Uto um. iteunka 268.
V UbMIhI. v soboto 19. đecemUro 1923.
ceno Din rso
SLOVENSKI
I
shaja vsafc 4.mn po »oidae, UvsejUl Mdelj« ta avasal**. — iAsaraJ: do 30 petit i 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji Inserati pet't trrsta 4 D; notice, poslano, fziave, teklane, preklici besetM 2D. • Popust po dogovoru. — tnseratni davek posebej. — „Tloreaatt ttmrot* vetja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
i
i Saaulot* sdlaa *t*». S, prlttl&i«. — tfaatiova milo« ftt. 19 U
lUt 3t4 sit* 34
Poštnina platana v gotovini.
Na potu uresničenja velikih idej
Iz Varšave prihaja zanimiva in razveseljiva vest
Nedavno tega je imel poslanec D e m b e s k i. ki je. kakor znano, /o I a ene največiih in najvplivnejših poljskih strank — VVitoševe stranke, javno predavanje, na katerem je povdarjal po*re-bo, da se Poljska in Češkoslovaška državnopravno združita. Izjavit je, 3 a se bo za idejo unije med poljsko in češkoslovaško republiko njegova stranka «xv rfla in zavzemala z vso vnemo in doslednostjo. Ker je poslanec Dembski predsednik parlamentarnega odbora za zunanje stvari, je vzbudila njegova izjava v vsi javnosti največjo pozornost In izzvala v časopisju živahne komentare. Zlasti živahno razpravljajo o ide-jl. ki jo je sprožil poslanec D itnbski. listi, ki pripadajo Korfantyjevi stranki, in jo v vsem obsegu odobrujejo.
Kakor povdarjajo ti listi, ie najprvo zamišlena carinska unija, kateri bi naj na to sledila politična tmija po vzorcu bivše Avstro-Ogrske. Po tem načrtu bi imeli Poljska in Češkoslovaška skupne carinske meje, skupno valuto in skupno vodstvo zunanje politike« Listi nanašajo, da bi bila taka unija med Češkoslovaško m Poljsko najboljša obiamba proti nemški nevarnosti, ki grozi oberra državama. —
Ako se ta načrt, ki ga je zasnovala velika poljska VVitoševa stranka in za katerega se je navdušeno izrekla tudi Korfantyjeva stranka uresniči, bo s i2tn dovršeno delo najdalekosežnejše važnosti. To bi bilo zares praktično izvajanje velikih idej slovanske vzajemnosti.
Država, ki bi segala od Baltika do Donave in bi štela skoraj 45, milijonov prebivalcev, bi bila evropska velesla, ki bi lahko uspešno zabranjevala nems";i naval m pohod na vzhod in jug. Ta državnopravna zveza med Poljsko in češkoslovaško bi mogočno učinkovala tudi na politiko ostalih slovanskih narodov In držav. Ne dvomimo, da bi ta državnopravna spojitev dveh slovanskih držav na severu mogočno odjeknila tudi na slovanskem iugn. Veliki proces slovanskega ujedinjenja na tugu še ni dovršen. V državnozajednico Srbov, Hrvatov m Slovencev spada, to je jasno vsakomur, ki ima odprte oči, še četrta iugosloven-sko pleme — Bolgari. Proces ujedinTe-nia se nesporno razvija v tej smeri. Ako ne v sedanjosti. — zapreke za to so v danih razmerah In v sedanjem trenotku še prevelike. — nemara že v bližnii bodočnosti bodo prav gotovo odstranjene vse ovire, ki so sedaj še na poti naravnemu razvoju, težečemu no političnem in v daljni bodočnosti nrav gotovo tudi po narodnem uiedinjeniu vseh slovanskih Dlemen, k! žive na Balkanskem pol. otoku.
Združitev Čehoslovakov in Poljakov v en državni organizem bi vsekakor mogočno pospešil enak rroces na jugu. Državnopravna unija med našo kraljevino in sosedno Bolgarsko bi bilo samo še vDrašanie namliž*e prihodn'osti. Mogočni državni tvorbi na severu od Balta do Donave, bi prav gotovo sledila enako mogočna državna tvorba na iu°ro od Triglava do Balkana, od obal Jadranskega pa do bregov Črnega in Bj-lega morja. Za slovansko velesilo na severu bi se porodila s'ovanska velesila tudi na jugu. sai bi štela ujedirfena Jugoslavija nad 20 milijonov prebivalcev.
Prepričani smo, da vdoglednem ča. su vstane k novemu življenju tudi velika slovanska Rusija« ki tudi s svoje strani pristopi k oživotvorjenju starih slovanskih idealov.
Tri velike slovanske države, od katerih bi vsaka zase že predstavljala ve lesilo, bi bile tvorbe, ki bi izključevale vsak tuii vpliv na slovanske narode. Skupni slovanski interesi bi vsem tem državam narekovali enotno politiko in iz te enotne po'itike bi se razvi'a interesna skupnost v vseh panogah javnega življenja. Preie ali sleje bi prišlo med temi državami še do tesnejših -ned-sebo;nih stikov in od tu do federacije bi bil samo še en korak.
S tem bi se uresničili ideali stanh slovanofilov. ki so krepko verovali, da napoči čas. ko bodo »vsi Sloveni združeni pod krovom hiše ene*...
Ideja, sprožena v Varšavi, nam torej otvarta naravnost veličastne perspektive. A eno ie na stvari naibolj zna čilno in pomenljivo: Da so pobudo za prs klicno izvajanje starega slovanskega programa dali oni Pollaki, ki so bili do na'nove'šsga časa najmanj dovzetni za velike ideje slovanske vzajemnosti in slovanskega ujedinjenja.
E pur si muove! ipak je na potu lepša slovanska bodočnost*
Kriza olade RR oiooriena?
Minister javnih del Nikola Uznnović odstooil? — Nesoglasja v
radikalnem klubu trajejo dalje«
— Zagreb, 18. decembra. (Izv.) Zagrebški jutranji listi priobčuje'o iz Beograda nove vesti o razvoju sedaj še la-
tentne vladne krize. Poročila iz Beogra da v bolj določeni obliki omenjajo, da le minister javnih del Nikola Uzunovič
predložil   mit 'itrskems predsednika
svo.'o demisijo. * Jutarnji list« komen'iia to demisijo in kratko izjavlja: »Če 'e g. Niko!a Uzunovlć v resnici odstopil« oo-menja to — otvoritev križec.
Na progah v Vojvodini, Sremn: železniškega prometa« — Via raztrgali orožnike in otro ^e.
— Zagreb. 18. decembra. (Izv.) Tz različnih krajev naše kraljevine pr in-jaio v Zagreb kratka in tudi daljša Čila o velikih, katastrofalnih snež lili viharjih in zametih oz. o velikem Mazo v Vojvodini. Sremu, Srbiji. Južni Srbiji. Bosni, Hercegovini in Dalma :ni. Vlaki prihatajo \? Beograda in d ni* h krajev v Zagreb z večurno zamJoV. Železniški promet ie zelo oviran. Na '»o katerih progah Vojvodine in v Bosni je nastal popolen prometni zast - i^ot n in tovorni vi tki so radi velikih sn.?žni!i žametov obtičali v snegu in se ne io-rejo premakniti. Tudi telefonski promet je na več krajih popolnoma rrekinion in ga ne morejo radi snežnih zam^ov vzpostaviti.
Iz Skoplja priha:a:o vesti, da se vol kovi in lisice približujejo vasem. vasjo Bukovci in Orebasnico na paV^i i se nahajajoča dva orožnika sta izpitu. Prepričani so. da so iu volkovi na->K!:i in raztrgali. V Kojilovcu so vofkovi ta*-trgali eno dete. Tudi iz drugih vasi za\-hajajo poročila, da volkovi napa k o ljudi. Volkovi se naha:a:o Č:sto v blizi.-i vasi. Pri Skopi ju reka Vardar zelo narašča.
Popolnoma le ukimen želermški promet na progi Beograd—Novi Sai— Subotica. Sneži že tri dni. Na progi so velikanski zameti in je ponekod pro&l celo pokrita z debelim ledom. Železniški srežni plugi ne more'o spraviti s is-ga s tira. Nekateri vlaki so obtičali v
Srbiji, Bosni in Dalmaciji zastoj ki obtičali v sne<fu. — Volkovi — Velik mraz v Dalmaciji,
snegu. Močno ie zasnežena tudi pr>ga Beograd—Zagreb. Tu se vzdržuje hromet z naivečjimi težavami in na>>ri. Pri Stari Pa zovi ie obtičal en potniki vlak. Proga Ruma—Vrdnik ie popolnima zasnežena. Promet ustavljen.
Iz Sarajeva prihajalo vesti o snežnih viharjih v Bosni in Hercegovini. Na;-strahovitejši viharii so v tuzlansk-. m okraju. Tu so vse ceste popolnoma zametene.
Tudi v Sibiii vlada velik mraz č!i pa pada sneg. Užice so zametane. nekod je zmrznilo več oseb.
Pri Osieku ie Drava ^mrmila. Temperatura zna*;** —12 stopinj C.
Iz Sušaka prihaja poročilo, da vlada tam in na Reki velik mraz. ki ir»a lahko katastrofalne posledice. Včenij e bil povprečni mraz —II stopinj C. iz Dalmacije prihajaio poročila o :mžriit zametih. V Boki Kotorski, kler vlita najmileša klima, je zapadlo mno<ro w t-ga. Radi hu;Tega mraza , in snega »e promet na novi progi Gračac—Kim— Split mestoma ustavhen. Po nehati :h posta ah ie natrnanih mnogo tovornih vozov, ki iih ne morejo dal:e proti *r-veru ekspedirati.
_ Zag-eb IS decembra. Radi ie ved no trajajočih velikih enežnfh viharjev v S-emu in Slavoniji so vse zveze z Beogradom pretrgane. Medno je pokvarjena tudi telefonska m brzojavna zveza Beograd Zagreb. Mesto je povsem odrezano od vaa. ke zveze proti jugovzhodu.
Dolgotrajno krizo nentike vlade
Demokrat dr. Koch vrnil mrndat. — Kriza se reši v januarju. — Odgoditev državnega zbora. Dr. Lutber dobi znova mandat?
— Berlin. 18. decerrbra. (Izv.) Razvoj nemške vladine krize, ki traja že nad dva tedna, je prispel na mrtvo točko. Vsa dosedanja pogaiania mandatarjev so bila brezuspešna In padla v vodo radi Intransingent-nega stališča socijalnih demokratov. Pogajanja dr. Kocha za sestavo velike koalicije so bila brez pozitivnega uspeha in ie d-r. Koch vrnil predsedniku republike mandat. Socralni demokratje vstrajajo prf stališču, da široka koallcra ni mogoča, ker socijalist! ne morejo soglašati s programom nemških nacljonalcev. Dobro poučeni politični krogi računajo, da predsednik Hindenburg poveri znova mandat za sestavo velike koalicijske vlade odstopivšemu državne mu kancelarju dr. Luthru, ki nai bi sestavil v kritičnem momentu tudi uradniško vlado.
— Berlin. 17. decembra. (VVolff.) Z ozl-rom na odgoditev državnega zbora radi božičnih praznikov le državni predsednik poveri! vodstvo tekočih državnih poslov odstopivšemu državnemu In odstopivšemu zunanjemu ministru. Državni predsednik bo vodil nada'ina posvetovanja glede vprašanja sestave knaficiske vlade In je odločen to vprašan'e rešiti do pobož'čne*a sestanka državnega zbora 12. januarja 1926.
Parlamentarna frakcija centruma }e snoči izčpno obravnavala politično sltuaclo zlasti odklon^ev socijalnih demokratov glede sodelovanja v veliki koaliciji. Centri n vstraja še nadalje pri svojih programatič-nih Izjavah in bo storil vse. da se ustvari velika koalicija, ki le edina dorastla vse n velikim zahtevam sedanjosti.
Otvoritev češliosMkesa parlamenta
Opozicija priredila v poslanski zbomrci velik trusč in hrnšč proti vladi. — Izvolitev zborničnega predsedstva. — Trusč in
vihar se ponavljata v senatu.
— Praga, 18. decembra. (C.) Za ds»-nes ob lt. dopoldne določena otvoritvena seja  novoizvoljene   poslanske zbornice
Je zakasnila do opoldne. V dvorani so bili navzoči ob otvoritvi vsi člani vlade in poslanci. Ko Je ministrski predsednik *lr. švebla vstopil r dvorano, so ga nf-mški nacjjonalisti, nemški narodni socijalisti, komunisti in pristaši Hlinkove ljudske stranke sprejeli z glaseči ni ' medklici, protesti In velikanskim truščem. Opozlci-jonalnci so skoraj dve uri tolklll po pultu. Ministrski predsednik ni mogel otvoriti seje. ker Je vihar trajal do 14.20. Med splošnim hrupom j« končno ministrski predsednik prečital otvoritveno pismo predsednikovo. Poslanci so nato položili prisego.
— Praga, 17. decembra. Opozicija *e Je zbrala že ob 11. v zbornici. Opofletjo-nalc! so čakali 3 četrt ure na prihod vlade, na kar so dvignili v dvorani vihar ter pričeli kričati: »Vlada Je bila najbrže ukradena! En milijon je treba Se ra-edo. liti!« V psovanju vlade so sp tudi o.IjiaO-vaii Hliniovi poslanci. Zakasnitev otvorit.
ve Je povzročilo predhodno posvetovanje vladine koalicije o volltvi predsedstva Ko •o končno ministri vstopili v dvorano, so začeli komunisti kričati: »Izpustite Ta*j- j siga!« (Komunist Tauslg Je bil izvoljen za poslanca, toda njegov mandat ni bil odobren od stran* komisije. Pozneje je d!i Tausig aretiran radi novih protidrlavui'i Izjav.) Ko je mFgr eramek *oi aovi p.&t-ni minister vstopil v  dvorano, so N»j*nci
dvignili velik hrup. ker je poštno ministrstvo ravno zadnji čas izvedlo redukcijo uradni^tva ter odpustilo mnogo nem ških postnih uradnikov. Kravali so s« čim bolj stopnjevali po svoj! Intenziteti. Opo-zicijonalci so cepetali z nogami in z rokami tolkli po pultih. Ta koncert je tr.0;tl skoraj 2 uri.
