10. Stnflta. I Ippri. i fmtm H. J«wji mi Ul.liti. m kn|t Uvfe Avitro-Opikc: a NeaCQ»: Srt leta T T .* T T 15— ■• ***O* fm vte drage dežele: M mescc . . . • • 5*50 odo tato MpraJ . . . . K 70-— Vpnfanjgn glede inseratov m ntj prffloU a odgovor dopbnfca rt aumkft. VprftTmlttro (spodaj, pritlic]«, tevo). Kultova sllca 4t 1, tetelca ttl9. itl te fatnaijo po pormbljeaoa prostora la «icer 1 mm vteok ter MiMiftok protloi: enknt po 12Wil, dvakrat po llvii, trikratpo IOvul FotUno (eoAlc prostor) 30 vin., parte in zahvale (enak prostor) 20 vlnarjev. Pri ve£Jlh laseadjah po dogovora. Ravf aar»Calkl aaj sallfej« aarvtaiM ?€*■• 39" p* ukasalct. "WB Ra aaan aUacsc na/*ebe *rex aealatva deaarja te ac aoreaM aliaaar •ziratL „laraaaa Utkana« teltttai ft. Si. .Slovenski Narod* vet|a w Lfvkllaal i dostavljen na dom ali če se bodi ponj: cdo leto oaprej . . . . K 58-— I četrt leta naprej . • . . K 15-~ pol leta . ..... 29*— | na mesec . . . . • • 5*— Posameina itevilkajrelja 30 ¥inar|ev» Dopisi naj se irankirajo. Rokopfsi te nevračsjo. Vw4aUtwoi Saaflova alloa *t. 9(vL aađstr. levo), MttW tt 43 Dr. T—o: Italllansbl Imperlallzeni. n. Ako zasledujemo nadalfno sedaj za-sedeno demarkacijsko crto, ki bi naj bila obenem me ja Julijske Bene-čije, nas ne zbode toliko v oči toćka T r i % \ a v a . česrar snežnobclegra vrha laški imperiiaiizem jrotovo Se ni in tuđi ne bode nikdar za>cdeh pač pa po-glavje razvodii. V to poglavje spada naiprej I d ri j-ska kotlina. Kakor kaže zemljovid, napravi reka Idrija v gornjem in srednjem tekn precej mo^oćna loka ob preko 1000—1400 m visok em in obscžnem kranjsko-gorBkem obmeinem sorovju. N:isprotno pa tvori razvodie med Idrijo, ki se izliva pri Sv. Luciii v Sočo. in pa med vodam i, ki se obračajo proti vzho-du. le skromno na mnogih mestih pre-sekano gričevje. Glavna cesta preko reza razvodja na Lojratec ima skro-men padec, ki ga premaga vsak dober kolesar, tuđi drujri prehodi proti Škofji Loki in Planini so lahki. kratko in malo: razvodno sričevje za obram-bo Gorenje idrijske kotline nima manjšejja pomena. Narav no obrambeno in izpadno crto pa so morali laški vojaški krogi že na zemlje-vidu spoznati v crti od Porezna (1630 metrov) in Kojce (1301 m) preko dokre in grloboke sotesVe srednjega teka Idri-ic na Planinco rn Goljake. — Ta crta, k| pušča na vzhodni strani goriski rkraj Cerkna kateri spada res bo!j na kranjsko kot na soriško stran, defa tuđi v prometnem oziru neknk presek in bi bila neprimeroma ugodnejša »per la difesa della patria^ kakor razvodje meci Sočo in Idriio v idriisko - logaškem okraju. Ako je torej laški generalštab prc-koračil cesto na Idrijo preko idrijskih tesni. tako ugodnih za obrambo in po-sesel v cerkijansko gorenjo idrijsko kotlino, je temu kriv lebojratiidrij-sk i rudnik, najredkejš; zaklad, ki £a hrani naša domovina. — Vzrok je seve-da tuđi se bogato tfozdovje. v katerem ni pela nikdar beneška sekira in ki s tisoči hektariev ielove^ra ^ozda predstavlja neprecenljivo imetie. Da je to bogato srozdovje vzrok po-žcljivosti laškega imperijalizma, kaže clrui^o pofflavie razvojne crte — Pivska i n Unska kotlina. Vode teh kotlin spadajo k črnon:orskemu voclovju i;? zato vedo prav dobm tuđi laški po-fitiki. čc je prav pot teh voda nekoliko Prikrit. Raz\*odie ?:rc tukaj nekako po Nanosu na Prevalje (nad Razdr-Tim). dalje ro srednjevisokem .^orovju do Š t. Petra. Proti jugozahodu te ćr-rc se steka vodo^.je vReškodoHno in Reko, ki izgine pod zemljo v Ško-cijanu, proti severovzhodu pa vzarne vse te vode v- pritokih in dotokih Sa- ! va. — Seveda razvodje Nanos-l>t. l^e-ter tuđi tukaj ne ivori naravne obramb-ne crte. vendar pa se dosti boljšo kakor si jo je sedaj izbralo lasko vojaStvo: Lopate c, Rakek, Št. Peter, S n e ž n i k \ Tu je vzrok zusedenjn ćelo na dlani in preoćit. Gre imperijalistom za Post o j i n s k o jamo. ki spada med nai-lepše naravne bisere sveta in gre jim za ogromne jelove srozde med Nanosom in Snežnikom. katerih obseir in vrednost bođo znali Jržavniki in gospodarji mlade jugoslovanskc države pao prnvočasno sestaviti in uveliavljati. Bode pač vsega skupnj okoli 80 do 120.000 ha pozda. ki reprc-zentuje danes milijardsko vrednost! La5k« imperijalizem se suce in vrti tukaj še boij kot Klcde Idrije preko raz-vodia in naravne me je v tako nesramnih orgijah, da kaže vse poteze brez-stidnega bri^antstva. Laž m hipokrizija osnnejo vse besede laških voditeljev pred parlamentom in jav-nostjo. dokler italiianska vlada fonua!* no in vezljivo ne izjavu da ne zahteva niti pedi teh umcino privzctih krajev, ki r.iso nikdar in ne bodo nikdar pripadaii Julijski Benečiji. Nanien in značaj tega zasedenia po-staneta v kratkom jasna ententi. morda še prej, predno bo v teli srozdih začela na ves glas petljaška sekira kot nasled-nica tište beneske sekire, ki je nam zapustila žalostno dedščino opustošenega primorske ara in dalmstinskega Krasa! Cim bo pa uvidela ententa. po čem ima skomine laški imoeriializcin. bode tuđi konec temu zascdenln saj bi trajna okupacija teh krajev ali rudi le začetek opustošenja gozdov na Goriškem in KranjVkem ne značilo nič dru.*ce?ra kot rop na našem Ijudsnii in nasilstvo na' mladi jujrcrslowmski državi, ki bi s ta-kim sramotnim uvodom nikdar ne mo ^Ia stopiti v resniČiK') priiatcljske odno-šaje z grabežljivim ?osedom! — Ker nas hoće ententa irr?eti v najboljših od-nošajih ?; sosedno Italijo, k čemur ie narod SHS pod količkaj sprejemliivinii pf'ffoji vedno pripravlien. bode ententa proteste na.ših državnikov gotovo rada vpoštevala in končala to većno \^zne-mirjanje. Naši državniki pa se boda gotovo tildi i>ru^'očasno oborn^ili s p repo t r e b n i m Ivarfografičnim in stati-stienim sradivom. da bodo lahko neiz-podbitno podpirali svoje trditve ter za mšo pošteno stvar pridobili odločujoče sile. Konečno po^lavje c!emarkacijske crte je S n c ž n i k - V o 1 o s k o. Ni naj-mani zanimiva: zanima nas pa še po-sebej. ker so po tcj crti vitalno priza-dtti tuđi bratje Hrvatie v svojih narodnih in trjcovskih interesih. — Poštenjak bi. to crto na zemlievidu zasiedujoč, lahko začuđeno vpra^al. zakaj da nišo Italijani vendar nekje in vsaj nekoliko odneholi ter potem. ko so Slovencem pottkusili odtr^rati že eno ćelo kronovi- no, od druffih dveh pa lepe kose. pustili [im prostovoljno vsai Postoj-no, ^t. Peter in Sncžnik ter se obrnili s svoio Crto od visine Nanosa na Vremšico in preko globoko zare-zane Reke na srednjeistrsko gorovje in L'čko fforo tako, da bi Hrvatom prepustili vsaj košćek vzhodne Istre, za to pa sebi posknsili zagotoviti iia Reki in v Zadru gotove narodnostne pravice ali ćelo pred pravice. Ali slabo poznaš laškcffa politika-grabtvJjivca! Kakor je priprosti laški človek skromen, dobrodušen, z neko naravno Ijubcznjivostio m postrežlji-vostjo obdarjen. tako nestrpen, nadut, biezobziren je naci'onalist-olikanec. Pa-zil ti bode strogo na to. da varule vijud-nost oblike in obeevanja, će ni renegat; ta pa radodarno doda k nesramnosti za-hiev še surovost oblike in se ti kaže kakor da niti ne razume krivice, ki jo provzroča! S tega staliŠča postopa sedaj %\cdc bivšega avstrijske^a in sedaj ju^oslo-vanske^a ozeinlja odlceujoća zmajeovita stranka v Italiji in na naSem ozemlju. Z ;:niajjo entente je vse lepe besede poza-bila iu vse se ji bo moralo pokoriti, ako n^ nas topi revolucija njenoga ljudstva ali pa — m o £ o č n a beseda entente kot srbske zaveznice in naše za-Š č i t n i c e ! To edfno bi pomagalo, za kar je pač že skrajni čas. Italiia je sedaj zasedla ćelo Istro, kier vrše najsuro-vejši renegati in najzaKrizencjši imperijalisti javna nasilstva nad našim in hrvatskim ljudstvom. Kdor jih je poznal od prej, si Ishko njihovo deiovanje predstavlja sedaj. Zraven pa je zasedla Italija z niče-vimi razlomi in z clituim namenom tr^j^ iif/sti železnico ?t. Pleter - Reka in odre-< zala tako vse slovenske in severno le-žeče kraje ne samo od tržaškerra, am-pak tuđi od reškc.tra pristanišča in našega morja. Vidimo torej v severnern delu Adrije od Trsta in Reke in še dalje proti ju£u Ia5ki imr>erjalistićni in nasilni obroč ovijati se okoli telesa s težavo nastale Slovenije, obroč, ki stiska Iiki silna boa constrictor, mlado in še sla-botno telo Jugoslavije in ji jemlje dušo in življenje. Ali pravična usoda, ki je po tisočletnem trpljenju oprostila mali in vztrajni slovenski rod na severu nem-ških ievdalnih spon in veriR" in nem-ške.tra aradniške^a biča, bode ta in bratski hrvatski rod tuđi na jugozapadu resila kace in škorpijona. Narod SHS bodi; tuđi proti zahodu in proti italijanske« mn sosedu na pravični podlagi svojih zahtev osta! prost in svoboden, prost in svoboden bode ostal naš pristop do sine Adrije. od koder Slovenca in Hrvata nišo rno^li odstraniti niti stoletin sužnjosti. Treba je le eno: Složno, krepko in neumorno delo v enotni drža\'i! Na dan torej v s i delavci in organizator j i, vsillsmo! Iz pisma jmjoslovanskega legijonarja. Sarajevo, 6. januar ja. Mi borci za veliko, smelo lahko rečemo za največio in nasvetejšo našo idejo —■ svobodo — siorili smo samo svojo dolžnost. Naša pot je bila s trnjem posuta, vodila je čez potoke krvi in gore kosti. Toda mi se nismo strašili tuđi najveZjih žrtev. Glob oka je bila naša v era in tr dno naše prepričan je, da je stvar, za kat er o se borimo, prava in bili smo uverjeni tuđi v najbolj kritičnih moment ih, da bokončno vendarlc zm a-gala. Danes, ko naša ideja triumfira, nam kipi srce od radosti, kat ero kali le cna misel: spomin na padle tovariše-janake, katerim ni bilo usoieno. da se skupaj z nami vesele in radujejo na dan našega velikeza Vstajenja. In še cna crna senca ie oadla na naše veselje. Pričakovali smo, da bo naš narod v tem velikem času pokazat vse svoje vrline: Ijubezen do domovine, požrtvovalnost, ju-naštvo, neustrašenost. Na žalost so vse te prej tako svetle zvezde zatonile v mraku egoizma in materijalizma. Verjemitc mi, da me je marsrkaj, kar sem videl in slišal doma, zelo razočaralo. Naši zadovoljni Kranjci se na-vdašujelo vri Htrih vina. Drugi zopet — med njimi Ijudje z višjo izobrazbo — pečajo se z najbolj umazano kontra-bando in so nadvse srečni in zadovoljni in njihova vest je ponolnoma mirna, kadar viaknejo po 200, 300 ali več od-stotkov »čistoga« dobička v žcp, v trd~ nem prepričanju, da je to, pošteno zaslužen denar in bi bili gotovo zloboko užaljeni, ako bi jim kdo novedal res-nico, da je namreč ta denar prigolju-tan in ukraden. Tretji se zopet pođe v divji gonji zc raznim* službom i in koriti, da čim nrej mogoče zasedejo tovla in mehka mesta — pa jim scveda niti na misel ne priđe, da še temelji nišo dobro in trđno postavljeni* Cctrti se zopet to-latijo s tem. da pridcio Srbi in napra-vijo red. Ti sn vsaj iskreni, ker prizna-vejo, da mi sami nismo v stann ničesar nar cd-I i ali organizirati. Da — to ni več tistj narod, katerc-ga smo mi nosili v srzUi in se ga vse-povsnd spominjali na naših poiih. Naj Vam pnvem samo dva slučaja: Zadnji dan, predno sem odšel iz Ljubljane, prlpovedova1, mi je tovariš, da je po ttetih dogodkih na Kornškem. ko so Nemci zajcli 300 Srbov. komandant slovenskih trup, Lavrič, zaliteval iz 2. strelskega polka v Ljubljani eneza nfi-rfrja za Bor ovije. V Ljubljani je bilo te daj pri i cm polku 50 oficir jev — ni cd njimi dva Korošca — pa se niti cde.i ni javil prosiovoljno. Sramota! Šc sedaj mi kri zavre v žilah, kadar se spomntm na to. To je torej naša »nadebudna mladina« — naša inteligenca. Ako je to ti-st a inteligenca, radi kat ere se le izgovara al rojak v Rusiji, ko sem mu prigo-varjal, naj vsiopi v srbsko vojsko, češ, toliko naše inteligence je padio, mi moramo gledati, da se obranimo svojemu narodu — potem smelo lahko