^Mtmeiina številka stane 2 kroni.
->Harošnina listu: Celo leto 35 din., pol leta US din., četrt leta 9 din. Izven Jugoslavije : Celo leto 65 din. Inserati ali oznanila se «aračunajo po dogovoru; pri večkratnem inserirarju primeren popust Upravništvo «prejema naročnino, inserafe in reklamacije. Telefon interurban štev. 113.
t7, fitbevr.
NEODVISEN POLITIČEN LST W SLOVENSKO LJUDSTVO
Poštnina v državi SHS pavšaliranai
«Straža* izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta štev. 5. * Z uredništvom s* more govoriti vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo^ Nezaprte reklamacije so poštnine prost«. Telefon interurban štev. 113.

dne IO.	1939,
Letnik XIY.
Nujna zahteva.
ISopst je padla naša valuta na «veiovnem denarnem /trgu. Borzno po ročilo iz Curiha pove, da se je dottilo za 100 naših kron 1 Irank 65 cen trnov, ali za eno krono 1 %t vinarja na Sega predvojnega denarja in !p v državi, v kateri* je vsega dosti, ki nima plačevati nobene vojne odškodnine, nasproti, dobiva še vojno odškodnino, v državi, v kateri davčni vijak tako neusmiljeno deluje, da bo spravil ljulj v obupnost» Gospodarski položaj na «to države ne more torej biti vzrok tjej :inaučni mizeriji’.. Vzroki leže globo-vOj«. Država še ni urejena.
Ce ne bo tpri nas medsebojnega sporazunja, jje v5je izgubljenci, kafj; sila nas ne bo vezala, in se bo ko-lečno pri našem prepiru Je smejal krelji — ^.Quieta non movere“ je že stari diplomatski izrek. Pustimo se-itaajn generacijo kolikor mogoče pri starem, ker starejši ljudje se kaj težko privadijo novotarijam. Bodoči rod se pa naj drugače vzgoji, kakor bo kazela potreba države. Na ta način se doseže notranji mir, notranja konsolidacija, ob enem pa tudi prvi korak k zboljšanju našega finančnega tcrfdšta. Ako imamo na znotraj mir, iakko posvetimo vse svoje moči za liaanéno in gospodarsko uredbo naše uprave.
Korupcija mora nehati Je, ako ne bomo imeli notranjih strankarskih bo-„eevfl w katerih vsaka stranka svoje korupcijonJste ščiti. In to je dru(gi ■vzrok, ‘da pada naša valuta* Res skaja vsaka država izvažati kolikor mogoče,, ker od izvozne politike je odvisna finančna moč države. Toda iz-raša se v uneioni državi le to, kar se v državi ne potrebuje, to je nadproduk mV prvi vrsti mora biti lastno pro Rivalstvo držajve preskrbljeno, potjem pnd® še le izvoz na vrsto. Uvaža se pa to, kar se doma ne izdeluje. Nemška Avstrija, Nemčija, Češka, tOgrska izvažajo le svojo naclprodukoijo. Ko jj na Nemškem padla marka, so ta-kOj izvoz prepovedali, da bi zunanja, močnejša valuta n*e spravila blaga čez meje. Kako se pa pri nas postopa? —' (Jugoslavija je agrarna država. Ino-zemrš se morajo čuditi, če berejo v ■tistih, da je pri nas pomanjkanje živil. Mi Izvažamo čez mejo živila v •{Miki meri, da imamo sami’ doma pomanjkanje in tpa vedno rastočo draginje. V ste d tega je delavna sila, bodisi .telesna ali duševna vedno draž. .ja, In država mora svoje uslužbence vedno dražje plačevati,, in vsled tega ipovišati davke; privatna industrija iistotako, a ta poviša cene svojjih izdelkov, katere potrebujejo tudi držav ni nastavljene!, g zopet zahtevajo več j|o plačo, in tako gre ta ples naprej brez konca in kralja. Ali bi ne bilo pametneje, da bi se ves izvoz živil iz naše države prepovedal do tedaj, ko *9 se ugotovil in zasigural za lastno prebivalstvo potrebni kontingent živil, potem naj bi se še le dovolil ix-foa. Cene živil bi padle, padle bi mez de delavcev, industtrijalni Ijzdellci b:i p«ataii oeniejši, padle bi dragiinjske eto klad« uradnikov i;n s tem tudi izdatki Iržave in zasebnih podjefjjl Kar bi država pri izvozni carini izgubila, pridobila bi pri plačah uradništva in vojaštva desetkrat toliko. Zakaj se ta iko forsira izvoz živil iz naše države, in to pod, tako neumevnimi pogoji« mo-«a Imeti svoje tajne vzroke med inozemskimi špekulanti in nekaterimi našimi političnimi mogotci. Italia je prepovedala uvoz žive živine. Navajati so različne vzroke, in mi smo jih verno poslušali fn — ubogali. Vzrok tej prepovedi leži na dlani. V eden vagon se naloži veliko več meša, ko *iv6 živine; izraba tovora m tedaj veliko bolj racijonelna. Pozimi zrarz-n e meso, ni treba se bati, da se bo po ivar lo. Transport mesa je veli .o bolj «enostaven, kakor . pa tra sport žive živne pozimi, ki potrebuje krme, spremstvu itd. Poleg tega, se zakolje
tu in se Italijanom ni treba Še s tem * ukvarjati. Oe bo šel izvoz mesa tako i naprej, bo stal kilogram mesa sponda-{ di pri naši valuti 100 kron, in kilogram moke 40—50 kron. Mi prodaja-! mo naše pridelke za tujo, takozvano „zdravo valuto“ — kupujemo pa tudi z zdravo valuto, katero pa moramo drago plačevati. Ali ni vsakemu jasno, da pri taki finančni', politiki mora Jhgoslavija vedno na škodi biti, ker ne more absolutno konkurirati s tujo valuto na pr. liro. Ki.ogram pšenice stane pri nas 15 kron. Italijan pride, in da 1 liro za to. Zakaj bi ne zahtevali plačilo v naši valuti? Ce bo povpraševanje po našem denarju v inozemstvu rasilo, bo tudi vrednost rastja. Tega pa gotovi politični špekulant je nočejo, nalašč tiščijo vrednost naše krone k tlom, da profili rajo pri valutni špekulaciji in nakupovanju» Za», kaj zahtevate lire ali franke? Poslanci proučavajte to vprašanje, poizveduj te povsod po takih brezvestnih špekulacijah, zahtevajte zaporo mej za vsaki izvoz živil, zahtevajte plačilo v na-šem denarju in videli bodete, kako kmalu se bodo razmere spreobrnile. Dosegli bodete pa tudi, da se bo odvrnila prehranjevalln^ katastrofa, ki nam preti spomladi in katera ima lab ko za vse jaka neprijetne in nevarne posledice. Odvrnile poslanoi to nesrečo od nas, to je vaša dolžnost.
Tretji vzrok našle finančne mizerije je pa žalosljna finančna uprava» — Naša država živi kakor najslabši dni nar iz roke v usta. Dovoljevati se mo rajo dvanajstinke, ker ne more sesta-
viti rednega proračuna. Sedanje številke niso zanesljive, kakor poročajo lisfji, pr; vedrem padanju naše valute n: mogoče postaviti stalnih izdatkov; računskega zaključka nimamo nobenega odkar obstoj država. Finančni mi uister ne ve, koliko papirnatega denarja je v prometu, ne ve, kobko ima država dolgov, ne ve, koliko je treba plačevala za te dolgove obresti, ne Te, koliko uradništva bo ostalo, sploh je podoben naš finančni, minister bivšemu deželnemu predsedniku grofu Attemsu, ki je imel na tuka vprašanja steroiipen odgovor: „Riu niobi, informer t“. Kdo bo imel še pri takih obupnih razmerah do nas še kaj zaupanja^ kako naj bi vrednost našega denarja rastla, če mi sami naš denar ne uvažujemo, m ne moremo naredili najprimiUvnejše državne bilance*
Poslanci! Vzdramile se, napravite povsod shode, zahtevajte:
1.	Zaporo mej za izvoz naših živil. 2* Plačevanje za izvoženo blago v našem denarju. 3. Neizproaeu boj korupciji in za korupcijo drakonicne kazni. 4. Računski zaključek za minula tri leta in reden, zanesljiv proračun. 5. Pravično izjednačenje davkov. '
Časopisi, vi kot velesila podpiraj’ te delovanje teh poslancev, podučite ljudstvo, kje tiči vzrok naše nesreče. Ako ne pride kmalu ozdravljenje teh naših gttTih razmer, bo prišla povoden’, in v njej bodemo vsi utonili» Judi sedanji brezvestni politični špeku-lantje.
Naši državni dolgovi.
Listi so septembra 1921 poročali da je direkcija državnih dolgov sestavila vse podatke o dolgovih naše kraljevine v tuzemstvu in’ inozemstvu. - -Med te dolgove so tudi všteti predvojni dolgovi novih pokrajin, ki so bile prej pod Avstro-Ogrsko, katere pa smemo zamenjati s predvojnimi dolgo-' I vi države Avstro-Ogrske.
