PoStnlna plačana t gotovim
Leto XXI., št. 243
Ljubljana, četrtek oktobra 1940
Cena 1 Dsi
Upravmštvo: j-juDijana, Knafljeva 6 — Telefon Stev. 3122, 3123, 812«,
3125. 3126
inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 ln 3392. Podružnica Maribor: Grajski trg
št. 7 — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
Telefon št. 190. Računi pn pošt. ček. zavodih: LJubljana St 17.749.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za Inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; MariDor, Grajski trg št. 7, telefon št 2455, Oelje, Strossmayerjeva ulica štev 1, telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Politični razplet
na PaciSiku
Dosedaj največji napad na London
Nemški letalski napadi na angleško prestolnico so v torek in v noči na sredo dosegli dosedanji višek — število letal cenijo na 1000, težo bomb na 100 vagonov
Politični učinki Churchillove izjave o zopetni otvoritvi trgovske poti skozi Birmo na Kitajsko so se pokazali v preteklih dneh, najprej v precej alarmantni obliki, kasneje bolj pomirljivo. Res, še ni mogoče reči, kakšen bo dokončni učinek te zadeve, toda ne da se zanikati, da gleda svet danes na afero bolj mirno kakor še pred nekaj dnevi. Zadnja beseda seveda še ni padla in nemara ne bo poprej, preden ne poteče po trimesečnem roku do sedaj veljavne pogodbe izčrpani čas na prehodu med 17. in 18. oktobrom, torej opolnoči od danes na jutri. Takrat bodo dejanja pokazala, kako bo reagirala Japonska na dejansko obnovljeno prostost trgovinske poti skozi Birmo v ozemlje nacionalne Kine maršala Čangkajška.
Zelo se je opazilo, da so vodilni državniki v Tokiu zadnje dni pokazali mnogo pomirljivega tona v svojih izjavah. Zunanji minister Macuoka je ponovno porabil priliko, da je naglasil, kako japonski pristanek k trojnemu paktu ne pomeni afronta zoper Zedinjene države, marveč prav za prav mirovno sredstvo, češ da je ustanovljen z željo, da se mu pridružijo še druge države. Bolj nego ta več ali manj teoretična tolmačenja pa je važno dejstvo, da iz Tokia nikakor ni čuti radikalnih pretenj za primer, ko se bo nanovo odprla prometna pot skozi Birmo. Jedro sedanjega stališča Japonske je v tem, da si bo že znala sama poiskati učinkovitih sredstev, s katerimi se dovoz vojnega blaga za Čangkajškovo vojsko prepreči. Napovedi so bile sestavljene tako, da je svet dobil vtis, kakor da ne gre za represalije zoper Veliko Britanijo, marveč za nekaj bolj milega. Zdi se, da nameravajo Japonci z zračnimi napadi onemogočiti ali vsaj ovirati blagovni promet na kitajskih tleh samih, kar se seveda ne bi tikalo Velike Britanije.
Tudi alarmantne vesti glede Vejhaj-veja so dobile ta čas precej bolj pomirljivo obliko. Izkazalo se je, da je dosedanja pogodba za najem tega pristanišča potekla prav na dan zadnjega septembra. Anglija je ta čas sklenila novo pogodbo za obnovo najemninske pogodbe. menda za nadaljnjih deset let. Toda sklenila jo je z nacionalno Čangkajškovo vlado v Čungkingu, ki ji Japonska in od nje zavisna Vangčingveje-va vlada v Nankingu sploh odrekata pravico, da bi še nastopala v imenu Kine. Vrg tega se je Velika Britanija v povojni dobi že izrekla pripravljeno, da se odpove svoji poziciji v Vejhajveju. Začetek homatij z državljansko vojno in tej sledečo japonsko okupacijo pa je povzročil, da se angleška odpoved na korist kitajske samostojnosti ni izvršila. Sedaj so smatrali tako v Čungkingu kakor v Londonu za primernejše, da najemninsko pogodbo obnove. Po vsem t€>m je mogoče razvideti, da japonska zasedba ob Vejhajveju ni bila toliko dejanje neprijaznosti ali celo sovražnosti zoper Veliko Britanijo kakor akcija, izvirajoča iz silno zapletene problematike sedanje vojne na Kitajskem. Svet je pravo ozadje japonske akcije v Vejhajveju izvedel šele polagoma, kar je močno popravilo prvotni alarmantni učinek afere.
V svetovni politični javnosti si v zadnjih dneh postavljajo vprašanja, kakšni so interesi Japonske v sedanji krizi pacifiških odnošajev, pa kako je pričakovati, da se bo razvijalo nadaljnje japonsko zadržanje. Amerika je sicer izvedla nekatere varnostne priprave, toda ne more se trditi, da bi presojali tamkaj položaj zelo resno. Ugledni poznavalci razmer na Tihem oceanu trdijo, da si bodo v Tokiu temeljito premislili, preden se bodo vrgli v pravo vojno, v kateri bi morali z gotovostjo računati z vojnim zavezništvom med Veliko Britanijo in Zedinjenimi državami. Zakaj največ more Japonska pridobiti, ako ostane v Pacifiku sedanje nejasno stanje z oslabljeno Francijo ter Nizozemsko in kritično angažirano Anglijo. Uspehi v francoski Indokini in na Kitajskem so bili mogoči prav na teh temeljih Vstop Zedinjenih držav v vojno pa bi nedvomno pomenil veliko obremenitev za Japonsko in oslabitev njene pozicije v Pacifiku, pa tudi ogra-žanje pomorskih zvez s Kitajsko. Britanska odločitev glede birmanske poti je gotovo vsaj malo ojacila Čangkajška, a udeležba Zedinjenih držav bi ga okrepila še mnogo bolj. Zato niso več osamljeni glasovi, ki napovedujejo, da m pričakovati neposrednih senzacij v Tihem oceanu, pa da bo japonska politika vsaj za nekaj časa še ostala v zmernih mejah oportunitete.
Ponavljajo se vesti, ki govorijo o pravah za utrditev prijateljskih vezi med Japonsko in Rusijo. Vesti je obilo, a konkretna dejstva jim sledijo v skromni meri. Vsa sovjetska politika stremi za tem. da ostane izven konflikta in iz Moskve so ponovno naglašali, da so pripravljeni skleniti prijateljske in nenapadalne ter podobne pakte, kjer se jim za to nudi prilika. Izboljšanje odnošajev z Japonsko samo olajšuje aji-
Berlin, 16. oktobra. AA. (DNB) Uradno
je bilo objavljeno: »Ker angleško letalstvo še naprej bombardira nemško civilno prebivalstvo in vojaške naprave, je nemško letalstvo tekom včerajšnjega dne in v pretekli noči z večjimi oddelki napadlo vojaške in industrijske cilje v Londonu, kjer je bila povzročena velika škoda.«
Stockholm, 16. okt. j. (TOP), švedski listi objavljajo obširna poročila o včerajšnjih in sinočnih nemških letalskih napadih na Anglijo, ki jih označujejo za najhujše, kar jih je London doslej doživel. »Stockholms Tidningen« piše, da so v pretekli noči nemški bombniki 11 ur skoro neprestano sipali na London bombe vseh kalibrov. Izbruhnili so številni in veliki požari. Zažgana so bila tudi nekatera poslopja ob najvažnejših londonskih prometnih žilah. Protiletalska zaščita je morala danes ves dan razkopavati razvaline neštetih porušenih poslopij, da bi rešila podsute ljudi. Med drugimi poslopji je bila zadeta tudi hiša delavskega ministra Bevina, vendar je minister ostal nepoškodovan in je takoj nato pomagal pri reševalnih delih.
»Dagens Nyheter« poroča iz Londona, da so nemška letala metala nekakšne nove, kombinirane zažigalne in rušilne bombe s silovitim učinkom.
Berlin, 16. oktobra. AA (DNB). Vrhovno poveljstvo sporoča: Britansko letalstvo ki podnevi ne more napadati vojaških in gospodarskih objektov v Nemčiji, je preteklo noč nadaljevalo s svojimi napadi na nevojaške objekte, predvsem pa na nemško civilno prebivalstvo. Tudi včeraj so bile v srednji in zapadni Nemčiji zadete stanovanjske hiše, kmečke hiše in bolnišnice, žrtve so samo med civilnim prebivalstvom.
Napadi letalskih sil! na važne vojaške objekte v južni in srednji Angliji so bili zaradi tega močno ojačeni, predvsem pa napadi na London. Močne eskadrile lahkih bojnih letal so metale bombe težkih kalibrov na britansko prestolnico. Ponoči so se napadi pomnožili s poletom eskadril težkih bomnikov. Veliko število težjih in najtežjih bomb je padlo na številne tovarne, prometne naprave in industrijo za prehrano ter na pristanišča na obeh straneh Temze. Veliki požari so nastali v Viktoria-do-kih. v središču mesta in v pristanišču ob Temzi . Nemški letalci so jih na povrat-ku lahko videli še z one strani obale Ro-kav&kega preliva. Čeprav so britanski lovci večkrat poskusili izogniti se borbi z nemškimi letalskimi silami, pa so jih nemška letala večkrat napadla in jim prizadela velike izgube. Čez dan in ponoči so bile bombardirane dalje mnoge industrijske naprave, skladišča tekočih goriv, letališča, železniške in pristaniške naprave, oboroževalna industrija in industrija za preskrbo v južni in srednji Angliji.
Nadaljevalo se je polaganje min v vodah pred britanskimi pristanišči, kakor tudi v angleških obrežnih vodah, ne da bi bile pri tem letalske sile ovirane Na obali Rokavskega preliva je topništvo prisililo več sovražnikovih ladij, da so spremenile smer svoje plovbe.
V včerajšnjih letalskih spopadih je izgubil sovražnik 37 letal Sedem naših letali se ni vrnilo domov.
Neka naša podmornica je potopila pet sovražnikovih oboroženih trgovskih ladij, s skupno 31.000 tonami Neka druga podmornica je potopila neko ladjo s 5.800 tonami.
Podrobnosti o bombardiranju Londona
Berlin, 16. oktobra. AA. (DNB). O velikem nočnem napadu na London prinaša DNB sledeče poročilo: Po daljšem odmoru je bil v Londonu okrog 20. ure dan alarmni znak Tokrat so nemški bombniki prihajali v gostih valovih. Več letal je končalo s svojimi operacijami, ko so se
hovo zunanjo politiko ter jih jači. Toda na japonsko-ruskih mejah že od nekdaj ni bilo medsebojnega zaupanja in skeptiki menijo, da ga tudi naznačeni projektirani pakti ne morejo oživiti. Morda se ti skeptiki motijo, saj so se zgodile na svetu že marsikatere nenapovedane stvari, toda podoba je, da tudi v Tokiu niso prepolni zaupanja v tej smeri. Vsekakor si pomišljajo, da bi se angažirali v pacifiško vojno, medtem ko bi ta čas Rusija ohranila proste roke; smatrajo, da bi se s tem položaj ravnotežja občutno premaknil na korist Moskve. Rusiji je sicer zelo všeč, da se pozornost Japonske še nadalje obrača čim bolj daleč na pacifiški jug, toda samo s tem njene želje še niso saturirane.
Po vsem tem se zdi, da bo ostalo razmerje med silami na Tihem oceanu tudi še po 18. oktobru nejasno. Morda imajo prav oni, ki pričakujejo, da se bodo prizadete države izogibale skrajnostim, v domnevi, da se jim od nejasnosti obetajo večji uspehi.
Berlin, 16. okt. br. (Štefani). V pretekli noči so nemški letalski napadi na južno-vzhodno, zapadno in osrednjo Anglijo, še prav posebej pa na London, kakor kažejo vsa poročila, dosegli vrhunec. Na stotine letal je vsakih pet minut prodiralo preko Kanala ln angleške obale proti Londonu in drugim krajem v Angliji. Po informacijah agencije »Associated Press« je bilo v pretekli noči bombardiranih 56 londonskih okrajev, po informacijah agencije »United Press« pa je že pri napadih v pretekli noči sodelovalo nad 1000 nemških letal. Na London so odvrgla nad 1 milijon kg bomb. Napade je osebno vodil letalski maršal Kesselring.
London, 16. okt. j. (LEF). Zračni napadi nemškega letalstva na London v minuli noči spadajo med najhujše, kar jih je bilo od pričetka vojne, številnim skupinam nemških lahkih bombnikov je uspelo prodreti angleško obrambo ter prileteti nad številne londonske okraje, kjer so metale težke eksplozivne in zažigalne bombe. Precej je bilo prizadeto tudi samo mestno središče. V industrijskih četrtih je bilo zadetih več tovarniških objektov. Lahko se trdi, da je škoda povzročena v nočnih napadih precejšnja, vendar pa ni še točno ugotovljena, kakor tudi še ni znano število človeških žrtev.
. druga šele približevala. Streljanje sploh [ ni prenehalo. Neprestano so prasketale protiletalske granate in avionske bombe. Ozračje se je treslo od eksplozij. Nebo je bilo rdečkaste barve. Težke bombe so naredile velike luknje in so rušile zidove hiš. Na ulice so padale bombe in bosi granat. Mesto je bilo razsvetljeno kakor podnevi.
Skoro tisoč nemških letal je metalo bom.
be na britansko prestolnico in povzročilo nezaslišano zmedo. Nemška letala «o vrgla čez tisoč ton bomb na London. Povsod so se pojavili požari. Niti britanski lovci niti zaporni baloni, kakor niti ne protiletalsko topništvo niso bili v stanu odstraniti nesrečo. Skoro brez vsake izgube so se nemški bombniki vrnili na svoja oporišča. Letalci so bili ponosni ker so doživeli ta dogodek. Nemški bombniki so zadevali svoje cilje z nezmotljivo točnostjo. Preskrbovanje britanske prestolnice je za daljši čas onemogočeno. Nemško letalstvo je neusmiljeno. Zgledi uničene Varšave, razbitega Rotterdama in Dunker-qua so služili za opomin.
Poročilo maršala Kesselringa
Berlin, 16. okt. AA (DNB). Iz štaba letalskega maršala Kesselringa so se izvedele naslednje podrobnosti o delovanju nemškega letalstva:
Od včeraj popoldne se nemški bombniki neprestano udejstvujejo nad angleško prestolnico. Ti oddelki bombnikov so odleteli v spremstvu oddelkov lovskih letal. Odšli so nad Anglijo v večjih ali manjših skupinah, v raznih višinah, poletov oa se se je udeležilo več vrst letal Kmalu so se nemški lovci spoprijeli z angleškimi lovci, kjer pa jim to ni uspelo, so začeli poditi angleške lovce. Zmaga nemških lovcev je velika, še večji pa ie uspeh nemških bombnikov. Nemška letala so bombardirala določene cilje. Posadke letal sploh ne računajo z delovanjem protiletalskih topov. Oko in uho ne vesta za nič drugega kakor za letala in za cilje. Tudi tokrat se je ponavljal stari prizor: grmenje. eksplozije, požari, oblaki dima. Gost oblak črnega dima je končno zajel vse mesto. Zaradi uspešnega delovanja nemških lovcev se angleški lovci niso mogli približati nemškim bombnikom.
Požari v Londonu
Berlin, 16. oktobra. AA (DNB). London je ves v plamenih. Nemšk: letalci so že iz daljave 80 do 100 km lahkr videli požare severno od dokov Viktoria Tam je bilo pet posebno velikih ognjev, ki so uničevali važna skladišča. To rušenje je odločilnega pomena za prehrano londonskega prebivalstva, ker se tukaj nahajajo ogromna skladišča živil. Tudi v središču mesta in v severovzhodnem delu pristanišča Temze so izbruhnili ogromni požari katerih gašenje in omejevanje predstavlja ogromno delo, pri katerem sodelujejo zelo številni oddelki londonskih gasilcev.
Razdejan mestni okraj
Berlin, 16. okt. j. (DNB) Večina nemških letal, ki so bila v minuli noči uvrščena v akcije proti Angliji, je bombardirala vojaško važne cilje v Londonu. Po doslej dospelih poročilih je bilo zlasti veliko razdejanje povzročeno na vsem pomeri ju mestnega dela Silvertown. Važna industrijska in aprovizacijska podjetja tega mestnega dela, ki se razprostira od Temze nasproti Woolwichu pa do naprav Viktorijinih in kralja Alberta dokov, so v ognju. Proti nebu se dvigajo ogromni stebri črnega dima, ki mečejo na mesto velikanske sence. Nemška letala so napadala neprestano vso noč, do zgodnjih dopoldanskih ar.
Zakaj selijo otroke
iz nemški!? mest
Berlin, 16. oktobra AA. (DNB). Nemški listi poudarjajo v zvezi s postopnim pošiljanjem otrok iz velikih mest. ki so izpostavljena letalskim napadom, kakor Berlin in Hamburg, da je pošiljanje otrok v vsakem primeru odvisno od svobodne odločitve staršev, in da ne gr» za nikake prisilne ukrepe. Povod za obsežno preseljevanje otrok v vasi, izjavljajo list' n- mo rebiti nevarnost pred britanskimi letalskimi napadi, ki po dosedanjih izkustvih ne povzročajo potrebe po taki akcji. temveč «samo sklep, da često prekinjanje spanja zaradi alarmov škodi zdravju malih otrok. ZHja je, da se po možnosti prepreči vse kar bi škodovalo zdravstvenemu stanju teh otrok
Megla je »nevtralna"
Berlin, 16 oktobra AA. (DNB). V pretekli noči so se zgodaj vrnila v Anglijo angleška letala, ki so priletela v nemški zračni
London, 16. okt j. (Reuter) Komunike letalskega ministrstva o nočnih napadih na Anglijo pravi: v noči na sredo je sovražnik vrgel veliko število bomb na London in okolico. Napad na prestolnico je bfl silovit, toda povzročena škoda ni tako velika, kakor pa je bila ob priliki zračnega napada v začetku septembra. Bombe si bile vržene ne glede na cilje na številne okraje prestolnice. Skoda je bila povzročena v glavnem na stanovanjskih hišah, industrijskih poslopjih ter javnib zgradbah.
Napadeno je bilo dalje neko mesto v srednji Angliji Tu so bombe zadele večje število stanovanjskih hiš, ter nekaj drugih poslopij. Izbruhnili so številni požari, ki pa so bili kmalu vsi pod gasilskim nadzorstvom. Nekaj oseb je bilo ubitih in mnogo ranjenih, vendar pa število žrtev v primeri z obsežnostjo napada ni veliko.
Bombe so bile nadalje vržene tudi na nekatere druge predele Anglije, ter na posamezne cilje na Škotskem in v Wa-lesu. Po poročilih od tamkaj pa povzročena škoda ni preobsežna in tudi število žrtev je sr -azmerno majhno.
Po zadnjih podatkih je bilo tekom včerajšnjih nemških napadov sestreljenih 17 sovražnih letal, dočim je naše letalstvo izgubilo 15 lovskih aparatov. Piloti devetih lovcev pa so se rešili
Žrtve in škoda
London, 16. okt. s. (Reuter.) Pri velikem nemškem letalskem napadu na London preteklo noč sta dve bombi zadeli neko šolo, v kateri je bilo urejeno javno zaklonišče. šola je bila popolnoma porušena, ter je bilo mnogo človeških žrtev. Bombe so porušile še tri druge šole in so poškodovale tudi bolnišnico. Med drugimi zadetimi objekti so cerkve, restavracije, trgovine in zasebne hiše. V nekem delavskem okrožju so zadele 4 eksplozivne bombe sredi med stanovanjske hiše. Bilo je več človeških žrtev.
London, 16. okt. s. (Reuter). Iz zaklonišča pod šolo, ki so jo ponoči porušile nemške letalske bombe, se je popoldne posrečilo rešiti 40 oseb. Vojaštvo je izkopalo štiri rove skozi katere so bili ljudje iz zaklonišča rešeni, število človeških žrtev pa je tu še vedno veliko.
V nekem drugem zaklonišču, ki je bilo preteklo noč prav tako zasuto, se je nahajalo 110 oseb. Doslej so potegnili izpod ruševin 7 trupel. Tudi tu je najbrže število žrtev veliko.
Po viharni noči
bolj miren dan
London, 16. okt. s. (Reuter.) Letalsko in notranje ministrstvo javljata v svojem nocojšnjem komunikeju: Nemška letalska aktivnost nad Anglijo je imela danes razmeroma majhen obseg. Bombe so bile vržene na neko mesto ob škotski obali In na neko mesto v zapadni Angliji. Po dosedanjih poročilih ni bilo pri teh napadih niti žrtev, niti škode.
Kljub velikemu obsegu letalskega napada na London preteklo noč in kljub brezciljnemu bombardiranju je število žrtev si-nošnega napada sicer večje od napadov prejšnjih noči, toda manjše od žrtev v prvih nočeh septembra. Tudi povzročena škoda je manjša.
Nad Nemčijo
London, 16. okt. j. (Reuter) Močni odredi angleških bombnikov so v noči na sredo koncentrirali svoje napade v prvi vrsti na sovražna pomorska oporišča v Kielu in Hamburgu, kamor je bilo vrženo veliko število bomb najtežjega kalibra. Zadete so bile ladje in ladjedelnice. Nadalje so angleški bombniki napadli bencinska depoje v Gelsenkirchenu, Magdeburgu, Salzerberge-nu ter dva velika petrolejska depoja v okolici Kiela, kjer so bombe zadele v celo.
Drugi odredi bombnikov so napadli skladišča v krajih Schwerte, Krefeld, Hamm in Soest ter železniška križišča Nordhausen
prostor. Po verodostojnih poročilih iz Stock-holma se vidi, da je vzrok v tem, da so angleška letala, ki so v torek zjutraj razmeroma pozno priletela na svoja oporišča, morala leteti skozi gosto meglo, ki je preprečevala letalom pristajanje in so se zato letala spustila na druga letališča. Ob tej priliki je prišlo do raznih nesreč in se je tako izkazalo, da lahko »general megla« deluje tudi kot zaveznik Nemčije. To je okoliščina, na katero je opozoril v zadnjih dneh tudi Churchill.
Dve torpedirani
nevtralni ladji
New Tork, 16. okt. AA. (DNB) Radijska ska postaja v Mackeju je sprejela SOS znake s kanadske ladje »Traviša« (1815 ton. Laxija je javila, da je bila torpedirana 600 milj zapadno od Irske in da se potaplja. V newyorških pomorskih krcgih se izve. da je bila torpedirana tudi finska tovorna ladja Hildegarda 2362 ton blizu Španske obale.
in Halle, kjer je bilo povzročene dokaj škode. Zopet druge skupine angleških letal, ki zaradi neugodnih vremenskih prilik niso mogle doseči prvotno določenih ciljev, so vrgle bombe na številne industrijske naprave — municijske tovarne, letalske tovarne ter elektrarne.
Nadaljevala se je zračna ofenziva proti kanalskim pristaniščem ter topovskim postojankam na rtu Gris Nez. Kakor ugotavlja komunike letalskega ministrstva, so se z vseh teh poletov, vrnila vsa letala nepoškodovana.
London, 16. okt. s. (Reuter) Dodatno k današnjemu komunikeju javlja letalsko ministrstvo, da so angleški bombniki preteklo noč napadli v Nemčiji tovorne kolodvore v mestih Schwerte, Krefeld. Hamm in Sost. železniška križišča so bila bombardirana v Nordhausenu in Halleu.
Alarm v Berlinu
London. 16. okt. i. (Reuter). Zastopniki poročevalskih agencii poroča io iz Berlina, da ie bil sinoči v nemški presiolnici zopet dan letalski alarm. Vse nemške radijske postaje v zapadni in severni Nemčiji so že pred 9. uro zvečer prekinile oddaie, kar je očiten znak. da so bila opažena angleška letala na poletu proti srednji Nemčiji.
Otroci iz Anglije
v Avstraliji
Sidney, 16. okt. s. (Reuter) Neka poljska ladja je pripeljala v Avstralijo 418 angleških otrok, ki so bili evakuirani iz raznih delov Anglije.
★
Ameriška poročila
New York, 16. okt. j. (AR). »New York Times«, pravi v svojem opisu nočnih nemških letalskih napadov na London, da je bilo zadetih več vojaških objektov, ker so bile posebne okoliščine za nemški napad posebno ugodne. Nemčija pošilja zdaj nad Anglijo letala, ki predstavljajo kombinacijo lovca in bombnika in ki razvijajo silno brzino, tako da jim angleška obramba niti z lovskimi letali, niti z protiletalskim topništvom ne more prav do živega.
Ne\v York, 16. okt. s. (CBS.) Danes popoldne so bila nemška letala opažena v bližini Liverpoola.
New YorK, 16. okt. s. (Ass. Press.) Ponovno se širijo vesti, da bo ameriška vlada v kratkem dovolila izvoz tako zvanih ameriških letečih trdnjav v Anglijo. Nasprotno pa bo dovolila Anglija produkcijo svojih avtomatičnih strelnih stolpov za lovska letala v Zedinjenih državah.
Omiljena blokada za Švico
London, 16. oktobra. AA (Reuter). Končana so pogajanja med britanskim ministrom za gospodarsko vojno in švicarskim zastopnikom dr. Pavlom Kellerjein. Na poučenem mestu izjavljajo, da so ta pogajanja potekala na prijateljskem ozračju. Britanska vlada ni mogla pristati na to. da bi dovolila uvoz večje količine proizvodov, ki spadajo med vojne potrebščine, v Švico. Nasprotno pa je britanska vlada dopustila uvoz gotovih količin drugega blaga v Švico, in sicer takšnih količin, ki bi za Švico pomenile približno dvomesečno zalogo. Na podlagi tega sporazuma bo 9 ladij, naloženih z blagom za Švico, ladij ki so do zdaj čakale na ta sporazum, nadaljevalo svojo pot. Britanska vlada je postavila pogoj, da se mora blago, namenjeno Švici, prepeljati samo z nevtralnimi ladjami in odložiti v nevtralnih pristaniščih. Biago, ki ga zdaj pošiljajo v Švico, sestoji v glavnem iz premoga, koruze in starega železa iz USA. Velika Britanija si pridržuje pravico, da po svoji presoji v tem ali onem konkretnem primeru umakne že izdano dovoljenje zia svoboden prehod tega ali onega transporta, namenjenega Švici.
Nemška vojna poročila
Eskadrile lahkih bojnih letal podnevi, težki bombniki ponoči — Nadaljevali so se tudi angleški napadi na Nemčijo — Potopljene ladje
Angleška vojna poročila
V Londonu povzročena škoda nI tako velika kakor je bila ob enakem napadu v začetku septembra — Močno bombardiranje objektov v zapadni Nemčiji
Roosevelt zahteva
»totalno obrambo"
Govor ob prvem {»opisu vojnih obveznikov v ZedinjeniJi državah — Soroden nagovor Rooseveltovega predsedniškega protikandidata
VVashington, 16. okt. s. (Ass. Press). Ob priliki današnjega dneva za registracijo ameriških rezervistov je imel predsednik Roosevelt davi ob 8. ameriškega časa kratek govor po radiu. Dejal je med drugim: Današnji dan ima globok in dalekosežen pomen v življenju nas vseh. Ta dan je živ-ljenskega pomena za našo zgodovino, enotnost naše volje in edinost našega naroda. Ta dan pomeni, da smo pripravljeni braniti mir našega novega sveta, ki je bil od svobodnih mož zgrajen za svobodno življenje. Dolžnost, ki nam jo nalaga današnji dan, je bila vsiljena od zunaj. Oni, ki ogrožajo ves svet z vojno, ki so ustvarili z besedami in z dejanji pojem totalne vojne, vsiljujejo nam in vsem svobodnim narodom potrebo totalne obrambe.