rečem, da bi te inteligence prav nič škoda ne bilo za naš narod, pa magari. da so vso pobili. — In drw.?i slučaj: V časopfsih s& rita, da se naše dame in gospodične v nkupiranem ozemlju prav rade odztv* liajo vabilom laških oficirjev. Ne za-htevam od njih narodnega ponosa — sai so menda tuđi že pozabilc, kaj te to! Ob svežem spominu in iz hvalez-nor^tl do naših ju na kov bi se pač od naših dam lahko pričakovalo. da bodo za ohole zmuzovalce* imele le Prezf-ranie ter jim pokazale hrbet Naj jih roditega magari meganjaio, izznn\a\oš aii vlačijo po temnicah — vseeno! Rcs, žalostno in sramotno za nas! To je pokvarjenost — popolna po-kvarienost. Vse, kar bomo izgubili v Dalmaciji ali Primorja, izgubili borno po last-ni krivdi. Lahko ie prireiati protestne shođe. kričati in vpifi, sestavliaii resolncije. Samo to ne zadostnje. Trš-ba je pokazati, z đelom in na dcln, kaj hočemo in kal le naše. Pa mf niti, kar se tiče KoroŠke, njsmo prišli dal] kot do protestnih not. Cehi v$a podobna vpraŠania rešuieio brez vsakih nepotrebnih protestnih nni in resolocij — dasi imalo x front. In tako bi morali delnti mi. Glede Italije je treba, da dvignemo silno narodno vojsko. Opreme imamo dovotl. Potem se bodo naši zastopnikf vse boli nspešm* dogovorili tn sporazumeU z naštmt $©-< seđi. Zato je pa seveda potrebno, da se absolntno vse zdrave moči stavilo v službo domovine, da posamezniki pozth bijo naše, na svoje lične interese. Tre~ ha je, da pom istimo. da seđai postavila^ mn temefie novi lepši bodočnosti — ne gro se toliko za nas kot za naša bodoča nokolenja. Verjemite mi, da bi tuđi laz rad m;slil nose, na svoj dom in svoje ognji-Šče. Pa še ni prišel ta čas. Živel in in* teresiral sem se več kot šfiri leta iz-ključno samo za vojsko — tri leta, je, o dk a r služim v srbski vojski in dokler je domovi* na v nev ar n o st i, kar se pri nas po zabija, ji še vedno z nav dušenjem stavim vse svofe moči in sile na razpo* la g n. Nove vojne .>Kaj vi iščete v Dobrudži? Zr'aj se bije te? Srbija je nasla svoj grob v Albar.iji, ki iz njesa ne bo nikdar već vstala.« Pitali so nas s takimi nauki in po-uki. dokler nas nišo naše straže odgnale v solo sredi mesteca. kjer so nas turski Častniki popisali in nam dali kruha. Drugi dan je prišel nem£ki general-Stabnt častnik, ki je izbral nekaj Rumunov in dobrovoljcev, mene in Ivana kakor Rusa, da nas bo izpraSeval. Turska vojaka sta nas odgnala v generalStabno pišamo; šli smo mimo pravoslavne cer-kve, ki je iz nje puhtel smrad po konj-skem gnoju. Turki so jo namreč »spre-obmili« v konjski hlev. Prvi so prišli na vrsto Rumunt ki so kmafu izblebetali vse, kar so vedeli o stanju svoje vojske; nato sva bila po- klicana jaz in Ivo. Šla sva korajžno, dasi sva gledala nezaupno v nevarnost, ki je nama grozila. Videla sva namreč* da sedi pri častnikti njegov tolmač, ki je jrladko govoril rusko, dočim sva midva bila še na precej šibki nogi z rusko gramatiko. Morala sva se poslužiti zvi-jače. Sklenil sem. da se bom izdajal za ruskega juda, a Ivo, da bo govoril kolikor mogoče malo. Stopila sva pred častnika, ki je na-ju ogledoval z velikimi očmi, kajti bila sva v resnici čudni pri kazni: bosa in brez čepić, od blata in gnoja oškrop-Ijena, neumita in utrujena od vsakih ne-prilik. Castnik se je obrnfl do tolmača, da naj naju vpra5a, kakor se piševa in od kje sva doma. Od govoril sem mu, da sem iz Kijeva in da se pišem Gutmann. •Vi ste žid?« Prikimal sem mu. Nato je začel vleči iz naju vojaSke skrivnostL ki sva o njih popotnoma molčala. temveč sva mu natvezla vse-polno laži, ki jih je verno zabeleževal v svoj zapisnik. Toda tolmač, ta neverni Tomaž. je zatrjeval častnikn, da laževa in da nisva Rusa, ampak Srba-dobro-\oljca, pa se hočeva z lažjo izvrti voj-nemu sodišču. Nato je častnik zavpil, da bo naju dal ustreliti, ako mu ne poveva rrsnice. Nisva se ustrašila te grožnje, ostala sva pri istih izpovedih. V Prusaku je pričelo vreti, da nm je ogenj sijal iz očt vendar je ostal ie hladnokrven. Zaukazal ie svojemu tol-maču. naj naju preišče, hotel je dobiti kakšne listine, ki bi po njih fefako do- Stran % »SLOVENSKI NAROD* dne 13. jamtarja 1919. 10. iter. brudži atl pustih makedonskih skatoŠL ln kadar bo rešeno tuđi to vprašanje. bi mi idealisti še vedno ne MU na cilja. Potem bi bili primorani, da napovemo zou mi [oq (*qjoq osiJUjotPOfvu vtuop vsem koristolovcem, korUariem. izko-riščevalcem in eksploatatori em naroda, vsem temnim elementom, vsemu ttste-mu, kor ie pokvarjenega tri gnUegcu trn tega je pri nas, žalibog. dovoljf Mene resnično pokrete, kadar pre-mišljujem o vsej mlačnosti. ki vlada pri nas — mesto da se dvigne vsled preteče nevarnosti ves narod, da stoji in bdi na braniku, pripravljen na najod-točnejšo borbo. Naivno je, po mojem m ne nj a, zanaiati se na zav e znike, ki b0 d0 vsa za nas bolna vprašanja resili v naš prilog. Do sedaj niti oficijelno nišo priznali naše države. To je pač majboljši dokaz, kako se misli o Jugoslaviji. Halijani pa $ kolosalnim aparatom zascda'io Dalmacijo in Primorje — s številno vojsko, težko artUferijo, blin-diranimi avtomobili itd. Ako se ne borno znali in mogli sami postaviti za naše pravice — potem b o m ar s i k aj izgubljeno, har nemara ni k d ar vei ne bo m og qč e vr nii i . . . ^_______________________F.P. Škot Sepotnik in duhovšeina. (Iz duhovniskih kromov.) Da ekscelenca škof Napotnik ni r.a svojem mestu. ie bilo že odi očno pove-dano in razloženo. Njegovo nečuveno in pravičnosti nasprotujočc delovanje vzbuja splosno ogorčenje in zaničeva-nle. Eden primer: V vsak-rn stana je določena službena r rabinu tika; vsi zapostavljeni fn oškodr>va-M 'ipravičeno v sveti jezi protestiralo. Katoliški Škot Kapotnik pa pri kakšnih kompetencah Ipcstopa brezobzimo, despotično in kri-jvfčno; protežira ćelo mlađega človeka 'pred enkrat, dvakrat. trikrat štirikrat kanonično stareišimL Tuđi po kanonič-iiiem pravu kaj takega ni dovoljeno, ra-l>zen iz važnih, sivarnih razfosrov. Pri jNapotniku ni treba ne kanonićnecra pra-jva. ne stvarnih razlogov. pri njem so Imerodaini osebni oziri in brezmejna ea-.stihlepnost In nihče ga ne sme opozo Jriti na tak nedostatek; še po stanu doi-[žen mn ne sme sveto vati. Mož, vršeč isvojo dolžnost pač težko sliši, ako mu na njegov obziren svet kaka človeška podoba zabrnsi:Taceas! Ex stereore er-rexi te I In naj se poskusi kdo za svoje pravice sklicevati na sinodalne knjige, od njega sestavijene, tedaj đoločila ni-majo veljave; naj se opira na Sv. pismo ali na kanonično pravo, — odgovor mu ie grdo ozmerjanje — čudno bitie ga grozno preklinja. — Zalostno dejstvo Je, da sTcof Napotnik neusmiljeno preganja zlasti tište, ki poleg rednega pastirovanja delujejo za ibiagor ljudstva tuđi ▼ narodnem in so-icialnem oziru. Nače poznati in upošte-jvati načel, navodil in naroćil Leona XIIL IVečkrru je oviral dobro vpeijano delo; potem ni bilo najboljih uspehov, in imel |e lepo priJiko za grda preganjanje. Celn *a željo nciršlaitarskin in odpađ niskih drnžin ie s!:of Napotnik škođoval dclav-wim duhovnikom- — Ako ga je kdo prav po necloveŠko častil in nemškutarje v njegovo proslavljenje skup zganjal, ni bilo treba ozirati se na dušnopastirsko delovanje, ampak je bil to najvainejši vzrok za hitro in lepo napredovanje. Labko Je razumeti in presoditi posamez-ne slučaje. — Dostoinega človeka je nevredno, napravtjati si s tclegrafisti "Đzunstvo, na dnigi strani pa kvariti mlajše za stremnlstvo. Čudno, da imajo nekatere osebno-rsti dvotnljive vrednosti tako lahek do-jstop za ovajanje in školovanje, pošteni [pa so mnogokrat brezobzirno surovo izavrnjeni. Saj so še drugi možje. ki imajo po-Steno vest, iz katerih neomadeževanega [to v pravem zmishi delavnega življenja ■ se da sklepati, da bi bili zmožni tuđi na gna!, kakšna ptica sva pravzaprav. Do-bil ni ničesar. Med tem je Ivo potegnfl kruh iz žepa in priče! basati grižljaje v usta. Prusak je opazi! njegovo malo-snamost in je zavpij na tolmača: »Povejte ie svinji, naj nikar ne ie pred menoj!« Ivo je spravil kruh v žep jin čez nekaj trenutkov je pričel zopet tešlti lakoto. Castnik je uvidel, da z vprašanji ne more doseći nobenega uspeha. Poprijel 9e Ie druge taktike. Pokliča! je vjete dobrovoljce in tol-mač je prvemu zašepetal na uho, da naj nama v srbskem jeziku reče, da mora-vva zapustiti sobo. Dobrovoljce se je s plah im pogledom obrnfl k nama; vcdel ie dobro, kdo sva, pa se je bal, da ne |ii nasedla na prasakove Kmance. Tuđi V to zanjko se nlsva vjela, ker nisva hotela razumeti, kar je oni rekel v srb-skem jeziku. V Prusakn je zavrelo; plarril }e po kcmcTL vrgel pero ob mizo in zakričal na dobrovoljce: >Ako rrri takof ne poveste, kđo sta ta capina, vas boin da! vse postreliti!« »Ne poznamo jih!« so odgovoriB ■etoglasno, čeprav so na|n poznali, sa* smo bili vsi iz isteka potica. Castnikn se je crtalo t obrazu prav razločno, da je zagazil na mrtvo točka >Ta Rusa sta neumna, napof blaz-nat« se je ogiasfl boigarski Sastnik, kl fe stal za. drugo mizo v kotn. »Da, blazna sta! Z nmoboJnrmi ne bom govoril. MarsJ« se Je odrezal Prusak- Ko sva bila z hranom za vrat!, sva se spogledala; y naiinih očefa k aeand «<•_ 1 m*imm »«»f . — • ■ •**■ —*' """— važneni mestu deiati prav in po pravici, da bi si z detovvnfera pridobili In zašto-UH spoštovame In tjubercn. -* NUcjer bi ne bilo jokmnja kakor za apostolom Pivlom, če bi ieJ na cesarski Dvnal. k»-raor ga srce tako vieče. Dr. Vaae RaM: Roke proč od naiega tojaštva! V zadnjem čaja prinate neki list ali 1 odsovornattjo onih. ki sa isdjkiajo ali ne. je poetranaka stvar, iivestne članke, naperiene proti slovenskim častnikom in našim votaikim povelini-štvom. Ali se Uudie. ki po&iliajo takćne stvari med svet zavedaio dalekosežnih posleac teli in enakih napadov? Ne vem. Iz lastne izkušnie pa moram konstatirati, da ie ta pisava naravnost strup za nas sosebno za naše vojake na fronti. Da so y omenlenem Ii3tu kritizira to in ono, ie roocroče umestno. creh pa ie, da se dan za dnevom napada ofi-cirje, višia pov^Hništva, noiranio voia-ško upravo itd. :Sai ie vendar znano, da so na delu temni elementi, ki israblia« ioc naše velikodušie, eiriio med nami neposlušnost, boliševizem, ker misliio 9 tem izzvati anarhiio in i nio ugonobiti naso mlado urž \vo To ve vsakdo. Samo eospodie pri >JuffosHviiic tega ne vidijo in plesejo vestno in sadovollno pod enim klobukom s lemi živlii! Go=ipodie! Vsake države predpo-goj. ie red in mir. ki £ra mora vzdržava-ti oborožena sila. če liudstvo ni sposobno za to. Da je voia^tvo v današniih naših narodnih rarmerah nnino potrebno, mi tuđi nihče ne bo oporekal. Pred-posroi dobro voi. oreranizacai© ie disciplina, katere duvai in eri iva 1e bil in otstane Ie — častnik. Zaupanie voia-Stva do svoie^a predpostavlienesra ie prvi in gia\'ni predposroi te discipline in će ima predpostavlieni potrebno zaupanie. ie v vsakem položain. bodisl ▼ hudem ali dohrem. vedno na svoiem meetu. To zaupanie se mora i&vno iro-jiti veliko boli pri voiaštvu, kot pri vsakem drusem stanu Će nocrledamo Ie erbsko ali franeosko vojsko — o bivši avstriiski ali pa ćelo nemSki ar-madi ie bolie. da iz razumliivih razlo-gt>v ne pižemo — bomo konstatirali deistvo. da sroii voiak do vsakeea ofi-ciria veliko; pri Srbih ©elo brezmeino zaupanie, ki pa ni morda ▼ interesu po-sameznika. ampak v splošnem. In oe se tam napada eneera ali druse^a izmed oaptnikov, ne bo tesra nikdar trpela splošnost. Pri nas pa ie drugare Cez noč iih ne boste naučili spoznavati razlike med posamnim eračaiem in sploS-nostio. to vemo vendar dobro. KHub temu pa z našo že od nekdai nauc>no prakso ne pometemo. Danes hvalite ofi-cirje, ki Fe boriio z neprimernim iuna^ stvom roko v roki s