti teh predpisov so imeli predstavniki gostinskih podjetij sestanek, na katerem so razpravljali o spremembah družbenega plana za letošnje leto, o novem načinu delitve dohodkov, spremembah predpisov o plačah, vplivu teh sprememb na ceno gostinskih storitev in o ostalih vprašanjih.
Prav tako Je gostinska zbornica na sestankih in z okrožnicami opominjala svoje člane na dolžno skrb za čistočo in izpolnjevanje osnovnih higienskih predpisov, čeprav sodimo, da ni v skladu z ugledom našega gostinstva, če je treba vodilno osebje in zaposleni kader opominjati na to, kdaj, kje in kako se uporabljajo metle, brisače, voda in milo. Kljub' takim opominom in poleg tega še s pregledi, ki jih le organizirala okrajna komisija preteklo leto, ni bilo doseženo vse, kar je potrebno in se ponekod še vedno porajajo take pomanjkljivosti. Zato se ta kontrolna akcija nadaljuje tudi letos. Namen te akcije je podrobno pregledati higiensko-sanitarne pogoje v vseh gostinskih lokalih in ugotoviti dejansko stanje. Ce ugotovljeno stanje ne ustreza zakonskim predpisom, je takoj odrediti določene upravne ukrepe.
(Iz pisarne Gostinske zbornice
Trbovlje.)
ZAZRLI SO SE V DOLINO
IZ ZAGORJA
MEDSEBOJNA GOSTOVANJA UTRJUJEJO
' f:	. *■
svobodarsko zavest
Zagorska delavska prosvetna društva so v zadnjih treh mesecih gostovala v številnih krajih okraja in celo drugih okrajih — Kvaliteten korak loške »Svobode«
Videti je, da zagorska delavska prosvetna društva dokaj spretno izpolnjujejo sklep prve skupščine občinskega sveta »Svobod« in prosvetnih društev o potrebi in koristnosti medsebojnih gostovanj. Bilanca medsebojnih srečanj je razveseljiva v obojestransko korist. Tako zagorska kot to-pliška »Svoboda« — o loški bomo govorili posebej — nista v tem razdobju pozabili niti na svoje ožje zaledje, se pravi področje svoje občine, še manj pa na druge kraje, celo izven okraja. Obe društvi sta s svojimi dramskimi sekcijami — delavsko društvo iz Toplic tudi z godbeno in pevsko sekcijo — med drugim pokazala, da so njune prireditvi vedno kvalitetnejše, kar najbolj potrjuje obisk teh predstav. Hvale vredno je to, da je delavski svet rudnika Zagorje na po-
budo občinskega sveta »Svobod« z razumevanjem znižal prevozne stroške na svojih avtobusih in je potemtakem moč z minimalnimi stroški kriti tudi gostovanja izven našega okraja.
Ne bi našteval vseh teh gostovanj, pač pa je za nas važnejše dejstvo že tolikokrat poudarjeno, da s tem Zagorje kaže sVoj kulturni obraz sosednim krajem, da o ožjem področju občine niti ne govorimo. Saj je povsem razumljivo, da so zagorske vasi z dosedanjimi številnimi gostovanji najsi bo dramskimi, glasbenimi ali pevskimi docela zadovoljne.
Korak, močan korak naprej pa je v tem pogledu storilo »Svoboda« na Lokah. Upravno 'vodstvo tega društva je navežeta tesne stike s celjskim gledališčem. In celjski gledališč-
Dramska družina na Blanci je delavna
Lahko trdimo, da je izmed vseh društev na Blanci najbolj agilno Kulturno umetniško društvo »France Prešeren«, ki ga od svoje ustanovitve pa do danes uspešno vodi šolski upravitelj Josip Mazaj, ki je tudi njegov režiser.
Društvo je bilo ustanovljeno pred štirimi leti ter je na domačem. lepo urejenem odru v Zadružnem domu uprizorilo že več uspelih iger. Na vseh igrah na domačem odru je bila dvorana vedno nabito polna, kar je znak, da si tukajšnji ljudje žele razvedrila. Z zadnjo igro »Poslednji mož« Je društvo gostovalo še v Brestanici, kjer pa so prebivalci z zelo slabim obiskom pokazali ► nezanimanje za odrska dela. Nekaj vse drugega pa je igralska družina doživela na Vel. Trnu, kjer je gostovala s »Poslednjim možem« dne 12. maja. V nabito polnem šolskem razredu so gledalci kljub tesnobi in vročini z zanimanjem sledili poteku igre ter s ploskanje dajali vse priznanje Igralcem.
Blančanl smo tudi ponosni na svojo dvorano, ki je lepo opremljena ter okusno preslikana in Je ena izmed najlepših v Posavju. Skoda Je le, da se zadružni dom ne dogradi na že pripravljenih temeljih. Kmetijska zadruga v Sevnici nam je sicer obljubila že v jeseni, da bo to pomlad pričela z dograditvijo, da bo potem v njem imela svoje poslovne prostore, toda sl je najbrž premislila. Gotovo se drži starega pregovora, da Je obljubiti in dati preveč.
Ker je poslovalnica KZ na Blanci zelo aktivna in donosna, pričakujemo, da sl bo odbor KZ v
Še nekaj novic iz Zasavja
Sevnici le premislil ter nam izpolnil dano obljubo, če ne letos, pa vsaj drugo leto. Ce se bo to uresničilo, potem bo dograjen zadružni dom res ponos vseh Blan-čanov, KZ pa v korist, da ji ne bo treba več plačevati najemnine za prostore, ki so tako pretesni ln neprimerni.
M. J.
Iz Vidma-Krškega
Vsa mladina se je vneto pripravljala na zaključek tedna mladosti, ki naj bi bil preteklo nedeljo na novozgrajenem telovadnem igrišču v Leskovcu. Ker je vreme to telovadno prireditev onemogočilo, bedo finalne tekme v odbojki in lahki atletiki jiutri. Popoldne pa bo telovadni nastop.
Preko tedna so bila v počastitev rojstnega dne maršala Tita razna športna tekmovanja, kjer so se mladinski aktivi borili za prehodni pokal občinskega ljudskega odbora Videm Krško,
Na nižji gimnaziji v Vidmu-Krškem in v Leskovcu so pionirji pripravili lepi razstavi. Prikazali so predvsem delo tehniških krožkov. Z razstavama so pionirji dokazali, da so mnogo svojega prostega čara preživeli v delavnicah, kjer so si pridobili že lepo in solidno tehnično znanje.
niki so z zvrhano mero zadovoljstva in razumevanja kaj radi-privolili v tak način medsebojnega zbliževanja. Prva predstava, s katero so se Celjani predstavili pred dobrim mesecem, je pokazala, da imamo v tem, lahko bi rekli, skritem kotičku zagorske doline, kulture, res kvalitetne kulture žejnega človeka. In takrat se je to srečanje Celjanov z loškimi rudarji razvilo v pravo, pravcato radostno doživetje in nič čudnega ni, če so Ločani ob slovesu zaklicali: »Pridite še, pri nas vas bomo vedno lepo sprejeli!«
In Celjani so preteklo nedeljo spet prišli. Spet se je napolnil njihov —1 nekdo je dejal — že pretesen hram. Menda ni treba posebej poudarjati, da s takimi obiski mnogo pridobe tudi igralci dramske •skupine domačega društva.
In če bi ta medsebojna srečanja strnili v skupno besedo, potem lahko samo ugotovimo, da se pri zagorskih Svobodar-jih dviga samo društvena zavest, da ob tem spoznavajo, da njihovo odgovorno delo ni zaman, kot ni zaman nobeno gostovanje tujih skupin na njihovih odrih. Želeti bi bilo, da bi nadaljevali to pot,
(▼>

Tudi letos ni izostal tradicionalni sprevod trboveljskih maturantov po mestu
iMlimti telil ti letos v Makedoniji
V pripravah za praznovanje letošnjega Izseljenskega tedna, ki bo od 8. do 15. julija v Skoplju in Ohridu v Makedoniji, sodelujejo vse Izseljenske matice Jugoslavije. Koordinacijski odbor matic je že odposlal vabilo jugoslovanskim izseljencem in njihovim organizacijam, naj’ se v čim večjem številu udeleže proslav Izseljenskega tedna v Makedoniji. V vabilu je med ostalim rečeno:
»Letošnji Izseljenski teden, ki je četrti po vrsti, bo v dneh od 8. do 15. julija. V tem tednu bodo v mestih jugoslovanskih republik kulturne prireditve in predavanja, glavne slovesnosti pa bodo v Skoplju ln Ohridu v Makedoniji. Na obalah Vardarja in Ohridskega jezera bodo Jugoslovani In Izseljenci Jugoslovanskega porekla skupno prisostvovali slovesnostim in kulturnoumetniškim prireditvam. Na številnih izletih sl bodo gostje ogledali prirodne lepote in najlepše turistične kraje, dalje kulturne in zgodovinske zanimivosti, med katerimi zavzema vidno mesto starodavni, preleni Ohrid.
Koordinacijski odbor Izseljenskih matic Jugoslavije vabi izseljence slovenskega, hrvatskega, srbskega, makedonskega in črnogorskega porekla, da se udeleže proslav letošnjega Izseljenskega tedna. Koordinacijski odbor vabi kot goste na te prireditve tudi
SPREJELI SO NOVE ČLANE V LJUDSKO MLADINO
Na nižji gimnaziji v Sevnici so nedavno na slovesen način sprejeli »a pionirjev v LMS. Pred sprejemom so kandidati poslušali predavanje o zgodovini in o statutu Ljudske mladine ter se na ta način pripravili za sprejem v mladinsko organizacijo.
Novo sprejeti člani LMS, ki bodo letos zapustili nižjo gimna-eijo, se bodo vključili v osnovno
organizacijo v kraju prebivališča ali pa v podjetju, kjer se bodo zaposlili.
Osnovna organizacija LMS v Sevnici še ni daleč od svojega rojstva, a Je že začela pridno delati. Razen predavanj imajo njeni člani skoraj vsako nedeljo tudi mladinski ples, ki se ga vsi zelo radi udeležujejo. Vodstvo osnovne organizacije pa Ima lepe načrte tudi za prihodnje delo.
-ne
KLUB ZA KONJSKI ŠPORT POSAVJE VIDEM-KRSKO
vabi na pomladanske
KONJSKE DIRKE
na Krškem polju, ki bodo v nedeljo', 9. junija 1957 ob 14. uri popoldne na stadionu Matije Gubca ▼ Krškem.