Za Rooseveltom je govoril po radiu tudi republikanski predsedniški kandidat Will-kie. Dejal je, da je registracija v Zedinjenih državah postala potrebna za obrambo svobode, čim močnejša bo Amerika, tem lažje bo šla v neznano bodočnost, v kateri pa svoboda mora obstojati in bo obstojala.
New York, 16. oktobra. AA. (DNB) Danes dopoldne, preden se je začela registracija 16 milijonov ameriških državljanov za splošno vojaško dolžnost, je imel Roosevelt radijski govor in rekel med drugim: »Ta registracija je oživila ameriško stoletno tradicijo rekrutacije, ki je prva svobodna državljanska dolžnost mladih Amerikan-cev. To je dan velikega pomena, ker se Združene države s tem sklepom izjavljajo za enotnost misli, edinstvo in slogo naroda.. Amerikanci se oborožujejo zato, da bi zagotovili mir novemu svetu. Ameriški narod, ki šteje 130 milijonov duš, ima danes
na razpolago redno vojsko pol milijona vojakov in oficirjev. V vojskah drugih manj številnih narodov služI po 4 do 6 milijonov izvežbanih vojakov. Zedinjene države so danes prisiljene mobilizirati svoje državljane. Amerikanci bomo zapustili jutrišnjim Amerikancem narod, v katerem bodo zagotovljene vse svoboščine in pravice.
Zaplemba prodanega
vojnega materiala
VVashington, 16. okt. AA. (Reuter). Predsednik Roosevelt ie naročil vojnemu ministru Stimsonu in mornariškemu ministru Knoxu. da naj proučita vprašanje zaplembe vojnega materiala ki je bil že prodan, pa še ni bil odpeljan v tujino. Med tem blagom ie tudi 100 vojnih letaL ki so bila prodana Švedski, pa so še zmerom v New Yorku in 10 letal, ki so namenjena v Siam. pa so iih zadržali v Manili! na Filipinskih otokih.
Vojaški obisk iz Brazilije
New Y»rK, 16. okt. AA. (DNB) V Zedinjene države je prispel načelnik brazilskega generalnega štaba general Montei-ro, da bi si ogledal nekatere vojaške ustanove in da bi razpravljal z generalnim štabom Zedinjenih držav. General Monteiro je izjavil predstavnikom tiska, da je obramba zahodne polkrogle danes poglavitno vprašanje, ki zanima vse ameriške države. General je pristavil, da si želi skladnega sodelovanja z ameriškim načelnikom generalnega štaba generalom Marshalom in z vojaškimi krogi ostalih ameriških držav, da bi se uredila skupna obramba.
timuiuja
Bukarešta, 16. okt. j. (DNB). Danes opoldne so s posebnim letalom pristali na letališču Baneasa pri Bukarešti člani mešane nemško-Ralijanske komisije, ki bo na licu mesta proučila madžarsko-rumunske incidente, zaradi katerih je bilo prekinjeno delo po določbah dunajske razsodbe postavljene madžarsko-rumunske komisije. Nemški delegaciji predseduje poslanik dr. Altenburg.
Curih, 16. okt. o. V poročilih iz Budimpešte poročajo tukajšnji listi, da sta se madžarska in rumunska vlada sporazumeli prekiniti medsebojno novinarsko kampanjo. da se že itak napeti položaj ne bi še poslabšal. Medtem v Budimpešti pričakujejo rumunskih predlogov za ureditev manjšinskih vprašanj. Predvsem se nadejajo, da bodo Rumuni omogočili povratek okrog 50.000 Madžarom, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domače kraje v Rumuniji. Madžari se zanašajo na to. da bosta Rim in Berlin v tem smislu uspešno intervenirala v Bukarešti.
VJ • 40
o ruskih demantljih
Berlin, 16. okt. br. (Štefani) Nemški listi objavljajo danes na vidnem mestu de-manti agencije Tass glede vesti o pogajanjih med Anglijo, Rusijo in nekaterimi balkanskimi državami. .< Deutsche Allge-meine Zeitung« pripominja v svojem poročilu o tem, da si sovražniki osi zaman prizadevajo, da bi skalili odnošaje med Nemčijo in Italijo na eni ter Sovjetsko Rusijo na drugi strani. List tudi zavrača vesti, po katerih Rusija ne bi bila pravočasno obveščena. da namerava Nemčija poslati v Rumunijo nekaj oddelkov svoje vojske v zaščit« rumunskega petrolejskega področja pred eventualnimi angleškimi sabotažnimi akcijami in v svrho reorganizacije rumunskih vojnih sil. List. poudarja, da se tudi na gospodarskem področju sodelovanje Nemčije in Rusije naglo razvija v korist obeh velikih sosed.
Angleška ugibanja o sovjetski politiki
London, 16. okt. j. (LEF) Splošni vtis, ki ga je mogoče dobiti danes po domnevah angleških listov o stališču sovjetske Ru-aije do razvoja položaja v jugovzhodni Evropi je, da sovjetska Rusija še zmerom čaka in okleva. Glede odnošajev med Sovjetsko Rusijo tn Veliko Britanijo ni mogoče
po informacijah angleških listov zabeležiti nobene izpremembe. Listi naglašajo, da je Anglija v principu pripravljena upoštevati vsako možnost za izboljšanje teh odnošajev. Kar se tiče informacij o nameravanih akcijah ruske armade proti Rumuniji. zaenkrat ni mogoče dobiti nikakih uradnih potrditev ter zaradi tega v londonskih me-rodajnih krogih o tem vprašanju doslej tudi niso zavzeli še nikakega stališča. Po dosedanjih izkušnjah pa v teh krogih smatrajo, da ni izključeno, da se na jugovzhodu pripravljajo dalekosežni dogodki.
Ukic|e2ije normalnih trgovskih odnošajev — Prvi angleški begunci dospeli v Carigrad — Pooblastila angleškemu poslaniku v Bukarešti za samostojne odločitve
London, 16. oktobra, s. (CBS). V spodnji zbornici jc danes neki poslanec predlagal, da naj bi Anglija z ozirom na dejstvo da se nahaja sedaj Rumunija pod nemško kontrolo, proglasila blokado tudi proti Rumuniji. odtajnik za zunanje zadeve Butler je odgovoril, da angleška vlada soglaša z izraženim mnenjem in da je zato vlada ukinila normalne trgovske odnose z Rumunijo.
Kakor se v informiranih krogih zatrjuje, je bilo angleškemu poslaniku v Bukarešti prepuščeno, da po lastni presoji odloči, ali bo še nadalje ostal v Rumu»iji ali ne. To je potrebno zaradi tega, ker	tlabih zvez
z Rumunijo angleška vlad« ni ta® več pravega pregleda nad položajem v Rumuniji.
Carigrad, 16. oktebra. j. (Tass). Danes je s parnikom iz Konstance prispel v Carigrad prvi kontingent angleških beguncev iz Rumunije, ki obsega kakih 100 oseb. Hkrati.,^ njim ie prispelo tudi 200 beguncev drugin narodnosti. Bcgunci so prispeli z rumunskim parnikom »Besarabia«, ki je imel 8 ur zamude. Med njimi je več poročevalcev angleških listov in gospodarskih izvedencev. V Carigrad sta se pripeljala tudi vojaški m trgovinski ataše angleškega poslaništva v Bukarešti.
Bukarešta, 16. okt. s. (CBS). Jutri zapusti preko Konstance Rumunijo zopet 70 angleških državljanov.
Posredovanje Nemčije
Minister Bagrjanov pri Mussoliniju
Rim, 16. okt. br. (Štefani) Tu se mudi bolgarski kmetijski minister Ivan Bagrjanov, ki je bil zadnje dni na daljšem obisku v Nemčiji. V Italiji je bil prisrčno sprejet. Tu namerava ostati nekaj dni.
Danes dopoldne je imel najprej daljši razgovor z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom. Ob 11. dopoldne se je pripeljal v Beneško palačo, kjer ga je sprejel ministrski predsednik Mussolini Razgovoru sta pristvovala tudi bolgarski poslanik pri Kvirinalu in italijanski kmetijski minister. Mussolini je nato sprejel še ministrovo spremstvo.
Nemški prosvetni minister v Sofiji
Sofija, 16. okt. A A. (DNB) Nemški prosvetni minister dr. Rust je prispel danes v Sofijo, kjer bo več dni gost predsednika bolgarske vlade in prosvetnega ministra. V Rustovem spremstvu je pet članov njegovega ministrstva in posebni delegat zunanjega ministra von Twardovski.
Angleški poslanik
pri kralju Borisu
Sofija, ie. oktobra. AA. (DNB) Kralj Boris je včeraj popoldne sprejel v avdi-jenco angleškega poslanika Rendela.
Razgovori Zedinjenih držav z Rusijo
VVashington, 15. okt. s. (Reuter.) Kakor se izve iz dobro poučenih krogov, so bila v nedavnih razgovorih, ki jih je imel sovjetski veleposlanik Umanski z ameriškimi državniki, urejena že vsa manjša sporna vprašanja med Zedinjenimi državami in Sovjetsko Rusijo. V kratkem bo Umanski pričel s podtajnikom Summer Wellesom že razgovore o važnejših vprašanjih, ki zanimajo obe državi.
Gozdno bogastvo Rusije
MosKva, 14. okt. AA. (Tass) Na ozemlju SSSR, ne vštevši priključenih pokrajin (Zapadne Bele Rusije), Ukrajine, Baltiških držav, severne Bukovine in Besarabije, je vsega skupaj 956 milijonov hektarjev gozda. Na vsakega prebivalca SSSR pride povprečno po 3.7 ha gozda- Letni prirastek rezerve lesa v SSSR se rečuna na 534 milijonov kubičnih metrov. Po sedanjem gospodarskem načrtu naj eksploatacija leta 1942. doseže 45 milijonov kubičnih metrov žaganega lesa, ne vštevši panjev in drugega lesa, namenjenega za drugo industrijsko porabo.
Dokončna razmejitev
med Finsko in Rusijo
Moskva, 16. oktobra. AA. (Tass) Osrednja sovjetsko-finska komisija za razmejitev je objavila uradno poročilo, v katerem se poudarja, da so bila končana razmejitvena dela med Finsko in Sovjetsko Rusijo. Razmejitev sloni na sporazumu z dne 12. marca in na protokolu z dne 29. aprila t. 1. Nova meja med obema državama je dolga 703 km in je ob meji na suhem postavljenih 1036 obmejnih kamnov. Ob meji na morju bilo določenih 38 odsekov,
BABTMIRA krema
SE USPEŠNO UPORABLJA ZOPER SPLSCAJL. RANE, PRASKE, OPEKLINE, HRASTE, LISAJE CS VSE NEČISTOSTI K02E PRI OTROCIH IN ODRA SLIH. NAGLO SUŠI OO ZNOJA ALI MOKRENJA OPALJENO IN ODRGNJENO K020. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERUAh PO CENI DIN 10.— ZA ŠKATLICO.	*
Spopad dveh podmornic
Italijansko vojno poročilo o potopitvi angleške pod* mornice — Letalski napadi z obeh strani
Rim, 16. okt. br. (Štefani). Vrhovno poveljstvo italijanske vojske ie davi objavilo naslednje 131. vojno poročilo:
V	pretekli noči je naša podmornica »To-ti«. ki je bila s posebno misijo na vožnji po srednjem Sredozemskem morju, opazila sovražno podmornico tipa »Perseus« in jo takoi odločno napadla. Pričela io je obstreljevati s svojim topom. V sporadu, ki se je tedai razvil, se ie sovražni podmornici zelo približala ter io je z ognjem iz topa in obeh strojnic ponovno zadela. Nato je z naglim okretom zavzela primerno pozicijo in je pognala proti nasprotni podmornici torpedo, ki jo ie zadel v sredo. Sovražna podmornica se ie postavila v navpično lego in se pogreznila z zadnjim delom naprej v morje. Na naši podmornici na bilo nobenih žrtev. Bila je le lažje poškodovana na gornjih delih. Sovražne podmornice oceanskega tipa in razreda »Perseus« izpodrivajo 1500 ton vode na površju in 2000 pod površjem morja. Oborožene so z 8 tarpednimi cevmi, enim topom kalibra 102 mm in dvema strojnicama.
V	severni Afriki so naša letala kljub neugodnim vremenskim prilikam bombardirala sovražna letališča v Bir Kenaysu. el Dabatu, Assabi, Maaten Bagushu. Fu-ki in Bir Abushmeitu ter sovražna taborišča pri Marsa Matruhu. Kljub hudemu protiletalskemu ognju, so bili zadeti vsi predvideni objekti. Naša letala so se vsa nepoškodovana vrnila na svoja oporišča.
Sovražnik je znova naoadel Bardio. Sol-lum, Demo in Bir Sofofi južnovzhodno od Sidi el Barania. Skupno je bilo 5 ranjenih in 1 mrtev. Druga letala so ponoči v več valovih napadla Bengasi. Tam žrtev ni bilo. Znatno pa so bila poškodovana civilna stanovanjska poslopja in v pristanišču je bil potopljen neki motorni čoln Nad okolico Džaruba ie neko naše lovsko letalo sestrelilo sovražni aparat tipa »Ly-sander«.
V	Vzhodni Afriki so sovražna letala napadla Ras Gasar. Masauo. Diredauo in Hargeisho. Nikjer ni bilo ne žrtev ne gmotne škode.
Angleška poročila
Kairo, 16. okt s. (Reuter) Nocojšnji komunike poveljstva angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja: aN vseh frontah mir.
Kairo, 16. okt. br. (Ass. Press.) Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu poroča: Italijanska letala so v pretekli noči skušala napasti angleško brodovje, ki se je vračalo s svoje poslednje vožnje po vzhodnem in srednjem Sredozemskem morju in je baš zavilo v ale-ksandrijsko luko. Protiletalsko topništvo angleških ladij in na kopnem je sprožilo oster zaporni ogenj, spričo katerega so se italijanska letala umaknila. Italijanska letala so se tokrat prvič po 23 dneh spet pojavila nad Aleksandri j o.
150 napadov na Malto
Atene, 16. okt. s. (Tass.) Agencija Trans-ocean poroča z Malte, da je bila v zadnjih tednih Malta že 150 krat napadena. Pri tem je bilo ubitih skupno 200 oseb, ranjenih pa 400. Okrog 700 ljudi je ostalo brez strehe.
| Agencija poroča dalje, da je angleško j vojaštvo zgradilo na ulicah v La Valetti barikade in druge ovire za morebitno borbo proti sovražnim padalcem Prav tako so bile organizirane na otoku posebne čete za borbo s padalci.
Angleški vojni
minister v Egiptu
London, 16. oktobra, o. V Egipt je prispel angleški vojni minister Eden. ki se bo sestal z vrhovnim poveljnikom vojske na Srednjem vzhodu generalom Archibaldom WayefIlom, s katerim bo razpravljal o perečih vojaških vprašanjih. Ogledal si bo tudi angleška in zavezniška taborišča na Srednjem vzhodu
Kairo, 16. oktobra, s. (CBS) Obisk angleškega vojnega ministra jc bil povsem nepričakovan. Eden je dospel v Egipt najbrže z letalom, čeravno to uradno ni bilo objavljeno.
V tukajšnjih krogih vidijo v Edenovem prihodu znamenje, da angleška vlada po brennerskem sestanku in zlasti še po vkora-kanju nemške vojske v Rumunijo resno računa s kombinirano nemško-italijansko vojaško akcijo proti Egiptu in Sueškemu kanalu.
Hoare v Gibraltarju
Madrid, 16. okt. br. (DNB) Tu se je izvedelo, da se je angleški veleposlanik v Madridu Samuel Hoare zadnje dni mudil v Gibraltarju. Pregledal je tamkajšnje utrdbe in imel več sestankov z gibraltar-skim guvernerjem. Danes se je spet vrnil v Madrid.
Turin, 16. okt. o. »Gazzetta del Popolo« poroča v zvezi s potovanjem angleškega veleposlanika Samuela Hoarea v Gibraltar, da je tam vodil preiskavo o tem, zakaj so angleške oblasti pred nekaj tedni pustile francoske vojne ladje skozi Gibraltar na Atlantski ocean. Te ladje so potem krenile v Dakar, kjer so sodelovale v borbi proti Angležem, ki so se morali predvsem zaradi njihove akcije umakniti izpred Dakar j a.
Ojačenje za Gibraltar
Algeciras, 16. okt. AA. (DNB) V gi-braltarsko pristanišče ata prispeli dve transportni ladji, ki sta pripeljali več oddelkov vojaštva. So to motorizirani oddelki, ki razpolagajo z velikim številom tovornih avtomobilov. Z ozirom na vrsto teh avtomobilov je možno, da te čete niso namenjene obrambi Gibraltarja, temveč jih bodo v danem trenutku premestili na kakšno drugo točko.
Incidenti v Transjordaniji
Milan, 16. okt AA. (DNB) »Stampa« poroča, da je v Transjordaniji prišlo do spopada med angleškimi četami in be-duinskimi plemeni. Južno od Mana so Arabci napadli neko angleško patrolo in jo razorožili Angleži so na ta napad odgovorili s tem, da so nad Arabce poslali letala, ki so s streli iz strojnic napravili red. Mnogo Arabcev je bilo ubitih.
Italijanski odgovor na
o bitki pri Siciliji
poročilo
Rim, 16. okt AA. (Štefani) Po tridnevnem molku je britansko informacijsko ministrstvo sklenilo objaviti zelo tendenčno poročilo o pomorski bitki 12. oktobra v Sicilskem prelivu. Britanske oblasti se trudijo, da bi prikazale angleške uspehe v tej bitki in celo trde, da so italijanske ladje pobegnile, ko so opazile angleške vojne ladje.. Nato pristavljajo, da sta bila dva italijanska rušilca tipa »Airone« potopljena. Toda v slehernem seznamu ladij se lahko ugotovi, da so ladje tipa »Airone« torpedovke obalne plovbe. Kako je potem mogoče verjeti, da so angleške križarke razreda »Neptun«, ki plovejo z brzino 32 vozlov na uro, mogle dohiteti bežeče italijanske torpedovke, ki razvijajo brzino 34 vozlov na uro, povrh pa še lažje manevrirajo. Dejansko so se italijanske ladje zlahka približale sovražnemu brodovju in iz oddaljenosti 700 m pognale tri torpeda proti njemu. Potapljaj očo se angleško oklopno križarko razreda »Neptun« so nato še obstreljevale.
Končno sta bili v neenaki borbi potopljeni naši torpedovki, ki sta bih oboroženi s tremi lahkimi topovi po 102 mm, medtem ko so sovražne oklopne križarke z 8 topovi po 152, in 4 topovi po 102 mm. Britansko poročilo omenja le »neznatno škodo in izgube« na križarki »Ajax«. Naši mornarji pa so videli, da se ta križarka potaplja Britansko poročilo dalje pravi, da je naslednjega dne križarka »Ajax« dohitela italijanski rušilec, ki je za seboj vlekel neki drugi rušilec. Isto poročilo trdi, da je britanska križarka »York« prisilila italijanski rušilec, da se je ločil od drugega rušilca. Zakaj smatra britanska admiraliteta za potrebno, da ustvarja novo zmedo, ko navaja ime »Ajaxa«, nato pa ime »Yorka«? Kar se tiče okvar, ki so jih nato naši letalci prizadejali britanskim ladjam, pa potrjujejo fotografije naših letalcev, da Angleži ne govore resnice, če trdijo, da ni bila poškodovana nobena britanska vojna ladja.
Gospodarska petletka v Perziji
Teheran, 16. okt. AA. (DNB) Iranska vis-da se je odločila za petletni gospodarski načrt za vse veje poljedelstva. S tem načrtom bo začeta takoj. Najvažnejše točke programa so sledeče:
Povečanje proizvodnje žita za najmanj pol milijona ton, dvojna proizvodnja bombaža in povečanje proizvodnje vseh drugih kultur za 50 do 100%, predvsem pa proizvodnje čaja, sladkorne pese, jute m olja. Gospodarski načrt določa graditev tovarn za umetna gnojila, gTaditev prekopov in kopanje novih vodnjakov. Gospodarski načrt določa tudi oplemenitev živine, zboljšanje življenjskih pogojev prebivalcev, zlasti kmetov in moderno obdelovanje polja.
Za izvedbo in nadzorstvo petfletnega načrta bo vlada imenovala poseben odbor, ki ga bodo sestavljali člani državne gospodarske banke in člani pristojnih ministrstev.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Belgijsko notranje posojilo
Bruselj, 15. oktobra. A A. (DNB) Razpis posojila, ki ga je belgijsko finančno ministrstvo razpisalo 1. oktobra, je bilo 12. t m. zaključeno. Vpisanih je bilo za več ko milijardo frankov.
Nova bogata ležišča
premoga v Rusiji
Moskva, 15. okt AA. (DNB) V serpu-hovskem tn siboktniškem okraju, kakih 100 km jugovzhodno od Moskve, so našli nova iartatna ležišča črnega premoga. Premogove plasti so od 79 do 107 m debele. Posebno izdaten sloj se začenja v bližini vasi Kahnova. Strokovnjaki mislijo, da so pogoji za eksploatacijo zadovoljivi
Budimpešta gradi novo električno centralo
Budimpešta, 16. okt AA. (MTI) Mestni svet glavnega mesta Budimpešte bo v rudarski pokrajini pri Matri zgTadil novo kalorično električno centralo a kapaciteto 250 milijonov kilovatnih ur. Centrala bo oskrbovala s tokom prestolnico, ker Je bila dosedanja centrala *
S čangkajsek napovedal vojno Indokini?
VVashington, 16. okt. o. (U. P.) Iz feang-haja poročajo, da Je marSal CangkaJSek napovedal vojno Indokini.
Hanoj, 16. oktobra. AA. (Domej) Francoski veleposlanik na Kitajskem bo obisltal maršala čangkajška in ga bo pozval, naj strogo spoštuje kitajsko-indokineško mejo, ker bi vsaka kršitev te meje v strani kitajskih čet izzvala nove represalije Japoncev, ki bi še bolj otežkočile položaj Indokine.
Tokio, 16. oktobra. AA. (DNB) Pooblaščena osebnost zunanjega ministrstva je izjavila zastopnikom tiska, da se položaj v francoski Indokini ni spremenil. Japonske čete nadaljujejo s svojim prodiranjem v soglasju s francoskimi oblastmi.
Weygard v Tunisu
Tunis, 16. okt. AA. (Havas) General Weygand, zastopnik vlade v francoski Afriki, je včeraj z letalom dopotoval iz Alžira v Tunis. General Weygand se je peljal po glavnih ulicah Tunisa in so ga Sterilne množice Francozov in Timižanov presrčno pozdravljale. Takoj po prihodu je sprejel več uglednih osebnosti in sicer v prvi vrsti prvega ministra tuniškega beja, nato generale, visoke državne uradnike, člane velikega sveta, predsednike raznih zbornic in zastopnike muslimanskih oblasti. General \Veygand se je zahvalil za izraze lojalnosti in je podčrtal pstrebo edinosti, da se obnovi Francija. General Wey-gand je tudi sprejel ameriškega generalnega konzula in švicarskega konzula.
Zopet konf ske dirke v Parizu
Berlin, 16. okt. A A. (Havas). Ker se je veliko število beguncev vrnilo v Pariz, je število prebivalcev v Parizu dne 8. oktobra znašalo 1.867.000. Včerai so odprli pariško borzo, v soboto oa so bile zopet prve konjske dirke. Dirk se je udeležilo okrog 10.000 gledalcev.
Nov mllijardni vopi kredit v Angliji
London, 16. okt. AA. (Reuter) Po razpravi v spodnjem domu, ki je trajala manj ko eno uro je bil soglasno izglasovan kredit ene milijarde funtov šterlir.gov (220 milijard din) za pokritje vojnih stroškov. Finančni minister sir Wood je izjavil, da so v zadnjih 4 tednih znašali skupni izdatki čez 60 milijonov funtov šterlingov tedensko, kar da 9 milijonov' funtov šterlingov (2 milijardi din) dnevno. Finančni minister je poudaril: »Dejstvo, da so se v zadnjem času izdatki skoro podvojili, pomeni hrabrilen dokaz za povečanje naših vojnih naporov. Upam, da se bo lestvica izdatkov še povečala.« Končno je finančni minister pripomnil, da bo kreoit ene milijarde funtov, ki je bil izglasovan julija letos zadostoval do novembra mesca in da bo na novo izglasovana milijarda zadostovala do proračuna v marcu prihodnjega leta če bodo izdatki potekali v sedanjem razmerju.
Konferenca britanskih
tioitiimo&ov in k&Io:iij
Simla, 16. okt. o. (Reuter.) Na konferenci vzhodnih dežel angleškega imperija, ki se bo pričela 25. t. m. pod predsedstvom indijskega podkralja v Delhiju, bodo razpravljali o uvedbi splošnega sistema vojne oskrbe v teh državah. Na konferenci bodo zastopane razen Indije tudi vlade Avstralije, Nove Zelandije. Južne Afrike, Južne Rodezije, Birme, Hongkonga, Cejlona in Malake, kakor tudi področje vzhodnoafri-ške unije. Sodelovalo bo tudi odposlanstvo angleškega ministrstva za preskrbo.
Živilske karte
tudi na Finskem
Helsinki, 16. okt. AA. (Štefani) Kakor so bile uvedene živilske karte za svinjsko meso, tako se bodo uvedle tudi karte za milo in olje na Finskem. Ministrstvo za narodno prehrano je s 15. oktobrom odredilo, naj policija zapečati vse zaloge mila in olja za mazanje.
Madžarski turisti
na Hrvatskem
Zagrreb, 16. okt. o. Kakor se ie izvedelo, prispe v nedeljo 20. t. m. v Zaareb poseben turistični vlak iz Budimpešte. Madžarski turisti, ki jih bo nad tisoč, ostanejo pri nas 7 dni. Nekai iih bo ostalo v Zagrebu, drugi bodo obiskali hrvatske turistične kraje.
Zdravstvena služba na vasi
Beograd, 16. okt. p. V ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje se je danes pričela pod predsedstvom ministra Budisavljeviča anketa o vprašanju obvezne zdravniške službe na vasi. Konference so se udeležili pomočnik ministra za socialno politiko Stojanovič, načelnik sanitetnega oddelka dr. Stevan Ivanič, zastopniki centralnega Higienskega zavoda, zdravniških zbornic, zdravniškega sindikata ter udruženja zdravnikov stažistov in volonterjev. Po izčrpni razpravi so bih izraženi konkretni predlogi, v najkrajšem času pa bo sklicana druga konferenca, ki naj bi prinesla končni rezultat
Naš tovorni parnik
,,©rao" potopljen
Split, 16. okt. o. Danes ie prispela v. st. da ie bila potopljena naša tovorna ladia »Orao«. last Jugosiovenske p.ovidbe« na Sušaku, Posadka ladje je bila rešena in so jo spravili v Gibraltar.