prostakom, iutri mu napišete stvarL vsled katerih bi al moraL. če bi bile resnične, poffnali kročio v fflavo. Danes pi*ete o slavi ln zmožnosti vodite!ia. iutri era poliiete b gnojnico. Ako tu ni odpor na mestrL potem ni nikier. Priznavam. da marsi-kdo izmed bivših častnikov v Liublia-ni ni na svoiem mestu. vem. da iih 6do£o sedi t kavarnnh brez dela. n. pr. visoko?o!ci. ki v naikraiSetn oasu na-meravaio dokončati svoie štndiie. Dobro, ali ?e ne da temu odpoinoči drnea-5©. kakor da *»e nisi disriplina? In 6e ie že LiubHana TJrosIula knhinia vmi«-mirHivth vesti, pridržite iih zaae. ne zastrrrpliaite ž niimi voiaštva, ne okn-?mite ž niimi na^ih oarro^enin kraiev. In to huiskanie in ščuvanie proti vsaki avtoriteti! Ali se ne zavedate. da 1c tako huipkanie samo k neposlu^noiatL h kr^^niu discipline, kar ie v danih ras-merah naravno^t naroden zločin?! Bod in disciplina, mir in pof?ln§no«t ie sedai prvo. rrs^ drn*ro ie sedai tw>- dreienesra Domena. Kdor pknša v teh čaMh rubiti te erlavne temelie naSeea državnesa ustroia. četudi morda^ v dobri veri ie narodni SkodlHvec izdalalci in nai si opravlia ta poscl še tako pod blesrtečo narodno firmo! Vsem narednim Slaven-kam! Krt naših mt>ž, očetov te bratov nam fe rnđfla svobodno Jngoslavilo. m> kateri smo hrcpenelt stoteffa. Gosnodarfi smo r svofi Mšl, svobodni državtfani v svobodni državi. In zđaf ie naša naloga, da si ohra-nimo to svobodo Čisto, ncomadeževano. Tuđi slovenska žena fe pošteda svobodna in enakopravna državljanka. Odprta so H vrata v zakon odaj ne zbore, Nara*jna postedica teza fe. da se mora žena zanimati tuđi za vprašanfa. s katerimi se bavi naša Javnost, za politična socijalna hi gospodarska vprašanfa. ht da se omogoči naši slovenski ženi. seznanfti se s temi za nfo prevažnlmi vpra-santi, bo vričei dne 20. fanaarfa izhafati za naše narodno i e n s t v o list »SLOVENSKA 1 E N A*. Zaveđnost našega narodne za ženstva se bo spoznala po števila naročnic. ln tako smo prepričani, da ne bo narodno misleče slovenske žene in mladenke, ki bi ne bila naročena na ta Ust. Predvsem pa poztvllamo naše za-vedne mladenke, da se maročafo nm Ust tn ga širilo. »Slovenska žena* fe imela ie prei li-iti, toda politične razmerc so to onemogo* ČU*. Ker so se pa te razmere zdal i* pretel razjasnile, bo Ust začet redno izhafaH. Pri ttstm bodo sodtlovale naše nai-boifšš pisatHHc* tn pesnice, im tađi tmši pisatetU mm PoiitJJti bodo pMU v Ust. Svol prispevek ie poslat tom znamt stbtU pim-teli. M piše o maši posestrimi. arb*M UwL te prtm števttka bo nnđOa tmfiepio Mrko razniM zantmtvik gphaf tzpod perm Mritt m&atfšth piscttttic te pisatetler »SLOVENSKA ŽENA* b* iz km fm-lm mesečno emkrmt im bm ve-Hala xi četo teto 14 krom. — Na-roćmtno pošaimite ma apravrntitvo »Sto**m~ sme Mene*. UuHImnm VT1. Nm emUš me fl* me bo PiMUA, ker *o stroiM mrevellkL Odgovor JNieO*. Na Hrvatskem, posebno v Zagreb«. se razšlrja legenda, da prchranievalni urad v Ljubljani Spekulira s hrvatekhnl živili, ktr jih za drag denar prodaja na Nemško. Ker pri našem prehranieval-nem uradi ne more Ipekulirati ne 5+» nekovič, im Juvan, kl itoiita pod strogim nadsorstvom svojsga vrada. pa tuđi svoje vesti se more to grozno tum-nlčenje nanašati edinole na osebo pod* pisane ga. ki se kot poverjenik najlažje odtegne ura dru kontrolL Ne da bi vcdel. kdai, bil sem v hipa, kot muha v p^jćevini, zapreden v to legendo. Naravno jcf ker mi je čast in poštenje moje osebe nad vse, da noć em poginiti kot muha v pajćevini! Zatorej se mi ne bo .^nielo šteti v zlo, če iščem zavetia pri javnosti ter branim čisto svojo roko! Napadi do^edaj nišo bili taki, da bi mogel seči za vrat temu ali onemu obrekovalcu. Prihajajo mi samo vesti, za katere še nimara dosti dokazov. 1a-ko se mi poroča, da so zagrebški dele-Ratje pri uradni konferenci v Belem-gradu izrekli obdolžitev. da napravlja Ljubljana kupčijo z živili, katera so ji došla iz Zagreba. Kadar dobim uradne dokaze o ti obdoižitvi, se hočem z njo obširneje pecati. — Ravnotako se mi je poročalo, da se ie o tem govoričilo na neki intimni seji Eksnortnega društva v Zagreba. Tuđi tukaj še nimam do-ka2ov. Omenjena legenda se vlači okrog mene kakor megla, ki pa se takoj raz-vleče, če hočem rx> nji udariti! Dobrodošla mi je torej vest, katero je »Riječ Srba. Hrvata, Slovenaca« objavila dne 8. januarja pod naslovom: »Slovenija eksponira samovoljno v Deutsch - Oesterreich«. Ta naslov je tak, da bi bil upravičen Ie ta-krat, Če bi redakcija »Riječi« imela v rokah materijal, ki kaj potnenja. Ta. materijal je obsežen y vrsticah: »Mariborska Straža« se pritožuje, da je ljubljansko poverjeništvo za trgovino in industrijo izdalo judu Jakobu Salomonu Dol-hngerju dovolilo za izvoz večje množine masti v Deutsch - Oesterreich, in trdi, da se taki slučaji ponavljajo dan za dnevom.« To je tedaj materijal, na ka-terega je zagrebški list oprl svojo ob-tožbo! Potrebno se mi vidi, omenft! predvsem, da je svojčas Narodno Veće v Zagrebu — vsaj tajnik dr. Kramer je to telefonično potrdil — bilo zadovoljno s tem, da se smejo žlvila iz Hrvatske in Slovenske, če se lahko pogrešajo doma, izvažati v Nemško Avstrijo, pa Ie pod pogojem, da Nemška daje gotove kompenzacije. Mi že takrat nismo imeli ne soli, ne sladkorja, ne petroleja, ne vžl-galic, ne kvasa, kar je vse največjega I_»omena, ker pomanjkanje ten produk-tov povzroča povsod med nami mnogo boljšcviškeffa razdraženja. Ta dogovor med Narodnim Vijećem in Narodno vlado SHS v Ljubljani je torej obstajal, — žalibog, da se Nemci zanj nišo dosti brisalu ker še do danes nismo dobili ne Soli. ne petroleja, ne sladkoria in drugih takih potrebSčin. Dollingerjev shi-čajjri sicer ne spada v moje poverjeništ-vo, pripetil pa se je nekako ravno v tl-sfi dobi, kakor razvidim iz spisov tr-govskega poverjeniStva, kate*e sem si dal predložiti. Takrat smo za sole po-trebovali svinčnikov hi drugih šolskih potrebščin. in ravno takrat se je oglasil Doflinsrer ter ponudil takega blaga za 6000 K, katerega je potem v Ljnblja-no tuđi pripdjal. Izgovoril pa si je. da se mu mora dati malo kompenzacijo, to Je dovoljenje, da srne s sabo vzeti 16 kg masti, katere si Je bil prejkotne nekje iz Hrvatskega pritihotapi!. To dovoljenje se mu je dalo in drugega nič! Omenjeno »večjo množino masti« je potem v resnici vzel s sabo. v Ljubljani pa Je pustil za 6000 kron šolskega blaga, ki je našim otrokom jako dobrodošlo! To je torej slučaj, katerega so sedaj pri »Rijeci« razpihali na vse strani. Stvar sicer ni prišla pred poverjeništvo za prehrano, pa je vendar odgovarjala dogovoru med Narodnim Vijećem in našo vlado! Dalje se trdi po mariborski »Straži«, da se taki slučaji ponavljajo dan za dnevom. Tuđi to je resnica! Predvsem se je podalo zadnje čaše mnogo slovenskih dijakov na dunajsko tehniko in na praško vseučilišče. Vsakemu se je dalo dovoljenje, da sme, ker dijak brez živil na tako dotso pot ne more *n ker brez niih prve čaše v tujem mestu izhajati ni v stanu. vzti\ s sabo 20 kg živil. Istotako se daje tujerodcem — nekaj človekoljubia mora vendarle še obsto-jati na zemlji! — dovolienje. da smejo vzeti s sabo 1 k^r živil, ker jih drugače sploh iz Litibljane ni mogoče odpraviti. — To so tišti slučajl ki se ponavljalo dan za dnevom! So pa taki. da so upra-vičeni. in naj redakterji »Rijeci« Še iako skačejo! Naravnost neutemeljeni pa je. ako pi$e ta časopis: »Menlmo, da ie skrajni čas, da se vprašanie eksporta, rekom-penzacij hi prehrane izvzame iz kom-petence provincijalnih vlad ter da se centralizira tn da Slovenci, ki so ifledc uvoza masti odkazani na nas, te masti samovoljno ne eksportlrato ▼ inozemstvo.« Ce je »Riječ« že tako stroga z nami Slovenci bi fi priporočitt. da se nai nekoliko oere po blizini okrog sebe! Mi narrrreč pritrjujema da Je treba cdo zadevo centralizirati, im ne samo za Sloventjo, temveC tuđi za Hrvatsko. Z vso ponlžnostjo, katere smo zmožni, U glasilo Srbov, Hrvatov in Sloveo-cev prositi, da naj blagohotno vpošteva nnnere. kakor so se razvile okrog njega. Hrvatska nanireč ▼ resnici zadnje čaše eksportJm veliko živil po slovenskih ždeznJcah v Nemško Avstrijo. Pri tem se postavlja vlada v Zagreba na pravno stalKCe. da veljafo izyo2n1ce, katere izda njen poverjenik, tndi za slo-3Miko ozemiic ne da b< se «nda pte- hraaa v Ljnbifani prepričarl, so H boe od Nemcev teposlovane kake kompenzaci-je ali ne. To stalilCe se Je dalo braolti, dokler Je bila suvereniteta pri Narodnem Vijeću. Takoj, ko ie ta odpadla. kar se Je zgodilo žc pred precej časom, pa mo-rejo isvosnlce vlade v Zagrebu veljati Ie sa hrvatsko ozemlje. Izvoznice, ve-ljiivne ta ceJo ozernUe kraljevine SilS, more izdati samo centralna vlada v Qe-lemgradM, To je jasno! Zadnje čaše pa se Je prehrani v Ljubljani iz Maribora poročalo« da gredo skorai vsak dan cell vagoni masti in drugih živil, katere pošiljajo posamezne zagrebške tvrdke v Deutsch - Oesterreich — da ostanemo pri izrazu »Rijeci« —. Ker teh pritožb iz Maribora ni bik) konca, odredil je urad za prehrano v Ljubljani, da se imajo pošiljatve ustaviti za toliko ćasa, dokler ne bo v stvari odločila centralna viada, kateri se je o vsem poročalo. Vsi ti vagoni so drdrali v Nemčijo. prejkotne za skupuške cene, ne da bi nam bila vlada v Zagrebu sploh kaj naznanila, da je izvoznice iz stavila in da so se pri tem določilc kake kompenzacije, bodisi za slovenske, bodlsf za hrvatske pokrajine. Danes je torej položaj tak. da nam Je ušlo čez mejo že precej vap:onov, ali Nemci nam nišo do danes dali niti zrna soli, niti koščka sladkorja! Tukaj se torej gre za ćele vagone, ne pa za kake dijaške culice, katere so v Zagrebu, kd-kor vse kaže. nekaj nevolje vzbudile. Ali bolj upravičeni smo mi, če smo nevoljni. Tukaj bodi omenjen samo en slučaj, ki se tiče vasona, katerega smo dne ](). januvarja ustavili v Spiljah nad Mariborom in glede katere,e:a smo odredili, da se potisne nazaj v Maribor. Dobili smo brzojavko, ki se takole glasi: »špilje. 10. januvarja- Z izvoznico prehrane Zagreb 24.312 vozim brutto 5850 kg masti in 2750 kg suhega mesa, kar vse je tukaj ustaviieno bilo. Prosim, da se povpraša v Zagreba in da se izreče popust za Beč. — Knisac.