Po teh poročilih’ je znašal takrat skupni državni dolg 3,456,000.000 francoskih frankov, 40,000*000 dolarjev —
327.000.	000 predvojnfih avstrijskih K ,
1.036.000.	000 jugoslovanskih kron, in
639.000.	000 dinarjev.
Sedaj, dne 4* februarja 1922, pa zopet čitamo po listih, da so pri vr -hovni finančni upravi zbrani vsi po -datki o oredvojnih, vojnih in t ovojnih dolgovih Srbije in vseh drugih s Srbijo ujedinjenih pokrajin* Manjkajo še samo podatki za oni del Štajerske in Koroške, ki je pripadel naši kraljevini. Po teh poročilih znaša ves naš državni dolg 2.272,295.466 franc, fran -kov, 5.757,097.000 dinarjev, 271,586.000 K in 270,5/5 švicarskih frankov, Ker se številke od februarja 1922 bistveno razlikujejo öd številk od septembra h 1921, naj poslanci zahtevajo avtentič -na pojasnila, kaj je resnica Ali so listi napačno poročali, ali so pa bili napačno informirani. Pripomnimo pa izrečno, da se dolgovi bivših avtonomnih dežel ne sme„o šteti med državne
dolgove. Ker so bivše avtonomne de -žele še vednp iuridične osebe, ki razpolagajo z aktivi in pasivi, je ta dolg i dolg avtonomnih dežel samih, ki ga ! morajo iz svodih aktov poplačati. Dr-; žava morebiti misli, da je s tem, ako ; je prevzela dolgove avtonomnih dežel,
; tudi dobila lastninsko pravico aktiv ! teh avtonomnih dežel. To je bistvena zmota, in dolžnost naših poslancev je, da to zmoto pravočasno pojasnijo ter odpravi/). Tudi pogrešamo v tem izkazu državnih dolgov izkaz, koliko predvojnih dolgov Avstro-Ogrske bo morala naša država prevzeti, ker so po sentžerjuenski mirovni pogodbi postali lastniki teh avstro-ogrskih predvojnih obveznic upniki države, ki jim bo morala izplačati te obveznice, kakor bo to določila reparacijska komi -sija. Isto velja tudi za vojne dolgove bivše Avstro-Ogrske, ker konečno se mora vendar enkrat naša država od -ločiti, kako stališče bo v tem vprašan-m zavzela. Vse druge nasledstvene države so se že izrekle, samo mi „ima -mo vremena.“ To je izvenstrankarsko vprašanje in se tega vprašanja lahko lotijo poslanci raznih strank skupno. Listi pa naj to akcijo podpirajo, da povedo javno svoje mnenj'e. Pričakujemo tedaj s pomočjo naših poslancev toč • nih številk in pa jasnega stališča naše države o predvojnih’ in vojnih dolgovih bivše Avstro-Ogrske.
Železničarska beda.
Zadnjič smo poročaii, da iz ene same železniške delavnice par sto de lavcev ob prvem ni sprejelo niti enega vinarja plače, večina pa samo prav neznatne zneske, vse se je odtegn o v povrnitev predujmov in raznih slam a izdatkov. Železničarji so vodili svoje pregovore z ministrom saobračap. — pred javnostjo, po listih so priobčevali točne podatke o poteku pogajanja in nazadne so objavili tudi apel na jav nost, ko se je minister postavil ne s (j-nice, a je zakon o zaščiti države u-mverzalno sredstvo za vse — za pob-tiko, z;, ekonomi,o in pa za socijalno bedo, — ter nihove upravičene zahteve najprej Irazersko, potem pa robato zavrnil. — K vsemu temu hočemo še mi podati pošteni javnosti nekaj mo -
mor,tov iz železničarske bede, tfa se j ne bo lu in tam dejalo, saj jim ni ta-1 ko slabo, ta in oni se še vedno več -kra, napije. Seveda, pijanci so pov -sod. tudi med železničarji in če se na železnicah ne zajezi brezmejna korupcija, se bode tudi osobje moralo začeti vdin.ati raznim izvozničar,em ter od njih sprejemati to, kar jim uprava dolguje. Torej, če se kak železničar napije, z napitnino, ki jo je dobil, ali pa iz jeze in obupa na prazen želo -dec, ne more zakriti bede tega stanu in krivic, ki se mu godijo.
Uprava jim je od leta 1918 dolžna obleko in danes pride komaj vsak — stoti železničar do kakega „šin„ela“ — suknje in še to le z na0večjo težavo . Večina prezeba v svojih oblekah, ki
pa tudi že visi v cunjah, ker ni denarja za novo. Železničar v starem ko žuhu od nekdaj je danes prava bela vrana, velika redkost med množic® raztrganih in nezadostno oblečenih tovarišev. Mesto obleke jim niso dali niti beliča, niti ene pare, pa veste zakaj — zato, ker beograjska gospoda* teh treh le.ih še ni ustvarila pravilnika za kroj železničarske službene obleke, ker se še ni odločila, ali naj ima železničar „šajkačo“, upognjeno * sredi, ali pa nad ušesi, „Svabske“, t® so pie*šn/j kape, so hitro prepovedali, češ, proč z znaki suženjstva, novih pa niso dali, menda zato, ker je danes velika svoboda, da si vsak svobodno nabavna to, kar mu uprava dolguje, ali pa svobodno čaka, da zadnia krpa razpade. Kako naj to prenaša, kako naj v cunjah dela v dežju in hudi zimi, to nikdo od zgoraj ne vpraša. Sprevodnik vozi sedaj v najhujši zimi oblečen v razceiran „guimman -tel“, do pokrije druge cape, ki so tudi polne lukenj, nikdo ga nè vpraša, kako mu je, kako se počuti, to je njegova stvar — in popolna svoboda, tu če bo ta revež ob dobri priliki kake mu čilutu na uslugo za nagrado, ki znaša več kot njegova mesečna pla ča, kdo maj mu zameri, kdo je uprafr-vičen, da ga obsodil.
Skrbijo pa tudi zato, da železni -čarjem tudi uoma ni prevroče. V najhujši vročini, takole o kresu, so jim ponujali gorivo ter ‘dajali tudi na izbiro nalašč zato, ker si je skoro vsak mislil da ima še čas, in je rajši de nar porabil za nujnejše stvari, sedaj v hudi zimi, ko je gorivo neobhodno potrebno, pa ni več izbire, dajejo jim proti istemu plačilu seveda najslabšo vrsto premoga, ki že tega imena na zasluži, drobiž, smeti z mokro ilovico, lahko bi ogenj dušil in gasil s to nesnago.
Poprej so dobivah železničarji stanarino, to so jim pa vzeli, — naknadno seveda, ker je pri nas itak že vse naknadno, tako, da so oktobra morali plačati vse nazaj, kar jim je bilo na ime stanarine izplačano do 1. maja To je bil lep odtegljaj in naša uprava ima še posebno-srečno roko, da udari človeka, k »er najbolj boli. V istem hi-du, ko železničar vrača stanan.no, mu hišni gospodar po novi naredbi pre zentira mnogokratno zvišanje najem -nine.
Kje naj vzame denari — Gre po predujm na prihodnjo plačo in tako so mesec za mescem večji odtegljaji.
Telesne moči propadajo, v dušo s® seli pa ogorčenje in obup, ztidnjemu delavcu v delavnici in zadnjemu že napol ozeblemu tam na progi ni prikrito da so v železniški upravi na — najvišph mestih brezvestni izkorišče -vaici. Uničujejo železniški materijal* uničujejo pa tudi osobje. Kakor kuga se širi od enega kraja ali dela do dm gega zanikrnost v upravi. Le nehajte-s hvalisanjem, da je tu pri nas bolje.» Sai se že vse meša, poštne vlake ž« vozi-o stroji tovornih vlakov in bližam mo se v vsem popolnemu z jednačenju z razmerami na progah Niš—Voles— Bitolj—Gjevgjelija.
Politični pregled.
KRALJEVINA SHS.
Plenum finančnega o J -b o r se je bavil dne 8* t. m, « • r,t-računskimi dvana.stinami za maree im je go.oril posiaoeo Lazič (zemljo: ad.), april ]tkJ2. Proti sprejemu dvanajstin ki je ugotovil, da ie zakon o proračunu fiktiven *n da maipka proračuns -kemu predlogu temeljna podlaga.
Vladno časopisje se silno vznemir.a radi s* omenice, katero je poslal Hrvatski blok svetovno-gos, od. konferenci v Genovo. V omenjeni spomenici, obsegajoči 14 točk, se obrača Radič do vse civilizirane Evrope, da reši hrvatsko vprašanje.
V našem zunanjem ministrstvu pripravljajo gradivo za
konferenco v Génovi, Ker bodo v Genovi vse velesile priznale sovjetsko — Rusijo, bo tudi beigrajska vlada, čeprav le nerada, morala priznati sedanjo vladavino v Rusiji.