Po prečitaaju otvoritvenega dekreta in zaprisegi poslancev so se izvrStle volitve zborničnega predsedstva. Oddanih je bilo 224 veljavnih in 1 neveljavni glas B'v6i notranji minister Ma!ypetr (agrarec) je prejel 186 glasov. Bil Je Izvoljen za skup sčinskega predsednika. Mal.vpetr Je !wo litev sorejel. Z vzklikom so bili nato iiro
Umi štirje podpredsedniki: Dostalek fkle. rikalec). Stivtn (soc. dem.). Sla vitek (nnr. soc) In dr. Spina (nemški agrarec).
Pr«ga, 17. decembra, (č.)   Za 1« uro določena otvoritvena seja  senata je bila otvor Jena sele ob 21.20. V dvorani Je bila zbrana celokupna opozic'ja  Ko je -ni nistrski predsednik dr. Svehla   vstopil v dvorano in hotel zasesti ministrsko klop, so nemški narljooalci in slovaška lj lds« a stranka dvomili velik kraval. Kričali so v enomer:   »Sramota!  Nezaslišano za par'.i. mentarizem. da mora senat toliko časa cs kati na vlado!« Nemški nacijonalci in hI kovei so nato prtčeli tolči po pultih. Ko fo koalirane vladine stranke pričele ploskati Ln prirejati ovacije vladi, so nemški r.fl.'!h>-nalci razburjeni podvojili  kravale. Mini-strski predsedrVf je mirno z estrade sa o trii vihar ter nakončno  -^ečital l!5to »<e natorjev. Senatorji  so bili  na  to zapri ženi. Sledi.e so volitve. Od 148 oddanih gl . sov Je dobil Vaelav D~--it (republikanec 88 glasov ter jo izvoljen za predsednika ?e. nata. Donat Je izvolitev sprejol. Komun1 t Houser je prejel 20 gH^v, 40 glasovnic Je bilo praznih.  Za  predsednikove namestnike so izvoljeni:    sen?*—   K'^fač Vaelav (nar. foc.). dr. Soukup (soc. dem.), Bra-bec   (kler),  ValdoSek   (dem.)   In N!esner (Nemec).
— Praga, 18. decembra. (Izv.) Mod po svetovanji vladine koalicije se je sestala opozicija, 70 senatorjev po številu, na sejo v senatni dvorani ter sos-asno sklenila-Protestiranj proti nezaslišani kršitvi parlamentarizma, ki tiči v tem, da so vlada in koalirane stranke k otvoritveni s^ji sonata, ki Je bila določe~:» za 1*5 uro, prišle Šele ob 21 Predlagamo, da se izreče vlaii nezaupnica Ta sklep op-r'slje je odobri'o 70 senatorjev, dočim razpolaga vladna koalicija v senatu z 80 glasovi.
TAFIFNA KONFERENCA HAMSURG . TRST
— Monakovo, 17. decembra Danes se je pričela konieren a v svrho orrejitve in teresnih sfer rned izvoznima pristanišče na v Hamburgu in Trstu. Predsedstvo ima tarifni urad v Monakovem nemške državne žtleznice Udeležujejo se železniška ravnateljstva A'tona za Hambrns:. Hannover za liremen. Berlin, Draždane. Karlsrune. Zastopane so Avstrija. Italija Cs'hos! »vaška, nekdanja južna železnica, tržaške plovne družbe, povabljena je tudi Jugoslavija.
Konferenca Ima določiti meje Interesnih sfer Hamburga in Trsta in omiilti ta.if-ni konkurenčni boj med tema dvarr.a pomorskima pristaniščema. CeSkoriovaška in Avstrija sta bili po saintgermainskl mirovni pogodbi primorani določiti n t>r Tnet v Trst zelo znižane takse (za 30 do 60%). Tekom časa se je razvil Iz raznih razlogov odkrit tariini boj, ki ne koristi ne na eno. ne na druso stran. Ta bo; se ima sedaj zravnati med interesenti po točnem dogovoru. Pri razpravnem vprašnju ima veliko vlogo Češkoslovaška, o kateri trdijo Nfrrrci. da je s svolimi tarifnimi stavki znatno po-soeševala tržaški promet. Uvoz in izvoz Trsta s Češkoslovaško se je dvignil od 116.279 ton leta 1922 na 318.486 ton. leta 1923. lani nad 800.000 ton. Samo na češkoslovaški izvoz sladkorja vsled posebnih premij odpade 25.340 ton leta 1922, 76.631 ton leta 1923 in 192.923 ton lani.
Doseči dogovor ne bo baš lahka stvar. Italijansko zastopstvo ie pripravljeno braniti z vso močjo tržaške interese.
VAŽNE SPRFMEMBE V ZAGREBŠKEM TISKU ^TIPOGRAFIJE*
— Zagreb. 18 decembra. (Izv.) >Ri-ječ« je preieH iz zanesljivih virov internacijo, da se v najkrajšem času izvrše v koncernu » Tipografije«, v kateri 1 on-cern snadajo »Jutarmi list«. »Mortr »Večer« in »Obzor«, važne sprem* nbe v uredništvih. Gavni urednik »J itir-njega lista« FLvgen Demetrovlć t.-r sourednika tega lista dr. C i h I a r - N\- -b a j e v in Dragotin B u b I i k izst ji».jo iz uredništva. Razlog za te izorem^Mivs tiči v tem. ker koncem ni zadovoljil s politiko »Jutarnjega lista«, ker so :»e gorenji uredniki me več angažirali ^ sporazum RR. »Jutami! Mst« ima postili izključno informativen list.
NOVI PREDSEDNIK ŠVICARSKE REPUBLIKE
— Ženeva. 18. decembra- (§ Včerajšnja zvezna skupščina ie Izvolila 7 zveznih svetnikov. Za predsednika zveznemu svetu ie bil Izvoljen zvezni svetnik Haberlein In za podpredsednika zvezni svetnik Motta.
ZAUPNICA ANGLEŠKI VLADI
— London.   17. decembra. Poslanska zbornica jo z 256 g'asovl proti 124 glasovom odklonila nezaupnico, ki jo |e predla gala delavska stranka   proti   vladi glede nlcne prosvetne politiko.
ZBLIŽAN JE RUSIJE Df TURČIJE
— Carigrad. 18. decembra. Po dodej fe netočno potrjenih vesteh ie prispe! v Angoro ruski delesat In komisar Kamenev. Taoast pešata pripisujejo dlpfomatičnt krogi roflto važnost, ker gre za tesno zbilžanje ser'** ske Rusije In Turčije.
DEMONSTRACIJE BREZ-POSELNIH NA POLJSKEM
Variava, 17. decembra, k. Danes ie prttlo do demonstracij brezposelnih pred drfav» nim uradom za posredovanje dela. Ski*pina 100 brezposelnih je demonstrirala pred po* slopicm deželnega zbora. Policija jih jo raz pršila. Tudi v Jaworczeku v premogovnem revirju dombrovskem ie prišlo do veiikib demonstracij brezposelnih.
ATENTATOR STEIGER OPROSCFN
Lvov, 17. decembra, a. Danes ob ttiril. popoldne le bila objavljena razsodba v pro* cesu proti diiaku Stanislavu Ste'gerju Stei» ger je bil oproščen. Porotniki so glavni dve vprašanji zanikali z osmimi proti ?t?rimi glasovi-
SOVJETSKA IN AMSTERDAMSKA INTERNACIJO-NALA
London, 17. decembra, s. Kakor se dozna« va. se ie generalni svet kontjrece strokov* nih organizacij odločil, da ne bo takoj dal inicijative za sklicanje predkonferenec med strokovnimi organizacijami ruske in ani« sterdam^ke internaetjonale. Generalni svet meni, da nima nobenega pomena sklicati ta^o konferenco, predan se ne vc za rrme» nje strokovnih organizacij kontinentov.
Potfvifi*3i'te
pudnorno druituo slenlh
t_:ub jam*, Wolf ova uf. 12
Borzna poročila
Ljablfan«^^ borza
• Les.
Buftovi hlodi 1^ II. od 30 cm napr. on 2.50 m dolž. napr. frc. napr. 200, —, —% traml monte od 3-3—5-S in   od *~**2 m. frc nam. p. —. 300. —, hrastovi p! »ni i II, od 90—130 ia od 2.50 napr. iro. v. tra 105C.        —. hrastovi tesaDi aH reran! tra-mi od 25x^5  cm  napr.    in 2 70 m doli oapr.    zdravi frc. m   1 vagon tOOft, 1000 ^000. borovi boulfi L od 4 S S) I M loti ed 3"       deb. nanr. frc. rr. I vag'.n 6^0 70u. «»?<0
2ITO.
Pšenica slav reš. 75/76 frc. slav. p. — 295; oves slav. res. frc slav. post. —, 190; koruza umetno suš. irc. vag. slav. post. 3 vag. 165, 165; koruza nova. času prim. suha, frc v. n. p. 3 va«. 130. 130; koruza nova črsu prim. za dobavo I, H, slav. p. —, 145: koruza nova Činkvantin za I, H, slav p. —. 230; otrobi drobni frc. v. slav. post —, 135; ajda d t mača frc v. slav. p. —. 250;otrcbl ovseni frc v. LJ. —, 125; brmle Halj. frc v. U. —, 375; laneno seme frc v. LJ. —. 550; mast, čista svin;ska netto frc sod. frc n. p, banat —, 2100; slivov-ka 50% gar. frc sremska p. —\ 2300.
2*4*4 drž. renta za volno <kodo 325, 330 ; 7% invest pos. iz 1. 1021 78, 79; LJub-tjanrka kreditna banka 2i0, —; Kreditni zavod 175, 185; Slavenska banka 50 —; Srr tovarne in Hv. 135 —; Nihaš d. d. —, 35 Združene paoirnice 120t —; Stavbena družba d. d. Unb'iana 100, 100; Sršir d. d. 115, 120; 4Vt% kom. zad. d-ž. bke 20, 22; Axk%k zast L kr. dež. bke 20, 22.
Za<f'ebška borza.
Dne IS. decembra. Spre*eto ob 13,
Devize: Curih 10.8=50—10.0350. Praea 166.35—16H.35. Pariz 204—Kewyork 56.0570—56.6570. London 272.75^274 75. Milan 225.40—228 80, Berlin 13.3740—13 474^. Dunaj 790.40—800.40. Valute; dolar 55.40— 56.—.
7% invest. posoj. 1921 78—70; 2lA% drž. rente za ratnu štetu 325^ - 327, 326% -326, Lhbn. kred. banka 210, Hrv. esk. b?.rtka 118 — 119. Kredima banka, Zagreb 133—135, Hipotekama banka 63% - 64, Ju-cobanka 107—108, Prastcdkma 947.50 950 S'averrska banka 50—51. Eksploatacija 41— 42, Šećerana, Osijek 430—440 Isis d. d. 60 Nhag 38. Outman 350—355, Slaveks 146 — 150, Slavonija 44% -45, Trboveljska 320 —325, Vevče 120, Azrarla 46%— 47.
looze-cslce borze.
— Čarih 18. decembra. Borza: Beograd 9.185. Pariz 10.15, London 25.115. New* york 517.75, Milan 20.88. Praga 15,35, Dunaj 73.
. — Trst 18. decembra. Beograd 43.95-44 Pariz 89 75 90. London 120.275 120.35, N wy >rk 24.7S 21.81, Pra<ta 73.50—74, Co-rlh 478.75—480. Dunaj 346—352,
7
4D
ES
Stran 2.
»S LOVCNSK I  NAROD« dne 19. decembra 1925.
Stev. :>88
Iz italijanske politike
Y<     »Ml hočemo postati država«.
Izrek »Država sem jaz« je, kakor znano, izšel lz usta Ludvika XIV. Mussolini je izrekel že 24. oktobra 1922. v Neaplju nekaj slišnega: »Mi hočemo postati država«. Na kongresu liberalne stranke v Livornu 7. oktobra 1924. je bila sprejeta resolucija proti fašistovski vladni metodi, ki naglasa, da je vzpostavitev oblasti zakona kot temelj za življenje civiliziranega naroda nujno potrebna in da se ima država odtegniti gospodstvu strank ter vrnili funkciji najvišjega urejevatelja nacijonalnega notranjepolitičnega življenja, v katerem se ima boj razvijati le povsem mirno. Ta zahteva liberalcev Je očitno naperjena proti dejstvu, v katero so se izpremenile Mussoll. afjeve napovedi. FaŠistovska stranka se dviga od stopnje do stopnje kviškn in odstranjuje vse, kar ji Je v napotje. Poslanec GJovannini je v svoji interpelaciji dne 11. marca 1925 zatrdil, da traja ukinitev svobode tiska, zboTOvalne pravice in nekršiji-vosti hišnega prava že tako dolgo, da se želi izjava, ali hoče vlada postaviti to stanje za pravi državnopolitični režim? V odgovor je dobil polno dejstev in Mussolini se )e v parlamentu 16. oktobra t. 1. pri razpravi o zakonu proti framasonskim društvom smejal in rekel: Sedaj vidim one navadne goreče privržence svobode, kako jočejo kakor teleta . . . Zavladati ima fašizem na celi črti. V vsej upravi, v vseh smernicah notranje in zunanje politike, povsod! ima biit fašizem odločilen in Izvršilen. Mussolini vodi svoje namene z železno roko m odvrže vse, karkoli Je proti fašizma, ki se pospenja že do svojega viska. Na čelo ob-ln in provinc, uradov in podjetij države stopa-jo zanesljivi fašisti, v šole Je zanesen fašizem cd naimanjše do aajvišje, v privatnih poklicih so merodai-3i fašistovski privrženci in drlavstvo mori v fiilstovsko organizacijo. Hudi je bila borba s protivnim časopisjem. Zmagal Je fašizem in po trkrotitvi milanskega »Corri-ere della Sera* veje po tisku neomejeno fa§i-stovski duh. Kar ostane Izven fašizma, se ho trpelo tako-le po volji in milosti, nasprotniki se brez pardona pahnejo v stran. Italija bo popolnoma iašistovska in vse druge smeri v politiki in gospodarstvu ne pridejo do nobene veljave več. Musscl.n. ranja o veliki moči, njegov fašizem hoče vladati in izvrševati ogromno silo. Faš:zem je absolutnost, je država. Mussolini nVsl; na veličino starih rimskih časov rn značilno Je. da so mu nedavno vdove ta slroie bojevnikov izročile zlat posnetek krone Cezarja. Mussolini Je Rimljan In njegova Italija mora doseči slavo in veljavo v svetu. Usoda fašizma pa visi na njem. O tem so pTepričani vsL Ako bi jutri odpidel Mussr.lfni, se podere vsa dosedanja fa5I-srovska zgradba . . . Posebej omenl3mo, da kaže Mussolini rimski cerkvi prijazno lice. Je pač rimska In ves čas vojne Je bila rimska. Zato pa Izmed internacionalnih orga-nlzavJJ pušča na miru samo katoliško cerkev.