« — Crad za prehrano se je obrnil v Zagreb s posebno prošnfo, da naj se zadevo pojasni, posebno Če se je za Hrvatsko pogodila kaka protikompenza-ija, a do-sedaj Še nimamo odgovora, Takih sfučajev bo Se vsepolno, vendar pa, dokler stvar v Belemgradu ne bo rešena, ne more prehrana v Ljubljani odnehati od svojega staliSčau da se smejo izvoznice v Zagrebu, ki nai so veljavne tuđi za slovensko ozemlje, iz-dajati Ie s pritrdilom prehrane v Ljubljani. Pri tem nam ne prihaia na um, da bi poslušali kake čenče, ki se §irijo po L Jubljani in ki se vse kristaliziralo okrog trditve, da zasebne tvrdke v Zagrebe. s takimi izvoznicami naravnost knpču-jejo in da se kontor za te knpčlje nahaia v Zajebu, Pejačevićev trsr br. 4 ili 6. Prav veselilo bo podpisaneffa, čc se »Rljeć Srba, Hrvata, Slovenaca« peča s to stvarjo, ker se z njo v vsakem ozim strinja, da na tem 7)o*ju ne sme biti ni-kake korupcije? Niti pri nas, pa tuđi oo-stran Sotle ne! Dr. Ivan Tavčar. Radi prevoza Svil in soli. Dunajski korespondenčni urađ poroča: Z ozirom na vest Ljubijanskega korespondenčnega nrada o pogaianjih z odposlanstvom mednarodic aproviza-cijske komisije za. Nemško Avstrijo zaradi prevoza živil, za Dunaj določenili, iz Trsta preko države SHS, ter na ugovor Narodne vtade v Ljubljani, da dela Nemška Avstrija zaradi izmenjave naj-nujnejših potrebSčin največje težicoče in da kljub vsem obliubam ne dobavlja soli, sporoča gospodarski komisar Štajerske deželne vlade naslednie: Pri popra-janjih od 9. do 11. decembra v Ljubljani med nemško - avstrijsko vlado in Narodno vlado v Ljubljani se je nstmeno dogovorilo medsebojno izmenjavanje blaga v omejenem obsegu. Pismena ngotovitev tega dogovora se je pridr-žala obojestransko. Blagovni prometni urad na Dunaju, ki je imei izvesti to kompenzacijsko pogodbo, je nacrt te pogodbe nekaj dni pozneje telefonično sporočil Narodni vladi SHS v Ljubljani. Ljubljanska vlada je obljubila, da bo v svrbo končnoveljavne stilizacije pogodbe poslala svojega delegata na Dunaj z naročilom, nai pogodbo sklene. Z nekoliko zamudo so se potem s tem delegatom v tednu pred Božičem konoala pogajanja ter izgotovila kompenzacij-ska pogodba nstmenim dogovorom pri-merno. na kar jo je podpisal blagovni prometni urad na Dunajn. Odposlanec Narodne vlade ljubljanske je izjavil, da mora kljub danes:a mu pooblastila pogodbo, preden jo podpiSe, predložiti ljubljanski Narodni vladi in da bo pod-pis takoj po praznikih gotov. Pri poga-jan!ih se Je takoj predložila druga po-sodba, ki se nanaša zlasti na izmeno soli proti moki in Čreslovinskim ekstraktom. To pogodbo je podpisal dunajski blagovni prometni urad. Kljab ponovne-mu priganjanju poslanca ljubljanske Narodne vlade ni bilo na Dunaju, tuđi ne v prvern januvarjevem tednu, za katerega je bfl njegov prihod napovedan. — Razvidno je, da ie nem§ko-avstri]ska vlada dogovorno z odposlancem ljubljanske Narodne vlade pogodbo pravno-obvezno podpisala in da je edinole obo-tavUivost ljubljanske vlade kriva, ako ta pogodba še ni mogla stopiti v moč in v izvršitev. Nemško-avstrijska vlada je pripravljena, nemndoma — kar je razvidno tuđi iz tega, da je pogodbo podpisala — poslati izprva določeno blago, zlasti sol. hi ie istotako pripravljena, omogočiti izvrSitev druge, na Dunaju zasnovane kupčije. — Končno bodi še pripomnjeno: će prav se ie bilo pri ljubljanskih pogajanfih izjavilo, da rad-gonskega okraja ljubljanska vlada ne pridrži sebi. da se neha zaseganje bla- ga fn da Ie prošli prevoe na žefeznid Radgona - Špilje dovoljen, je ljubljanska vlada zasegla v tem okolišn vsa dobUeoa živila in prepovedala niih prevoe. Na to sporočilo je ljublj«nska Narodna vUda potom svojega korespoo-denčaegt urada 11. t m. odgovorila ta« kole: Ker so se sklenltvi celotnes* dogovora dclale težkoČc in ker slasti ra bilo mogoče ugoditi nemško-avs^ijski zahtevi po uredbi treh prejemalnic v Breficah, v Radgoni in v Rogatcu, je ljubljanska Narodna vlada stavila predio g, naj bi se začasno sklenile posamne. namreć najnujnejše kompenzacijske kupčijc ter ie ponudila takojšnjc pošl-ljatve 25 va^onov moke, ako ji NemSka Avstrija v zameno posije 30 vagonov soli. Nemška Avstrija je ta predlog od-klonila. češ da ne kaže sklepati posa-meznih kupčij in da se je treba drtati junktima vseh posamnih dek>v predlože nejra kompenzacijskega dogovora. NlvzIIc temu je ljubljanska Narodna vlada v številnih nujnih primerth brez vsega drugega dovolila izvoz važnega blacra v Nemško Avstrijo. V zahvalo za to je Nemška Avstrija protipravno pri-držala in zaseffla sladkor, ki ga je bila Čeho-Slovadlie Av-strija k nam določeno množino soli proti temu. da se i i da na razDolago Dogo-ieno količino moke Nemški pooblaSč©-ne« ie izjavil. da mora ta docoror š« podpisati blasrovno - prometni nrad. ki ima v takšnih vpraSaniih elavno ln od-ločilro besedo. Nato se te bil poslal \% Liubliane na Dunai pooblašcenec. ki 1« imel nalo^o z avstriisko vlado akleniti korn'novAliavno pocrodbo crlede soli-Tam ie kompetentna oblast na enkrat rvišala svoie zahteve dede soli ter zar htvala kot kompenzacijo š© 60 vasronov lita, 10 vaconov maeti in 500 elav živine Ta zahteva ie bila tako eorosta*-na. da ie naS ođnoelaiMO eeveđa ni mo-crel pprHeti. ker ie dooela izkHn5eno, da bi mi mogli za »ol dati takSno Teli-kansko konrpenzaciio. ko \e venflar no-torično. da i mi elede živil n© plavaroo v izobihra Dasi ie torei bilo povw*m iasno. da Narodna vlada takSne ix>fircv1-he ne more spreietL so vladni kro^i na Drmaju vendarle enostransko Dodrtiea-li to pocrodbo in fc> Pdali našemu dele-eatn z naročilom. nai io r>oneme ▼ Tjtab-tiano y podpis nafil viacfl. Po^r»©m naravno ie. da naša vlada te oo^ođbe ■ takšnirni docela nečrpreiemliivimi zar htevami ni mogla in ni hotela podpisati. TakSna 1e torei bila atvar s solio Sedai. ko ie nrišlo na dan, đa berači nemška AvBtriia, skliccrai© s© na silno bedo Rvoiesra preWval«tv«L vse po-vsođi živila, sama r>a dnuorim ne nrivo-eoi niti aoli. si sku&a avstrijska vlada pomacati z zavijanjem peanioe. Toda prikriti resnieo, ae U ^andarle ne bo posrećilo! Razglas. V nekaterfh kraHh «e fpofcllcaiict lefnikov 1895 do 1899 nlso odzrall po-zivn. Dotfčniki se bodo s sflo pritirah* ▼ voia^ko sinžbo ter bodo ko« nbežnfld najstrožje kaznovaol po ▼ofnlh Do-sta vah. Strogo bodo kasnomrf tocfl mri, kl đirjeio tem nbežnfkom potaho s tenx đa ITh taajo ▼ službi, Hb branflo. skrivalo ali 9m pr1gOTarfa}o, naf ne ođrinejo v ▼ojaško shtžbo. Lfnbllana, dne 12. prosinca 1°1<)-Vojno dopolnOno povel}stvo LhaMJasa. Žtgosonje bankovcev in prepoved njih uvoza. Obenem z žigosanjem (štemplja-n\em) ie odredilo kr. ministrstvo v Bel-gradu, da se uvoz avstro - ogrskih bankovcev pr epove. Občinstvo se opozaria na dotični naredbi. Uradni list št. 252 in 258. Kdor bi kršil uvozno pre-poved. zakrivi tihotapstvo v smisla do-hodarstvenega kazenskeza zakona in bo strogo kaznovan. Skrblleno je tuđi za naistrožio kontrolo na mejL Ker ni izključeno. da bo inozemstvo sknšalo vtihotapiti bankovce s pomočjo doma-činov, nai torei vsakdo že v neposred-nem lastnem interesu od kloni ođločno vse take ponudbe, ponadnika pa bezobzirno naznani Hnančnema deielnemu ravnateljstvu. Pomisli na! pa tuđu kako zelo bi oškodoval javnost tn končno posredno tuđi samega sebe, ker se bo se-veda temenjalo svoječasno bankovce za doka! slabši kuri, če se inozemstvu posreći, spraviti v promet večfe vsote. Podjetfa, ki si moreio preskr-beti potrebna plačUna sredstva Ie potom nakazila iz inozemstva, na! se zzla-sijo v poverjenfštvn za Hnance, ki /e po-oblaščeno, do voli ti izjeme od uvozne prepovedi (točka ///. naredbe št. 252). Utemeljene prošnje se niti v tek* niti v drugih podrobnih stnčaHh ne bodo re-ševale ozkosrčno. Nakazila manjih vsnt iz inozemstva so itak prosta. To velja zlasti za poštne nakaznice tn nakazni ce poštne hranilnice do 2000 kron, za višje vsote je pač treba potrđila H-nančnega dežetnega ravnateljstva (naredba Uradni Ust St. 258). Izvoza bankovcev in nakazil v inozemstvo se navedene naredbe sploh m Mčeh. 10. ttev. „tUOVENSKl MAKOV *bc t8 jamurja Itl9. Stran a. RabU i! n. Izmed slik omenjamo ono iotogra-njo, kl predstavlja dolg odcr z vislica-mi, na kate rih visi okrog 20 oseb. med n;imi dve deklici. Drujca slika nam ka-ie obešenje dve starčkov vzpričo voja-ske^a duhovnika; potem vidimo j?or-*ko sotesko. ob katerc dveh straneh so postavljene vrste vislic, na katerih vise mrtva trupla avstrijskih vojakov in civilistov. Druga fotografija se nanasa na umor bivšega itnlijanskega poslanca drja RattistiKL Te slike so v etapnem ozemlju na jnžnem Tirolske ni od leta 1915. naprej razpečavali v »Dobrodelne svrhec. Zopet druga slika kaže dotgo vrsto kleeočih legijonarjev (msteli smo jih preko 60), pred njimi stoie avstrij-ski vojaki z namerjenimi pnškami. za hrbtom žrtev pa ;e videti jame. ki so si iih morali sami izkopati... V resnici pretresujoče in deprimujoće v pliva slika vojaka, ki je obešen na ste no. Njegov obraz je razmesarjen, ćepinja raz-bita in končno je bilo živo ali mrtvo truplo — tega se ne da konstatirati __ pero se upira ali povedati se mora? — krstrirano (to svedočijo krvni sledovi), na truplu je obešen lenak, na katercm se v štirih jezikih razfflaša, da je bil mož češki legionar. NaJKroznejše je na večini teh slik ne toliko ekskucija sama in izpostava ub:xre$:a umorjenca, kakor naravnost ostndna teatralnost. s kate-ro se je k eksekuciji sililo :nnožice vojakov in civilistov. preJvsjm pa ne-sTamno prežoći obrazi surovih krvni-kov in rablfev. Dva tak isto fotografirana dokumenta se na namata na posle bosenskcica krvnika Sevfrieda- Eden izmed teh do-kumentov ie uradni račun, izdan cesar-sko in krrljevemu trdnjavskemu povelj-ništvu v Trebiniu o obeseniu ćele vrste nedolžnih žrtev. V naslednjera podaja-mo ta račun: Kron 16./12. 1916 px>t iz Sarajeva v Trebinje za 5 oseb 2. raz-rrda a K 1722...... 8610 20./2. 1916 povratek nazal 86-10 prtljaga za 5 oseb . . . 150-— 16./2. 1916 dva izvoSčka na kolodvor v Sarijevu a 10 K 2O— 17./2. 1916 za dva izvo-<ćka s koj>đvora v Trebinju v hotel ......... 20-— 19.,r2. 1916 dva izvoščka od hotela na morišče in nazaj 30*— 20./2. dva IzvoSčkn od ho-icla na kolodvor v Trebinju . 20-— 21. /2. dva izvošćka s kolodvora v Sarajeva dornov . . 20*00 16./21./2Č potne dijete za krvnika in njegove 4 pomoćnike dnevno 10 K (10. 5. 6) . . 30O— 19./2. pristojbina za obe-serije za krvnika za 9 delin-kventov po 50 K.....45Scuola elementa re<. AprovisAciia slaba Otroška veselica o Božicu ie bila tuđi tn. Otro-Kom so daiali razne stvari pa italitan* ske zastavice. N'a Silvestrovo ie bila zo-pet zabava. Utleležili so se io pekateri moški in žene in dekleta. Nekateri &e prevec spx>zahl1aio Kekatera dekleta so obeevala preveć z raadžarskimi vo-iaki poi>rei. se:i z itaiiianskimi V Gradiško so odffiiali 3 brate Vodopiv-ce Praviio. da iiuaio Italiiani naietih nekai oseb. ki urisluSkuieio. Neka dekleta ao na vprašanie. zakai nišo prišla na Die^, odirovorile Itaiiiauom. r» .v. l.uciii so me posadili na zrak. Solo so zaurte, u^itelii ne dohiraio nl,u Praviio pa, da iim ^o«it>_nekai dali. ali niihova lira stane 2 K 50 v. Živimo k kor brez fflavo. nobenesra ćasori-a, nobenesra noročila o*\ svoicev onstran dem.irkariiske rrtf> siriio pa .^o trorostajfne izmisliotin^ Kaliianskt ofieirii prireiaio vef-erie in pleše, ali nobeden so noeo udeležiti . .. Koncem decembra .so dobili Dčitelii v eruriškem okraiu nalo:? da nri^no s ?ol-^kim poukom 3. iunuaria Zapiraio liu-di za "'^ako rec Zi vsako bosedo, ki iirn ne vgraia. zajrrozo z znporom in ve-ri£rauai Vse ie potrto, brez praveca živlicnia. Dracrinia velika Sladkor po ^»2 K, v aprovizaeiii r»<) Ift K. kava no •32 K. Druiresra mrdamo več neuo reko-liko riža. Viro naše ie po 8 K litrr. sedai i>r:\viio. dr» bo po 6 K. Olia smo dobili po 18 K liter Silvestrovo ie imelo služiti Italimnom za dokaz, kako «?o že prites-nili k materi Italili sroriške Slovence PripravliaH so razne darove in hoteli ž niiim okrečiti mlnde in ?tare. velike in male. Silvestrovo ie imelo pokazati tChe eentp«! Neki karabinjer ie hodil po eroriški okoli<*i od sole do >ole. ve«* okrai ie prehodil od učitelia do učitelja, ali vsak u^iteli in vsaka učitoliioa sta odklonila poučevanie ita-liianšoine v soli. Začuđeno ie vzklik-nil: >Ma ehe srente eiete voi?