b 89. MRO. Današnja Številka stane Din 1*50, o UHHiiohi, v fctrtek 17. aprna nzi. Letn um. Ishala vsak dan popoldne, lavsaauU sedeli* im prasalka. Inaerati: do 30 petit vrst A 2 D. do 100 vrat I 2 D 50 p, večji iateiat! petit vrsta 4 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklici beseda 1 D; Popust po dogovora. — Inseratni davek posebej. Vprašanjem glede inaeratov naj se priloži znamka za odgovor. »l-avnlstvo f,SIov. Naroda" la „Narodna tiskarna" KnaHavn ulica it 5, pritlično. — Telefon it. 304. Urodaiatro „Slov. Naroda" Kaaflova nlioa it 5, I. nadstropje Telefon atov. 34. Dopise sprsfesan ls podplsnns ln zadostno fmskovnns-istgr Rokopisov so no vrata. IV Posamezne Številke: v Jugoslaviji od 4—6 str. po O. 1*50, 8 in več 2 D. V inozemstvu Str. 2 O., 8 in več po 3 O. Poitnina plačana v gotovini. .Slovenski Narod« velja: Ljublj jam po poiii 4 V lootemriTa 12 mesecev 6 3 . 1 Din 240-— Din 240 — . 120'— . 120-— 60-— „ 60*— 20-— ! _ 20'— Din 36CK-. 180- — „ 90— 30*- • l » Pri morebitnem povf?anju sc ima daljšn naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v pnrfč naročnino vedno anjBJ no nakaznic Na Nexavbkift Makedoniji« priobCena RadkSeva originalna izjava. Opozicija j« po svojih posredovalcih in ajspentlh tmela sprva lahko delo. da je tajila originalnost Racft-jĆevfh Izjav v londonski »Morningpo*fc« ln v dunajski »Dte Shmde«. Stvar ie postala sedaj nekolik;, drugačna, ko ie organ makedonskih orgarrizactj. ki zagovarja tudi ideje Todorova Aleksandrova, priobčil izjavo obenem z Radićevo fotografijo. Opozicija, iznenađena vsled te izjave je oba dneva zanikala, prisrno*! izjave m naglašala venomer, da je to navadna iaisifikacrja. Omenjab so nekateri celo, da se je izjava tiskala v Beogradu m da se je tu fabricirala. Ta argument opozicije pa fe bfl takoj o vržen, ko so novinarji pokazali poslancem Številne originalne izvode sofijskega fista. Včeraj popoldne pa je izzvali, največjo senzacijo vest zemljoradničkih »Novosti«, po katerih je Radić priznal pristnost rzja^e hi da ie blfa pravimo reproducirana. — Zagreb. 16. aprila, (lav.) Dunajski dopisnik »JiigoŠtainpe« javlja, da je njemu Stjepan Radić izjavil, da je njegov interviev v »Nezavrshni Makedoniji« od besede do besede pra\'tmo re-prodneFran. Nasprotno tej izjavi je Lju- A le k se J Tolstoji. 19 &olef na Sfllars. Roman. — Liziazira — je spregovoril obrnjen h goram Marsovec ter pokazal svoje majhne, kot zlato svetle zobe. Opazujoč te skale, ki so ga tako otožno spominjale na mrtvo pokrajino razbitega planeta, je Los zagledal v breznu na skalah prevrnjeno ogrodje ladje, — koščki svetle kovine so bili razmetani krog njega. Dalje izza grebena skale se je vzpenjalo zlomljeno krilo druge ladje. Desno je visela prebo-dena na granitnem stožcu vsa pokvarjena tretja ladja. Povsod v teh kraiih je bilo videti ostanke ogromnih kril, razbitih ogrodij in štrlečih grebenov. To je bilo mesto bitke, zdelo se je, da so bili strmoglavljeni demoni na te brezplodne pečine. Los se je ozrl izpod čela na soseda. Marsovec je sedel, stiskal za vratom haljo in mirno ogledoval nebo. Ladji so letele naproti dolgokrile ptice, ki so se raztegnile v eno črto. Glej, že so se vzpele in zableščale z rumenimi krili v temni sinjini ter se okrenile. Los ie sledil njihovemu znižujočemu se poletu ter zagledal črno površino okroglega jezera, ki je ležalo globoko med skalami. Košato grmovje je pokrivalo bregove. Rumene ptice so se spustile k vodi. Jezero je začelo valovati razburkalo se je, iz njegove sredine se je dvignila močna struja vode, se razpršila in padla nazaj. — Soam — je spregovoril Marsovec svečano. Gorski greben se je končal. Na severozapadu je bilo videti skozi prozorne, lahne valove znoja svet-lorumeno ravnino, blestela je velika voda. Marsovec je iztegnil roko v smeri proti megleni divni ravnini in spregovoril z dolgim smehljajem : — Azora. Ladja se je nekoliko dvignila. Blažen, sladek zrak je gladil lica in Šumel v ušesih. Azora se je razprostirala v obliki široke, blesteče ravnine. Pre-prežena s kanali, polnimi vode, pokrita z rdečkasto-rumennimi skupinami rastlin, z ljubkimi rumenkastimi tratami je spominjala Azora. kar je pomenjalo — radost, na one razposajene pomladne loge. ki se jih človek spominja v sanjah, v daljnem detinstvu. Po kanalih so pluli čolni in ladjice. Po bregovih so raztresene bele hišice in mične stezice vrtov. Povsod so lazile majhne postave Marsovcev. Nekateri so se dvigali s ploščatih streh in kakor netopirji poletali čez vodo ali za goščo. Na prozornih stolpičih so se vrteli v vetru diski. Povsod so blestele na tratah luže in odsevali potočki. Diven kraj je bil — Azora. Na koncu ravnine je mrgolel solnč-ni odsev ogromnega vodnega prostranstva, kjer so se stekale viličaste proge vseh kanalov. Ladja je plula na ono stran in Los je končno zagledal velik. raven kanal. Njegov daleki breg je izginjal v vlažni megli. Rumenkasta motna voda je tekla iz njega počasi nizdol po kamenitem klancu. Leteli so dolgo. In glej, na koncu kanala se je začel dvigati iz vode raven greben stene, čije konci so segali za obzorje. Stena je postajala vedno večja. Zdaj so se pokazale ogromne plasti zemlje, poraščene z grmovjem in drevjem. Bližali so se ogromnemu okroglemu prostoru. Bil ;e poln vode. Nad površino so se vzpenjali v mnogih krajih žuboreči vodometi. — R0 — je 'dejal Marsovec in resno dvignil palec. Los je potegnil iz žepa notes ter na hitro roko poiskal v njem prejšnji dan napravljeno skico linij in točk v Marsovem di^ku. Skico je pomolil sosedu ter pokazal navzdol na okrogel prostor. Marsovec se ;e zagledal in namuzal — razumel je. veselo je prikimal z glavo in z nohtom mezinca označil eno izmed točk na skici. Nagnjen čez krov je Los zagledal dve ravni, od okroglega prostora razdvojeni, ter eno krivo progo, ki jo je polnila voda iz kanalov. To je torej zagonetka: Okrogle pege na Marsovem disku so bili okrogli prostori, kjer se je zbirala voda. črte trikotnikov in polukrogov pa — kanali. Toda kakšna bitja so mogla zgraditi te ciklopske stene? Los se je ocrl na svojega spremljevalca. Marsovec je povesil spodnjo ustnico in dvignil razprostrte roke k nebu: — Tao hacka utalicitl. Ladja je plula zdaj čez opaljeno ravnino. Na nji je ležala v obliki rdečkaste, zelo cvetoče proge izsušena struga odprtega 1 anala, pokrita kakor posejano polje, s pravilnimi vrstami rastlin. To je bila bržkone ena izmed linij druge mreže kanalov — blede slike na Marsovem disku. Ravnina je prehajala v nizke, mehke griče. Za njimi so se pojavljali obrisi mrežastih stolpov. Na srednjem jamboru ladje so se dvignili in zaiskrHi konci žice. Za griči so vstaiali vedno novi obrisi mrežastih stolpov in izbočenih poslopij. Iz solnčnc megle so se pokazale blesteče sence ogromnega mesta. Marsovec je pregovori!:' Soacera. XV. POGLAVJE. Soacera. Izza gričev so se pokazali, zavzemali vedno večjo prostranstvo m izginjali za meglenim obzorjem, vijoličasti obrisi Soaccre — pomoli ploščatih streh, mre/aste stene, pokrite z zelenjavo, okrogle gladine mlak in prozorni storpi. Množica črnih točk je letela nad mestom nasproti ladji. Cvetoči kanal se je umaknil na sever. Vzhodno od mesta se je razprostiralo zapuščeno, rasrito in s kani gramoza pokrito.polje* Na koncu te pustinje sc je vzpenjal ogromen, razpokan in z IiŠaji pokrit krg človeka ter je metal ostro, dolgo senco* stran. 2, »SLOVENSKI NAROD« dna 17. aprila HHNL šev 89 bm Davidović ponavljal, da je blok jel od vodstva HRSS iz Zagreba odločen dementi o pristnosti te izjava (Kate more vodstvo seljačke republikansko stranke v Zagrebu demantirati ffl-iavo svojega vodje, ki živi na Dunaja? Uredn.) — Beograd, 16. aprila. (IzvJ Današnje »Vreme« komentira znano Radl-eevo izjavo ter pristavlja, kako je dr. Spaho zatrjeval, da so izvode »Nezavi-ifane Makedonije«, v katerih je bila pri-Dbčena Radičeva Izjava« dali radikali tj-akati v naši državi Avdijence parlamentarcev. —- Beograd, 16. aprila. (Izv.) Listi različno komentirajo včerajšnjo avdijenco Ljube Davidovića. Kralja je vod-bloka predložil v vseh podrobnostih program opozicijonalne ga bloka. Davidović je kralju tudi zagotavljal, da so ▼me izjave Stjepana Radića, prfobčene m možem svu, tnđf ona v sofijskem listu makedonstvujnščlh. potvorjene aH netočno reproducirane. Danes popoldne bo edino dr. Spaho sprejet v avdijenci Kralj jutri zjutraj odpotuje v Topolo in se konsultacija vodilnih politikov prekine do ponedeljka. Vodja zemljoradnikov Voja La- bo v ponedeljek pozvan na dvor. AVDIJENCA VOJVODE STEPANOVIĆA* — Beograd, 16. aprila. (Izv.) Ni. j VfcL kralj Aleksander je včeraj sprejel daljši avdijenci vojvodo Stepanoviča. O tej avdijenci so bile po Beogradu razširjene različne politične kombinacije. Gotovo je le dejstvo, da se je vojvoda Stepanović kot predsednik Narodne .odbrane udeležil seje glavnega odbora itn da je kralju poročal o delovanju Odbrane ter mu obenem izročil izvod novih društvenih pravit — Beograd, 16. aprila. (Izv.) dopoldanski listi zelo različno komentirajo ▼Čerajšnjo avdijenco vojvode Stepano vlča. Splošno je znano dejstvo, da vojvoda Stepanović vselej, kadar pride v Beograd, poseti dvor m ga sprejme Nj. Vel. kralj v daljši avdijenci. Med kraljem in vojvodo vlada veliko zaupanje. To razmerje skušajo nekateri politični krogi tako tolmačiti, da spravljajo to avdijenco v zvezo z vladino krizo in da je krali radi vojvodo vprašal za j svet, kako naj se reši kriza. V drugih apolitičnih krogih pa kratko omenjajo, da m bila ta avdrjenca zgolj čin kurtoazije. VTIS MACDONALDOVEGA GOVORA V BEOGRADU. — Beograd, 16. aprila. (Izv.) Go-ror, Id ga je imel angleški premier Mac-donald povodom otvoritve rusko-angleške konference, je v tukajšnjih di-;p4omatičnfh krogih vzbudil največjo pokornost in resne komentarje. Na vodil--nem mestu zunanje politike je bil govor (simpatično sprejet Macdonaldov govor —»ebuje zelo važne momente za nadalj- razvoj odnošajev med Anglijo in Ru-kakor tudi med ostalimi državami Nemčija in reparacijski problem. >VOR NEMŠKE VLADE. — KAJ ZAHTEVA NEMCU A. — Berlin, 16. aprila (Izv.) V vodilu* krogih priznavajo velfki pomen dejstva, da je vzet reparactjski problem iz politične atmosfere in da ga razrootrtvajo strokovnjaki povsem z gospodarskofTnančnega ▼Mika. Nemški finančniki ugovarjalo strokovnjakom Ie, da so plačilno sposobnost oz. finančno moč Nemčije visoko preclnilL Predsednik Državne banke dr. Schacht je Izjavfl dopisniku pariškega »Echo de Parts«, da nobena nemška vlada ne bo odobrila in sprejela zaključnih predlogov strokovnjakov, ne da bi stavila svojih pogojev. Najpreje je treba tri vprašanja rešiti: 1.) AB naf bo Nemčija na gospodarskem polhi ravnopravna z drugimi državami, 2.) Al se Ima rnhrsko ozemlje izprazniti do zadnjega moža ki 3.) Ali se imajo znižati na primerno Število okupacijske čete v Pore- —- Berlin, 15. aprila (K) V soglasju s . stališčem državnega m pokrajinskih mf-■Istrskih predsednikov je danes državni kabinet sklenil pritrdilo odgovori« navpra-lanje reparacijske komisije o poročna strokovni a kov. — Pariz, 16. aprila (Izv.) Na anočnem banketa demokratsko-reptiblrkansko-sociia-Hstlčne stranke je ministrski predsednik Poincare podal glede zunanje politike zelo značilno Izjavo. V izjavi veli: Ravnotežje sveta, posebno Evrope ne more ostati stabilno, če ne bo dosežna pravičnost in če se me izpolni dana beseda. V naših očeh mote mednarodni mir prinesti in pokazati dobra rezultate, ako bo v notranjosti spo-polnjen z religioznim *fn socijalnim mirom, rrancoska politika žeH vedno splošni mir ki splošno blagostanje. To je bn vedno edf-af cflj Francije. V prav danes se zdi, da se bliža PrancIJa temu cJIju. Poročilo strokovnjakov na jasen način opravičuje vsa dosedanje sankcije. Poročilo strokovnjakov konstatira, da plačilna sposobnost Nemčije neprestano raste in je vsled tega naloga, reparacijske