Opasna Izprememba parlamenta.
O dekadenc! parlamentarlčnega siste-5na Je govoril Mussolini z nekim norveškim oovinarjem. Izvajal je: Dekadenca parlamentarizma se ne pojavlja samo v Italij',
čeprav je prt nas dosegla višek. Knjige In možje vseh dežel so nam pokazali, da je ta politična ureditev zašla na poševno pot. Zato potrebuje radikalnega predrugačenja. ako noče v kratkem žalostno poginiti Mi smo tega mnenja, da parlament ne more funkcijonirati, ako ni stranki, ki združuje v sebi največ glasov, zajamčena gotova većina, ki jo varuje proti vsem komplotom malih skupin, ki hodijo skupno, samo da varujejo osebne interese. Mislimo tudi, da se danes ue more prezreti velikega pomena, k! ga imajo v modernem življenju poklicne zveze, katere tvorijo za bodoče temelj novega političnega sistema. FaŠistovska reforma, ki zagotovi poklicnim organizacijam zastopstvo v senatu, prinese Istočasno senatu osveženje krvi . . . Mussolini Je že opetovano zatrdil, da zastopstvo ljudstva, stvorjeno po političnih kriterijih, nima več pravice do eksistence. Mussolinijev parlament bo nekak tehnični p jnum, sestavljen iz zastopnikov raznih poklicnih stanov, ta zbor bo imel le posvetovalni značaj. Tako se bo v njem Izvrševala nemoteno volja hi sklepi velikega fašistovskega sveta. Kako bo to v ljudstvu odmevalo? Prihajali bodo sicer zastopniki z raznimi predlogi tn zahtevami, ali pri fašistih Je prva beseda: disciplina In pokorščina! Potem odpade vsako debatiranje in upiranje tako, da se bo moralo sprejemati molče in z zahvalo vse, kar se sklene in odredi, pa Če je baš prav ali pa ne za dotično pokrajina Ena sama stranka bo v Italiji govorila In odločala, vse drugo bo brezpomembno. Politična zgodovina pa nas uči, da se razvije naravno v taki vladajoči stranki razkol. Opozicija je potrebna in dobra, samo stvarna naj bo. Fašizem se dviga tako kvišku do absolutnosti, da se potem razcepi in razbije. Mussolini je parkrat menil, da bo trajala fašistovska doba 60 let. Morda bi stal fašizem bolje, ako bi dopustil opozicijo in bi v borbi ž njo zmagoval. To bi bolje učinkovalo na ljudstvo. Svojih nasprotnikov in sovražnikov ne vpošteva fašizem skoro nič. Pa jih je mnogo! Ped pepelom tli žrjavica.
Fašistovski delovni zakon. Fašizem je imel posebno oster boj z organiziranim delavstvom. Treba je bilo streti velikana. Pa se mu je posrečilo tudi to; vsaj navidezno je tako, kakor da je fažizem zajel ogromno večino delavstva. Fašistovska stranka je izdelala delovni zakon, ki obsega dva de'a: delovna pogodba in delovno pravo. Posodba je dogovor med državno priznanimi udruženji delodajalcev in delojemalcev. Kot svrha za ustanovitev sindikatov se zahteva varovanje gospodarskih in moralnih poklicnih interesov, podpiranje in poklicno izobraževanje. Od vodilnih sindakiov se zahteva poleg strokovne sposobnosti tudi patrijoiično mišljenje. Dopustni so sindikati, storjeni iz delodajalcev in delojemalcev. Priznanje sindikatov se izreče s kraljevskim dekretom. Priznani sindikati uživajo pravice in dolžnosti juri-dične osebe. V drugem de!u, ki obranava delovno pravo, označa najvažnejša določba apelacijska sodišča kot Instanco novega delovnega prava. Apelacijskim sodiščem se pridene posebna sekcija treh poklicnih sodnikov, ki se od slučaja do slučaja izpopolni z dvema izvedencema. Strajk, izpori In sli-
čno orožje naj izgine. Člen 18. določa: Iz-por rn štrajk sta prepovedana v vseh slu. čajih, v katerih stopa v funkcijo delovno sodstvo, bodisi s strani zakona ali vsled soglasanja strank. Načrt le eksperiment in nihče ne ve, kako se obnese po tolikih bojih in tolikih izkušnjah, ki Jih imajo za seboj delavske mase. Ped kaznijo so prepovedane sindikalne organizacije oficirjev, podofich-Jev m vojakov v armadi, mornarici in redarstvu, dalje sodnikov, ministrskih uradnikov ter nameščencev. Pritisk na delavstvo Je strašanski. Ni Čuda, da Je imel uspeh. Toda kaka Je notranjost ogromne večine italijanskega delavstva. Ne verjamemo, da Je taka, kakor si misli morda Farinacci . . . Italija preživlja težko notranjo krizo. Ako bo fašizem k dobri rešitvi kaj pripomogel, bo to zgodovina beležila brez pridržka.
pogreb poljskega pesnika Revmonda, ki h gcle pred meseci dobil Noblovo nagrado književnost Mrtvaško krsto so nosili kmetje, katerim je postavil nevenljiv spomenik v enem svojih romanov.
NOGAVICE
m
so najboljše In r*jccncj5e kajti trpežnost enega para
nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro ali zlato)
•t
ključ
• 6
je ista kot trpežnost Itfrlh drugih parov.    93-1 p
Politične vesti
= Občinske volitve ▼ Splitu. Za občinske volitve v Splitu, ki se vrše v nekaj tednih, se vse tamošnte stranke živahno pripravljajo. Dr. Trumblčevi zalednlčarjl postavijo lastno listo, ravnotako tudi radičev-ci in samostojni dorrokratL Davidovićevl demokrati, zemljoradnik i in hrvatski klerikalci postavijo skupno listo.
= Razžaljene ItalTanske armade, V Neaplju se je vršil proces proti novinarju Ambrosianclju, ki je obtožen razžaljenja armade v »Stampl« povodom manevrov v Pijcmontu. Poročal je o vandalizmu, ki bi ga bile izvršile čete. Obsojen je na sedem mesecev zapora, 500 lir globe fn povrnitev pravdnih stroškov. Enaka obsodba je zadela tudi novinarja Scarfoglio, ki je poročal ravno tako v »Matinu«.
Nemška vojna odškodnina naši dr. tavi. Mjnietrski svet je na snočni seli razpravljal tudi o vojn! odškodnini, ki jo ima plačati Nemčija v smislu berlinskega sporazuma. Načelnrk oddelka za izvršitev mednarodnih pogodb v zunanjem ministrstvu dr. Otokar R y b a f je podal ministrskemu svetu podrobna pojasnila. Po berlinskem sporazumu ima Nemčija letos plačati naši državi v gotovini 33 milijonov mark, poleg tega prejme naša kraljevina Še 10 milijonov 2latib mark. Od te vsote ee vporabi 6 milijonov za razna državna naročila, 4 milijoni pa se nakažejo privatnim vojnim oškodovancem- Razdelitev vojne odftkodnine med privatnike se Izvede po točno določenem načrtu.
Ljubljanska porota
Ljubljana   18. dec. Senatu predseduje sod. svet. Jak. An-tloga, votanta sta sod. svet dr. Mohorlč m okrajni sodnik dr  Sajovic, drž. pravdnik
starešina dr. Ogoreutz, zagovornik dr. Pe-gan.
Pobnjše valeč o tre k.
V tajni razpravi se je zagovarjal 25-?et-rj pekovski pomočniik na Rakeku Jcs. Kirn, doma lz Mirne peči, zaradi tatvine že na 4 leta Ječe kaznovan. Obtožen Je hud dejstva posilne nečistosti po § 127 k. z., hudodelstva oskrumbe po § 12S k. z. In prestopka zc-per javno nravnost po § 516 k. z. Obsojen Je bil na 2 leti težke Ječe.
»Zanikrna trojica« z Bleda.
Obtoženi so: lS-lenr! ključavničarski vajenec Anton Potočnik iz Zagorice pri Bledu, 20-le mi kovaški pomočnik Josip Kapus m njegov !6-!etni brat Janez Kapus, vsi trije iz Zagorice pri Bledu. Obt:r*nica jih cbrernonjuje s celo vrsto prav ddrnih vlomov. Obtoženca Anton Potočnik in Ivan Kapus sta se učila skupno pri ključavničarskem mojstru Sartoriju na Bledu. Jcsip Kapus pa Je kovaški porrK>čnik. Pod vodstvom Antona Potočnika so se vsi trije izvežbali v spretne in previdne vlomilce, uporab'ja-joč pri tem znanje v svoji obrti, t J. uspešno rabiti vitrine pri odpiranju zaklenjecih odgovin In stanovanj.
Posebno navihan Je Potočnik, ki je po-
skusil srečo najprej sam m se zadovoljil z manjšim plenom klobas, salam, nekaj denarja in drugih lesrvin, kar je odnesel dne 17. oktobra 1924 *z trgovine Jožice Koče-varjeve, ki Jma trgoviro zraven Sartorijeve delavnice. Takra: je napravil škode za 329 dinarjev. Kmalu nato je odnesel v Želečah Antoniji Pongrašič 450 Din vredni d:žni plašč, koncem decembra 1924 pa Valentinu Malaju 660 Din gotovine, popre; pa Že nekemu ustrojeno telečjo kožo v vrednosti 100 Din. Pozneje je prkegni! k svojemu tatinskemu podjetju ko: enakopravna kompanjona še cba brata Kapusa. Z Josipom sta dvaikrat vlomila pri mesarju Zrimcu ter odnesla nekaj prekajeoega mesa in nekaj gotovine, drugič je vzel Potočnik seboj Iv. Kapusa, da sta zopet vlomila pri Zrimcu In mu odnesla 10 prekajenih klobas. Pozneje sta še dvakrat skušala vlomiti pri Zrimcu, a enkrat Je bil Zrimc Še v trgovini, drugič vlomila v trgovino Jožice Hočevar ter bil shranjen denar. Okoli Božiča sta drugič vlomila v troovlno Jožice Hočevar ter odnesla približno 5 kg suhega mesa.
Prvi uspehi so dali Ivanu Kapusu kora j žo. da je pozneje še dvakrat vlornH pri Zrimcu ter odnesel več klobas. Te male tatvine so bile le nekaka predvaja. V noči od 3. na 4 .novembra 1924 sta se podala A. Potočnik in Josip Kapus na večjo tatinsko ekspedicija Spravila sta se nad trgovino Nike Zipserjeve, kjer so bile Kapusu razmere prav dobro znane, saj Je večkrat tam delal po nalogu svojega gospodarja. Odnesla sta raznovrstnega blaga, trfkotaže, ra> govic, perila itd za 9652 D. Ker se jima Je prvi vlom posreči, sta ga januarja 1925 ponovila ter zopet odnesla raznega blaga za 2.682 Din. Nakradeno blago sta deloma skrila nad kovačnico Josipa Kapusa, deloma pa pri obtožencu Potočniku na domu. Kmalu po drugem velikem vlomu pa so prišli mlad'm tatovom na sled. Kar je Pučnik sam nakradel, je cenjeno na 14-543 dl-narjev ,kar sta z Josipom Kapusom skupno nakradla. na 12.744 Din, dočim so tatvine Ivana Kapusa cenjene le na 342 Din.
Obtoženci v celoti priznavajo vse v obtožnici jim očitane tatvine, le nekatere podrobnosti zanikajo. Posebno razkošno je živel obtoženi Potočnik, ki je mnogo pohaj-kval ter se rad bahal z denarjem, ki ga je na nepošten način pridobil. Obiskoval Je veselice ter plačeval godce in dajal za pijačo. Pri Zipserjevi pokradeno blago so po večini našli pri Potočnikovem svaku, krojaču Pušavcu v Ribnem. PotočrJk, ki Je bil ko-I lovodja In je sploh že precej pokvarjen Je v začetku brez ovinkov priznal, da je vlo-{ mil pri Zipserjevi, po S meseci pa se ie oiimačil ter začel valiti krivdo na Viljema Zipserja, moža okr?dene Nike Zipserjeve, češ. da ga je ta k obema viomoma nagovoril. Ta zagovor pa Je popolnoma neverjeten, če se upošteva dejstvo, da je Viljem Zip-ser po prvem vlomu dal napraviti električni budilni zvonec v trgovini rn nanovo popravil ključavnico ter pri drugem vlomu ukradenega b1aga sploh nI fmel zavarovanega. Potemtakem ni Imel iVljem Zipser k takemu nagovarjanju nobenega Interesa, temveč s! ie Potočnik to prosto izmislil.