»Orao« je bil zgraien leta 1916 v Angliji. Imel je 5388 registrskih ton. a njegova nosilnost ie znašala 8700 ton. Ladja Je bila dolga 134 metrov. Ime.a je 23 članov posadke. Ladja je plula iz Rio de Ja-neira s tovorom žita. Ne ve se še, ali je bila ladja torpedirana ali pa je zadela na mino.
Iz državne službe
Beograd, 16. okt. p. Premeščen je h katastrski upravi v Mariboru Josip Klein-majer, višji katastrski geometer v Bosanskem Grahovem. Upokojena je Angela Maruzzi, višja kontrolorka pri poštni direkciji v Lj ubrani.
Zemunska vremenska napoved: Hladno,
oblačno; vedro bo v vzhodni polovici na na primorju. Pretežno »blačno bo na zapadli«
Hasi kraji in ljudfe
Na vseh koncih okrog Jesenic zidajo, samo v mestnem središču ne
Treba je čimprej odpraviti nepotrebno navlako
Jesenice, 15. oktobra
Letošnja gradbena sezona se nagiblje h koncu. Sicer ni bila tako živahna, kakor zadnja leta. vendar je bilo na vseh koncih razsežnega mesta tudi letos dograjenih toliko novih hiš, da bi tvorile čedno vasico, če bi bile vse zjrajene na enem kraju. Gradbeno delavnost so tudi letos v veliki meri zavrli veliki mednarodni dogodki, če bi živeli v normalnih časih, bi se letos brez-dvomno gradilo .nnogo več, ker spričo priseljevanja novih delavcev in nameščencev zelo primanjkuje lepih stanovanj.
V	bližini stadiona KID je bilo letos dograjenih nekaj lepih stanovanjskih hiš in vil, za katere so bili temelji izkopani že lani. Tudi niže doli ob Jadranski cesti je pod streho nekaj lepih hiš. Na skrajnem zapadnem delu našega mesta je zidovje tri-nadstropne bolnišnice Bratovske skladnice že doseglo svoj vrh. V bližnji okolici sta pod streho dve novi vili, više gori na pobočjih gore Mirce pa sta v gradnji dve manjši hiši. V ostalih delih mesta je bilo povečanih odnosno adaptiranih nekaj starih zgradb. Podaljšano pa je bilo tudi kolodvorsko poslopje, v katerega prizidku bo nastanjenih več uradov. Na nekdanjem Ferjanovem travniku ob Savi je zgradil tesarski mojster g. Ivan Petkoš veliko delavnico, opremljeno z modernimi stroji za obdelavo lesa. V spodnjem delu mesta je KID zgradila veliko garažo, ki je z lično zunanjostjo zelo poživila ta del mesta.
V	zadnjih letih je na desni strani Save v bližini stadiona KID nastala nova mestna četrt, velika skupina novih hiš in vil. Kurja vas je danes najlepši del mesta, ki tvori skoraj tretjino prebivalstva vseh Jesenic. Mesto se neprestano širi niže doli v smeri proti Blejski Dobravi in na oni stra-
ni nad ljubljansko železniško progo proti Javorniku. Mesto pa se širi tudi proti za-padu, kjer stoji na Jeseniškem polju že nekaj prav lepih hiš in vil. škoda je le, da se v tem okolišu ni prej preložila glavna cesta tako, da bi tekla v ravni črti od stare šola do mostu na Plavžu.
Le v središču mesta je ostalo skoraj vse pri starem. Težko je najti v kateremkoli mestu v pogledu stavb toliko nasprotij, kakor je na Jesenicah.
Poleg dvonadstropne moderne stavbe stoje stare, nizke hiše in hlev, v bližini moderne cerkve stoje stari skedenj, šupa in svinjak. Pred leti povečana cerkev z modernim pročeljem ima še vedno stari in za sedanjo stavbo neprimerni zvonik, ki tako malo pristoja impozantnemu svetišču, kakor kurje pero na visokem cilindru. Ob glavni cesti, ki vodi skozi mesto, so v veliko napotje stare, očrnele hiše, ki kar izzivajo pešce in avtomobiliste. Za poruše-nje stare kaplanije, ki sega skoraj na sredo že itak ozke ceste, je občinski odbor že pred šestimi leti odobril zadevni proračun. Toda ta stavba, ki ne prinaša občini skoraj nobenih dohodkov, še danes stoji. V neposredni bližini tega starega poslopja leze obcestna škarpa polagoma na kup. Možno je, da se sesuje ta množina težkega kamenja vsak trenutek na cesto in na mimo idoče. Ako bi občina to hišo podrla, bi lahko dala napraviti na desni strani pločnik od cerkvenih stopnic pa do stare šole. V središču Jesenic je dela dovolj za nekaj let. Kadar bodo iz tega okoliša odstranjena razna poslopja, ki ovirajo promet in kadar bo izginila druga, za središče mesta neprimerna navlaka ter bo primerno regulirano to okolje, takrat bodo Jesenice postale res čedno mesto.
Okoliški kmetje in vprašanje krompirja
Včeraj je bil krompir na trgu v nadrobni prodaji po 1.75, za kupčije na debelo pa manjka dovoza
Ljubljana, 16. oktobra J
Pregled tržnih cen, ki ga tržni urad iz- ! daja dvakrat na mesec, sicer ne kaže kak- ! snih bistvenih razlik v cenah živil v prvi polovici oktobra, vendar prenekaterikrat kar čez noč, za hrbtom kontrole zrasejo cene temu ali onemu poljskemu pridelku in je natančno registriranje cen spričo teh skokov močno ovirano.
Krompir je še zmerom najaktualnejši tržni problem, saj je vendar najbolj zahtevana hmna širokih ljudskih plasti. Tedne in tedne je tekla pravda o pretiranih cenah, ki se je končno rešila z maksimiranjem, kolikor ga je bilo možno izvesti. Mestna občina je prevzela prodajo na drobno in ga še danes prodaja. Kmetje pa so spravili krompir v drebni prodaji od 1.50 na 2 din, s čimer so se morali odjemalci pač sprijazniti. V prodaji na debelo pa se opaža, da kmetje nočejo pripeljati vozov s krompirjem na trg, ker se jim očividno zdi cena 2 din v večjih množinah prenizka. Druge razlage ne moremo najti, kajti da bi vsa široka ljubljanska okolica ne zmogla več ko 5 ali 6 voz krompirja, ki jih pripeljejo kmetje vsak dan na Sv Petra nasip, je odveč pomisliti. Kmetje čakajo doma, da se bodo cene spet dvignile, in ta njihova težnja po konjunkturi kupovalce pošteno razburja. Saj morajo konsumenti v mestu nehote malce podvomiti o perečih križih in
težavah kmetskega življa, ki lahko takole mirne duše odteguje svoje pridelke trgu v pričakovanju boljšega zaslužka.
Današnji trg tudi s krompirjem na drobno ni bil kaj prida založen in so ga kmalu pokupili po ceni 1.75 kg. Zelinatih glav pa je bilo na pretek in so jih prodajali na debelo po 75 do 80 par. Kislega zelja je bilo prav tako na izbiro po razmeroma nizkih cenah 3 do 4 din kg. Ohrovt je obdržal ceno 1.50 do 2 din. Šolate je bilo v izobilju in ne predrage. Paradižnike sc kupovali po 6 ali 7 din kg, karfijole po 5 do 7 din, ko-lerabice po 4 din, buče po 2 d a, domač fižol v stročju po 8 do 10 din, luščen fižol po 6 din, čebulo po 2, česen' po 6 do 10 din, kislo repo po 3 din, rdečo peso pa 2 din. Gc/b je bilo malo in so dosegli jurčki ceno 20 din, kg. Občutno pa so se podražila jajca, ki so že po 1.75 komad. V a sadnem trgu je bilo dobiti zelo lepih jabolk, kanadk in drugih zimskih vrst od 6 do 7 din, kg. Jabolka slabše vrste dobiš tudi po 3, 4 din, kg. Hrušk je zelo male m so tudi primerno drage, boljše vrste kar po 16 din kg. Domače breskve so na razpolago po 6 do 10 din, grozdje pa različnih kvalitet od 6 do 14 din. Belokranjsko šmarmeo in iza-belo prodajajo kmetice po 7 dir. kakor doslej. Zelo mnogo je bilo danes naprodaj kostanja po 3 din liter.
Lažni poročnik — vlomilec in tat
Dve in pol leta robije mlademu pustolovcu, ki je kradel zlatnino in srca lahkovernih deklet
Ljubljana. 16. dktobra.
V romantični dolini Mirne na Dolenjskem je mlada neizkušena Minka v neki gostilni skrbno pletla svoio bodočnost. Pomlad se ie plazila iz gozdov v tihotno dolino. kier je skoro sleherno človeško bivališče na samoti. Minka je imela fanta, bila sta zaročena, pravkar sta uvajala svojo gostilno, iz katere sta se namenila črpati sredstva za vzdrževanje svojega zakonskega gnezda.
Minka gotovo ni čutila, kako bo vse le-
Kulturni m
pe načrte sprevrgel mladi, prikupni č'o-vek, ki se je tedaj na pomlad ustavil v njeni hiši. Zastaven in čeden ie bil, iz njega je velo življenje razgibanega sveta, kakršno se še ni oprijelo Mirenske doline, čeprav so po nji speljali žeeznico. France, kakor je bilo temu fantu ime. ji je sladko govoril. V njenih očeh je vstala podoba mladega aktivnega poročnika naše vojske, ki se ie semkaj zatekel na oddih. Tudi tega ni pozabil povedati, ko ji je mrežil srce. da ima shranjenih že 60
tisočakov, s katerimi si namerava kupiti vilo na Bledu, da ima svoj motor in podobne reči. Neizkušena Minka se je naglo vjela. Domači se niti dobro niso mogli ozreti, ko Minke že ni več bilo. Tako. kakor ie bila doma oblečena ie s Francetom sedla na njegov motor in ni ju bilo več. Odpeljala sta se in poslei o Minki ni bilo ne duha ne sluha.
Pozneje so izvedeli tole: Minka in France sta se pojavila na Gorenjskem. Tudi na Veliko in Malo planino iu je zaneslo. France je bil vsekozi dober. Sicer ie Min-ko tu pa tam zapustil za kakšno noč. toda vedno se ie vrnil. Niti ne prazen. Minki ie prinašal razne leoe darove, obleke, zlatnino, denar. Za eno ie pravil, da so mu dali prijatelji, denar, da mu je poslala njegova sestra. Minka ie bila srečna. Toda France ie spet odšel in to pot se ni več vrnil. V planinski koči se je zagledal v drugo dekle in s tem se je odpravil v dolino. Tudi to drugo dekle bi bil morda za nekai časa osrečil, kakor ie Minko. toda to drugo dekle ie imelo drugačno srečo. Sprva presenečeno, ker so ji njenega ljubeznivega kavaliria takorekoč pred nosom aretirali, je bilo lahko zadovoljno, kajti izkazalo se je. da ima fant na vesti stvari, za katere ga že davno iščejo.
Obtožnica, ki jo je danes pred sodniki malega kazenskega senata pod predsedstvom s. o. s. Breliha zastopal državni tožilec dr. Lučovnik. je opisala stvari takole; France, ki ie iz Mišač pri Radovljici doma. je bil ključavničar zaposlen pri KID na Jesenicah. V maju ie dobil poziv k vojakom, pa se ga ie zbal in rajši obesil 9lužbo na klin in ubral tx>t pod noge. Potikal se ie po Bledu in se oziral za sredstvi, s katerimi bi se preživljal. France ni bil od muh. Na Bledu in v okolici je opravil par uspelih vlomov, petem pa se je pred zasledovalci spretno umaknil na Dolenjsko in prišel na tem potovanju v Mirensko dolino, kjer ie našel lahkover-
no Minko. Zasledovanemu ubežniku se je sreča nasmehliala v Minkinih zapeljivih ustnicah. France jim ni mogel odoleti. zato ie Minko posadil na motor in skupno sta se zapeljala novemu življenju nasproti: on v zavesti preganjanca. ena s sliko lepe. breskrbne bodočnosti ob strani mladega ljubečega poročnika. Kai čuda da domači še dolgo potem, ko ie Minka že zdavnaj padla iz devetih nebes v kruto stvarnost, še dolgo niso mogli ni^ izvedeti o njeni usodi. Najbrž ie ime'a M nka P">-leg drugih lepih lastnosti tudi še to. da je bila sramežljivo dekle!
V razlogih je obtožnica še navajala, da je France, medtem ko se je parkrat v planinah ponoči poslovil od svoie ljubice, odšel na pot za vlomilskim in tatinskim poslom. Dolgo ga ie spremljala sreča, a končno se ie od njega poslovila, ko je Mihki postal nezvest in ie v svoji vihravosti tekel za drugim dekletom. Neizbežno se ie zapletel v mreže paragrafa. In ko je videl, kam ga je zaneslo, se ie utrujen od svoje težavne dvojne vloge odkritosrčno izpovedal svojim zasledovalcem. Tudi sodnikom se ni branil priznati vsega. Le nekatere mani važne očitke ie zanikal. In ko so ga sodniki obsodili na dve in pol leta robije zaradi vlomov in tatvin, ki so mu bili dokazani, so ga za nekatere tudi oprostili.
f Marija škodlarjeva
Ljubljana, 16. oktobra
V Šlajmarjevem domu je po dalj:em trpljenju umrla ga. Marija Škodlarjeva, rojena Brvlova, vdova po orožnukem podporočniku in mati našega ured tovanša, slikarja Franceta Škodlarja. Pred tremi leti jo je zadela kap in od takrat je po malem bolehala, a prav zadnje leto se je precej popravila. Ko se ji je stanje nedavno poslabšalo. nihče ni pričakoval najhujšega, čeprav je bilo gospe že 70 let. Pred tednom so jo prepeljali v sanatorij, a vse skrbno prizadevanje zdravnikov je ostalo zaman. Pokojna gospa, ki je bila po rodu Poljakinja, je v zakonu vzorno vzgojila šest otrok. Najstarejši brat našega tovariša Stane je magistralni uradnik. Ladi poštni uradnik, najmlajši Leon generalštabm major sestra Olga je poročena z uradnikom Zaunikom, Meta pa z magistratnim nadkomisarjem Pclzem. Pogreb blage gospe bo v petek ob 16. iz kapelice sv. Andreja na Žalah. Po-kojnici časten spomin, hudo prizadeti rodbini pa naše iskreno sožalje'
j
Ob stoletnici parnika na Ljubljanici
Nekaj spominov na ostale pričetke parne plovbe po evropskih rekah in po oceanih
V »Jutru« 9. t. m. je bila omenjena stoletnica, ki je potekla v soboto, odkar se je pokazali v Sloveniji prvi parnik, ki je potem tri leta vozil potnike na progi Ljubljana-Vrhnika po Ljubljanici. Zanimivo pri tem je dejstvo, da so se parr.iki sploh pojavili najprej na rekah in da so se šele pozneje začeli graditi parniki za vožnje po morju.
Prva ladja na parni pogc-n je plu'a po reki *Fuldi med mestoma Kascl in Miinden 7. septembra 1707. leta. Ladjo je zgradil fizik Papin. Toda oblasti so mu zabranile nadaljnje poskuse in ladjo so rabili sami mornarji. Papin je nato opustil vsak na- j daljnji poskus. Kmalu nato so delali enake poskuse v Angliji in v Franciji Praktičnega, trajnega uspeha niti tu n' bilo. Samo enkrat je preplula razdaljo med dolnjo Temzo in francosko obalo neka angilc^ka, s parnim strojem opremljena korveta. Proti tej novotariji so nastopila oblastva in tudi ljudstvo ni bilo naklonjeno uredbi tako grdo se kadečih sajastih nestvorov. Posebno stari pomorci so preziral- nove pekve-ke, brez elegantnih oblik snežnobelih jader.
Več uspeha so dos°gl; Američani. V Ameriki je bil že leta 1785 lzd^in prvi patent za ladijski vijak. Kljub temu ni sledil vse 18 stoletja noben nadaljnji poskus s parnim strojem. Šele leta 1803 ie Fulton napravil prav posrečen poskus r.a reki Sei-ni pri Parizu, a je moral prenehati z na-daljnimi poskusi, ker so ga ovirali okosteneli, stari birokrati.
Ko pa je parnik Clermont 7 oktobra 1807 z brzino 4 milj na uro prcplul na reki Hudson razdaljo med New Vorkom in Al-banyjem, je bil led prebit.
Parnik je nastopil svojo zmagoslavno pot in začel izpodrivati jadrnice z vodnih gladin rek, jezer in morja. »Clermont« je bila 42 m dolga in 45 m široka ladja, ki je odslej redno vozila med imenovanima mestoma.
Leta 1812. je bi'o v Ameriki že nad 50 parnikov. Leta 1818 je bil spuščen v morje prvi oceanski parnik »Savannah«, ki je
prevozil pot iz New Yorka v Liverpool v 26 dneh, od teh 18 na parni pogon, 8 z jadri. Prva trajno uporabljiva parna ladja v Evropi je bila zgrajena leta 1812. na Angleškem. Leta 1815. so imeli Angleži že 20 parnikov. Prvi parnik na Donavi je plul leta 1830.
Leta 1833. je bila zgrajena prva vojna ladja na parni pogon, in sicer je bila to parna fregata z 800 tonami in 110 konjskimi silami. Clermont je pa imel 20 konjskih sil. Te parnike so gonila stranska kolesa prav velikih premerov. Šele leta 1839. je prestal parnik »Arhimed« pr\i na vija*. poskusno vožnjo s takirr. uspehom, da je prav kmalu na to vijak izpodrinil nerodna obstranska lopatasta m veslasta kolesa. Izumitelj inženir, Josio Ressel je umrl zapuščen in pozabljen, ker ni našel z iznajdbo vijaka leta 1829. nikakesa razumevanja pri avstrijski policiji, k' mv je prepovedala v Trstu vsak nadaljnji poskus po prvem ponesrečenem.
Angležu Smithu je pa iznajdbo odkupila admiraliteta in leta 184- je splaval v merske valove prvi oceansk parn;k na vijak. Dolg 98 m je izpodriva' 3500 ton in imel 2000 konjskih si.. k> je le^os minilo 100 let. odkar je zače. voziti parnik po Ljubljanici, jih je mini o žt 11«;, odkar je prvič plul po Donavi. 223 let ie minilo, odkar se je sploh pojavil prvi parnik in 122. leto teče, odkar je para obv'adala oceane.
Smrt v rudniku
Celje, 16. oktobra V torek popoldne je prišlo v rudniku prostosledca Korošca na Frankolovem pri Vojniku do težke nesreče, ki je zahtevala človeško življenje. Ko je 451etni rudar Anton ž n i d a r s Frankolovega kopal v rudniku, se je okrog 16. utrgala nad njim plast premoga in ga zasula. Uvedli so takoj reševalna dela. Po hucih naporih so ob 23. Znidarja izkopali. Bil je še živ, dobil pa je tako težke notranje poškodbe, da je davi ob dveh izdihnil.
Moste dobe lesen
Sok«;i»ki dom
Izredna skupščina sokolskega društva Ljubljana-Moste ie bila v nedeljo. 13. oktobra. Sklepala ie o zgraditvi lesenega Sokolskega doma. Starosta br. Sturm je uvodoma pozdravil vse navzočne. peseono starosto Ljubljanskega Sokola br. Jazbeca. predsednico Kolašic s. Bal oh j vo in tajnico CM podružnice s. Tavčarjevo. Spominjal se ie našega kralja in sokol-kega staroste, ki je stopil v leto polnoletnosti in ki bo v prihodnjem letu prevzel vladarske posle. Skupščina mu ie zaklicala svoj pozdrav. Društvo Moste se vkliub neugodnim razmeram urav razveseljivo razvija. Dasi je prvenstveno te'ovadno. še vedno nima lastne telovadnice in zato ne more razviti svojega delovania. kakor bi bilo potrebno. Ze lani ie edber sklepal o postavitvi telovadnice in ie to odložil zaradi neugodnih razmer, letos ie pa odločen pričeti z uresničenjem te potrebe, če ga članstvo za to pooblasti.
Blagajnik br. Perma ie por ča! o delu v okviru Petrove petletke. Društvo ie zgradilo letno telovadišče. V to ie v oži o 39.000 dinarjev, dasi ie bilo delo op.avlje-no skorai izključno s kulukom Razvilo je naraščajski in dečji prapor. Največji uspeh ie pa doseglo z razdolžitviio stare zgradbe, v kateri posluje kino Moste Dolg se je znižal za 50% .v zadnjih štirih letih, a članstvo je naraslo za 30" 'n ter šte:e danes 241 članov (ic). Skorai prav t liko je telovadečega članstva, ki se oa nosorto menjuje. V letnem času ko telovadijo na prostem, doseže višek upade oa v zimskih mescih zaradi poman^k nia primernih prostorov.
Starosta br. Jazbec ie društvi oriporo-čil. da si zgradi kolikor mogo"e vel k 2 prostore. Ko bo telovadnica zgrajeno b > gotovo še mnogo članov pristoni'o. Mo~te so največji ljubljanski okra i in b do dobile v potrebi podporo ostalih ljubljanskih društev. Soglasno ie bil sprejet predlog, da se telovadnica zgradi in da sme uprava prodati staro stavbo. Pred zaključkom se je starosta zahvalil za zauoanie in poudaril. da se bo delo pričelo, čim bo zbranih zadosti sredstev. Vsak. ki le more. na f prispeva k uresničenju s svojim d?!oni. s podporo ali v materialu. Društveni činite-lji bodo po motnosti obiskali vse člane in prijatelje v svojem okraju in naprosili za pomoč. Moste, ki imajo le-eno farno cerkev. dobe torej še leseni Sokolski dom.
INSERIRAJTE V „JUTKU"!
SIJAJNA MUZIKALNA KOMEDIJA v stilu »Pastirja Kostje«
8» DAN PREDVAJANJA!
KINO MATICA, tel. 22-41.	Predstave ob 16., 19. in 21. uri.
Iga, Volga... J
Splitski profili
m.
Polemike ki so se pojavile v splitskem tisku o bodočem delu novega gledališča, so značilni izraz nasprotujočih si teženj in nazorov. Prav za prav ni nihče zoper gledališče; to je umljivo. Nazori se razhajajo tam, kjer se začenja odgovor na vprašanje, kakšno bodi splitsko stalno gledališče? Sedanje gledališko vodstvo z upravnikom, znanim skladateljem Tijardovičem na čelu, je za čim bolj velikopotezno gledališko politiko, ki bi dala Splitu vsaj v tem pogledu značaj kulturnega središča. Zato so ustanovili opero z baletom in pa dramo. Dvomljivci menijo, da Split še nima trdnih pogojev za tžko gledališče in da bo nujno nastopilo razočaranje, če ne bodo iz Zagreba prav izdatno mašili finančnih lukenj, ki morajo nastajati vzlic že sedaj obilni subvenciji. Ti dvomljivci so za to, da naj se v Splitu najprej do dobrega uvede drama, ki imej zadostno umetniško višino in ki naj bi z naslonitvijo na stare dalmatinske gledališke tradicije pokazala kaj svojskega, kar bi utegnilo zanimati ostalo kulturno javnost v Jugoslaviji, šele ko bi si drama vzgojila široki kader občinstva in prepričala Spličane, da ie gledališče nujna in koristna naprava takega mesta, kakor je njihovo, bi bilo mogoče misliti na razvoj opere. Tako gledanje pa pobijajo oni, ki opozarjajo na stare glasbene tradicije Splita, na njegovo močnč muzikalno občinstvo, ki da bo dajalo prednost operam in operetam.
Medtem ko v Splitu živahno razpravlja-
jo, kaj bo imelo več občinstva: drama ali opera, odnosno, kaj je potrebnejše za kulturni razvoj tega mesta, publika še ni imela prilike, da bi s svojo udeležbo ali neudeležbo odločila spor. Sicer pa začetni uspehi ali neuspehi ne bodo odločilni: šele rezultat prve sezone utegne pokazati, ali bo mogoče v Splitu vzdržati še nadalje gledališče v tistem obsegu, kakor ga je na željo Zagreba organizirala sedanja uprava. Predstave se zaradi popravil v gledališkem poslopju še niso začele in dramski ansambl pravkar gostuje na otokih in v južni Dalmaciji.
Ti spori se zde nekam odveč. Toda dvomljivci pravijo: Mar ne vidite, kakšen je socialni položaj našega mesta, kako raste brezposelnost in kako se dvigajo cene? V tem času, ko vsi zaskrbljeno gledamo v bližnjo bodočnost, v zimske mesce, se nam zde nesocialni takile poizkusi, ki stanejo težke denarje! Vsekako sprejema Split z deljenimi mnenji svoje gledališče, ki naj ga prepriča, da svobodna Hrvatska zvesto varuje njegov kulturni prestiž in mu daje v dar t£ko gledališče, kakor ga ni mogel
imeti niti tedaj, ko ie bil sedež banovine. *
Obiskal sem Galerijo hrvatske umjetnosti, kakor se imenuje institucija, ki je vznikla po prizadevanju bana primorske banovine dr. Tartaglie. Prostori galerije so precej na mestnem obodu, kar ni posebno ugodno spričo konservativnosti
splitskega občinstva, ki nič kaj ne ljubi daljših s prehodov. Presenetljivo je, da galerija nima svojega doma, marveč je najemnica v zasebni hiši. Organizator in ravnatelj galerije je eden najpodjetnejših, mnogostransko delavnih Spličanov, inž. Ka-milo T o n č i č, kustos njenih zbirk pa znani slikar in karikaturist Angjeo U v o d i č. G. Uvodič je pred leti vzbudil pozornost z zanimivo, krasno opremljeno monografijo o slikarju Meduliču-Schiavoni, ki jo je izdala med svojimi publikacijami sama galerija. Bilo je v časih, ko je ta institucija po naklonjenosti primorske banovine razpolagala z mnogo večjimi sredstvi, kakor jih daje sedaj Zagreb, ki ob istem času, ko prihaja že delujoča galerija v vedno večje stiske, misli na zgraditev posebnega Umetnostnega paviljona v Splitu.
Galerijine zbirke so vsekako vredne obiska. Sedaj razpolaga z zbirkami, ki obsegajo 115 kiparskih del, med njimi okrog desčt Metrovičevih plastik, in okrog 50 odlitkov dalmatinskih umetnostnih spomenikov, dalje 526 slik v olju, 74 akvarelov, 15 pastelov in nad 260 grafičnih listov. Pri tem so seveda težave s prostori: zbirke so vsaj dosihmal naraščale in sobe zasebne hiše so postale pretesne. Vzlic temu skuša g. Uvodič tudi z ureditvijo zbirk povečati mikavnost galerije. Tako je na primer cela soba posvečena platnom Vlahe Bukovca, skupno se reprezentirajo splitski slikarji, poseben oddelek je posvečen Meštroviču. Tu so zbrani razni dokumenti izza mladih let velikega hrvatskega umetnika, med njimi njegove risbe ta kipi, ki jih je izdeloval kot pastir, in z njimi opozarjal na svoj izredni talent. Tu so dokumenti, ki izpričujejo njegovo ljubezen do staršev, pa njegovi zapiski narodnih pesmi, ki so — kakor je svoje dni pisal v »Novi Evropi« prof. dr. Murko — doprinesli svoj delež k razglab-
ljanju problematike hrvatske in srbske na- i rodne poezije. Te dokumente o Meštroviču j je zbral bivši zdravnik v Drnišu, sedaj zdravnik v Splitu, tudi kot pisatelj delujoči dr. F. Marušič, ki je objavil v »Novi Evropi« marsikaj zanimivega iz življenja velikega rojaka.