komisije, da definitivno Izdela načrt za nemška plačila, katera Ima nadzorovati kontrolna komisija. Ministrski predsednik ie nadalje odločno izjavil, da as asore biti govora o tem, da bi se tedaj opav sUla zasedba ntbrskega ozemlja, CQ Trandje po splošnem mnn nf samo plato-nlčen izraz, marveč za hoče Francija Novourelena trgovina Mdl najbolj*« oblatila. Fran LnUl Pred Boljo H POINCARE JE PRIČEL VOLILNO KAMPANJO. Program: Francija želi mir! — Pariz, 16. aprila. (Havaa) Na repo« blikanskoademokratakera banketu je izjavil ministrski predsednik Poincare: Mi želimo mir. Francija ni nikdar pokam xmim osvojevminlh misli, ni nikdar izražala misli po hegemoniju nI nikdar Urita misli sovraštva, mir Je za francosko republiko — ide j mi. Ide jal bratstva je za Francijo potreben. V teh letih smo večkrat opazili senco miru ie jo zopet videli izginiti, splošen mir se ni dosežen. Imamo pravico, da ae zavarujemo m branimo. Danes po koo* čanem delu strokovnjakov in pripravah re» paracijske komisije je za nas dosežena oblika, ki kaže, da se bliža ura miru. Po poročilih nemških in nekaterih francoskih listov je Francija dosegla sijajno opravičilo svoje politike, vse dokazuje, da je Nemčija, ki se je le navidezno predstavljala za sirom mašno, plačila zmožna. — Pariz, 16. aprila. (Izv.) Poincare je oa snočnem banketu demokratsko*republi* kanske stranke otvoril volilno kampanjo s daljšim političnim govorom o notranji in zunanji politiki Francije. Njegov program je: Francija želi mir in hoče zavarovati vse pridobitve težko izvojevane zmage. Na pod* lagi poročila strokovnJaške komisife zre Francija lahko s optimizmom v bodočnost. To poročilo opravičuje v polnem obsega dosedanjo politiko Francije, ki ne misli za* pustiti Poruhrja. predrto na doseže svojih reparacijskih ciljev. REZULTAT GLASOVANJA NA GRŠKEM. — Atene, 15. aprila (Izv.) Po sedaj ob-favlTenih rezultatih o glasovanju je bilo na Orškem m na otoku oddanih 930.000 glasov. Za republiko te bilo oddanih 630.000 glasov, za monarhijo ostanek. — Atene, 15. aprila (Izv.) Vlada je izdala splošno amnestijo za vse politične zločince. Oflclielni naziv OrŠke je sedaj »Helenska remrbHka«. (HeHentki Polltea). —Atene, 15. april s (Izv.) Bivši m1m> strski predsednik Zafmis. ki je sprejel kandidaturo predsednika republike, je izdal na narod manifest, v katerem pozivlje Grke na skupno sodelovanje za obnovo zemlje in da naj prenehajo vse poIIrlčnostr?nkarske borbe. Notranji minister je Izjavil, da vlada ne bo o rezultatih glasovanja obvestila odstavljenega kralja Jurija, ker smatra to za nepotrebno Ministrski svet je dalje sklenil, da ie za dobo petih let prepovedano časopisju pisati proti republiki, prepovedana je tndi propaganda v korist odstavljene dinastije. POMIRJEN JE GRŠKE. — Atene, 15. aprila. (Izv.) Ministrski predsednik Pspanastariu Je izjavil zastopni* kom tiska, da je naloga vlade delovati za pomirjenje politične borbe m da se vzpo* stavi notranjepolitična konsolidacija. Roja« listi so dolžni spoštovati izid glasovanja, ki predstavlja jasno voljo večine naroda. Pre* nehati morajo vsi notranji boji, odstraniti se imajo vse strankarske strasti in Je treba delovati za napredek ml«de Grffke Na kon» ferenci načelnikov parlamentarnih skupin, na katero bodo pozvani rudi rojallst), se ima izdelati načrt nova demokratsko*repu* bltkanske ustave. ITALIJANSKA INTERVENCIJA PROTI TURŠKEMU ČASOPISJU. — Trst. 16. aprila. (Izv.) Današnji »TI Plccolo* priobčuje poloficljosno vest iz Rl« ma o razgovora, ki se je vršil te dni med italijanskim zastopnikom Montagno v Čari* gradu in delegatom zunanjega ministrstva angorske vlade Adnan bejem. Tekom razgo* vora je italijanski zastopnik opozoril tur* škega delegata na pisavo turškega časopisja, ki Je napram Italiji v poslednjem času pre* koračila vse meje realnega čuta ter kalila dosedanje prijateljske odnošaje med obema državama. V rimskih diplomatičnih krogih tolmačijo nastop poslanika Montagne v tem smislu, da je interveniral po striktnem na* logu rimske vlade same. ki je želela oporo* riti zunanje ministrstvo angorske republike na pogubno pisanje turškega časopisja ter na določno željo rimske vlade, da se turško Časopisje v t ne k aC v 4mosti ter v bodoče je sile uporabi v korist m za konsollde* eflo splošnih italijansko * turških interesov. CEšKOSLOVAS*rr TISKOVNI ZAKON. — Praga, 16. aprila. (CTK) Na včeraj* fin rt seji je bila končana debata o tiskov« nem zakona. Zakon je bil sprejet s glasovi koalicijske večine proti opoziciji v obliki, kakor je bfl sprejet v odbora. Posl. N o a e k (ljudska stranka) je preoloM zakonski predlog o mkomparfblTlteti. Vlada Je pred* lož Ha zbornici sakoa o aktivni ta nfrfkrfji&p^naaA- JAPONSKE GROŽNJE AMERIKL 'tam WashIitgton, 15. aprila (Izv.) sa |e bavi daaes s novini zakonski crtom o naseljevanju, potem pe s ac_ poaske vlade, ki Jo je Izroči! Hoghean. No* ta se obrača ostro proti načrta ta obsegi prikrito grofa je sa slučaj, da se ta načrt •prejme, kar bf bfl naperjen proti japonskem* priseljevanja. Senatorji so obsojal japonsko noto In se zzražafl nad grožnjo. Senat jo sa te* da sa Julijska Krajina. — o ti knanartili poročajo is Vipava. Nekaj vipavskih faiistov je Ho na Slap, Id ga os-načajo sa komunistično trdnjavo. Eden izmed faiistov Je zaostal ta naje so ga komunisti kamenjali, da Jo bfl lahko ranjen. Piše se Ladislav Kula(?). vojak narodna milica. Neki drugi je bil tndi ranjen. Na Slapa so tmeH občutek, da prihajajo vipavski fašisti tja s slabim namenom, da Izvrše represalije. Vznemirjenje Je bilo velika Oba tabora pa sta se kmalu pomirila in fašisti so odšli prepričani, da ni prav dobro za nje, ako hodijo po vaseh Izzivat in dražit Tako prinaša fašizem med mirno slovensko ljudstvo povsod! le nesrečo in gorje, — Istrsko vino aa vzorčnem semnja v MIlana. Italijanski kralj se Je pri ogledovanju vzorčnega semnja vstavil dalje časa pri Istrskem paviljonu, kjer so se mu predstavili istrski zastopniki prof. Kukovič, de Praacescbi In Libutn*. Kralj je izrekel svoje priznanje razstavi v paviljonu. Istrani bi radi razpečavali svoje vino, kakor so ga pred vojno, aH sedaj ubija vso -vinsko kupčijo v vsej Julijski krajini Italijansko vino! Vinogradniki iščejo od pomoči v vinski krizi, zato pa so Istrani priredili razstavo vin v Milana. Ali bo kaj pomagalo seda), koje bilo Istrsko vino v MIlanu pohvaljeno od samega italijanskega kralja 1 — Tovarna testenin zgorela, V Rovinju v Istri je zgorela tovarna testenin. Škode je 300.000 lir. — Iz Tolmina. FašlstovskS tajnik dr. Marsan Je izdal prog'es, v katerem ugotavlja, da je tolminski okraj očitno Izrekel svoje sovraštvo fašizma ter se je v tem ločil od Italijanskega naroda in odrekel skrbi m zanimanju, katero bo vlada ime'a za druge državljane Italije. Tolmincl se takfh faši-st«w?Jcih napovedi nič ne bole. Storili so samo svojo dožnost no svoji svobrvinl volji, katero je bn predsednik MussoBnj slovenskim votllcem zagotovil, katero pa so jim hoteli vzeti fašisti tti Jim diktirati svojo voTJo! Tolmincl plačujejo davke m dajejo vojake, zato mora vlada skrbeti za Tolminsko tako, kakor za druge pokrajine! V tem odru g. dr. Marsan ne bo ničesar odločal. — Pred volitvami so zaprli Jurista Josipa Gabrščeka. Cel teden je bfl v zaporu. Drugega slovenskega jurista Savka Tusulina drže se vedno zaprtega. To Je italijanska svoboda! — Po tolminski dcoflcf hodijo oboroženi fašisti m grozno s maščevanjem in požigom. — Sežganega so našli v Korani v Brdflh posestnika J a kina. Pravijo, da se je doma kregal, potem pa je odšel na skrit kraj, kjer si je zložil okrog sebe drva, si potil obleko s petrolejem m zažgal. Sežgan je bil tako, da ga skoro ni bilo mogoče spoznati. Našli so ga po dveh dneh. — Umetniška razstava v Gorici. V mestni palači na Verdijevem Tekahšču je otvor-iena umetniška razstava, katere so se udeležili tudi SlovencL Veno Plon je razstav'! 'večjo skupino dobro uspelih slik. ki kažejo njegov umetniški razvoj, M. Peternel iz Cerkna tudi izložene mtarzUe (iz barvanih koščkov sestavljene pokrajine m portreti), špacapan Iz Gorice je podal več risb in najin aj si. Iv. čargo Iz Gorice, je izložll par pokrajin in risb. Dela slovenskih umetnikov vzbujajo pozornost — Obsolen šofer. Pred sodni j o v Gorici Je bil obsojen šofer Romeo Đrandolin Iz Krmlna na 10 mesecev zapora. 500 lir globe ln na plačilo odškodnine 20000 lfr vdovi profesorja Levi j a, katerega Je bP 26. aprila 1923 v nlld Leopardi podrl na tla. Profesor Levi Je bil tako poškodovan, da Je kmalu na to umrl. Tri mil] one potic so bo peklo v vsej Jugoslaviji, ki bodo rahle in pravilno shajane le po zaslugi slovitega ,,ArJi*ia)" pecivnega praška in „Adria" vanilin sladkorja 2623 Boj zoper draginjo v Franciji in pri nas. V šnrtnajstRi dneh ie rastoč* francoski frank spet pridobil trideset odstotkov svoje veljave. In v zvezi s tem dvigom pobijata vlada in časopisje draginjo. Ko je začel frank padati, so začele cene rasti, a le prav, prav počasi in boječe. V Prancfjl so popolnoma nemogoči slučaji kot pri nas, kjer gredo cene, če nal dinar malo pade, takoj ie Isti aH naslednji dan Čez mero navzgor. So se pa spet dvignile, pa nikakor nočejo pasti Vzrok temu Je, da coska vlada strogo pazi na najmanjšo spremembo cen predvsem pri življenjskfi potrebščinah. Vsak poskus tudi najmanjšega dviga pobija hi zagrabi vso energijo. Lani se je na pr. vodil silovit boj med vlado m pariškimi pekarfl. ki so hoteli ceno kruha zvišati aa 8 centmiesov Pri kflogramu. Stvar se je poostrila tako, da Ji celo zagrozil pariški prefekt vsem pekom z sapo- Seveda problem uspešnega pobijanja draginje aH! v Franciji niti v katerikoli dragi državi ae obstoji samo v tem, da se prV tiska na trgovce, da znižajo cene kadar to čezmerno visoke, a Loocbenr, ki It dan novega Potočare jevega ministrstva, ja v seri« člankov v novi fraaroshl rev« »Oemain« razloži!, da je boj zoper draginjo problem, ki saviti od cele vrste kompliciranih dejstev. Najvažnejši H prvi predpogoj sa ta bol Je pa dvig m potem stabilizacije domače valuta. V ta namen Je Sreba najprej najt! ravnovesja v gospodarstvu države. Francija ima na pr. deficit desetih milijon. hvhHahnr alta. To jo stane okroglo milijardo frankov v Ca H m - ----- " zidat! v teku zadnjih Štirih let zadosti no ' število tovarn sa dušik, bi imeli francoski seljakj dovolj nmetntu gnojil za povišanje produkcije tal in velike svote za nakup tujega žita bi ostale doma. Znamenite so besede novega rmnstra, ki se tičejo uvoza in Izvoza: »Predvsem je pa treba omejiti politiko omejevanja izvoza in uvoza, katera se na žalost vedno bolj uveljavlja. Take odredbe vodijo do represallj. Edino svoboda trgovanja bo pobijala gospodarsko krizo.