Julijsko Urajlno
—J Promocije. Na univerzi v Sleni sta promovirala »a doktorja prava primorska rojaka gg. Edvard Della Savla Iz Sv. Antona pri Kopru hi Josip Dekleva iz Materije.
—j Tatvina pri grofici Della Torre. Svoj čas amo poročali, da je Bvgen Fiirst ukradel grofici Della Torre (Tburn) v Go
rici dargoceoostl za 30.005 !tv. Skr-ivat! jih m razpečevati mu je pomagal Pran Gra-pnlin. £edaj se je vršila, proti njima obrav-I navs. GrapuTin je eproSfiesi, r'tirst pa je I obsojen na t leta in 3 meseca; po zadnji amnestiji mu Odpadata 2 leti in 6 mesecev.
—j Božična drvesca bodo prodajali v Trstu po ukazu ca^st-nega. urada, od feoda' do 15. jaa. na treh krajih pod na.
vadnimi pogoji. Dovoljenja daje omenjeni I urad... Tako se smejo v Trstu prodajati j božična drevesa, v Bocnu pa so proglašena za nemška in izzivaJaa ter je bozičevanje 2 drevesi prepovedano l>o ukazu tamošnjih fašistov.
_j Pevski zbor Zveze slovenskih učit.
društev priredi o božiču dva koncerta In sicer v Renčah In v Ajdovščini, due 26. in 27. t. m. Vspored Je izbran.
—j Velika tramvajska nesreča se je pripetila pri Sv Andreju v Trstu. Tramvaj je vozil proti skednju. PnJšol je motorni tovorni voz s priklopljentm težkim, vozovi in se nahajal na tramvajskem tiru
ya strmini, da se tramvaj ni mogel vstaviti. Vozmlj na tramvaju se Je trudil »n zavira!, voz p.i je slednjič treščil v motom« voz. Nekaj ljudi je pravočasno skočilo s tramvaja, Tr&mvuj Je bi! poln in je inwl priklopni voa, ki je akoč;'. s tira. Pri ne ^rečl je bilo lahko pofek kovanih 10 oseb-Voznik se Je reži] pravočasno ■ skokom z voza, Materijalna škoda je velika,
—j Samir.or na dan pred poroko. V Trsta se je vstrelil mladi pomorski kapetan Er4on Cciledani, 25 .c star, mmešCcn pri »Navigazlone Libera Triastina :a dan pred poroko. Poročiti ie imel 2Heino Van-do FlegO. Na predvečer je prišel <Jtrnov ic nekdo je prinesel velik Šopek cvetja za ne* vesto. Oospodin'a Je Šla k n;cinu v sobo in ga našla mrtvega. Vstreli! se je v sence-Pri sebi je imel sliko neveste In pismo njo. Plimo it porcija.
Najlepša praktično uporabna
i
priporoča tvrd!-:.:
FAB ANI & JURJOVEC. io/ita" tarna trgoma
Ljubljana. Stritarjeva ulica 5.
Pr os ve ta
— Knut Hamsun, Q!ad, poe'oveuil Fr Albrecht. Splošna knjižnica st. 53. V Ljubljani 1D25. Založila Zvezna tiskarna In knji g&rna, 240 errani. Cena brofe. Din 32> vez Din 40. Ta prrpovednj spis znanega nordU skesa pisatelja je čisto evojevmen po vse btai is aačinu pripovedovanja  in odkriva čisto nove stran! človeškega 11 vi jenja Mil povesti Je v par beseda b ta-le: Kruta usoda pisatelja in novinarja, ki ga. id*-a!'zera In dobro sre»-\   pomcjijka^Jo  energije, pc čut do trpečega človeka pritirajo do neizprosnega pomanjkanja in mnketrpnega sla da v vceh fazah do telesnega In duSevnega izčrpacaja. V najmanjših, pa zanimivo in pomembno izbranih  podrobnostih  rise pi satelj posamezna dejanja in njih posledice, v posebnem pretrt-sujoči poiioiaj, v ka terega ne čedalje bolj pogreza Junak. Glad mraz in najhujše potuanjkimje izčrpavaj-trpina v vseh stopnjuh do nezavesti. Razvoj dejanja je tako plastičen in nčlnok Opt. sovanja tako pretre?ujoč, da bravca glo beko gane in  nehote vzbudi  njegovo sočustvovanje. Pok-g tega je romao podati v dobrem, gladkem, za slovensko uho blago donečem  prevodu,  za   katerega  6e dovolj jamči Ime prevaj&lčevo. Kratkoinalo: Ta novo izii.!i pripovedni spis bo gotovo vzbu dil pokornost ne samo pri bravcih, ki iščo-jo v čtivu zgolj zabave ia razvedriia. nego tud! ori onih, ki pobožno uži\ajo detajle, tudi i j ftHJsUfioega in psihologičnega vidika. Cena je nizka. Kr:jiga &e dobiva pri založnici Zvezni knjigarni v LJubljani.
— Palček Potep, PravLjičn* igra v treh dejanjih. Spisal A. Pajrnži. V založb; *Sve:e Vojske* v L/ubl.Uni k izšla kot rr-v? zvezek nove serije prMlalkon^' i« \iriž-Dice iriadinska Igra. ki bo vsem taflMeara in otroškim odrom zčlo dobrodo&a. Viifet-CAu- Boogemu dečku k srce zahrepeneio po sreč!, po kr&ljestvu polčkov. Po dolgem iskanju ga najde v globokem gozdu ter prosi palčke za spreje-Tn. Ti ga pa nočejo sprejeti kar tako ter ga povprašujejo in preizkušajo, aH je za kraljestvo palčkov res sposoben. Največja ovira je pa preiskava zdravnika palčkov, k' ugotovi vsumljivo urripane srca«, »bakren ro** — posledica uživanja alkohola — ter trne zobe — vsied kajenja. Kei pa deček obljubi, da bo v bodoče vse :o opustil, ga sprejmejo med se hi mu dajo ime Potep- Ta do-gedek skupno s kraljevsko proslavo slovesno praznujejo. Čarodej Lom, k ie nameravaj pri pojedini med vodo In mleko porisati tudi alkohol, dobi zas:ažinc plačilo rn pride v dosmrtno ječo. »Zlatoper. naš krali, naj živi! Kralju alkoholu pa smrt! Smrt, smrt!« odmeva od vseh stranL Igra ie ze!o posrečena, kjer so io igralL so dosegli prav lepe uspehe In ie ne morejo prehvaiiti. V resnici, igrica le tako otroško priprosta, pa vendar tako neprisiljeno vzgojna, da tudi na odraslega človek« ne more ostati brez vpliva. Igro toplo priporočamo vsem društvom, posebno mladlnskin; krj.'žnicam !n odrom. Stane 5 Din ter se na-reča pri »Sveti Vojski.« Ljubljana, Poljanski nasip 10.
— NewjorSka opera priredi v maju 1926. s svojimi najboljšimi umetniki turnejo po Evropi In nastopi v Berlinu. Hamburgu, na Dunaju, v Parizu in Londonu.
V L Križanovska:
128
U liraljesfuu nesmrtnih
Poman.
Ko so se bajaderke poklonile drugič v znak, da je ples končan, je Narajana vstal in jih povabil k sebi.
— Povabiti moramo plesalke na dobro večerjo. Saj so le redko deležne take gostije in tudi sicer je to edino plačilo, ki ga moremo ponuditi krasotlcam za njihov trud, — je dejal smeje. — Mi smo trije, njih je pa šest. Zato je naravno, da prideta na vsakega izmed nas dve.
Supramati in Dahir sta prijela za roke po dve plesalki in odšla za Narajano v jedilnico. Vse je bilo že pripravljeno. Miza je bila bogato obložena r raznimi jestvinami fn pijačam!.
Naglo In poželjivo so se lotili zagrobni gostje jedi. Supramati jim je komaj sproti polnil krožnike in kozarce. Cim več krožnikov so plesalke izpraznile, tem bolj so žarele njihove oči. Radovedno in strastno so se ozirale po Supramatiju in Dahirju. Za Naraiano se ni nobena zmenila.
— Glej nr», nehvaležne lepotice prezirajo svojega dobrotnika! — je pripomnil Narajana ironično. — Največji uspeh ima nedvomno Supramati. Kanalje so menda zavohale, da ie on najmanj pobožen
In res, najbolj poželjivi pogledi so bili namenjeni Supramatiju. Posebno ena bajaderka se je na vse načine trudila, da mu zmega glavo. Plesala je samo njemu na ljubo in se zvirala pred njim tako, da je lahko videl vsako potezo na njenem divnem telesu. Vse njeno bitje je Izražalo iiekaj čarobnega in mamečega ter razžigalo Čustvenost in kri.
Kljub strogi disciplini prvega posvečenja, ki ga k naučilo podrediti telo volji in razumu, se Supramati ni mogel iz»ogniti vplivu zapeljivih pogledov. Neopaženo ga je vleklo čudno bitje za seboj v vrtinec ljubavne opojnosti. Njegove velike, temne oči so žarele in na obrazu se mn je pojavila rdečica. Napeto je sledil kretnjam plesalke, ki se mu je čedalje bolj bližala. Po vsakem koraku je bila še bolj zapeljiva in strastna. Po končanem plesu ie pokleknila k Supramatijevim nogam in ga strastno objela.
Daj mi nekaj kapljic žlvlJensVega elikslrh! Daj ml ta neprecenljivi dar bogov, da mi vrne življenje, — je zaš epe tala in ga proseče pogledala.
Supramati jo je hotel pahniti od sebe, toda mlacta bitje, kj je moralo brez lastne krivde prezgodaj v grob, se m a je tako smililo, da mu je roka
omahnila.
Naenkrat se je bajaderkin obraz zmračil, roka, ki je ležala na Supramatijevi, je postala hla&aa in sirota je zadrhtek po vsem telesu,
Ah! Izginiti moram! Življenje in moči me zapuščajo! — je vzkliknila.
— Brezsrčnež! Kaj ti je res tolfloo ležeče na kaplji življenja, da ne moreš ugoditi moji prošnji?
V njenem pojemajočem glasu je zvenel tak obup, iz njenega obraza je odsevalo toliko trpljenja, da je začel Supramati nervoz.io iskati po žepu stekleničico, v kateri je navadno nosil s seboj živ-Ijenski eliksir. Toda žep je bil prazen. Pozabil je vzeti stekleničico, ko je nepričakovano odšel iz Ebramarjevega dvorca. Sicer pa ie bilo že prepozno. Neizprosna smrt je ugrabila svojo žrtev. Pred njim ležeče plesalkino telo je začelo naglo razpadatL Kmalu Je ostala samo še prozorna oblika kras.ie mladenke, nato se je vse spremenilo v be: oblaček, ki je izginil v prostranstvo.
Supramati se je 2dramil iz zamaknjenost! in pogledal okrog &žbe. V dvorani nI bilo razen Da-hirja in Narajane nikogar.
— Nisi Se vajen odklanjati bedaste prošnje Premlad si Še v kraljestvu nesmrtnih, preveč si podvržen slučajnim občutkom — je pripomnil Narajana ironično. — Tako si bil zatopljen v svoje misli, da nisi niti opazil, kako sva z Darjlrjem odklonila enake prošnje. Tudi naju so namreč bajaderke prosile, naj jima vrneva življenje s pomočjo življenskega eliksirja
Prav. praviš! Nisem vajej takih prizorov In
i ur »m
upam, da me brezvestna igra z nesrečnimi žrtvami človeške podlosti nikoli ne bo veselila. Ti pa, Narajana, ki živiš istočasno na tem In onem svetu, bi se ne smel roga tj življenju in smrti.
Tisti hip je zapel nekje v bližini zvonček.
— Ebramar naju kliče, — je dejal Dahir in naglo vstal.
— Nočem vaju zadrževan. Samo spremiti vaju moram, ker se ne spoznata v skrivnih potih podzemnega labirinta, — je dejal Narajana in segel prijateljema v roko.
Kmalu so bili pri čolnu. Prvj Žarki vzhajajočega solnca so poljubljali obzorje, ko sta stopila Supramati in Dahir na vrt pred Ebramarjevim dvorcem.
Dva tedna sta minila brez posebnih dogt>dkov. Nekega večera je vstal Ebramar po večerji od mize, rekoč:
— Čas je, da se Totimo dela! Jutri poskrbim, da prevzame Nara svojo novo službo, potem se pfc začneta tudi vidva učiti pod mojim vodstvom. Poslovi se od svoje žene, Supramati! Zgodaj zjutraj se ločita In videla se bosta zelo redko.
Supramati je prebledel. Nastal je trenutek, kj se ga je vsa leta zakonskega življenja tako bal — ura ločitve od Ženske, ki jo je še vedno strastno ljub;!. Njegove oto/ine oči so iskale Narin pogled. Toda v rasnih Narinih očeh je bilo toliko energije in samozavesti, da se ie tudi Supramati kmalu po-miiiJ s svoio usode ~
93
8875
Stev ?s8
.? f n V r N S K INAROO. đfit 19 dccembia 1925.
MTnn 3
Dnevne vesti.
V LtubttanL dne 18 decembra t**2s.
— Prezfdent Masarvk odlikoval nalaza kralja. Češkoslovaški poslanik Jan Seba je včeraj popoldne na svečan način izročil Nj. Vel. kralju Aleksandru L visoko odlikovanje Češkoslovaške republike — zlato ovratnico reda Beljga leva. Odlikovanje je podelil kralju ure-zident republike dr. Masaryk z željo, da se to odlikovanje izroči kralju na njegov rojstni dan. Red Belega orla je bil ustanovljen leta 1923 in se podeljuje le suverenom.
Občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo. Potem ko je tajnik preMral letne obračune za 1923. in 1924. se ie razvila hrupna debata brez resne in stvarne podlage, zgolj iz strankarskih in demagoških motivov. Posebno se ie usajal dosI. 2 e b o t. Na predlog delegata L. P o t o v a r j a so se bila-ice odobrile ter zaključila debata. Pri dopolnilnih volitvah je zmagala za Krrnj-sko napredna, za Štajersko pa klerikalna lista. Za Kranjsko so bili izvoljeli: Ivan Pipan kot podpredsednik, nadalje Ivan U r e k. Martin B a j u k in Iv. Remškar. Napredni kondidati so dobili po 139, klerikalni pa po 51 glasov. Za Štajersko so bili izvoljeni: dr. J a n č i č, župnik v Št. Petru v Savi iski dol.; Robert Košar. vpok. učitelj in veleposestnik,^ ter Mart S t e b 1 o v -n i k . Župan v šmartnem ob Paki.
— Trgovinski minister v Zagrebu. Minister trgovine in Industrije dr. K r a j a č je z danasn'frn jutranjim brzovlakom prispel v Zagreb Zacrju ejo, da po privatnih poslih.
— OdMkovane Stepana Radića. Nj. Vel. kraj j Aleksander je včeraj odlikoval prosvetnega ministra Stenana Radića z redom Sv. Save I. stopnje. Kraljevi adjutant, fre-gain! kapetan Mažuranić, je odlikovanje v Icraljevem imena snoči ob 18. Izročil prosvetnemu ministru v njegovem kabinetu po običajnih ceremonijah,
— Subotiški vseue^i'.škl profesorji proti prosvetnerrn ministru. Kakor znano, je prosvetni minister Stepari Radič v svojem mariborskem govoru na nekvalificiran način žalil akademike in profesorski zbor pravne fakultete v Subotlcl. Beogradska »Politika^ priobČuje sedaj obširno protestno fijavo proiesorskega zbora te fakultete. Profesorji zahtevajo, da mora Stepan Radič v destib dneh preklicati žaljivke in dati profesorjem zadoščenje. Ce prosvetni minister iega ne stori, sa profesorji tožijo radi razžaljen'a Časti oziroma obrekovanja.
— Novi švicarski poslanik v Beograda. Novoimenovan* švicarski poslanik na našem dvoru Ferdinand de S a 1 i s je včeraj službeno posetil zunanjega ministra dr. Ninčiča. Izročil mu jc poverjeni prepis svojih poverilnili listin s prošnjo, da izposlu'e arvđtjGOGo pri kralju. Poslanik de Salis ni samo poslanik za kraljevino SHS, temveč tudi za Grško In Romunsko- Svoj stalni sedež »rna v Bukarešti.
— fz konzularno službe* PremeScen Je od naSega poslaništva v Bukarešti k po-&lan:feiva    v Budimpešti    pls&r Teo V o d x 3« k.
— Iz državne službe. V vtSjo skuptao so pomaknjeni: Lnženjer oblastnega hidro-iemaJSkega odelka v LJubljani Alojzij §tratiča r, tajnik istega oddelka Leon L e v i c k i in Inženjer hiđrotehniškega oddelka v Mariboru Fran Lampe,
— Iz našega državljanstva so Izstopili; Vilma P 1 e v č a k pristojna v Maribor, Jo. aeiina Stokenrajher pristojna v Sko. rižnjak, Anton štempfer pristojnu v St. Ilj, Ivan Smole pristojen v Preserje. Josip S i m od č i č pristojen v Radeče na Dolenjskem rn Frančiška Lampe, pristojna v Srednj. GasteraJ.
— Iž Krope nam pišejo: Ko je bila pred leti ustanovljena aKroparskoskamnogoriška iebljarska zadruga» >e bil gotovo namen, najstarejšo domačo industrijo dvigniti. Za* druga jo bila osnovana na zelo pametni de* mekratični podlagi. Vsak delavec, ki je član zadrug?, ima pravico do volitve odbora in predsedništva, vsak ima enak delež na skup* nem zaslužku. Ker so domačini v splošnem precej inteligentni in so mnogi iz njihovih vrst žc poprej uspešno trgovali, jc bilo pri* čakovati, da se bo zadruga lepo razvijala in napredovala. In to je bilo tudi od počet* ka, dokler se niso vmešavali tujci, ki so jih nekateri domačini spravili v vodstvo pod* jetja, in sicer samo iz političnih nag bov. Gospodarsko podjetje sc jc spremenilo v klerikalno organizacijo in duševno ved-tvo je imel v rolcab župnik, ki je pri prvi priliki vrgel iz Zadruge: uradnike in delovodje, ki se niso strinjali z njegovimi kr6čansko*soci* jalnimi nazori. On sicer pri vsaki priliki taji, da je vodja. Na papirju ni, ker ni kot tak zapisan, ako pa pogledamo, kdo je bil pod njegovim vplivom prvi načelnik, imamo v rokah dokaz, da menda — on odloča in vodi. Za načelnika zadruge je bii postavljen cer=> kovnik, ki je gotovo najbolj odvisen od župnika. Pod takim vodstvom je jela za» drrga pešati in propadati. Ker so videli, da sami n'-so več zmožni voditi, da so se vrli krščanski možje poskrili za zagrebške in sa* rajevske Zide, ki so za nje trgovali in celo zastopali pri trgovskih in gospodarskih pod* ie<jih. Dcgcdilo se je celo, da je zagrebški Z'd napram neki slovenski firmi hotel za* stopati interese klerikalne zadruge. Da so tujci g'edali najprej na svoj interes in jim je bil dobrobit deJavstva deveta briga, je gotovo. Na eni strani Župnik in cerkovnik, na drugi Zid. za njimi pa naivni delavec. Ni čuda, sko zadruga ni Šla s tokom časa in jela pešati. Prišlo je žc tako daleč, da preti jlad 90 članom, po večini družinskim oče* tom, ki so jih pred kratkim postavili na cesto. Za stvar bi se morala pobrigati ob» last, saj padejo brezposelni nji v breme. Kakor čujemo iz delavskih krogov v Kropi ia Kamni gorici, nameravajo kroparski Orli, ki so vsi člani zadruge, kupiti hišo za orlov« ski dom, in to v času, ko svoje bivše zadru* garje mečejo ns cesto. Odpuščeno delavce
pa tolažijo, da jim bo že držav* plačala
podporo za brezposelne. Tako postopanje proti delavoljnim delavcem in lahkomiselno irrkoriščevanje državnih sredstev pač ni mo» ralno. Sicer pa ima zadruga tudi podporni sklad. Cemu neki služi ta sklad? Pač v pod» por'-* potrebnim zadružnikom, to jo v tem si -čaju brezposelnim delavcem. Glasom bi* lance iz L 1925. znaša ta fond 97.821 Din in 78 para!? Ta fond se mora porabiti za p dporo brezposelnih delavcev in iele po* i: .i bo dolžnost države, da podpira te reveže. Toiej delavci, ki ste bili vrženi na cento, pobrigajte se, da dobite to, kar vam gre!
— Vsem, ki se bavi.o z dekorativno umetnost o. Francoska vlada Izda s prihodnjim letom glavno poročilo o uspehu razstave. Za vsako inozemsko državo bode Izdala poseben zvezek, tako tudi o jugoslo-venski dekorativni umetnosti. Oddelek ministrstva trgovine In industrije je poverii podoisanega, da spiše Izčrpno razpravo na podlagi danega programa. V ta namen potrebuje podpisani, posebno za razpravo o razvoju rnodemesra pokreta, vpliva narodne umetnosti v Sloveniji, gotove biografske podatke vseh naših umetnikov, ki se udej-stvujejo v eni ali drugI stroki umetne obrti. Vse prizadete umetn;ke naprošam, da poš-liejo tekom sedmih dni podatke podpisanemu. Z ozirom na kratek odmerjeni Čas je potrebno, da se v danem roku izvrši. V slučaju, da bodo oni izpadli, o katerih ne bom imel na razpolago potrebnih podatkov, ne bo to krivda mo?a, temveč njih samih. — Inž. ar h. Rado K r e g a r, Srednja tehnična šola.
— Laži. ki so Že Nemcem predebele. Neki Poukar je pisal nedavno v listu »Der klelne Michel«, da Nemci na Koroškem veliko trpijo radi slovenske oholosti In prepo-tence, da z Dunala Nemci nimajo zaščite. Hujskaški lažnjivec navaa, da so v Ledin-cah bili »Jugendbundlerji* tepenl. ker niso hoteli vpiti »Živio Srbi:a«. Tstotako slabo se je godilo »Jugendbundlerjem* v Pečnici, ker so priznavali Nemško Avstrijo. — Slične buđalosti je kvasil nedavno na zborovanju frontnih vojakov na Dunaju član »licimaibunda« neki Zernatto, ki je pripovedoval o novi jugcslovenskl nevarnosti za odcepitev južne Koroške. O Koroški slovenski stranki je trdil, da ima razne podrejene tajne organizaci'e, n. pr. Družbo sv. Cirila in Metoda, da zdržu'e iz tajnih fondov Časopis (»Korošci Slovenec«), ki ima največjo naklado med vsemi koroškimi listi. Posebno strašno te hufskač slikal delovanje Orjune na južnem Koroškem. Mladim
poslušalcem so se kar hlače tresle, pametni Nemci pa so se smejali.
— Konierenca Mala antante v Dubrovniku. Končno se potrjujejo vesti, da se bo vršila konfeienca Male antante v Dubrovniku. Za ta reden sestanek so začeli v Dubrovniku že vse potrenbo pripravljati, da bodo zunanji ministri Male antante čim sve-Čaneje sprejeti. V Dubrovniku se je osnoval poseben odbor za sprejem državnikov Male antante. Za zunanje ministre so že rezervirana stanovanja v velikem hotelu »Ira-periaU.
— Koncert na korist župniku Gabronu.
Prvo slovensko pevsko društvo Lira v Kamniku priredi jutri v soboto dne 19. decembra točno ob pol 21. zvečer v dvorani Narodne čitalnic* v Kamniku koncert v korist g. župnika A. G a b r o n a, častnega člana »LIrec in zaslužnega koroškega rodoljuba. Spored je zelo zanimiv. Nadejamo se, da se Kamničanl in okoličani udeleže koncerta v čim največjem številu.
— »Hehcatsdlsnst« v cerkvL Ker je »Meimatsdienst* proglasil Vetrlnj za nemški kraj, je posia! tja škof nemškega župnika. Od takrat je bila cerkev od nedelje do neđel'e bolj prazna, ker Nemci In nem-Škutarji navadno sploh ne hodijo v cerkev, Slovenci pa so izostali zaradi nemških pridig. Da bi se povzdignil verski Čut. je priporočal škof misljon, ki se ie nedavno vršil. Prvi dan so šli Slovenci v cerkev, a ko so slišali, da tudi rrfeljonarji le nemško pridi-guleo, so Izostal, da je bila zadnje dni cerkev skorai prazna. Prihodnjo nedeljo je župnik grdo ozmerjal župljane, češ da ni mislil, da je kraj tako brez vere. Kra' ni brez vere. ljudstvo le zahteva, naj v cerkvi ne vlada politika »HeiTiaisdiensta«. '
— V hleva zmrznil. Varaždinska policija je pred dnevi našla v snegu pijanega tovarniškega delavca Petra Kopša, doma iz Maisperka pii Ptuju. Stražniki so zavlekM pi;anca v prazni hlev neke gostilne, DrugI dan so naši« Kopša v hlevu zmrznjenega.
— Samomor nžal.ene mlac*e žene. V Varaždinu je radi ljubosumnosti hčerka neke gostilničarke na ulici javno napadla, ozmerjala in cpliuvala 28'etno Danico Sere-tin, ločeno ženo varaždinskega trgovca, kar je mlado ženo tako razburilo, da je šla domov v Bi^kupec. se oblekla v črno, vzela v levico razpelo, v desnico pa samokres ter si pognala kroglo v glavo.
lz Ljubljane
— Proslavo, ki jo je prireail ob priliki kraljevega rojstnega dne oficirski zbjr ljubljanske garnizije v veliki dvorani Uni-ona, le krasno uspela. Poleg celokupnega Častniškega zbora so bili navzoči zastopniki vseh državnih oblasti m Javnln kor-poraci; ter cvet rodoljubnega ljubljanskega občinstva.
— Gremij trgovcev v Llnhl'anl poziva članstvo, da se polnoštevflno udeleži shoda v nedeljo dne 20. decembra 1925 ob II. ori dopoldne v Narodnem domu. Shod sklicujejo vse gospodarske organizacije za revizijo zakona o taksah. — Načelstvo.
— Z^lo važno predavanje za gospod"ni-stvo! V društvu »Soča« je ravnateljica Gospodinjske šole gdčna. Jerica Zemljano-v a imela pred kratkim zelo krasno in za današnje čase važno predavane o »Pomena dobrega in razumnega gospodinjstva«. To predavanje bo gdčna. ravnateljica ponovila
I       V nedeljo, dac 20. t m.
celodnevna prodala praktičnih božičnih in novoletnih daril
C J. HHITIHHF, L'flMIna,
_P a at ni trg *ttt. tt._
v slovenskem jezika v »Češki obci« v soboto 19. t. m. ob 2lM uri v restavraciji Zvezda. Vstop le prost za vsakoga In vsi, ki Imajo na tem Interes, so dobrodošli. — Clenl češke a krajany žadame, aby pflšli na tuto pčkonu a dulcžiton pfednašku. Češka obec v Ljubljani. 21l9n
— Mraz v Lin^Uan*. SnočJ 17. L m. ob 21. temperatura — 10.3* C, zračni tlak 773.1 mm Danes 18. ob 7. zjutraj — 15 5° C, »račni tlak 771.2 mm. Danes opoldne — 8« C. V Zagrebn Je znašal danes zjutraj mraz 11° C
— Udeležite se shoda! Kakor že naznanjeno, se bo vršil v nedeljo dne 23. t. m. ob 11. dopoMne " veliki dvorani Narodnega doma v Ljubljani protestni «hod v zadevi taksnega zakona, katerega sklicujeta notarska in odvetniška zbornica skupno z gospodarskimi organizacijami. Ker posega taksni zakon tako globoko v na?e gospodarske razmere, je pričakovati, da se shoda polnoštevfno udeleže vs? prizadeti sloji.