« Taka >ffentec smo, da ie prav! Za osvoboditev naših železni-čarjevna zasedenem ozemlju. Ljubljana, 12. jan. Veliko je trpljenje naših železničar-jev na zasedenem ozemlju našem in na Tirolskem. Od tam prihajajo prošeci Klasovi: resite nas! Italiiani so jih najprvo prijazno izkoriščali. potem pa surovo. Zi\o odmeva £las juffoslovanskih železničarjev z zasedene zemlje po naši svobodni in išče se odpomoči za nje. Stanovski tovarisi njihovi so že dalj časa nosili s seboj Korica čustva za nje, danes pa so daJ i duška svojemu hrepene-njn po osvoboditvi svoiih tovarišev iz-pod bodala italijanske^a zahrbtnika... Shod v Mestnem domu. ki ga je sklicaio predsedstvo ZJZ^ je bi! dobro obiskan in prav živahen. Predsednik D r ž i č je povdarjal. da ic bilo že več shodov proti italijanskim nasilnostim, ako je danes še poseben shod, so ludi posebno tehtni vzroki za to, Hočemo informirati vso Ju^oslavijo in ves civilizirani svet. da se ne strimamo s posto-panjem. kateremu so izpostavlieni jus:o-slovanski železničarji s strani Itallja-nov. Še važnejSi vzrok za današnji shod pa je naša tovariška dolžnost, da dvi-^amo svoje srlave, da izpuste Italijani mše tovariše, katere silijo z bajoneti vriširi službo po tujih predpisih. Solidarni smo i njimi. Podkrepiti hočemo tuđi one tovariše. katere je vrge! prej-šnji naš sistem na Tirolsko, v prejnian-stvo, ob fronto. TI tovarisi oburmo pro-sijo. naj jim pDmasramo. Veliko naših ljudi je sedaj pod italijansko oblastjo, katere pa rabimo doma. Italijani pa jih nočejo odpustiti. vpoštevajoč okolnost da ako jih od puste, morajo svoje ljudi postaviti na njihova mesta. in vpoštevajoč, da železnice morajo biti na višku, ako hoče država uspešno gospodariti. Prečita dve pismi: kako ie v Trstu karabinjer hotel ustreliti železničarja radi neke službene luči in kako je v Postojni i talijanski poveljnik surovo stini! v hr-bet slovenskega železničarja radi čisto nedolžnega pojasnila. Mora biti pa neka vez med Itaiiianskimi generali in nem-škimi mosrotci, ker sicer bi bilo nemo-^oče. da bi oboi! ne puščali domov naših železnićariev. Na Koroskem pravi-jo nemški uradniki: zenestranimt z druge Italijani, pa se mora jagoslo vanska stavba gospodarsko pornSitL Kaj storiti? Zahtevamo, da se pošljejo naši tovarisi domov. da tzpopolnimo železniško službo, da borno kos svoji nalogi, ki jo stavi Jugoslavija do nas. Zainteresirati moramo vso jugoslovansko javnost, potem se nam posreći, resiti svoje tovariše. Poroča na to Rnpnik iz Trsta, odpoščen od italijanske okupac^ske oblasti Ko je posecel nekoliko nazaj in očrtal težko službovanje železničarSev pod berolinskim režimom, je oripovedo-val potem, kako so pričakovali v Trsta pomoć entente, PriSlo pa je vse dingače. Dokler so bili Italiiani odvisni od jugoslovanskih železničarjev, so jiin ob-ijubUaJi vse mocoć«. sedaj pa ie naft ia» jetnićar na sascdsnesi ecanlja sttženj. Odpoščali so jta po vrsti, kakor hitro so imeli nadomestila za nje. Ko je nekdo protistirai, zakaj je bil odpuščen, ma je italijanski poveljnik odvrnil. da Italiiani ne noznajo železničarjev, ampak njihovi prejšnji predstojniki so jih opisali in tako so bili vsi, ki so sedaj brez službe, odpuščeni na predlog uradnika nemške narodnosti. O službeni pragmatild no-Č£jo Italijani nićesar slišati. Plače v kro-nah, kupuje se pa v lirah. Obljubili so tuđi službeno obleko, ali dali so jim samo čepiće in ci vino obleko inorajo nositi. Ako bi se kdo obiekel v svojo uniformo, ga internirajo. Nekdo je vpra-šal italiianskega poveljnika. zakaj je od-puščen. Poveljnik ga je zavrnil: Mol-čite! Vi ste vojni vjetnik! Penzijoni-s(om izplačujejo pokojnine samo proti vlažan ju prošenj ali samo onim, ki so pristojni na zasedeno ozemlje, drugim nič. pa proč jih tuđi ne pustijo. Govornik opisuje na to obsežno delovanje in-formacifskega urada in vožnjo \z Trsta v Ljubljano. V Trstu so jim pustili spraviti vse v zaboje in srečno so prispeli do Sv. Lucije. Ali tam so nrerevidirali ves vlak, odprli vse zaboje in italijan-r.ki stotnik ie j^rabii jn jemal, kar mu Je uci'ajalo. Vzeli pa 5O ves tobak, srajce, orodje, premog. usnje, obleko. panir, žcbljc itd. Italijanski poveljnik je rekel, da so naši žclezničarii zakrivili italijanski umik za P?avn. (lovor Je izvenel v gorak apel na složno bratsko delovanje v Jugoslaviji. Predsednik D r ž i Č je prečital na-stopno resolucljo: Ju^oslovanski ŽelezniČarfl, zbrani na protestnem shodu Z12«. odločno pro-testirajo proti nečloveškemu ravnanju s slovt-nskimi železniOarji na od Italija-nov zasedenem na^em ju?roslovanskcm ozemliu in na Tirolskim. Apeliramo na celokupno jugoslovansko javnost, na našo skupno vlado, na predstavitelje in zastopnike aliranih držav, da napravijo nemudoma konec nečloveškemu ravnanju z iuiroslovanskimi železničarji s strani Italijanov. V imenu pravice in svobode zahtevamo, da Italijani jugo> slovanske železničarje takoj pošljejo ▼ domovino in njih premično in nepre-mično premoženje po do!očbah medna-rodnega prava očuvajo, oziroma eraran-tiiajo za premičnine prost izvoz. Narodno vlado pozivlpmo, da dobi s kraljevo italijansko vlado pot in način, kiko urediti izptečevanje pristojbin onih vpok-jencev državne in južne železnice. ki doslej še nišo mogli dobiti svojih pokojnin. — Resolticija je bila so-glasno sprejeta. Kadar pa bo Itafijan zapustil nas*e slovensko zasedeno ozemlje, potem bo slovenski železničar z veseljem in na-vdT^enjem zopet vr^i! svojo službo ▼ naših primorskih pokrajinah. K reformi notarijata. Vse se pripraviia na novo živlie^ nie v novi državi in treba ie. da se tndi notariiat, preuredi in preustroji, kakor zaheeva duh časa Pomniti ie. da v Srbili nimalo notariiata in da ie torei že v.-led tesra treba, da kolikor mogoče dobro preustroiimo notariiat. da zapu-ščino stare, vsled nepoznania in ne-upoštevania razmer umrle Avstriie pri-lacodimo novemu času. 6e hočemo. da >o bode uveliavil notariiat v oeli Jufiro-^laviii in će hočemo biti naikulturnei-fid del naroda SHS Danes smo v iustični upravi samo* stoini. ker ie prevelika razlika toza-devno med nami in ostalim delom naroda SHS. to pa ie srotovo. da se bo in se bo moralo izjednačiti tndi pravosodie, v kateresra podro^ie spada notariiat. In na nas ie. da si us tvari mo tak notariiat da ga bo ostali del naroda SHS prevzel in ne zavrcrel. Iz teh razlocrov si uaoiam podati par nasvetov k reformi notarijata. 1. Pred vsem bi opozoril na anali roni z em da ee pi?e še vedno v notar-skih listinah datum s črkami in ne a števi Ikami. 2. Da ne borno deloma po pravici »me^ni od raznih strani, ie nadalje treba, da se razne notareke klavzule v om oziru po praviio in skraiSaio. Tako ie včasih končna klavzula not. zapisa dališa kakor vsebina zapisa samesra Ali bi ne zadostovalo mo^oče v navodnih slućaiih. ki so redni: >Prečitano, odobreno in podnisano« Čemu ie treba načtevati. kdo ie podpisal. kdo f>odkrižal itd.< Upravičenost obširnei-^ih konenih klavznJ bi se kvečiemn dalo zasfovariati pri nravnih opravilih s slepri in srluhonemimi. Na mnoeih meetih se ie še raz~ pravlialo in pisalo, tako povodom raznih nasvetov k reformi politične uprave, da se nai opusti na paka tpnoeeffa pisanja Hvala bosu so se našli v zad-m>m času nekateri. ki so začeli klicati: Ne eiedari na zunaniost oblike, ne na to. kako ie pisano, temvec »ato. kako in kai ie zapisano. Tuđi elede hrambe denaria predpi-saje notarski red razne težkoče. ki pa so se po iniciativi preisnfe Zsr avstr. zbornice odpravile: tako se danes na-mesto sestave zapisnika Ud pri preie-mu denaria enostavno to Tpiše ▼ denar-no kniiiro. kar ie nemalo ol&i&ano in rudi procrlednoiše To samo za vzirled. da se daio odpraviti razne nepotrebne težkoće. ce ie treba in £e ie tuđi volja. 3. Ne morem prav ooimiti. čemu ie treba not. repertoriia. Po mojem mne-niu so ti reoertoriii čisto nepotrebni Ali nima notar izvirnike ▼ rokah. da pocleda iste. 6e iih kdai rabi K niero-Ti zbirki spisov ie treba edinole imenika. Ce kdo rabi podatke, odore imenik in na to poisče listino, da i*ve is tlie vsebino. Čemu torei neDotrebneca re-pertoriia in i n1im neDotrebnem dela. de ve^fi nonaena ie bil pređptoani nrepis repertoriia sa rsako eetrtletie Koliko «e ie temu «ro1 čm UKorarialo. pa ni ik>. Treba ie bilo svetoTne toI-neini njo pomanikmnie papiri« in nepotrebni nreoiai renertoriier eo bili Jcratkomalo odpravlieni 4. Konćno bi ai nsoial opeaoiitl mi koleciiu tuđi sanpniki not kandidator. { to na ne vsled te*a. da bi hoteli more- ! biti not kandidati odločerati t not. ' zbornici, ampak vsled teea. da se kandidat in notar kolikor mogoče »bližata, kar ie le v korist obeh in v korist stanu. Vsled teera ima tozadevne dolocbe že od bivdeca avstr. uradniškeora mini-atretva izdelani na£rt novosra not reda Kaj čele danes. ko se na \ soh koncih in kraj ih po ud ari a in uveliaviia demokra-tizem, ko se io razbilo nemalo ob Wil-sonovi zasluzi načelo starosti in uve-fjavilo načelo sposobnosti in zinož-nosti To ie v kratkem nekai potez k reformi notariiata in želeti bi bilo. da se takoj pricne s nripravami za nov not. red, ki nai bo kolikor moffoee ponoln, a nai ne vlada v nicm mrtva črka, tem-vee živi duh! 1 Borta no Korol&eni. PRIZNANJE NAŠIM JUNAKOM. Ljubljanski korespondenčni urad poroča: II. vojno okrožje v Ljubljani ie poslalo stotniku Martinčiču v Podroži-ci nastopno brzojavko: V imenu naše mlade narodne vojske čestitam Vara, jjospod stotnlli, In Va§i hrabri četi na junaškem odporu pri PodrožicL Llub-Ijanski pehotni polk in koreska legija, kakor tuđi artiljerijski oddelek nadpo-ro^nJka Ore^orJča so si pridob'ii s svojim juna^von zahvalo domovino. -Za poveljnika II. vojne^a okrožja: UI-mansky, podpolkovnik. POLO2AJ NA KOROSKEM. Ljubljanski korespondenčni urad poroča z dne 11. januarja ob 7. zvečer Srbske čete so zasedle bregove na obeh straneh prodora. Silri dni je traial boj za prei'or. /a vhod v slovenski Koro-tan. Stotn:;c Martinčič in njegovi vrli in hrabri ia^ < •*»• in vojaki so sf pridobili zahvalo ;::v;osicvanske domovine. Ves i dan čarkanje z nemšklmi patrolaml in topniški osenj. Izgube nobene. — Na Ljube Iju, pri Ve likove u in na Staje rskem položaj neizpremenjen. BOJI PRI VELIKOVCU. Ljubljanski korespondenčni urad poroča dne 13. t m. ob 10. uri dopoldne iz uradnej^a vira. Včeraj ob pol 4. po-poldne so napadli Nemci naše Čete okoti VeUkovca v smeri Sv. Stefan severno proti Varpi vesi. Bili so odbiti. Danes pofloči so Nemci napadli naše oreds traže pri žetezoiškem in cestnem mostu pri Kamnfkn. Straža pri železniškem mosta se je omaknu1 a pred netnško pre-močjo na desni breg Drave. Ob pol 6. zjutraj Je bil zopet nemški napad na naše postojanke pri gostflni Rak zapadno od Vefikovca. BIO so zopet odbiti. Ob 9. zjotraj se je začel boj v smeri Krenovice-VinotrnKf. zapadno od Veli-kovca, ki Se traja. Naše izgube znašajo dosedaj 1 mrter |n S ranjenih. GaHcfjo, Železno kaplo in Sajdovo sedlo so zasedle naše Ćete. NEMCI PRODIRAJO PROTI SELAM. Jezersko, 11. januarja. Sinoči je pri-bežal znani rodoljub jrosp. Tomo Olip po domače Maže iz Sel nad Borovljami semkaj ter izjavil. da so koroški Švabi in njihovi podrepniki nemčurji zaseđli naSe Borovlje ter zrnate pijani drveli v popolnem nereda proti narodni posto-janki Sele. Tu so zajeli župnika Vavtija, obč. tajnika Lckana in dva kmeta. Župan in ostali kmetie so jo odkurili v smeri proti Obirskemu. Na svojem begu preko gora je dobil imenovani rodoljub v Korrah slučajno slovenskegra nčitelia Jekla iz Apač, ki ie mora! istotako ostaviti svote mesto. Temu so že preje jrrozili s smrtjo. ako ?ra dobe. Pravijov da je med drujrimi nmorfen tuđi boro-veljski župnik Trunk. Koliko je resnice na tem. še nismo mogli doimati. (Opom-nja uredn.: Glasom »Narodovega« po-ročila je ubežal Trunk v Tržič!) Kaj počne švabska drnhal osorej v tej gorski vasici, istotako ni znano. Vsekakor pa je iz tega razvidno, da postaja pdo-i*$ v slovenskem Korotanu čimdalje resneiši. Sodimo. da je že cei Rož v ro*. kah tojovajskih band in ako se iim ue postavimo ob dvanaisti uri v bran, utegnejo zasesti i Spodnji Korotan. Narod je obnpan, ker mora pretrpeti toliko gorja s strani nemških tolp. ki ro-pajo in more. kamorkoli priđe ja. Saj so nemčurii hulSi od Svabov, kakor so bili svojčas janičarji grozovitejSi od Tur-kov. Očividno se je zaklelo vse odslov-Ijeno uradni§tvo proti Slovencem in ves brezposefni proletariat je prifd za pn-širina kopita. Korošd Že tretji mesec pričaknjemo pomoči od svojih bratov onostran Karavank. Vendar še nismo docela obupali. NaSe oči zrejo še vedni v Vas. prič'akuioč skoro izdatne pomoči. Zaraditega Vas kleče In s povzdig-nienimi rokami mijno prosimo; Odzo-vite se v lastnem interesu našemu klicu da poženemo z zdrnženimi sila mi naše sovražnike z naše rodne grade! Kri naših očetov in sfnov klfče po osveti! PROTI ŽELEZNI KAPLJL Železna Kaplja^ 11. jannarja, Danes so zapustili naš trg ter odšll preko Je-zerskega vrha med drugimi župan in poštar DrobniČ, tajnik belske občine Pi-skernik ter njegova sestra učiteljica. Na domu bivšega trškega župana Nje-derdorferja so že priprave za dostojen sprejem roparskih Svabov v polnem teku. Bela, U. Jannaria. Cujema da ko-roški Švabi že gredo preko Sel in Saj-đe zasest Zdezno Kapljo ter rešit on-dotno kliko izpod »jugoslovanskega Jarma!