Razdelitev države dola sedanjim oblastnikom toliko preglavic, da se bodo kmalu razšli. Med radikali prevladuje mnenje, da se rešitev za -kona o administrativni razdelitvi dr • žave odgodi, češ, da sedanje razmere nikakor niso pripravne za izvršitev tega posla. Demokrati pa nočejo o tem ničesar slišati in zato bo gotovo pri šlo do ponovne krize,
ITALIJA.
D e N i cola je dna 8. t. m, zvečer vrnil kralju mandat, ker mu se -stava nove vlade ni uspela. Kralj je nato poveril mandat bivšemu ministrskemu predsedniku Orlando, vsekakor pa je dvoml.ivo, da bi imel poslednji več'sreče* Za slučaj njegovega neuspeha se imenujejo nove osebe; med drugimi Giolitti in Nitti. Sestavo nove vlade onemogočujejo globoka nas ■ protja med demokrati in ljudsko stran ko (partito popolare). Radi nejasne politične situaci.e bodo v Italiji v kratkem razpisali nove volitve,
CEROSLOVAŠKA.
V Moravski Ostrovi je komunistična stranka proglasila generalno stavko, ki korenini pred vsem v socijalnem in mezdnem vprašanju. — Minister Tuöny je pri parlamentarni razpravi o stavki premogarjev izjavil, da ni' opazovati med obema stranka -ma — delavai in lastniki premogovnikov — nobene spravljivosti, Ako ne bo kmalu konca, se bo vlada poslužila .vseh zakonitih sredstev, da vzpostavi delo.
NEMČIJA.
'Nemški železničarski štrajk je dokončan, Dr, Wirth in Gröner bosta v kabinetni seji poročala o kaznovanju kolovođi'
Beležke.
Na platformi analfabetizma. Dr. Glonar je napisal te dni članek, v katerem pravi, da si jugoslovanskega kulturnega ujedinjenja ne smemo pred stavkati tako, da bi tisti brat, ki je v kulturi zlezel malo višje (Slovenec) — navzgor, moral radi ujedinjenja zdrkniti navzdol na nižino, kjer je njegov manj kulturen brat (analfabet), On pravi, da bi skupna platforma bila potem analfabetizem. Za srednjo šolo so ujedinjeni državotvorci Var njihovi petolizci, napravili učni načrt, po katerem bi naše spodnje gimnazije postale nekako peti do osmi razred naših i udskih šol; nato pa še bi prišla nekaua višja srednja „škola“ za mladino od 16 do 20 let, ki bi bila ali humanistična ali realno-gimnazi.ska ali realna. Za te sredn.e škole se zahteva od profesorjev, da so „potpunoma pismeni“, t, j. da znajo popolnoma pisati ! Kaj še se potem bodo le učili na snodnji gimnaziji dijaki, še maio manj kot „pismenost.“ Na „platformo anahabetske spodnje gimnazi.e“ so pr.sPgli višji nadzornik dr. Poljanec, ravnate!* Voglar in živinozdravnik g. Ribnikar Da jih ni sram!
Ne gre za malenkost. V Beogradu so osnovalj poseben odbor, katerega naloga bi naj bila: pripraviti vso potrebne za sprejem raz 0. vladarjev in najvišjih drugfh gostov, ki se bodo udeležili poroke našega kr al, a. Ta odbor je po Ojjisu „Balzana“ sestavljen tz samb tacili ljudi, ki se na sejah med seboj prepirajo, pijejo, že v naprej de li„o razna odlikovanja, a nič ne store. Ako bi hotel odbor res kaj delati, imel bi dovolj posla, da otme našo pro stolico blamaže pred inozemstvom, — Predvsem bi bilo potrebno uredid naš promet na železnicah, ki je v zadnjih vzdihljajih,. Kako naj poselijo Beograd visoki gostje, ako se ustavi promet? Mar bi po zraku v aeroplanili? Drugo vpzašauie je: Ali je sploh pripravljen za poroko kraljevi dvor? — Tretji »pomislek je: Ali so pripravljene ulice, koder se bodo vozili inozemski dostojanstveniki in očiščeni najgrše :zanikrnosfci javni lokah? Odbor nič ne dela in ne bo, železnice bo do zaspale, kraljevi dvorec ne bo pripravljen, ulice ne popravljene in Beograd zna izi ti iz tako izvanredne svečanosti pred inozemstvom z baš ne majhno blamažo.
Zopetna komisija. Uprava konjušnice kral.evega dvora v Beogradu ob-
javlja, da išče take in take konje. Sledijo natančni polisi in ponudbe, ki za htevam točno odgovarjajo, naj bi se pošibale če mogoče s fotograiijami ni „Upravo Dvorske Konjušnice.“ Sedaj pa ' iride najlepše na koncu: „Po pregledu (ponudb, bo za one,-ki odgovarjaj pogojem, posebna komisija poto-vala po celi kral„evini, da izvrši ponovno pregled in pa tudi izplačilo na licu mesta,“
Pravda drži zemlju i gradove —
(cestai — nismo sodnikom, ki sodijo atentatorja — piše Aleksa Nešič, zem-l oradnik : Okolnost da atentator meče bombo na 5U metrov od namišljene žrtve — ter s tremi bombami in z ra votverjem dovoli, da ga zgrabi neka baba, m da okrivl.eni kaže zobe, izbite mu od preiskovalne oblasti, me navaja, da povem to-le: V času okupacije so bolgarske horde, da imajo povod za razna divjaštva, poleg ra 1 oislv-i nad nami ubijale tudi — svoje vojnike, potem pa nas dolžile. ¥ našem selu so tudi ubili svojega vojnika, po narodnosti cigana, V s o i tega m,ora so zapirali in neusmiljeno bili vso prebivalstvo. Mene so pa označili kot povzročitelja in Vtesiča kot izvršilna tega uboja. Pri „preiskavi1 su nekemu človeku, ki jim je dejal, da so zmčin sami počeli, polomili ne sa mo zobe, temveč tudi rebra in roke , da jim je pod nogami izdahnil. Veste ,;o vse priznal in vse 'podpisal, karkiii šo hoteli zato je bil na smrt obso.ea, k sreči je Še pa našo vo.sko živ do -čakal v zaporu. — Po načinu atentata in po „preiskavi“ smem trditi, data dva načina nista naša, temveč, da . te to edini vojni nlen, ki smo ga dobili neokešenega. — Nam mnogi oporekajo sposobnost za upravo, nikdo nam pa še ni oporekal sposobnosti v rabi oro-žia, To nismo izkazali samo v Sara -•evu in na Jedrenu, temveč povsod in na vsakem mestu. Izr prepričanja, da pravica drži zemho in mesta, vam, gospodje sodniki, pošiljam svoj pozdrav v besedah matere Jevrosime: „Ni po babu ni po stričevim!“ (Ne kakor hoče baba, ne kakor hoče.o strici! — Smisel je : bodite samo pravični in neodvisni.) Zakon za zaščite države je podoben rakiji, s katero si pijanci — zdravijo glavobol prejšnjenočnega pijančevanja, vsled Čegar boli glava šo hujše. („Epoha“ Št. 979.)
Slabo spričevalo. Vlada Združenih držav Severne Amerike je razglasila sledeče: Minister za pošte in telegraie kraljevine Srbov, Hrvatov’ in Slovencev naznanja, da bi bilo dobro opozoriti ameriško občinstvo, da naj ne pošilja denarja v pismih iz Združenih držav v kraljevino SHS, ker so bila taka pisma opetovano» oropana vsebine. — Skrajno slabo spričevalo o razmerah v naši državi je s tem naznanilom podal minister sam. Ali b ne bilo bolje, ako bi bil naš minister lepo molčal, pač bi pa naj do skrajnosti poostril nadzorovalno službo na tistih poštah, kamor prihajajo priporočena pisma iz. Amerike, Na ta način dela vlada sama na to} da izgubljamo ugled v inozemstvu.
Dnevne novice.
Za preskrbo delanezmožr.ih rudarjev. Posl, Skoberne je vložil na ministra za socijalno pohtjko sledeči predlog V Sloveniji živi mnogo rudarjev, med njimi invalidi in delavci iz Nemčije in Avstrije, vdove z nepreskrbljenimi otrod', deDanezmožni star ci, ki zadnja leta po vojski ne dob,jo več svoje pokojnine, preskrbnine itd. do katerih imajo pravico, in so jih prejemali iz Nemčije, Nem» Avstrije, Madžarske in Rimmune. V jej zadevi je pri pokrajinski upravi za Slovenijo, odd. za socijalno oskrbštvo ve liko število prošenj. Vse piša ije, vse osebno posredovanje v Ljubljani izr da nič. Vprašam gospoda ministra: 1- Ali so mu te razmere znane? 2. Kaj je v teh zadevah že ukrenil? 3, Kaj je voljan storiti, da dosežejo f. oiromaki svoje pravice? Prosim pismenega odgovora v slovenšči.. i.