Razpisanih je za 200.000 din nagrad
Na sporedu bodo kasaške ln jahalne točke, pri katerih bodo sodelovali člani klubov iz Slovenije in Hrvatske.	»
Železniške zveze na vse strani zelo ugodne.
Na stadionu bo tudi totallzator.
VABI ODBOR
IZ STUDENCA IN ZABUKOVJA
Na Studencu so 19. maja priredili akademijo, na kateri so uprizorili Rodetovo igrico »Meh za smeh«, sodeloval pa je še pevski zbor, pionirji z raznimi recitacijami in telovadnimi točkami. Istega dne so imeli tudi razstavo izdelkov, ki so jih napravili pionirji na raznih krožkih. Naslednji dan pa so pionirjem pripovedovali stari partizani razne doživljaje iz narodnoosvobodilne borbe.
Pionirji iz Zabukovja so prejšnji teden napravili izlet na Planino. Priredij! so več tekmovanj in okrasili grob padlih partizanov.
KUPUJTE IN NAROČAJTE
»ZASAVSKI
TEDNIK"
»•«.#••#•	• »••#•«»• •«•»«•••• «•«»••»••
Ameriškim povratnikom
i
i ! i i
i
i i l i
V Združenih državah Amerike Je spremenjen zekon o socialnem zavarovanju. Med drugim vsebuje predpise glede pravice do pokojnine vseh tistih, ki so postali nesposobni za delo prej, preden so izpolnili pogoje za pokojnino, to je pri moških pred 65 letom, pri ženskah pred 62 letom.
Za delo nesposobnega se šteje: 1. kdor Je za vsako delo nesposoben; 2. če mu traja nesposobnost vsaj 6 mesecev ln če obstaja verjetnost, da bo trajala še dalje; 3. če je bil v zadnjih 10 letih pred nastopom nesposobnosti zaposlen v Ameriki vsaj 5 let in od tega vsaj poldrugo leto v zadnjih 3 letih pred nastopom za delo.
Vsakdo, ki izpolnjuje te pogoje, ima pravico do ameriške invalidnine (kompenzacija), če je star 50 let. Ako vloži pri ameriškem zavodu za soc. zavarovanje ali pri Zveznem zavodu za soc. zavarovanje v Beogradu prošnjo za kompenzacijo do 1. decembra 1957, Jo dobi od 1. julija 1997 naprej. Ako vloži prošnjo po l. decembru 1957, dobi Invalidnino od dneva vložitve dalje.
Tudi tisti, ki še niso stari 50 let, a so nesposobni za delo ln izpolnjujejo ostale zgoraj navedene pogoje, sl lahko rešijo pravice do kompenzacije (invalidnihe). Zahtevati morajo do 1. julija 1957 zaporo (zmrznjenje) svojega računa vplačanih prispevkov pri ameriškem soc. zavarovalnem zavodu. Na tej podlagi imajo pravico do »kompenzacije« potem takrat, ko izpolnijo 50 let starosti. Ako tega ne napravijo. Jim ta pravica ugasne.
Vsi tisti torej, ki še niso stari 50 let ln ki so biti v Ameriki zadnjih deset let pred nastopom nesposobnosti za delo zaposleni vsaj 5 let, naj, vsaj do 1. Julija 1957 pa zahtevajo pri pristojnem ameriškem zavodu, kjer so bili zavarovani ali pa pri Zveznem zavodu za soc. zavarovanje v Beogradu »zmrznjenje« svojega soclalno-zavarovalnega računa, v katerega so vplačevali prispevke.
Slovenska Izseljenske matice
• •##•»•••• «#••••••• »••••».«
VRAG! NA FUATINU
JACK LONDON
RISE: BERNARD EMERIK
86. »In vendar je taka naša navada,« je resno odgovoril Grief in, ko je dalje obračal kos mesa nad ognjem, je opazil, kako Tehha voha in se z lačnimi očmi ozira po pečenki. »Ne smeš takole gledati, Tehaa, kadar pride sem veliki vrag. Drži se, kot da bi sploh ne vedel, kaj je lakota. Tule skuhaj tele ježke in ti, veliki brat, spe-el hobotnice. Povabil bom velikega vraga, naj se z nami vred malo gosti. Ne hranita ničesar, •kuhajta vse!«
87. Grief je vstal od ognja in je držal v roki meso, ki se je Raoul van Asveld v spremstvu krepkega irskega terijerja s počasnimi koraki približal taborišču. Ali ni se toliko spozabil, da bi iztegnil roko in jo podal GrLefu.
Halo!« je zaklical. .»Slišal sem o vas.«	>
88 »Jaz bi sl pa želel, da bi o vas ne bil nikoli slišal,« je odgovoril Grief.
»Hvala, enako«, se Je glasil odgovor. »Preden sem svedel,
kdo pravzaprav ste, sem mislil, da imam opraviti g čisto navadnim kramarskih kapitanom. Motil sem se in zato vam je uspelo, da ste mi tule zaprli pot.«
»In jaz moram v svojo sramoto priznati, da sem vas tudi prenizko ocenil,« se je smehljal Grief. »Imel sem vas za navadnega tatinskega pohajača, ki krade po obalah. Nisem mislil, da ste premeten morski razbojnik ln morilec. Vidite, zato sem izgubil svoj škuner.s
89.	Raoulu je oblila zagoreli obraz nagla, jezna rdečica, ali znal se je mojstrsko premagati. Oči so mu naskrivaj švignile preko zalog živeža In po polnih kalabasah, ali ni se Izdal In ni pokazal, kako Je presenečen. Bil je visok, vitek in postaven mož. Oči so bile bistre In ostre, toda čepele so malo pretesno skupaj. Sama moč! Grief ga je opazoval.
90.	»Oba sva energična moža,« je rekel Raoul ln se priklonil. »Da sva H vel a pred sto
leti, bi se borila za cesarstva.«
Zdaj se Je priklonil Grief.
»Tako se pa grdo pretepava, ker naju k temu silijo zakoni prav tistih držav, ki bi Jim morda midva pred sto leti določevala usodo.«
»Vse bo nekoč prah In pepel,« Je dejal zamišljeno Raoul in sedel. »Jejte kar dalje. Ne dajte se motiti.«
»Ali vam smem ponuditi, da malo prigriznite z nami?« gaje povabil Grief.
predstavnike Izseljenskih organizacij ...«
Za vse izseljence, ki se bodo .Udeležili proslav v Makedoniji, bodo Izseljenske matice Jugoslavije priredile 12 - dnevno skupno potovanje po Jugoslaviji z avtobusi. Rojaki bodo potovali iz Zagreba do Beograda, Niša in Skoplje, kjer bodo ostali tri dni na prireditvah in se udeležili izletov. Iz Makedonije se bodo vračali preko zgodovinskega Kosova, Vrnjačke Banje, skozi zahodno Srbijo, preko Romanije, Sarajeva, Zenice in Banje Luke. V vseh teh krajih st bodo ogledali prirodne lepote, zgodovinske in kulturne znamenitosti ter industrijske naprave.
Izseljenska matica Makedonije je že storila vse potrebno, da bo organizacija prireditev kar najboljša. Proslava se bo začela v Skoplju z odkritjem spominske plošče v novem, modernem kliničnem bloku bolnišnice v Skoplju, ki ga je sezidala naša skupnost in za katerega opravo so darovali makedonski izseljenci iz ZDA ln Kanade. 154.000 dolarjev. Istega dne bodo v Ohridu odprli izseljensko razstavo, posvečeno jugoslovanskim izseljencem. Zvečer bo ansambel narodnih plesov »Taneč« priredil koncert na čast Izseljencem. Za naslednje dni so predvidene baletne in operne predstave Narodnega gledališča In Simfoničnega orkestra iz Skoplja. Cez dan si bodo ogledali športne prireditve na vodi, zvečer pa se bodo lahko udeležili vožnje s čolni po Ohridskem jezeru. Na večer pred zaključkom proslav, 14: Julija, bo predsednik okrajnega ljudskega odbora priredil sprejem za goste.
Na trgu v Ohridu bodo vsako popoldne zanimive filmske predstave, kjer bodo predvajali tudi film iz življenja naših izseljencev.
Da bi za prireditve Izseljenskega tedna zainteresirali čim večje število naših rojakov, ki bodo na obisku v Jugoslaviji, Je Turistična zveza Makedonije stopila v stik z domačimi turističnim! uradi in našimi turističnimi predstavniki v inozemstvu. Prireditelji so za to priliko izdali poseben tiskan program z najvažnejšimi informacijami v makedonskem, srbohrvat-skem, slovenskem ln angleškem Jeziku.
Med Izseljenskim tednom bodo gostje stanovali v novem hotelu »Jugoslavija« v Ohridu, ki ga bodo prav tedaj odprli za Javnost.
Tako bogato in pisano kultur-noumetniško življenje, kot ga pripravljajo v Makedoniji za letošnji Izseljenski teden, naj bi se nadaljevalo tudi v naslednjih letih in naj bi postalo nekak temelj bodočim festivalom na jugu naše domovine, lejer so že dani pogoji za letovanje okoli 3000 turistov dnevno, ki Jim Je treba nuditi kar najbolj pisano razvedrilo.
Ker pa Ima tudi Slovenska Izseljenska matica veliko Izseljencev v raznih evropskih državah, ki prihajajo na obisk v domovino v avgustu, ko Je v Sloveniji največ Izseljencev tudi Iz prekomorskih dežel, bo Slovenska izseljenska matica priredila zanje sredi avgusta Izseljenski dan v Trbovljah. Tudi podružnice te matice bodo prteedlle za rojake na svojem območju posebne dneve s prireditvami, ali pa bodo rojake vabile na proslave, prireditve, odkritja ln Izlete v okviru krajevnih množičnih organizacij.
Lani, 4. Julija, Je' Slovenska izseljenska matica na željo rojakov
Nova čitalnica
Z naraščanjem prebivalstva v Vidmu-Krškem se kažejo vedno večje potrebe po ustanovitvi čitalnice. O tem so že mnogo razpravljali na raznih sestankih in sejah, toda žal je ostalo le pri besedah. Vedno je bil vzrok pomanjkanje prostorov.
Z dograditvijo prosvetnega doma oziroma novega hotela na Vidmu v mesecu avgustu bodo prav gotovo dali na razpolago dva prostora za čitalnico, ki bo potem lahko nemoteno obratovala.