« BORBA NA KOROSKEM. Ljubljanski korespondenčni urad poroča z dne 12. januarja ob 7. zvečer iz uradnega vira: Dopoktee so Neacl pri Podrotici Bagmđl sase postojanke* Bffl so odNtt. Naši JeUdd so % bomba-wA MapađR nafti čete pri Podrožici hi mtmt wn M*m. Hm LJrtfe m TriKMk i i j m Koroikem hi m Stelenkrn pola* zaf weizprcBicnJew« CeloTec 11. januarja. (Ljnb. kor. «rj Dtmajski korespondenčni urad poroča: Vojaško poveljstvo v Celovcu ob]avl}a na-slednje poroci!o: Za severni izhod Kara-vanskega predora se vrše neprestani boji. Tekom teb bojev so se posebno odlikovali dunajski in vrbski mornarji ter prostovoljci iz Rlbnice ob Vrbskera jezeru. Poodarjati je posebno, da so se tttdi odlikovali eorsld strelskl polk št 1 ter letalski oddelek to Cei ovca v boj ih za Borov i je. Zopet »gltimatiim« koroške*a »Anssctrassa«. Celovec« 10. januar ja. (Ljub. kor. nrj Dunajski korespondenčni urad poroča: Deželna vlada v Celovcu je brzojavila Narodni vladi v Ljubljani nastopno: Prejšnji teden je bilo z ondotnim slavnim poobla-iićencem Smodejem obojestransko domenje-tp oprostitev v Celovcu zaprtetra Jagoslo-vanske?a nađporočnika Napokoja In talcev inženirja Stadlerja Jn poslanca Oailerja, kl so ju odvedli v Ljubljane 7~a. oprostitev Je določeno rok 24 ur. Natanko po dogovora in zaupajoč. da bodo lojalno izpolnjevall obljube, smo ob naznačenem rokii izpustill nadporočnika Napokoja in ea oddali jaj?o-slovanski patroli. Minul je skoro teden po onem roku. in vendar sta Gailer in Stadler še vedno v zaporu in o njih usodi se ne more izvedeti ničesar. Deželna vlada je skrajno ogorčena zaradi postoDanja tamošnje Narodne vlade, ki ne upošteva medse-bofne domenitve in zahteva, da se izpoini obljuba slavnejra pooblaščenca Smodeja ter da se oproste omenjeni talcl. O ukrepu so pričakuje brzojavni odgovor tekom 24 ur Oče in siiu Pišeio nam: Leta 1875. i© bila rst%-fa proti Tiirkom v Bosni. Te vstaj> se ie udeležil tuđi sfdanii krali Peter Ka^ racioreriević Tuđi v Liubliani ie vs-budilo vsta.^ko eribanie v Bosni nmoero zanimania. Zlasti diiakl in tuđi mlađe-niči druarih ^tanov so bili za stvar tako navdu^eni. da so sklenili se pridružiti vstaškenm eibanui ter vstomti kot pro« 8tovoh>i v vgtaske Sete. 2e takrat se ie med mladino Doiavila ideia o zdror žitvi Slovencev, Srbov in Hrvatov. Med orvimi, ki ie pohitel v Bosno, ie bil Miroslav Hubmaier. Za nilm eo odšli tuđi druci. Ed«n izmed niih Da ni odŠeL star ie bil takrat 19 let. Navdošen i« bil. sanial ie o veliki močni drža-vi. ft moral ie odstati doma, ker mu razmer© niša pripnščale, da bi oddel s rvoliml tovariŠi. Prešlo ie od teera časa že 44 let. Danes imamo državo Sloveneer. Hrvatov in Srbov. imamo kralia Petra Karagiorffievića, ki se ie leta 1875. skupai z našimi mladeniči horil Ea oevo-hoditev Bosne izrvod tnrškesra larma. Niti on. niti niesrovi Poboritelii takrat nišo mislili, da bodo še dozi veli čas. ko bo od Tri tri ava do Balkana en» država in en krali. Ta srecen trenutek le doživel ž njimi tuđi tišti, ki je pred do Igri mi 44 leti hotel i ti ž niim ▼ Bosno. Osivel ie med tem časom in Stevil-na rodbina ea obkroža. Ima dva sina šteieta po 16 in 17 spomlađi. V leeiio hoče ta od i ti braniti slovenski Korotan. Uffovaria iima oče. Dlaka mati. nič ne pomaka. Mi dva sreva. tako rveni inlln ođločen odgovor. Umrie babica, mati toče in plaka, a tolaii ee, ker meni dai bo vsai to zadržalo sinova doma. Oda pokliče dečka in nilma resno lapore, da morata ostati doma, ker ie umrla' babica. Prepričan ie, da se bosta sinora pokorila. Ne, midvm erreva vseono. od-srovorlta oba v eni ^api in Se tišti sta odšla na Koroško, Iz zosedenesa ozemlla. DELO ITALIJANSKIH SOCU^USTO^ PROTI SLOVENSKEMU NACUON^ UZMU. Trst, 8. januarja. (Li. kr. uri Z** stopstvo tukajšnjih socijalistov ali prav« zaprav tukajšnjih strokov. organizacij, obstoječe iz tajnika delavskih orsani« zacij in glavnega arednika lista »II La-voratorec Passiglija, vodje metalnrsiČ-ne organizacije Ezije Chiussijave in učitelja Nizolaoja je odpotovalo v Rimv da predloži italijanski osrednji vladi za* hieve socialistov glede Trsta in PrU morske, mimo dru^ega zahtsvajo, naj bi se podali šal rok za moratorij In zm odpovedi naj em niskih pogodeb (to dvoje so medtem Že odredile italijansko oblasti) socialne kakovostL Zanimive so izjave, ki jih je zastopstvo podala ministrskemu predsedniku Orlandu V} imenu tukajšnjih socialistov v politi6-nem oziru. Glasom poročil italijanskih listov so naglašali trije socialistični za* stopniki. da ostane jo sicer zvesti zahten vi njih stranke jdede samoodloćbe na-rođov In slede plebiscita, da pa smat-rajo sedaj okupacijo za srečno izvrše« no dejstvo, ki pomenja osvoboditev za prebivalstvo vseh socialnih slojev Jo-lijske Đenečije. Glede sporov z Jtiso* slovanl so Izjavili sodalistlčnl za^topol-ki. da so tako Imenovane slovanske to« ritorfjalne zahteve umetno sojeoe po slovenskem naclonallstičneai element« In da hocefo, kakor nacionalisti dnulh dežel obraniti Iredeotlstično šonjo, da črpajo Iz nje svoje politične ipeknlad-je... Vendar mislijo delegati, da bi se utegnili ti spori resiti takole: Ita&la naJ si prispojl čim mani Slovencev in pusti kar največ mogoče malo ItaDjanov v JusoslavU m nai da, oziroma nai doseže za manjine kar najobšlrnetfo av-tonomijo, ki na] bi io zajamčila Zveza narodov. — Mi nadaljujemo naSo prej-Šnjo politiko in ođtesi^efiio delavskl element nadonaflstičnim vpflvom. Ko* Ukor nvrstimo slovenskih delavcev v naše sodallstične organizacOe, toOko mani jih podjarmi slovenski nacJooall-zem... Tem potom razvijamo ml pad-fikatorično funkcijo med obema strujama in uspeh gotovo ne izostane... Na-posled so izjavili zastopniki tukajšnjfli socialistov, da opravljajo italijanske oblast v Trsta svoj posel v popolno za-doščenje prebivalstva, Id pripoznav* važnost in težkoče tega delovanja. OBSOJENI SLOVENCL Trst. 7. januarja. CU Ic ur,) ItaB-jansko vojaško sodiSče ie obsodilo Slovenca Jakoba Kreči ča. kl je na ce-sli zakričak >Tnt ama bW tintiit Stan 4. •SLOVENCU NAROD*. *» 1». janiuuja l»Ifc :0«c¥. Nito! 2hrala JmutlivOtl« va 2 avaaca tapora in na 50 lir stote. Fravtako fe bil obsoien Albert Bric, ki |e vptt: »V Italiji naredimo internactonalo!! Scoafcaf priđe Jucoslsviia!« Olasom lista »La Nazionec je bil busetski notartki kandidat Dušan Senčar obtožen po vo|a-ikem soctiščn, da si Je prtovoft) avstrl)-sfcl vo|aški avtotnobU, kl ga i« posnejt tzročil Narodnemn sveta ▼ Ljubljani. Zaslliane priće so slcer potrdlle obtcž-bo, vendar pt Je sođišče spoznalo ta dokazano, da ie Senčar oddal avtomobil pred 4. novembrom, tore) pred okn-pacijo. Zatorei je bil Senčar oprošćen. ITALUANI PROTI FRANCOŠCINL Split, U. januarja. (Lj. k. u.) I talijanske okupacijske oblasti so prepove-d a 1 e na dalmatinskih sredojin šolah pouk francošćine, ki ga je VT>d jala dalmatinska narodna vlada narnesto nemščine. Itatijanl so odredili da se mora namesto francoščine poučavati lm. škof dr. Karila ostane I Trst, 7. januarja. (Ljub. koresp. u rad.) rtaDjanskj vojaški škof msgr. Bartolomassu ki ga tukajšnji in zunal - tržaski i talijansku listi trdovratno imenujejo za bodočega tr-Žaškega skofa namesto sedanjega dr. Kar-Hna, je bival te dni v Trstu in obiskal tuđi naiega škofa dr. Karlina. Urednik radikalno - itafijanskesa tukajšniega lista »La Na-zlone«, je hotel v potfovcj^u z msjjr. Barto-lomassijem izsiliti \z njega potrditev te pobožne želje fu' ni posrećilo, kakor mora to sam pripoznati ... Na urednikovo vprašanle Je izjavi! msgr., da ne ve nlčesar o »tvari. Aprovlzacljsfca komisija v Trsta v preiskavi. Trst, 10. januarja. (Liub. kor. urad.) Vsled mnosoštevilnih pritožb in ovadb proti delovanju dosedanje tukajšnje aprovi-začne komisije, Je gubernijska oblast Ime~ novala posebno komisijo, ki naj preišče poslovanje ar>rovizaene komisije, ne da bi se rjeno delovanie ustavilo. Preiskovalna komisija, sestoic^a Iz več vo)a3kih članov, med temi enega polkovnlka, enegra majorja, enesra tajnika vojaške intendartce ter enega dvilnepa računskejra uradnika. je račela svoje delo in takoj zaplenila vse spise In knjiže aprovizačne komisije. Dr. Pftacoo »dokazni«« ftanfanstvo Dalmacije. Trst, 10* jamiarja. (Ljub. koresp. ur.) BrvSI tržaSki italijansko - liberalni državni poslanec dr. Pitacco, ki biva scdaj v mo-zemsrvu, večinoma v Franciji, da pror>agrira tamkaj italijanske nsniracije. ie podal glasom pnrocil italijanskih listov francoskemn fistn >Temps« nckatere izjave, katerih na-men Je v prvi vrsti, pridobiti Ftalijanom naklonjenost francr>ske^a javnc^a mnenja bi v katerih nacla£a zlasti, da plebiscit prebi-vaJstva v odrešenem ozemlju ni še dovolj znan na Francoskam. Italija - je pripomnU — se je pokazala preveč skromna svoje čudotvorne akcije. Tal'o je dovolila nekaterim osebam, ki imaio njej prav nasprotujoče interese, da so maskirale resnico rn predstavile kakor manifestacijo pretveznega itali-janskega imperijalizma In prisvojitvenega duha nekaj, kar ni nič dniifetia. ko izvršitev Cftniškeza, zgodovinskega in nacijonalnejta prava njenega naroda na drugostranski obali Adnje Dr. Pftacco vztraja na sveti pravici do mej, ki bodo zavarovale in za-Kotovile italijansko k-'lturo in Iastnino. Napoleonska Francra, izvaja dr. Pitacco, je smatrala Dalmacijo za italiiansko zemljo tn z dekretom od leta 1S06. je združila Dalmacijo x Italijo. Francfja, Id ie razširila Javni pook tn odprla mnogo italUanskih šol. je spoznala italijansko ču^tvovanje dovoTj močnfm in razvitim. da |e odp^'a v Zadra xavod za viSje žtudije. orvi in edini tak .'a-vod. ki sra nosedute vzhodna obal. Dr. Pitacco za*\lj!-čuie: Kako bi se mo^lo dvomitf, omoK!i do tega, da se je nstvarita možnost ^a neodvisnost Tugo-$lavi?e, ki je r\v'\7^\hr\o potrebna za mir nove nvrt.T.', da bi prijateljstvo med Tran-cosko in ItaHio ne moslo bfti popolno. Wnson In Blssolatt. TrM, 10. januaria. (Ljub. kor. urad.) fhdljansH listi prir.a^aio naslednlo vest Iz Rtma od 4 januarja: Dane« je predsednik Wflson povabil hivšesra ministra Rissolatija na raz£ovor. Dasi je le^a! bolan na mrzlicT. se Je Bissolafi napoti! v Kvirinat. W!i^on in Bissolatf sta se ra7r?ovar.Mlft »ama. Razgovor Ie trajal pol ure, Vsehina pogovora ni snana: znano ie Ie, da Je hi! razgovor lefo prisrćen in če se more tako reci. prijateljski. Ko se Je v pozni uri razširila vest o tem obiskn. i© napravila relo velik «Hs. de-loma .raradite::a. ker se f? obisk vrši! po inicijativi predsednika Wilsona, deloma ker Je to c«dini razgovor političneea značaia« ki fra je ime! VVifson r možml ne prlpadajo-&m\ vladi. -- Sicer pa »e bflo naravno, do- sttvlia Secolo«. da ic hotel Wi!«on stopiti osebno v stlko z možem, ki je tekom vojne dobro zastopal duh in namene intervencflo-nisti5ne demokracije in ki je sedal predsednik itaManskega društva* ustanovljenega v svrho nospešovanja ideje sploine xvoze med svobodnimi rmrodi. Itaiijanske balke. Trst, 10 januarja. (Ljub. koresp. urad ) »Cfiornale d* ItaHa« od 6. januaria priobčuje pod senzacijon.ilnim naslovom ^Spletke Ju-fosiovanike vlade nroti Italiji«, nastopno vest iz Reke: Tiistoslovanska vlada ic pred-lasala ocrski vladi voiaško konvencijo, ka-tere namen ie bil očftno naperjen proti ftalili. O.