Med slikami v splitski galeriji srečuješ tudi Slovence Jakopiča, Jamo in Toneta Kralja. Videti je, da je imelo vodstvo galerije znatne ambicije in širok program. Morda bi bilo bolje, če bi se omejilo na Dalmacijo, na njene umetnostne tradicije in njeno sedanjo tvorbo. Zdi se, da se sedaj že razvija v znamenju tega zdravega regionalizma in nekatere zbirke umetnostnih antikvitet, na primer zbirka ikon, pričajo o omejitvi programa in smotrnem de-ju za reprezentanco dalmatinske umetnosti v preteklosti in v sedanjosti.
Ali je Splitu potreben umetnostni paviljon, dokler nima galerija svoje strehe? To vprašanje se v kulturnih krogih živahno pretresa. Morda je še najbolj primeren predlog, da bi se kupila večja stanovanjska hiša, ki bi imela v pritličju razstavne prostore, donos ostale hiše pa bi šel za nakup slik domačih umetnikov, ki se morajo trdo boriti z umetniško ravnodušnostjo premožnejših slojev.
V Arheološkem muzeju, ki je najzanimivejša kulturna institucija Splita, bedi še neugnano duh don Frana Buliča. Po njegovi zaslugi je ta hram starih kultur dobil višino evropskega pomena. Njegov naslednik v vodstvu muzeja je dr. M. Abramič, ožji sodelavec tega največjega jugoslovanskega arheologa. Ko sem ga obiskal v njegovi pisarni, se je spominjal letošnjega sestanka slovenskih zgodovinarjev na onih tleh, ki jim posveča že več ko
dve desetletji svojo raziskovalsko pozornost: na tleh rimskega Poetovija. Po njegovi zaslugi ima Ptuj vprav vzornega vodnika po svojih slovečih starinah. Ta dalmatinski učenjak se je tako poglobil v ptujsko zgodovino, da je danes nesporno njen največji poznavalec. Zato ga vežejo tesnejši stiki s slovenskimi zgodovinarji in zato mu ni tuje tudi naše širše kulturno življenje. Ožji sodelavec g. dr. Abramiča je kustos dr. Ljubo Karaman, čigar »Eseje in članke« je lani izdala Matica Hrvatska. Dr. Karaman je eden najvnetejših raziskovalcev preteklosti Dalmacije in njegova zgodovina Dalmacije, kakor jo imamo v knjigi »Eseji i članci«, je najpreglednejši spis, kar jih imamo o tej deželi, kjer srečujemo na vsakem koraku sledove minulih vekov. Poleg tega pregleda dalmatinske zgodovine imamo v knjigi razprave o al-tarju sv. Duje v Splitu, o preteklosti starodavne kliške trdnjave, o Korčuli in njenih spomenikih, o umetniški opremi knjige v Dalmaciji, q Grguru Ninskem in o Dioklecijanovi palači. Knjiga dr. Karamana je priporočljivo čtivo tudi za naše ljudi, ki obiskujejo Dalmacijo in iščejo orientacije na njenih zgodovinskih sledovih. Jasno in vešče pisanje dr. Karamana, ki piše z lahkoto romanskih esejistov, je druga mikavnost in kvaliteta te znanstveno in literarno tehtne knjige o Dalmaciji.
Med zanimivostmi, ki mi jih je pokazal g. dr. Karaman, so posebno značilni ostanki starohrvatske spomeniške kulture: vidni sledovi časa, ko se je sveži in naivni stvarjalni duh jadranskih Slovanov, ki se je srečal na teh tleh z antično umetniško tradicijo, izražal v oblikah, katere so prvi vidni in zato značilni dokumenti slovansko-latinskega duhovnega stika.
omaie vesti
Bratom In sestram
na meji — pomoč!
živimo v dobi, ko marsikod padajo mejniki, ko se rušijo državne tvorbe, ko se človeštvo zvija v mukah, povzročenih po strahovitih pretresih. Zavedati se moramo, dii le narodi z močno narodno zavednostjo in borbenostjo ne izginjajo s pozorišča zgodovine.
Naš narod, po pesnikovih besedah star težkih tisoč let, živi in hoče živeti. Slediti mora plemenitemu zgledu naše jugoslovanske udarne in junaške preteklosti. Strniti se mora v bratski vzajemnosti, sam mora pomagati svojim socialno šibkejšim slojem. Narod je živo bitje, ki ga je treba negovati in zdraviti, da bo zmožen rasti in odpora.
Družba sv. Cirila in Metoda, ki ima v svoji več ko polstoletni zgodovini zapisanih že veliko število dobrih del v prid našemu narodu, priredi letos na nedeljo dne 10. novembra po slovenski zemlji veliko narodno zbirko v pomoč bratom in sestram na naših mejah. Kraljevska banska uprava v Ljubljani je zbirko odobrila za vse kraje svojega področja in priporočila uči-teljstvu vseh šol, da sodeluje pri tem dnevu.
Pozivamo zato vse naše podružnice, da po vseh naših mestih, trgih in vaseh skupno z ostalimi društvi takoj pričnejo s pripravami in naj izvedejo zbirko. Kjer podružnic ni, naprošamo druga narodna društva, da takoj ustanovijo v ta namen posebne odbore, ki bodo nalogo prevzeli in izvedli; v krajih, kjer pa tudi to ne bi bilo možno, smo prepričani, da bo imela naša Družba vsaj enega posameznika, ki se bo za stvar zavzel in jo izvedel v dobro zlasti naše obmejne mladine po geslu: »Mal položi dar — domu na oltar!«
Po Šolskih zavodih pa bodo k vsestranskemu uspehu tega dne pripomogli gg. profesorji in učitelji na način, kakor so se že mnogokrat izkazali, kadar je katerokoli narodno obrambno društvo prosilo njihove pomoči.
Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda se zaveda truda, Id je vsepovsod združen z izvršitvijo tako širokega načrta. Zato bo ostalo trajno hvaležno vsem ln vsakomur, ki se bodo s plemenito vnemo potrudili za letošnjo narodno zbirko.
V zavesti velikega pomena takega dela v prid bratom in sestram na meji smo globoko prepričani, da 1k> letošnja narodna zbirka častno uspela.
Popoln uspeh prizadevanj naj dokaže našo narodno zavest, zato naj bo sodelovanje pri narodni zbirki častna dolžnost slehernega Slovenca.
Bratom in sestram na meji — pomoč!
Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Pri slabem teku, zaprtju črevesja posivi ena čaša naravne Franz-Josefove .grenčice pokvarjeno prebavo in čisti črevesni kanal.	Reg. S. br. 15485/35.
+ T"si>ešno zaključena pogajanja pri Trboveljski premogOK0pni dmžbi. V torek 15. t. m. so biia pri generalnem ravnateljstvu Trboveljske premogokopne družbe v Ljubljani mezdna pogajanja za prilagoditev plač porastu draginje, ki so bila uspešno zaključena. Z veljavnostjo od 1. oktobra 1940 je TPD priznala nove temeljne mezde, ki znašajo: v I. kategoriji 56.25 din, v IL kategoriji 50, v in. kategoriji 46, v IV. kategoriji 44 in v V. kategoriji 34 din, kar predstavlja novo zvišanje od 10 do 21%. Nadalje ie TPD zvišala akordne tarife in funkcijske doklade, na katere je dosedaj plačevala 25% doklado, za nadaljnih 10°/o. Za delavstvo apnenic so se določile nove dnevne mezde in sicer: I. kategorija 48 din, H. kategorija 46, III. kategorija 44 ln iv! kategorija 34 din. Poleg tega je bilo rešenih še več vprašanj v prid delavstvu.
+ Službeni list dravske banovine z dne 16. oktobra objavlja: ukaz o ukinitvi poslaništva v Tirani in o otvoritvi generalnega konzulata: ukaz o otvoritvi popolne IL realne gimnazije v Ljubljani; uredbo o visoki bogoslovni šoli v Mariboru; uredbo o ukrepih, ki se nanašajo na Žide glede izvrševanja obrtov s predmeti ljudske prehrane; uredbo o vpisovanju oseb židovskega rodu za učence univerz, -visokih šol z veljavo univerz, višjih, srednjih, učiteljskih in drugih strokovnih šol; uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o direkciji za zunanjo trgovino; oprostitev žita od plačila uvozne carine; uredbo o spremem-
bami in UopoujLiivah uredbe o skupnem davku na poslovni promet; dopolnitev vseh pravilnikov za opravljanje drž. strokovnega izpita v vseh strokah resora ministrstva za kmetijstvo; dopolnitve in spremembe navodila za sprejemanje v službo honorarnih uslužbencev oziroma nadničarjev za občasna dela pri ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje ln temu podrejenih ustanovah; navodilo o sprejemanju dnevničarskega osebja pri ministrstvu za zgradbe in v njegovi zunanji službi; pogoje za izdajanje dovolitev in način opravljanja kontrole o sladkorju, oddanem za slajenje vinskega mošta brez plačila trošarine; konvencijo o postopanju z vojnimi ujetniki — pristop republike Slovaške; konvencijo za izboljšanje usode ranjencev in bolnikov v vojskah — pristop republike Slovaške in razne objave v »Službenih novin«.
+ Diplomiran je bil v soboto na pravni fakulteti univerze v Zagrebu kapetan L razreda v p. g. Franjo Toš. Gostp. Toš je služboval devet let pri poveljstvu vojaškega okrožja v Celju in se je v tej dobi marljivo udejstvoval tudi v gasilski organizaciji, predvsem s številnimi predavanji o organizaciji pasivne zaščite. Letos v maju je bil na lastno prošnjo upokojen. Zdaj bo s svojo rodbino zapustil Celje in se za stalno naselil v Ljubljani. G. Tošu k diplomi iskreno čestitamo!
*	Novi grobovi. V Ljubljani je umrla ga. Rozalija železnikova, rojena Bitenčeva. Na poslednji poti jo spremimo jutri iz kapele sv. Marije na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — V Celju je preminil g. Vincenc Gajšek, višji sodni oficial v pokoju, v 75. letu starosti. Pogreb blagega pokojnika bo jutri ob 17. iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Celju. — Na Vrhniki je umrla ga. Marija Jesenovčeva, rojena Brenčičeva. Pogreb drage pokojnice bo jutri ob 9. zjutraj z mašo zadušnico. — V Ljubljani je umrla ga. Nežka šuligojeva, soproga pekovskega mojstra. Na poslednji poti jo spremimo jutri ob 15.30 izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče na Viču. Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
+ Nova c©sta Zagreb — Karlovac. Ce-sta Zagreb — Karlovac spada med najvažnejše prometne žile naše države, a je bila zadnji čas v obupnem stanju. Te dni so pričeli graditi novo moderno cesto, ki predstavlja veliko .pridobitev za naš turizem. Bansika oblast je odobrila 11 in pol milijona din kredita in pred dnevi so z delom začeli. Pri gradnji bo zaposlenih 700 do 800 delavcev.
+ 700ietnica trogirsKe katedrale. Letos
poteka 700 let, odkar je bila zgrajena znamenita cerkev sv. Lovra v Trogiru. Proti koncu leta bo Trogir svečano proslavil jubilej.
+ Sidro iz rimske dobe. Potapljači iz Krapnja blizu Splita so našli na morskem dnu veliko svinčeno sidro, ki po vsej priliki izvira iz časov starih Rimljanov. Ze pred nekaj leti so na istem kraju našli več rimskih amfor in manjše svinčeno sidro, iz česar bi se dalo sklepati, da se je nekoč zdavnaj na tem mestu potopila ladja,
*	Beograd dobi 115 novih tramvajskih voz. Naša prestolnica se vsa leta po osvobojeni u zelo naglo razvija in v zvezi z naraščanjem mesta živahno rase tudi prometno omrežje. Beograjska električna cestna železnica že dolgo ne ustreza več potrebam mesta, zato se ie mestna občina odločila, da modernizira in poveča obrat. V ta namen bo naročila 115 velikih novih tramvajskih voz. kakršni so bili doslej v prometu na progi Kalemegdan-Slavija. Novi vozovi bodo veljali nad 100 milijonov din.
♦	Znižane c^ne suhega meSa, slanine in masti, Banska oblast v Zagrebu je določila nove cene suhomesnati robi, slanini in masti. Na debelo se bo šunka s kostjo prodajala poslej po 31 din kg, (na drobno 34), zvita šunka 30 (33), zvita šunka s kostjo 28 (31), cesarsko meso 26 (29), vratina s kostmi 28 (31), rebra 24 (27), krače 14 (16), glava s kostmi 10 (12), glava brez kosti 14 (15), rep 10 (12), parklji 6 (8), prekajena slanina 25 (28), debela prekaje-na slanina 26 (29), sol j ena debela slanina 24 (27), prešani ocvirki 6 (8), neprešani ocvirki 16 (18), mast ali salo na debelo in na drobno 26, sveža slanina 24 (25). Prav tako so določene nove cene vsem vrstam klobas.
♦	Hrvatski rudarji v mezdnem gibanju.
Rudarji, zaposleni v rudnikih svetlega in lignitskega premoga v banovini Hrvatski, i so po Hrvatskem radničkem savezu stavili j zvezi rudarskih pedjetij zahteve po posebni !
draginjski dokladL Organizacija delodajalcev pa je njihovo zahtevo zavrnila, češ, da ne more razpravljati o nji, dokler vlada ne maksimira cen premoga- Posredovanje Delavske zbornice je ostalo brez uspeha, zato je rudarski glavar za jutri sklical ponovno konferenco.
*	Pravda za milijonsko dediščino. Okrožni sodišči v Kotoru in Trstu imata že leto dni opravka z veliko pravdo, ki se je vnela zaradi oporoke bogatega kotor-skega brodolastnika. pomorskega kapeta-na Mata Maroviča, M je umrl v novembru 1938 v Trstu. V oporoki, ki so jo našli za neko £liko v njegovi spalnici, je kot glavnega dediča premoženja, ki se ceni na okrog 6 milijonov din, postavil svojega brata Iva, posestnika v Kotoru. Ostali sorodniki pa so se njegovi poslednji volji uprli in skušajo v pravdi izpodbijati avtentičnost testamenta.
♦	Nevaren hajduk za zapahi. V okolici Svilanjca pri Jagodini so zajeli enega najbolj nevarnih razbojnikov zadnjega časa, Dražo Gligorijeviča. ki je dolga leta stra-hoval vso tamošnjo okolico. Z njegovo aretacijo je policija razkrinkala tudi vso njegovo druščino, ki je štela okrog 300 ljudi. Sodelovanja z Gligorijevičem je osumljen tudi bivši narodni poslanec 2i-votije Jevtič, ki je prav tako aretiran. V Dragoševac, kjer so imeli hajduka spravljenega prve dni preiskave, so romale množice ljudstva, da vidijo znamenitega jetnika. Kakor računajo je, prišlo Gligorijeviča gledat nad 10.000 ljudi. V noči na torek so razbojnika prepeljali v preiskovalne zapore okrožnega sodišča v Jagodini. da počaka sodbe.
Zoper trdo stolico, zlato žilo in črevesne katarje je naravna Franz-Josefova grenčica, večkrat na dan užita, dobro sredstvo.	Reg. S. br. 15485/35.
* Aretacija nevarnih vlomilcev. Po vlomu v blagajno znanega Ritz-Bara je zagrebška policija priredila velikopotezno racijo na sumljivce, ki jo je vodil komisar dr. Mašera. Policija je pri tej priliki aretirala večje število ljudi, ki so se od kraja zdeli po večini siromašni žicarji in brezdomci. Pri dvojici izmed njih, Stjepanu Levaku in Vladimiru Mihaliču, pa so našli celo garnituro vlomilskega orodja, s kakršnim razbojniki poizkušajo srečo po blagajnah. Ni izključeno, da sta Levak in Mihalič sodelovala pri vlomu v Ritz-Baru, vendar pa doslej odločno zavračata vsak sum. Priznala pa sta troje manjših vlomov v mestu, ki jih policija doslej ni mogla razjasniti.
Iz Ljubljane
u— Sprememba uradnih ur tajništva Avtokluba. Ljubljanska sekcija Slov. avto inobilskega kluba je s 15. t. m. uvedla v svojem tajništvu strnjene uradne ure in sicer: ob delavnikih, izvzemšd sobote, od 8. do 14. ure. ob sobotah pa od 8. do 13. ure.
u— Uspel aranžerski tečaj. Društvo izložbenih aranžerjev v Ljubljani, ki razvija hvalevredno živahno delavnost, je v bivšem kinu Tivoliju priredilo aranžerski tečaj, ki se je pričel v nedeljo zvečer in bo trajal štiri, tedne. Tečaj vodi diplomirani aranžer g. Ivan Deršak, ki je znan strokovnjak. Otvoritev je potekla prisrčno slovesno, saj so ji razen udeležencev tečaja prisostvovali tudi zastopniki Zbornice za TOI in Združenja trgovcev. Pod odličnim strokovnim vodstvom bo tečaj izšolal nov kader urejevalcev naših izložb, ki slove po smotrnosti in okusu.
Zimska podporna akcija za ljubljanske reveže. Mestna občina ljubljanska in društvo Rdečega križa v Ljubljani bosta v sporazumu razdelila nekaj premoga ljubljanskim revežem v začetku mesca decembra t. 1. Prošnje za premog se naj vlagajo do L novembra t. L v pisarni Rdečega križa, Gosposvetska cesta štev. 2/n. Prošnje morajo biti potrjene od okrajnih načelnikov (ubožnih očetov) ali župnih uradov. V prošnjah naj bodo navedeni rojstni podatki. Na prepozno vložene in nepotrjene prošnje se ne bo oziralo. — Socialni odsek društva Rdečega križa.
u— Pavčičeve zborovske skladbe bosta izvajala na njegovem koncertu jutri v petek ob 20. uri v veliki filharmonični dvorani Slovenski vokalni kvintet in pevski zbor Glasbene Matice. Slovenski vokalni kvintet, ki je brez dvoma naše najboljše vokalno združenje in ki že vrsto let najuspešneje propagira našo zborovsko literaturo na koncertih doma in v tujini bo zapel Pavčičevo Kmečko balado in Deklica, ti so jokala, ženski zbor Glasbene Matice bo izvajal eno najpomembnejših skladb tovrstne naše literature žabe, ki so napisane za ženski zbor, alt solo s spremljeva-
Zapiskl
FIN Ž GA RJEVA »RAZVALINA ŽIVLJENJA«
Zaradi odsotnosti sem šele sedaj videl Finžgarjevo ljudsko dramo v treh dejanjih »Razvalina življenja«, ki jo je uprizorila ljubljanska drama v režiji Milana Skr-binška. Drama se zdi odrsko najučinkovitejše delo F. S. Finžgarja: dogodki se razpletajo z notranjo dinamiko, ki je utemeljena v človeškin strasteh, osebe so psihološko dobro orisane in prav prijemljive za igralca, dialog teče neprisiljeno. Moralaa tendenca igre, tako značilna za tega pisatelja — duhovnika, ni nikjer po nepotrebnem poudarjena, marveč izhaja iz samega razvoja dogodkov. Umljivo je, da je prav zaradi pisateljevega odnosa do snovi, namreč zavoljo njegovega izrazito moralnega gledanja na človeško dejanje in nehanje, dokaz zabrisana elementarnost tiste strast-nosti, ki tiči v ljudeh in povzroča njihove tragične konflikte. Tako je na pr. ljubezen Lenčke do Ferjana prikazana precej vzdržno, s čimer je trpela prepričevalnost njenega konflikta. Zato pa je pisatelj združil z gruntarsko poželjivostjo alkohol kot tistega »stimulanta«, ki povečuje slabosti in pripravlja dramatični konflikt, s katerim drama izzveneva.
Režisersko je bila uprizoritev skrbno pripravljena. Milan Skrbinšek ji je dal tisti zmerni odrski realizem, ki v ničemer ne pretirava, vendar pa skuša prikazati razvijajoče se dogodke kar moči verjetno. Tako je »Razvalina življenja« nudila tudi s te strani vpogled v pristno kmečko življenje z vso svetlobo in senco njegove vsakdanjosti.
Sodelujoče igralke in igralci so takisto doprinesli polne deleže k uspehu domačega dela. Cesar je dal svojemu Urhu robustnost in trmo kmečkega žganjarnarja, ki ga mika samo moč denarja in posesti in se ne zmeni za večne pravice srca. Sever-
jev Martin ni v toliki meri zadovoljil, čeprav je bil blizu avtorjevemu pojmovanju tega značaja, ki je v bistvu slabič in kmečki sentimentalnež, vendar pa brutalen, kadar pride kdo navzkriž z njegovo sebičnostjo. Presetnikov Ferjan je ostal, kakor je v sami drami, igralsko bolj pasiven, nego ustreza njegovemu pomenu v razpletu dogodkov; to prihaja nemara odtod, da pisatelj ni maral dati ostrejših oblik razmerju med Ferjanom in Lenčko. Kaukler se je dobro obnesel kot kmet Sirk, ki zapravlja premoženje zaradi alkohola. Izmed ženskih vlog je bila najnaravnejša ga. Ga-brijelčičeva kot Tona: ta njena vloga vstopa med one, ki jih ne pozabimo zlahka, ker osvajajo s svojo življenjsko vsebino. Len-čka ge M. Danilove je bila sicer izborna v igri, vendar se je zdela zasnovana malce preveč po meščansko. Ga. Rakarjeva se je postavila z malce pretirano potovko.
»Razvalina življenja« je prišla na naš oder morda v zvezi z bližajočo se sedemdesetletnico najizrazitejšega slovenskega ljudskega pisatelja F. S. Finžgarja, vendar je tudi brez tega vredna, da ostane v stalni repertoarski razvidnosti domačih ljudskih iger. V sezoni, ko je napovedana samo ena slovenska noviteta in ko iščejo domačih del med starejšimi, delno že pozabljenimi dramatskimi stvaritvami, bi kazalo obnoviti še kakšno ljudsko dramo. Predvsem mislim na Novačanovo »Velejo«, ki ima mnogo dramatske krvi in ki je pri nas po krivici zapostavljena.
»Srpski književni glasnik« prinaša v najnovejšem zvezku prav posebno zanimivo gradivo, saj se oglaša nekaj odličnih pisateljev, ki jih v zadnjih letih pored-koma srečujemo v literarnih publikacijah. To sta predvsem Veljko Petrovič, ki je prispeval povest »Gospodin grof« in pa naš poslanik v Berlinu Ivo Andrič, ki se oglaša z dvema črticama »Steze« in »Vino«. Poleg te dvojice je obilno zastopan Vladimir Nazor z novimi odlomki iz
svijega dnevnika in s pesmijo »Jehova«. Isidora Sekulič objavlja nekatere svoje drobne zapiske, Boško Desnica piše o zakonski tragediji Stojana Jankoviča, Ha-kija Kulenovič pa razpravlja o nacionalni zavednosti dinarskih muslimanov. Izmed ostale vsebine je treba še posebej omeniti izčrpno strokovno kritiko Skokove knjige »Francuska književnost 19. in 20 vijeka« iz peresa Radoja L. Kneževiča in članek Zivojina Balugdžiča »Dva shvatanja o jevrejstvu«.
»Bulletin International«. Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu ie izdala v redakciji akademika Vlado-ja Dukata dvanajsti zvezek te svoje publikacije. v kateri izhajajo izvlečki razprav zgodovinsko filološkega. filozofsko juridičnega in umetniškega razreda. Ti izvlečki so spisani v tujih jezikih. V pričujočem zvezku so med drugim objavljeni izsledki naslednjih razprav: V francoščini Andrassyjevo »Življenje in delo Alfonza Domina Petruševečkoga«. Vladoje Dukata razprava o komediji Antuna Nemčiča, Grge Novaka »Gibanje za zedin.jenje" Dalmacije s Hrvatsko. Aleksija Olesnick^ga »Bosenska armada pod poveljstvom Be-čer paše ▼ rusko-turški vojni leta 1787«, Arturja Schneiderja »Tizianova slika Tri dobe človeškega življenja«. Ferde Sišiča »Habsburška politika nasproti Hrvatom do Leopolda I«. V nemščini so objavljeni izvlečki iz razprav Ljube Kara mana »O izkopaninah v Mravincih«. Dragotina Knie-vvalda o Mi salu čazmanskega prošta Jurija iz Topuskega in zagrebškeea škofa Simena Erdodyja. Mihaila Lanoviča razprava o ustavnem pravu hrvatske nacionalne države in Milana Rešetaria izsledek o začetku kovania dubrovniških novcev. Drugi del knjige obsega rčsumeje nekaterih drugih člankov, delno v latinskem. sicer pa v francoskem ieziku. »Bulletin Internationale« se naroči pri Jugoslovanski akademiji v Zagrebu, Zrinj-ski trg 11. in stane din 70.
i
SAMO ZA MOŠKE
KINO SLOGA, tel. 27-30
Gdasbena komedija, prestavljena ▼ srbohrvatski jezik. — Uvodno pesem poje gospa Dara Miletič, članica
beograjske opere.
"I
njean klavirja. Alt solo bo pela naša naj-sijajnejša aitistka ga. Bernot-Golobova. Klavirski part je prevzel pianist Marijan Lipovšek. Mešani zbor Glasbene Matice bo zaključil koncert z naslednjimi zbori:. Jezdec, Ce rdeče rože zapade sneg in Njega ni Matični zbor bo vodil na tem koncertu Hubad Samo, ki bo ob tej priliki prvič nastopil z zborom, ki ga je tako sijajno vodil in vežbal blagopokojni njegov oče ravnatelj Matej Hubad. Ostali del koncerta bodo izpolnili nastopi solistov ga, Pavle Lovšetove, Fran je Bernot-Golobove in Julija Betetta. Tudi soliste bo spremljal na klavirju pianist Lipovšek. Pavčičeva dela zaslužijo vso našo pozornost posebno še sedaj, ko je izvedba poverjena tako odličnim močem. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. (—)
n— Drevi in vsak četrtek ob 20. uri nadaljevalni plesni tečaj Jenkove šole v R2-zini. Pouk najmodernejšega »Slow-Swin-ga«. Študenti -nje imajo popust. (—)
u— Tatvina mot«cikla. V zadnjih tednih je bila odpeljana z ulic oziroma z dvorišč in iz shramb že cela vrsta motociklov. Oni dan Je Leon Grum pustil svoje motorno kolo za čas na čemažarjevem dvorišču v Igriški ulici. Ko je svoj posel opravil, je ves prepaden doznal, da mu je v odsotnosti nekdo motocikel odpeljal. Motorno kolo je bilo znamke »DKW«, črno pleskano in vredno 6.500 din.
u— Večerni trgovski tečaj. Redni pouk je pričel. Naknadne prijave se še sprejemajo. Posebni tečaji za nemščino, nemško stenografijo, italijanščino, strojepisje i. t d. Christofov učni zavod. Ljubljana, Domobranska c. 15. (Telefon 43-82).