Materialno vprašanje, ki je povsod pereče, tu ne bo prišlo v poštev. V Tovarni celuloze in roto papirja v Vidmu-Krškem redno sprejemajo precej časopisov, revij in drugih publikacij, katere bodo radi odstopili novi čitalnici, tako da se jih bodo posluževale širše množice.
iz ZDA pomagala njihovemu boru organizirati proslavo amer škega praznika — Dan neodvisn s ti — v Kamniški Bistrici. Na * ti o teh rojakov je Slovenska > seljenska matica za letošnje Pr» novanje ameriškega praznika * brala Dom na Polževem. Tu do ameriški rojaki proslavili sv ‘ praznik s piknikom v naravi-
STARŠI IN OTROCI
FANT KAIM
Ko je prižgal prvo, ic posinel v obraz in moral ie bežati v kot, da je .. ■
Ni odnehal. Pri drug tretji, se mu j§ obraz samo nekam skremžil, in nič Wc mu ni bilo treba v kot ■ da bi...
Tistega večera se je zg°' voril, da gre malce vem Materi se je zdela sumljiv0, njegova belina obraza, P® je neopazno hušknila z® njim. Tisto, kar je videle, ii je zaprlo sapo. Moško j* sedel na klopi in puhal zrak kot kak odrasel mošk'-
Stekla je; bliže. Brž k° jo je opazil, je spustil ec gareto na tla in jo pohodil Potem je moral dihni ti mamina usta. Seve, kol drugega: iz ust mu je ogab' no dišalo po tobakovem d*' mu.
Tisti večer je šel v P°' steljo brez večerje. Tolik0 časa ji je obljubljal, da ne bo nikoli več, da je b*'® pripravljena pozabiti, in to je dosegel, da mu je ljubila, da oče ne bo ni°e' sgr zvedel.
Kaj boljšega.. Ko je n°' slednji dan prižgal, je rn*' slil: matere so pa res zla1 ( vredne. In kako so naivne-Samo, da oče ne bo zvedav
Odtistihmal je začel re° no kaditi. Prišlo je daleč, da se ni mogel n* učiti, če ni imel tobak0-Mati ga je opominjala, setkrat, pomislila, če ne bilo bolje povedati oč®1 ’ o se je vedno premis1'■.
Dala mu je nekoč za k no. Ni šel v kino, marveč trafiko. Zvečer ji je nara a. nost povedal, kaj je * pravil z denarjem. P° jg mu je še dajala, čeprav* vedela, da ne gre v marveč v trafiko.
Prišlo je tako daleč, je vidno hujšal. Oče omenil materi, a ta je s°ju nekaj zamrmrala o 1 učenju in slabi hrani. j
Ko je tisti dan Prineža iz šole pismeno vabil® 1£>i mater, naj se zglasi v . g je vedel, da ne gre za s ocene, pač pa bolj z® ySe varno navado, ki ga le ,Ci bolj omrežila. Dosege1 da ni povedala očeta. mora v šolo. In spe ,g sladko pomislil, kako so mamice. Kadil P®,gfi kljub temu, da so rn ^
v šoli omeniti nevarno^
novega početja. Kad1 „| vse dotlej, no dokler Q ,g zagrabila bolezen. Tak mati omenila očetu. gj/
Nič ni pomagal rev Brž ko je ozdravel, je jfi. va prižgal. Zdaj mu J j(0t rinajst let in , kadi hu ^ odrasel človek. In 0	e*1
tu pa tam celo da dinar, ne za tobak, toa ^ da ga bo sin zapra cigarete.
Kdo je kriv?...
•e.*•*«•—•*
RAZPIS
i
23 vpis v I. letnik rudarskega In elektro odseka INDUSTRIJSKE RUDARSKE SOLE v Trbovljah v šolskem letu 1057-58.
POGOJI:
L Rudarski odsek:
Kandidat mora z uspehom opraviti 6. razred osnovne šole aLi 2. razred gimnazije, v koledarskem letu 1957 mora dopolniti 15. leto starosta, mora biti duševno zdrav in telesno dobro razvit.
II- Elektro odsek:
Kandidat mora z uspehom dovršiti 4. razrede gimnazije in mora biti telesno in duševno zdrav.
Ako kandidati pod I. in'II. nimajo predpisane izobrazbe. bodo sprejeti le, če z uspehom opravijo spre-. jemni izpit iz slovenskega jezika in računstva z geometrijo.
Šolanje v obeh odsekih traja 3 leta. Po uspešno opravljenem zaključnem izpitu se absolventi rudarskega odseka usposabljajo za kvalificirane delavce rudarske stroke — kopače, absolventi elektro odseka pa za obratne električarje.
Mladinci, ki se žele vpisati, morajo ravnateljstvu šole predložiti s 30 din kolkovano prošnjo in ji priložiti naslednje osebne dokumente:
1.	zadnje šolsko spričevalo,
2.	izpisek iz matične knjige rojenih,
3.	potrdilo o premoženjskem stanju,
4.	potrdilo o stalnem bivanju (samo kandidati, ki stanujejo izven Trbovelj),
5.	potrdilo o višini otroškega dodatka (potrdilo od 3—5 so kolkovlne prosta).
Med šolanjem prejemajo učenci redno mesečno nagrado, in sicer v I. letniku 2.0Č0 dnd, v II. letniku 3.000 din in v III. letniku 4.000 din. Poleg rednih nagrad so učenci lahko nagrajeni še s posebnimi mesečnimi nagradami, katerih višina je odvisna od pridnosti pri učenju.
Pri šoli je internat, ki nudi učencem popolno oskrbo, t. j. prenočišče, odlično hrano (pet obrokov), Pranje osebnega perila in delovne obleke, krpanje perila in obleke ter pomoč pri učenju. Mesečna oskrbo-Valnina znaša 3.200 din.
Vpis v šolo traja do 1. septembra 1957.
Ravnateljstvo šole«
i
!
!
I
I
!
I
I
I
Vinogradniki - škropite Boj koloradskemu hrošču
letos vinograde z dihtanom
****••••• «••«•«.•■ ••••«•••• «••«•««•• -«••••*•• ■•«••-■••
Oboi oi o« oioi oioioi o* oioioio

OBVESTILO
Mladino, starše, šole ter druge zainteresirane organe obveščamo, da bomo pričeli z delom poklicnega svetovanja na-terenu, in sicer:
občina Brežice od 5. junija do 8, junija 1957;
občina Videm-Krško od 12. junija do 14. junija 1957;
občina Senovo od 18. junija do 20. junija 1957;
občina Sevnica od 24. junija do 27. junija 1957.
Vsak mladinec ali mladinka, ki želi, da bi bil(-a) Pred vstopom v uk pregledan(-a) oziroma da bi se ocenilo njegovo sposobnost, ki zahtevajo pri posameznih poklicih ter da bi se mu nudila pri izbiri poklica vsestranska pomoč, naj se V zgoraj določenih dneh zglasi na pristojni občini — referentu za delo in delovna razmerja, ki ga bo napotil v prostore, kjer bo Poklicna posvetovalnica delovala.
Uradne ure svetovalnice bodo v navedenih dneh vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18. ure.
Kandidati iz območij, ki zgoraj niso navedena, se bodo morali glede svetovanja o izbiri poklica zglasiti na sedežu okrajne poklicne svetovalnice Trbovlje — Okrajni trg (prostori okrajne posredovalnice za delo) in sicer od 1. julija 1957 dalje vsak dan od 8. do 12. ure.
Okrajna poklicna svetovalnice Trbovlje
^ioioioioioioioioioioioioi
u
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
J
UGODNO PRODAMO
vsakemu, posebno graditeljem stanovanjskih hit, zaradi zmanjšanja zalog po zelo znižani ceni:
L vrata In okna raznih vest ter posamezne okvire, tečaje, ključavnice,	,
2.	železo v I profilu,
3.	stare tračnice,
4.	dve emajlirani sobni peči »Tobi«,
5.	elektromotor, primeren za polnojarmenik ali težjo krožno žago.
Strojno mizarstvo Trbovlje
RAZPIS
*’° sklepu seje Upravnega odbora razpisuje
kovinska zbornica za okraj Trbovlje v Trbovljah
delovno mesto
STROKOVNEGA REFERENTA
^ Kogoji; ekonomist ali popolna srednja šola • 3-letno prakso *°spodarstvu ali nižja srednja šola s 8-letno prakso.
« Ilača po dogovoru. Nastop službe je možen takoj. Pismene *bnrUdbe 8 kratkim življenjepisom je poslati na Trgovinsko rnico za okraj Trbovlje, p. Trbovlje III, poštni predal 12.
Razpis štipendij
H, komisija za štipendije pri Svetu za šolstvo OLO Trbovlje p'sUje za šolsko leto 1957-58 sledeče štipendije:
« štipendiji za slušatelje PMF — matematika, fizika;
~ štipendiji za slušatelje filozofske fakultete — filozofija; 1 štipendija za slušatelje višje pedagoške šole — mate-ttiatika, fizika;
1	štipendija za slušatelje višje pedagoške šole — fizika,
matematika;	,
4 štipendiji za slušatelje višje pedagoške šole — glasba,
- slovenščina;
stupendiji za slušatelje višje pedagoške šole — risanje, ročne spretnosti;	,. . .
s štipendije za študij na učiteljišču (moški), kt bi se po končanem študiju posvetil vzgojiteljskemu poklicu v •> "Omovih in internatih;	. .
štipendije za dijakinje srednje ali višje medicinske šole; Štipendiji za študij na srednji tehnični Soli — geodezija,
2	f^&netrski oddelek;
3	štipendiji za študij na Inštitutu za telesno vzgojo;
2 iJijPetidije na višji gospodinjski šoli;
štipendiji za študij na pravno-ekonomski fakulteti —
Rokk,0nomi-ia-
..Za. vlaganje prošenj je 15. julij 1957.
Lt-ri - naj prošnjo predpisano kolkujejo (150 in 30 din). 1. ,S'lct. nal prošnji priložijo:
2" J! -ie šolsko spričevalo;
3' p°trdilo o premoženjskem stanju;
•1 P°trc**lo o otroškem dodatku;
p Priporočilo pristojne organizacije LMS ali SZDL. uto »snje se vložijo pri Tajništvu za prosveto in kulturo ' . Pror,bovl.ie.
\	'zveri razpisanih mest ne bomo upoštevali.
komisija za razpis Štipendij pri SPK OLO Trbovlje.