Pogreb rajnega poslanca fra Di-daka Buntič se jö vršil v Mostaru preteklo nedel.o. Pogrebu so prisostvovale nebrojne ljudske množice Cz Hercegovine. Kot zastopniki Hrvatske pučke stranke in Jugoslovanskega kluba so se udeležili pogreba predsed ni k stranke in podpredsednik kluba Barič» od poslancev pa dr, Simrak in
dr. Mazzi. Nagrobni govzr je govoril dr. Simrak.
Vojni kurat g, Rajko Bratanič,, je bil ori Rusov vjet 22. novembra 1914 pri Grodeku in odveden v jetništvo v Dauria. Vabajkalskaja oblast. Sibirija, kjer je ostal do 17, februarja 1918, odkoder je odšel v Ačinsk kot prosto voljec k 1. jugoslovanskemu polku v Irkutsk. Zadnja poizvedba iz leta 1920 poroča, da je bil od boljše vi fco v zajet in vržen v ječo v Sp. Udinsku. Uljudno se prosi vsakogar, ki bi kaj vedel o njegovi daljni usodi, naj to sporoči njegovi sestri, Mariji, Gerov-šek, Šmarje pri Jelšah 70, Vsi tozadevni stroški se bodo z obratno pošto poravnali.
Zupan Franc Koban v Račjem odstavljen. Pokrajinska uprava je razrešila Franca Koban službe župana, ker je isti v različnih zadevah nepra vilno postopal in ponovno samblastno podaljševal policijsko uro,
Draga in dolga pravda za eno ma če. K Pfeiferju v Sovjaku se je (pretepla mucka, zavoljo katere je nastala cela afera med njim in sosedom Mlinaričem. Nazadnje je pifšta pred sodišče v Gornji Radgoni, Mlinarič je tožil soseda radi tatvine in je v pravdi sjedni c zmagal. Pfeiler je bil obsojen na en dan zapora radi pritegne mucke. Senat 'pri vzklicni obravna vi v Mariboru pa je bil vendar mnenja, da ne gre zapirati človeka radi enega mačeta, zato je Pfeiferja Oprostil. Zgubil je njegov stari Sovražnik Mlinarič, ki bo plačal sodne stroške iu povrh tri dohtarje. Si bo menda drugič desetkrat premislil, predno bo šel zaradi take malenkosti na sodnijo. Sodniki bi pa tudi veliko bolje sto rili, da bi takih malenkostnih tožb Sploh ne sprejemali.
Tatiče obešajo, (tatove izpuščajo! Ako kak mali trgovec ali obrtnik zasluži pri prodaji blaga samp par vinarjev več, kakor mu je predpisano, je že ogenj v strehi, kot navij alca cen se ga kaznuje z zaporom in s tako visokimi denarnimi; globami, da mu kar vrat zavijejo. Toda oglejmo si nekoliko prave navijalke cen, V naš', državi imamo več tovarn ža drože ali kvas, toda te tovarne zahtjeva]o	za
svoj kvas veliko višje cene, nego na pr. Fischi v Celovcu, ki mora kupovati surovine v naši državi, kajti plačati mora visoko izvozno carino na naših carinarnicah in ko uvaža blago v našo državo, mora istotako na naših carinarnicah plačati visoko carino in kljub temu prodaja kvas veliko ceneje nego naši tovarnarji. V Zagre bil n. pr. imamo tovarno za kaviine primesi Franka in kolinsko tovarno. Čeprav sta st obe tovarni še v jeseni oskrbele surovine, sta vendar sedaj kar naenkrat zvišali cene za te izdelke za celih 20 kron pri kilogramu! AL z dovoljenjem vlade? Gene za železo so zvišali od K 8.50 na 17 kron za kilogram, toraj kar za celih 120% in zakaj? Vrhunec navijanja cen je pa izvršila tovarna za izdelovanje u-metnili gnojil. Ko je „Kmetovalec“ pri poročaj rabo umeljnih gnojil, je tovar na brez vsakega pravega povoda zvi Šala cene za umetna gnojila tako, da nobenemu kmetu ne bò več mogoče si isiih . nabaviti, kar bo v škodo sploš-nosti. Le da tovarna izkaže letno visoke dividende, je zvišala ceno tak neprimerno visoko in sicer prav gotovo z dovoljenjem vlade. Ali bi n'e bilo dovolj, če bi tovarna izkazala letno ročimo 6% dividendo? Toda velekapitalist sme odirati in nekaznovano navijat', cene po reku: tatiče obešajo, tatovo pa izpuščajo!
Ljubitelji dolarjev' obsojeni. Pred ljubljanskim kazenskim sodiščem se je dne 8. t. m. vršila kazenska razprava zaradi tatvine proti Ernestu Banovec, Maksu Jean, Alojziju Ar-zelin, Maksu Faveti, Mirkotju Prosen, in Rudolfu Klampfer. Imenovani so na ljubljanski pošti kradli dolarje iž priporočenih pisem, katera so pošiljali ameriški Slovenci svojim rojakom v staro domovino. Prisvojili so si na ta način velike svote denarja, katere so pa lahkomiselno zapravili. Po obširni in dolgotrajni razpravi, katera je vnovič dokazala so i ji u o propad-lost celo inteligent) ih krogov našega ljudstva, so bili obsojeni: Banovec na 15, Jean na 15, Arzelin na 17, Faveti na 4 in Prozen na 5 mesecev težke ječe, Klampfer pa na 4 mesece strogega zapora, ostali obtožene* so »pa
bili oproščeni. Zaradi tatvine poštnih znamk so pa bili vsi oproščeni. ^Cer so se vsi obtoženci nahajali od novembra. leta 1920 v preiskovalnem zaporo in jim je bil preiskovalni zapor vštet v kazen, so vsi obsojenci že odslužili svojo kazen.
Zaplankani smo ! Sedaj je 6e a-meriškemu Itstu .jAmeiyikanski Slovenec“ prepovedala naša vlada prihajati v Jugoslavijo, tako, da od 6 sloven skih ameriških listov, ki smo jih dobivali, prihaja sedaj v našo državo še samo eden nabožen ltst, vsi drugi so pa prepovedani. To govori več kot dovolj, kajti sedaj smo zaplankani od vseh strani'.
Čudno povišanje. Pod režimom pokojne Avstrije so zamogli dosluženi žandarji žasestj mesto uradnika XI, razreda in fungirati kot poštni manipulanti ali pa voditi poštne urade na dežel i. Pri nas 'pa, ko se dane» ne gleda na kvalifikacijo, ampak; samo na strankarsko pripadnost se dogajajo čudne reči pri nameščen ju urad-ništva. Meyto Petrinja je dobilo kot Šefa pošte žandar j a,, ai nima sposobnosti niti za manipulan tnega uradnika, ali kaj briga demokrate. Petrinja se še dobro spominja na g. Kljaiča pod madžarskim žandarskim klobukom. — evo ga 'danes kot poštnega šefa. — Kljaič je čisto na mestu, a ne kot poštni šef, ampak kot policaj demokrat. Kvalificirani uradniki, Kljaifčcvi podaniki. ki stoje glede izobrazbe visoko nad šefom, se bodo morali, pokoriti g. šefu, ako sie hočejo izogniti- - šikari am. KljoiČ je po poročiljh hrvatskih listov prava surovina markte Piš-kopeja.
Velike težave y prometu radi snega. Naš že itak slabi železniški/ promet je prišel radi preob.l ue snega, ledu, ter burje na mrtvo točko. Borba železničarjev proti naravnim silam je zadnje dni gigantska. Na Vratih - (postaja pri F užini.; so na tamošnji progi zameti, visoki' 7 m. Kakor hitro od strani jo in prekopljejo te zamete, nanese barja druge, višje od prvotnih. Na postaji meja niso mogli obrniti stroja, tako je zamrznil. Dalje od postaje Vinko vel se niti ne pozna ne, lije in kod teče železniška proga. — Dne 7. t. m. ni mogel odpeljati iz Beograda niti eden. vlak. Zagrebški že-leznišk; direkciji se je posrečila z velikim naporom in požrtvovalnostjo vzdrževati promet na progi Zagreb — Vcnkovci, Iz Osjieka preko Bjelovara ne more radi sneženih zametov noben vlak. Železnice so preskrbljene s premogom, a Sedaj se je lotila lokomotiv z ina in led. tako, da imajo že vse polno lokomotiv, na katerih so popjka le glavne cevi vsled mraza. Lokomotivo brzovlaka, ki pripelje iz Beograda, dospejo v Zagreb tako zasnežene,, da morajo 4 delavci 'pošteno delati, da jih očistijo za silo v dveh urah.