S OKO L
Sokolsko brastvo ie nesamostojna sokolska enota, podre i ena svojemu matičnemu društvu ali četi. Izkušnje so pokazale, da je v marsikaterem manjšem kraju težko kar na lepem ustanoviti četo ali celo društvo. ker niso za njuno delo podani oni osnovni pogoji, ki jih zahteva pravilno usmerjena delavnost sleherne telovadne organizacije. Mnpgo ie bilo poskusov v tem pogledu, vendar marsikje so uspeli, zlasti ker ni bilo na razpolago niti telovadnic. niti telovadišč, niti telovadnega orodia. Bratstvo pa ie majhna sokolska družina, saj se lahko ustanovi že tamkaj, kjer se priglasi vsaj 6 oseb za člane, ki stopajo s tem v članske vrste matičnega društva. Naloga bratstva je. da prav tako širi sokolsko misel in io utrjuje med svojim članstvom, toda gojiti mora tudi telovadbo, širiti prosveto. itd. Zlasti važno pa je, da sme bratstvo navzlic sicer malemu številu odraslega članstva imeti tudi svoje mladinske oddelke, s čimer si postopni ema ustvarja pravilno^ osnovo za svoj obstoj in razširjenje v čete ali društvo. — V Sloveniji ie danes okoli 280 sokolskih enot: ako bodo vse župe sistematično pospeševale ustanavljanje bratstev. iih bo lahko prav kmalu še enkrat toliko. Vsako društvo, vsaka četa. nai ustanovi vsaj eno bratstvo v svojem okolišu. Le naprej...
Drobne vesti iz češkega Sokolskega življenja. v zadnjih tednih je bilo v območju raznih žup izredno veliko različnih tekem, ki dajo slutiti, da posamezna sokolska društva navzlic izrecnim razmeram mnogo delajo in prirejajo. O nekaterih prireditvah smo prejeli kratka poročila, ki pravijo vsa,
da 90 na same tekme kot take dobro Pripravljene in imajo jako veliko število tekmovalcev, temveč jim prisostvuje vedno jako veliko število gledalcev. Jiraskova župa je n. pr. imela v červenem Kostelcu plavalne tekme, kjer je sodelovalo 99 tekmovalcev, gledalcev pa je bilo navzočnih nad 2 tisoč. Pri velikih tekmah za žensko prvenstvo v lahki atletiki med češkimi So-kolicami, delavskimi telovadkami in članicami češke atletske amaterske lige je bila udeležba gledalstva še mnogo večja. — Kanoističnih tekem COS se je udeležilo preko 80 čolnov. V Olomoucu sta se pomerili vrsti tamošnjega sokolskega društva in športnega kluba Slavije iz Prage v prostih panogah ter so Sokoli premagali Slavijo, kar se je po 15. letih prigodilo prvikrat, da je bil ta najmočnejši češki športni klub na tem področju zmagan. — Z geslom »Pojdite z nami« se je pričela sedaj v vseh društvih akcija za čim večjo udeležbo članstva in naraščaja ter dece v telovadnicah. Vsak član, vsak naraščajnik je dobil nalogo, da mora privesti v telovadnico še po enega izmed svojih znanih, ki še ni v sokolskih vrstah.
Priprave za vSesokolski zlet v Ameriki zadovoljivo napredujejo. Vsa dela vodi ameriška Obec Sokolska oziroma nieno načelništvo z načelnikom Jarkom Jeline-kom na čelu. Ta mesec se bo ustanovil zletni slavnostni odbor, kamor bodo vstopili tudi zastopniki vseh ostalih slovanskih sokolskih in drugih telesnovzgojnih organizacij. Po dosedanjih dispozicijah bo trajala vsa prireditev vso drugo polovico junija leta 1941. Za zletišče je bil izbran stadion na Soldier Fieldu v Cikagu. kjer so se dosedaj vršili večinoma vsi večji sokolski nastopi in ki obsega poleg lepega telcrvadišča tudi prostor za preko 90.000 gledalcev. Pred glavnimi zletnimi dnevi bodo razne tekmovalne prireditve, ki se jih bedo udeležili v velikem številu zlnsti češki in slovaški Sokoli in Sokolice. Računajo pa tudi na udeležbo ostalih sokol-rkih organizacij pri telovadnem sporedu in vseh slovanskih organizacij v Cikagu pri sla-mostnem sprevodu.
Jan Malypetr, prvi Tjnšev učitelj v telovadbi, je bil oni mož, ki je znal svojega gojenca navdušiti za njo in za stare grške vzore v gimnastiki. Te dni so se na Češkem spominjali tega izrednega moža ob 1251et-nici njegovega rojstva. Jan Malypetr je imel svoje zasebno učilišče telovadbe, ko še nI bilo Sokola. Vanj je vstopil tudi vi-sokošolec Miroslav Tyrš. Ko je kasneje pričel delovati »Praški Sokol« je postal Malypetr njegov navdušen član. Deloval je pozneje na eni izmed praških gimnazij kot telovadni učitelj, kasneje pa Je postal ravnatelj telesnovzgojnih tečajev pri staro-slavnl Karlovi univerzi v Pragi. Malypetr je mnogo storil za razširjenje telovadbe med Cehi in je bil močan propagator sokolske misli.
Obletnica prosvetnega dela v češkem so-kolstvu. Dne 3. oktobra je minilo 45 let, ko se je predsedstvo Češke obce Sokolske odločilo, da ustanovi v svoji sredini prosvetni odsek ali kakor se je takrat imenoval: izobraževalni odsek. Pričelo se je ta-
krat na področju ljudske prosvete veliko delo, ki se je kmalu udomačilo v vseh sokolskih društvih in pričelo zavzemati vedno širše kroge. Povsod so bih osnovani prosvetni odseki in pet let kasneje, 7. oktobra 1900. je bil sklican v Prago prvi splošni zbor vseh društvenih izobraževalcev ali prosvetarjev. Zboru je predsedoval Fran-tišek Maše k, "ki je vodil vse delo, tajnik pa je bil že pokojni Jaroslav Zyka-Borotinsky. Med prvimi sodelavci omenjene dvojice čitamo imena dr. Podlipnega, dr. šajnerja, Vaclava Kukana, dr. Pehlata, sedanjega načelnika COS, Karla Vanička, Bogumila Havla, Jana Fona, Jana Dvofaka in Avgusta Očenaška, samih vodilnih čeških Sokolov tedanje dobe. Udeležba je bila kar velika na zboru: 17 zastopnikov žup in 67 društvenih prosvetarjev je v celodnevnem delu udarilo poglavitne temelje vsemu kasnejšemu sokolskemu prosvetnemu delu med češkim sokolstvom, temelje, ki so služili tudi kot vzor za uvedbo prosvetnega dela med jugoslovenskiml SokoLL
Iz življenja na deželi
SEVNICA. Otvoritev gledališke sezone pripravlja dramski odsek Sokolskega društva za soboto 19. t. m. zvečer z narodno igro »Krivoprisežnik«. Poleg starih priljubljenih igralcev nastopi tudi nekaj novih moči, zato je zanimanje za igro tem večje, ki bo tudi prva po daljšem odmoru. Naslednji dan, v nedeljo 20. t~ m, ob 15. uri pa bo v Sokolskem domu v Sevnici okrožna prosvetna akademija sevniškega sokolskega prosvetnega okrožja.
Iz Ptuja
j— Zv<>čni kino bo predvajal drevi ob 20. uri film v madžarskem jeziku »Današnja dekleta«. Za dodatek filmski žurnaL
j— Obvestilo. Naročila za knjige Vodnikove družbe se sprejemajo še do 31. t. m. pri poverjeniku v Pletarni. Pristopite!
j— Samomor. V neposredni bližini Ptuja je iz obupa skočil v Dravo 241etni delavec Simon Svenšek iz Pobrežja pri Ptuju. Njegovo truplo je naplavila Drava v Markovcih, kjer so ga tudi pokopali.
j_ Radodarna štorklja v bolnišnici. V
pretekli noči sta bili v tukajšnji bolnišnici obdarovani kar" dve materi z dvojčki in sicer neka delavka iz Brstja ter 241etna žena viničarja iz Doliča. To Je za ptujske razmere prav izreden primer.
j— Učiteljsko zborovanje JUU za ptujski srez je bilo v soboto v Mladiki. Predsednik g. Zupančič je obširno poročal o predsedniškem občnem zboru, članstvo je povabil, da se včlani v Učiteljsko samopomoč. Poročilo o delu v organizaciji v preteklem letu je p°dal novi tajnik, blagajni-čarka g. Kafolova pa je poročala o dobrem stanju blagajne, obenem pa se je pritožila nad nerednimi plačniki članarine. Predlog poverjenika Slovenske šolske matice, da bi društvo pristopilo korporativno kot član. je bil zavrnjen z 39 proti 38 glasovom.
Naše gledališče
»RAM A
©Sfcrtek, 17.: Pohujšanje v dolini šentflori-
janski. Red A. Petek, 18.: Skrivališče. Red premierski. Sobota, 19.: Revizor. Izven. Nedelja. 20.: Skrivalnice. Izven, Ponedeljek, 21.: zaprto.
Cankar je dramatik, ki je v svojih delih prodrl globoko v mišljenje in čustvovanje slovenskega naroda in je zrcalil v njih podobo njegovih vrlin in napak. »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« je farsa o morali šentflorjančanov in njihovem odnosu do umetnosti in umetnika, ki ga pooseblja sirota iz doline, Peter. Igrali bodo Jan, Sancinova, Cesar, P Juvanova, Plut, V. Juvanova, Rakarjeva, Gre-gorin. Sever, Kaukler, Slavčeva, Lipah, Presetnik, Tiran, Peček. Režiser prof. Osip šest.
Olge Scheinpflugove veseloigra »Skrivalnice« je delo, v katerem je pokazala češka pisateljica dve rodbini: bogato tovar-narjevo, Fričevo, ki se spričo poloma podjetja ne znajde v novih razmerah in dejavno. optimistično rodbino snahe Dore. Dora je zastopnica sodobne generacije, ki je ne gane katastrofa, temveč napne vse sile, da zgradi novo eksistenco. V igri bo po dolgoletnem prestanku igrala k. g. Avgusta Danilova, na da lje Mira Danilova, Kralj, Nablocka, in Lipah. Režiser prof. šest. Premiera v petek bo za red premierski.
O P B B A
Četrtek. 17.: Jenufa. Red četrtek. Gostovanje Elze Karlovčeve in Josipa Go-stiča.
Petek, 18.: Grof Luksemburški. Red B. Sobota, 19. ob 15.: Baragova proslava. Izven. Cene od 10 din navzdoL Ob 20.: Figarova svatba. Red premierski. Nedelja, 20. ob pol 11.: Baragova proslava. Izven. Cene od 10 din navzdoL Ob 15.: Baragova proslava. Izven. Cene od 16 din navzdol. Ob 20.: Baragova proslava. Izven. Cene od 30 din navzdol.
Ponedeljek, 21.: zaprto.
L©oš janaček, skladatelj opere »Jenu-f a«, ki jo bodo izvajali v premierski zasedbi drevi za red četrtek, je utrl melodiji jezika z muzi kalnim fraziranjem novo pot. Značilnost za njegovo kompozicijo je strnjena oblika in širokooblikovana melodična stran. Peli bodo Heybalova Jenufo, Gostič k. g. Laca, Elza Karlov-čeva k. g. Burjevko, Marčec Steva, španova babico, Janko mlinarja, Zupan vaškega sodnika, njegovo ženo Poličeva. Ka-rolko Ivančičeva, deklo Barbičeva, pastirja Jetomova, Dirigent N. Stritof. Režiser Ciril Debevec.
V petek bodo uprizorili za red B »Grofa Luksemburškega« z Jeanom Franclom v naslovni in Sonjo Ivančičevo v glavni ženski partiji. Ta klasična opereta kaže vse muzikalne vrline skladatelja Leharja in je kot vsa njegova dela polna lepih in pevnih melodij. Dejanje operete se godi v Parizu v bohemskih* in aristokratskih krogih. Dirigent D. žebre. Režiser E. Fre-lih.
Zasedba vlog v Mozartov! operi »Figarova svatba« je sledeča: grof Janko, grofica Heybalova, Suzana Ribičeva, Figaro Betetto, Kerubin Kušejeva, Marcelina Kogejeva, Basilio Marčec, Don Curtio Sladoljev, Bar-tok) Zupan, Antonio Doiničar, Barbka Polajnar jeva,
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Četrtek, 17. oktobra, ob 20. uri: »Cynmo de Bergerac«. Red A.
Iz Celja
e— Otvoritev gledaIiške ^e-tone. Mestno gledališče v Celju je otvorilo novo sezono v torek zvečer z gostovanjem ljubljanske opere, ki je uprizorila Janačkovo opero »Jenufo«. Ta v verističnem stilu komponi-rana, glasbeno originalna, naturna in izredno učinkovita opera iz moravskega kmetijskega življenja je doživela pod odličnim vodstvom dirigenta g. štritofa in v tehtni in temeljiti režiji g. Cirila Debevca tudi v Celju popoln uspeh. Orkester Je rešil svojo težko nalogo mojstrsko, žal pa je bil ponekod premočen in je zastrl pevce. Velike pevske in igralske kreacije so podali gdč. Heybalova (Jenufa) in Karlovčeva (Bury-jevka) ter g. Gostič (Laca). Močno sta se uveljavila tudi g. Janko (mlinar) in gdč. Spanova (stara Buryjevka). Gosp. Marčec pa kot Steva glasovno ni zadovoljil. Ostale vloge so bile dobro zasedene. Režiser g. Debevec je poskrbel za živahno razgibanost zbora, čigar vodja g. Simoniti je pevsko plat dobro izdelal. Ljubljanski gostje so nudili globok užitek, za katerega se jim je občinstvo, ki je napolnilo gledališče do zadnjega kotička, zahvaljevalo z navdušenimi aplavzi. Tega večera gotovo ne bo pozabil noben udeleženec. — R. P.
e— Iz orožniške službe. Orožniški poročnik Evgen štrancer je premeščen iz Logatca k orožniški četi v Celju.
e— Šahovski turnir. Rezultati 13. kola spominskega turnirja dr. A. Schvvaba, ki
Gospodarstvo
Prijava gum za motorna vozila
Ministrski svet je na predlog trgovinskega ministra predpisal uredbo o prometu z gumami za motorna vozila. Namen uredbe je, da se glede na sedanje stanje naše oskrbe z gumami za motorna vozila in s surovim kavčukom omogoči racionalnejša uporaba obstoječih rezerv in po potrebi uvede prisilni odkup. Uredba določa, da se od dneva uveljavljenja vrši po predpisih te uredbe ves promet z zunanjimi in notranjimi gumami vseh dimenzij za motorna vozila.
Prijava v 5 dneh
Uvozniki, trgovci in proizvajalci gum, javna in privatna skladišča, m vse ostale j osebe, ki imajo na zalogi gume za mo-i torna vozila pod kakršnimkoli naslovom, so dolžni v petih dneh po uveljavljenju uredbe prijaviti vse količine zunanjih in notranjih gum vseh dimenzij za motoma vozila, bodisi uporabljene ali neuporabljene.
Vsi imetniki motornih vozil (avtomobilov avtobusov, tovornih avtomobilov in motociklov) razen vojaških oblastev, so
ga prireja šahovski klub Gaberje, so na- i dolžni v istem roku, to je v petih dneh
sleJnji: Verčkovnik : Ahtik 1:0, E. Csor go : Hajsinger 1:0. Slimšek : Golja 1:0, Mimik : Rajšek 1:0, Regner : Pukmajster 1:0, Domajnko : J. Schneider 0:1. Partije Esih : Medved, Habenšus : Fajs in F. Csorgo : F. Schneider so bile prekinjene. Prekinjena partija Ahtik : E. Csorgo 0:1.
e— Važno Opozorilo lastnikom p^ov. Ker so se v Celji.i in okolici pojavili ponovni primeri pasje stekline, opozarja mestno poglavarstvo lastnike psov, da ravnajo po navodilih razglasa mestnega poglavarstva z dne 18. septembra. Neprijavljeni psi in psi, ki niso zavarovani tako, kot je v omenjenem razglasu predvideno, bodo brezpogojno pokoučani, njih lastnike pa bo mestno poglavarstvo kaznovalo po čl. 113. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni.
e— Umrla jo v torek v Kersnikovi ulici 46 v starosti 45 let po dolgem trpljenju ga. Marija Grahova, soproga višjega davčnega inšpektorja g. Draga Graha v Celju. Pokojna je bila vzorna žena in izredno skrbna mati. Pogreb bo danes ob 16. iz hiše žalosti na okoliško pokopališče. Pokojni bodi ohranjen lep spomin, težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje!
e— V celjski bolnišnici je umrla včeraj 811etna za.sei.nica Barbara Cakševa z Lave pri Celju. Istega dne je umrla na Sp. Hu-dinji 93 pri Celju 611etoa zasebnica Neža Krač uno va.
prijaviti vse zunanje in notranje gume vseh dimenzij za motorna vozila, tako uporabljene, kakor neuporabljene. Od obveze prijave so izvzete samo gume, ki so na kolesih registriranega vozila.
Prijava mora vsebovati ime, poklic in stanovanje prijavnika, količino gum na dan uveljavljenja uredbe, podatke o vrsti in o dimenzijah gum z označbo ali so se "strogo nove gume ali pa stare. Prijava se pred-; loži v dveh kolkovanih izvodih pristojni i banski upravi preko prometne policije, i kjer pa te ni, preko upravnega oblastva ! prve stopnje. Policija odnosno upravna j oblast prve stopnje je dolžna v dveh dneh i po prejemu odposlati prijave banski upravi, ki bo prijave s svojim poročilom in s sumarnim pregledom v 10 dneh dostavila trgovinskemu ministrstvu. Dan oddaje prijave na pošti se smatra kot dan oddaje oblastvu.

Ibsra
a — Veliko zanimanje se opaža med
mariborskimi zdravniki za vprašanje,
kdo bo dobil mestni zdravniški mesti, ki sta bili razpisani po smrti mestnega zdravnika dr. A Wankmullerja. Pravijo, da je na obe mesti precejšen naval. Oglasilo se je namreč okoli 20 zanimancev. Mestni očetje ne bodo imeli lahke izbire.
a — Ljudska univerza v Mariboru. Jutri bo predaval inž. dr. France Avčin, naš znani planinski pisatelj, o temi »Na smučeh preko Sar planine na Korab«. Predavanje odličnega poznavalca planin Južne Srbije pojasnjujejo zelo lepe skioptične slike.
a — Narodna strokovna zveza organizira
ruske tečaje. Podružnica Narodne strokovne zveze je organizirala posebne tečaje za pouk ruščine. Če bi se prijavilo dovolj zanimancev, bi bil poseben tečaj tudi ob nedeljah popoldne. Zanimanci naj se priglasijo v prostorih Narodno strokovne zveze v Sodni ulici št. 9.
a — Predavanje na željo mariborskih obrtnikov. V soboto 19. t. m. bo v salonu restavracije pri »Novem svetu« s pričet-kom ob pol 21. poučno predavanje. Na željo mariborskih obrtnikov predava o davčnih zadevah zbornični davčni referent g. Žagar o vseh davčnih zadevah, ki se nanašajo na občinstvo.
a — Smrt v cvetu mladosti. V splošni bolnišnici je preminila v cvetu rosne mladosti, stara 15 let, dijakinja Ivanka Ro-binšakova. Žalujočim svojcem naše globoko sožalje!
a — Pri zadnji poplavi poškodovani dravski most popravljajo. Poročali smo o škodi, ki jo je napravila Drava na dravskem mostu pri Dravogradu o priliki zadnjih nalivov. Most je bil za vozovni promet takoj zaprt, zdaj pa so pričeli s popravljanjem, ki bo trajalo delj časa.
a— Maksimalne cene svinjini v srezu Maribor levi breg. Z veljavnostjo 20. t. m. določa sresko načelstvo za Maribor levi breg sledeče maksimalne cene za i svinjsko meso, slanino, salo in mast od svinj, ki so uvožene v dravsko banovino: svinjski hrbet 22 din, ostalo svinjsko meso 21 din, slanina in salo 24 din, mast 26 din, glava 10 din, črevesna mast 16 din, ledvice, srce 18, jetra 16, možgani 18, pljuča 10 din. Prekrški te odločbe se kaznujejo po čl. 9 uredbe o pobijanju draginje in brezevestne špekulacije.
a— Na prenočišče jo je povabil, potem pa okradel. Neki 36 letni mož iz Studencev je svoje vrste ptič. 76 letno klobasa-rico A. M. je najpreje povabil k sebi na prenočišče. Ko se je starka naslednje jutro prebudila, je opazila, da ji je izginilo iz denarnice 200 dinarjev. Mož je ovaden sodišču.
a— Krznarstvo P. SemKo, Aleksandrova 12. vam nudi ceneno kožuhovino in krznarske izdelke. (—)
a— Na srnjaka streljal, pa sebe ranil.
Trgovcu Antonu Pernatu iz Meže se je pripetila na lovu svojevrstna nesreča. Ko je streljal na srnjaka, se je zaradi defekta v orožju razletela cev in ranila lovčevo levico. Pernat se je zatekel k zdravniku.
a — Drava naplavila utopljenčevo truplo. Pri Sv. Marku niže Ptuja je naplavila Drava truplo mlajšega moškega. Ugotovili so, da gre za 24 letnega Simona Svenška, ki se je naveličal življenja in se sam pognal v Dravo. Pokopali so ga na markovskem pokopališču.
a— Iz Studencev. Občinska uprava v Studencih opozarja vse vojne invalide, vojne vdove in svojce v svetovni vojni padlih ali pogrešanih, da se nemudoma javijo v občinski pisarni v svrho izpopolnitve seznama vojnih žrtev.
Prepoved prodaje brez dovoljenja
Vsaka odtujitev in vsak nakup gume, ki je podvržena prijavi v smislu te uredbe, je prepovedana brez predhodnega dovoljenja banske uprave. Taka dovoljenja lahko zahteva z nekolkovano vlogo tako kupec, kakor tudi prodajalec. Pristojno obiastvo lahko za dovoljenje stavi pogoj, da kupec odstopi stare gume prodajalcu, če ta pristane na to, da jih odkupi, odnosno, da jih ponudi na odkup državi preko določenega organa. Osebe, ki so dolžne gume prijaviti, morajo kot dobri i gonska sredstva.
gospodarji hraniti gume, ki so jih morale
prijaviti.
Prisilni odkup
Vse količine gum, ki so podvržene prijavi v smislu te uredbe, so lahko predmet prisilnega odkupa na račun države, brez
ozira na to, kje se nahajajo. To pravico prisilnega odkupa vrši preko državnih krajevnih policijskih oblastev, kjer pa teh ni, pa preko upravnega oblastva prve stopnje trgovinsko ministrstvo odn. organ, ki ga ono odredi. Organi teh oblastev lahko v zvezi s prisilnim odkupom zahtevajo vse informacije in vršijo pregled poslovnih knjig in listin, ki se tičejo poslovanja z gumami za motorna vozila in lahko tudi ! pregledajo poslovne prostore. Prisilni odkup se vrši po maksimiranih cenah, določenih na osnovi uredbe o kontroli cen. Tr-i govinski minister lahko po potrebi pred-! piše obvezno ponovno predlaganje prijav | o gumah.
Kazenske določbe
I
Kdor v nasprotju s predpisi te uredbe, ne bi v določenem roku prijavil vseh ko-•• ličin gum za motoma vozila ki jih ima ali bi predložil neresnično prijavo, se kaznuje z zaporom do 30 dni in z globo I v višini 500 do 50.000 din. Enaki kazni j zapade oni, ki bi v nasprotju s predpisi j uredbe odtujil ali kupil brez dovoljenja ! pristojnega oblastva, kakršno koli koli-' čino gum za motoma vozila ali pa bi iz | zlobe poškodoval odnosno uničil gumo, ki i je podvržena prijavi v smislu uredbe. I Vrhu tega se obsojeni osebi odvzamejo j vse količine neprijavljenih gum v korist : države in stavijo na razpolago trgovin-| skemu ministrstvu. Kazni izrečejo držav-; na krajevna policijska oblastva, kjer pa ! teh ni, obča upravna oblastva prve stop-j nje. Globe gredo v korist državne bla-; gajne. Pri postopanju se uporabljajo predpisi obrtnega zakona o prestopkih in kazenskem postopanju.
Zaključki o nakupu odnosno prodaji gume, sklenjeni do uveljavljenja te uredbe, se lahko izvršijo samo z odobrenjem pristojne banske uprave, če do dneva uveljavljenja te uredbe niso bili izvršeni. Ce banska uprava take zaključke ne odobri, se smatrajo kot razveljavljeni.
Omejitev prometa z vozili, ki uporabljajo domača pogonska sredstva
Trgovinski minister se pooblašča, da bo predpisal podrobne predpise za izvajanje te uredbe in da zaradi štednje z gumami predpiše tudi omejitve v prometu z motornimi vozili, ki uporabljajo domača po-
1 voznega dovoljenja vrniti dovoljenje, da se uniči. Dodeljeni kontingent gre na breme kvote, določene dotičnemu izvozniku. Neizkoriščen kontingent pa se na predlog zajednioe izvoznikov dodeli drugemu izvozniku. Pri izvozu blaga, za katero velja režim centralne prodaje, ima izvozno dovo-} ljenje značaj zaključnice, ki se mora obvezno izvršiti. Direkcija bo izvršila revizijo registra izvoznikov klavniških proizvodov, ki se vodi pri direkciji, v 2 mescih.
Kontrola cen in zalog usnja
Z odlokom ministra za sociamo politiko in ministra za trg. in ind. je razširjena kontrola cen in zalog na vse vrste kož in usnja, bodisi domačega ali tujega izvora. Urad za kontrolo cen zato opozarja, da se kontrola v smislu uredbe o kontroli cen in uredbe o kontroli zalog nanaša: 1. na surove keže (goveje, konjske, bivolske in telečje); 2. na st rojeno usnje in krupone (okrajnike, vratove), usnje za podplate, gornje usnje za čevlje (kravje brez ozira na barvo, in telečji boks brez ozira na barvo), usnje za sedlarsko obrt, blank usnje v vseh barvah in usnje za strojno jermen je-
V smislu čl. 2 ureibe o kontroli cen so uvoznikl-trgovci na debelo in predelovalci (tovarnarji) dolžni za vsako povišanje cen dobiti dovoljenje pristojnih oblastev. Prav tako so vsi uvozniki, trgovci na veliko in predelovalci usnja, kakor tudi tisti, ki jim je blago poverjeno v shrambo, dolžni dostaviti neposredno uradu za kontrolo cen najkasneje do 25. oktobra pOpis zaleg zgoraj označenih kož in usnja po stanju na dan 15. oktobra t. 1. Za nadaljnje prijave zalog v smislu uredbe o kontroli zaleg ob koncu mesca velja rok do najkasneje vsakega petega v mescu. V prijavah zalog, proizvodnje in prometa je treba količine posebej označiti za vsako vrsto omenjenih kož in usnja v komadih in kilogramih. Gornje usnje je treba označiti s površino v kvadratnih čevljih in s težo v kilogramih.
Registracija hanovisiskega
prehranjevalnega zavoda
Včeraj je bila pri trgovinskem sodišču izvršena registracija Banovinskega prehranjevalnega zavoda v Ljubljani, ki je s tem javno pričel poslovati. Zavodu načelu je kot predsednik bivši minister Franc Snoj, podpredsednik je inž. Lambert Muri, pro-kura pa je podeljena g. Nagodetu.
Zavod posluje začasno v palači Banovin-ske hranilnice v Knafljevi ulici, kjer se nahaja tudi kmetijski oddelek banske uprave. Uradne ure zavoda so od 8.—12 ter od 15—18 ure.