« Vspričo izkušenj v nedavnem času, ko je bil v naši državi uvoz in Izvoz omejen, ko je cvetelo verižnišrvo in poganjalo »Iz-vozničarstvo«, ko so vsled tega cene bujno rasle, dinar pa padal, moramo tem besedam le pritrditi. če valuta pada, kdo ima največjo škodo? Ljubljanska carinarnica se preseli v "Balkan". Našim gospodarskim krogom je Gene- ' ralna direkciia carin v Beogradu poslala za pfrhe lepo darilo. Uprava ljubljanske carinarnice je prejela odlok, da *e Gen. direkcija skierrila premestiti carinarnico v »Balkan«. Ore za pisarniške prostore. Dosedanji namreč ne odgovarjajo, so pretesni ln I nehigijenski. Pet let je bilo časa premišljevati kako se pametno odpomore, vtsIH so se razni pregovori, končno pa se je zadeva rešila tako enostavno in zanič, da br-do trgovski krogi kaj kmalu čutili neprijetne posledice tega odloka. Dejstvo je. da ie popolnoma nemogoče koncentrirati ves carin-sko-blagovm promet v »Bnlkanu«, kjer je mnogo premalo prostora. Za hitro ln točno carinsko poslovanje pa je velike važnosti, da je ves promet osredotočen na enem mestu, ker Je še v tem slučaju pri opravljanju car. poslov neprimerno veliko letanja predno se vse uredi in zadosti administrativnim predpisom car. zakona. Ce upoStevamo še okoren ustroj poslovanja in pa dejstvo, da je car. stranka mnogo odvisna od dobre volje ln ljubeznjivosti urad-nlštva, potem bomo videli kako rožnat bo naš položaj. Vagonske pošiljke nikakor ne bodo Imele prostora v malem dvorišču »Balkana« in bodo morale ostati zunaj na prostem tiru; to bo letanja v kilometrskih razdaljah za. vsako malenkost, nepravilnost, bo pri količkaj večjemu prometu po-popolnoma nemogoče vsako redno poslovanje, ker je vse premajhno, pritlično, brez pravih dohodov in odhodov, brezprimernih dovoznih in odvoznih cest, pač kakor so prlzatedl gosP. krogi ugotovili: prostori so Iz prometno-tehnfčnih vzrokov nemogoči. Vse to ve Gen. direkcija, pa vendar kljub temu izda odlok, ki bije v obraz potrebam ln željam carinskih strank, gre preko odločne Izjave prizadetih. Zakaj? V čegavem interesu? Gen. direkcija carin se menda postavlja na stališče, da je celokupno gospodarstvo le za to tu, da plačuje carinske davke in ureja svoje korake v skladu s par intereslranci, ne pomisli pa. da s tem zavira gospodarsko Življenje. Zopet imamo slučaj, ki jasno priča, da so baš razne državne uprave, ki se ne zavedajo važnosti nar. gospodarstva, njegove največje coklje. Vsak tak državni urad misli, da so drugI radi njega tu in ne on zaradi drugih In namesto da bi pospeševal, ovira vedno ln povsod. Kaj pravi k temu minstrsrvo za trgovino tn Industrijo, odnosno njen oddelek v Ljubljani? Upamo, da se primerno zavzame za naše interese. Ta odlok Gen. direkcije ne sme postati dejstvo, najodločnej-še protestiramo, da bi se stvar rešila tako neprimerno ker so dani pogoji, da se reši zadeva v vsetransko zadovoljnost, samo če Gen direkcija to hoče I Stavbna in javna dela v Ljubljani Na stavbIščih je deževno vreme zadnje tri tedne zidarska dela znatno oviralo. Pri dograjenih poslopjih »Okrožnega urada za zavarovanje delavcev«, ki so večinoma že pod streho, se bo ob ugodnem vremenu pričelo prihodnje dni ztdovje znotraj m zunaj ometavati. Isto velja za poslopje palače »Ljubljanskega dvora« v Kolodvorski ra Pražakovi ulici. Pri teh stavbah bodo zidarska dela do jeseni popolnoma končana. Pri tej palači bo pa — zlasti ob njeni jtrž-ai In severni strani po doseženem trporab-*em dovoljenju potrebna vsekakor radikal aa olepšava ondotnega sveta, zlasti on^ga dela ki meji na Miklošičevo cesto in Pra-žakovo ulico. Pred vsem bodo morali zginiti tisti na pol razpad H objekti — ostanki nekdanje predilnice, — ki pač niso v dekoracijo nove stavbe ali Imenovanih dveh ulic. Ob Miklošičevi cesti bo ostalo stav-bišče v bližnji prihodnjostl, kakor čujemo, tndi zazidano In s tem zopet ena vrzel za-mašena. Koncem Miklošičeve ceste :a še dve obsežni stavbišči na razpolago. Pri stavbi »Sokolskega doma« na Tabora napredujejo zidarska dela vkljub neugodnemu vremenu prav naglo In zasluži stavbna družba Tavčar & Svetina v tem oziru vse priznanje. Ob Zrinjskega cesti je vila zavarovalne družbe »feniks« dograjena ta pod streho, a še ne ometana. Ob Bleiwef-sovi cesti ie Verllčeva vila dodelana In ometana. Na Sv. Petra cesti ie dala gostfl-eičarka Ana Cerne (odn. Cemetovi dediči) zgraditi na dvorišča mak) skladišče. Ravnateljstvo trboveljske premogokopne družbe se je zadnje dni preselilo v svojo novo palačo na Aleksandrovi cesti. Pri stanovanjski Mil dr. Ceraeta aa tre. dr. Bretl-Nagia-eove ob Aleksandrovi cesti se zidarsko delo ie nadaljnje. Nekaj skladišč se gredi tn> PodmIadka« v celi Kraljevini. Društvo more slediti svojemu razsež-nemu namenu le tedaj, če pridobi čim največje število Članov — osobito rednih č'a-nov — m ž njimi neobhodno potrebna sredstva. Po člerra 15 društvenih pravil maša letna članarina za redne člane 30 D., za pomožne člane pa 6 D. Stalni Cani plačajo enkrat sa vselei 500 D. Pripomniti ie, da po členu 17 društvenih pravil pomožrri člani n.majo volilne pravice. Dolžnost vsakega Je, da postane član društva Rdečega Križa. Nikogar naj ne bo, ki bi ne mogel reči, da podpira materije'no In moralno težnje najpotrebnejšega in najvažnejšega druStva v državi Nadejati se je, da se bodo domoljubni prebivalci našega mesta rade volje odzvali temu pozivu m brez razlike v mnogobroj-nem številu pristopili društvu Rdečega Križa, ki se bo na zborovanju rednih član crv, dne 5. majnika t L v Mestnem domu na novo osnov a'o. Pristop se pri!avi m plačuje članarino v društveni pisarni, Ljubljana, Mesind trg. 1L 2. nadstropje. V Ljubljani, dne 10. aprila 1024 Prehodni odbor Slovenskega Rdečega Križa Dr. Viljem KreJCi t. č. predsednile Politične vesli. sx Radić se opravCulel >Obzor« poroča, da se je Stjepan Radić napram njegovemu dopisniku na Dunaju izrazit da je njegov predlog:, da se skliče kongres; zatiranih narodov, samo idealna namera. Njegovo večmesečno bivanje na Dunaju mu te dalo priliko, da se ie sestal s politiki raznih narodnosti, pri čemer je čul pritožbe zaradi zatiranja narodnih manjšin in preslabe njih za-Sčite. Tb ga je napotilo, da je napravil načrt skupne konference vseh zatiranih tn kot zatirane se čutečih narodov. Na tef konferenci bi se formulirale njihove Želje in zahteve v svrho predložitve DruStvu narodov, ki je edino za to kompetentno. Radić naglasa, da ta pogajanja niso naperjena proti nobeni državi, sicer pa je itak Še preuranjeno govoriti o tem kongresu. — To je tič ta Radić, vse mogoče govori vse mogoče dela proti državi kadar bi pa moral dajati odgovor zaradi svojega dolgega jezika ali zaradi svojega nepremišljenega dejanja, pa se začne upravlčevatl ln opravičevati, da bi utajil to, kar je prej storfl ali zagreSil! Junak gospod Stipica nI! Zakaj potem mož raje ne molči? — Naš poslanik v Vatikanu. Po poročilu iz Rima je včeraj papež Pij XI. sprejel v daljši avdijenci našega poslanika pri sveti stolici dr. Josipa Smod-lako. = Potreba češko - poljskega zbH-žanja* »Venkov« navaja v svojem uvodniku, da je nekaj časa sem čuti na Poljskem bolj in bolj ponavljajoče se glase o potrebi češko - poljskega zbližani a in sporazuma. Nastopna izjava novega poljskega ministra za zunanje Stev. 89. »SLOVENSKI NAROD« \ vojni kurat. zdaj katehet, se Je moral po drugem dejanju večkrat prikazati pred zastor in sprejemati toplo In gTasno priznanje Žal precej pičlega občinstva. Igra je kljub raznim tehniškim pogreškam nedvomno ena najboljših, menda ce\o najboljša od domaČih kmetskih Iger, ker ima zares domačo gorenjsko vsebino iz življenja, polito realis:;ke. Zavestno se, četudi ne dos'edno, odvrača od sentimentalnosti, katera v tolikih kmetskih Igrah dela ir kmetov lažne figure preoblečenih škricev. Prednost jI Je tudi Jedrnata kratična. Poročal bom o delu S e podrobno. M. Z. POZOR! POZOR! 20 000 krat VIL se pomnoži v velikonočni številki »Slovenskega Naroda« vsak inserat in mali oglas. Zato je inserentom zajamčen popolni uspeh! Oglase za to številko sprejemamo do petka popoldne, parte in nujne neodložljive oglase pa še v so* boto do 9. ure zjutraj. Podjetna brata ždaf sta vrla veliko pralnico odprta, kjer noč in dan perice zale, so z milom »Z lat or o g« tu prale. Nadaljevanje sledi. Rnjlzeunoste Prosveta. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani, LJUBLJANSKA DRAMA. Sreda 16. aprila: Kamela skozi uho šlvan-ke. Red B. LJUBLJANSKA OPERA. OPERA. Sreda 16. aprila: SevilskI brivec Izven. ★ * ★ »ANA KARENINA«. Konec. So to sfcer teatralna sredstva, v tem položaju pa precej potrebna In če nevsiljivo vporabljena, nedvomno v prilog tragičnemu koncu. Presenetilo me Je, da je bila Nablocka 1 po maski, s črnimi masml, precej taka, kskor sem si Ano Karenino od nekdaj predstavljal. Samo da si jo mislim nekoliko večjo. Največjo nalogo poleg Ane ima njen soprog. Skrblnšek je vlogo Karsnlna Izvedel jako častno; malokdaj je bil na odru tako simpatičen in umerjen. Deloma sam-posebt, deloma sugeriran, po čuteči Igri družabnice je dosegal polno resničnost v Prizorih, ko se mu razgali lastna duša in izpuhti Iz nje priučena sila konvencije. Dasi jako Izobražen In ognjevito stremeč igralec, nima Skrbinsek vselej sreče, da bi mogel temu, kar Čuti, dati popolnoma adekvatnega Izraza. Neka premočna um-stvenost ali kaj, preveč zavestnega prev-darjanja, mu večkrat moti Igro, da ne čutimo iz nje njegovega srca. Kot Karenla pa me je ganfl In sem mu ga resnično verjel. Le maska ml ne ugaja In mnogim drugim tndi ne. Sicer Je to menda režijska stvar. Nikdar si nisem mislil Karenlna obritega, z očali, kakor kakega Pobjedo-nosceva. Nego hladnega, preprosto, a skrajno elegantno oblečenega gospoda s kratko, nekoliko osivelo, pazno negovano brado; brez očal. Nekako takega, kakor je izgledal francoski predsednik Sadt Carnot, ki je bil evropsko poznan po svoji umerjeni eleganci in svojem hladnomirnem, bledem licu z vedno na sveže oskrbljeno brado. če že drugega ne In če Ima g. Skrbln-lek kaj garderobe (draga stvar), bi bilo teleti, da bi aa oblekel x kerektnejso, yt- i — Jugoslavenska NHva.« Izašao je nov! broj »Jugoslavenske Njive« sa slijedećim sadržajem: Amouin Veseiy: Dva Češka književna jubileja; Stanko Tomaš-ić: Dukat na mramornoj ploči; Fran Aliirević: Stari mornari; Ivo Andrič: Iskušenje u ćeliji br. 38; Vladimir Nazor: Sonet; A. Bonlfačić: Vino djedova; Dr. Ferdo Sišič: Knez Ml!oš u Zagrebu 1848; M. Schwarz: Francuski a-ca-pella ehansoni XVL veka; dr. Vladimir Dvorniković: Krist, Budna, Schopenhaucr. Umjetnost: Bc; Beogradska drama. Sumljivo Hce. P. Lasrarić: Dva slikara. S.: Naša simfonijska muzika. Jubilej Toše Lesića. Klavirno več s Alfreda Cortota. Nauka: O: Grammaire de Ia langue serbo-croate. N. Radojčić: Publikacije filozofskog fakulteta požunskoga univerziteta Komenskoga. Socijalni živci D. Bogunović: Od prvoga do drugoga sokolskog sabora, Politika: J. Dc-metrovfć: Nova politička situacija. Bilješke: Fr. Ilcšić: Slavenstvo. B. Lovrić: Jugoslavenska knjižnica. B.: Vitlo i druge pripove- §jo eleganco. Bolj pasivno vlogo Ima grof Vronski, kl si ga je pridr*al Putjata. Igral ga je dobro, kakor se spodobi za odličnega igralca. Vendar me nI navdušil. Vloga sama ne obsega bogvečesa ln zaostaja za Vronskim Iz romana. In zdelo se nrl Je vrhntega, da Putjato moti pri Igri neka » druga mfscl. Ta misel bi utegnila biti re- | sti- B-: Tala* du5e « tc,a- °-: Krle2a žlja. Dasi so Igrali v modernih oblekah, j °Pet Promašio. Bibliografija, bi vendar Vronskemu morda pristajale j — A. M. Slomšek: Izbrani spisi za mla-prav dobro neanglizirane brke. Saj jih dan- dtoo. Priredila Fran Erjavec in Pavel danes tudi Se ta In oni nosi, kakor mu jih I Flere. Z risbami okrasil Maksim Ga s pale Bog ustvaril (seveda ne mislim, da M j r{- v LJubljani, 1924. Natisnila in založila mu morale »Po slovansko« doli viseti, ka- j Učiteljska tiskarna. Str. XCIVH-321. Cena mor jfh ravno zemlja vleče in veter di- j rfgira). V dobi Ane Karenlne pa si sploh nI Se nihče brk strlgel. Lice bi bilo bolj j čvrsto moško. Tako Je Putjatova maska izgledala malce fičfirlčevsko in to kvari zavest, da ne gledamo površnega puhloglavega, nego temeljito Izobraženega fn o srčnih stvareh skrajno resno mislečega človeka. Tudi uniforma Je silno neugodna. Dognal sem. da naši gledISčf baje nista premogli primernejšega vojaSkega oblačila! Rdeče vlače s SkornJI bi bile v redu. Ruski car je Imel razno gardno kavalerfjo, ki po pestrosti nI zaostajala za avstrijsko ali francosko. Toda ta beli, zlato obSiti mun-dlr In kalpak fn žalostna avstrijska sablja. Videli smo te komade že v operet!, »Ma-dame sans gene« In bogve kje ie. Tud! Je jako neprilično, da nosi Putjata to gala-uniformo vedno ln vedno, če bi Jo oblekel le za krasnoselsko dirko, kateri Je prisostvoval dvor, bt le bilo. Žalostna nam majka garderoba! Vse druge vloge so epizodne. Nekoliko večja Je Se Cesarjeva* ki igra Aninega brata, kneza Stlvo. Dober je bfl. Tudi čvrsta vnaniost, svefe lice z vročimi očmi in močno polno