Promet na bosanskih progah u-kin en. Iz Zagreba poročajo, da je že lezniška uprava vsled visokega snega ukinila osebni in tovorni promet med postulami Ogulin—Bakar in Ogulin— Gospič. Ukinjen je tudi poštni promet. Nadalje je deloma ukinjen promet na mostarski progi ih sicer od Raštelice preko Konjica, Osirošoa, Jablanice do Urežnika, t. j. preko Ivan planine. Med Sarajevom Ih Mostarom ni nobene zvezie. Brzoviak, M; pelje iz Bos. Broda prod Sarajevu, je
7.	t. m. obtičal bLzu Modri.jja v snegu. V Sarajevu je zapadel meter visok sneg.
Sarajevo je popolnoma odtrgano od ostalega sveta. Vse železniške zveze z Mostarjem, Višegradom in Bos. Brodom so prekinjena/ Na trgu se že vf-<5T pomanjkanje in cene so ze’o j uskočile. Na Ivan-planini so sneženi zameti in od 8. t. m. se trudijo delavski oddelki, da bi očistili progo in dalnje zasipanje zajezili Pomožni vlak, ki je včeraj zjutraj kren,l proti Bos. Brodu, je obtičal v snegu. Silne snežene la -vine so bile tudi med Lašvo in Goro» zasipi so- do TO metrov visoki. Ce pojde tako naprej, ostane Sarajevu edino te še tele onska zveza z Zagrebom kot edina zveza s svetom.
Vzroki pomanjkanja vagonov. Da so vsak dan prazni vagoni prevažajo sem in tja, ni nič novega, toda ; ima za posledico, pomanjkanje vagonov;., Toda kj'e tiči še večji v rok pomanjkanja vagonov V naši državi? Znano : je, da Služi 1200 vagonov v naši državi za stanovanje releznCčarjem.
sr T :	te
10.	febtMrja 192^.
STRAŽA*
JSelezniSM minister sam prlrnava, da M bil kapiijadi najboljše naložen, ako bi se za železničarje gradila sianovan Ja. Toraj začnite!
Po Beogradu se govori marsikaj,-Take se je razširila tudi vest, da bo Rusijo zastopal na konlerenci v Ge -novi tudi predsednik jugoslovanskega komunističnega poslaruiškega kluba — bivši nrolesor dr. Sima Markovič, na-aalje, d» je Hrvatski blok že sestavil in odpremi! svojo spomenico za to konic renco. To so na vsak način vesti in domnevanja, ki izvirajo iz spoznanja, da porodičarska politika ni najboljša,, .n da sima Čiste vesti, Vidi se nekaka bojazen, da bi ta ali oni, pa naj -šibo dr» Markovič ali Radič, pred zastopniki Evrope govoril o stvareh, katerih bi kak Spalajkovič ne znal in ne ■mogel zatajiti.
Zagrebški trgovec z nabito denar-nioo je urišel v Sarajevo ter se z vso »slastjo vrgel v nočno življenje. Hotel ■e užiti in izkusiti vse, kar pač nudijo noči v Sara.evu in to je pisano in živo več kot dovolj. Tu evropejsko ko po drugih mestih, tu turško od domače bosanske kavarne do skritih loka -lov, kjer se noč že bolj or^ en falsko bohota® izživlja, tu veseljačijo Hrvati, tam Srbi, enim kakor drugim pa goden cigani. V tel pestri mešanici je užival Zagrebčan dve noči, tretjo noč : 30 ga pa moči zapustile in padel je v ■naročje ciganskih muzikantov, kat. re je poprej dobro nagradil. Cigani niso vedeli kaj z njim, pa so ga naiožili na sani, peljali do policijske stražnice in tu izročili. Ko se je zbudil s — težko glav©, je videl, da mu manjka 30,000 K, prijavil je fo policiji, „iztraga“ bo pa težka, ker ,so ne bo dalo dognati, koliko je sam potrošil v treh nočeh in koliko nai bi mu kdo vzel,
Lepa nagrada, Zagrebški žeparji so vedno pridno nai delu. Pri belem dnevu se je lotil eden od teh ptičev torbice soproge bogatega žitnega trgov ca — ItaHi.ana Cezarja Valentini. — iOkoli 11. ure predpoldne jej je potegnil 6, t. m. na Jelačičevem sjrgu ročno torbico, v kateri je bila dragocena zlata broša, okrašena z briliijaaiti, ženski prstan z vdelanim satirom in eden zlati medaljon. Razven teh dragocenosti je še hranila njena torbica ,120 rumunskih lejev in nekaj našega denarja. Žepar je okradel bogato datum za okroglih 100.000, G, Valentini oblteblja onemu, kt bi zasledil ukraj-dene dragocenosti nagrado 50 tisoč.
Redek slučaj vdanosti v roke pravice. Zagrebško sodišče je te dni sodilo potepuha Toneta Berak iz Valpo iva, Berak je tipičen slučaj potepuštva M se je klatil okrog, dokler ga ni o-poinml glad, da je stopil v službo za tako dolgo, dokler se ni okrepil. Pri slovesu iz službe je imel grdo navado da je okradel delodajalca bodisi, da trnu je potegnil:	obleko>, obuvalo in
novce. Obtožen je bil, da je na debelo okradel 4 gospodarje, ki so ga vzeli, iz usmiljenja v delo. Vse očitke ob-■ložnice je Berak priznal, kot da bi pravd o kakem zanimivem doživljaju, .■Priznat je tudi, česar ni Bilo v obtožnici, da je ukradel na sejmu v Sisku nekemu ltal„aau 8000 K. On
! sam je pnlznal, da ne ve, zakaj izmika, Obsodili so ga na dve leti težke ječe, a se pri prečitanju obsodbe niti zganit ni iz ravnotežja. Njegov zagovornik je priglasil priziv, a on. gai ni hotel priznati; ampak zahteval, da se ga takoj odvede v jetniško celico, kjer bo začel 2 te po dobo nove romantike. Blagor mu!
Lahka kazen. V* eni zadnjih „Straž“ smo poročali 0 nasilnem postopanju žandarjev v okolici DjakoVa. Slučaji nasilstov so se tako množili, da je zahteval poslanec Jugoslovanskega kluba Barič telegratičnim potom iz Zagreba v Beograd od notranjega ministrst|va, da napravi ono med žandarjj v djakovski okolici red in zavre razna nasilstva. Ministrstvo je odposlalo na razne orožniške postaje komisije, ki so ugotovile istinitost žan darskega protizakonitega ter nasilnega postopanja v vseh naznanjenih slučajih. Notranji minister je sedaj od govoril poslancu Bariču, da je odredil kazen za orožnike nasilnike in sicer — — premestitev., Kmetsko ljudstvo po djakovski okolici je radi tega prejemanja orožnikov radi najhujših protizakonitos i z rokavicami od najvišjega mesta silno in upravičeno raz burjeno.
Zima v Dalmaciji, Poročila iz Splita govore o pravih sneženih me ■ težih. Med Splitom, Kninom in Šibenikom se je zrušilo nad 50 brzojavnih drogov. Prekinjena je vsaka telelons-ka in brzojavna zveza, samo kabel v Trst še deluje. Delajo sicer na vse mo öi, Sa se vse to popravi, pa rabili bodo za to še dober, teden« Na morju pa besni silni severni veter, nobena ladja ni mogla te dni odpluti. Pota so zasnežena, na večih mestih v višini 2 metrov, kar v Dalmaciji še redko kdo pomni.
«Juane razmere morajo vladati po poročilu beograjskega lista „Balkan“ od dne 7 t, m. v Srbiji okrog Lozni -ce ob bosanski meji, Sele sedaj se je posrečilo spraviti pred sodni0o v Ložnici nevarno razbojniško družino, ki je med vojno za časa okupacije počenjala strašne zločine zlasti nad srbskim prebivalstvom To so neki Jere-niči in glavni razbojnik je bil S taso je. Z ropom so se obogateli in po preobratu jim nikdo ni mogel do živega. — Nekatere oblastne organe so podkupili, druge so pa na druge načine spravili pod svoj vpliv, in seljaki, ki so vlagali proti n. im tožbe pri občini in pri drugih oblastih, so zelo slabo nar leteli* Maščevanje teh ha.dukov je bilo strašno in ko so se višje oblasti zar čele zanimati za to družino, ni bilo nikjer prič, nikdo si ni upal proti — njim nastopiti, vsak se je bal hajduš-kega maščevanja, dobro vedoč, da ga oblasti doma ne bodo znale ščititi, Celo pop, kateremu so ti hajduki med vojno ubili ženo, se je zbal. Zagrozili so mu, da ga ubpe.o in da niti mačka ne ostane živa pod njegovim kro -vom. — Tako se je vlekla ta stvar od preobrata pa do sedaj in tudi ta razprava ni bila po poročilu „Balkana“ popolnoma nepristranska. Vsi zločin -ci so bili na prostem, glavni, Spaso -e Jjerenič, celo ni hotel priti na raz -
pravo, izzivalno je zmerjal po gostilnah in sodnijske sluge so ga morah s silo pritirati.; Več prič je iz strahu pred osveto izostalo in ti, kar jih te bilo, si tudi niso upali prostodušno govoriti Vsak se je pač bal, da imajo zločinci še razne tajne zaveznike, ki bodo izvršili obljubljeno maščevanje . Obsodba pri vsem tem, kar se o teh nasilnikih med narodom govori, izgleda prav milo — Eden je obsojen na \ šest let ječe, dva vsak na pet, eden pa na dve leti.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 302—302%, francoski Irank starne 2Ö.18 naših kron. Za 100 avstrijskih kron j© plačati 4—4Ü, za 100 če-lioslovaških kron 585, za 100 nemških mark 154, in za 100 laških lir 15 do 15.35 jugoslovanskih kron.. V Curihu znaša vrednost naše krone 1.70 centima. Od zadnjega poročila je vrednost našega denarja poskočila za 5 točk.