Ob priliki registracije je predsednik g. Snoj med drugim izjavil, da bo zavod vršil svoje posle, ki se trenutno nanašajo predvsem na preskrbo Slovenije z moko, koruzo in drugimi žitaricami. Po potrebi se bo poslovanje zavoda razširilo tudi na druge predmete, ki so za prehrano prebivalstva bistveno važni. Kontingenti 1384 vagonov pšenice in 1320 vagonov moike so v glavnem izrabljeni; v Slovenijo je že dospelo 500 vagonov pšenice in 700 vagonov moke ostali vagoni pa so dodeljeni in so na potu. V kratkem se imajo razdeliti novi kontingenti in obstoja upravičeno upanje, da bo preskrba z moko vsaj v glavnem funkcionirala. Ker slovenski mlini meljejo po kvaliteti zelo neenotno moko, so se sedaj določili tipi moke in se bo vršila kontrola, da bo kvaliteta moke povsod enaka.
Storjeni so potrebni ukrepi, da pride pod kontrolo zavoda tudi dobava in razdelitev olja in masti. Preskrba masti je za prehrano bistveno važna, zato bo treba skrbeti, da je bo dovolj na razpolago.
Morda se bodo v teku poslovanja pokazale kakšne trdote in bodo posamezniki prizadeti.. Koristi posameznikov pa se morajo v takih časih, ki jih doživljamo in katerim gremo še nasproti, podrediti koristim skupnosti.
Gospodarski sosvet
Banovinskemu prehranjevalnemu zavodu je v smislu statuta prideljen gospodarski sosvet, sestavljen iz 10 članov iz vrst potrošnikov, gospodarskih krogov in strokovnjakov. Ban dr. Natlačen je z odlokom z dne 16. t. m. imenoval v ta sosvet kot predstavnike potrošnikov in gospodarskih krogov ter kot strokovnjake naslednje gospode: za člane: Kozamerni11® Viktorja, predsednika Delavske zbornice v Ljubljani, Velkovrha Franca, zavarovalnega potnika v Vrhovcih pri Ljubljani, dr. Bohinjca Joža, ravnatelja OUZD v Ljubljani, Vran-karja Vinka, strokovnega tajnika v Ljubljani, inž. Koširja Vinka, uradnika Pokojninskega zavoda v Ljubljani, Zemljiča Jo-ška, prokurista v Ljubljani, Smrkolja Albina, trgovca z deželnimi pridelki v Ljubljani, Verbiča Antona, trgovca z mešanim in špecerijskim blagom v Ljubljani, inž. Mucka Antona, tajnika Kmetijske zbornice v Ljubljani in Gabrovška Franca, na-čelstvenega ravnatelja Zadružne zveze v Ljubljani; za namestnike članov pa Kralja Franca, uslužbenca E. C. 2. na Rudniku pri Ljubljani, 2umra Srečka, strojnega stavca v Ljubljani, Novaka Franca, delavca pivovarne »Union« v Ljubljani, Prezlja Antona, krojača v Ljubljani, Modica Milana, uradnika. Pokojninskega, zavoda v Ljubljani, Megušarja Staneta, trgovskega nameščenca v Ljubljani, Volka Avgusta, trgovca z deželnimi pridelki v Ljubljani, Olupa Josipa, trgovca s konfekcijskim bUu-gom v Ljubljani, inž. Suhadolca Josipa, tajnika Kmetijske zbornice v Ljubljani in dr. Basaja Josipa, uradnega ravnatelja Zadružne zveze v Ljubljani. Prva seja gospodarskega sosveta bo sklicana v kratkem.
Kontrola izvoza klavniških proizvodov
INSER1RAJTE V „JUTRU
nt
Kakor smo že kratko poročali, je trgovinski minister na osnovi uredbe o kontroli zunanje trgovine predpisal naredbo, s katero se uvaja Kontrola izvoza klavniških proizvodov.
Kontrolo izvoza predpisuje naredba za naslednje živinske proizvode: meso, sveže in predelano (tar. št. 58 carinske tarife), razen zaklane perutnine, nadalje slanina in salo (tar. št. 60), mesni izdelki (tar. št. 61), svinjska mast (tar. št. 66), čreva (tar. št. 80), kri od zaklane ž»vine tn ocvirki (tar. št. 83) in meSne konzerve (tar. št. 143). Izvoz gornjih proizvodov je v bodoče dovoljen samo s specialnim izvoznim dovoljenjem, ki ga izda direkcija za zunanjo trgovino v Beogradu (odn. banska oblast v Zagrebu).
Direkcija za zunanjo trgovino sme za posamezne gori navedene predmete in za posamezne države skleniti centralno prodajo teh predmetov. Izvozniki, ki jim bodo na predlog njihove zajednice izdana izvozna dovoljenja za proizvode, za katere je določena centralna prodaja, morajo izvoziti dodeljene jim količine.
Izvozna dovoljenja se bodo izdajala v okviru splošnega načrta za izmenjavo z inozemstvom, in sicer s^mo podjetjem za klanje živine in predelavo mesa, ki so vpisana v register izvoznikov klavniških proizvodov pri direkciji za zunanjo trgovino. Izvozna dovoljenja za izvoz zaklane govede se lahko izdajajo tudi registriranim izvoznikom žive živine, ki so istočasno registrirani za izvoz govejega mesa. Naredba vsebuje podrobne predpise o načinu registracije izvoznikov. Nadalje določa,
I da izda direkcija za zunanjo trgovino od-• ločbo o procentualni udeležbi prosilca pri izvozu, in sicer po zaslišanju posebnega odbora pri direkciji, ki ga tvorijo predstavniki direkcije, trgovinskega in kmetijskega ministrstva ter banske oblasti v Zagrebu.
Izvozniki, registrirani za izvoz klavniških proizvodov, morajo položiti kaVcijo v višini 100.000 din, izvozniki, ld so registrirani za izvoz govejega mesa, pa kavcijo v višini 50.000 din. V začetku vsakega leta se izvrši revizija seznama izvoznikov in se črtajo iz seznama oni izvozniki, ki v predhodnem letu niso izvozili ali niso prijavili svojih proizvodov za izvoz. Izvozne kontingente klavniških proizvodov dodeli med posamezne izvoznike č&rekcija na predlog pristojne zajednice izvoznikov, nakar se izvoznikom izdajo izvozna dovoljenja. Ta izvozna dovoljenja se ne morejo prenesti na druge oSebe. • Zloraba izvoznih dovoljenj se kaznujejo po kazenskem zakonu, uporabijo pa se tudi posebne kazni v smislu te naredbe. Na osnovi izdanega izvoznega dovoljenja mora izvoznik blago izvoziti v predpisanem roku v skladu s predpisi o standardizaciji, kakor tudi z drugimi predpisi, ki se nanašajo na proizvodnjo, kakovost in opremo posameznih proizvodov ter po navodilih direkcije. V opravičljivih primerih se podaljša veljavnost dovoljenja, če izvoznik zahteva podaljšanje najmanj 15 dni pred potekom roka. pri čemer mora izvoznik plačati naknadne takse, ki jih določi trgovinski minister. Ce izvoznik iz opravičljivih razlogov ne more blaga izvoziti, je dolžan v 8 dneh po prejemu iz-
Naše delavsko zavarovanje v prvem polletju
Ravnateljstvo Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani sporoča, da je na svoji zadnji seji obravnavalo poskusno bilanco bolniškega zavarovanja za prvo polletje t L V tej dobi so znašali predpisani dohodki 29.1 milijona din, od tega odpade na predpisano bolniško zavarovalne prispevke 28.4 milijona din, ostalih 0.7 milijona din pa se nateka iz naslova povračil, dohodkov kopaliških naprav obresti itd.
Izdatki so znašali v prvem polletju 28.8 milijona din, tako da znaša poslovni prebitek 0.3 milijona din. Ta prebitek pa jo le navidezen in pri nestalnosti rizika zelo neznaten. V bilanci ni mogoče upoštevati vseh računov, ki dejansko spadajo v prvo polletje, ker prihajajo nekateri računi običajno šele po zaključku računskega obdobja. Na podlagi staleža bolnikov se dajo ti manjkajoči računi oceniti na Jin 550.000 din. Ce ta znesek upoštevamo, dobimo poslovni primanjkljaj v višini din 250.000.
Med izdatki je zopet največja in najvidnejša postavka hranarina, za katero je bilo izdanih 8.2 milijona din ali 28.1% vseh dohodkov. Za zdravila je urad izdal 3.4 milijona din (11.5%), za oskrbnine v bolnišnicah 3.2 milijona din (11.1%), za zdravnike pa so znašali stroški 3.1 milijona din (10.6%). Porodniške dajatve in podpore so zahtevale 1.7 milijona din (5.9%), za zdravljenje v sanatorijih je bilo izdanih 1.4 milijona din (4.9%), za popravilo zob 0.6 milijona din (2%), za vzdrževanje ambulatorijev 0.75 milijona din (2.6%), za laično kontrolo bolnikov 0.46 milijona din (1.6%), za pogrebnine 0.22 milijona din (0.8%), za odpis in vzdrževanje inventarja 0.24 milijona din (0.8%), za stroške samouprave pa 40.000 din in za razne stroške 38.000 din. Dotacija skladu za odpis neizterljivih prispevkov je znašala 710.000 din, za dotacijo sklada za pokritje primanjkljajev pri Suzorju pa prav tako 710.000 din.
Upravni stroški so znašali 4.1 milijona din ali 14.05% vseh dohodkov. Hranarina je še vedno za 3 točke višja, kakor znaša povprečje za vso državo.
Iz imovinskega stanja je razvidno, da znaša zaostanek na neporavnanih prispevkih 30.2 milijona din. To je ogromen znesek, ki predstavlja za urad manjkajoči obratni kapital, ki si ga mora urad zaradi tega izposojati od drugih zavarovanih panog po 6%, da vzdrži svojo likvidnost
Gospodarske vesti
= Prijava smrekovega zamanja. Direkcija za zunanjo trgovino poziva vse izvoznike lesa in Žagarje, da stavijo brzojavno ponudbe za odpadke pri žaganju smrekovega lesa z navedbo prodajnih cen franko nakladalna postaja in razpoložljivih količin, s katerimi bodo razpolagali v teku prihodnjih dveh mescev. Ker je rok za dostavo ponudb določen do 19. oktobra, opozarja Zborniea za TOI vse interesente na nujnost zadeve.
= Ureditev uvoza iz Nemčije. V torek popoldne je bila v kabinetu trgovinskega ministrstva seja odbora za uvoz, na kateri se je razpravljalo o ureditvi uvoza lz Nemčije. Poleg članov odbora so seji prisostvovali člani nemške gospodarske delegacije.
= Izvoz jabolk v Nemčijo. Poročali smo že, da je za izvoz namiznih jabolk v Nemčijo določena cena 32 mark, franko jugoslovensko-nemška meja. Prizad opo-
Kadar kupujete
Aspirin
tablete, ne pozabite pogledati, da li vsak zavitek in vsaka posamezna tableta nosi nBayer"-jev križ, ki ga mora imeti. Ni Tiamreč Aspirina brez „Bayer"-jevega križa.
Ogtaf ras. P04B.br. 7557 Od 13. um 1940.
zarja izvoznike, da morajo pri sklepanju kupčij navesti, ali gre za pakirana ali nepakirana jabolka, kakor tudi, ali gre za kasna jesenska ali zimska jabolka. Upoštevati morajo, da je v Nemčiji za namizna jabolka predpisan minimalni premer 6 cm, kar velja za namizna jabolka, pakirana in nepakirana.
= Prisilni odkup drv. Novo ustanovljena Centrala za kurivo je pozvala proizvajalce drv in trgovce z drvmi v drin-ski, vrbaski, moravski in dunavski banovini ter v Beogradu, da prijavijo vse ne-izvršene zaključke za dobavo drv, kakor tudi vse pozneje sklenjene zaključke. Pri eventualnem prisilnem odkupu na osnovi uredbe o centrali za kurivo, ne bo centrala upoštevala zaključkov, ki ji ne bi bili prijavljeni, temveč bo izvršila prisilni odkup tudi onih količin, ki so prodane, če zaključek ne bi bil prijavljen.
= Zakaj ni bencinske mešanice. V zadnjem času je pričelo na črpalkah hudo primanjkovati bencinske mešanice, kar se v javnosti pogrošno tolmači, češ da nam primanjkuje nafte in bencina. Po naših informacijah imajo petrolejske družbe velike zaloge bencina, primanjkuje pa špirita za mešanje z bencinom. Pomanjkanje špirita za mešanje pa bo v doglednem času odstranjeno, ker bodo odslej imele tvornice špirita na razpolago dovolj surovine, to je predvsem melase, ki jo dobivajo iz sladkornih tvornic. Plinsko olje pa se dobi naprej v neomejenih količinah.
Borze
16. oktobra
Na jugoslovenskih borzah so danes grški boni nekoliko popustili. V Zc srebu je bil sicer še promet oo 65 50. V Beogradu pa je prišlo do zaključka Po 63
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri nespremenjeni tendenci no-tirala 445 — 448 (v Beogradu ie bil promet po 443 — 446). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključka, pač ra je bil promet v delnicah Oceania po 750.
DEVIZE
Ljubljana. Oficielni tečaji: London 176.15
—	179.35. New York 4425 — 4455. Curih 1028.11 — 1038.11. Tečaji na svebodr.em trgu: London 218.32 — 221.52. New York 5480 — 5520. Curih 1270.45 — 1280.45.
Curih. Beograd 10. Pariz 9.9250. London 17.0750, New York 431.50. Milan 21.80, Madrid 40. Berlin 172.72. Stockholm 102. Budimpešta 85. Atene 3.00. Carierad 2.80.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Voina škoda 445 — 448, 4°/o agrarne 52 den.. 4% severne agrarne 52.50 den.. 6°/o begluške 77 den., 6°/« dalm. agrarne 70.50 bi.. 6°/o šum-ske 71 bi.. 7% stabiliz. 92 den., 7% inveft. 97 den., 7% Seligman 100 den.. 70/o Blair 94—95. 8°/o Blair 99.50 den.: delnice: PAB 192 den.. Trboveljska 340 — 345. Gutmann 55 bi.. Šecerana Osijek 245 den.. Šečerana Veliki Bečkerek 650 den.. Osiieeka lieva-onica 165 den.. Isis 35 den.. Oceania 725— 750 (750), Jadranska 400 den.
Beograd. Voina škoda 445 — 445.50 (443 — 446). 4°/o agrarne 54.25 den.. 4°/« severne agrarne 54 den.. 6°/n begluške 76.75 — 77 (76.75). 6% dalm. agrarne 6Q.25
—	70.25 (70 — 70.25). 6°/o šumske 69 50 den.. 7% invest. 101 den.. 7%> Blair 95.25 den.. Narodna banka — (6500).
Blagovna tržišča
ŽITO	'
"+ Chicago. 16. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za dec 84.875, za maj 83.50, za julij 79.25; koruza: za dec. 59.625,
-f Novosadska blagovna borza (16. t. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: za pšenico veljajo odkupne cene po uredbi. Ove»: baški, sremski 314 — 316. Rž: baška 327.50 — 330; ban. 325 — 327.50. Ječmen: bašld in sremski 345 — 347.50; pomladni 412.50 — 417.50. Koruza: baška 338 — 340; nova enotno sušena 269 — 271. Moka: franko mlin v dunavski banovini brez skupnega davka in vreč; »0« 660 — 680; krušna moka 358. Otrobi: franko mlin brez skupnega davka in vreč: 180. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 410 — 412.50.
Nenadoma je umrl moj ljubljeni soprog, brat, stric, in svak, gospod
Rudolf Petejan
detektiv v pokoju
Pogreb predragega pokojnika bo v petek, dne 18. oktobra, ob četrt na 4 popoldne z žal, iz kapelice sv. Petra, na pokopališče pri Sv. Križu.
Ljubljana, dne 16. oktobra 1940.
Žalujoča soproga in ostalo sorodstvo
ANEKDOTA
Nemški vojak iz Vzhodne Prusije bi rad od francoske kmetice kupil piško. Francoskega. ne zna, kmetica njegove nemščine ne razume in skomigne z rameni.
Vojak nato glasneje, kažoč na kokoši na dvorišču: »Piško!«
Kmetica: »Ah! Oui, oui.«
Odide in mu čez nekaj časa prinese staro kokoš.
Vojak. Id bi rad mlado žival: »Ne ma-darme, temveč mademoiselle!«
Preprosta dekleta — velika redkost
Izkušnja danske filmske družbe
Neka danska filmska družba je razpisala natečaj, s katerim je iskala za nov film preprosto mlado dekle povprečnega tipa. Samo ob sebi umevno, da se je priglasilo na tisoče deklet, a že pri prvi izberi so
Japonci so odkrili novo repatko
Letošnje leto je v primeri z lanskim le-tom precej ubogo, kar se tiče repatic, vsaj do zdaj je bilo tako. Zdi se pa, da bodo zadnji meseci dohiteli, kar so prejšnji zamudili. Po poročilu iz Tokija je japonski astronom Okobajaci dne 4. oktobra v glavi : Velikega Leva odkril namreč peto letošnjo repatico, zvezdico 11, reda. To repatico so baje opazili isto tako na Japonskem že pet dni prej. Zadnja dva mesca sta tako dala že štiri repatice. Nova repatica je bila, kakor je bilo mogoče izračunati, že v avgu- ! stu v največji bližini sonca in se ta čas j oddaljuje od nas.	I
večino konkurentk izločili, ker pač niso ustrezale povprečnemu tipu.
Ko so se ostale osebno javile, so jih zopet večino izločili, tako da je na zadnje ostalo le malo konkurentk. Pri poskusnih snemanjih pa je moral vodja filmanja ugotoviti, da tudi te ne ustrezajo zahtevam, da bi predstavljale neočitni povprečni tip. Ni preostalo drugo, nego da so poklicali poklicno igralko, ki predstavlja sedaj z umetnostjo maske »povprečno dekle iz vsakdanjosti«, tisto dekle, ki ga sploh nikjer ni, kakor kaže uspeh tega natečaja.
čudna sreča
V Velegradu na Moravskem je splezal te dni neki klepar Nemeček na stolp znar ne bazilike, da bi popravil streho. Pri tem delu mu je spodrsnilo in je strmoglavil ▼ globino. Imel je pa nenavadno srečo, kajti komaj je pristal na tleh, se je že dvignil, kakor da se ni nič zgodilo, in se vrnil na delo. Kakor po pravem čudežu se ni niti najmanj poškodoval.
Iz dveh ar — trideset dni
Zgodba lz anatolske naselbine
VSAK DAN ENA
V majhni srednjeanatolski vasi so praznovali poroko. Ali, mladi ženin, je bil srečen, da je svojo mlado nevesto končno lahko odpeljal domov. Godba, petje in smeh so se razlegali na poročni gostiji, vse v vasi se je veselilo, kajti, vsa vas je seveda svatovala.
Nenadno pa je usoda zmotila poročno slavnost. Prikazal se je orožnik, da bi od-vedel mladega ženina. Ta si je bil nekaj časa prej nakopal tri dni zapora in baš na njegov poročni dan je orožnik dobil povelje, naj odide ponj. Prazniško razpoloženje se je v trenutku razblinilo, godba je utihnila, žalost je zavladala med svati.
Med tem so naprosili orožnika, naj malo potrpi, in v naglici se je sestal družinski svet. Od najstarejših do najmlajših so bili vsi mnenja, da Ali ne sme svoje poročne noči prebiti v zaporu, in mlada žena naj bi prve noči svojega zakona tudi ne prebila sama. Po kratkem posvetovanju so na-
šli rešitev. Orožnik prav za prav ni vedel, kateri je Ah, ki so ga obsodili na zapor, in tako bi lahko nekdo drug iz družine igral njegovo ulogo. Ponudil se je Musta-fa, njegov svak. Trije dnevi hitro minejo, je menil, in je odšel z orožnikom, ki ni slutil, da so ga potegnili. Toda tam v kehi se je izkazalo, da sd trije dnevi cela večnost. že po dveh urah je vrlemu Mustafi postala celica pretesna. Mislilo se mu je, kako se tam zunaj poročna slavnost nadaljuje in kako se drugi fantje veselijo ter plešejo z dekleti, med tem ko je njemu tukaj tako grozen dolgčas. Pokesal se je, da se je dal zapreti namesto Alija. V svoji naivnosti je mislil, da ga bodo takoj izpustili. če bo povedal svoje pravo ime in vse okoliščine. Mladi mož pa se je hudo zmotil. Namesto da bi presedel tri dni v ječi in bi bilo potem vse dobro, so mu naložili trideset dni, ker je bil dal oblasti napačne podatke. Seveda pa je moral tudi Ali navzlic poročnemu dnevu v zapor.
»Kaj bi šele bilo, če bi ta ženska znala igrati klavir! . . .c	(»Gutierrez«)
Londonski dopisnik pariškega »Tempsa« poroča mnoge podrobnosti o škodi, ki so jo nemška letala že doslej napravila v Londonu.
Te škode, pravi dopisnik, ni mogoče oceniti. Mestno središče, City in obale Temze so izpostavljene izredno težkemu uničevanju. Po nekem ameriškem opazovalcu je na tisoče hiš razdejanih ali težko poškodovanih. 400 londonskih tovarn je postalo že nerabnih, 20 odstotkov elektrarn in plinarn ne obratuje več. Promet so v raznih delih City ustavili. Hišo Reuterjeve agen-ture so morali delno izprazniti, prostori lista Daiiy Expres pa so uničeni, škodo sta utrpela tudi Buckinghamska palača in \Vestminstrski most. Največ pa trpijo industrijska in trgovska poslopja. Ob obeh
straneh Temze so doki, zaloge sirovnn, skladišča vseh vrst, kovinske tovarne i. t. d. s sledovi bomb in izstrelkov naravnost posuti. Vsak dan se uničijo velikanske vrednosti, ki jih uvažajo iz vseh delov sveta.
Oblasti, poročajo drugi viri, si prizadevajo, kolikor morejo, da bi se povzročena škoda popravila. Kupi ruševin so v Londonu sedaj tako narasli in ovirajo promet v takšni meri, da je angleška vojska dala na razpolago 500 pionirjev, da bi odstranjevali dokaze nemških napadov. Razen tega bodo zaposlili še veliko število brezposelnih, a v delu je 500 tovornih avtomobilov, da bi se ruševine iz mesta spravile na periferijo. Iz Zedinjenih držav so naročili 12 žerjavov samo za ta dela in so baje že na poti.
Italijanska mornarica v spremstva bojnih čolnov
človeški okostnjak v dimniku
V Pragi podirajo nekdanje kopališče cesarice Elizabete na Berlinski cesti, ki so ga po njegovem zgraditelju, praškem županu namestniku, imenovali tudi Kander-tovo kopališče. Stavba že davno ni ustrezala več modernim zahtevam.
Ko so delavci podirali enega izmed dimnikov v četrtem nadstropju, so zadeli na ostanke človeškega okostja. Med drugim so našli del lobanje, na kateri je bilo videti še nekoliko rjavih, deloma pa ožganih las. O grozotni najdbi so obvestili po- i licijo, ki je uvedla takojšnjo preiskavo, a | brez upanja, da bi se dalo kaj podrobnejšega dognati. Po dosedanjih ugotovitvah gre za ostanke mlade ženske, ki so bili zazidani v dimnik. Domnevajo, da gre za sledove zločina, ki se je zgodil v starem kopališču, a kdaj bi to bilo, ne ve nihče povedati Mogoče je, da bodo ostale dele okostja našli še pod kupi opeke in ometa, ki so nastali med podiranjem pod dimnikom.
Na tisoče hiš je razdejanih, več sto tvornic porušenih
K pomorski bitki pri Malti
če še ne veš, zdaf izveš?
nemške vojske nekje ob Rokavskem prelivu v pripravljenosti za borbo
% angleškimi letali
Škoda v Londonu
da zagrlnja Japonsko padavina iz pepela, ki jo bruha iz svojega žrela ognjenik Ašama. Opazovalnice v Maesašiju, Ka-ruizavi in Oivaki so ogrožene;
da so bila francoska pristanišča ob Ro-kavskem prelivu Cherburg, Boulogne sur Mer in dr. v napadih angleških letal hudo poškodovana;
da se je mornarica Kanade od začetka sedanje vojne povečala na dvanajstkratnl obseg;
da je francoska vlada v Vichyju zaradi preskrbe prebivalstva s hrano zasegla vse zaloge žita;
da sovjetske oblasti uradno priznavajo prisotnost 20 divizij rdeče vojske ob rumunski meji;
da živi v Sofiji 26.000 Židov;
da se je knez Stirbey, nasprotnik bivšega rumunskega kralja Carola, vrnil v Rumunijo;
da bo imela Amerika v teku enega mesca pod orožjem pol milijona mož.
Van Dyck — zaslon proti vetrn in dežju
Usoda slavne slike »Kristus na križu"
Po večmesečnem potovanju se je Van Dyckova slovita slika »Kristus na križu« vrnila na svoje prvotno mesto v katedralo v Termondu. Večji del tega časa je rabila neki družini belgijskih beguncev kot zaslon proti vetru in dežju.
Skupaj s celo vrsto drugih umetnin so to sliko letos dne 16. maja pod nadzorstvom termondskega župana v naglici spravili na neki tovorni avtomobil, ki se je odpeljal potem s 23 člani županove družine proti jugu. Sprva so nameravali umetnine ostaviti v podzemeljskem prostoru
katedrale v Gentu, toda beguncem se Je tako mudilo, da se niso upali ustaviti v tem mestu. Tako so vse skupaj vlekli s seboj skozi Francijo.
Na tem begu jim je bilo tako hudo, rta so Van Dyckovo sliko na zadnje uporabljali kot streho proti vremenskim neprili-kam. Po dolgem iskanju so umetnino končno izsledili v nekem begunskem taborišču v južni Franciji. Stala je še vedno nezavarovana na prostem. Skrbno so jo zavili in vrnili v Termonde. Tam so ugotovili, da je Kristusova glava resno poškodovana, ostanek slike pa ni trpel.
Žrtev »Titanicove« katastrofe živi
Razkritje po več nego 2§ letih
Neka družina v Montrealu v Kanadi se je te dni nemalo začudila, ko je zvedela,
Protiletalski top
da neka sorodnica. Lorraine Allisonova, o kateri so mislili, da je utonila pri »Titanl-covi« katastrofi 1. 1912., še živi in je v Bre-kleyu v Michiganu pod imenom Laurence Kramer srečna zakonska žena ter mati.
Starša Kramerjeve, nekoč znani mon-trealski finančnik Hudson Allison in njegova žena, sta tedaj pred 28 leti utonila in vsi so mislili, da je v valovih našla smrt tudi njiju triletna hčerkica Lorraine. Očetovo truplo so našli, o materi in hčerki pa ni bilo nobenega sledu.