brado, so vsrvarjalt prav tip moža, ki Je »razžalfhro zdrav« ter mu Je večna potreba veseljaci« in se čutno izživljati. VVlntrova le v knegfnfl DoTIv, Stfvovi dobri In globoko razočarani ženi, našla pravo sentimentalno vlogo zase. Terčlč ima za Levfna primerni globok! glas In ono asketsko resnost. Sploh so bili prav vsi na mestu: po nadarjenosti In vlogah eni bolj vidni, drugi manj. Imenoma bi le navade! Java novo, M. Danilovo, vezani knjigi 56 Din. — Nedvomno ie bila občutna vrzel našega književnega trga, da so na njem manjkali že več nego dve desetletji spisi največjega vzgojitelja m preporoditelja koroških In štajerskih Slovencev, to je A. M. S lom Se k a. Sicer pa v kljub temu, da se je o malokaterem možu že toliko pisalo kot o Slomšku, doslej Se sploh nismo Imeli vsaj kolikor toliko kritične slike njegovega življenja in dela. Ta občutni nedostatek sta skušala popraviti Erjavec in Flere, ki sta izdala v svoji znani zbirki »Slovenski pesniki in pisatelji« sedaj tudi Slomška. Tudi ta zvezek te krasne edicije Je urejen Po vzoru dosedanjih. V antologijo uvaja bralca obširen m doslej nedvomno najboljši Slomškov ŽKiJenJeflU, apisi to pa potem razdeljeni v pesmi, pripovedne spise, poučne spise fn nabožne spise. Knjigo zaključuje podroben In nvnucljozno sestavljen tolmač. Glavna prednost te Izdaje Je, da skuša biti kritična, kolikor Je seveda primerno za publiko, kateri Je namenjena, zato nam podaja res točno m popolno s'aco tako mnogostranskega Slomškovega udej-stvovanja. Is tega vzroka ne bo segata po knjigi rada samo mladina, kateri Je v prvi vrsti namenjena, temveč z istim veseljem In užitkom tudi odrasla publika, kateri so sicer Slomškovi spisi ie davno skoro nedostopni. — Knjigo le Jako lepo okrasil s Številnimi filtracijami M. Gaspari, ki se po svojem slogu In Izvršitvi krasno prilegajo tekstu. Upamo, da bo občinstvo s pridnim kupovanjem nagradilo ne mali trud prirediteljev In požrtvovalnost zaožnice, ki bo Iz- • vršila ogromno kulturno delo, ko to zbirko dovrši Da bi se zgodilo to čim prej! Prihodnji zvezek. U Je ie v tisku, bo obsegal Jabrana dela Janka Kersnika* Glasbeni vestnik. — Nova smzfkafije, Otroške pesmi. Uredil Srečko Kumar. Izdala m za!oži.a Zveza slovanskih učiteljskih društev v Italiji. Cena 20 dinarjev. — Končno je naša mladina v pričujoči zbirki dobila pesmarico, s kakoršno se niti veliki narodi z',e\ dobite pogum in samozavest ln govorite, i govorite, starček pa vas posluša.,. So- j be noče poznati, zato pa rrra Je znano vse, kar ga obdaja. Vse ga zanima, sa« mo lastna oseba ne. L. 1S76. je bil nas tavi jen v senatski knjižnici, kar je gotovo srečen slučaj za takega ljubitelja kniig. Romani »Le erime de Sylvestre Bonnard«, mladinska knjiga »Le livre de mon ami«, »Thais«, >La rčtisserie de la reine P6-danque«. »Le lys rotile« in zbirka kritičnih podlistkov »Vie litteraire« (4 zvezki) so utrdili njegovo slavo v Fran-' ciji in izven nje. Domovina mu je dala zasluženo priznanje s sprejemom % francosko Akademijo (1596.). Leta 192U je bil odlikovan z Nobelovo nazrado\ potem ko se je leto poprej kot 76 letni starček oženil. Ako omenim Še, da je v svojem življenju mnogo popotoval ne le po Evropi ampak tudi po severni Afriki i;i v Ameriki, je povedano skoro vse, kar ve svet o njegovem življenju. Sam izobraženec v najboljSem pramenu besede, ne priznava vedi in znanju nikake absolutne cene. >Neved-nost je potrebna podlaga no le za srečo, ampak tudi za življenje v obče«. Znanost ni storila ničesar za človeško srečo. Preprostost, veselje nad lepotr* prirodna dobrosrčnost so resničnejSe dobrine nego dobrine človeškega uma. Zato ta pesnik, ki Je doma na vseh poljih znanosti in dovzeten za vse mV* kavnostl kulture, rad slika otroško preprostost, pebožnost primitivnih, legendarnih Časov, ali pa prisrčnost in dobroto samotarskih, svetu odtujenih modrijanov. Pri vsem tem pa ne more zatajiti visoke literarne kulture, bogatega znanja in prirojene sposobnosti, vmisliti se v oddaljene, davno minule oblike življenja. Posebno so mu p:T srcu najstarejši čast krščanstva in v zvezi s tem boi krščanstva s staro rimsko in grško kulturo; v tem boju se sam odločno nabije tia paeransko stran. Rad se bavi tudi s srednMm vekom in z 18. stoletjem, nič mnr.i pa seveda tudi s sodobnim življenjem. Povsod izraža misli s kulturo in znancem prena*'čencga uma tako preprosto, da ga lahko razume otrok; v tem pogledu kaže njegov jezik najboljše tradicije 17. in 18. stoletja. Ljubezniva ironija, skepsa m relativizem, ki nas tako mikajo v njegovih delih, se v poznejših letih, zlasti delih, ki pripadajo že 20. stoletju, povzpne rada do odkrite, ostre satire (L'affalre Crainquebille, Le mannequln d'osier. Monsieur Bergeret a Parisv L'ile de Pingoutns etcJ Krrvičnost m nespametnost modernega družabnega reda dobita tu marsikatero odkrito al? prikrito lekcijo. Poleg razdvojenost* modernega človeka, ki jo je izzvalo krščanstvo s svojim zanikanjem življenj*^ (Noces Corinthieunes, Thais) se zrcaK v njegovih novejših delih bolj in bolj še druga misel: njegova vera v bodočnost socijalizma. Toda Anatole Franc« ni doktrinarec niti revolucijonar. Zanf ni absolutne resnice, niti absolutne mot rale. pregloboko Je pogledal v bistvo sveta, spoznal Je v^eobčo relativno«! Uživajoč lepoto z očesom umetnika* motri skeptično dejanje tn nehanje svota. Ne bori se več — premagal je. V resnični ljubezni do človeštva postavi . vsemu minljivemu za priči ki sodnika boginji Ironijo in Usmiljenje (Pirie): »L'une en souriant nous, rend la vte aimable, 1'autre qul pleure nous la rend sacree. Anatole Prane* tudi ca naše flrfs občinstvo že davno ni več samo Ime, Imamo v prevodu dve knjigi, ki spadata k njegovim najboljšim: Debeljak je poslovenil »Pingvinski otok«, Zupančič »Kuhinjo pri kraljici Gosji nožici«, v tisku je sedaj »Thais«, ki je bila v, prevodu gotova že pred vojno, pripravlja se tudi prevod romana iz časov, francoske revolucije »Bogovi so žejni«. Debeljak je dodal Pingvinom tudi pre*-gledno študijo o delih Anatola Francea, že poprej pa Je seznanil ž njimi širš# javnost dr. Zupan v Slovanu 1915. NAJLEPŠI IZREKI ANATOLA FRANCEA. — Občutim neke vrste hvaležao spo* štovanje do poveljujojčih In svetlih talen« tov, katerih dela vsebujejo najvišjo kre« post: zmernost — Če Imate Izvirno Ideje, nov vtdiic, če slikate ljudi In stvari iz nepričakovanega Stališča, boste presenetili čitatelja — Ln či« tatcij nima rad. da ga presenetite. V kaVf povesti ne Išče ničesar drugega kot neumnosti, ki so mu še znane. — Na žareči granit bolesfc je Čiovelf trdno postavil ljubezen in pogum, Junaštvo in pomilovanje, skupino vzvišenih rakov ta sprevod strašnih ali ljubkih kreposti. Ca bi jim manjkala ta podlaga, bi padle ta krasne slike vse skupaj v brez dno praznosti. CloveStvo ima temni občutek potrebe bolesti. Postavilo Jo pobožno žalost med kreposti svojih svetnikov. Srečni oni. ki trpć, in gorje srečnimi Evangelij je zato. ker |e dvignil ta klic, vladal svet dvl tisoč let. — Da si človek izvojuje in obdrži žensko nI treba vidne premoči, ki se kare vsem pogledom, da ima ženska enega onih trenutkov, ki se ne dajo pozabiti In kateria vrnitev človek pričakuje. — Razumevam vse: toda stvari so, ft se mi gabijo. — Lutke ne govorijo tmall genij, Id fin la obdaril s smehom, jim ni dal daru ——— ■■MM B0HHH9BE Stran 4. »S L O V T N S K I NAROD«, dne 17. aprila ta. m to je za svat dobra Ca bf lusk* govorile, U sliSali samo njel — Odločiti e je treba med sovraftvotn in ljubeznijo, kar se zgodi samo od sebe la ne med resnico In zmoto, kajti to razlftova-ale je vsled slabosti človeškega duha ne* mogoče. — Zdi se mi, da delalo ljudje drv drugega nesrečne vsled pretiranih občutkov, ki jih gojijo do samega sebe In do svojih vrstnikov. Će bi si predstavljali človeško naravo bolj ponižno bi bol) resnično, bi bilo mnogo milejši napram drugim In napram samemu sebi. — Ženska je velika vzgojiteljica moža; ečf ga ljubkih kreposti, vljudnosti, diskre- cija si onstsn posna, M aa bo* da m na pravem mesta. Nekaterim kaže umetnosti ugajanja, vsem pa koristno "»Ttlmr*. teko se ae da ueugajati. — Popularne vlade sploh al Vladati pomeni delati ntfcidovuljino. ' — Prošlost nam le skrila kot bodočnost; živimo med dvema gostima oblakoma, v pozabljenju onega, kar je bilo sa v negotovosti onega, kar bo. -— Zavzemal sem se vetrno sa one, Id so jm hoteli ubitL — Umetnik mora ljubiti življenje In nam pokazati, da le lepo. Brez njega bi o tem včasih dvomili. da je le ea sam Bos za vse ljudi, sedaj pa pravijo, da je ea bog za fine eden za naj-finejse, eden pa za čisto preproste ljudi. — Ritaard Zaneila ie kupil kinematograf. Bivi: predsednik reške konstiruante Rfliard Zaaella je kupil na Sušaku kinematograf »Balkan« za svoto 600.000 dinarjev. Od kinematografa Pričakuje več uspeha kot ga je imel od reške politike. — Za kraljevega goslarja je imenovan S. M. MuSič, znani ljubljanski goslar. katerega Izvirni Izdelki godalnih instrumentov so vzbudili v jugoslovenskih in inozemskih giazbenih krogih veliko pozornost In odlična priznanja. Tvrdka MuSiČ obstoja že nad 40 let In je najstarejša te vrste v Sloveniji. Zaslovela pa je šele takrat, ko jo je g. Mušič iztrgal iz rok ljubljanskih nemčurjev ter začel samostojno Izdelovati godalne instrumente, zlasti gosli, ki dosegajo po Jcvaliteti glasu stare, mojstrske vi-joline. To odlikovanje je v veliko Čast tvrd-kl MuSIC in jI je le čestitati k najvišemu priznanju. — Promet z vrednostnimi pismi v Bolgarijo InT'irčiIo. Ministrstvo naznanja da se je otvoril s 1. aprilom ti. premet z vrednostnimi p:smi rudi v Bolgarijo In Turčijo. — Medkrajevni telefonski pogovori državnih uradov In časnikarjev. Poštno ministrstvo je Izdalo odlok ki se glasi: 1. Od 20. marca ti. smejo posamni medkrajevni pogovori državnih oblasti trajati največ po 6 minut (2 enoti). 2. Državne oblasti smejo v času od 10. do 11.30 zahtevati medkrajevne telefonske zveze samo v takih najnujnejših slučajih, ki se ne dajo odložiti. 3. V času od 11.30 do 12. se ne more dati nobeni državni ob!ast! medkrajevna telefonska zveza na glavnih medkrajevnih progah, ki vežejo Beograd z drugimi glavnimi pokrajinskimi mesti. Izjemoma se ta zveza lahko odstopi, a samo po osebnem odobrenju poštnega minstra. 