Proti glivični bolezni perono-spori (paležu) škropijo vinogradniki vinsko trto *e desetletja z modro galico. Ljudje so se na galico navadili, naučili so se delati kolikor toliko dobro raztopino, in ker imajo z njo opravka že vrsto let, se težko ali pa sploh ne lotijo uporabe novih, boljših in cenejših sredstev, kakor sta DITHAN in LIROTAN.
Vinogradniki ta nova sredstva proti glivičnim boleznim še vse premalo poznajo. DITHAN je bel-kastorumen prah, organska kemična spojina, ki ima sledeče tri lastnosti: je cenejši kot galica, pospešuje rast mladic in je učinkovitejši kot galica.
Dithan uporabljamo v raztopini 0,2—0,3%, to je 20—-30 dkg na 100 1 vode. Ce pričakujemo močnejši napad peronospore (več vlage) .damo 25—30 dkg prahu na 100 l vode, če pa pričakujemo manjši napad (suho vreme), pa damo samo 20 dekagramov na 100 1 vode.
Apna ne dodajemo! Količino Dithan prahu odtehtamo, najprej v škafu vode raztopimo, in nato vlijemo v pripravljeno količino vode. Vse skupaj dobro premešamo. Tudi vsakokrat, ko spet v škropilnico nalijemo nove raztopino, jo dobro premešamo!
Poglejmo si sedaj še ceno! l kg Dithana stane 650 din, torej stane 20 dkg 130 din, 30 dkg pa 195 din.
1 kg modre galice in zraven potrebno apno pa stane najmanj 250 dinarjev, iz računa vidimo, da je Dithan dosti cenejši, mimo tega pa je tudi priprava škropiva dosti enostavnejša in hitrejša.
Dihtan kot organska spojina Ima nekak hormonski učinek in zelo pospešuje rast mladic. Na praksi, na kateri sem bil lansko leto, smo delali poskuse škropljenja z različnimi sredstvi*. V jeseni smo merili rast mladic in dobili tale rezultat: z Dithanom Škropljene cepljenke so zrasle povprečno 75 cm, z modro galico poškropljene pa samo 36 cm. Dognano je, da galica oziroma njen glavni sestavni del baker ovira rast mladic. Vinogradniki sami vedo, da spomladi, ko prvič škropijo z galico, rast mladic za dva dni kar očitno zastane.
Pri navedenih poskusih smo nadalje ugotovili, da je Dithan učinkovitejši kot modra galica. Na 10 cepljenkah (povprečno), ki so bile škropljene z Dithanom, je bilo samo 8 suhih mest od peronospore, na drugih z galico škropljenih cepljenkah pa kar preko 30 suhih mest. Zakaj? Po domače rečeno, trosi peronospore so se v teku let na galico »navadili«. Iz leta v leto so se trosi selekcionirali, to je izbirali. Zlvi so ostajali do nekod samo močnejši trosi, odpornejši so torej »premagovali« napad galice, in ti močnejši trosi so imeli tudi večje potomstvo. Seveda gre to zelo počasi iz leta v leto, zato pa tem zanesljiveje.
Pritožbe vinogradnikov, da galica ni več tako dobra kot nekdaj, gredo precej na račun tega, kar smo pravkar omenili. Pri žival-
Ko je v prvih dneh letošnje- skl plevel in celo žito so lah« ga maja huda pozeba marsikje ko gostitelji temu škodljivcu, uničila vse, kar je biilo žele- Najbolj nevarna žarišča pa so
skih škodljivcih gre ta »selekcija« še hitreje. Primer je grozdni su-kač (seneni črv). V krajih, kjer je ta škodljivec napadal v večjem obsegu vinograde, so trsje škropili z arzenalom. Po nekaj letih pa arzenal ni bil več učinkovit. Ko so proti temu škodljivcu začeli uporabljati novo sredstvo SI-STOX, so sukača spet popolnoma zatrli. Podobno je tudi z galico in Dithanom. Dithan je za trose peronospore novo in zato učinkovitejše sredstvo.
Vse, kar sem povedal za Dithan, velja tudi za LIROTAN, ki je zadnji čas v prodaji.
ZADNJE ŠKROPLJENJE, ali Če večkrat škropite (šestkrat), tedaj zadnji dve škropljenji opravite z modro galico, ki rast mladic za-družuje. Tako bodo mladice bolje dozorele in zato dobro prezimile.
Ako hočete hkrati škropiti proti oidiju — plesni, lahko Dithanu ali Lirotanu primešate 20 dkg COSA-NA na 1001 škropiva. Tudi za škropljenje sadnega drevja proti glivičnim boleznim (škrlupu) so se la sredstva dobro obnesla.
Dithan in Lirotan kupite pri vaši kmetijski zadrugi ali pa v trgovini Kmetijske proizvajalne zveze v Brežicah (semenarni), kjer ju imajo vedno v zalogi.
Lanskoletni poskusi škropljenja z Dithanom v našjji vinogradih so pokazali odlične ^rezultate.
Vinogradniki! Čeravno ste Že galico kupili, jo prihranite za zadnji dve škropljenji in si preskrbite še Dithan ali Lirotan in škropite vaše trsje z njim, najsi bo stare ali mlade nasade, kajti izplača se. Ce še ne verjamete v uspeh, poskusite sami!	K. K.
Prvič pod šotorom
Tako razgibani, kakor so bili pionirji brestaniške šole zadnje tedne, prav gotovo fe dolgo niso bili. Priglasili so se za republiško tekmovanje pionirskih odredov. Sestavili so obširen tekmovalni načrt. Cela vrsta krožkov zaživi, med njimi najuspešnejši sadjarsko-vrtnarski, risarski in krožek za ročne spretnosti.
Pa še nekaj novega so pionirji vnesli v svoj tekmovalni načrt. Pripravili naj bi tridnevno propagandno taborjenje za okrog 60 pionirjev. Čimbolj se je bližal čas taborjenja, tembolj smo bili v skrbeh, kje dobiti šotore in vse ostalo. Na žali imamo samo dva šotora, ostale pa smo si izposodili v Krškem, na Senovem in v elektrarni.
22. maja zvečer smo postavili 12 šotorov na lepem travniku ob potoku Slavčku. Tu smo preživeli tri dni v nepopisnem veselju in zadovoljstvu. Vseh 51 učencev, kolikor jih je taborilo, je bilo sedaj prvič pod šotorom. Moram kar odkrito povedati, da prvo noč nekateri od strahu sploh zaspati niso mogli.
Na večer pred Titovim rojstnim dnem so imeli ob lepem tabornem ognju proslavo. Toliko ljudi, kot se je zbralo ta
REŠITEV NAGRADNE SKRIVALNICE IZ 21. ŠEVILKE
Mnog; naših pionirjev in pionirk je iskalo petelina v skrivalnici, ki smo jo prinesli v 21. številki »Zasavskega tednika«,
KINEMATOGRAFI
KINO »DELAVSKI DOM« v Trbovljah bo predvajal do prihodnjega četrtka amer. barvni cine-mascope-film »Do pekla in nazaj«. Predstave v nedeljo ob 16, 18, in 20. uri, ob delavnikih oh 18. in 20. uri. Tednika ne bo. Prihajajte pravočasno. Vstopnice sl preskrbite v predprodaji dnevno od 10. do U. ure,
KINO »SVOBODA - TRBOVLJE II« bo imel na sporedu do ponedeljka Ital. barvni film »Teodora«; naslednjo sredo in četrtek pa poljski film »Pokolenje«.	,
KINO »TRIGLAV« v Zagorju: 1. — 3. junija amer. ljubavni film »Kadar žene ljubijo«; 5. in 6. junija jug. film »V mreži«; 8. — 10. junija amer. barvni film »Škrlatna dolina«. Predstave ob 6. In 8. uri zvečer,
KINO »SVOBODA« KISOVEC: 1. — 2. Junija amer. pusto!. film »Tarzanova jeza«; 5. — 6. junija ital. zabavni film »Dekleta iz San-fredijana«; 8. — 9. Junija amer. barvni fantastični film »Vojna svetov«.
■ KINO »PARTIZAN« Sevnica: 1.
—	2. Junija amer. barvni film »Pesmi zlatega zapada«; 8. — 8. junija švedski film »Margit«.
KINO »SVOBODE II« Hrastnik:
1.	— 3. junija »Maščevalec«; 2.
—	6. junija »Zenske so nevarne«: 8. — 10. Junija »Teodora«.
KINO BREŽICE: 11 Junija amer. barvni film »Fant iz Oklahome«;
2.	jun. Ital. film »V znamenju Venere:; 4. — 5. jun., jug. film »Veliki in mali«; 8. — 9. Jun. amer. barvni film »Tujec v sedlu«.
KINO BRESTANICA:	1.	— 2.
jun amer. pust. barvni film »Mo-gambo«; 5. — 6. Jun. amer. film »Kadar pride zima«; 8. — 9. junija amer. barvni film »Destry«.
Kino »Svoboda-Zasavje« v Trbovljah
31. maja in 1. junija; francoski barvni film »Obsesija«
2. in 3. junija: amer. barvni film
»Protipričl«.
Predstave ob 17. in 19.15.
POMAGATI MU JE HOTEL
Na klopi v parku sedi mol s podplutimi očmi in razbitim obrazom. Prestrašen mu reče neki mimoidoči: »Vi ste vendar ranjeni — takoj vas bom spravil domov/«
Mož pa mu žalosten odgovori:	»Od tamkaj ravnokar
prihajam...«
LOČENE SPALNICE
»Kakšno mnenje imate o ločenih spalnicah za zakonce? Pravijo, da so idealne.«
»Kaj ločene spalnice — ločena mesta!*
Dopisujte
v Zasavski tedniki

nlštvo našega tednika do nedelje, 9. junija opoldne. Za nagrado imamo pripravljeni 2 knjižni nagradi (po odločitvi žreba).
Pri odgovoru ne pozabite navesti poleg svojega imena in priimka tudi razred šole, ki jo obiskujete, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma.
Vsem pionirjem lepe pozdra-vel	UREDNIŠTVO
MALI OGLASI
V KRŠKEM PRODAM vseljivo vilo s petimi sobami, sadovnjak In gozd. Ponudbe: Puplč, Zagreb, Palmotičeva 43-a.
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, tapeciran z vložkom, ugodno prodam Anka Zokalj, Obrež 9. p. Artiče.
ČESTITKA
ANI VARLEC Iz Brežic čestitajo za njen 70. rojstni dan: Pina, Rudi, Magda, Milka, Vili.