^rska vlada ni hotela pristopiti temu predlogu in zato je jugoslovanska vlada kakor represalijo ukazala izdati ta Hrvatsko vse ogrske želexničar|e. TI so bili povablleni, zapustiti Jtieoilovansko oiemlie v osmih dneh. Pripomniti Je, da so bile hrvabk; želeenice last otrske države o nslera spom x ItallJmL Prajta, 11. januarja. (Liub. kor. urad.) čoho - slovaSki tisk. urad poroča »Narodni iJstv« nadovezujejo na številne Izjave U jugoslovanskega tabora in plšeio: S tem, da je v italijansko - iugoslovanskem konfliktu naše siališče povsem drugačno, kakor pa ono prizadetih strank, s katerimi oba naša naroda vežejo odnošajl zavezniitva, se na-ša lanska politika ni izpremenila in se tuđi ne bo, ker stojimo ncomaino UM, svojih ob-Ijubah. Prepričani smo, da bo sodba pravična. POtVS OSTANE CEHOM. Budimpešta, 12. januaria. (Ljub. kor. ur.) Ceho - slovaški tiskovni urad poroCa: TukaJ vzbuja intervirv s predsednlkom Masarykom o razmerju Čeho - slovaške republike k vpraSanju prihodnje regulacije mej veliko senzacijo. Masarvk Je odločno izjavit, da mora zasedba Požuri a sklen jena po entestt obsta-ti na vsak način. Gospodarska raz-motrivanja, ?ia katera se opira zasedba. se skladalo popoinoma z demokratičnim! načeli Čeho - slovačke vlade. Pozira je mesto. kjer prebivajo Nemci in 2idle polc-e velike večinc Slovanov. Kot Drlroden Uz i" kot donavsko pristan^^e vsc nVolice je Požim velepomemben za Čcho - slovaSko reoubli-ko. O^rska pridobi za to mnojfo če-SkUi ob-ffin, ki se bodo morale zaliho^ oripojiri Ojrr-ski. Tuđi rusinsko prebivalstvo, prisoteno za Romunsko. te skienilo pripoiitev čeho-slovaški republlki. Masarvk ovo srališće njmram Madžarom. Budimpešta, 10. januaria. (Ljub. kor. urad.) Dunajski korespondenčni urad poro-Ča: -»Deli Hirlap« objavlja razgovor praške-ga poročevaica s predsednikom dr. Masa-rykom, ki je med dil-'aun izjavil, da bo sporazum z Madžari lahek, ako opuste svoje novzdržliivo stališče o^rske državne ideje. Madžari na Slovaškem so večinoma madža-rizirani Srbi. Požun je nemško mesto; vzlic temu imamo vse oravice do njesa. ker je ozadje slovaško. Potrebujemo tuđi Donavo. Končna odloćitev bo padla na mirovni kon-ferenci. Začasno ie Clemenceau v imenu entente določil meio in jo je trc^a sprejeti do kotjčne odločitve. Z ogrsko vlado se moramo e tem vpraSanju pogajati ic pred mirovnim kongresom. O ustanovltvi Zedi-n?enih držav vzhodnoevropskih ne more biti govora: govoriti moremo sedaj kvečje-m'j Ie o sporazumu in © gospodarskem združenju. Gledali bomo, da sklenemo gospodarsko in eventualno tuđi vojaško obrambno zvezo. To oa ie odvisno od sta-tl&ča Madžarov in Nemcev. Lioyd Cleorsres in VVilson Masariin. Pariz, 12. januarja. (Ljub. kor. urad.) Brezžićni brzojav čeho - slova^kega tiskov-nega urada: Llovd (ieor^e je na novoletno brzojavko predsednika Masaryka odgovoril nastopno: Zahvaljujem Va5o ekscelenco za novoletna vn^čila, ki jih vra*a ves narod. Čestitam Čeh" - slovaškemu narodu ra samostojnosti in se nadejam, da bo novo l©to še holj iikrepi!o prijateljstvo med Ćeho-sJova^ko republiko in britansko državo. Pariz, 12. januarja. (Liub. kor. nrad.) Kakor javljajo brezžično čeho - slovaikemu tirkevnemu uradu. je uredsednik VVilson cUKovorfl predsedniku Masaryku za novo-Ittno voščilo tako - !e: Oospod predsednHc! Va5a zakasnela depe?a me navdaja z vcH-kim veseljem, ker mi dokazuje, da Je našel čeho - slovački narod v meni odkritosrčne-«ta prijatelja. VeseJflo me bo, ako hf>rr» mo-gel ostati vedno prijatelj čeVto - slovaškemu narodu. Upam, da me boste zda) pa zdaj obvestili, s Čim bom po VaSIh mislih mopel koristiti VaSemu narodu. Veselim se njegove samostojnosti in verujeoi na ^fgov procvit. Praga, 12. januarja. (LjublJ. korettp. ur.) Ceho - slovački tiskovni urad poroča: List »Čech« priobčnje na vodilnem mestu danaSnje št^vilVe »zjavo narodne skup$čine, kjer veli naposied: ZahtevamoT da bodo imeli naSi etroci v Javnih fiolah reden pouk v veronauku; da bo zavarovana svetost zakona in da bo njegova netočnost pripoznana tuđi po državi. Izjavo je podpisalo, kakor javlja list, 420.000 ljudi. Svarimo še zadnji Čas, da se ne omalovaiuje rrmenje 700.000 katoličanov, nalodkritosrčncjSih domo-Ijubov. Praga, 12. januar ja. (UublJ. koresp. Podjetja, ki so bila v Franciji, Angini in v Zedlnfenfh drfavah zen'enjena Itt katerih zar>lemba ni Se bila razveljavljena, moralo to javiti do 25. Januarja trgovinskermi mini-strstvu v Pragi Poljska Ostrora. 11. Januar ja. (L|. kor-ur.) Ceho - slnvaSlrl tiskovni urad poroča: Povodom poseta ministra Stanjeka ▼ Moravski Ostrovi. so če^kf In nem§ki saitop-rriki ostro^'skih In Sleskih avtonorrmih oblasti sporočilj ministra, da j£ »lavni vzrok seđanjesra težavnega položaJo"V premofov-nikifi okolnost, da Je nremocovniškl okoflS deljeji. ZahtevaVI so. raj se teffnjsko osamilo ifi oosebno ^Uoii^ Karvfna spoff s 6efio-slovaško republiko. Ta okolnost nima ea po-sledico It slabo produkcijo prtmoca. tem-več tridl tcJUcoče v relifrvi mecdnega vpra-ian^a in imrovi^elje. Tom rarmemni Je mofrofe opfHftoČl K ako vte osefftfja pa*e-delo Sefio - slova vanie dvorezen nož. Ako bi na Oornjem Ogrskem odredili narodno fflaso^anic neodvisno od vsaveTa terorja in volivanjn, bi bil uspeh za Čehe gotovo neuroden. .Tasno je. da se ^Vriva za pomisli »njem .Masarjrknvim o politični nezrelosti slova^kega narpda samo hojaren, da v resnlct iako sa^io^avestno Slova*tvo pre) ko ne bo hotelo žrtvovati svojera le-rika, svoje kulture in popolne samnodio^he. ponndenc mu no nj^rski vladi. Po našem staltSču hodi narodno fdasova»i$e nopolnoma hrez vpliva m brez teroria, tuđi kar se tiCe Čchov pod kontrolo mednarndne korni-ijc. Rndlmpelta, 12. ianuaria. (Liuh. kor. ur.) Čeho - slovaSki tiskovni urad poroča: Preclscdnik Karolvi ie zače! danes potaja-ian'a zaradi reHitve krii?e. Snrejel je dopol-dne in n^nnldne voditelje strank. Dunaj. 12 jnnirarfa. (Liub. koresp. !ir.) čeho - slovaSVi tiskovni «rad ooroča: Vesti o usmrtitvah v Pnfmni nlkakor nišo resnične. HunaJ. 12. Janunri«. (Linh. koresn. i'r.) Čehp - slova*VI tiskovni urad poroča: Madžari so se timaknili iz Vacova. Iz Nemffle. Prankobrod ob Meni. H. januaria. (Lj. koresp. urad.) »Frankfurter Zeitung« poroča zl DOsseidorta: Spartakist. somišllenilti so napadli meščanske demonstrante. Dospe-le pa so aneleške čete z avtomobili in po-skrbele /a red. Drtssseldorf so zabtdll Aii-sleZI. Prankobrod ob Meni. II. januaria. (Lj. koresp. urad.) »Frankfurter Zeitunjt- poro-ča iz Berlina: Pred voja^nico 4. nardneeja polka so jeli opoldne sUel.'aii. §partakisti so napadli člane pro^tovollnih meSčan^kJh brambqvcev, ki so se formirali v vofaSnfci. Franfcnbrod ob Mant IL januar ja. (Lj. kor, urađ.) O usodt Špartakistov, zajetih v poslnpju »Vo.rwftrtsa«, Se ni nlč znano. Oardm love! so bili tako razljučenl. da so hoteli takoj proz'^itl oreki sod. Oardnl lovci so nekatere Spartakiste, ki so jih po osvojitvl »Vnrwartsa« vjeli na snsednjih strehah obor ožene, res ustrolili. Naposied s| ie pridržala vlada pravico flede vietni-kov. fzkazaio se ie čim dalje jasneie, da se le pritepio poslednje dni mno«ro zl^činskih tolp iz vseh delov NemČUe v Berlin, da bi ondl krađie in ropale. Upsko, 11. januar)«- (L}ub. kor. ur.) ZnaČilno aa dclavee, hojuječe se v Berlinu proti vtacfi, ie, da so danci tukal ntodvimi proslavili velestavko. Bareli*, 11. iamtari«. (Liub. kor. nrad.) DmalskJ kortspondenčni urad poročg: Danes *o orijell vač vodtj Spartaldstov, m^d temf !-rdebour!a. Ob naval'i na no-slopj« »Vorw3rt^a« so viele vladn« Sete tud! socHafno - demokratlčneca aritatorla Lev^Ja, pravtako tudl neka! žen. Poijopje )e cadelo nrnoco artU!eriUKIh izstrtHov In poSk^-iovalo pro^sllev Barami. 11. }a*uarfa. (Mtm kor. nr.) ^MlMtf kOfBMoajiaajM «ld ttrfftft* PrttasOo^aoč %o upm*k v ćasnikirtkf delu po SMrtsklf tih MMdaiM potlopii. m#d fmi WoWov vrad. Mom#|«vo in UlUuino-vo ailo. &»artakUtM so odpvstili. ne (U bi lim bilo oddarj oroiia bi itrtUlvo. Poulopja so sasedlt viadnt ttt* tako Uidi potloojt državnoga predsedništva. V vzhoditem dolu mesU so ntnoso pleniii in kradli. Vlada ie razposlaja moćne patrole« tuđi konJeniSkc, l po ulicaJi in coetaii, da bi preprečfle nadali- \ nj« ropanie. Te varstvene odredbe «o na- ! m#n|«ue tuđi %% ptihodnjo noć. Beroiia, U. januarja. (Ljub. kor. nr.) Donajfki koresnondeflCni urad poroča: Poparjeni po osvojitvi tiskam« »Vor-wirts« po vladnlh četah. so s« pokazali SpartakistI v UlUtcinovem poslopju pripravljeni za posajanja. Za h te val i so svo boden ndhod i orožjem in ndstop vlade Fbert-Seheldemannove. Ko so vladne čett zahte-valc, naj kt» vdajc bre^pogojuo, so spoznali Špartakisti. da je na|bolje, neopaženo pn-begniti po strehah Markgraienstrasse in Charlottenstrasse. Del teli ubežnikov so vjele vladne čete. Ko so vdrte vladne čete. nišo naSle nobenega §p«rtakista več. ^par-takisti v VVolffovem brzojavnem uradu so stavili enake pogoje flcdc predale, napo-»led pa so se vdali brezposojno. Ko so od-dali orožfe, so smeil odkorakati. Bcrolin, 12. Januarja. M,jub. kor. or.) Dunaj. kor. urad poroča opoldne: Na raznih mestih Berlina &c vedno trajajo boji s špartaK >vci. O iziđu ni nič znanega. Neodvisna socijalista, Leđebourja in Ernesia Meycrja. ki so Uh včeraj aretirali vladni pristaši v njihovih stanovanjih, so odvedli neznano kam. Vlada ie v prostorih berlin-sketca urada ruske brzojavne agenture odredila preiskavo in našla tamkai seznamek Špartakovcev, zlastl voditeljev stranke. Ko so včeral vladne čete vkorakale v mesto, sta j!h ogovorila Ebert tn Noskc In poudar-Jala. da podplrajo vlado ne samo večinski socijalisti, tcmvoč tuđi meSčanstvo iz vsesa mesta Berlina, BoM proti Šoa;takovcem nišo politični, temveč boji proti ropanju in ubojstvu. V Hamburgu ie Spartakovsko gibanje končano, me^to Rssen pa je Še v ro-kah Špartakovcev. Nad Špandauom je pro-glaSeno obscdno stanje. Prankobrod, 11. januarja. (Lj. kor. a.) Dunaj. koresp. urad poroča iz Rremeria: Danes so tukaj demonstrirali komunisti. Za-htevali so takojšnjo demisijo senata kot upravne komisije, takofSnje Imenovanje na-rf>dnera komisarja in takojSnio odstranitev vladnih sr>ciialistnv iz delavskefc* sveta in niihovo nadojnestitev s komunisti In neod-visnimi. Zahteve so predložili akcijskerrra odseku delavjike^a in voiaSke^a sve-*a, ki jim je npodil. Nato so iT'klicall ^ocilalistič-no repuhliko brenisko. RazKlasili so preki snd za precfof)Ve nrnti revoluciji. Za časnike %n uvedfi nredcensuro Zahtevali so tuđi od^ton vlsde Kbert - Scheidemannove, Prankobrod, 11. Januar ja. (Ljub. kor. urad.) Glasom dunaj. koreso. urada poroča »Frankfurter Zcitung« iz Berlina: Splošni položaj je neizpreme-njen. Boji trajajo % vso siki dalje. Vsak dan Je več sto mrtvih in ranjenih. Špartakovci so zopet zasedli šleski kolodvor. Vladne čete bi mogle še uspešno napadati, ako bi vlada dovolfla, razrušiti kolodvorske naprave. Spiošno pri-čakovanje» da bodo vladne ćete zmagale, je upravičeno po uspehih, ki «o Jih dosegle izza ćetrtka. Berolin, II. januarja. (Liub. kor. ur.) Dunajski korespondenčni urad poroča: Špartakovct skuSajo pretrgati vse zveze z ostalim svetom. 