4. Posamni časnikarski pogovori ponoči morejo trajati kvečjem po 9 minut (3 enote), po dnevi pa po 6 minut (2 enoti). Ti pogovori se lahko podaljšajo, toda samo, če niso prijavljeni drugI pogovori. — Pogreb g. Miroslava Praprotnika se vrši v četrtek ob 15. popoldne. — Klerikalni kuluk. Ker klerikalcem ne gre denar zlepa Izpod rok, so upeljall na »Stadionu« cb Dunajski cesti za Orle In Orlice tlako na katoliški podlagi, in farbalo v »Slovencu« ljudi, da dela tam slovensko ljudstvo« za katoliško stvar«. —► Iz Vlntgarja. Poročajo nam: V soboto dne 12. tm. je na svoji poučni ekskurziji prišlo z Jesenic okoli 50 dijakov ln dijakinj drž. trgovske akademije v Ljubljani ter posetilo seizmični observatorij prof. dr. A. Belarja (Observatorv Sir Humprev Da-vy), ki se zdaj nahaja na Vrščah pri Bledu, poleti pa na Triglavu. G. doktor jih Je jako prijazno In vesel sprejel in Jim v 2 urnem obisku podrobno opisal in obrazložil mehanizem seizmografov, na katerih so lahko videli ogromni napredek potresne vede v zadnjih letih In to največ po zaslugi dr. Belarja — imena, ki je v sejzrnologiji eno izmed najzaslužnejših. — Olepšava mesta. Pretekle dni so staro leseno poStno lopo tik glavnesa kolodvora odstranili in premestili odpravo poštnih paketov v notranje prostore. S tem je prostor pri kolodvoru znatno olepšan. — Ptičja gnezda in mladina. Komaj so začele ptice valiti, jim je tudi že razposajena mladina za hrbtom in stika za gnezda ptic pevk. Komaj so mladiči godni, jih že Pobira iz gnjezd in odnaša. To brezsrčno ravnanje zasluži eksemplarično kazen. Zato opozarjamo starše in šolske kroge, da nastopijo z vsemi dovoljenimi sredstvi proti taki mladini. — Gruberjevo nabrežje dobi vender ograjo. Poročajo nam: Magistratni gremij jc lani sklenil, da se postavi od domobranske voJaSnfce do mestne klavnice (ob levem bregu Gruberjevega kanala) lesena ograja. Stavbni urad ima naročeno, da izvrši ta sklep. Potrebno pa je, nabaviti tudi en rešilni čoln, ki naj se blizu zatvomlce priveze k bregu. — Celjske vesti. Seja mest. obč. sveta se vr$i v četrtek zvečer ob %\9. Na dnevnem redu so poročila raznih odsekov. — Nove zvon ove so v torek popoldne ob 15. slovesno prepeljali v župno cerkev. Prvi zvon tehta 1100 kg ln ima glas dls, drugi 700 kg, ima glas fls, tretji 300 kg, Ima glas h (oktava). Zvonove so vlile strojne tovarne in livarne v Ljubljani. — Mestni magistrat razglaša, da so stalni volilni imeniki prebivalstvu stalno na vpogled na mestnem magistratu v sobi št. 2. Natančnejše je razvidno iz razglasa na magistratni deski. —. Marlborsk vesti. Občinski očetje v znamenja miru hi sprave. Po dogodkih V zadnji žalostno prekinjeni seji in po zatrjevanju socialistične večine, da župan Grčar ne bo preklical žaljivke napram ob-čtnskemue svetniku dr. Jerovšku in nasprotno po zatrjevanju kluba SLS, da občinski svet ne bo delal brez tega preklica, le bile za sejo v ponedeljek pričakovati novih senzacij. V tem pričakovanju Je res prišlo Izredno mnogo občinstva. Pa radovedneži m so prišli na svoj račun. Radi bagatele prerazgreti duhovi so se med tem pomirili že v seji klubovlh načelnikov, katero |e župan Grčar sklical le popo'dne pred sejo. Iz čudovite naglosti soglasnih sklepov za nekatere važne zadeve, ki bi sicer rabile več burnih sel. se je zvečer lahko raavSdd blagodejni vptv Grčarjeve spremenjene taktike. Uvodom svečerne seje je župan Grčar, spominjajoč se »incidenta« zadnje seje, proti svoji navadi opravičil, da le v besednem boju rabil neparlamentarni izraz napram občinskemu svetniku dr. Jerovšku ter ta Izraz obžaloval v pričakovanju, da se v bodoče tudi občinski svetniki vedejo dostojno. Takoj prva točka: menjalna pogodba med občino in društvom za Stavbo Magda enske cerkve, je potrdila, da se občinski svet nahaja v znamenju miru in sprave. Kdor temu m mogel verjeti, se ie lahko prepričal, ko sta najhujša sovražnika dr. Lesovar in Bahun javno iznašla svojo sodnijsko afero, katero sta raje »poravnala«, ker bi bila sicer oba — zaprta, Jtafcoc Je trdil g. obč. svetnik Bahun. Po dolgem času se Je občinski svet še ie na Interpelacijo rbč. svetnika Rogliča spomnil, da trpi Maribor največ na stanovanjski bedi. Na to so po daljšem odmoru prišli še le po ugotovitvi g. ieterpelanta, da Ljubljana v korist k mariborski oblasti prise4enim uradnikom zapostavlja starejše prosilce za stanovanja. Župan je bil mnenja, da tu občinski svet nima nobene ingerenče za stanovanja, vendar so se končno odločili za ostro resolucijo kakoršnih Je bilo že več — in brezuspešnih. Po preteku treh !et in mnogih debat o nedostatkih v mestnem kopališču je prišel občinski svet sedaj do prepričanja, da treba premr.ihno kopališče primerno razširiti, za ka se najame večje posojila. Med drugimi nadaljnimi poročili od-sekovih referentov so prišle to pot na vrsto končr.o tudi stare prošnje raznih društev za podporo, katere so bila po večini tudi dovo;jene. — Razpis obči irskih volitev. Kakor smo Izvedeli, z nameravanem zavlačevanjem občinskih volitev Se preko celega leta ne bo nič. Volitve se morajo razpisati. Razpisane bodo najbrže že takoj po Vel ki noči (imenuje se ce'o datum 24. aT>ril). — Koalicija socljalistov In Nemcev. Nasproti narodnemu blc-ku skušajo Nemci pridobiti na svojo stran socijalne demrkrate. ki so se tozadevno že posvet nraH pri formelnem vodji Nemcev stavbeniku Jifiiu Glaserju. Ker Je na strani narodno zavednejSIh socijallstov odpor ornti taki koaliciji, so prva pogajanja ostala še brezuspešna. Socijalisti hočejo samostojen nastop in bi se v bodočem občinskem svetu vezali le časno in po slučajih. — Sijajen uspeh koncerta švajger-Šimenc. V ponedeljek dne 14. aprTa se je vršil v kazlnski dvorani koncert gdč. Mirni Švajscrlcve in g. Šimenca. G. Šimenca d bro poznamo in še le sedaj občutimo, kaj je z njim zgubilo Narodno gledališče. Pri vsaki točki so mu prirejali prisrčne ovacije, tako da je moral ponav'Jatl ln dodajati. Gčna. Švajgerieva Je z njeno virtuoznosti o naravnost očarala. Podarilo se Ji Je lep šopek. Zal, da se Je pri tej priliki zopet pokazalo, da naša inte'igenca niti po izgubi tako odličnih moči ne zna oceniti njihovo vrednost in da se ne razume pri takih gostovanjih vsaj iz uljudnosti napram gostom pokazati večjega zanimanja. — Ptujske vesti. Rezultat Olimpijskega dneva v Ptuju so sledeči: štafeta skozi mesto, proga 1200 m: Prvi Je bil Slov. S. K. Maribor, drugI: S. V. Ra-ptd m tretji S. K. Ptuj. Predtek na 100 m je bil prvi Barlovič S. V. Rapid Maribor, drugi Samoda O. S. K. Ptuj in tretji Sajo-vec Slov. Š. K. Maribor. Finala na 100 m prvi Barlovič S. V. Rapid Maribor, drugi Sanruda S. K. Ptuj in tretji Vrečic S. K. Ptuj. Tek na 400 m: Prvi Pirkmaier S. V. Rapid Maribor drugI škrabar Slov. Š. K. Maribor in tretji Deržič Slov. Š. K. M. Štafeta na 400 m: prvi S. V. Rapid Maribor 518/1A sekunde, drugI S. K. Ptuj 53, tretji Slov. Š. K. M. 572/in. Nogometna tekma med representanco Maribor, športnih klubov »Old Boy« proti »Old Boy« moštvom S. K. Ptuj Je končala 1:2. v korist Mariborčanov. Obisk je bil izredno dober, na igrališču S. K. Ptuj Je bilo skupno nad 1000 oseb z vojaštvom skupaj. Tujcev Je prispelo k igri nad 80 oseb. — Radi Javnega nasilstva ie bil te dni aretiran trgovec ln posestnik Glažar Fran iz Dra-goviča v Ptuju. Bil je napram varnostnim organom tako nasilen, da so bili res primorani ga zvezatl ter z vozom prepeljati v policijske zapore. — Mogočni pr-s ta n. Dne 14. tm. je uprizorilo »Mariborsko gledališče v tuk. mestnem gledališču igro »Mogočni prstan«. Obisk je bil prav dober. Občinstvo ie videlo v tej Igri, res zdravo humoristično satiro, kakršno nam more ustvariti le Milčinski. Glasbene točke je vodil osebno komponist g. V. Parma. Po Igri se je vrši! Častni sestanek v Narodnem domu v prid gostom. — Erratum. V prvem delu poročila o »Ani Karenini«, se Ima glasiti, da zvezna recitacija ne more docela nadomestiti s svojimi par stavki vmesnih dogodkov. — Moščanskl župan Oražem In — kaline. Pišejo nam: Klerika'ci so se sicer še pred nedavnim časom silno usajali zoper ministra ,W Je hotel uvesti kuluk, toda sami ga pa nalagajo povsod, kjer prihaja to prav njihovim blsagam. Tako je moŠČanski »župan« ,ože Oražem ko* načelnik okr. cestnega odbora, skleni', da bodo morali odslej Štepanci in sosedni vaSčani svoje ceste sami strgati in nasipati, če bodo hoteli imeti urejene. Za to bodo dobili pa samo toliko za delo, kolikor stane — kmetsko kosilo I Kaj, ko bi si ti občani odslej tudi cestne doklade obdržati in kar sami gospodarili ž njimi? — Smrtna kosa. Včeraj je Po dolgotrajni mučni bolezni umrl g. Fran Regal!y, {Tvorni svetnik m podpredsednik deželnega SodiSča v pokoju, zet znanega kamniškega restavraterja g. Kende. Pokojnik je bil na glasu kot deber jurist in neumoren delavec Lani ga Je zade'a kap vendar Je še tol'ko okreval, da Je znova nastopil svojo službo. Kmalu pa Je Je! znova bolehati kar ga je napotilo da Je prosil za vpokojitev. Bo'czcn se nt zboljšala. Včeraj mu Je smrt prestrigla nit življenja. Pogreb bo lutrl v četrtek 17. tm. ob 17. Iz flilšerjcve ulice št. 7 na pokopa* šče k Sv. Križu. Blag mu spomin! — Zgubila se je danes dopoldne od tvrdke Bonač do deželne vlade denarnica s večjo vsoto denarja. .Denar, ki le uradna last. le izgubil ubog sluga, zapos'en na vladi. Pošten najditelj se prosi, da vrne denarnico na naslov legitimacije, ki je v izgubljeni denarnici. — Odbor za Malgajev spomenik v Guštanju je prejel sledeče nadalje zneske od gg. nabiralcev: Remše Fortnnat, Mozirje 220 Din, Rudolf Seljak* Domžale 110, Dr. Milan Gorišek. St Lenart V SI. gor. 170. Jakob Jesih feška 150, Zoran Crnko 50, Vilma Tekavčeva, D. Lendava 92, Kristan Zmago, Zavodnje 115, Andrej Oset, Maribor 730, Kolo 1«K. sester, Mežica 250, na^ dalje je daroval Dr. Doljan, Prevalje 100, skupaj 1987 Din* prej 174811. skupna svoia I 19.798 Din. Ker Je odbor Iz tehtnih razlo-I gov moral prvotni načrt opustiti, napravi sedaj večji in lepši spomenik. Zato rabi tudi več denarja. Svota, ki je do sedaj nabrana. Je Šeie 2/„ska, odbor rabi pa še najmanj H tega. To ie povod, da prosimo vse cenjene nabiralce, ki do danes Se niso vrnili nabiralnih pol, pospešijo nabiranje in zneske pošljejo odboru. — Iz raznih krajev države. V Novem Sadu sta bila aretirani brata Silvester in Irare Dobo, Madžara iz subotiske okolice, ki sta vohunila v prid Madžarske. Zbirala sta podatke o naši vojski in jih odpošiljala madžarskemu vojnemu ministrstvu v Bu» dimpešti. — V Subotici je bil obsojen bivši poštni uradnik Bela Sedlak radi poneverbe 240.000 Din na tri leta težke ječe. — V Subotici je policija prijela drznega vlomilca Nikolo B^ka, ki je izvršil v mestu tekom kratke dobe nad 20 velikih vlomov. — V Srbiji so se udali oblastim sledeči komitaši: Milo Vlahović, Radovan Vlahović, Damijan Adžič in Soro Miljanić. — Poplave, Nevarnost grozeče pop laje minila. Dasiravno Sava in Donava na gotovih mestih Še vedno naraščate, nI pričakovati večje katastrofe. Sava je tekom včerajšnjega dne narasla za 7 cm in manjka samo še 6 cm. da doseže vodno stanje iz leta 18SS. Stanje Save pri Sisku je neizpremenjeno, dočim pri Slavonskem Brodu pada. Pri Mitrovlci je Sava narasla za nadaljne 4 cm. Strahovita elementarna nezgoda, ki je zadela naše Južne kraje je po dosedanjih cenitvah povzročila nad 100 milijonov Din škode. Nad 80.000 oralov zemije je pod vodo. Donava rada v gorenjem toku in narašča v spodnjem. Iz raznih krajev prihajajo poročila in prošnje za hitro odpomoč. Ministrski svet je na predvčerajšnji seji odobril kredit 500.000 D kot prvo nujno Pomoč. Istočasno je bil Izvoljen odbor, v katerem se niihaja minister za poljedelstvo Krsta Mlletič, prosvetni minister dr. Janjid, prometni minister dr. Popovič, finančni minister dr. Stojadinović in notranji minister dr. Srkič. — Težka nesreča. V Veliki Čolnarski ulici se je zgodila včeraj popoldne težka nesreča. Ko se je vračal delavec Ivan HlebS okoli 17. z dela domov, se je nenadoma podrlo nanj pred hISo št. 10 veliko drevo, ki je bilo podsekano. HlebS Je dobil težke poškodbe po vsem životu in so ga prepeljali v bolnico. Krivda na nesreči zadene vsekakor dotične, ki so drevo pod-sekali in ie pustili, ne da bi pustili kako varnostno znamenje. — Razne nesreče. Delavec Jakob Jelene, zaposlen v kemični tovarni v Mostah, si je z neko kislino nevarno poškodoval obraz. — V pivovarni »Union« je 14. tm. delavka Genovefa Sivigoj polnila steklenice s pivom. Pri tem ji je ena eksplodirala in so ji Črcpinje prerezale žile na desni roki. — Fran Morela, poldrugoletni sinček delavca Iz Kresnic pri Litiji, se je z vrelo kavo nevarno opekel na levi nogi. Vsi poškodovanci so bili prepeljani v bolnico. — Sestanek pri »:>e>ticU. »Zares, prav gotovo se sestaneva pri Šestici« — tako Je svečano zatrjeval v Kopitarjevi ulici Ivan Fabjan detektivu, kt ca je aretiral. Fabjan Je imel pri sebi lep velik zavitek. Iz katerega Je močno dišalo po kavi. Vonj kave Je udari1 tudi mimoldočemu detektivu v nos in je vprašal Fabjana »kako in kaj fn od kod je«. No, in se je pričel slednjemu jezik zapletati. Končno Je povedal, da mu je ka-ka-kavo prinesel neki neznanec, za karerepa Ime slučajno ne ve, pač pa imata popo'dne ob 15. rende-votis pri »Šestici*. Neznanec mu baje večkrat prinese mast, s!adkor itd., tako je vsaj zatrjeval Fabjan." Poli:ija jc bila usmiljena in Je Fab'Jana — seveda pod nadzorstvom — pustila na rendes-vous. Toda neznanca ni bio ln ni hotelo biti. Fabi-Jana so nato obdržali na