— Zaključek čevljarskega pri krojeva!, nega tečaja. Poročajo nam: Ođ izve>*tn*» strani forsirani Čev'iJ. prtk roje valni tečaj, ki je bil zaključen dne 16 t. m. v odso. io, st« ravnatelja urada pO komisarju g. Bro-zoriču s aloven&kim nagovorom in zahvalo vodstva t*?r vsem merodalnlm r3ktor1**ro za naklonjenost in gostoljubnost. Je imel najlepši uspeh, kar pIužI v čast volrteliu tečaja g. Ljubomlm Stefanovlčij. Tudi nde-leženci so bHi s tečajem sadovoMv.i fn v njlb imena se je g. Markovih f^kr«-no zahvalil g. voditeJJu la njegov trud in požrtvovalnost. Kvantitativno J« bila ud* lot. ba zadostna, kvalitativno pa je predala, vsa pričakovanja. Vsak potek je bil mirne-njf»n poučnim predavanjem *z znanstvenih panog, ki posegajo v interesni de!«>kroz. strokovnega delovanja na polja čevljarstva. Vabilu se je blagohotno odzval un'v. prof. g. Dr. Plečnik ter v treh predavanjih podaj anatomijo in fiziologijo noge a &pe. eljalnim ozirom na čevljarsko stroko. Za trud in naklonjenost mu izrekajo udeleženci tu vodstvo tečaja ponovno Isk-eio zahvalo. Jtelet! bi bilo, da tuli ostala in-telinca zavrže predsodke in e© po^aie naklonjena čevljarskemu, strokovnemu pokreta.
_ Gremij trgovcev saznanja  ^a brvlo
r nedeljo dne 20. tm. vse trgovina odprte od 8. do 12. nre. — Predsedstvo.
— Potnikem, ki prihajajo v Ljubljano, je gotovo zelo ustreženo, da Imajo na glavni moderno tlakovani Miklošičevi cesti poleg drugih tuđi veMko manti.'aktuno trgovino Oblačilnlco , kjer »i lahko nalovijo hitro in poceni vse potrebno za, eile. ko. perilo itd.
— 2a zimske aportnikel Letos Imajo smučarji Idealno vreme. Marslka:tremu neodločnega je sedaj zal, da ee ni priučil tega krasnega sporta. Kdor hoče popraviti zamudo, naj si nabavi učno knjigo »Smg. čar« izpod peresa zimskoSportneKa mojstra R. Badjure, v kateri najde vso smučarsko učenost od prvih korakov do popolnosti. Ilustrirano. lično vezano delce ee Cobl po vseh dobrih knjigarnah In pri za. lo2ništvu Ig. Kleinmayr in Bamberg, družba z o. s. v Ljubljani, ter 6tane 30 U.u, s poeto 4 Din več.
— Naročite   torej   nemudoma kajti,
aa&a reklamna prodaja traja samo to 27. decembra. Tudi Vi bodete a na£o pošiljko zadovoljni! »Odeoo« tvornica kosmet. predmetov in parfumov Ljubljana. Vegova ulica 8-b.
— Narodna knjigarna v L'oMlanl. Prešernova ulica Št 7, razprodaja vsled pomanjkanja skladiščnih prostorov zalogo »Ljubljanskega Zvona in <icer letnike: 1892, 1902, 1903, 1904. 1905. 1906, 1907. 1928, 1939, 1910, 1912. 1913, 1914 In 1915. Cena za vsak letnik Din 60. Pri naročilu vseh 14 letnikov 25%. Razproda se tudi zaloga Prešernovega alburra. Cena Din 21 — Po znižanih cenah se oddajo tudi vse knjige lastnega založništva. Na zahtevo se pošlje cenik. Knjižnicam in knjigarnam se pri več-iih naročilih dovolijo Še posebni popusti. Pri zunanjih naročilih se računa pošMna posebej. 2.^80n
— Prošnja. Kakor vsako leto, tudi setJaj Čakajo naši sotrpini na božično podporo. Od obstoja našega društva ni bilo Še nikoli tako malo darov kakor ravno ta mesec. Da ustrežemo vsem prošnjam, ki prihaIa:o dnevno v našo pisarno In olajšamo bedo našim sotrpinom, se obračamo do vseh plemenitih src, naj $e sedaj pred prazniki spomnijo s kakim darom nas slepih. Milodare spreierra Podporno društvo slepih, VVoIfova ulica 12. dvorišče, L ubijana. Na željo pošljeno položnice.
— Zadnji dan! Srečke loterije Jugoslavenske Matice so danes naprodal samo še v pisarni Jugoslovenske Matice. Selenbnr-gova ulica 7/H. Žrebanje se vrši v nedel o ob 3. popoldne v Narodnem domu. Izžrebanih bo skupno 27 Številk, Prvi dve Številki zadeneta vsaka po eno motorno kolo, ostalih 25 pa po eno navadno kolo tvrdke •Peugeot«.
— Koline! Jutri v soboto v restavraciji Ljubljanski dvor speci ali-teta: doma napravljene koline. 21 rs
— Jzreblce h lovil ▼ Ptst Te dni Je zalotil orožn* I8-!etncga delavca Josipa ZcnVJaka lz Zelene jame, ko Je nastavil na ljubljanskem polju zadaj tovarne za klej železno past, da bi lovil jerebice. Fant se le izgovarjal, da Je hotel loviti vrane, toda orofhl in 5e neka priča sta vide'a, di Je podil s polja jate sestradanih jerebic proti svoji pasti.
—a Najnovejše bluze, otreftke in dam ake    obleke,    priporoča    Krištofi 6-Bučar, Stari trg.
Trbonelfska družiš i m mifiisfr-sfuB za suneš its mđm Mg
Senzacrpnslna razkritja. — N
Narodni posl. Fran Kremžar in tovariši so naslovili na ministra za šume In rudnike dr. Nlkiča diljso interpelacijo, ki se tiče Trboveljske premog :kopne dražbe, »n njenega razmerja z m'nistr?tvom za Šume in rudnike. Vprašanje med drugim navaja:
»V pos'cdnjih dvanajstinah je vleda hotela ukiniti doslej veljavno odredbo, dj plnčuj:jo rudniška podjetja od t-~:ne premaga po 5 Din za onemogle delavec. Na pritisk opozicije je vlada ta pr.dog umak-nika. Prometni minister je hitel p.iti na svoj račun. Od Trboveljske družbe je zahteval, da mora zn'žati cene premogu za 15%. Tibnveljska družba Je takoj privolila v to zahtevo pod pogoje-1, da se družbi dovoli s 1. marcem I ix nižanje dnevnih rudarskih mezd za 10%.
Kakor smo izvedrti. ie !m:la vlada namen privoliti v to družblno zahtevo.......
Z druge strani je znanr\ da so dblčki Tr-boveTjske družbe naravnost ogromni. Naj-vcUje d"ibrčke dela Trboveljska družba na račun slebih delavskih me^d in na rečun visokih premogovnih cen. D>kaz, kako malo dn*žba varčuje z dinarjem, ki pride v njene b'ag2jr>e iz r>grr>nmti dohodkov, d v kazuje dejstvo, da Je družba na svoji seji meseca novembra t t sklenila dati 2% milijona dinarjev v propagandne svrhe.
Kakor se je izvedelo, se je ta ew4a izplačala s tremi čeki Francosko-srbske banke m z dvela Čekoma Jrdransko-podn-navske banke. Zanimivo je vedeti, kdo je dvignil ta denar od družbe, k! gre na račun delavcev hi konsumentov. Cnvnre, da je dvignil prve tri čeke, to Je pri Fran^osko-STbski banki po svojem zauon"ku kab:nerr.i načelnik ministrstva za Sume in rudnike... Dva druga čeka le, kakor gnvore. dvigni neki gosp^ Decesc. zastopnik dunajske »Landerbanke«. Del tega denarja je bil na-
zzasLšrna korupc'pka sfera?
menjen za sanacijo ivornice špirita v Brodu cb Savi, k! se nahaja v rokah Hud", stoječi! blizu ministra za Sume In ruJn»ke.
Dru7! de! denarja le M namenjen, ka-| kor govore, za Casopftje te stranke. V zvezi s tem je izvedena trž- vska transakcija, ki gre na račun konsuiiuntnv. Mesto, da bi Trbove'jska družb3 premog nepn-sndno prodajala, je osnovala p djetje za predajo premaga, kar je imelo za poledico povišanje prtmvovn h cen..... Setfa] vladni
pritiska, da bi Trboveljska družba pndajo svojega premoga d^la n-vemu podjetniku, ki bi bil strankarsko drugače orijentiran. Iz zanec!jivega vira smo rzvedeli, ću Je vskd nI cljelnega pritiska eksekutiva Trboveljske družbe 15. t m. v LJubljani sklenila poverit: predajo premosa žid >vski Vrvni »Kanfmaitn ću Com?.« v Bn du ob ?avi. To b! bilo treba đeftoitlvao skleniti na Izredni skupščini Trboveljske družbe, Id se vrši  19.  t.  m. na Dunaju.
Kakor čujemo, pride na glavno skupščino g. Pelančlč. rsovl državni komisar pri družbi. Torej vaš orsan. To favoriziranje tvrdke Kaufimnn & Como. Je tembolj čudno, ker je iirma židovska.
Nadalje govore, da ste v', g. minister, bili in ste še odvetnik te firme. Potrebno je t<dcj, da se ta stvar pojasni...«
K tej swari sa nam zdi po;reono pripomniti:
Ako je Istini! samo cn del navedb poslanca Kremžarja,- zlasti oni del, ki govori t» po 1 kupnini tfl milfona dlnarj-v in o nameri monopoliziranja predaje celokupne proćukclje prem'ga v rekah fdovskega zaupnika HSS. is t*» na:std3hovlte55T konip-c'jska afara. ki io je naša Javnost kdaj doživeta.
Razume se. da ie Int^r^s cel kupnega lavnesa mišljenja, da sa ta stvar temeljito pojasni In razčisti
NAJVEČJI DINAMO NA  SVETU. Siemcnc*S;huckertovo podjetje v Knaksacku pri
ima dinamo a 60.000 K. W.
Na.bolj hvaležna in času orimerns božična in novo ©tna dsriia so 12oGj a
\mm p.* ibtn in oMilJ.
Z* oial denir nabavite vae vrste isti i edi iole v deta iu  tfgjvim Konfck. j.skt: lovainc
FnATi DS.iE ;o.n & ft|S., «..»;» jl
Gradišće 4.     TeL int '_4J      Erjavčeva cesta 2.
iz Oelja
—c Smrtna kosa. V celjski bolnic ie. po daljši in težki bolezni ut.t! v noči od 10. na 17. L m. celjski pravoslavni svečenik g. dr. Rafail Peric, Poko nilt je bii v Ceiju v vseh krogih priljubljena osebnost. Umrl je 39 let star. Bodi mu ohranjen blag spomin, preostalim Pa naše sožalje!
—c Praznovanje krallevega rojstnega dne se ie v Celju proslavilo s slovesno zahvalnico v župni cerkvi sv. Daniela ter v evanseljski cerkvi. Zanvalnici v farni cerkvi so prisostvovali zastopniki civilnih in vojaških oblastev. Trgovine so bile med cerkvenim opravilom zaprle, mesto je bilo v zastavah. Zvečer se je vršil v Celiskem domu svečan oficirski ples, ki je prav lepo uepeL
—c Nabavl*a!na zadruga »avrrlh nameščencev v Cel"u se e iz dosedaniih poslovnih prostorov na Aleksandrovi cesti preselila v pos!opfe pre"šn!e okrožne sodnik v Prešernovi ulici nasproti magistrata.
_c Zalogo Bata - čevljev Ima v Cetu
rvrdka Drofenik na Glavnem trgu.
Iz rHiariksra
—m Tihotarstvo « saharinom. Orsnni fT nančne kontrol       lzsVr»ili pri zelezničar. Jevi vdovi P^rtl B^-kar 1T0 kg pabarina. k" Je bil vtihotapljen iz Avstrije. Glavni kriv el so pravočasno zbožili čez mejo, toda nji hova imena znana.
—m  Za   novo   deSko  meSČansko Ćo'o. katero poslopj«* začne graditi  mestna ob Ctna prihodnjo spomlad, je dovolil okrajni sartop 100 000 Din. ker obiskujejo Solo tud dečki lz mariborska okolic*.
—m Za popravo cest« Maribor-Vurberk Je »ta vil okra Ini za p rop v proračun prbod njega leta 100.000 Din.
PO SVCtiJ.
• Skandal v Teksas«. V držav: Teksa-S'i stoli na Čelu vlade žena. gospa Tergu-son. ČasorisTe jo napada rodi rralorrarnos+i in svoievoljnostl v upr« vi lavnih zadev. Potem jc preveč" naklonjena zločincem in sledila so pomiloščen a, ki so Izzvala očiten odpor. Pravijo, da se razvija velik škan-
dal iz vsega tega in da prinese razočaranja. Zapletenih je v njeno delovanje tudi več državnikov. — Neka arreriška družba je do-Lila od guvernerke veliko naročilo za državo, čeprav je bila ponudba zelo draga, toda na podletju se je udeleževala tudi ko-spa guvernerka, ki bi raca kaj zaslužila. So<££če v Austinu je sedaj razsodilo, da mora ta družna vrniti državi r»iX).(Mu dolar-jeo, ki so zasluženi na nepošten način. Dru-2bi je sedišče nadalje odrelko pravico za rtadaljna dela v državi in državni pravdnik je uvedel kazensko posiopanje proti glavnim članom družbe. Časopisi trde, da ie guver-nerska izpustila iz ječ tisoč zločincev, ki so ji plačali draijo odškodnino. Poprej ie bil guverner njen mož. ki e bil zelo popularen. Sledila rru je ona in zapravila vso popularnost...