PREKLICUJEM za neveljavno Izgubljeno zdravstveno Izkaznico štev. 556511 (Trbovlje) na Ime Jože Cirkvenčlč.
IZGUBIL SEM moško zapestno uro od Prešernove ulice do kina »Triglav«. Najditelja prosim, da mi uro proti nagradi vrne. Lojze Sum, Zagorje.
večer ob tabornem ognju, najbrž ni bilo še nikoli na nobeni prireditvi.
Starši, ki so prvič pustili svoje otroke na taborjenje, verjetno tudi niso doma dobro spali, zlasti zadnjo noč, ko nas je motil močan naliv, ki ga je spremljalo neprestano bliskanje in grmenje.
S tega mesta bi se rad zahvalil vsem, ki so nam pomagali pri taborjenju z delom in s prispevki. Upamo pa, da bomo prihodnje leto prav tako izvedli taborjenje, in to še v Širšem obsegu.
-ik.
nega, smo upali, do bo poleg vse škode od te nesreče vsaj ena korist: da je mraz uničil tudi škodljivce naših kmetijskih rastlin. Upali smo, da se bo zgodilo podobno kot v narodni pesmi:
» ... zgorela je bajta in vse, kar je v hiš’,
• zgorele so tudi podgane in miš’ . . .«
Toda kot razočarani vidimo, se tudi to upanje ni izpolnilo: večina škodljivcev, s katerimi se moramo vsako leto boriti, je mraz prestala brez večje škode,
Taiko tudi koloradski hrošč. Upali smo, da ga letos ne bo tako kmalu na spregled, da se je morda le »prehladil« od nedavnega mraza. Teda zmotili smo se. Ce pregledujemo krompirjeve nasade, ki jih je mraz osmodil, najdemo pod očrnelimi listi že koloradarja, ki se je lepo skril v to zavetje in že pričenja objedati nove odganjajoče lističe in zalegati jajčeca.
Torej:	koloradski hrošč je
že pričel z napadom — in mi moramo takoj začeti hoj proti
njemu! Vsak dan je važen! Ce hrošča uničimo danes, ne bo mogdl jutri leteti na drugo njivo in jo okužiti.
V boj proti koloradskemu hrošču moramo iti vsi, ki imamo kakršenkoli obdelan svet. Vsak grmiček krompirja, vsaka rastlina paradižnika, njiv-
samorastne krompirjeve rastline, ki so na lanskih krompiri-ščih odgnale iz gomoljev, ki so ostali v tleh. Zato kadar pievemo žito ali uničujemo plevel v njem s herbicidi, opravimo koristno delo v boju proti koloradarju, če hkrati uničimo tudi ta «divji» krompir.
Koloradskega hrošča zdaj pozna že vsak otrok. Nikogar ni več med nami, ki ne bi vedel, kako hitro se razširja in koliko škode lahko napravi Zato ga opisovati več ni treba. Vsakdo pa se tudi že zaveda, da je boj proti temu škodljivcu lahko uspešen le, če ga bomo zatirali vsi, pravočasno ln temeljito. Kdor na svoji zemlji ne uničuje koloradarja, namerno škvduje narodnemu gospodarstvu in zasluži, da se kaznuje z. vso strogostjo, ki jo zakon predpisuje.
Kako se bomo borili, tudi že vemo:	redno, skozi vse leto
bomo pregledovali krompirjeve nasade, ako doslej še niso bili okuženi s tem škodljivcem. V okoliših, ki pa so že okuženi s tem škodljivcem, pa ni treba več pregledovati, temveč krompir redno škropiti, najbolje z Lindan oljem (0,1 — 0.2 odstotna razstopima) ali pa prašiti z Lindan praši vam. S prvim škropljenjem ne odlašajmo več!
T. &
v
Šport v preteklem tednu
in ga tudi našlo. Skril se je v veje drevesa na sliki, tik ob deblu.
Žreb je prisodil za rešitev skrivalnice prvo naigrado Alojzu MEDVEŠČKU, učencu 4. razreda osnov. $o*e, pošta Dobovec, Ključeviea št. 9 — drogo nagrado Pa dobi po odločitvi žreba Rozika SEMEC, učenka 3. razreda osnov, šole, pošta Senovo. Obema bomo poslali knjižno darilo p0 pošti.
Vsem ostalim marljivim pionirjem in pionirkam, ki jim žreb ni bil naklonjen, za postano rešitev skrivalnice in za pozdrave prisrčna hvala.
NOV NAGRADNI MAGIČNI KVADRAT ZA PIONIRJE
Besede (vodoravno in navpično):
1. mala gozdna žival (iz njenega kožuha delajo kape); 2. ploskovna mera (pri merjenju kmečkih zemljišč); 3. -izmeček ognjenikov; 4. mraz, hladuoča,
Črke: AAAA, D. HH. LLLL, OO. P, R, V.
Rešitev nam pošljite p0 pošti ali pa prinesite osebno v ured-
Mariborsko-varaždinska nogometna liga
PROLETAREC IN RUDAR
„ uspešna
RUDAR:SLOBODA (VARAŽDIN) 8:2 (2 i 0)
Dež ht blatno igrišče v nedeljo nista zadržala , ljubiteljev nogometne igre, da ne bi prišli na igrišče trboveljskega »Rudarja«, kjer so prisostvovali zanimivi prvenstveni nogometni tekmi med »Slobodo« iz Varaždina in domačim »Rudarjem«.
Gostje so se predstavili kot solidna enajsterica in so v prvem polčasu tudi več imeli od igre kot domači. Kljub temu pa Je »Rudar« z dvema goloma Opresnika in Knausa odločil rezultat prvega polčasa v svojo korist. Ta bi bil lahko še boljši, če ne bi Opresnik v 26. minuti zastreljal enajstmetrovke.
V drugem polčasu so gostje v začetku pritisnili In kmalu dosegli gol po I. Hajmlu. Vendar pa ni dolgo ostalo pri tem, saj je dobro razpoloženi igralec domačega moštva Knaus dosegel v razdobju dveh minut kar dva gola. »Rudar« je imel več priložnosti za zadetek in je Kastelic povišal rezultat na 5:1. Gostje so v 88. minuti iz enajstmetrovke znižali rezultat na 5:2. Pri tem je tudi ostalo. Igra Je bila zanimiva in hitra, vendar so gostje le igrali preveč ostro.
Sodil je Kukanja Iz Murske Sobote.
PROLETAREC : SOBOTA 8:1 Rezultat predstavlja pravzaprav presenečenje, saj se je »Proletarec« malo pozno spomnil na to, da je treba nabirati točke. Po poročilih iz Sobote so gostje zaigrali zelo dobro In popolnoma razbili domačo nogometno vrsto.
Zasluge za zmago zagorskega »Proletarca« imajo vsi njegovi Igralci.	»
V NEDELJO BO »PROLETAREC« IGRAL DOMA Z »BRANIKOM« IZ MARIBORA.
MARIBORSKO-CELJSKA ' NOGOMETNA LIGA
»SVOBODA« IZGUBILA. BREŽICE NEODLOČENO, »BRATSTVO« NI IGRALO.
»Svoboda« iz Trbovelj Je gostovala v nedeljo v Velenju proti domačemu moštvu iz Izgubila sre-
čanje z 2:0. Obe napadalni vrsti bi bili lahko uspešnejši, če bi malo več streljali na gol.
Blatni teren Je oviral igro in Je togo često zadrževal v blatn. Pri gostih so bili najboljši krilci.
»SVOBODA« BO V NASLEDNJEM IGRALA DVE TEKMI ZA-
POREDOMA DOMA, IN SICER l JUNIJA Z BREŽICAMI, 9. JUNIJA PA Z »DRAVO« IZ PTUJA.
BREŽICE NEODLOČENO PROTI DRAVI 2:2 (1:8)
Brellčani. ki so, čeprav z rezervnimi igralci, v prejšnji tekmi nastopili prav dobro, so bili v nedeljo slabši kot običajno, sicer pa Imajo z »Dravo« smolo. Jesensko srečanje z njo je Brežlčanom odvzelo dragocene točke. Z »Dravo« so doma dosegli le neodločen rezultat, čeprav so igro v prvem polčasu vodili z 1:0.
V NEDELJO BO NOGOMETNO MOŠTVO IZ BREŽIC GOSTOVA. LO V TRBOVLJAH IN SE POMERILO Z DOMAČO »SVOBODO«.
KOŠARKA
Rudar : Odred 56:49 (28:39)
Moška ekipa košarkarjev »Radarja« je prejšnjo soboto odpravila na svojem Igrišču dobre Od-redovne s sedmimi koši razlike. Čeprav Je »Odred« v prvem času vodil igro, so se Rudarjevcl v drugem polčasu zbrali In si zagotovili zmago in s tem tudi 2. mesto na lestvici. Igrali bodo v nedeljo še v Medvodah, vendar rezultat ne more vplivati na razvrstitvi na lestvici, saj so košarkarji »Rudarji« drugo mesto že tako dosegli. Prvo mesto si je osvojilo moštvo »Maribora«.
Kljub zmagi »Rudarja« pa Je treba grajati nekaj drugega, ln sicer gledalce, ki kakor kaže, menda ne poznajo pravil spodobnega vedenja. Tako so bile na primer opazke in bodrenje domačega moštva med Igro vse prej kot spodobne in umestne.
Državna waterpolo reprezentanca trenira v Vidmu-Krškem
Državna vaterpolo reprezentanca je tudi letos prišla na spomladanski trening v Videm Kriško. Za trening so se odlo-
RADIO v tem tednu
Poročila poslušajte vsak dan ob 8.05, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, in 19.00 radijski dnevnik ter ob 22.00. Oddaja »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo« ob delavnikih ob 14.35, ob nedeljah pa od 14.00 do 16.00. Kmetijske nasvete In kmetijsko univerzo« vsak delavnik ob 12.30. »Naš jedilnik« vsak delavnik ob 7.20. Oddajo »Dobro jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do 7.00.
NEDELJA, 2. JUNIJA 6.00 Nedeljski jutranji pozdrav, 7.35 Zabavne melodije. 8.30 Otroška predstava — Milica Kitek: Murenček s cvetne poljane, 10.15 Kar radi poslušate (Pisan glasbeni spored), 12.00 Pogovor s poslušalci, 13.30 Za našo vas, 16.00 Ra-divojo Markovič: Bogovi se smejejo, 16.30 Glasbeni mozaik, 17.30 Radijska igra — Mollere: Namišljeni bolnik (ponovitev), 18.30 Melodije za dobro voljo, 20.00 Malo od tu ln malo od tam.