policijj in sicer za to, da prizna, kje je črbll ka-ka-kavo. — Devojka, na kateri ob»eka razpada. Beogradski listi Javljaio Iz Negotina: V selu Bakovče, okrožje negotinsko, okraj kri jinski, se nahaja zagonetna devojka. Prepovedujejo, da leži njena skrivnost v tem. da kadar obleče koM'Ijo ali ( bleko, začne pr neko'iko urah z nje padat! in ostane popolnoma gola. Govori se. da se obleka naj-preje spremeni v pajčevino, nakar popolnoma razpade. Devojka Je postala predmet govorice v celem okraju. Sedaj se je tudi policija vmešala v to zadevo in je bila devojka v svrho zasiševanja pozvana v Ne-gotin, da se dožene, kaj Je na stvari. — Policijska kronika. Ovadbe. Tekom včerajšnjega dne so prispele sledeče ovadbe: radi tavine 2, radi poneverbe 1, radi vloma 1. radi kaljenja nočnega miru 2, radi cestnopolidjskega reda 16, radi prekoračenja policijske ure 2, radi pasjega kon-tumaca 2, radi zglaševalnih predpisov 1, radi poSkodbe tuje lastnine 1, radi prekoračenja obrtnega reda 1 ln radi nedostojnega vedenja. Aretacije. Aretirana je bila služkinja Berta Zadnik, ki je svojemu gospodarju Rud. Kovačiču z Dolenjske ceste ukradla 2 namizna prta, vredna 300 Din. V ostalem ga je »Bertka« tudi rada »£eh-tala« ln sicer »tist'ga ki srca potrošta«. Dokler je bila Se namreč v službi, je zahajala v klet in si privoščila sladkega bri-njevflca. Kovačič je ugotovil, da mu ga je zmanjkalo ravno pet litrov v vredncs:i 250 Din. — Dalje je bil aretiran Josip Parman rojen 1904 in pristojen v Ponikve, ki je svoji sorodnici Alojziji Drofenik iz Studencev pri Mariboru ukradel raznega blaga v vrednosti 2500 Din. Nato ie Pobegnil v Ljubljano, kjer se je utaboril v gugalnici pod Tivolijem. Policija gg v tem brlogu ni izsledila, pač pa ukradeno blago. Parmas je bil prijet v bolnici, kjer se je zdravil. Radi beračenja Je bil prijet Martin Blod-nik. — Hlapec KotluSek, o katerem poročamo na drugem mestu ie poneverfl tudi natakarju Vinku Rojcu več obleke v vrednosti 1800 Din. Vlom. Včeraj ob 13. jc neki neznanec uslovenski ideji, je bilo razmeroma neznatno in še ti so veljali v očeh nase javnosti za fantaste in naivne idealiste. Ako je kdo izmed teh kdaj izrazil mnenje, da Avstrija ne bo večna in da edino iz njenih razvalin vskliie svoboda zatiranih slovanskih narodov, so se smejali vsi in ga proglašali za blaznega fantasta, ki živi samo svoji razgreti domišljiji in ne zna računati z realnimi okolnostmi. In ko so se te | »far.tasmagorije«, ki so jih prel smatrali za izrodek bolne domišljije, po svetovni vojni uresničile, ko se je skotaliln v prah mogočna Avstrija ln na njenih ruševinah res vzniknila svoboda vsem prej zasužnjenim Slovanom, so si presenečeno meli oči in se hiteli — preorijentirati. Z enim skokom so postali navdušeni Jugosloveni in iz vsega grla so klicali «živela Jugoslavija«. Toda to je bilo pri mnogih samo zunanjost, v notranjosti pa so ostali takšni, kakor jih je vzgojila avstrijska šola, kakor jih je izobličil avstrijski blrokrati-xem ln avstrijsko misleča duhovščina. Ker pa se razmere niso razvijale v tistem hitrem tempu, kakor so pričakovali, ker ni takoj jelo v svobodni Jugo* slaviji teči mleko in med, je v njihovem osrčju prevladala stara mentaliteta m jjelo se jim je tožiti po starih razmerah. (Prototip teh ljudi je klerikalni poslanec rVrečko, ki je nedavno rega v parla-imentu melanholično vskliknfl: »V Av-Wijl je bilo ipak bolje!« In tako, kakor on, misli velika mno-Jfca, ki Sivi še v preteklosti ln nima iSsnega pogleda v bodočnost Sugestija prošlosti še učinkuje, privzgojeno mišljenje ln čustvovanje zavira pravilno pojmovanje in razumevanje novih razmer. Je to nekaj naravnega, s čimer Je treba računati. Šele nova generacija, prosta spon in okov privzgojenega suženjskega duha, bo znala ceniti pridobitve in dobrine velikih dogodkov, ki so nam donesli osvoboditev. V naši mladini Je bodočnost Jugoslavije. To mladino vzgojiti v duhu in idejah tistih, ki so zgradili po težkih borbah našo ujedinjeno kraljevino, je naloga onih, k! pojmujejo važnost in veličino naše osvoboditve. V radost in zadoščenje je nam, da so se našli možje, ki se zavedajo te svoje velike naloge in te svoje patrijotske dolžnosti Le krepko naprej po tej poti, ki pa jo naj z rodoljubno vnemo in požrtvovalnostjo pripravlja naše — učiteljstvof ★ ★ * — Razstava klerikalnih tigrov. Današnji »Slovenec« je razveselil svoje bralce za piruhe s sliko poslancev Ju-goslovenskega kluba. Za velikonočne praznike je to darilo zelo primemo. Ljudstvo ima rado podobice, ln tudi namen te razstave ni slab. Na vidiku so nove skupščinske volitve in tigri se hočejo pred volilno agitacijo predstaviti svojim volilcem. To se spodobi že zategadelj, da ljudstvo vidi, kako so se gospodje v »napornem« in »požrtvovalnem« delu za njegov blagor lepo odebelili. Veselje je gledati zadovoljne, okrogle obraze, ki se že od lanskega leta neprestano pote v delu za interese slovenskega ljudstva. Kritika mora Prt pogledu na to pregledno in posrečeno sliko nesebičnih in marljivih parlamentarnih delavcev umolkniti Ne gre namreč, da bi kritizirali to, kar zasluži javno pohvalo in priznanje. Slovensko ljudstvo pa tudi ni volilo klerikalnih tigrov xato» da bi ne bilo o njih ne duha, ne stuba. Vsaj pokazati se morajo vsako leto pred prazniki da so še čili in zdravi. In so se res pokazali ln zdaj ne more nihče ugovarjati, da jih Je delo zelo izčrpalo. Ni šment, da bi ljudstvo po tej razstavi ne vedelo, da so v prvi sedeči, drugI stoječi in tretji tudi stoječi vrsti resnični zastopniki njegove bede. Z umetniškega stališča Je torej ta zadeva v redu. Drugače pa nas spominja na sadnjo 'večerjo, ki Ji Je ta podobica v čast ta slavo. Umetniški okus sicer nekoliko moti civilna uniforma poglavarja vseh tfcrov, toda ta ni bfetvm 16 aprila 1924. Glavno Je dober namen, ki posvečuje tudi slaba sredstva. Za piruhe ljudstvu Je pa le poskrbljeno. In to tudi niso mač-kine solze. — Prihod čeških trgovskih akade* mikov v Ljubljano. Snoči je prispelo v Ljubljano ob pol 22. 34 čeških dijakov m dijakinj trgovske akademije iz Horic Spremljajo jih njih profesorji. Na kolodvoru so goste sprejeli gene« ralni konzul ČSR dr. Otakar B e n e š, predsednik »Češke obče« inž. R u ž i č* k a, ravnatelj akademskega kolegija prof. J e r a n in profesorski zbor ljub« Ijanske trgovske akademije. Navzoče* ga je bilo tudi mnogo dijaštva in viso* košolcev. Dijaki so odšli v Akademski kolegij, kjer jih je pozdravil profesor Jeran in v imenu visokosolcev tehnik Buljevič. Naši dijaki so zapeli gostom v čast par jugoslovenskih pesmi. Danes so se gosti odoeljali na Gorenjsko ln posetijo tudi Bled. — Strah klerikalcev in komunistov pred razpustom občinskega sveta. Ker se je bila pred nekaj dnevi raznesla vest, da namerava vlada razpustiti ljubljanski občinski svet, se Je polotil črno-rdeče koalicije na magistratu velik strah, ki ga Je čutila tudi mestna blagajna. Kakor smo izvedeli, je dal župan dr. Peric brzo nakazati dvema komunističnima odnosno socvalnodemokratski-ma in enemu klerikalnemu društvu po 5000 Din subvencije ln dati peterim svojim strankarskim pristašem, ki so Jih pred letom natepli v uradniško hišo na Prulah, dekrete, da se Jim pet let ne smejo odpovedati stanovania v tej hiši! — Izletniški vlaki LJubljana — Bistrica B. J. In LJubljana — Kamnik. S 4. majem t. 1. bodo vozili ob nedeljah in praznikih na progi LJubljana gl. k. — Jesenice — Bistrica B. J. in Ljubljana gl. k. — Kamnik običajni nedeljski izletniški vlaki. V smeri proti Bohinjski Bistrici: Odhod iz Ljubljane gl. k. ob 4.40, prihod v Bistrico B. J. ob 8.03; odhod iz Bistrice B. i ob 20.29, prihod v Ljubljano gl. k. ob 23.45. — V smeri proti Kamniku: Odhod Iz Ljubljane gl. kol. ob 5.20, prihod v Kamnik ob 6.32; odhod iz Kamnika ob 2030. prihod v Ljubljano gl. k. ob 22.08. Podrobnejši vozni redi teh vlakov so razvidni na stenskih voznih redih. — Odkar imamo železniško ravnateljstvo v Ljubljani, kaže železniška uprava vsestransko razumevanje napram tujskemu prometu in napram željam turistov, kar Je vse hvale vredno. Lani, ko je bHo železniško ravna-telistvo še v Zagrebu, smo zaman prosili in moledovali, da bi se uvedli izletniški vlaki že v maju. — Elektrifikacija Save. Udruženje jugoslovenskih Inženjerjev in arhitektov, Sekcija LJubljana, nadaljuje razpravo o preskrbi mesta Ljubljane z eletričnim tokom danes v s re d o dne 16. aprila 1924 ob 18. (šesti) uri popoldne v dvorani Univerze v Ljubljani. Predava profesor Univerze v Ljubljani g. dr. ing. Alojzij Krši o temi: »O hidravličnih razmerah bi rentabilnosti hldrocentral na Savi.« Po predavanju se vrši razgovor o Istem predmetu. Ker je prostor omejen, se vabijo na prireditev le člani Sekcije in vabljeni gostje. Gostom se vab?la posebe dostavijo. — Marijine drulbe ▼ LJubljani P;šejo nam: Tudi Marijine družbe se modernizirajo ln napredujejo t Časom, če ne verujete pa poslušajte: Casfh je bfla Marijina družba pristopna vsem slojem. Sedaj pa je drugače. Imajo več vrst teh družb, namreč za najfinejše osebe, za fine, malo manj fine in aa neflne. Zadnji čas se vrli ravs » kavs med Marijinimi devicami h kateri grupi spada ena, kam druga. Stvar pa le taka: Dr. Merhar Je v šenMavfu ustanovil neke serte bratovščino za najfinejše dame. Naletel pa je na velike težkoče, ker le tefko določiti mejo med najfinejšo hi fino damo. No, ker it on sam nI spoznal, je prepustit ureditev tega vprašnja damam, da si same odločijo, katetre so najfinejše. Pa so začele tndi prt politiki: gospa. Remec, hm! Gospa političnega veljaka, ampak Izobražena Bi Krekova Cilka In sestra pok. Kreka, km, al dovoli fina.. Gospa Cvenkel! Kaj pa Je vendar g. Cvenkel, saj af nftt akedcnifčno BBobrsžen, kako se more potem Seno sprejeti med nnffhtejlo Marijino družbo?! Pa ona gospa VrtovSeva. Pa gospa Mohorfee-va, saj niti klobuka ne nosi. kaj pav sato če Je mož advokat la bančni ravnatelji Med najfinejšo danske družbo vendar ne spada ruta aH lami Take potehtajo vsako kan-drdattnjo za »najfinejšo« Marijino družno, pred no Jo sprejmejo v dražbo »prvoklasnih Jsvofjsnk. Čudno Je, da imajo klerikalne goste toflfco sprt bogov, da vsaka njih kate-. Stev. 89 ..SLOVENSKI NAROD" ^ne 17 april« 1924 Stran 5. Na obroke brce povišanja cene molka lit atka konfekcija. 3556 l Benatiflt Inhl tri it. i — Preokret v Jerančlčevt aferi? Kakor smo izvedeli, so te dni aretirali nekega narednika v artilerijski vojašnici, ki je na sumu, da je v zvezi z umorom Franice Petkovškove na Vodovodni cesti. Dobiti so pri nJem samokres, Cezar projektili so Popolnoma takšni, kakor krogla, ki so .to našli v umorjenkinem telesu. To bi kazalo na to, da Jerančič al morilec. Z druge strani pa aam poročajo, da je preiskava proti Jerančiču spravila na dan tak obte-žilen materijal, ki skoraj izključuje Jeran čičevo nedolžnost Na kateri stran! je sedaj resnica? — Neljub nočni obiskovalec, V nedeljo ponoči Je v Kolezijski ulici St. 4 neki ne-znanee vsropil v stanovanje Alojzija Oroga rn Mihaela Sneliča. Ukradel le slednjemu 73 dinarjev vredno športno čepico ter si ba5 hotel privoščiti tudi njegov telovnik, v katerem se je nahajala ura. V tem trenotku pa je bil opažen od OroSa, ki se Je zbudil. Neznanec je sicer pobegnil, vendar ga Je Oroš spoznal in ie policija včeraj v osebi nočnega obiskovalca aretirala 3?!etnega hlapca f rana Mandellca. — Priiet tat Lovru Krmeljn Se bilo za časa njegovega bivanja v bolnici Iz stanovanja na Cesti na Gorenjsko železnico ukradeno nekaj perila In obleke v vrednosti 1700 dinarjev. Policija je sedaj aretirala tatu v osebi njegovega sostanovalca, brezposelnega Frana KotluSka, ki Je tatvino priznal. Zanimivo je, da se Je Kotlušek takoj, ko Je Krmelj prispel Iz bolnice, pojavil maskiran v stanovanju slednjega in mu z bodalom zagrozil: Gorje ti, če me izdaš! Kotlušek ie bil oddan sodišču. — Številni vlomi v Beogradu. Pretekli petek je bfo v Beogradu vlomljeno v prostore tvrdke V. Marinković in drug v palači hotela Bristr>l. Vlomilci so odnesli mnogo platna, sukna in drugega blaga v vrednosti 40.000 dinarjev. Iste noči Je bro vlomljeno v prostore grafičnega instituta »Narodne Misli« v Dobračinski ulici m ukradeno Iz blagajne 12.000 dinarjev. Do-seda! polic*«! še nI uspelo zlikovce prileti. — Vremenska napoved. Dunaj, 15. aprila. Uradna vremenska napoved za 16. trn.: Mestoma oblačno, večinoma jasno, milo. Dalj časa trajajoče boljše vreme 5e a! gotovo. V severnih ATpah Južno vreme. — Burja na Dolen'skem. Po dolgem deževnem vremenu, je snoč! od 11. na 12. aprila snežilo. Sneg se ie kmalu stopil. Vreme se ie zjasnilo. Postalo je hladneje. Danes razsaja po Dolenjskem prava kra-5ka burja. OJ, ta — april. Pojavljajo in pripravljajo se pona* redbe naših izdelkov, zato opozarjamo cen j. gospodinje, da pri nakupu zahte* vajo izrecno »ADRIA« vanilin sladkor in pecivni prašek. — Najceneje in najnovejše obleke se dobe samo šelenhurgova ulica št 3 pri Grlčar & Mejač. — Kar V| potrebujete, lo Je Clzaflufd To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka D 27. — Lekarnar Cug. V. Peller, Stublca Donja, D-satrg St. 238. Hrvatska. — Predvajanje »Adrema«-stroj za adresi ranje. Glavni zastopnik teh strojev za Jugoslaviju g. D. Stopar Iz Zagreba 0W11-sonov trg 1 /IT) predvajal bode stroje v Ljubljani v hotelu »Slon« dne 18. in 19. tm. od 10.