Vajenca iz poštene hiše, ki je dovršil nekaj sredniih ali meščanskih šol, sprejme takoj Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Iz Prekmurja.
Gimnazija v Murski Soboti. Naša aitnnazija se postavlja! Sedaj je novi'ravnatelj dr. Pregelj, profesorja, sta dr. Svetelj in dr, Robič, Letos so trije razredi, prvi ima celo pajrelelko, tako veliko dijakov se je oglasilo. Prihodnje leto bo cela nižja gimnazija . Ti rekmurski dijaki so najbolj ovr -glj trditev madžaronov, da Prekmurec ne razumet slovenščine. Prostovoljno pride toliko dijakov! Želeti bi bilo, da prihodnje leto pridejo tudi Štajerci in zlasti z Murskega polja, v Soboto študirat. Most pri Veržeju bode kmalu gotov. Poldrugo uro od mosta se pri -de oeš v Mursko Soboto, Muropoljski di teki lahko gredo vsako soboto domov da se čez nedeljo dobro doma nasitijo ter prinesejo za prihodnje dni hrane s seboj. Studiranje v Mariboru je že dragQ: 1000 K na mesec. V M. Soboti dijak izhaja z manjšimi stroški, po -vrh Je pa še lahko vsako nedeljo doma pri svojih.
Učitelji za Prekmurje! V Prekmurju še vedno manjka kakih deset učiteljev (učitielijiic}.- Vjišji šoiski isvet se jè vrezal s svojo naredbo, da je prestavil 20 prekmurskih učiteljev na Štajersko in 20 štajerskih učiteljevi, v Prekmurje. Prekmurski učitelji so skorp vsi šli ha svoja nova mesta, od štajerskih pa skoro nobeden ni šel v Prekmurje.. Zdaj berači Višji šolski svet za učitelje, ki bi bili voljni pro stovojjno iti v Prekmurje. Ce jih nie bo priberačil, mu ne preostane nič ’drugega, kakor, da pošlje zopet prekmurske učitelje nazaj v Prekmurje.
Poslanec Klekl dela neumorno za svoje Prekmurce v Belgradu, Vsak dan dobi po 30 pisem od njih, v katerih ga prosijo intervencije ali pa nasveta
Zel. odbor. V Beltincih se je u-stanovil pododbor za železnico Sobota— Lendova. Z resolucijami se seve ne bo nič 'doseglo. Tu treba, iti v Beograd !
Pie vizor v Beltincih. Za provizor ja.v Beltincih po narodnem umrlem, župniku Kiiharju je dotočen od sobo-ttškega škola grofa Mikeša g* Deh; rojen Madžar; njegov, sošofea,. gosp. Lejko, rojen Prekmurec, pa je ostal tara za kaplana.
Gospodinjski tečaj v Beltincih se je začel zopet dne 5. februarja in bo trajal 10 mescev. Vodijo ga šolske sestre v graau grofa Zichyja. Tečaj obiskujejo tudi štajerska dekleta.
Šolske prireditve. V Beltincih je naučil nadučiteb Sprager šolsko deep, da so priredili gledališko igro, go core m deklamacijo. Ljudem je to tako ugajalo, da so morali otroci prireditev trikra| ponoviti. Irendentjistična „Domovina“ piše vedno, da Prekmurci ne razumejo slovenskih učiteljev, in učitelji ne Prekmurcev. S takimi prireditvami se Mikotova „Domovina“ na laž postavlja. Šolski svet je zahtevat od vseh prekmurskih šol, da naj v svrho narodne vzgoje skrbe za takse prireditve. Ali dozdaj še nCsmo čitali o nobeni drugi šolski prireditvi! Tu imajo učitelji’, priliko, da vrše narodna delo.
Španska v Prekmurju. V goričan-skem Prekmurju razsaja hudo španska bolezen, V Tvrdkovi jih je nekaj časa umrlo po osem oseb na dan.
Iz Ptuja.
Občinska seja se je vršila v so -boto, dne 4, t, m. ob šestih zvečer. G-župan Lozjinšek je poročal o ubožni akci:i za mestne reveže. Ustanoviti te treba zopet fond za podporo ubožcev., V ta namen se bodo pobirali od hiše do hiše prispevki. — Nadalje poroča župan, da bi bilo dobro, če bi občina za i beane vodila klanje in prodajo mesa v lastni režiji, ker ima lastno klavnico in hleve, O tem predlogu se bo-obravnavalo v prihodn dh sejah, — A kuratorij za Dijaški dom in Mladiko so bili izvoljeni: Idr. Fermevc, Franc Lenart, Mikpljetič, Šegula, Vezjak in ravnatelj Vajda. — V kuratorij mest-, ne glasbene šole só bili izvoljeni:., dr. Bela Štuhec, Hernja, dr, Jenko ter Klemenčič — V mestni šolski svet šobili izvoljeni: dr* Senčar, dr» Štuhec, Šegula, Serona in Tomanič» — O povišanju plač delavcem in o priznanju naoavnega prispevka bo sklepala prihodnja se^a. — Ravnatelj kina Murko je predložil za gledališče in kino novo pogodbo, ki se izroči Dramatičnemu društvu v pretres in odgovor . — Občinski svet je soglasno sklenil, da naj ostane v Ptuju popolna gimnazija z osmimi razredi. To zahtevajo važni razlogi.
Poročil se je dne 4, t. m. gospod Sluga, asistent južne železnice, z gdč. Petkovo, hčerko vdove po rajnem davčnem uradniku Petku* Bilo srečno!
Neznosne, razmere vladajo na naši davkariji. Ako (prideš -na davkarijo,, da DlaČaš davek, dobiš poštno položnico glasečo se n. pr. na 2000 K, s prioombo, da moraš plačati ta davek na pošti. Utegne se ti pripetiti, da nimaš pri sebi 'toliko denarja, ampak i-maš recimo samo 1500 K. Ako prosiš davčnega uradnika, da bi rad plačal
Gladiatorji.
Prva knjiga. — Eros.
(66. nadaljevanje.)
*iHfus je stopil na premaganega io-
ivariša, da bi mu zadal smrt —.
Nehote „e junak dvignil roko v Samoobrambni kretnji, ki so z n„o padli gladiatorji prosili za usmihen/e pri gledalcih —.
Pa premislil si je, ponosno je spustil roko nazatena tla —.
In s prisrčnim pogledom se je o zrl v svo„ega zmagovalca.
„S,KOzi srce, tovariš — !“ mu je mirno rekel. „Iz ljubezni do najinega j prijateljstva —!“
In ni trend z očesom in se ni ge-ail ko mu je or tek zabodel smrtni sunek z vso moč^o, ki jo je imel v svojih rokah —.
Leta in leta sta jedla pri isti mizi, pda iz iste čaše — in nagel smrtni sunek ie bito vse, kar je zamogel gladiator še dobrega skazati svojemu pr.*atei «
In Pudstvo je ploskalo —.
Valeri ii pa so solze zalile oči, ko je Bula zadn.e besede padlega juna 7 ita In Marianana, ki je dvignila gla-
vo, da bi videla nesrečni prizor, si jo je iznova zagrebla Kalhi v površnik, trepetajoč in medleč od pomilovanja in grozote in strahu. —.
XX.
Trizob in mreža.
Krik je zaoril po amfiteatru in židovsko dekle se je zdramilo iz svo.e nezavednosti.
V dahnem Kotu gledališča se je rodil v polglasnem mrmranju, od gle -dalca do gledalca je hitel in naraste! v divge, oglušujoče vpitae.
„Patrie^, pittrici. ! “ so kričale množice. Strastno žejne po novem raz-i burienju in site sirovega klanja so za-kournele po modri krvi plemenitega potomca plemenke hiše.
Krik je bil tako divji in glasen , da je celo zdramil pozornost lenega Vitelli a.
Poklical je Hipijo k sebi in mn zašenetal par besed na uho.