PONEDELJEK, 3. JUNIJA 11.00 Uvodni takti, 11.35 Pesmi raznih narodov, 12.00 Opoldanski koncertni spored, 12.40 Igra Mariborski Instrumentalni ansambel 13.15 Pisan spored zabavne glasbe. 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo: V planinah, 15.40 Utrinki iz literature: Plavica. mak ln pet-pedi se v mladem žitu skriva ... 16.00 V svetu opernih melodij,
17.10	Iz naših kolektivov, 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku, 18.00 Kulturni pregled, 18.15 Dxhače pesmi in napevi, 18.40 Mladinska oddaja.
TOREK. 8. JUNIJA 8.05 Koncert pihalne godbe JLA pod vodstvom Jožeta Bruna, 8.40 Igrajo mali zabavni ansambli
10.10	Za vsakogar nekaj, 11.15 Za dom In žene, 11.30 Iz orkestralne In solistične glasbe. 12.00 Slovenske narodne pesmi v priredbah za glas In klavir. 13.30 Pisan spored opernih melodij, 14.20 Zanimivosti Iz znanosti In tehnike, 16.10 Popoldanski koncert, 17.10 Zabavna In plesna glasba na tekočem traku, 18.00 Športni tednik, 18.30 Iz. zakladnice slovenskih samospevov, 18.50 Domače aktualnosti,
19.30	Radijski dnevnik.
SREDA, 5. JUNIJA 11.60 Pisana zmes pesmi domačih poskočnic za ples, 11.35 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev): V planinah. 12.40 V ritmu tanga, 13.15 Zabavni zvoki,
13.30	Narodne is Zagorja ln Voj-
vodine, 14.05 Radijska šola ta srednjo stopnjo (ponovitev) — Zlata Vldaček: Češnjev cvet, 15.40 Utrinki iz literature — Corrado Alvaro: Ljudje iz Aspromonteja,
16.00	Koncert po željah, 17.10 Sestanek ob petih, 17.3« Zabavna in plesna glasba na tekočem traku,
18.00	Zunanje-polltlčnl feljton, 18.10 Umetne ln narodne pesmi poje Gorenjski vokalni kvintet, 18.45 Radijska univerza — Adolf Dobovišek: Sklepanje pogodb v gospodarstvu.
ČETRTEK, «. JUNIJA
8.05 Vaški trlo, Danica Filipič, Greta Ložar in Avgust Stanko Igrajo In pojo, 8.30 Drobne orkestralne skladbe, 9.20 Od popevke do dopevke, 10.10 Iz baletov In oper, 11.00 Otroške pesmi, 11.30 Cicibanom, dober dan! 12.0« Ritmi z Juga, 13.15 Igra tamburaški orkester pod vodstvom Matka Sija-koviča, 13.30 Popularne melodije iz orkestralne glasbe, 14.20 Pionirski kotiček, 15.40 Utrinki Iz literature — l.orenz Mačk: Božanski godec, 17.1« Zabavna in plesna glasba na tekočem traku, 18.0« Družinski pogovori, 18.1« Odlomki Iz oper Jugoslovanskih skladateljev, 18.50 Tedenski notranje-po-litlčni pregled, 20.00 Četrtkov večer jugoslovanskih narodnih pesmi ln napevov.
PETEK, 7. JUNIJA
11.00 Za dom In žene, 13.18 Ritmi in melodije, 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Kako Je Zlatko rešil Belo mesto, 15.40 Utrinki Iz literature — Stevan Sremac: Kramljanje ob polomljeni nrl, 17.1« Športniki, pozori 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku, 18.00 Radijska univerza — Boglčevlč:	HajduStvo v
Bosni In Hercegovini v času av-stroogerske uprave, 18.45 Tedenski zunanje-polltlčnl pregled,
21.00	Reportaža.
SOBOTA, 8. JUNIJA
9.30 Lepe pesmi, znane melodije, lo.lo Zabavna matineja. 11.15 Dober dan, otroci! (Pesmi Nikole Drenovca), 13.15 Izpod Triglava (Domače napeve Igra Kmečka godba), 13.30 Od arije do arije, 14.20 Zanimivosti Iz znanosti In tehnike, 15.15 Zabavna glasba, 15.40 NOvl filmi, 17.10 Kaj bo prihodnji teden na spor.edu. 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku, 18.00 Okno v svet, 18.45 Prof. dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori, 20.0» veseli večer. _.......
čili, ker ima omenjeni bazen greto Vodo in jim omogoča nemoteno udejstvovanje tudi v hladnem in deževnem vremenu.
Dnevno imajo približno takle spored: po •obilnem zajtrku pridejo na bazen okrog pol devetih, nakar imajo razgibalne vaje, da se pripravijo na plavanje in vaje z žogo. V dopoldanskih urah igrajo tudi vaterpolo na manjšem igrišču ter rugby v vodi, ki jim je še bolj všeč kot sam vaterpolo. Ob štirih popoldne so marljivi (vaterpolisti zopet v vodi. Podajajo si žoge, vadijo met na gol' in končno odigrajo pravo vaterpolo tekmo.
V razgovorih z zveznim trenerjem tovarišem Božom Gr-kiničem smo izvedeli, da je s člani, ki vadijo, zadovoljen. Skoda je le, da se niso pozivu odzvali vsi kandidati, ki bi prišli v poštev pri sestavi A moštva. Poudaril je, da ima prednost študij, pri nekaterih pa služba, od katero so odvisni.
Prvo srečanje, ki ga bo imela naša reprezentanca na Dunaju z avstrijsko reprezentanco, bo naslednje dni. Naša reprezentanca se je za to srečanje marljivo in vestno pripravljala. Kot vsa povojna leta, tako bo tudi letos na omenjeni meddržavni vaterpolo tekmi branil vrata jugoslovanske reprezentance svetovno znani vratar Zdravko Kovačič.
NOGOMET
Z* mladinski pokal občine VI-dem-Krško so se potegovala nogometna moštva TVD »Partizan«, »Celuloze«, vajenske šole in pred-vojaške vzgoje.
V	prvem srečanju sta se pomerili mladinski moštvi »Partizan« ln »Celuloze« na stadionu »Matije Gubca«. Za to srečanje Je bilo veliko zanimanje, saj Je bilo preko 300 navijačev. Zasluženo so zmagali mladinci TVD »Partizana« s 7:3.
V	drugem srečanju so mladine!
vajenske šole premagali pripadnike PV s 5:0 ter se na ta način uvrstili v finale. V tehnično bolj. šl Igri Je zmagal TVD »Partizan« z rezultatom ie:l in sl 8 Set* osvojil pokaL	....
FLORENTINA
TRETJE NADALJEVANJE
»Povsem naravno,« se strinja Ther.
»Kajpak moramo kar najhitreje vzpostaviti zvezd z Londonom, vendarle z radijsko postajo. Tajni in zaupni material ne smemo zaupati kurirjem. To je zadnji opomin, da smo delali budalosti.«
Spuščajoč oblake dima v zrak, se Ther zamisli in nadaljuje:
»Sta samo dve možnosti: ali se obrnemo na kakšno drugo belgijsko organizacijo, ki razpolaga z radijsko postajo ali...«
»Izključno!« — ga pretrga polkovnik Soren ostro. Nikakor ne, to bi bilo preveč tvegano!«
»Potem nam ne preostaja nič drugega, kakor da poskusimo stopiti v stik s tisto tajinstveno grupico angleške obveščevalne službe, ki dela v Belgiji. Še nihče ne ve kaj pobližjega o tej skupini. Vem le to, da dela ta skupina pod neposrednim vodstvom nekega kapetana Jffn-kesnna. In slišijo se glasovi o neki ženski.«
»Oh,« vzdihne polkovnik, »verjetno mislite na tajin-stvemo Florentino ali kako se že imenuje?«
»Da, nanjo mislim. O tej ženski se govore fantastične stvari. Videti je, da se ta Florentina skriva v ozadju vseh mogočih akcij. Zategadelj menim, da bi bilo najbolje, če se obrnemo na tega kapetana za pomoč, in jih zaprosimo, da stopijo z nami v zvezo zaradi osvoboditve obeh naših kurir j ev.«
Polkovnik napravi skeptičen obraz, in videti je, da al grize ustnice.
»Teoretično vaša zamisel ni slaba,« reče čez hip polkovnik. »Toda poraja se vprašanje, kako vzpostaviti zvezo s to grupo?«
Ther pogleda polkovnika. Potem se nagne čez. mizo in z nekim zmagoslavnim glasom reče:
»Ce sem odkrit, polkovnik, jaz sem se s to Florentino že dogovoril glede sestanka, in to za jutri zvečer, v kavarni Schers.«
»Neki gospod Gilson se je dogovoril za ta sestanek.«
Polkovnik sumljivo obme glavo.
»Ne pozabite,« reče polkovnik, »da vse tisto, kar vemo o tajinstveni Florentini* in kapetanu Jonkesnnu, ni nič drugega kot zgolj domnevanje. Še nihče ni videl nobenega ....«
»Toda prosim vas, polkovnik,« vpade v besedo major Ther. »Florentina je v nekem smislu besede postala že pojem, nekak simbol Pokreta odpora. Ta ženska je prav tako lep-a kot drzna. Neštevilni zavezniški oficirji oziroma piloti se morajo samo njej zahvaliti za svojo rešitev in osvoboditev. Kako bi človek sploh sumil njol«...
V Ardenih
Okrog velike štirioglate mize, v neki majhni gostilnici v Ardenih je sedelo nekaj surovih, drznih ljudi. Črnolasi mečni fantje, gozdarski delavci in kmetje. Ljudje drznih pogledov. Samo eden od njih se povsejn loči od ostalih; mlad človek rdečkastoplavih las, suhega obraza in plavih oči. Ponošena, raztrgana obleka je nekoliko prevelika za njegovo postavo. Plava srajca nima ovratnika, čevlji so prašni in raztrgani. Vsak hip se nemirno obrača in gleda na uro, ki visi nad vrati.
Krčmar, ki sedi z ostalimi, opazi te poglede.
»Ne skrbite, Bill,« zakliče z. močnim glasom preplašenemu človeku. »Madame bo zanesljivo prišla. A potem, na pot, v Anglijo.«
Bill se lahno smeji. Nervozno prižiga cigareto. Roka mu komaj opazno drhti. Tisto, kar je doživel v poslednjih štiridesetih urah, je bilo zanj nekoliko preveč.