* Sovjctsal pesnik in gclajtnl tat. Pesnik Derrijan Bedni e tli pred kratkim okra-dcn. Ta: mu je odnesel portefeuill- z denarjem in štiri !:n'ige. Ko se ;c pesnik vrnil domov in videl ća je okraden. se »e seveda iezil in čudil, ali krralu ga je telefon pokli-val in prepričal se je, da govori s tacom, ki :e obžaloval, da jc fcaš nx^a okradcl In ker ga zelo spošrui:, mu oblublia. da nu povrne za sedaj porttfeuIEe na določenem kraju Eedni j- res tam debli denarnico In 'jo je prišel doazov, ga e znova pozval telefon fn ta* n-u ie povedal, da mu vrne tudi denar, toda naj Še malo počaka, da dobi debro sluzho. katera mu je obrubljena.
* Zazidan*e >Svct"h vrat«. Za zaključek svetega leta je razpisana dobava kamnov za zazidanj »svetih vrat«. Verniki se kar trgajo za to, kdo bo dal kamne. Pajo iih zastoni in še denar priložijo v svrho, da Johe praVIco. svoj kamen dobiti nazaj po oreteku 25 let. to ie ob otvoritvi zopernega sveteg lera. Lji'd e veruieio. da oni. če^ar kamen je položen v sveta vrata, gotovo živi še 25 let. Karr«no\ ie treba tisoč. Milanska dieceza iih kupi 50. Lastnik kamna dobi pou<"'tnieo, ir^^tovlieno n:> usniu.
* 300    ameriških     hotelirjev prid* prihorlnje    spomladi    v    Evropo T!oč*Jo y>o-.;čitl o hotelirstvu na staram kontinentu V Švici se vstavijo s<*dem drjt, potem ob iSčejo Se nekatere druge drŽave.
♦ Razbo'n'kl. kl so Izvršili   40 zločinov.
Pied sodnim stolom v Osjeku se bi vr<??a
meseca februarja glavna rbravn-iva proti razbojniški tolpi Jože Oulina Preiskava proti tej tolpi je trajala nad leto dni In bo ta proces eden na;večrIh Izza čarug^ve obravnave. Toloa ie obtožena, da ie tzvrSf'a 15 tatvin, 23 r.izbo stev. 1 golinfiio In l za-vraten umor. Državno pravdni^tvo zahteva za Oulina STrtno k3zen. K obravnavi »e povabljenih 56 prič'
Stran 4.
•s l o v r n s k • n a k? o i>« dne 18 decembra iyjo.
Gospodarstvo
Za izenoCenle neposrednih davkov
(Samostojni   predlog   zborničnega svetnika f. Lenarčiča glede Izenačenja neposred-rib davkov,
podan na plenarni seji zbornice za trgovino, obrt in industrijo z dne 11. decembra 1925.)
Izenačenje neposrednih davkov je emi-petne važnosti za vse piebivalstvo naše države, ker naj tvori podlago za pravično razdelitev bremen v smislu določb Vidov-danske ustave. Kot tako spada izenačenje neposrednih davkov med najbolj pereča in !z\edbe potreona državno - gospodarska vprašan a. Kljub temu naša davčna poli'ika ne posveča izenačenju neposrednih dav'tov tolike važnosti, da bi z vso energijo pospe-šila rešitev tega vprašanja« Nasa davčna politika se namesto v smeri izenač^aja neposrednih davkov giblje v smeri uvaia.ija rribitkov na obstoječe davke potom dva-najstinskih zakonov ne glede na davčno preobremenitev posameznih delov nase države. S pribitki se neenakomernost obremenitve še zvišuje, dasi že porast dinarja, ki ga davčna politika ne upošteva, br^*nena izdatno povišuje
če se je izvedla železniško - tarifna reforma, koja je izenačila sedem tarifnih sistemov in če se je izdelala nova avtoiomsna carinska tarifi, ki tvori bazo naši zunanji in notranji gospodarski politiki, kljub temu, da »e šlo za prevažna vprašanja, ki so bila zvezana z velikimi gospodarsko . političnimi in administrativno - tehničnimi neprili-kami. smatram da bi se pri količkaj dobri volji odločilnih faktorjev pospešnejše dalo Izvesti tudi izenačenje neposrednih davkov.
Izenačenje neposrednih davkov je za Slovenijo posebne važnosti Od celokupnih državnih dajatev, katere plačuje Slovenija izvzemši carine In monopolov, odpade preko 5% samo na neposredne davke. V času od 1. aprila do 30. septembra t925 je Slovenija plačala na neposrednih davkih brez davka na poslovni promet preko 117 milijonov dinarjev, to je na celo leto preračunje-co za enega prebivalca povprečno 245 Din na posrednih davkih in davku na poslovni promet pa okoli 92 milijonov dinarjev. Te Številke kažeo veliko nesorazmerje davčne obremenitve v Sloveniji napram obremenitvi v drugi! delih naše države, kajti po državnem proračunu za 192425 odpade na enega prebivalca v naši državi povprečno samo 100 Din neposrednega davka.
Gospodarski krogi v Sloveniji so zaradi
tega živo zainteresirani na načinu izenačenja neposrednih davkov in na tem, da se Izenačenje pospeši In čimpreje izvede. Smatrajo pa kljub temu za nujno potrebno, da se pred predložitvijo predloga zakona o neposrednih davkih še enkrat zasliši gospodarske korporacije in tim s tem nudi možnost, da se tzlavijo tudi o četrtem osnutku, ki tvori podlago predlogu zakona.
Zato predlaga g. Lenarčič, nai se zbor. niča obrne na kabinet ministra financ s prošnjo, da izenačenje neposrednih davkov pospeši in da gospodarskim krogom pred predložitvijo predloga zakona o neposrednih davkih. Narodni skupščini nudi priliko, če tudi s kratko odmerjenim rokom, da se iz'avijo tud* o razlikah rred tretjem In četrtim osnutkom zakona, ki je identičen s predlogom zakona o neposrednih davkih*
—g Uspjeh  našeg ekonomskog easopl.
ss. Pred tri godine, pokrenut Je veliki ekonomski časopis »Bankarstvo« sa redakcijama u Zagrebu, Beogradu l LJubljani, koji so do danaa toliko proširio, da broji 200 s&rađnika i i m ade tirala od 10 hiljada primjeraka, te zauzima prema tome prvo mjesto medju našim ekonomskim listovi, ma Jučer smo primili i opsežan godišnj* 5*adri&aj C indeks) iz koga se vidi obilje dobrih radova t studija, objavljenih a toku ove godine Medju autorima-saradnicrma zapažamo od ekonomista: Lj. S t. Koci era, Dra. V. T. Markoviča, Dra. Gregorina, prof. Dr a. B&jktča, Dra. Vrbaniča, N. Stanare-viea. Ing Čutukoviea, Dra. Miloš. Stojađi novica, ing A v ramo vi ca, Ing. Marinoviča, Dra. Frangefia. prof. Jarića Itd., od polit!, čara: Ljubu Jovanoviča. Dra M. M. Stoja dtnoviča. Dra. M. Spabu, Jur. Bijankinija. Dra. L. Markoviča, St. Radlča, Dra. I. Kra jača, M. M os ko vije vlča, Dra. Surmlna, Dra. Nik. Stojanoviča. Dra. 6. Sečercva, Dra. člngriju. Dra. Ravnihara Itd., od predstav, ntka privrede: Nik. Berkoviča. Drag. H ribara, M i rosa v ljevica, čurčina, VI. Arka. 6. D. Aleksandra. V. Rtetiča, A. Tvkača, Os. kara Weissmyera itd. od stručnjaka l po. llticara iz inostr&nstva: ministre Guyota, Volpi, Todorova, Hoffingera i gotovo sve istaknutije članove konzularnog kora u na. Soj zemlji. Novo godište otpočinje 1. januara, a godišnja pretplata stoji unapred 200 dinara. Preporučamo intelektualcima, a naročito svima privrednicima, da se pretplate na ovaj veliki časopis (adminlstracl Ja a Zagrebu. 6. Mairovskaa 39.). List izlazi vazda uredno. Lm ade odličnu tehničku opremu i zaslužuje i pažnju 1 potporu. - Dr S. J.
To in ono
Otrok vržen volkovom
Strašen mraz divja tudi po širni Rusiji. Puški listi pišejo o napadih volkov na hodi. hlse in sel a. Volkovi so lačni in lakota fih žene v človeško bližino. Nevarno je sedaj potovanje od kraja v krat z vozovi. Nič čudnega, če se pripodi tolpa volkov In napade vozove. Te dni se je pripetilo nekaj izrednega- Blizu Borhune se je vozil domov Arzenii Nikolajevič s svojo ženo in 6meseč-Bim otrokom. Gnal je svoja dva konja, kar se je dalo, samo da bi prišel kakor hitro mogoče kmalu domov. Mraz je bil in bal se Je tudi za svojega otroka- Tu pa pridrvijo volkovi in se spustijo za vozom, ki je dirjal z največjo naglostjo. Volkovi pa imajo tudi brze noge in kmalu je Nikolajevič uvi-del. da se prične boj z volkovi, ki se ne more končati drugače nego s smrtjo. V obupu je žena vrgla svojega otroka v sneg« češ, tam se volkovi ustavijo, raztrgajo otroka, tačas pa se mož in žena oddaljita toliko, da ju volkovi ne dohitijo več in do-speta domov živa. Volkovi so povohali zavoj z otrokom, ali tekli so naprej. Zagrabili so voznika in ga vrgli na tla. Zena se le borila z volkovi z dolgim nožem-Slednjič je omedlela. Konja sta tekla in pri-
spela domov, kjer sta se ustavila. Sosedje so ŠH gledat, kaj 'e, ker sta pridivjala konja do hiše in m bilo videti voznika. Zena je ležala na vozu vsa krvava. Kmetje so šli oboroženi po cesti In našli od soseda Nikolajevića le še kosti. Potem pa so Iskali otroka In ga našli nedotaknjenega, živega v povoju. Ljudstvo trdi, da se je zgodil Čudež, ko so volkovi pustili otroka na rrtru. Zena je drugi dan umrla za zastrupljenjem krvi.
Nova epidemija v Rusiji
Ves sovjetski tisk v dolgih člankih in razpravah obravnava najnovejši soci al nI epidemičnl pojav v sovjetski Rusiji Pojavila se je prave moralna bolezen, ki objema široke plasti ruskega naroda ter izpod-kopava glavne temelje solidne družbe m solidnega podjetništva. Iz vseh krajev Rusije prihajajo namreč vesti o velikanskih poneverbah, ki se izvršujejo v sovjetskih podjetjih, sindikatih in trustih. Le v mo-sovskih guberniiah se je število sleparij povečalo za 87%. Novinar Kolcov izraža nado, da kmalu preneha ta moralna epidemija, Priznati pa ie treba, da je gospodarstvo v sovjetski Rusijei prispelo do roba propada, da Je postal obrat v sovjetskih podjetij mimrralen in da so »n.ošteno proda-
ili udar le n tet
Ta mila zdravja m lepote niso samo prlet-no dišeča in močno se peneča toaletna rriia. ampak imajo v sebi tudi   še medicinsko
jali in glupo nakupovali«, kar je prišlo pod roke. Kolcov zagovarja predlog, da je potrebno razveljaviti mnoge pogodbe, ki so jih sklenila državna podjetja z Inozemstvom. Kompletni stroji so bili prodani kot staro železo In nadomeščeni z novimi, toda ne-porabljivimi stro i. Pri raznih kupčijah in špekulacijah, ki so jih vodili sovjetski zastopniki, so Imeli svoje prste vmes razni rafinirani zločinci, šarlatani in »buržujski hudiči«. Proti tej bolezni so začeli sovjeti trd boj. Nesposobne elemente so začeli iz podjetij odstranjevati toda Število defrav-dantov je od dneva do dneva večje. Se množe, kakor glave hldre.
Fakirski trik z vrvjo
Najimenitnejši čarovniški ko.nad indijskih fakirjev je trik z vrv o. O tem se raz-našajo čudežne vesti tn ljudje strmijo, ko slišijo, da vrže faklr v zrak vrv. V zraku vrv obstane brez vsake utrdbe In deček spleza po njej kvišku. V Evropi se ta fakir-ska uTetnost Še ni pokazala. Alf ie vse pripovedovanje le bajka, ali je kaj resničnega na njem? Lani so hoteli vprlzoritl ta trik z vrvjo na razstavi v Wembleyu. da bi bfl obisk vedno sllnejšl in bi se tam pokazalo nekaj, kar še ni videla Evropa- Poklicali so nekega fakirja iz Indije, kt "e res prišel, ali vsa stvar se ni hotela posrečiti tn tako se je pričelo misliti, da je trik z vrvjo zgolj izmišljotina, tako - le reklama za fakirje.
Sedaj se je oglasila v nekem angleškem listu odlična dama angleške družbe Ladv VVasborn, ki pripoveduje, da trik z vrvjo ni nikaka bajka, marveč resnica in je ona vse to videla s svojimi lastnimi očmi. Piše to - le: Leta 1892. sem bivala na oddaljenem kraju province Madras. Nekega dne je prišel sluga k meni m me vprašal. aH hočem videti domačega čarovnika, ki se nahaja na poti v Kalkuto. Ko le izvršil raz ne čarovnlške reči, katere sem že poznala, e zaključil svojo predstavo s trikom z vrvjo. S terase Bnngalosa. tri čevlje nad vrtom tn v razdalji niti 15 čevljev od čarovnika, sem videla, kako le zagnal v zrak precej močno vrv. visoko do 11 aH 12 čevljev. Vrv je ostala trdno In neki 12letni dečko je splezal po nji kvišku tn izginil na koncu. Par minut nato se je pokazal na veji mangodrevesa v vrtu, kakih deset metrov oddaljeno. Na dejstvu po mojem trdnem prepričanju ni dvomiti aH kako se da razložiti?