To je nekoliko pomirilo razburjeno liudstvo. — Hipija je zapovedal pri -pravičnim .sužnjem, da so odnesli mrtve in ranjene, ki so polnili areno,
, in splošno premikanje na sedežih je . zavalovilo po amteatru Gledalci so 5 si iskali prostore, odkoder so bolje vi-
deli, vsak se je udobno usedel ali pa postavil, kakor je navada v množici , kadar se kaj posebnega pripravlja v gledališču
Damasip in Oarses Sta se oglasila z vztrajnim ploskanjem. Tisoči in tisoči sò ju posnemali, roke šo tleskar le, noge ropotale, „živijo!“ in drugi klici so iznova zaorili s podvojeno mo-čjO — in Julij Placid je gibčno stopil v sredino arene in se s svojo običajno Uglajenost Jo in lahno, prezirno v-Ijudnost.o klanial množici,
Njegov nastop je bil dobro preračunan. Vzbudd bi naj bil občudovanje pri gledalcih, ki so bili izkušeni preso evalci telesne moči in lepote, vajeni, ;o gledati in kritikovati v njenih najpopolne.ših oblikah.
Njegovo vitko telo je bilo golo in brez orož.a, le kratka tunika iz belega platna ga je pokrivala do kolen Ob gležn'ih je nosil zlate obročke, sicer, pa so bile njegove noge bose, da so mogle neovirane razviti vso potrebno naglico in gibčnost, ki jo je zahteval način n tegove borbe. Njegovi dolgi temni kodri so bili za fa dan skrbno pomaži) eni in so mu prosto padali 1 v za tilnik le nad čelom jih je vezala \ zlatom pretkan trak.
Na levem ramenu je nosil okusno nagubano svojo j mrežo, obtoženo z drobnimi svinčenimi kroglicami in tako zloženo, da jo je v hipu in ne da bi se mu zmešala, mogel vreči na nasprotnika» Njegova desnica je držala trizob, trikoničasto sulico, kakih .se -dem čevljev dolgo nevarno orožje ki -e zadjalo pogubne, smrtne rane. /. gibčnimi, lahnimi kretnjami jo je su kal. krog glave in razkazoval svojo "a-jetu» rc-Jto in popolno poznanje tega na-pad.-uuega orožja.
Klicem: „Placid! Placid! Živijo tribun! Izvrstno, tribun!“ in drugim sličnim pozdravom je odgovarjal s ponovnimi pokloni, posebno na tisto stran amu te; lira, k„er je sedela Vaieri, a, Vkl.ub vsej svoji bistroumnosti pa ribun ni slutil, kako ga je v tem trenutku sovražila ženska, ki ga je prav-i zaprav poslala danes v smrtni boj. — j Niti sanjalo se mu ni, kako resno in ! iskreno je želela njegovo ponižanje in nteg°v. pogin. Rdeče lise so ji gorele na licih in poglobile njihovo barvo — njen obraz je bil nepremičen kakor iz marmorja in nič si ni bolj želela, ko AO planiti doli v areno, zagrabiti med in ščit, ki ju je znala prav dobro ra-I biti, ia se boriti z njim do smrti —*

1500 K, 500 K pa ko prideš domov -ntoi uslišan, češ, plačati se mora vsa svota. Komaj ko si prišel domov, pa le že pridejo rubit, pri čemer moraš plačati 4% za opomin in 4% rubežnih stroškov, torej skupaj 100 K. Ako bi pa bil vzel davčni uradnik tistih 1500 K, bi imel stroškov samo 40 K. Torej komodnost davčnega uradnika le za -krivila nepotrebne stroške, Svojčas so ljudje plačevali davke osebno na davkariji in davčni uradnik je vzel vsako svoto, sedaj je pa na davkariji vse prazno, uradniki sedijo brez dela in piišijd. Te razmere so neznosne in je Sreba temeljite odpomoči!
Davka proste žganjekuhe za viničarje noče pripoznati tukajšnja finančna kontrola, ker je naziranja, da viničarji niso na hrani. Odkod je neki dotma naša nnančna kontrola to na ■ ziran e, ker so finančne kontrole po-dnigod čisto drugačnega mnenja? Ali reija za Ptuj kakšna posebna izjema '
„V lastnih prostorih“ prireja naia mestna glasbena šola koncerte. — ;Tako se hvali na vabilih in plakatih, Kolikor je nam znano, je hiša na Hrvatovem trgu, kjer ima glasbena šola svoje prostore, lastnina mestne obči • na, Mestna, občina pa še te hiše menda m prodala. V Ptuju sicer marsikaj pro 'ajiajo, kar je ravno sedaj priporoči uvo, ko imamo tako sijajno valu -So O prodaji te hiše pa še nismo ničesar slišali. Bodimo torej bolj skro -sani in ne bahajmo se z lastnimi pro -stori, ki so lastnina mestne občine.
Nabavljalna zadruga javnih na -■aešdeneev je oddala prostore mlademu g Senčarju, ki zalaga zadrugo s potrebnim blagom in oddaja blago po saižanih cenah.
Nov trgovec. Hišo, v kateri ima g. Poberaj svojo drogerijo, je kupil trgovec Cvikl, ki je otvoril tam manu -fakturno trgovino, V isti hiši se je nastanil tudi mesar Vinko Pernat.
Slabo meso jedo Ptujčani, rekel je g. župan v zadnji občinski seji,. In stalo je sprožil misel, da bi občina sama založila ptujsko prebivalstvo z mesom, ki bo baje boljše kakor meso, ki ga sedaj dobivamo.
Umor. Trgovec Rosenfeld, ki je tósi v Budini pri Ptuju štacuno in trčil z deželnimi pridelki, je bil pred ne Savno zjutraj ob devetih zavratno u -morje n m oropan. Zločinec mu je za-drgnil vrv okoli vratu in ga je zadavil. Vzel mu je prstane z roke in od -Šel z denarjem. Tragično je še bolje to, da leži Rosenfeldova žena v bolniš joioi v Celju bobina Zločinca še niso nasledili
Župana je dobila naša sosedna odtisa Pobrežje v osebi Josipa Simenk, svetovalca sta Janez Fridauor in Jer-»ej Svenšek. Vsi so zvesti pristaši naie SLS, ki so bili tudi v rajni Avstriji zvesti sinovi našega slovenskega »Broda.
iz Maribora.
SLS in Slov. obrtno društvo*. V 3Č. številkji mariborskega glasila po-
licajdemokracije ste je nekdo razkoračil s trditvijo, češ, da jo poslanec Zo-bot v občinskem svetu nastopal proti obrtnim interesom, ker je zahteval, da se mora popravila pri vozovih pogrebnega zavoda pravilno razpisati. Zahteva g. Zebota je bila. upravičena tembolj, ker so tudi drugi obrtniki predložili ponudbe katerih pa gospoda okoli Slov. obrtnega društva iz nerazumljivih razlogov ni hotela upoštevati. V „Taboru“ imenovani predlaga telji nimajo primerno obsežnih delavnic, da bi zamogli ta dela izvršiti. Na tiste pa, ki jih imajo in so razen tega kot kovači, sedlarji lin kolarji, zdru ženi pod eno streho, se ni oziralo, — Trditev, da se SLS zavzema za nemške obrtnike, je strašilo, ki naj bi o-pravičevalo nekvalJ.cirano postopanje gospodov okoli Slov. obrtnega društva. Vrata ne bomo kazali ob priliki bodočih volitev tistim, ki so še doslej pokazovali največ razumevanja _ za naše težnje, ampak 1'stim, ki imajo sredstva in vajeti v rokah in niso sto rilli nič pozitivnega, razven par demar goško-frazerskih in z nekim megliegjm rodoljubstvom prenasičenih shodov,
Povišanje cen kruhu je povzročilo med mariborskimi revnejšimi sloji u-, pravièeno veliko razburjjenjie. So bili doslej revnejši železničarski sloj', ki so se po največ preživljalt s kruhom, Po sedanjem podraženju moke ne zaslužijo nekateri železničarji mesečno toliko, da bi preskrbeti svoje družine s kruhom, kaj šele s čim drugim, — Dolžnost mestne občine je, da nekoliko preuči grozno socijalno bedo in pomanjkanje med revnejšimi sloji in nekaj ukrene, da ne bodo začeli ljudje umirati lakote, kot v Rusiji.
Ljudska univerza. Tretje javno predavanje v soboto 11, t. m. ob HB. uri zvečer v prostorih kari',ne. Predava g. ravnatelj Is$. Piro o .„Naselitvi Jugoslovanov na sedanjem ozemlju.“ Vstop prost.
Družinski večer s plesom in godbo priredi Družabni klub v soboto, 11. februarja v prostorih Gambraio, e dvo rane, Gregorčičeva ulica. Začetek ob 19. uri. Obleka promenadna, K obiljii udeležb, vabi odbor.
Smrtna nesreča na mariborskem glavnem kolodvoru. inule spedo je spodrsnilo, 28 letnemu premikaču Flis pri premikanju vagonov na glavnem kolodvoru. Ubogi Flis se ni mogel takoj dvigniti, nakar mu je vagon odrezal obe nogi, roki in ga tudi po trebuhu razmesaril. Na pol živega so prepeljali y javno bolnico, kjer je-izdihnil.