Prejšnjo noč je sodeloval v zračnem napadu na Mtin-chen. Pri povratku je na nemško-belgijski meji naletel na mino — na poln zadetek protiletalske obrambe. Nekako mu je uspelo iz gorečega letala odskočiti s padalom. Ko se je spuščal na tla, je izgubil zavest.
Ko je spet prišel k zavesti, je videl, da je v postelji, v neki kmečki hiši.
(Nadaljevanje sledi)
.♦»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦•»»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦»♦♦»♦M
Bogastvo
/Nadaljevanje in konec/
Aleksandra
Karadordeviča
Zaščitna obleka angleške ekspedicije, ki bo te dni krenila na V i	južni tečaj
Z eno potezo — 240 milijonov frankov
Po določilih mednarodnega vojnega prava so postale železnice anektiranih o-zemelj lastnina nove države. Tako je Jugoslavija dob(Ja otomanske železnice, ki pa sio bile obremenjene z dolgovi. Vlada se je upirala, da z železnicami prevzame tudi dolgove. In je odbila podpis lazanskega dogovora, po katerem bi morala Jugoslavija prevzeti tudi dolgove otomanskih železnic. V taki situaciji so delnice teh železnic razumljivo pričele naglio padati. Prizorišče velike denarne mahinacije je biil ito pot Pariz. Dva kraljeva odposlanca sta ponudila celokupne akcije skupini ljudi, k; jo je v ta namen osebno sestavil kralj. Ta skupina je privolila v nakup in dobila vse delnice za komaj 60 milijonov frankov.
To je bil uvod v niovo denarno afero: sedaj so pričeli govo-
riti, da bo beogirajska vlada morala kupiti akcije otomanskih železnic in da ni več nobenega razloga, da so ite delnica v rokah skupine ljudi in ne v rokah države. Po kratkih konsultacijah je bil napisan odlok: akcije se kupijo za 300 milijonov frankov! Bilanca tega posla je kaj enostavna: država je izgubila 300 milijonov francoskih frankov, kralj in njegovi ljudje pa so zaslužili 240 milijonov !
Ugotovljeno je, da je kralj tiste čase po uspešno opravljenih denarnih akcijah kaj kmalu nato vložil v razne fr-anco-,ske banke —	100 milijonov
frankov.
Toda to niso bile edine denarne afere, v katerih je sodeloval kralj. Poznana je tudi afera Radivojevič in Martinov, v kateri je bila'država oškodovana za 700 milijonov dinarjev, nadalje afera pri rudniku Neresnici, potem špekulacija’s podjetji v Topoli in Dernir Kaplji. Treba je še pripomniti, da
so bila vsa kraljeva posestva s posebno uredbo oproščena vseh davkov, vse blago pa, ki se je nakupovalo za njegov dvor, je bilo oproščeno vsake trošarine. In tudi ito so izkoriščali: za kraljev dvor so kupovali mnogo več blaga in ostalega, kot je bilo potrebno, to blago z neplačano itrošarino pa se je spet znašlo na trgu . . .
Ni čudno, de je spisek imetja Aleksandra Karadjordjeviča obsegal 32 tipkanih strani m navajal kar 53 posestev. Navedli bomo samo nekatera: -metje v Visoki ulici v Zagrebu;
hiše in prostor v Pašičevj ulici v Sarajevu; dvorec z vrtom v Dubrovniku; v Topoli in Oplen-cu vile. centrala, magazini, vinogradi n:a preko 60 parcelah in celo ceste; potem posestvo Belje, posestvo v Hanpijesku, posestvo v Kranjski gori, v Paštrovičim, lovišča v Sremu...
Najbogatejiši državljan bivše Jugoslavije ni izbiral sredstev, da si nakopiči velikansko premoženje — od deviznih špekulacij m borznih poslov do prodaje poljskih pridelkov z njegovih posestev na beograjskem trgu ...
Drobne zanimivosti
Zd šdO® o od iffiOdfiD
MAŠČEVANJE
Ona: Nekdo mi je nasul sol na črtalnik za ustnice, v dozo za puder pa mi je natresel paprike.!*
On: »To je moje maščevanje za današnje kosilo/«
NE VERJAME
Mati svari svojega sinčka: »Kdor se laže, temu se maje nos.U
Sinček pa ji odgovori: »Zlaži se, mamica, da bom videl, če je rešit
PODOBNOST
Suzi je bila v večji družbi In zašepeče sosedu pri mizi: »Povejte mi, kdo je tistile grdi, nesimpatični človek?«
»To je moj bratit
»Oh, oprostite, prosim, da nisem te neverjetne podobnosti takoj opazilalt
IZSILJEVANJE
»Zakaj trdiš, da te je mladi mož izsiljeval, ko te je poljubil?«
»Zato, ker mi je najprej ukradel poljub, potem pa mi je rekel: če boste zakričali, vas nikoli več ne bom poljubillt
NAJLEPSE DARILO
»Povej mi, Zlatica, kaj naj dam Mileni za njen trideseti rojstni dan?«
»Čestitaj ji enostavno k štiriindvajsetemu rojstnemu dnevu/«
DRUGI MOZ
Mlada deklica se neverjetno zanima za poročni obred. Naenkrat se obrne k materi in jo vpraša:
»Povej ml, mama, ali si je nevesta premislila?«
»Kako misliš to?t pravi mati začudena.
»Ker je nevesta^ šla k poroki z enim možem, vrnila pa se je z drugim!«
PREJ NI UTEGNIL
»To je nekaj nezaslišanega! Sedaj ob treh zjutraj prihajaš domov in zraven tega tako pijan, da te mora spremljati natakar. Zakaj nisi prišel domov ob desetih zvečer, kakor si mi obljubil?«
»Ob desetih zvečer me natakar ni utegnil spremiti!*
VARČEVANJE
»Ti si hotel svoji ženi napraviti predavanje o varčevanju, kajne?*
»To sem že storil)«
»In kaj si dosegel?*
»Od takrat ne kadim več!*
MOZART V MAVCU
Ce naj bi bilo povpraševanje po mavčnih odlitkih merilo za priljubljenost, sta brez dvoma Mozart in Beethoven najbolj cenjena komponista v Parizu. Znana prodajalna glasbil v francoskem glavnem mestu je v juniju preteklega leta prodala po 38 Mozartovih in Beeth<wnovih odlitkov, sledijo Liszt (32), Verdi (25), Schubert (23), Gluck (22), Wagner (20), Puccini (16), Chopin (12), Smetana (6), Dvofak (5). Ce upoštevamo, da je bilo preteklo leto posvečeno Mozartu, sodi na prvo mesto te lestvice prav gotovo stari mojster Beethoven.
ZAPOR SAMO ZA PIJANCE
Ječa v Reykjaviku v Islandiji je ie 50 let prazna. Islandci ne kradejo, ne ropajo ln se sploh nikoli ne pregreše proti zakonu. Sedem celic služi le za prenočišče kakemu možaku, ki je čez mero pogledal v kozarec.
BUJNA RAST LAS 26-letna Maurin Ussa Goulcl iz Bahata si mora vsak tretji mesec odstriči dve ijebeli, poldrug meter dolgi kiti. Iz svojih las je spredla že tekač in dva predposteljnlka.
HIŠNA ŠTEVILKA 35.000 Argentinlja Ima prav gotovo najnenavadnejšo razdelitev hišnih številk na svetu. Hišna številka tu pove, koliko metrov je neka hiša oddaljena od mestnega središča. Tako )e prav vsakdanje najti hišno številko 30.000 in tudi več.
OD TU IN TRM
DRAGO POTOVANJE. — Najdražje potovanje na svetu si je privoščil arhitekt Ragnar Benson, ki je doma iz Švedske, je pa zelo bogat in živi v Chicagu, kjer ima največje gradbeno podjetje. Nekega dne se je tega moža polastilo silno domotožje. Sel je in je najel štirimotorno letalo in povabil s seboj 72 svojih prijateljev, s katerinji je odpotoval v Stockholm. Stroški tega nenavadnega potovanja so stali 150 tisoč dolarjev.
KOSILO SO JI VOZILI S POSEBNIM LETALOM. — Multimilijonarka Jessi Doneh-ju iz New Yorka je bila na oddihu v nekem luksuznem hotelu v Kaliforniji. Ker pa ji kuhinja v hotelu ni bila všeč, so tej ženski vsak dan pripeljali kosilo od drugod s posebnim letalom. Ko so jo vprašali, koliko tako kosilo stane, je odgovorila, da je stroški ne zanimajo. Glavno je zanjo, da pride kosilo toplo na mizo.
PREBRISAN TAT. — Da bi se zavarovali pred obiska tatov, so v nekem nebotičniku v Hagerstonu v ZDA arhitekti pri vhodu v to zgradbo postavili skrito fotografsko kamero. — Prvi tat, ki je prišel, pa je bil zelo prebrisan: vzel je ta fotoaparat kar s seboj. • •
TEMNE ULICE ZA ROMANTIČNE LJUDI. — Na Dunaju je uprava policije predlagala, da se ponekod v mestu izboljša cestna razsvetljava — in to predvsem zaradi pobijanja kriminala. Mestna uprava pa temu predlogu ni ugodila. Odločila je, da morajo parki in temne ulice ostati rezervirane za tiste, ki želijo in iščejo romantičnost in so radi sami in v temi. Ljubezenski pa* ri bodo s to odločbo seveda zadovoljni.
Politični mozaik
Tradicionalna tekmeca v politiki in vojni, Francija in Nemčija, sta sedaj, kakor vemo, zaveznika. To pa v Franciji vzbuja nezaupanje, ker ne verujejo v nemško odkritosrčnost. Vzrok za to nezaupanje je — vse večji razvoj industrije vzhodno od Rena. Svetovno tržišče pa daje prednost Nemcem, in tudi Atlantski pakt je postavil Nemca za komandanta Francozom, pa tudi zasedanje je bilo v — Bonnu. Francoski tisk se tolaži s temile podatki:
Prvič, zahodnonemška »VVehrmacht« se pogaja, da bo kupila od Francozov tanke AMX po 13 ton;
drugič, Nemci so povečali porabo francoskega šampanjca za 25 odstotkov;
tretjič citat iz francoskega lista »Combat«: »Nemčija je pogosto imela materialno moč, toda končno se je morala vedno ukloniti neki večji siB, ki je mnogo močnejša — pred vestjo.«
Vse to skupaj pa je — slaba uteha...