—12. predpoldne in od 2.—6. popoldne, pa prosi vse interesente, da ga izvolijo posetiti. Ti stroji so z ozlrom na njihovo kolosalno prihranitev na delavnih silah in enake važnosti za časnike, nakladništva. Industrijska in trgovska podjetja, banke In zavarovalnice, urade, društva In zveze, ter se nahajajo danes že tudi v Ljubljani v uporabi. ! bospraarstvo. PROBLEM VALORIZACIJE V BILANCAH DELNIŠKIH DRUŽB. (Iz predavanja dr. I. Belina.) L Vse stremljenje zakonodavstva slede bilanclranja je bilo usmerjeno na to, da se kot dobiček izkaže samo, kar je v resnici zasluzeno. Večina zakonodajalcev je dovoljevala ali dopuščala, da se je dobiček izkazoval v znatno manjši nego resnični meri Očuvanje podjetja in njegove finančne sigurnosti je bilo v bistvu geslo in vodilo vseh postavodajalcev. Da se njihove intencije niso vedno uvaževale, da so se zelo mnogokrat delale krive bilance, da so družbe, ki so bile na robu propada, še vedno izkazovale primerne dobičke in plačevale znatne dividende, je notorič-no. Nekatere države so naravnost silile delniške družbe, da svoja aktiva bi-lancirajo le z nabavno ceno, dasi so v vrednosti med tem znatno narasla- Iz dejstva, da je bilo po postavi dovoljeno in mogoče bilančne postavke izkazati tudi pod njihovo faktično vrednostjo in da tako posamezne bilančne postavke izkazujejo znatne tajne rezerve, se je sčasoma izcimlla kar cela politika, ki je dividende držala v stanovitni Uniji, izključevala pa prevelike oscilacije v izogib spekulativnega znača:a. Aktivne postavke, zlasti vrednostni papirji, so se bilancirali daleko pod vrednostjo. Pa je trebalo v neugodnih Istih kurz teh papirjev bilancirati le malo višje, da se pri tej priči izkaže znaten dobiček. Ta politika se je s splošnega vidika morala odobravati, ker so podjetja imela poleg izkazanih tudi ne*zka-zane rezerve, s Čimer se je dalo manipulirati v znamenju ravne linije. Tudi v davčnem oziru so te skrite rezerve v neugodnih letih prišle kot dobiček na dan in pod vijak. Politika tajnih rezerv se je pri nas tako udomačila in razvila, da le bilo naravnost nemognče iz objavljenih alt serviranih bilanc ustvariti si pravo sliko o dejanskem stanu posameznega pod'et'a. (Ali mogoče ne velja to tudi za dandanes? Op. ur.) V predvojni dobi so bili razni zneski bilanc za posamezne postavke po svoji notranji vrednosti pretežno enaki. S padanjem stvarne vrednosti so se naše bilance vedno bolj oddaljevale od pravega stanja in prave slike. Postavke za vrednost nepremičnin, strojev in deloma tudi vrednostnih papirjev so predstavljale zlate krone al; dinarje. Naravno je, da se meni in tebi nič ne dajo zmetati v isti koš s postavkami, ki odgovarjajo vrednosti današnega dinarja. Za pravilno sliko bi trebalo celo bilanco reducirati na eno enotno vrednost. Trebalo bi pač vse postavke bilance izkazati ali v predvojnih zlatih kronah ali dinarjih ali pa jih izenačiti na današnjo dinarsko vrednost. Z znano naredbo iz 1. 1923, da se morajo od 1. jan. 1923 dalje voditi knjige v dinarski moreti, se niti najmanje ni doseglo (kdaj pa se je pri nas sploh kaj doseglo? Op. ur.) pravilnega bilanciranja prečanskih podjetij. Dr. Belin je o tem poglavju izvajal dobesedno: »Ja «e bojim, da je ovakovo riješe nje prostog preračunavanja u relaciji 1 : 4 uslijedilo lih radi toga. jer pozvani faktori nisu bili na čistu što da se radi i kako da se postupa sa razlikom koja bi nastala kad bi se bilanciranje u dinarima bilo provelo po stvarnoj vrednosti odnosnih bilansnih stavaka. Ja izno im ovo kao primjer i upozorenje, da se kod definitivne valutne reforme ne upadne u i tu pogriješku. Ostavši sada po strani pitanje naše valutne reforme, jasno je da će konačno riješenje da bude. da Će se n izvjesnom omjeru sadanji dinari menjati sa nove zlatne dinare. Dali će to birl relacija 1 : 15 — 1 : 10 ali čak jedna treća ovdje ne mje-nja mnogo na stvari Nu jasno je dl se relacije devalvacije neće dati jednostavno upotrijebiti za sve stavke pojedine bilance. Pošto neke stavke repre-sentiraju realna dobra, to je jasno da se ovdje iste ne će moći svesti čak in na 1/60 njihove predratne vrijednosti, dok su neke još i danas sačuvale intaktno svoju predratnu vrijednost« (Konec prihodnjič.) * * * — Tržne cene ▼ Mariboru, 1 kg govejega mesa I. Din 25—27, 1 kg govejega mesa U. 22—24, 1 kg govejega mesa 111. 19— 20, jezik sveli 23 (24), vampi 12 (8—10). Pljuča 12 (9), ledics 24, možgani 20. Teletina L Din 25—30, teletina II. 24—25, svinjina, 1 kg prašičje meso Din 30—40, salo 32.50 do 35 (32.50), črevna mast 25, pljuča 12.50 do 15 (12.50), Jetra 15—17, (20), ledvic« 25 go 30 (25—27.50). slanina sveža 30—35, prekajena s'anfna 40—50 (4250), mast 37.50 do 39, prekajeno meso 40—47.50 (45—^47.50), šunka 50—58 (55—58), prekajen jezik 40—46 (40), glava 32, koštrunovo meso 1 kg Din 17.50—20, 1 komad kcndlča 50—100 (95— 125), klobase krakovske 1 kg Din 50 (51). klobase pariške 31—32 (31), klobase posebne 31—32 (31), klobase kranjske 50 —51, 1 kg sira mesenega Din 31—32 (31). 1 kg pritisnjene klrbase 31—32 (31), 1 kg k^nj-skerra mesa L Din 14—17 (12—15), konjsko meso TI. 10-12 (8—10). Kmjske kože kom. Dfn 150 - 225 (175— 200), goveje kože Din 17.50—20 (15—20). telečje knže 30—32.50 (32.50), svinjske kože 12.50, 1 kom. piščanec majhen 35 Din piščanec večji 45, kokoši 50—«5 (50—«2.50), race 60—70 (70). gosi 10O—125, purani 125, l ks krapov 35, 1 kg belic 30. 1 kg ščuk 30, mleko 1 liter 3.50 do 4. smetana 12—16 (14—16), surovo maslo kg 48—50 (40—4S), sir polementalski 80 (70), sir trap'stni 40 (35) sir grajski 40 (4«), parmazan 1 kg 150 (130), jajca 1.25—1.50, \ino novo 'iter Din 10—12, vino staro 15— 20. pivo 6.50. Tm-ma 0.50—3. oranra 1—3, fige 11—18, sladkor v prahu 23 (24), sladkor v kmtahi 20 (21.50). sladkor v kockah 22 (23.50V — Padanje in naraščanje cen v času cd zadnjega poročila do danes je raz-vl^no iz cen. navedenih v oklenai'h. Znni-mtvo na fe. da so se zvišale cene goveji. d"bn:n! kar in Din 2—4. d<->č'm so ostale crne r~""»i-nr' mesu nriz^cmerjen*. — ZnkupoVor turi? šT,rr,<:Va upr^-a v Bohinjski Pistrici vsa predmetna pojasnila. aajaaaaaseoovo»oowoow*wonaw« ii'im»wji ber J© mm pete in in lete podplate je potreba, da Vam Vaš čevljar pribije na čevlje, kajti s tem ne prihranite samo denar, ampak si čuvate noge in čevlje. 2238 Borzna poročila. Zagrebška borza. Dne 16. aprila. Sprejeto ob 13. Devize: Curih 14.18—14.28, Pari« 502-50—507-50, London 349—332. Dunaj 0.1129—0.1149. Prasja 238-50—241.50. Trst 35S—361. Newyork 80-81. Budimpešta 0.097—0.127. Valute: dolar 7^.25—50.25, lira 355.50 do 36130. Efekti: 7% Invest. posojilo 1921 66 do 67, 2H% drž. renta za ratnu ?tefu 130 do 132. Ljubljanska kreditna 242. —.—. Cen* tralna banka 65—68. Hrv. eskomptna banka 139—142. Kreditna banka, Zagreb 142—144. Hipotekama banka 66—70. Jugobankt 120 do 123. PraStediona 915—920. Slavenska ban« ka 125—126, EkspL 143—145. Drava d. d., Osijek 350—400, Šećerana, Osijek 1060*1100, Ists d. d. 64—66, Nihag 124—125. Gutmaa 860—A<*0. Slaveks 350—375. Slavonija 120— 122, Strojne tova me 200, —.—, Trboveljska 630. —.—, Union, paromlin 6*0—720, Vevče 175, —. INOZEMSKE BORZE. — Curih. 16 aprila. Današnja bonra: Beograd 7.10 blago. Prsga 16.85 bla.. New-york 5.68 London 24.71 den,, Pariz 35-35 blago, Milan 25.30 blago, Berlin 1.30 den., Amsterdam 210.90 blago. Dunai 0.00^030 b'ago. Bukarešta 3.— sr. tečaj. Soffja 4.10 blago. — Trst. 16. aprila. DanaSnia predborza: London 97.50—97.60, Pariz 139—139.50, Netvvork 22.40—22.50. Curll 394—397. Beograd 27.80—27.875, Prasa 66.60—67. — Dunaj. 14. aprila. Devize: Beograd 880—884. London 308.000—309.000, MIlan 3144—3156. Newyork 70.935—71.185, Pariz 4327—4343, Praga 2113—2123. Curih 12.435—12 535. Valute: dinar 877—8S3, dolar 70.460—70.860, lira 3160— 3180, češka krona 2097—2113. Tnrisfika in snort. — Planinska izložb« v Beogradu. V petek 18. rm. otvori Srpsko planinsko društvo v n. deški gimnaziji v Beogradu planinsko razstavo. Razstava bo otvorjena do 27. tm. — Velikonočne nogometu* tekme v LJubljani. Na velikonočne praznike gostuje v Ljubljani T. o. SV. Milnchen v. 1860. Gostovanje graškega ^Sturma ? na veliko soboto odpade vsled odpovedi Oradčanov. Vktinb temu ostane med Ilirijo in Hermesom pri prvotnem dogovoru ter igra proti Monakovčanom prvi dan Hermes m v po-riede'iek Ilirija. Namesto izpadle tekme s Sturmom se vrši na veliko sob^ prvenstvena tekma Torija : .Tadr*»n. — *Milnchen v. ls->0/ je nastopil proti »IHrtJl« ie leta 1922 ta 1923 ter zapustil vedno izvrsten vtis. Mo-mentano ie naimočnejši monakovski klub. Nekateri rezr^tati: proti VVacker, Mona-kovo 3:1. SV. f~urth 0:1, Union Žižkov 5 : 3. Wiener >K. 2 : 1, FC. Genova 5 : 1, reprez. tram Turina 2 : 2. — Ormn^ska nogometna moštva v francoski provinci. Francoski nogometni savez in o!impl;skI odbor sta sklenila dogovor, glasom katerega bo organizirala nogometna zveza v francoski provinci tekme med moštvi, kf prispelo aa olimpijado in med izbranimi reprezentancam! francoskih provinc Te tekme se bodo vršile v krajih najmanj 100 km oddaljenostjo od Pariza. V poštev pridejo moštva, ki izpadejo h* olimpijskega turnirja. Francoska zveza računa, da ta način olaiSa olimpiske ekspedicije v Pariz !n da vprlzori učinkovito športno propagando. Kot termina tekem priha-hajata samo 29. maj jn 1. Junij v poštev. K tej vesti pripominjamo, dn je tudi jugoslo-venski nogometni savez preje! od strani francoskih provinčnih klubov taka povabila, da pa je iz raznih razlogov ta laskava povabila odklanjal. Med temi razlogi se nahaja rud! vprašanje dopustov. — Rugbv na ollmprjadl Za rujcbv-cek-me na olimpijadi so se doslej prijavile samo tri države in sicer Amerika, Francija in Romunija. Poslednja goli ta sport intenzivno, kar pričajo tudi lanskoletne tekme, med reprezentancam! HefdeJberg« in Bukarešte. ITALUANSKO-JUGOSLO-VENSKA ZBORNICA V TRSTU Trst, 16. aprila. (Izv.) Po končanih pripravah za ustanovitev ItaJijansko-iu-goslovenske Trgovske zbornice je bil včeraj ob 19.30 ustanovni občni zbor v mali dvorani tržaške Trgovske zbornice. Predsedstvo zbora ie vodil odv. dr. Smerchinich. V predsedstvu so bili zastopani: cV A neon a, Dlem. M a r o v i c h, veletrgovec S t e p a n -ČIč in dr. Polacco. Zboru so prisostvovali: Moscheni za družbo Co-sulich. ravnatelj W e i 1 za banko Corn-merciale, Se pili i. predsednik trgovskega gremiia. dr. B u d i n i Č. dr. \V i 1-! a n. dr. A z n e I e 11 