Vsa zgodba se je razčistila, ko je Kra-merjeva te dni zvedela, da jI je bilo nekda^ nje pravo ime Allisonova in da jo je ob potopu »Titanica« rešil neki Hvde, ki je potem z njim živela v Berkleyu kot njegova hči
Bitka v zraku nad Kanalom
Dve letali, nemško in angleško, v borbi nad Rokavskim prelivom. Posnetek je napravil fotograf nekega nemškega bombnika
dla je ameriška vojaška misija s poveljnikom mornarice Zedinjenih držav na poti v London že prispela v Lizbono;
da bodo na Madžarskem zgradili veliko tvornico za aluminij;
Pogled na prizorišče nesreče brzca na progi New Tork—Chicago
H. Adams	28
LEPA ZAR0TNICA
Detektivski roman
»Upam, da ima ta gospa neomadeževano preteklost,« je dejala Karolina. »Žal bi mi bilo, če bi nastale zanjo iz tega nevšečnosti.«
»Gospoda Bickertona sem tudi vprašala, kaj namerava gospod Grey s storilkami, ako mu pridejo v pest. Tega ne ve, je rekel. Najbrže bo vse odvisno od tega, kakšna so dekleta v resnici. Nato sem mu morala priseči, da ne črhnem živi duši besedice. Saj menda tudi meni ne bi bil smel povedati, a jaz sem ga ugnala s tem, ko sem mu rekla, da rojakinji pač lahko zaupa; nikomur nič ne povem, kvečjemu ljudem, ki bi tudi on ali Grey govorila z njimi o tej stvari. Ti torej ne spadaš mednje!«
»Menda se ti pa gospod Bickerton kar dobro razumeta!« je z nasmeškom vprašala Karolina.
»Strašno je ljubezniv,« je dejala Judy. »Šele ko se z njim bliže seznaniš, vidiš, koga imaš pred seboj.«
»Da sem s teboj, bi mu razkazala tale rožnik,« je rekla Karolina »Tam se bližnja znanstva še po-globe. zlasti pri mesečini.«
Judv se je zasmejala in se za trenutek zagledala v lepo urejeni vrt z žubcreč;m vodometom na sredi
»Si slišala o Nancyji in Buntyji kaj novega?« je vprašala Karolina.
»Ne,« je rekla Judy in obotavljaje se dodala: »zaradi Nancyje in tistega denarja sem v skrbeh.«
»Meniš, da resno misli na Geralda Allingtona?«
»O tem ni dvoma,« je bil Judyjin odgovor. Na to ni vedela Karolina kaj odgovoriti in obe sta odšli dol.
16
Pri jedi je bila Karolina tako tiha, da so celo nekatere njenih prijateljic opazile. Molčala je zato, ker je mislila na svoj denar ali bolje, na to, da ji zmanjkuje denarja. Bogato obložena miza pred njo ji je bila obudila te misli in jo je razločno, kakor še zlepa ne, opozarjala na izpremembo njenih življenjskih razmer. Ker ni mislila tako kakor Bickerton, se ni nikoli bogvekaj menila za dobro jed, čeprav je imela do tistih dob na svetu samo dobre čase; vedela pa je, da ji grozi pomanjkanje najpotrebnejšega, kakor hitro porabi svojo skromno glavnico. Priložnosti za možitev so se ji že mnogokrat ponujale, vendar še ni bila našla moža, ki bi mu bila hotela postati tovarišica. Ugibala je, koliko tistih, ka so jo baje oboževali, jo bo neki še hotelo poznati, ko se razve, da je njeno premoženje izgubljeno.
Večina dam se je bila preoblekla, preden so se vrnile na igrišče, kjer se je bilo stanje tetanovalne igre znatno premaknilo. Odkar so spet igrali, je bilo padlo hitro zaporedoma nekaj vrat. Dame so bile zavzele svoje prejšnje sedeže na gledalskih prostorih.
Igra je postajala kaj živahna. Vsem dobrim lučajem so ploskali, kakor so zaslužili.
Ko so Petra Greya zamenili pri igri, je prisedel h Karolini. V prvem trenutku je hotela vstati in oditi, nato pa se je spomnila Judyjinega sveta, naj bo z njim takšna kakor vse druge.. Obsedela je torej.
»Igrate tudi vi kriket, gospodična Ormesbyje-va?« jo je vprašal.
»Poizkušala sem že,« je odgovorila.
Peter ni vedel, o čem naj prav za prav kramlja, in je v zadregi gledal na svoje velike roke.
Karolina je vrgla oči prav tja in mahoma vprašala:
»Odkod pa imate to prasko na zapestju?« Tanka črta, ki jo je bila lisica vtisnila v meso, se je še razločno videla. Meneč, da je opazil, ko se je ozrla nanjo, je z napetostjo čakala, kakšen bo njegov odgovor.
»Tole?« je rekel in se nasmehnil. »Saj ni več dosti videti, a stvar ima zanimivo zgodovino. Vendar je istorija predolga, da bi vam jo mogel zdajle povedati.«
»Ste se morda oprasnili na lovu?« je vprašala Karolina.
Spet jo je pogledal in v kotičkih oči mu je poredno zaigralo; prav res da je bil mikaven, kadar se je tako smehljal. »Da, na lovu sem jo dobil,« je rekel, »toda lovec nisem bil jaz — bil sem žival, ki so jo lovili!«
Mahoma je stal Bili pred njima.
»Peter, za prihodnjim si ti na vrsti. Pat Warner je pred teboj. Pričakujemo, da rešita igro za nas. Kaj sem še hotel reči, gospodična Ormesbyjeva,«
J je nadaljeval, »hotel sem se z vami nekaj pomeniti. Ali ne bi šla malce okrog igrišča? Izprehod se vam bo prilegel, saj že ves dan sedite in gledate.«
Zakaj ne bi šla z njim? Ali ni pravkar že hotela oditi? Sama si je prigovarjala, dasi bi bila šla rajši s kom drugim kakor z Billom Masonom.
»Žal mi je, če sem vas zmotil,« je dejal, »a vam, ki ste moja soseda, bi se rad pokazal ustrežljivega. Čujte me torej: neki moji prijatelji pravkar ustanavljajo družbo, ki bo donašala udeležencem na kupe denarja. Priporočil bi vam, da se tudi vi udeležite.«
»Za kaj pa gre?« je vprašala Karolina.
»Z drugimi ne smete govoriti o tem. Saj veste, kako je s takšnimi stvarmi: če se jih posreči ohraniti skrite, so zanesljive, kakor hitro pa zve zanje mnogo ljudi, gredo takoj po vodi. Ta reč je sijajna prilika v Hondurasu, zlato, kavčuk, nafta in še marsikaj, vse na enem kraju.«
»Ali bo gospod Grey tudi pristopil?«
»Za zdaj še ni. Sam ne vem, ali naj mu ponudim to stvar. Tudi vi se morete udeležiti največ z 10.000 funti.«
»Iz tega menda nič ne bo. Nimam toliko razpo-I ložljivega denarja.«
»Desete rno boste zaslužili. Vredno je, da od daste za to kake druge vrednote.«
»Obžalujem, ta mah je povsem nemogoče.«
»Prav, a kako bi bilo z 2000 funti? Rad bi vas pritegnil, toda število družabnikov mora vsekako ostati kar najmanjše.« I »To se kaj vabljivo sliši.«
Italija In Rusija
Zanimiv prikaz v francoskem poluradnem „Tempsu"
Paul Gentizon, ki se kot italijanski poročevalec francoskega »Tempsa« spet oglaša v svojem listu, opisuje v daljšem dopisu italijanske poglede na Rusijo. Iz zanimivega članka posnemamo nekaj informacij: V rimskih krogih kažejo odkrito zadovoljstvo glede sovjetskega stališča napram berlinskemu »trojnemu paktu«. To zadovoljstvo prihaja do izraza tudi v listih, v katerih so vedno bolj pogosti članki, ki odražajo zelo simpatične poglede glede na odnošaje med Nemčijo, Italijo, Japonsko in Rusijo. Treba bi bilo seči precej daleč nazaj, ako bi hoteli v italijanskih listih izslediti podobno naklonjenost glede Rusije kakor jo kažejo te dni. Večina teh člankov izhaja s stališča, da so odnošaji med tremi totalitarnimi velesilami in Rusijo toliko bolj naravni, kolikor bolj so politične akcije Italije, Nemčije in Japonske v poslednjih letih kazale skupni cilj »borbe proti zatirajočemu kapitalizmu in plutokraciji, ki sta našla v Sovjetski Rusiji, njeni doktrini in njenemu delu nepomirljivega sovražnika«, kakor je na primer zapisal »Gior-nale d'Italia«. Italijanski listi v tej zvezi tudi opozarjajo, da je bila Italija prva med vel« silami, ki je novo Rusijo de jure priznala, pa da je italijansko-ruski pakt, pod- '
pisan 2. septembra 1933 v Rimu, še vedno v veljavi in aktualen.
Res je, pravi dalje Gentizon, da so od tedaj italijansko-ruski odnošaji prešli razne faze medsebojne napetosti. Zadostuje, ako v tej zvezi opozorimo na poslednjo v razpletu rusko-finske vojne. Toda prav tako so se ponovno pokazala stremljenja po izboljšanju teh odnošajev. Tako je bilo značilno, da so bile fašistične simpatije na Stalinovi strani zlasti v borbi proti troc-kizmu. Tedaj so italijanski krogi očitno izražali mnenje, da utegne biti nešteto evropskih vprašanj drugače rešenih, ako se komunizem nacionalizira in omeji na Rusijo. Fašizem je namreč v ruski revoluciji pobijal predvsem njene tendence svetovne revolucije in internacionalizma. Druga stična točka je v tem, da je bila fašistična Italija vedno naklonjena voditelj-skemu načelu. Zato so bile njene simpatije vedno na strani totalitarnih pokretov in držav.
Gentizon zaključuje svoja izvajanja: Skratka priče smo očitnemu zbližanju med velesilami osi in Rusijo in to dejstvo bi
moglo povzročiti globoke spremembe v evropskem položaju.
§
kupmsti germanskih narodov
D'plomatski sotruidnik »Berliner Borsen-Zeitung« Kari Megerle, ki je v zadnjem času napisal že več člankov o bodočem izgledu Evrope in sveta po zamisli Nemčije, je te dni zelo ostro nastopil proti partiku-larizmu geiTr.r.nskih držav v Evropi, pri čemer misli zlasti na nekatere nordijske države.
Za narode germanskega izvora, piše Megerle, je v novi evropski ureditvi polno
možnosti, da zavzamejo svoje mesto ne le kot podrejeni organizmi, temveč kot enakovredni člani nove germanske skupnosti, ki jo bo treba stvoriti. Revolucija 20. stoletja je zajela vse narode Evrope. Njen cilj je premaganje dosedanjega evropskega partikularizma in vzpostavitev evropske solidarnosti proti vsem onim silam, ki so se evropskega partikularizma posluževale zaradi vzdrževanja svoje neprirodne in evropskemu prostoru nasprotne hegemonije in katerim so bile evropske države, med njimi zlasti germanske, samo objekti. Rešitev problema germanskega partikularizma ie naloga, ki čaka vse zdrave sile v j vseh germanskih narodih. Vsi ti narodi so J
bili nekdaj členi velike celote, v kateri so se mogli uveljaviti kot usodo Evrope oblikujoče sile. Mnogi izmed njih so bili kasneje izrinjeni s svojega položaja in potiš--njeni med »obrobne države« v službi britanskih interesov, vendar tako, da so se v politični, gospodarski in kulturni podreditvi angleškemu svetu same dobro znašle. Od tedaj naprej so bili ti narodi samo še »narodi v pokoju«. Premagati germanski partikularizem pa ne pomeni zasužnjenja ah izgube svobode in lastnega bistva, temveč samo prostovoljni, častni in enakovredni povratek »narodov v pokoju« v pravo politično življenje ustvarjajočega značaja.
Na koncu pravi Megerle med drugim: »Mladina teh narodov bo razumela to svojo uro in je ne bo zamudila. Ona nagonsko čuti, da je za vsakega človeka in vsak narod še nekaj plemenitejšega in boljšega kakor samo materialna sreča v zavetju. Ona bo spet sodelovala v veliki germanski skupnosti, ki bo preobrazila Evropo. Ona bo tudi pripravljena, da se skupno z nemškim narodom loti reševanja problema germanskega partikularizma.«
LEŽKE
&en£ere&ce v Beogradu
Včeraj zjutraj je prispel v Beograd predsednik izvršnega odbora SDS Veče-slav Vilder, ki je imel dopoldne daljšo konferenco s predsednikom svoje stranke, ministrom dr. Budisavljevičem. Dopoldne je prispel v Beograd tudi podpredsednik '.ade dr. Maček, ki je imel nato, kakor oičajno, več konferenc z raznimi ministri. Sprejel je tudi komisarja Suzorja v Zagrebu dr. Gsšparca in generalnega direktorja Suzorja Matjašiča, ki sta bila tudi pri ministru za socialno politiko dr. B disavljeviču.
PojSsfisiv© naše mladine
Tc dni se je mudil v Skoplju minister za telesno vzgojo Dušan Pantic, ki je imel krajši nagovor na skopljanske omladince.
Med drugim je znova napovedal važne reforme na gospodarskem in socialnem polju,
ter dejal:
»Reforme bo izvajala vlada pod vidom interesov vsega našega naroda in državne zajcdnice. Vse te reforme za bomo mogli uspešno izvesti samo tedaj, če bomo zbrali in organizirali vse pozitivne sile našega naroJa S tako združenimi narodnimi silami moramo vzgojiti v našem pokolenju nov občutek naše usodne kolektivne povezanosti. Pristopiti moramo k novi vzgoji naše mladine, ki jo moramo prepojiti z nacionalnim duhom, da bo lahko kljubovala vsem preizkušnjam, ki jo utegnejo čakati.«
O vlogi naše mladine v bodočnosti je govoril tudi minister dr Konstantinovič na neki svečanosti v Šumadiji. Rekel je:
»O naši miadini čujemo često zelo ostre sodbe. Kdor pa jo pozna bližje, ta ve, da je danes prav tako pripravljena na vsako žrtev, kakor so jih doprinašala pred njo cela pokolenja omladincev v težkih borbah za naše osvobujenje in zedinjenje. Naša mladina gleda trezno in vedro v oči vsem možnostim. Zaveda se. da je naš narodni obstoj mogoč samo v neodvisnosti in častnem svobodnem življenju. Mi ne bomo nikdar pred nikomur klonili svojih tilnikov. Priborili smo si svojo državo in neodvisnost z milijonskimi žrtvami in nadčloveškimi napori. Ako bo treba ju bomo s prav takimi žrtvami in napori branili vsak trenutek. Za danes obstoji za vsakega našega človeka samo ena zapoved, čuvati in braniti našo narodno državo!«
Francija in dogodki v svetu
Švicarski francoski list »Journal de Ge-neve« objavlja dopis svojega poročevalca iz Vichvja o položaju Francije glede na sedanje svetovno dogajanje. Med drugim
piše:
»V položaju, v katerega jih je spravil poraz, ne morejo biti Francozi več kakor samo opazovalci vsega, kar se dogaja okoli njih; oni bi se ne mogli v to vmešavati niti materialno, kakor se to razume samo po sebi, niti seveda moralno. To so takoj spoznali maršal Petain in njegovi sodelavci. Zunanji minister Baudoin je na primer dejal pred mesci, da ne more biti francoska zunanja politika drugačna kakor »politika čakanja«. Mir namreč še ni sklenjen in francoski odnošaji do Nemčije in Italije niso še dokončno urejeni. Sedanji razgovori Francije z Nemčijo in Italijo se nanašajo samo na izvajanje pogojev premirja. na kar je za sedaj omejena francoska diplomatska aktivnost. V položaju, v kakršnem je za sedaj Francija, ne more misliti na kaj drugega kakor na samo sebe ter na dolžnosti do sebe. Lojalno izvajanje s premirjem prevzetih obveznosti je zato zanjo ena prvih nujnosti. Samo s tem svojim rezerviranim in dostojanstvenim zadržanjem se lahko Francija izogne pritiskom, ki bi jo mogli postaviti v zelo neprijetne položaje.«
Mestne favne kuhinje v Zagrebu
V Zagrebu so končali priprave za otvoritev treh mestnih javnih kuhinj, ki bodo lahko razdelile dnevno tri tisoč kosil med zagrebške siromake. Upravo kuhinj je prevzela zagrebška podružnica Rdečega križa. Olani in članice Rdečega križa bodo opravljali vse posle brezplačno, za nabavo hrane pa je mesto dalo pet milijonov dinarjev. Večina siromakov bo prejemala kosilo brezplačno. Po dosedanjih statistikah je v Zagrebu okoli 3000 ljudi, ki nimajo prav nič sredstev za svojo prehrano.
Nove metode nemških letalskih napadov
Londonski poročevalec budimpeštanskega vladnega »Pester Lloyda« piše med drugim:
»V rimskem radiu pred kratkim objavljena vest, da je namen nemških letalskih napadov na London predvsem demoralizaci-ja civilnega prebivalstva in vzbujanje odpora proti Churchillovi vladi, je vzbudila v Londonu pozornost. Smatrajo jo za realno in pripominjajo, da se nemško letalsitvo stalno zateka k vedno novim metodam, ki naj bi povečale učinkovitost bombardiranj. Najnovejša je na primer nemška metoda pošiljanja lovskih letal z eno ali dvema bombama namesto bombnikov, da bi billi napadi hitrejši, izgube pa manjše. Druga metoda je v tem, da lete nemška letala zelo visoko, da bi se izognila obstreljevanju protiletalskih topov. Londonski listi med tem še nadalje pišejo o senzacionalnih pripravah za mnogo bolj učinkovito nočno obrambo, ne da bi navajali o tem kake podrobnosti.
Delovna taborišča pri Linzu
Nemška tiskovna silužba »Donau« v Berlinu poroča o delovnih taboriščih v bivši Avstriji:-
Na severu in zapadu svojega državnega
področja vzdržuje Nemčija mnogo delovnih taborišč, v katerih so zaposleni domačini in inozemci. Mnogo takih ustanov je tudi na področju nekdanje Avstrije, kjer je samo v okolici Linza kakih 50 delovnih taborišč. Tu dela preko 17.000 oseb. od katerih je okoli 6.000 tujih državljanov, pretežno Slovakov, za njimi pa so najštevilnejši Bolgari, Italijani. Madžari itd. Slično je tudi v ostalih mestih župe Oberdonau. ki obsega nekdanjo deželo Gornjo Avstrijo. Takoj v okolici Linca leži taborišče delavcev tvornice dušika »Ostmark« kjer dela 1100 delavcev, od teh je 1000 inozemcev, Slovakov in Bolgarov Pretežna večina so težaki, le kakih 10% tvorijo strokovni delavci. Ne dalleč od tod je taborišče belgijskih vojnih ujetnikov, ki delajo na železnici; po narodnosti so vsi Flamci.
Vdelovnem taborišču Timelkam, kakih 60 km zapadno od Linza dela na železnični progi 117 Bolgarov in 80 Slovakov, dočim je zaposlenih v taborišču Hinterberg 200 italijanskih težakov. Ti imajo posebno kuhinjo z lastnim kuharjem, živila pa dobivajo naravnost iz Italije Na temelju posebnega sporazuma med Italijo in Nemčijo smejo ti delavci pošiljati svojcem, kolikor hočejo od svojega zaslužka.
Brazilska kava
Po poročilih brazilske organizacije pridelovalcev kave se ceni letošnji donos brazilskih kavnih nasadov na 21 milijonov vreč. Izguba evropskih tržišč ima za pridelovalce kave silno neljube posledice. Celih 11 milijonov vreč kave nima odjemalcev. Ta ogromni prebitek leži v skladiščih brez nade na prodajo, dasi vlada marsikje na
svetu veliko pomanjkanje tega prepotreb-nega nasladila. Brazilska vlada je uvidela, kakšna katastrofa grozi plantažnikom. zato je sklenila, da do konca junija 1. 1941. sama odkupi po sedanjih cenah ves neprodani prebitek 11 milijonov vreč, v kolikor se pridelovalcem ne bi posrečilo prodati svojih zalog dc omenjenega roka V resnici gre sev&da samo za intervencijske nakupe vlade, ki hoče pomagati plantažnikom in vzdržati sedanjo ceno Odkupljeno kavo bodo pozneje, če se bo izkazalo, da je ne bo mogoče prodati, stresli v morje ali pa porabili za kurivo.
Zedinjene države so največji odjemalec brazilsike kave in so sc zavezale prevzeti 9,322.000 vreč kave. kar je za dva milijona vreč več, nego znaša običajni odvzem kave po Zedinjenih državah Ostali preostanek bi imel" kupiti evrepske države ako bi bila mogoča dobava. Kakor rečeno, bo kava vskladiščcna kot nakup brazilskega erar-ja do omenjenega roka in vlada sc nadeja, da se bodo v tem času prilike morda le obrnile na boljše, da ji re bo treba sipati v morje dragocenega pridelka ki ga je mo rala že plačati v gotovini
Tudi Liechtenstein Ima svoj pokret
Kakor posnemamo po švicarskem listu »Neue Ziircher Zeitung«, je začel pred kratkim izhajati v Vaduzu, glavnem mestu kneževine Liechtenstein, list pod naslovom »Der Umbruch« (Prelom), ki je od izdajateljev označen v podnaslovu kot »bojni organ nemškega narodnega pekreta v Liech-tensteinu«. K tej novi politični tvorbi v mali kneževini pripominja vladni organ v Vaduzu »Liechtensteiner Volksblatt« med drugim:
»Po našem gospodarskem sporazumu s Švico imamo gotove naloge in dolžnosti. Med nalogami je na prvem mestu, da v tesni priključitvi na od Evrope spoštovano
nevtralno Švico vodimo našo državo po
enaki brezpogojni nevtralnosti skozi sedanje težke čase. Ako smo prežeti te naloge, bomo opustili vse, kar bi mogto vzbuditi samo videz naslovitve na eno izmed vojnih strank. Na ozemlju kneževine se more danes uveljavljati samo iiechtensteinski pokret. Čas še ni dozorel, da bi govorili o novi usmeritvi. Mi smo že usmerjeni in nimamo volje, da bi se vezali preko tega, kar je času primerno.«
R
D I
Četrtek, 17. oktobra
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Napevj čeških oper (plošče). — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Operni trio. — 14: Poročila — Glasba treh mojstrov (Radijski orkester). — 18.40: Slovenski misionarji (g. L. Lenček). — 19: Napo vedi. poročila — 19.25- Nac. ura. — 19.40: Objave. — 19.50 Deset minut zabave. — 20: Pevski koncert gdč Anite Mezetove (spremlja prof. A. Trost). — 20.45: Sim fonična glasba (plošče) — 22: Napovedi poročila. — 2215: Radostni zvoki (Radijski orkester).
Beograd 19.40: Citre — 20: Humor. — 21: Narodne pesmi. — Lahka glasba. — 22.50: Ples. — Zagreb 17 15: Komorni kon cert. — 20.30 Zborovsko petje. — 21 • Mando line in kitare. — 22.10: Plesna muzika. — Praga 19.35: Koncert orkestra. — 20.15: Pester glasbeni spored — 21.05: Nemška glasba. — Sofija 19.50. Mali orkester. — 20: Koncert Haendlove glasbe — 21: Petje. 21.35- Lahka in plesna muzika — Berlin 19.15: Pester spored — 2130: Lahka godba. — 23 10: Nočni koncert
iNSERIRAJTE V ,JUTRU"!
Dvodnevni spored na stadionu Hermesa
Pri nedeljski otvoritvi novega stadiona bodo nastopili atleti, nogometaši, kolesarji, motociklisti In
tudi — boksarji
Gostovanja tujih nogometnih klubov v Ljubljani so v zadnjem času čisto prenehala. Nič več ni tistih lepih prijateljskih nogometnih tekem z moštvi od drugod, saj je celo Zagreb več ko redek gost, dasi je v neposredni bližini, z beograjskimi klubi pa nikoli nismo imeli, razen v redkih prvenstvenih tekmah, pravega stika. Naša prestolnica šteje okoli sto klubov, ki gojijo nogomet in so v nogometnem znanju zmerom v tekočem in najmodernejši. Saj tudi ni čudno! Priliko se imajo učiti pri svojih velikih tovariših, ki uživajo evropski sloves, še več pa pridobijo na številnih meddržavnih tekmah, ki se igrajo skoraj izključno le v Beogradu.
Ljubljana je pač provinca po materialnih sredstvih še bolj pa po prav srednjeveškem pojmovanju športa velike večine odločilnih činiteljev, ki bi bih predvsem poklicani za to, da usposobijo narod za izredne žrtve, ki se v današnjih časih zahtevajo in pričakujejo od njega in so dosegljive samo s pomočjo športa. Skromni delavci se idealno trudijo ln ves svoj prosti čas, svoja zelo omejena materialna sredstva in vse svoje moči posvečajo, da nadoknadijo ono, kar bi odgovorni morali obvezno storiti. V takih okoliščinah nam prihaja v goste SK železničar iz Beograda, da pokaže svoje moderno nogometno znanje ob otvoritvi Hermesovega stadiona v nedeljo 20. t m.
Slovesno bo otvoril 2SK Hermes svoj gradiozni športni stadion, hvaležen onim častnim izjemom, ki so v pravilnem pojmovanju sedanjih težkih časov omogočili dograditev te prepotrebne športne napra-
ve v Ljubljani. 2SK Hermes je pripravil lep in izbran spored, da pokaže, da je že sedaj bil vzgojitelj velike množice zdrave mladine. Razen že omenjene nogometne tekme, ki bo v nedeljo dopoldne ob 10.15. bodo že v soboto popoldne ob 14.30 nastopili atleti na čelu z balkanskimi rekorderji inž. Stepišnikom, Mausarjem ln drugimi. V nedeljo popoldne ob 13.30 se bodo pomerili kolesarji. Seveda bodo sodelovali vsi »Srbi«, naši odlični reprezentantje iz etapne vožnje okoli Srbije. Tu bodo Peternelj, Gartner, Grabnar, Podmilščak in še mnogi drugi. Na to bodo ob 15. zabrneli motorji »letečega Kranjca« Starlča, Babiča, Gle-bova, Breznika in ostalih znanih umetnikov v brzini in smelosti. Zvečer ob 20.30 bomo pa lahko prisostvovali nastopu predstavnikov najmlajše veje slovenskega športa, boksu.
Prireditev bo organizirana v velikem stilu, nastopili bodo vsi vidnejši slovenski boksači. Tekme bodo v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti.
Slavnostni del otvoritve, ki bo pod pokroviteljstvom ministra za promet g. inž. Nikole Bešliča, bo pa potekal naslednja. Ob 9.15 bo slavnostna otvoritev. Ob 9.40 bo knezoškof ljubljanski g. dr. Rožman blagoslovil stadion, na kar bo razvitje prapora Hermesove motosekcije in defile vseh športnikov kluba, nato pa bo ob 10.15 otvoritveni govor.
Prireditev bo seveda ob vsakem vremenu, vstopnina bo minimalna. Pri otvoritvi bo sodelovala tudi celotna godba »SLOGE«, ki bo tudi prispevala, da bi Imel ta dan še svečanejši videz.
Prvo povratno kolo v ligi
Nedeljske štiri tekme bodo v Ljubljani, Trbovljah, Kranju in Mariboru
Nič ne bodo počivali na lovorikah ali brez njih naši ligaši ln že to nedeljo bodo spet igrali dalje — prav za prav že na račun spomladanskega dela tekmovanja.