SVETOVNE ČENČE
Časniki pišejo:
Greta Garbo je prosila Pabla Plcassoa, da jo upodobi. Snobizen, ali kaj?
Farukova žena Nariman je zaprosila saudskega kralja Ibn Sauda, da, posreduje pri Naseru; mudi se ji, da bi dosegla — ločitev zakona, ker se ji nudi priložnost, da se omoži z bogatim princem iz Kuvajta. Ljubezen?
ALZIRCI VSEPOVSOD
Francoski list »Pariš Match« z ogorčenjem piše sledeče: »Muslimani, ki so pripravljeni, da na račun Francije prevzamejo vodstvo lokalnih poslov v Philipp-villeu v Alžiru, so dobili grozilna pisma: »Demisioni-rajte, ali pa boste sojeni!« Zanimiva pri tem pa niso sama pisma, ker je normalno, da večina uveljavi svojo voljo manjšini, tembolj še, če je ta izdajalska, pač pa da so pisma poslana iz — Pariza!
Alžirski nacionalni pokret se je razširil. In razumljiva je žalost francoskega časnika...
TUDI TUNIS GRE SVOJO POT
V Tunisu izgubljajo Francozi vse bolj svoje položaje. Od majhnega števila francoskih uradnikov, Ml so bili pridržani v službi (2500 od 10.500), se jih sedaj 60 odstotkov upira pogojem, ki jim jih je postavila tuniška oblast. Jasno je, da dežela ni več francoska kolonija in da priviiigiji izginjajo. Tako so tuniške oblasti francoskim trgovcem naročile, da morajo korespon-dirati v arabskem jeziku in tudi napisi na trgovinah morajo biti napisani v domačem jeziku.
Časi se spreminjajo ...
Maria Schell je, kot poročajo, prijadrala v zakonski prista11
SKRIVNOST SANATORIJA a
Divje sanje so mučile Martino. Zasledoval jo je neki neznanec, M je vpil za njo. V rokah je nosil velikansko kaseto za dragulje, iz katere so se vsipale na zemljo biserne verižice, prstani in raznovrsten drugi nakit. Zraven tega moža je tekel velik črn pes. Z gobcem je grabil po vseh teh dragocenostih in jih hlastno požiral. Martina je bežala pred obema, vendar je razdalja med njo in obema zasledovalcema postajala vedno manjša.
Martina je začela med spanjem z rokami divje biti okrog sebe. Pravkar je na svojem begu prihitela do širokih lesenih vrat in se vsa upehana za njimi ustavila. Zaloputnila je vrata s truščem za seboj. Nato je odprla oči in vsa zmedena pogledala okrog sebe. V sobi, kjer je spala, ni bilo ne moža z velikansko kaseto ne velikega črnega psa. Pač pa je nekdo krepko potrkal na njena vrata. Martina je nekajkrat zaprla in spet odprla oči, da se prepriča. Bil še spi ali je že budna. Potem je zaklicala: »Prosto!«
V okviru vrat se je tedaj pojavila sobarica Greta.
»Oh, dober dan, gospodična Greta!« ji je Martina rekla prijazno, čeprav ji dekle ml bilo posebno simpatično. »Kaj pa je?«
Gretin vedno godrnjav obraz se je ob prijaznem nagovoru Martine nekoliko zjasnil. Sobarica je stopila bliže ln radovedno ogledovala Martinino lepo jutranjo haljo iz rdeče svile, nato pa je rekla s svojim robatim glasom, ki je spominjal na kakšnega starega mornarja:
»Hotela sem vprašati, če lahko dobim svojo knjigo.«
»Kakšno knjigo?«
»Mislim roman, ki sem ga pred dnevi videla na vaši pisalni mizi.*
»Kaj — ali je bila ta knjiga vaša?« jo je vprašala Martina in takrat se ji Je začelo svitati. »Zelo žal mi je, da vam je ne morem še vrniti; posodila sem jo namreč komisarju Fuchsu, ki me je prosil zanjo. Vendar sem mislila, da je knjiga last gospe Petersen, ki mi jo je dala.
»Da, gospa Petersen je imela knjige rada ln je že vse, kar jih je doli v knjižnici, prebrala, ali pa so ji bile predolgočasne. Za branje je imela dosti časa.«
»Kaj naj sedaj napravimo, gospodična Greta? Najbolje bo menda, če napišem komisarju nekaj vrstic, naj knjigo takoj vrne. kajne?«
Sobarica je nekaj trenutkov opazovala mične copate, ki jih je imela na nogah Martina.
»Čudno se m! zdi, da se policisti zanimajo za ljubezenske romane,« je rekla nato Greta in vprašujoče gledala Martino. »Vedno sem mislila, da ne delajo drugega, kot da love druge ljudi, da bi jih zaprli, ali kaj vem še! Toda takšni mali, debeli gospod...«
»Tudi kakšen kriminalni komisar ima lahko srce, ki sl žeti ljubeiznil Ne mislite tudi vi tako?« se je nasmehnila Martina. »Pisala bom torej komisarju Fuchsu, naj knjigo takoj vrne. Od kod pa pravzaprav veste, da je bila knjiga na moji mizi?« je vprašala sobarico.
»Vprašala sem gospo Hofer, če lz sobe gospe Petersen lahko vzamem svojo knjigo. Ta pa mi je odgovorila, da je na vaši pisalni mizi.«
Martina je tedaj zgrbančila čelo.
»Kdaj pa je bila gospa Hofer v moji sobi?«
»Oh, ta gre vsak teden enkrat ati dvakrat skozi celo hišo in pregleduje, če smo vse očistile in pospravile.«
»Tako, tako,« je odgovorila Martina, nato pa umolknila.
»Potem je torej vse v redu,« je rekla Greta in segla po kljuki vrat za seboj. Toda ni se ji dalo, da bi že odšla. Martina je to opazila in je dekleta vprašala:
»Želite mogoče še kaj?«
»Vam je morda znano, kaj je bilo včeraj z doktorjem Warrenom? Ko je odhajal v svojo sobo, je bil bled ko smrt. In tudi profesor je bil ves iz sebe. Očita nam, da smo mu pokvarile mrtvaško okostje. To pa ne drži. Res je sicer, da tu in tam spihamo prah z okostja, pritakne se pa te grozne reči nobena.«
Prav nič ne vem o vsem tem,« je odgovorila Martina, kt so ji bile čenče zoprne.
Ko je sobarica Greta odšla, se je Martina za nekaj minut usedla na kavč. Res je sicer, da mora biti v taki hiši red, vendar ji je bila neprijetna misel, da lahko vsakdo, komur se zljubi, stopi v njeno sobo, če je odsotna. Razen tega pa knjiga, ki jo je sedaj sobarica Greta terjala od nje, ni ležala prosto na mizi, pač pa je bila pod kupom raznih Ilustracij. Torej stikajo tud! po njenih stvareh.
»Naior?! moram knMgo dobiti nazaj. Prav gotovo je komisarja razočarala. Kdo ve kakšne zaključke je sklepal iz tega, ko je slišal, da Je bila knjiga last gospe Petersen« — je govorila neslišno sama s seboj.
Martina je vzela polnilno pero in pisemski papir ln napisala nekaj vrsti6 na Fuchsa. Pismo ga bo dohitelo v njegovi pisarni.
2e je hotela pismo podpisati s prijaznim pozdravom, ko se je 8® n nekaj spomnila.
»Ste že zvedeli kaj novega glede izginulega nakita?« je še pristavila v pismu, hkrati pa je začutila, da jo spet začenja boleti glava.
Martina je zganila pismo in ga pustila na mizi. Vstala je, da bi odšla ^ sprehod. Cisti zrak ji bo dobro del. Mogoče bo srečala tudi inženirja byja in od njega zvedela, kako stvari stoje sedaj. Sklenila je, da rWen njim ne bo z nikomer drugim govorila o tej skrivnostni zadevi. Kar zazef jo je spet, ko se je spomnila svarila komisarja Fuchsa.	-
Martina se je oblekla v temno volneno obleko in se obula v čevlj® nizkimi petami. V parku sicer ni srečala inženirja, pač pa gospo Neumeis1* ’ ki je s Sibyllo Perkins glasno debatirala.	a
Ko se jima je Martina približala, sta obe umolkniti, gospa Neumeister P Je s teatralno kretnjo razprostrla roke, kakor da hoče ujeti otroka, ki P°sku svoje prve korake.	.
»Cvetoča kot vrt v mehki mesečini prihajaš...« je začela deklam^8 Tokrat je bilo tudi Martini le preveč.
»Gospa, prosila bi vas, da pogledate še enkrat bolj natančno v 11,01 knjigo, v kateri je napisano nekoliko drugače« — Je rekla Martina g°sp Neumeister s prikritim posmehovanjem.	kaj
Siibylla Perkins se je glasno zasmejala. »Da, da, res je! Ce človek 0® aj citira, potem mora to napraviti natančno, Je vedno od nas zahteval direktor.«	,a„
Martino trenutno n! dosti zanimalo, kakšne nazore ima ta odlični 6le liški ravnatelj. Rekla je le, da jo boli glava in da je potrebna čistega zra preden se spet vrne	v sanatorij.	,e
Ko je prišla po sprehodu v svojo sobo, je trdi, beti papir, na katerega napisala pismo za Fuchsa, še vedino ležal na njeni pisalni mizi. Četudi g3 ' zganila, je list sedaj ležal odprt pred njo. Se je trd Ust sam odprl? Se rnot ^ moti in ga je tako pustila na mizi? Zmedena je razmišljala o tem, venda ni bila na jasnem. Je v hiši morda še več radovednih oči?	\e-
Vzela je pisemski ovitek in vtaknila pismo vanj, napisala naslov ln °8' f pila znamko. Pismo bo potem spodaj v veži vrgla v poštni nabiralni*1 čimer bo to vprašanje zanjo rešeno.
Profesor Lorrnssen je že tretjič pogledal na svojo zapestno uro. za svojo pisalno mizo In je. ne da bi to vedel, strmel v vrata. Ko je c pogledal na uro. Je končno prišla sestra Agna.
»Cas je že, da pridete! Ne čakam rad. Kle je doktor Warren?«
Sestra je skomignila z rameni. »Miši"* sem, da je že tu. Vide y nisem nikjer.«	(Dalje prlhoom