o, dr. Garava-ni. dr. P r e t n e r, dr. Fmil Stare, Mihelčič, Lučić. Kovačić ln K n e z i ć. Po otvoritvenem pozdravu jc predsednik naglaSal veliki pomen nove Trgovske zbornice za poglobitev trgovskih odnošajev med obema državama. Razvila se je nato razprava o zborničnem statutu, ki določa, da se ima izvoliti generalni upravni svet iz 25 članov. Kakor hitro se priglasi zadostno število članov — intereslranih trgovcev, bo občni zbor. da izvoli upravni svet. MACDONALD ZA TOČNO IZVRŠITEV REPARACIJSKIH PREDLOGOV. — London, 16. aprila. (Izv.) Na včeraj* šnji seji poslanske zbornice je prišlo ▼ raz*> pravo poročilo strokovnih komisij o repa* racijskem problemu. Mecdonald. uvodoma naglasujoČ, da je angleške vlada sprejela strokovnjaške predloge z velikim zadosče* njem. je med drugim izjatril: Poročilo orno* goča na hvalevreden in praktičen način inteo resiranim vladam, da končajo svojo nalogo v rešitvi tepa težkega vprašanja. Praktična vrednost poročil in od strokovnjakov pripo* ročene metode zs rešitev problema so bile takoj brezpogojno m soglasno sprejete v repsracijski komisiji. Vladi smatra, da je treba tako poročilo splošno odobravati. Vle* da pripisuje poročilu veliko važnost in ja prepričana, da »r praktično izvedejo nazva* tovani predlogi. Vlada je ie sporočila svoje »tališče vsem interesiranim vladam in Se* verni Ameriki. Izjavo miniatrskega predsednika je zbornica poslušala z veliko poron* nostjo. **fea* splošnim odobravanjem je nato vodja opozicije Baldvsin /z;m*if, da prvi mh niater gotovo ne ho prikril, da njegn\*o *ta* liiče odobrava \>es britanski narod. Mecda* nald je odgo\oril. da v to ne dvomi in *• zahvaljuje g. Halwinu aa njegovo ustno iz-« javo glede podpore konservativne stranke. Macdonald zastopa stališče nedotaknjo* nosti strokovn jaških poročil. Na strani A.n* glije je večina zavezniških držav. PAPE2 DAROVAL 500.000 LIR K A TO, LI5KIM ORGANIZACIJAM. — Rim. IfV aprila flzv.> Papež j« no kardinalu tajniku Gasparriju daroval 500.00n lir onim katoliškim društvom in zavodom, ki so bili zadnje tedne za časa volitev in po volitvah od strani faJistov poikodovatv' in opustošeni. Društvene vesti. — Muzejskega društva za Slovenijo občni zbor se vrši dne 28. aprila L 1. ob IT. uri v prostorih deželnega muzeje z običajnim dnevnim redom. — Pri poročilu o občnem zboru v Kola i u gos I oven s kih sester v Ljubljani* je pomotoma vpisan prispevek mestne občine & božični obdaritvi 3000 Din, pravi'oo le tisoč dinarjev. Glavni urednik: RAST O PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR. 3me: £R. ZMilclauc LJUBLJANA hodi vsakomur znano pri nakupu blaga za obleko in perilo. Zadnje novosti ■ f_pomladanskih aeilenlai klobuke^ čmmMm In slamnikov vollko lakira po inano nizki oonl priporooa modni salon Stuchlv-Maške Ljubljana. Židovska ulita 3 Sobo o posebnim vhodom, no možnosti v sredini mesta loč o zelo soliden in miren gosnod Najemnino plača tudi za več mesecev naprei. Ponudbe pod .Soba 284", poštni predal 11. 2647 Gostilno n« streiBfo tm. Pojasnila daje član odbora „Društva ostrostrelcev** a Ioaa Lovrenci6« odvetnik w litaklleal, Mik lotite ta t. Tm Trboveljski premog in drva dobavlja Dratha ILIRIJA Lfibljana. Kralja Petra trg 8 o tetOl na obroke, Telefon S20 272 Pisemski papir prlDoroia Narodna knjigarna. „Color", najboljša, neškodljiva BAR VA ZA LASE. Olovna zalogo drogerija A KANC Ljubljana. — Raz« pošilja tudi po poŠti 2922 2607 bana sho mofio St. 0 i Ma §71 u tOf kaj nodl !!>■■, dr. 10.L, UtMjaoa, __Sv. Petra cesta §5_ Kočijo * _____________, vajen koal t voza m pod sedlom, doslužen kavalerist, se išče za gosposko tršo. Plača 500 Din mesečno, obleko In vsa oskrba. Ponudbe pod TREZEN KOČ1JAŽ-2678 aa opravo Slov. Naroda. laitonaiko preH o Beograda potreban je jedan knjigo vet o c protokoilota i fedan rastriror aa foder ros'rlr mašinu. Oba radnika moraju biti savršeni stručnjaci. 2605 Oferte s1at: na Centralni biro oglasa Beograd, Knez Milutina ulica 23. Oglejte si razprodajne cene raznovrstnega mana-faktnrnega blaga, gotovih oblek za gospode, kostume za dame, katere dajem tudi na obroke. Velika izbira moškega perila itd. po zelo nizkih cenah. Same pri Brata Irunskole ildovsha vilea i L|«U|aaa 2887 t. Jtfoderni Samski slamniki! I ralje Obervalder — Domžale. Tužnim srcem sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nadvse skrbni, dobri soprog, oče, brat, zet in svak, gospod Fran Regally dMrnl sncffiib in podpredsednik de-letnega sodlfča m p. v torek, dne 15. aprila t 1. ob 23. po dolgi, močni bolezni boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 17. t m. ob 5. tz hiie žalosti, Hilšerjeva ulica It 7, no pokopališče k Sv. Križu. Sv. mala zadušnica se bo brala v cerkvi Mariji-nega Oznanjenja dne 23. aprila ob 7. Priporočamo ljubljenega pokojnika v blag spomin in noUtev. V Ljubljani, dne 16. aprila 1924. Žalujoči rodbini: Begali* in Keoda. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. 2877 aosooso DB ^846 528538 stran S stev. 89. I fena, več|c m 25 kg oatje Napočila Oosposvots%ai cesta "KJa1 Telefon 343 5244 Skladiščnik n afcladiScc sarovih kož se sprejme. Oni, ki so kot taki že kfl zaposleni, naj stavijo ponudbe s prepisi spričeval in zahtevki pismeno sa tovarno usnja ALEKS PODVINEC & CIE., Radeče 2672 pri Zidanem mostu. e l i n Grad! Ifka ZAELEKTILIHOUSTZUJC D.ZO. Z. Litja*! Igin. centrale in mpraue. Vc-ringa meiorjeo in električnega nia-_Caiia Izredno nizke. Postrežba isEna. Zelfto posel Inženirja brezplačno. MU, Dunajska cesta fl. — Tel. 83. Wetrln|ska nI. ft. — TeL 239. Josip Peteline f i Uutrtjana, Sv. Petra nas n ?. I Priporočamo na veliko in ma!o I galanterijo, nogavice, razne sukance, gumbe, I čipke, veaerBfio, sprehajalne pafcce, kravate, i srajce, Čerlfaeske m krojaške potrebščine. ^Maf*i2je cene. Postrežba * v zna/d J.Wanek Llablfasa Sv. Petra cesta št. 19 priporoča svoje bogato zalogo najmedernejše obdelane kožuhovinc. Sprejema vsa pooravila, kakor tudi barvanje lisičjih in dragih kož. Velika izbra š porinili čepic in aMikih klofan-kov. Shranjuje ludi vsakovrstno kožuh o vi no čez polofeca Zasloni nm blaga za obleko in perilo nikdo ne in SUH Tajna mladosti i ljepote odkrivena je upotrebom Čudotvornog „0JA" sapuna za feSu nježna kožu. sapun i mode začodievajuce djelovanje. Daje lenu mekoću i nježnost. Nečistoća, sunčane pjege, crvenilo, sujeđfce sigurno se gube. Jedan jedini poknsaj uvjeriti će Vas o tome. Kutiia po Dm 40—, 30*—, 30— i 5*—. toda no izredno nizkih cenah ga dobite pri tvrd k i ■ „Bsiifea" - Mafzeii «& Bn?šel? Liublfana, TmjaSki trg 1 (bivša Preski bov.ilnica) Velika zaloga najrazličnejšega manufakturne g a in galanterijskega blag* ter nsn?3 vseh \Tst. Vsak si naj ogleda. Krojači in preprodajalci poseben popust 2650 OJtt" CREM ispucanu ruku raornentano baršunasto rnekanom. Lončić po Dhi I6-—, 12*— i 7—* „OJ A •* preparaii su poznati u cjelom svijetu kao prvotazredni. 2660 i svakovrsne umjetničke, svileni papir, kreprole, papir za policu, žice za cvjeće, pergamentpapir, kanclajpa-pir i trgovački, kuverte, H-stovni papir ti mapama ; kutijama, olovke, pera, držala i svu papirnatu robu i pisaći pribor uz na i jeftinije dnevne cijene kod tt. Hudoif Pofefek, veletrgovina papira i naklada rrr-glednic. — Po-T^nsk* pretinac 34. Juriši ćeva 24. 266 8 Zahtjevane cjenik. Na Zagrebačkom Zboru ndio grafike i papirnate robe, pr storija 270 P* Jfajvecja izbira zadinh novost?. Srom!a8a;?skih hkbckov ia slamnikov ravnokar došla v modnem salonu 3da Skof-Vtonek naslednice Sjsbtiana poc črančo štev. 2 PmHikevaBja in popravite se točno izvršojejo. Zatni klobuki vedno priznano solidne cea*! v zalogi. priznano solidne cene! Velecenjene gospodinje 1 V Vašem interesu je, da pri nakupovanju testenin zahtevate pri Vašem trgovcu irBAIMT8KC MAKA-ROME" v zavojih po pol kilograma z znamko .Slon". Banatski makaroni te pristne** H1HLI0GLHSI Cena malih oolaaov vsaka beseda SO para. — Najatanie pa CM« REe se za takoj za lmkrokotWi|0 sprejmejo takoj. — Povpraša se v trgovini. Sv. Petra cesta 33. 2627 se Kavarniški vajenec in deček za dela v kuhinji se sprejme. — Narodna kavarna. 3676 Prodajalka za damsko modno trgo* vino. ki je izvežbana v prodajanju Muz, oblek in plaščev se takoj sprej* me. — Pismene ponudbe na: »Poštni predal 38«. 2656 Prodajalka, spretna, z večletno pra= kso. se takoj sprejme v modno trgovino. Izvežba* ne v modni stroki za go= snode hnajo prednost. — Pismene ponudbe na: »Poštni predal 38«. 2655 Tehnik za centralne kurjave, spe« cializiran v tej stroki, s prakso, se sprejme takoj k večjemu podjetju. — Ponudbe pod »Kurjava« na: .Vloma Companv. Ljubljana. 2633 vodja z-a v fsok o g r a d b o. iTf i rji mm v ffradbonđi ehracanfli. pee* računih in v projektira-ttjm. — Plamene pomidbe z navedbo dosedanje uporabe (stui^be). cuttv cubun ▼stae trr plačilnih pogojev od samo jogo* slovanskih gospodov, -veščin s! ovenskee« jez*a v govoru in pisavi na na* slov: »Stavbno podjetje, LjnMjatta, poštni predal 70*. 2512 Hak>! Plačam najbolje stare obleke, perik), čevlje, po* histvo ftd. Dopisnica za* dostaje: pridem na dom. — A. Ju rečic, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje 31. 2578 I prodam 1 » Wanderer«-avto, moderno opremljen, v prvovrstnem stanju — se tudi na obroke proda. — Posredovalcem provizija. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 2308 Piaoda se močno okovan dvokolesni voz, pripraven za mokar je itd. — Hrenova ufica 17, H nadstr. 2597 Moško kolo, popotnoma novo, prvo* vrstna znamka, naprodaj. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda« 2652 isaVsHBl^^^V I Stalan?- I MebJovana soba se odvt»n *k e= ga Naroda«. 2653 Vila »Straža« na Bledu obstoječa yz 14 oprem-ljenih sob, s krasnim sadnim parkom, je pod ugodnimi pogoji — naprodaj, event. se menja za posestvo ali stavbni prostor v Liub= ljani. Inventar je kom^ pleten za cvent. ustano* j vitev pertsiona. — Lega krasna, v središču Bleda: vsi prostori takoi na razpolago. — Dopisi na: E. Navin^ek. Ljnbl?nna. 2272 ^o^ali S Brivnica v večjem mestu na detefi brez konkurenco se takoj proda aii odda v najem za 15.000 Din. — Naskrr pove uprava »Slovenske.* <4a Naroda«. 3640 la Trapistov9ki sir razpošilja po posfi in že* leantci po solidnih cenab — M-ljekarna Karlo Snr» niekv, De/anovac, Slavo* ni j a." 260<) Modna krojač niča J- Sušnik sc ic preselila v >tleti» burgovo ulico št. 4. dvo* rišče, levo, in se prpo. rooa. 232S Radi preselitve! Trgovina Mari i a Rogelj. Ljubljane, Lmgarjeva nli-ri ^.t. 4 vljudno naznanio. da radi preselitve proda* ja po zrr>atnty miranih ce* nah zxrryfkr> blatio pod lastno ceno. — V z-nlotfi imam blago (stof), cajg, vi fon. kotcnint>. cefir, oksford, cvilh za odeje ncovrTe"), modroce, belo in rjavo sa rjuhe, moško in žensko perilo, kravate in drobnarijo. — Nobeden naj ne zamudi' Samo do 30. aprile! 2606 Vizitke Narodna thkarna bleke in modemi poorSnilii p@ ze!e nfzliili censl? v mM iBdiistriH: 1. Kilnc Littbllana. Sostigsks ulica ?. Zdravilišče iiite mm Postaja: FeleM>»e*, Scrtfa: oktobeos Globoko znižane cene D modni trgovini d-eter Sferk, & Stari trg štet*. IS. prvovrstno perilo za gospode, dame, dečke in otroke, najmodernejše kravate, klobuki, čepice, nogavice, rokavice, naramnice, dokolenice, palice in razni športni predmeti, dežniki, potrebščine za šivilje, damske jope, fumperjz. jutranje obleke i. t. d. Globoko znižane cene: Odda se ponudbenim potom podiranje starega in zidanje novega stolpa pri župni cerkvi v Radečah. Skupni stroški so proračunjen na Din 284.000*—. Sijajni zdravilni uspehi pri bronbfiamih katerih, gripi, naduhi emfizemu M!, srčnih boleznih !!! L t d. Močne, pcifodno ogliko^ofSsfe kopeli, inhalacije, pnevmanene, celice, svetlobne kopeli i. t d. Cena penziona od Ka 30.000*— na dan naprej. 2663 Pojasnila: ZdravHffrorta komisija, Giclchcnbera. _Vse po primerno znižanih cenah! ■Eg1"