Na sporedu je prvo povratno kolo, v katerem se bodo ponovno srečali naslednji pari:
Mars—Bratstvo
Jesensko tekmovanje v ligi se nI končalo po pričakovanjih. Bratstvo, ki je obetalo v začetku zelo mnogo, je obtičalo na predzadnjem mestu. NI pa s tem rečeno, da je moštvo slabo ln ne spada v slovensko ligo. Mars jim je moral v prvem srečanju prepustiti po lepi borbi obe točki. Jeseničani so pri žrebanju imeli pač veliko smolo, saj so morali kar petkrat Iti v boj na tuje igrišče. Vse ta tekme so dozdaj izgubili. Ko bodo končali ta potovanja, se bo seveda marsikaj obrnilo. Moštvo je borbeno sestavljeno lz dobrih igralcev. Odlikujeta se obramba in krilska vrsta. 2e po Imenu ln stari rutini zasluži Bratstvo boljše mesto kakor ga Ima sedaj.
To moštvo pride v nedeljo v LJubljano, da proti Marsu odigra povratno tekmo. Mars se od tekme do tekme popravlja in prepričani smo, da bo njegovo mesto še višje kakor je sedanje. Tekma bo zelo zanimiva, kajti Mars je na vrsti, da iztrga obe točki Jeseničanom.
Tekma bo na Igrišču Ljubljane ob 15.
Amater—OHmp
V prvi povratni tekmi za točke v slovenski ligi bo Imel trboveljski Amater to
nedeljo v gostih moštvo SK Olimpa iz Celja. Tako se bosta srečala prvi in zadnji iz jesenske tabele. Kljub temu, da so Celjani po prvih 7 tekmah ostali na zadnjem mestu, jih nikakor ne gre podcenjevati, ker baš v Trbovljah po stari tradiciji zmerom zaigrajo prav dobro in odnesejo sem in tja tudi kakšno točko s seboj. Domačini bodo morah priti na teren v nekoliko spremenjeni postavi, toda kljub temu računajo vsi z njihovo zmago.
Prireditelji vabijo športno občinstvo na čim večji obisk, saj bo tekma zaradi srečanja dveh delavskih klubov še prav posebno privlačna. Začetek bo ob 15.15 s predtekmo ln ob vsakem vremenu.
Razen prej navedenih štirih bodo v prvem povratnem kolu igrali še: v Kranju: Kranj—železničar in v Mariboru: Maribor—Ljubljana,
SLAVIJA—LITIJA
Odločilna tekma za naslov jesenskega prvaka v n. razredu bo v nedeljo ob pol 11. na igrišču Mladike med Slavijo in Litijo. V tem razredu vodi trenutno Litija z eno točko naskoka pred Mladiko in Slavijo, toda v nedeljo jo čaka zadnja ln huda preizkušnja v Ljubljani. Obe moštvi Imata nekaj prav dobrih igralcev, tako da bo ta tekma pravi »derby« v II. razredu.
Slavija vabi vse prijatelje ln slmpatizer-je, naj obiščejo to tekmo ln jI s svojim bodrenjem pomagajo do zmage ln prvega mesta v tabeli. Tekma bo ob vsakem vremenu.
Atletski miting Elana ▼ Novem mestu
Deževno vreme je pokvarilo prireditev
Preteklo nedeljo je bil v Novem mestu lahkoatletski miting. Dež, ki je močil teren že vso soboto ln nedeljo, je odvrnil precejšnje število tekmovalcev in gledalcev. Kljub temu so se atleti borili zelo požrtvovalno ln so rezultati zadovoljivi. Sodelovali so atleti Ilirije, Planine ln Elana.
Tehnični rezultati so bili:
100 m (7 tekmovalcev): sen. 1. dr. Ca-sny 12.5, 2. Kraner (oba Pl) 12.6, 3. Sodnik (II) 12.6. — jun. 1. Tavzes (D) 12.6, 2. Marinček (E) 12.8, 3. Gunde (Pl) 12.9. — Skok v višino (8 tekmovalcev): sen. L dr. Casny 160, 2. Kraner 150, 3. Merala
150 (vsi Pl), — Jun. 1. Mihelčič (Pl) 155, 2. Hočevar (E) 155, 3. Furman (Pl) 155.
—	Met krogle (11 tekmovalcev): sen. 1. Kisel (H) 10.90, 2. Merala (Pl) 10.55, 3. Sodnik (E) 9.70. — Jun. 1. Gunde (Pl) 13.34, 2. Novak (H) 12.25, 3. Urbančlč (Pl) 11.80. — Tek 1000 m (4 tekmovalci): jun. 1. Potočnik (Pl) 2:67.4, 2. Klančar (E) 3.04.2, 3. Bašin (II) 3:11.5. — Met kopja (14 tekmovalcev): sen. 1. Kraner (Pl) 41.55, 2. Šutej (E) 40.23, 3. Trček (II) 38.21. — Jun. 1. Gunde (Pl) 41.84, 2. Zgaga 39.06, 3. šprajcar (oba E) 35.63. -— Skok v daljino (8 tekmovalcev): sen. 1. dr. časny 633, 2. Kraner (oba Pl) 606, 3. Kisel (n) 544. — jun. 1. Marinček (B) 553, 2. Gunde (Pl) 548, 3. Tavzes (D) 538. ,
—	Met diska (12 tekmovalcev): sen. 1. |
Merala (Pl) 33.26, 2. Kisel 30.90, 3. Sodnik (oba II) 29.95. — Jun. 1. Gunde 36.39, 2. Rus (oba Pl) 35.63, 3. šprajcar (E) 34.93.
Največji domači table-temski turnir
V nedeljo 20. t. m. bo ze cetruc lable-teniški turnir za prvenstvo dravske banovine. 2e od nekdaj je veljal ta turnir za največjega v Sloveniji, kar po vsej pravici tudi zasluži, saj so se ga vedno udeleževali Zagrebčani v velikem številu. Tudi letos vlada za ta turnir veliko zanimanje in so poslali vodstvu turnirja med ostalimi svoje prijave: Dolinar 2arko, Harangozo T., Hex-ner L., to so trije večletni državni reprezentantje, katerim se bo skoro gotovo pridružil še najboljši jugoslovenski igralec, Slovenec Marinko Maks, ki je bil nedavno sprejet na visoko šolo za telesno vzgojo. Izmed Slovencev bodo poleg Marinka nastopili še: Krečič, Belak, Medved, Strojnik Roman, Strojnik Aleš, Merala, Vrečič Edi, Nemec, Latinovič in nova zvezda slovenskega table-tenisa, ki bo v kratkem odločilno posegel v boj za prvenstvo, »Sivko«.
Kakor je razvidno, bo nedeljski turnir prava revija vseh, kanonov v jugosloven-skem table-tenisu. Borbe za prva mesta bodo zelo ogorčene in se bo tudi najbolj razvajenemu gledalcu nudil lep športni užitek. Zato naj velja geslo: V nedeljo vsi vsaj za trenutek na table-teniški turnir v telovadnico H. drž. gimnazije na Poljanah.
,V Guštanju ni bilo tekme44
Na naš članek z gornjim naslovom, ki smo ga pred dnevi prejeli in objavili iz Slovenjega Gradca, nam je nogometna podzveza v Mariboru v zadevi suspenza SK Slovenjgradca poslala daljše pojasnilo, iz katerega posnemamo zaradi informiranja športne javnosti naslednje glavne ugotovitve:
»SK Slovenjgradec je bil kakor vsi ostali klubi svoje dni pozvan, naj imenuje tri službujoče odbornike. Ker se temu pozivu nI odzval niti ni poslal svojega zagovora, je bil najprej kaznovan z denarno globo, ko pa tudi te ni poravnal, je bil po obstoječi praksi suspendiran. Ce bi bil do določenega roka globo poravnal, bi bil lahko nastopil v Guštanju.
V ostalem pa ta klub tudi glede ostalega ne posluje, kakor je potrebno, kar kažeta med drugim naslednji dve podrobnosti: Ko je bil pozvan, naj sporoči, na katerem igrišču se bodo odigravale njegove prvenstvene tekme, ni dal odgovora in je bil spet kaznovan, obenem pa so bile vse njegove prvenstvene tekme določene na igrišče Slovana v Guštanj. Dalje so bili prav takrat vsi klubi pozvani, naj določijo po tri starejše osebe za stranske sodnike. Tudi na ta poziv SK Slovenjgradec ni dal nobenega odgovora in je bil pozneje v zvezi s podobnim, na katerega tudi ni reagiral, ponovno kaznovan z denarno globo.
Iz vsega tega je razvidno, da ta klub iz Slovenjega Gradca sploh ne zadošča pozivom svoje podzveze in tako otežkoča njeno redno poslovanje, če bi bilo še več takšnih klubov, ki tako malo pomena posvečajo redu in disciplini, kakor je v mariborski podzvezi samo ta edini, bi imela podzveza zelo težavno stališče. Kljub vsemu temu pa je podzveza z ostrejšimi merami proti njemu zmerom odlašala, ker pričakuje, da bo slovenjgraška športna javnost sama znala ukreniti potrebno, da bosta v njenem domačem klubu slednjič le zavladala IZl in disciplina.«
To je dff{$% stran kolajne o pritožbah iz Slovenjega Gradca, s čimer je za nas razprava o tem vprašanju zaključena.
DVE OBJAVI SLOVENSKE ATLETSKE ZVEZE I.
Sporočamo vsem atletom, da je srbska atletska zveza v ponedeljek dne 14. t. m. odpovedala atletski troboj med Ljubljano, Zagrebom ln Beogradom. Troboja potemtakem letos ne bo.
n.
Sporočamo vsem klubom, dosedanjim članom Slovenske atletske zveze, da so bila naša pravila odobrena pri ministrstvu za telesno vzgojo naroda pod štev. 3005 z dne 15. maja 1937. Glede na to se ni treba dati begati od nikogar in počakati. Kar se bo ukrenilo, bo ukrenjeno skupno in v interesu vseh naših klubov.
DREVI — OBČNI ZBOR SmK LJUBLJANE
Smučarski klub Ljubljana ponovno opozarja na letošnji redni občni zbor, ki bo drevi ob 20. v posebni dvorani ljubljanske kolodvorske restavracije z običajnim dnevnim redom. Vabimo vse članstvo in tekmovalce, da se ga udeležijo v čim večjem številu.
Zbor lahkoatletskih sodnikov (službeno). Za lahkoatletski miting Hermesa na novem stadionu v soboto ob 14.30 ln v nedeljo ob 15.30 določam naslednji sodniški zbor: vrhovni sodnik: Megušar Maks, vodja tekmovanja: Kermavner Ivo, starter: prof. Dobovšek, časomerilci: Vindiš, Zupančič, Safošnik, Hvale, Pevalek, dr. Bra-.dač šoukal, Vidic, sodniki za mete in skoke: Grunfeld, Stropnik, Stepišnik, Glavnik, dr. Nagy, Kalan, Cuderman. Speaker: prof. Stepišnik. — Gg. sodnike naprošam, da se javijo najkasneje pol ure pred začetkom vsakega mitinga zaradi določitve posameznih funkcij, ki bodo zabeležene v zapisniku. Vodja tekmovanja mora pričeti tekmovanje točno ob določeni uri, in sicer po svoji url. Jaka Gorjanc, s. r. t. č. predsednik sodniškega zbora.
ŽSK Hermes (prireditveni odbor.) Pozivajo se reditelji vseh sekcij, da se brezpogojno udeleže sestanka ki bo drevi ob 19. v gostilni Kržič (Belič) v šiški. Vsi in točno! Odbor.
SK Grafika, Drevi ob 19. odborova seja, ob 20. važen članski sestanek za vse igralce. Načelnik.
V Carigradu je visela hrvatska zastava, čeprav je hrvatska atletska zveza svojim atletom prepovedala nastopiti tamkaj — tako pišejo v Izčrpnem članku o poteku XI. balkanskih iger »Ilustrovane sportske novosti« v štev. 47 med drugimi podrobnostmi o tej prireditvi. Razen tega čitamo v tej številki tudi prispevek iz Ljubljane o končanem jesenskem delu prvenstva v Slovenski ligi, potem zelo stvarno razpravo znanega plavalnega strokovnjaka Darka Prvana o delu plavalnih klubov preko zime ln še mnogo drugega aktualnega. Posamezne številke tega zagrebškega športnega poltednika so po 1 din.
AU OGLAS
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pn stojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.—za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—
Kam pa,Itam ?
Avtobus
Brezje — Bled
preneha obratovati 20. okt.. Grošič. 28343-18
'IiIiDUJ
Beseda 1 Din, davek a Din. za šilro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din
Ljubljančanka
stara 40 let, izvrstna gospodinja, želi mesto kamorkoli. Isto na gostilno. Cer.J. ponudbe pod šifro »Inteligentna«.
28343-2
Čevljarskega
pomočnika
za šivana dela sprejmem takoj. Naslov v v:, sli posl. Jutra.	28351-1
Prvo sobarico
perfektno, išče Hotel Kontinental. Sušak. Pismene ponudbe poslati na upravo hotela.
28334 1
Gostilniška
kuharica
dobra moč. Išče službo. Gre tudi v večjo menzo. Ponudbe pod » Gorenj -ka na ogl. odd. Jutra.
28379-2
¥afenci(ke)
Učenka
ki ima res veselje do trgovine, Je pridna tn poštena, naj pošlje lastnoročno pisano oferto s prepisi spričeval na ogl. odd. Jutra pod značko: »Pridna ln vestna učenka«.	28347-44
Xydo
parni kotel ir. separator za 15.000 1 prodamo. Poizvedbe Tavčarjeva 13, desno.	28368-6
Lesena steklena
veranda
za prizidek, 5 m dolga. 3 m široka, se ugodno proda. Vprašati v sla ščičarni Novotny, Gosposvetska c. 2. 28369-6
Radio
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din
Radio aparat
novejše tipe, dobro ohranjen, proda ABC, Ljubljana, Medvedova c. 8. Poleg kolodvora šiška.
28365-9
Fiat - Topolino
tako brezhiben, kakor si ga vedno želi kupec, proda Kenda, zavarovalnica Dunav. 28352 10
Bencin
je drag ln trajna skrb, zato si pustite predelati Vaš tovorni ali osebni avto ali stabilni motor na pogon z ogljem. Spe cialna delavnica za plinske generatorje. Ljub ljana. Gosposvetska 1.
28369 10
gapital
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din
Posojila
dajemo našim članom ie varčevalcem. Ugodni po goji Vloge obrestujemo po 5 odstotkov. VsJ var čevalci brezplačno zava rovanl Zadruga »Moj Dom«, Ljubljana. Dvor žakova 8. Iščemo Dover lenlke.	199
Servirajte Vašim gostom mesto ruskega čaja okusni
»Emona"
cvetlični čaj
z limono, rumom ali nflekom.
Zahtevajte samo originalne pakete. V vseh trgovinah.
Kuharica
dobra moč, vešča vseh hišnih del. se išče za ve jo, boljšo družino. — Naslov v vseh posl. Jutra.	28356-1
Šofer
samski, vešč popravil, se išče za tovorni avto z dieselmotorjem za takojšen nastop. Prehrana in stanovanje v hiši. Ponudbe s prepisi spričeval na ogl. odd. Jutra pod »Soliden«.
28380-1
Dobro kuharico
sprejme starejši vdovec. Po možnosti z denarjem. Ponudbe pod »Ženitev« na ogl. odd. Jutra.
28378-1
Strokovnjaka
Ba signirane štampiljke in graverja iščemo. »Sc-fra-- Maribor, Gregorčičeva 24.	28375-1
Torbarski
pomočniki
za fina galanterijska dela in
pcmožne delavke
izučene v tej stroki, dobe stalno nameščenje z dobrimi prejemki. Po-r.ube na ogl. odd. Jutra pod »Izurjen«.
28373 1
Službe išče
AU^ • '•.''•.J
Vsaka beseda 50 par. za dajanje naslova 5 Din
najmanjši znesek 15 Dtn
Natakarica
Išče mesto v boljšem, solidnem lokalu. Pridna, poštena, simpatična. Gre kamorkoli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra moč 26« 28341-2
Trgovski
pomočnik
začetnik, izučen v trgovini z mešanim blagom, želi iz dežele v mesto, radi povečanja trgovskega znanja. Nastopi takoj. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Pošten ln vesten«.
28376-2
Vajenka
se sprejme v manufak-turno trgovino. Vprašati: Urevc, Sv. Petra c. št. 35.	28374-44
Zaslužek
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Vsako prepisovanje
prevzamem na dom. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra.	27842-3
Pozor gospodinje
Proti mali mesečni odškodnini lzpo6ojuje šivalne stroje tvrdka »Promet« (nasproti Križan -ske cerkve), tel. 43-90.
28337-24
Potniki
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Zastopstvo žage
za stalno dobavo gradbenih desk na zagrebško tržišče išče dobro uveden zastopnik gradbenega materilala v Zagrebu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »št. 48« 28362-5
Prodam
Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din
Ciprese
za vrtne ograje in pokopališča v vseh velikostih in večjo množino božični hdrevesc ugodno dobavi Franc Dolenc, Preddvor.	28292-6
štedilnik
s 6 krogi ln 2 cevema za peko ter peč za kopalnico ln vročo vodo, oboje na plin, najboljši Junkersov fabrlkat, malo rabljeno, radi selitve poceni naprodaj. Koja-dlnovič, Beograd, Fran-cuska 5.	28333-6
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din
Steklenice
Franz Jožef kupimo. Drogerlja Kane, Zidov ska ulica.
28366-7
Kauč
dobro ohranjen, kupim. Plačam takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kauč«.	28360-7
Pouk
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din
Nemščino
poučujem od začetnih pojmov do popolnega obvladanja po dobri me todl. Tudi stenografijo, korespondenco in literaturo. Naslov v vseh poslov Jutra.	28271-4
Instrukcije
za vse šolske predmete nudijo brezposelni pro fesorski kandidatje — strokovnjaki. Novinarski dom, Gosposka 12; uradne ure od 10 do 12.
219-4
Ai>lo, moto
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din
200 ccm DKW
v odličnem stanju, za 4200 din naprodaj. Vprašati — Posredovalnica služkinj, Gosposvetska 1.
28371-10
5 tonski in 2 tonski tovorni avto
na oglje, kot v novem stanju, po zelo nizki ceni naprodaj. Vprašati: Posredovalnica služkinj. Gosposvetska c 1.
28372-10
r/
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din
Posestvo
v bližini večjega trga v vrednosti 300 000 din išče posojila 80.000 din proti vknjižbi na prvem mestu. Odplačilo 1000 din mesečno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Garancija«
28277-20
Realiteta
zavod za nakup ln prodajo nepremičnin Je samo v Ljubljani, Prešernova 54-1 Telefon 44-20	228-20
Stavbeni kompleks
ugodno naprodaj. Gantar Beljaška 30.
28349-20
Hotel
prodam zelo ugodno na prometnem kraju radi preselitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Na Gorenjskem.« 28297-20
Stanovanja
Beseda 1 Din, davek o Din. za šUro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din
Trisobno
stanovanje
s kabinetom in vsemi pritiklinami iščem v centru ali bližnji okolici Ljubljane za november ali december. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepo stanovanje«.	28354-21a
Dvosobno
stanovanje
po možnosti s kopalnico, v mestu ali okolici, blizu elektr. železnice Iščem za 1 november. Julka Soelč, učit., Kokra 10.
28261-21a
Solidna samska
gospodična
išče sobo in kuhinjo za takoj ali za november. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Samska gospodična«.
28264 21a
Uradnik
Išče enosobno stanovanje, velika soba in ku hinja. izven centra mesta, za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »101«.	28350-21a
Dvosobno ali večje stanovanje
komfortno, v centrutr.u, event. s centralno kurjavo, išče mala družina. Ponudbe tel. 37-32.
28364-Zla
Stanovanje
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šUro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din
Enosobno
stanovanje
prltikSlnaml, visoko-prltlično se odda takoj mirni stranki. Gunclje št. 40, St. Vid nad LJ.
28332-21
Lepo solnčno sobo
opremljeno, s souporabo kopalnice, po možnosti centralna kurjava, blizu univerze ali pošte iščem. Plačam dobro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod
»Akademik«
28259-23a
Mirno sobico
lepo opremljeno, s souporabo kopalnice iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen-28381-23r.
rniTiriTin
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din
Opremljena soba
se odda v neposredni bližini gl. pošte samo boljšemu gospodu. Naslov v vseh posl. Jutra.
28361-23
Sobo
čisto, oddam 1 do 2 gospodičnama z vso oskrbo. Zmerna cena. Naslov v vseh posl. Jutra .
28358-23
Prazno sobo
čisto in solnčno, s posebnim vhodom ln souporabo kopalnice oddam takoj. Naslov v vseh posl. Jutra.
28357-23
Sobe išče
Vsaka beseda 50 par, za dajanje naslova 5 Din
najmanjši znesek 15 Din
Opremljeno sobo
ev. s hrano iščem za takoj. Naslov v vseh posl. Jutra.	28342-23a
Beseda 1 Din. davek 3
Pin. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din
Kislo zelje
novo, prvovrstno v sodč klh, dobavlja po naro iUu ln najnižji ceni Gu stav Erklavec. Ljublja na, Kodeljevo. Povšeto va 47. teL 25-91
226-33
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din
Pes fermač
nemec. rjavosiv je za-blodll. Pogledati pri Bo gelj, Resljeva e. l-II.
28321-27
Dragocenosti
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šUro aH dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 20 Din
Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih
cenah CERNE - juvelir Ljubljana, Wolfova ulica
Izgubljeno
Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din
Izgubil sem
. torek zvečer indeks z absolutortjem ln matur, spričevalom. Najditelja prosim, da proti nagradi odda dokumente na upravi policije. 28346-28
Dopisi
Vsaka beseda 2 Din, da vek 3 Din. za dajanje aaslova 5 Din, najmanj ši znesek 20 Din.
Tallin
Nujno dvigni pismo v ogl. odd. Jutra.
28337-24
Kokus tekači
za nodnike in stopnišča v vseh barvah v zalogi
v* Sever Rudolf,
■Ljubljana, Marijin trg 55.
POZOR!
TRGOVCI!
VAŽNO!
Trgovski obrtni list dam za otvoritev trgovine v Ljubljani ali drugod. INDUSTRIJCI IN PROIZVAJALCI, prevzamem zastopstvo za galanterijo, manufakturo, usnjene izdelke, pletenine, modo itd. za Ljubljano ali celo Slovenijo. — DVE PARKETI-RANI SOBI oddam za pisarne ah podobno v centru Ljubljane. Interesenti naj se blagovolijo obrniti na ogl. odd. »Jutra«, kjer se dobi tudi naslov pod »Trgovec-poslovodja, vpeljan zastopnik«.
3 pletilne stroje
in šivalni Pfafl ali Gritzner kupim. Ponud be na ogl. odd Jutra pod »Takoj«. 28338-29
Generator
20—30 KW. 380 220 V KW, 3000 V prodamo. Poizvedbe Tavčarjeva 13 desno.	28367-29
Več šivalnih strojev
prvovrstnih znamk, na predaj pri »Prometu« (nasproti Križanske cerkve) tel. 43 90.
28340-29
Iz Brežic
br— Slinavka ln parkljevka, v našem okraju se je pojavila kužna bolezen, slinavka in parkljevka. Oblast je potrebno ukrenila, da se bolezen ne razširi, in do nadaljnega prepovedala, živinjske in svinjske sejme v Brežicah, Zdolah, Vidmu, Do-bovi. Kapelah in Pišecah. Kadar bodo živin jski sejmi spet dovoljeni, bomo pravočasno objavili.
br— Aretiran vlomilec. Varnostni organi so nedavno aretirali Stjepana Jeršiča, iz okolice Zagreba, ki je z dvema pomaga-čema, katerima so že na sledu, organiziral vlomile tatvine v Brežicah ln okolici. Jer-šič je že priznal vlom v trafiko Martina Slaniča v Brežicah, ki je bil izvržen pretekli mesec, kjer so mu odnesli tobačnih izdelkov v vrednosti preko 2.000 din. Upajmo. da bodo vlomi zadnjih tednov kmalu pojasnjeni.
Inserirajte v »Jsitra«
Od Vas je
.'visno, f'a imate obleko vedno ' it novo zato Jo pustite redne kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
LJubljana
Poljanski nasip 4-6 Pralnica Svetlolikamlca

PREMOG
KOKS — DRVA
nudi
I. Pogačnik
BOHORIČEVA 5 Telefon 20-59 Postrežba brezhibna
f
- •
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni in skrbni oče, stari oče in tast, gospod
Gajšek Vincenc
viš. sodni oficijal v pokoju
danes ob 12. uri v 75. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo v petek 18. t. m. ob 17. uri tz mrtvašnice mestnega pokopališča v Celju.
Sv. maša zadušnica bo v soboto 19. t. m. ob 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Jožefa.
V Celju, dne 16. oktobra 1940.
Vinko in Karel, sinova; Vincenclja por. Molan in Virgilia, hčerki; Franc Molan, zet; Silvana, vnukinja in ostalo sorodstvo.
V
Zapustila nas je danes po težkem in mukepolnem trpljenju naša nad vse ljubljena mama, hčerka, sestra, teta in svakinja, gospa
Rozalija Železnik roj. Bitenc
vdova
Pogreb naše drage pokojnice bo v petek, dne 18. t. m. z žal, kapele sv. Marije, na pokopališče k Sv. Križu.
Žalujoči sin Milan in rodbine: Železnik, Bitenc, Juh
f
Umrla je naša ljubljena mama
šuligoj Nežka
žena pekovskega mojstra v Ljubljani
Pogreb drage pokojnice bo v petek 18. t. m. ob 15.30 izpred mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče na Viču.
Ljubljana, 16. oktobra 1940.
Benedikt, mož; Ciril, Metod in Milan, sinovi; Ida por. Marinčič, Vilma, Beno in ostalo sorodstvo.
mm'
Po dolgi mučni bolezni naa Je za vedno zapustila naša ljuba mama, stara mama, gospa
Jesenovec Marija
roj. Bren&č
16. t. m. pre videna s tolažili sv. vere.
Pogreb blage pokojnice bo v petek 18.
t. m.
dopoldne ob 9. uri z mašo zadušnico. Vrhnika, 16. oktobra 1940.
Žalujoči: Gašper, soprog; Stanko, Janko, Slavko, Elko, sinovi; Ela, Hani, hčere, vnuki in ostalo sorodstvo.
'*"	J" -1
\ J :	...
•••" ' % .
M;
h&m*.
• • rf." S - ■1
mm

f
Naznanjamo žalostno vest, da je po dolgi, mučni bolezni, pre videna s sv. zakramenti, preminula naša nepozabna soproga, mati, stara mati, svakinja, teta, gospa
Marija Grah
Pogreb predrage pokojnice bo v četrtek 17. oktobra ob 16. uri fe hiše žalosti, Kersnikova 46, na okoliško pokopališče.
Celje, 16. oktobra 1940.
Žalujoči ostalfc
GRAH DRAGO, višji davčni inšpektor, soprog;
RISTIČ MARIJA, soproga kap. L klase, hčerka;
RISTIČ MLADEN, kap. L klase, zet;
BISHČ DRAGO, vnuk.
, V." v
M
mM

Uratjoje Da*ocžu Eavljau, — Maja sa tagranarfi »liltrt« Stanko Viraat. — Za Narodno tiskamo ^ d. fcot tiska rnarja Fran Jecac — Za
dal Je
Aloja
— M V