Pasji zapor za mesto Maribor je ukinila pokrajinska uprava, a popis psov (pasji kataster) ostane še nadalje v veljavi in je torej vsaka izpne-memba v stanju psov, vsako sumljivo oboljenje aji pogin takoj naznaniti mesenemu magistratu. Istotako še obstoji staral prepoved, da se psi ne smejo voditi v javne lokale in na trge
Dva dijaka, dobra in poštena pro sita za skupno stanovanje brez pre-
hrane e v. z zajutrljjom. Ponudbe g. prof. Vesenjaku na učileLJilšče.
Pobrežje pri Mariboru. (Doniš.) Nek znan sedanji demokrat, ki pa seve ne ua svo.ega imena na svifio, me napada v „Taboru“ od dne 5. t. m. Nagovarja okrajno glavarstvo, da raz -pusti naš občinski odbor. Zakaj? Gotovo zato, ker Je njegova, od n oga skrpucana, iz bivših nemških narod -njakov in peščice demokratov obstoječa Gospodarska stranka pri takratni kandidaturi na njega pozabila in je revež ostal zunaj na mrzlem. Bič bo treba, pa za njega, sicer bo pa tudi mokra cunja zadostovala. Kar se me -ne tiče, mu povem, da sem jaz takoj po preobratu z g. Vračkom pripravil shod, na katerem so govorili dr, Ravnik, dr. Leskovar in nar. posl. Zebot za ustanovitev narodne straže na Po-brež.u Tudi me je imenovala deželna vlada na predlog okr, glavarstva za prisednika pri našem gerentstvu. Kje se je pa on leta ,919, v hudem razburkanem času, udejstvoval narodno? Strah je imel in hlačice so se tresle : kaj bo, kaj boi Potem pa tista polomija lansko leto z ustanavljanjem — „nepolitičnega“ društva, ko so mu narodni socialisti |jl.unili v skledo in odnesli društvo drugam. Sem tega tudi jaz kriv? Zaradi nezadovoljstva v naši občini, omenim, da res obstoji , pa ne radi mene. pač pa radi našega občinskega ta mika, ki je pristranski v svojem uradnem delovanji, uraduje, kadar niso uradne ure, in ga često -krat ni, kadar bi bil čas za to. Pa o tem drugje! Da govorim nemško z ljudmi, katerj še ne razumejo dobro slovenščine, je umevno, to pa menda
dela vsak olikan človek. Deloval bom še tudi zanaprej v prid občine in države, kamor me je postavilo ljudsko upanje. Vi pa podpirajte državo s pomočjo drugega tenorja, časa in plače pri državnem koritu imate dovolj za to. Malo truda, pa pridete še na prvi tenor, potem boste imenovani kot sfe -ber današnjega sistema. Mene pa pustite ori miru ! Svetujem vam, da sto nrugokrat bolj oprezni v vaših pogo vorih. Zahrbmež ostane zahrbtnež, tudi napram vam. — Karl Stržina, podžupan.
Služba* občinskega tajnika na Po-brež n pri Mariboru je razpisana, kakor ču emo. Dobro bi- bilo, da se »a
lo	važno postojanko v okolici Maribo-rapobrigajo zavedni Slovenci. Na stop takoj Pre emki mesečno 1090 K. Pismene ponudbe na obč. predstojnik« g. Železnika priporočeno z vsemi k temu potrebnimi listinami, ali ija pri g-obč, predstojniku osebno. Slovenoi, — pobrigale se!
25 * mim i tro.
Kit stresel parnik. Ameriški velikanski parnik „Wilson“, ki je imel na krovu več sto potnikov, je pred n# davno v Atlantskem morju trčil na, nekaj trdega s tako si k), kakor č© bi bil trčil ob skalo. Vsi pomniki so bili silno prestrašeni Un tudi presenečeni, ker ni bilo pričakovat^, da bi parnik mogel v sredi morja trčiti ob skalo, Toda kapitan Zar je kmalu pojasnil 'potnikom da je trdil parnik ob mor» skega velikana ribo kita. Parnik j* kita prerezal na dva dela, kajti kmalu na to je bilo videti velikana na pe-vrš.iu prerezanega na dva dela.
Centralna carinska blagajna « Mariboru
potrebuje enega pripravnika — Pogoji: 1. jugoslovansko državljanstvo, 2. gimnazija (realka) z maturo ali 3. štiri razrede gimnazije (realka) in absolvirana trgovska šola ali akademija. — Prošnje z potrebnjmi prilogami naslovljene na Glavno carinarnico v Mariboru, vposlati najkasneje do 15. februarja I922.
50
Štev. 735.
Razglas.
Žepn
m liro Prec*Hjske in .	i UIC stenske popra-
vlja najsolidneje tvrdka R. Bizjak, Maribor, Gosposka ulica štev. 16.	Ii—3O
V* r. {ki KAMIN
kupuje po najvišji ceni VID MURKO, trgovec, Meljska cesta 24, Maribor	49
! Tr pistovski SIS j
prvovrsten pri
Natila Lah-u f
j Glavni tr; 4, Maribor. |
Dne 24. februarja 1922, ob 11. uri se vrši pri gradbeni direkciji v Ljubljani, Turjaški trg 1, II. ndstr.
oonudna obravnava
za dobavo mejnikov za novo državno mejo med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter republiko Avstrijo.
} Natančnejši podatki so na razpolago pri grad* beni direkciji med uradnimi arami, j Zapečatenim ponudbam, kolkovanim s kolkom za 20 Din je priložiti potrdilo finančne deželne blagajne v Ljubljani o vplačani kavciji v znesku 5 •/* ponuđene vsote z izjavo, da ponudnik v celoti sprejme dobavne pogoje, dovolitev ministra za zgradbe, da se ponudnik sme udeleževati javnih licitacij ter potrdilo pristojne davčne oblasti da so plačani vsi davki. Vse priloge morajo biti pravilno kolkovane. j Namesto dovolitve za udeleževanje pri javnik licitacijah zadošča za sedaj ponudbi priložena prošnja na ministrstvo za gradbe, kolkovana in opremljena v zmislu razglasa gradbene direkcije štev. 3776 z dne 17. oktobra 1921, Ur. 1. štev. 129 z dne 26. oktobra 1921 in pravilno frankirana kuverta, naslovljena na ministrstvo za gradbe.
I Gradbena direkcija si izrecno pridržuje pravico, da odda dobavo brez ozira na ponujeno svoto.
Nepravilno kolekovane ali pomanjkljivo opremljene prošnje se ne bodo vpoštevale. j	Gradbena direkcija za Slovenijo
v Ljubljani, dne 4. februarja 1922.
2—2 54	Gradbeni direktor: Inž A Klinar, s. r
Antiseptično, čisteče, osvežujoče, oživljujrče in
fcrepkujoče deluje lekarnaija Fellera prijetno dišeči •«Elsafiuid», mnogo močnejši in boljši kakor francosko žganje za drgnenje rok, nog, hrbta in celega telesa, kakor tudi kot kosmetikum za negovanje kože, las in ust, skoz 25 let priljubljen. 3 dvojnate steklenice ali H špecijalno steklenico z zamotom in poštnino za 48 kron, pošilja: Eugen V. Feller, Stubica donja, Elsa trg 329, Hrovaško.	626 de
DOBRO IB PO CENI
kupite edino pri tvrdki
JAKOB LAH
Maribor, Glavni trg S.
Zimsko perilo, obleke, klobuke, čevlje, dežnice, copate, nogavice ter razno galanterijsko blago.
Najceneje
1—842
Solidno!
Okrefra hranilnica in posojilnica
« kolji leki razp suje službo
tajnika,
GALANTERIJO DROBNARIJO PARFUMERIJO PLETARSKE IZDELKE IN DRUGO
PRIPOROČATA
NA DROBNO
NA DEBELO
BALOH & ROSINA
MARIBOR, GRAJSKI TRG ŠTEV. 3. 3-101* 18
emajlirane, porcelanaste, steklene in kuhinjske posode iz vlitega železa se priporoča cenjenemu občinstvu
ALBERT VICEL, Maribor, Glavni trg štev. 5.
Na debsfo!
Na drobno!
ponudbe z ravtdto dost ds nje uportbe in zahtevka plače rai se t pošljejo rnlasreje d». 15 februarja 1922.
‘ .................—..
„KORANIT“
isbestni škriljevec, najboljše sredstvo sedanjosti za
jo kri vanje streh in obloženj' zidov.---Tovarna v
Karlovcu (Hrvatska). Glavno zastopstvo za Slovenijo
Fran Hočevar, Moste p. Žiro vnica, Gorenjsko.
Stavbeniki, podjetniki, pokrivači in vsi, ki hočete imeti lobro pokrito streho., sigurno proti dežju, toči, snegu, požaru in viharju zahtevajte oferte. 5—5 24
Stroji za obdelovanje lesa Turbine Transmisije Armature in sesalke Zvonovi
STROM MARRE IN LIVARNE
dl. d Lfnhljaniu
ti dais,tol to zaiožn (k- Konz. ,°-t-aže“
Odgovorni urednik: Vlado Enšaniak.
T?sk Girilove tiskarne v Maribora»