Staro ljudstvo
V pragozdovih Južne Sumatre živi ljudstvo, ki se imenuje Knbus. Živi se v najprimitivnejsib razmerah. Ti Kubusi niso Malajci, mar ve* so sivorjavi ljudje ki prebivajo na Sumatri tn sosednih otokih morda ie tisoče in tisoče let mnogo prej, nego so prišli Malajci. Teh Kubnsov sicer ni več ogromno, toda še mnogo, živijo razkropljeno, skriti po širnih gozdovih r južni otokovi polovici. To je siromašno ljudstvo, ki se klati po visokem gorovju zapad nega brega in po neizmernih močvirnatih goz. dovib na vzhodnem bregu. Bivajo v krajih, kjer se zdi drugemu človeku bivanje ne. mogoče. 21 ve skupaj p° trije do pet; več kot trije otroci ne ostanejo pri življenju r družini. Skrb za prehrano, sad na drevju tjm kaže pot, katero gredo v svojem nomadskem življenju. Kjer se ustavijo si ©pletejo prenočišče. drugI dan gredo na. prej za hrano. Jedo sad in korenine, gosenice in ličinke. zbirajo nič. Orožja ndmajo nobenega, njihov Jezik Je tako reven, da imajo besede samo za hrano in za reči, ki Jih ogrožajo. Misel na možnost eksistence višjih bitij Jim je popolnoma tuja, tako da se jih lahko smatra za brez. verce. Tudi ne podajo nikakega kulta za mrtvece. Kdor umrje, ga pustijo ob cesti in gredo dalje svojo pot. Umirajo zgodaj. Z desetim letom Je ICubus že zrel, ko do. seže 20 let, je star. 30 let preživi malokdo med njimi. To so sužnji pragozdnega demona, čegar tiransko gospodstvo ne dopušča nikakega razvoja duševnih sposobnosti m vsevrta duhovnih kali. Tako pišejo raziskovalci Sumatre, ki dostavljajo, da so Kubusi najbrže najprimiti vnejše ljudstvo na svetu.
preizkušene, dobro delujoče sestavine ter so torej koristna proti pegam. Hšajem in različnim nečistostim kože. One store kožo mehko, nežno in kljubujočo učinkom vode In mrzlega zraka. Dobi se 5 vrst Elsa mil. EIsa lilijino mlečno milo, Elsa glicerinsko milo.
„Balkan" d. d. za aaodnarodae transporta v
likvidaciji proda svoj inventar, obstoječ
li vozil, fconf, pisarniških nraduetov, orodja »a sped clrsHI obrat ter ram h dragih prodnato* v celoti.
Prodaja posameznih predmetov se ne bo vršila.
Ponudbe je stavti najkasneje do 23 t. m. v družbeni pisarni, Dunajska cesta 33. Seznam inventarja ter inventar sam je na ogledu v poslovnih prostorih med poslovnimi mami od 8—12 ter od 14—18.
■ Pr»j. iinia. ogli«. KM. koks
___ILIRIJA. Krni}« P«ra trg U.  T.t«ton *ZO.
LsHjUbUjI1 aljdLalbl ■*   -" -" 'V^r^r^r^
e na i naiboliij   ds»jwcj  mtotmacni zavod
v vseh mestih zsneslfhre ©overi* nike
daje in'ormedje o vsem, posebio pi *e o fmovnem «t»nju senatni* molov. Ugov tup, ndustnjskih sedeti' is privatnih oaeh -ove informacije se ročne. l^yP<lr 'n bt*'' sa nahaja v vuka Karadžtta m 11.. Beograd -ov telefon «e 6-2S. a brzojavni nas! Arins
* Paderewskl si poškodoval prst. Iz
Newyorka javljajo: Svetovno znani poljski virtuoz na klavirju Paderewski si e poškodoval prst pri koncertu v CarneggieJevi dvorani. Tako močno je udarjal po klavirju, da si le odtrgal skrbno negovani noht. Začela mu je močno tečj kri. Kljub temu. je nadaljeval ob groznih bolečinah koncert. Pred vojno je Paderewski zavaroval svoje prste za pet milijonov dolarjev, po vojni je podesetorll zavarovalno svoto.
* Poroke ob Rena. Državni tajnik nemškega vojnega ministrstva je naznanil, da se ie tekom okupacije Porenja 619 angleških vojakov poročilo z Nemkairi.
* Inozemd na Francoskem Po I z ves tj j francoskejca zunanjega -ninlstrstva se . mudi sedaj na francoskih tleh 2 815 214 inozem-cev. to je 13% sknonega prebivalstva. Italijanov je ^7^50 Špancev 467.156. Belgijcev 460.352. Pollakov 3M.2'>5. Švicarjev 146.253. Rusov 91.461, Angležev 84.116. Nemcev 64.597, Cebos'ovakov 39.591 J u -goslovenov 20-555, Bolgarov 2874, Grkov 25.073
* Kako žena nakup oje. Neki nemški ča sopls za ljudsko psihologijo in sociologijo prinaša referat o psihologiji moderne rekla-me. Tam se čita o ženi kot nakupovalkl nastopno: Mož izda dolar za predmet, vreden 50 centov, ki ga potrebu c. Zena Izda 49 centov za predmet, vreden 5o centov ki ga ne potrebuje. Zeni naprtena Štedljivost je včasih veliko vprašanje N-ena nečimernost Izda tudi v slabih razmerah nekai za take stvari, ki niso direktno potrebne za Žlvlje-nle. Trgovinstvo bi se ne bilo tako razvilo, ako bi žena mislila enako kakor mož ki srratra nakupovanje največkrat za nadležno zadevo, dočim }e ženi obiskovan e pro-dajalen relo prijetno preganjanje časa. Ženi se mora nuditi znatno Širša In podrobnejša r.oznanHa kakor možu. Ona bo tudi dohe re';lame pazr.o čitala, da naide u^ojnejsi nakup. Dolga časopisna naznanila o priložnostnem nakupu, ki vsebujeta suh seznam blaga s podatki cen, so v glavnem ramente-na ženskam.
Absolventirji
trgovske šole, zmožna slovenskega iti nemškega jezika, strojepisja in sto rografije — išče začetno sifžho. — Ponudbe pod •Sta1no/4894» na upravo •Slov. Naroda*.
Kanujem
po   ljubiteljskih cenah starine, n. pr. tahernak* l je.  sekretar ie, komodo lesene  lestence,  ga m itn* rt   ure, no- *elan. *steklt» itd. — Dopisi z natanč-. nim  opisom  in navedK* cene na: Julii nI. HtieV** mershofen a SflhenM** Zagreb. Ilica 131 a. 493?
Proda ae
ftkoraj nova mošk* suknja tn grrdn o postavo. Cena Din 500*—  Na«lov pove uprava .Slov. Naroda.**
Tvrdka,
\e? le» obs o'eča, dobre, vpeljana, lastne zaloge v pto-fi luki v Trstu, Žel zast« pstva rol edelskih pridelkov. Provrst e r fe>en-ee. - Cenkne oon dbe pod ,Sfovan/495T na Slo . Nar
EleV.troir oster
se spreime v stalno slu'b<. P'cdpogOT znane kliurav-nlČarstva a i šoto ne strok*. Plaća po dogov< ru. Ponudbe pod .Stilna službs'49 3 na upravo .SUv. Naroda •
Vata „Oiolo"
prvovrstrega, M9 hektoli trov) — se ptoda po cen Din *> 3"» 1 ter. — Vpra a se: Spodnja Šška, Sv. Jerneja cesia <t 8
Zaradi
pozne tethe pri vsakem klomku 15*0 ropusta.
Siocn y-Maske.
Ž d »vska ul ca Št. 3
Kiratjeno zlato,
srebro, platin. — Tovar ^ n* za ločenje dragih ko. vin, S p, Siska. Sv. Jerne* is cesta 8. 485.
Slike za
legitimacije
udciujc najhitreje loto H.a! HICION HIKSKK Ljubljana. Valvazorte« trg 167 I
Samotno ot>e'xo
za vse svrhe, v najboljši kakovosti in po najnižjih ce-nah — nudi Liuhljaii* sks komercijalna družba Ljubljana, BIeiweisova cesta Št. 18. 200. L
2 vprašanji prosim!
Ali so Vam znane
velike ugodnosti naše bo1 Hčne reklamne prodaje?
Ali ste se iste že udeležili?
\ l    \ v Ako s> ne, stor te to nema-
*v      ■ I doma. Uverfeni smo, da bodo
X naše pošiI;ke napravile Vam
-aVor Va-im dragim neizmerno veselje. Tu Ji Vi bo-deto prijetno presenečeni kakor vsi oni, ki so nase parfume že naročili, o čemer nam priča nebroi pri-znalnih dopisov, od katerih nekatere sp»daj navajamo.
D i seznanimo Širšo publiko z našo izborno sne-cija'iieto paifumov, aranžirali smo božično reklamno prodajo, katera nudi udeležencem izvanredne ugodnost«.
Udeležba pri naši reklamni prodaji upravičuje I vsakogar, kdor naroči ■
6 steklenic nalfln. „ODEOIT partnma
lepo sortiran v kartonu za •amo Din 63.— (na- I mesio Din 90—> za sledeče :
1. ) Na udeležbi pri razdelitvi 60 velikih nagrad po nastopnem nastavku;
1 nagrada v skupni vrednosti  Din aoooo a nagradi po Din 10.000 4 nagrada no Din S OOO
2 nagradi po Din 1000 10 nagrad po Din 1 OOO 41 nagrad pa Din OOO
2. ) Na razdel t«t 5000
v skupni vrednosti Din 450.O0 mora povprečno vsaki tretji naročnik dobiti posebno nagrado; razven tega pa v ugodnem slučaju lahko odpade nanj Še ena izmed velikih nagrad do '0 003 Dn.
Polite tedaj takoj no nakazMci ali v denarnem pitnu znesek D n 65 f naroči s* lahko tudi več kzrtonov naenkrat,, nakir dobite obratno našo krasno zbirko 6 steklenic vODEON* narfuma. Vsaki poŠ'ik* le priložen kupon s tek« čn številko ter razdelilni načrt za nigrade. s ko i m se tmatoa w* .va oč rr. se vsak naročn k. Vijanje o'ir. porazdel tev kuponov za velike lagrade *e vrši p d nadzorstvom kr. notaria.
Kako pišejo naii naročniki i
V časopisu sem braa V*s oglas za nagrade. Ker sem s? pri svoj h znancih prenričala. dt so Vsii  pa-fumi. kljub ni ki ceni res ftm, naročam en karton. 65 d nariev Vam poii-jam pošebt-i . . . ' _ Z. S. H« ušica
V?Sa nosilika ml ie nanravila v recnld vel ko veselle — Tako lepe Izbere 6 steklen c za samo 65 d narjev nisem pričakovala V enem ovitku sem na§ia prizu.iico za "osebno nagrade. Posilite mi, prosim še dva kartona po 6 stekleuic. Znesek Din 130*— priagam . . ._. M. P. Lii.Wjina.
Zelo veliko srečo sem imela. Pri prvi pošiliaM sem do-b la priznanico za posebno 'Ogrado. Ko sem vnovič naročila 2 kartona ra sem našla v enem zooet 1 priznanico. Poš ji te ml nro im tako) še d>a kartona. Tudi več mojih prijateljic se je odločilo za naročilo ... B. L. Beograd.
Din 20.000 Din 20.000 Din 4.OO0 Din 10.000 Din 20.500
posebn'h nagrad na ta način, da
Elsa boraksno rrilo, Elsa milo za britje, Elsa katransko aH tampon milo. Za proizkuš-njo 5 kosov Elsa mila že obenem z zavoj-nino in poštnino za 52 Din proti v naprej poslanem denarju. Poedine kose Elsa mila
stane 10 Din v lekarnah in sorodnih trgovinah. Po povzetju za 10 Din več (za poštnino). Naročila upraviti: lekarnarju Eugen V. Feller v Donjoj Stubici Elsatrg 238, Hrvatsko.
Dekorativne rastline
kakor: palme, lovorje i. t. d. v veliki izbiri ima vredno — cvetličarna h* Šimenc, Ljubljana, Sv. Tctra cesta 33. 4822
JV!ehrnxna delavnica.
Posebni oddelek za popra. vt dvokoles. motorjev, šivalnih stroiev. otroških vozičkov itd Emajliranje z otjnicm Stara dvokole* sa se popolnoma prenove •n shranilo čez zimo — aTribuna« F B L LiuH. dana, Karlovska cesta \
za
tt
Pletilnl stroji
najnovejšega ^atenta ..Ideal * nem-kega labrikata. dalie stron lastnega izdelka z jaist<om m no-ttkom so brezkonkutenčn'. Dobijo se le rti generalnem zastopstvu za Jueoslavi o in izdelovatelju
F.Kos.Lalliana.Zidifskao.5
Cen'ki in no-asn     btez >IaCno.
Kreditni zavo za trgovino in industrijo
LJUBLJANA, Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju).
Obrestovani vlog. naka-> in prodala vsakovrstnih vrednostnih aaniriev. deviz in valni. bor/pa n rotila. nredo m in krediti vsake vrste, cskomu in ntVso roe^ c »er nakazila v m- in inozemstvo, ^afe-dcp >siis itd, itd.
trzotKta:Kresi'.tasttssi Ta'tH»» 40.457. U*. r.03Is
Urejuje: Josip Zupančič. «• Za »Narodno tiskarno*: Fra o Jeaertck. — Za inaerstoi dal lista. Otoo Chriatot — Vat • Ljubljani
5