2 letaki pozivliaio prebi-valstvo na sabotažo javnih prometnih naprav. Beroltn, 11. januarja. (Ljub. kor. ur.) Vladne čete &o davi zavzele založnlšrvo Buxenstein. Ob 8. uri 15 minut so začele streljati na poslopje lista »Vorwarts«. Ob 11. zvečer Je bila bitka odločena. Posadka se je vdala. Njene iz&ube so velike. Vladne čete so vjele 300 Špartakovcev. Ponekod gore poslopja. Uspeh vladnih Čet je pripi-s ova ti zlasti vse uničuiočomu učinku pla-nicnomttov. Vladne čete imaio samo malo mrtvih. Za poslopje Uhlsteino^p in Mosse-jevo se Se bojujejo. Tuđi tukaj je uspeh vladnih čet gotov. Berolin, U. ja nsarja. (Ljub. koresp. VeCina vesti pravi, da so «e snoči pričela nova pogađanja z needvisnlm! socijalisti. Bcroiin. U. rannarja. (Ljub. koresp. tir.) Ceho - slovaški tiskovni urad poroča: Akgija vlade se bo začela v redcljo. Vladne čete bodo napadle. da csvobode poslopje »Vorwartsovo« Poveljnik vladnih čet No-ske Je Izjavfl, da ima ra napad dovoli čet na razpolaso in roktanja nadalinjo prijavo pTostovoljcev. Vbda odločno oc?Ma«Ja vsa-ka po^aianja, vsled ^esar *o se včerajšnja pogafanja razbfla. AH tudl Spartafcovci od-klanjajo v^ak spnrazum. Berolin, 11. januarja. (L)qb. kor. nr.) Dunajski Korespondenčni urad poroča: Vlada je ob 1 .popoldne izjavila: Upor špartakovcev ponebava. Vladne čete imajo inicijativo krepko v rokah. Špartakovci 8e branilo le še slabotno. Prlčakovati le z co-tovostju, da se bo stvar v tej srrteri razvila. Stuttgart. IL januarja. (Ljub. kor. ur.) Pri včeraišnjih nemlrih sta bila dva nbita in 17 ranjenih. ProvUarna vlada je prepo-vedala cestno demonstracijo In zborovanja. Upor špartakovcev se more smatrati kot ponesrečen. V tovarnah delajo. Mesto Je mirno. Berolin, 12. januana. (Ljub. koresp. ur.) Čehu - slovački tiskovni urad poroča: Kakor javlja list -Freiheit«, bodo danes proglasili preM scd. Žpartakovci se pritožu-iejo zaradi slabesa ravnanja z vjeilnii Žpar-takovcl. Bife so kratkoinalo «?trelili neka-tere Špartakovce in druge mučili. 5parta-kovci so imtJi danes samn ?e Rotzovo pivo-varno v rokah. Domneva pa *e. da bodo vladne četo osvojile Dun. kor. urad poroča preko Trankfurta: 7\qčer Je nastal zopet vclUc nemir, ko se Je Izve-dlo, da koraka m«3cna Četa Špartakovcev T>r*tf mestu. Utiče sn temne. fcer so eleV-trlčn« napf«ITave večinoma pokvarlene. Listi so morali zopet ustaviti svoie izdajanje. Ttadi Woitta* «red U ol prtCd poslovan Bsrltab 12. temiaria. (LJ. k. n.) Don. \l urad poroča prelio FrtttiOum: Vladne čete so zasedle Daimlerjcve tvornice za motori e v Marienfeidu pri Berlinu. DnlsbiirK* l2- januarja. (Lj. k. u) Kakor Javlja poveiJnlK n^vtralnega pasa, je nanuuilia entaata, da bodo njene č«te sa« sedl« pristnii6e na decaem bret« KeJM. Dui&burf dobi potadko trch itotnjj. a«rlta, 1?. Januari*. (U. k. «.) Dn. k. orad poroča: Kakor vso kal«. Je opor Spartakovcev pri kraju. S ilezkint kolodvo-roiru Ki so ra dane« popotte zasedle vladne Čete, Je padlo tadnjc oporiičc V slavjieta mestu se upornjki dile le ie na ne katerih krajih, odkoder Jih pa vladni pristaši sistematično proganjalo. Frankfurt. U. januarja. (14- k. o.) Dm. kor. urad poroča iz Berlina: V soboto ob 10. dop. se Je posrećilo vladnim četam, po hudem boju zasesti »Vorwartsovo« poslop-ie in taložnlštvo Buiensreinovo, kjer se nahajajo obrati kooservativnih l^tov. Berlin, 11. januarja. (LJ. k. u.) Ceno* slnv. tisk. urad poroča: Ker Je b0o nemo-goče zavzetl poslopje »Voruarts« z nasko-kom, so vladne čete streljale nanj s topovi. Ćela vrsta Špartakovcev je mrtvih in 300 ujetih, med njimi baje rudi Roza Luxembur-$ka. Izbruhnti ie požar, ki ga sedaj gasi požarna bramba. Ćete so nato odšle pred poslopje Biixensteinovefca založni5tva. kamor so vdrle Čete^Na VVolffovem oradu so itpro-niki razvestli belo zastavo, dosedaj na se nišo izpraznili poslopja. Zn. poslanja listov traja boj dalje. Upajo. da bodo nocoj vsi listi osvobojenl. Berlin. 11. januarja (LJ. k. n.) Ceho-slov. tisk. urad javlja: Llebknecht }e svojo obitelj noslal v S\'ico. Njejca same^a se izza včerajSnleca dne ne vidi niiyer. Razne vesti. SKUPNO MIN1STRSTVO ZA PREHRANO. Zagreb, 11. januarja. (Lj. k. u.) Pri zadnjih konferencah glede prehrane v Belgradu se je sklenilo, da ostane za enkrat prehrana še v državni oskrbi. Proste trgovine še ni mogoče dovoli ti, ker so potrebe blaga več je kot pa za-lr.^e in je solidna trgovina nemogoča. Sistem centralne uprav© Živii se bo raz-širil tuđi na Srbilo. Vsa preh ran je valna skupna vpraSanja bo reŠevalo skupno ministrstvo za prehrano v Be1cmg:Tadu PRED MIROVNO KOINTERECO. London, 11. anuarja. (LI k. u.) Po-ročevalec Renterjevega nrada v Parizu javlja: Pod predseđstvom predsednika WUsona bo danes sk«ipna seja ameriške mirovne delegacije. AmeriŠki nsčrt za zvezo narodov je že izgotov-lien. Prva seja Interaiflrane komisije za živOa bo jutri. Pariz, 12. januaria, (Lj. k. orad.) »Agence Ha vas« poroča: Danes ob 3. popoldne se bo sestal y ministrstvu za zunanje stvari fclavni rnedravezniški vojni svet, da se posvetnje zlasti o po-dsljšaniu premirja. Po tem posvetova-nju bodo odposlana odposlanstvom na« rodo-v vabila, da se zbero jutri, vpo-nedeljek, in da se udeležijo otvorit-ve razprav za predmir. Prvi skupna se ja bo najkasneje 30. jani»-arja. Otvoritveni nagovor bo hnel prej-kotne Clemenceau. Vprašanie zveze narodov priđe nafbrž že pri prvih raznra-vah na dnevni red. Po načelni odobrit-vi tesra vprašanja bodo franeoski delegati poverili proučevanie o praktičnern načinu njegove izvedbe medzavezuiški komisiji. V splošnem se bodo vsi predloži na konferenci Eastopanih narodov morali predložiti pismenim potom, da jih enotna franeoska ali amerišk« teh-nična komisija najprej pregleda. O r»o-ročilu te komisije bo potem razpravlja-b druga komisija, kl ji bodo pripadali člani vseh na konferenci zastopanih narodov. sele o predlosih te medzavez-ni^ke komisije se bodo niocfl Izraziti dc-Itgati za konferenco. Dunaj, 10. januarja- (Liub. kor. oradj Dunajski korespondenčni urad poroča: Po poroćiln vlade Zedtnienih držav ba predsednik \Vllson predlrvij] konferencl. ki ?e sestanc v kratkem v Parim, predlog o nevtrallzaclji !»f>ornfh koroških ozernelj jpo američkih ali angleških četah k natančnernu pregledu. Pariz. U. januarja. (Liub. kor. urad \ Asence Havas poroča: Gompert ta Russeli sta odpotovala li New Vorka v Evtopo. Ol>-iskala bost% indnstriJalna in delavska src-dlSča v zavezniikih državah. da pregovn-rita socijaliste vseh struj, naj sprejmejo Wnsonovih 14 točk In naj s« bofujejo prorf boljševik izmu. Pari«, U. januarja. (Ljubli. koresp. ur.) Ceho - slovaški tiskovni urađ porota: »Matfn« lavlja, da se prieno v neđeljo po-sajania za predmir. HasK, 11. januar ja. (Uub. kor. urad.) Reuterjov urad r>oroča» da ^ je izročitev nemškesra žeiexiiiškega materijala ententi zelo zakasnela. Nemčijg mora Še od dati: 8^5 težkih topov. 7000 strolnla 1000 minovk, 600 aeroplanov, 4736 lokoaaii^. 140.000 va-Konov in 5000 tovornih avtomobtlov. H1.000 andeških vojnih vJunikov in 4500 interni-rancov je dospelo na oatemlje jeveznih držav. Pariz, U. januarja. (Ljub. kor. urad.) Dimaiski kores'iondenčni urad poroča: Kakor poroča »Fitaro«, *e domneva, dn bodo rtooblačenci najkasnije v dveh in pnl mesecih izgotovili vse Dodrobnost) za predmir. Pari«, 12. januarja. (Ljub. kor. urad.) Agence Havas poroča: Clemenceau je spo-ročll B^urgoisn, katere?i» Je naprosll, na i ae i njim ode!e#i Vonference, da bo v prvi «ejl medravernl^kih posvetovanj spravil ra tfrevnl red tudl vpra$anJe iveze narodov. Zahteval bo imenovanje komisije, ki naj hi so pecala s nredStMdiiami. Ako bodo spre-jell ta nredlo«:, bo Francijo v tei komisli? zn stopa I B^urcois. KHtičen polof«! v ToriljL Bukareita 12. januaria. (L|ub. koresp. w.) Ceho - slovafiUi tiskovni nrad poroča: Po semlcaj dospelfli poro^ilih )• pn^tal p o-ložal v Turčijl ponovno tako k r 11 i č e n, da ho ententno povoljntštvo v Carf^radu odredilo nalhuile .odredbe. Qe» neral Franchet d* f!speray, kl dospe danes v Carterad, bo nafbrže takoj odredll vse potrebno. BoljSevilko ci han je narafiča. Po atteati ttkttaai akr«pl nimaio m v mm*- 10. §tev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 13. jarnurj« W*. Sfcaafc ski TurčUi, ne v Maji AfQ| nobeneza vpliva. ^^ - Dunaj, 12. ianuarj*. (Upb. koresp. ur.) Ceha - siovaski tiskovni urad poroča* V tiskanu avstro - ojfrske banke so zasle-dili velike tatvine bankovcev. Dunai, 13. jamiarja. (L\ub. koresp. ur.) Ceho - ilovaški tiskovni urad Doroča-Ententna prehranjevalna komi.sija Je odno-tovala z Dunaia. Dunaju so do nove žetve živila zajamčena. Amsterdam, 11. januarja. (Ljjh. knr urad.) Kakor poroda »Alteemeen Handels-hlad«. Je v novem an*Ie5!:c/n kabinetu oet ćlanov delavske stranke. Buenos Aires, 12. jamiarja. (Liuh. kor urad.) (Brezžično.) Kakor pnrccxa prl'cde!-sko' mmistrstvo, je Ar^entin-ja let-s nride-!a!a: 5015.0C0 ton pšenice, 705.000 ton lunu in 1,640.000 ton ov5a. Pottttin® %?az*Tu = Ideal Jugoslavije. Polkovnik Mi-lan Pnbćevie. načelnik «rbske vojske v Zagrebu, priobčuje v »Ktinževnem Jutnu pod naslovom: »Naš ideal ju^o. laviie« članek, v katerem pravi med druffimi: »Naš ideal Jugoslavije ni bil n-kdar samo nacijonalcn. on ?e hl tndi kulturen in socija^cn. Naša Jugoslavija se ni doj-rrajena. Ona je šc'e v stanju ustvarjanja. Svoboda in jedna država Slovencev, Hrvatov in Sri)ov sta samo pndlagi, na katerih se ima zaraditi vc-Iika z^radba moderne, kulturne in socijalne Jugoslavije. Napredno kmetsko prebivalstvo z čistinu udobnim! domovi in vasrni z dobro hrano in veliko pis-menostjo; urejena vnraša.nja vseh de-lavskfh slojev, moderna in zdrava mc-sta. jaka železniška mreža, velika trgovina in naSa industrija, na moriti naše velike ladje. ki plovejo na vse strani sveta, jusroslovanska žena. dvisrnjena na stuJišče modemegra časa in prava, visoko razvita narodna vz^oja, krepko razvita znanost in umetnost, kultnrnost. hlacrostanje in zadovnljitev vseh potreb vsakejja našejra državljana, to je naš glavni cilj. Na§ ideal Jugoslavije je naša država kot dostojen in vreden član družbe svobođnih. kultnrnih naroiov, ki bo vznikla iz krvi prelite v te! strašni voi-nf. Nas ideal Jugoslavije je kot kamenit steber novela svefa, ki se ima roditi iz pokolja, katertrera smo se ndele-ževali i mi.« =^ Srbsfct vofnfk. Ko je srbska ar-rn^da morala ustaviti leta 1915 domovino in se umnkniti preko albanskih šora nn morje. je izvršil srhski vojak to žrtev s tolikim samozatajevanjem, da je izsilil občudovanje vse^a sveta in srbskih oficiriev snmih. r!den i?med srbskih oficinev je izrekel tole Fodbo o svojih voukih: »Da bi Vi videli, moje vojnike! Kakor svatje so odšli s svoje rodne grude. Jedno samo nisem znhte-val od njih, da bi prepevali. To bi bi!o preveč. A'i si morete predstavljati, ka^ trpi *n kaj žrtvuie seljak, zapuščajoc Srhijo in svojo njivo? A vendar. ako bi zahteval. naj* prepevajo. vojaki bi tuđi to storiji. To je vam seljak, kmet. Vsa-kdo izmed niih razume biti posInSen kot dete. a vsakdo izmed nj ih ume biti kralj nad svoiimi čuvstvi... Splošno se misli, da so jtmaki navarino mrzli in hladni. Mnogo ie hladnih ljudi. Naravno je, da lahko ti prenašajo već, kakor mefiki in razburliivi, toda naHačji človek je tišti, ki obvladuje in kroti svoja čuv-Mva. Ta je pravi junak. In takšen junak je srbski vojak.« = AvstrHe! in ml. Pod tem naslovom piše »Ri/eČ SHS«: Avstrijci agiti-rajo z vsemi sredstvi za carinsko zve-zo z državami. ki so nastale na razvali-nah bivše monarhije; Se boli dobro do-šel bi jim bi! federalizem s skupnim narlainentom. Raznmemo. da bi jim to bilo po godu. da bi jim bili še v bodoče teren za eksploatiranje, na katerem bi oni brez konkurence razpečevali svoje industrijske predmete. Toda nam agrarni državi s slabo industrijo bi to no bilo v korist NaSa industrija bi bila me sto. du se razvija, obsojena na veffitiranie-ker bi bila nemško-avstrijska konku-renca prevelika. Ali pa bi morali s svojo industrijo vzdrževati samo z velikim i odporamt kar bi imelo za posledico. da bi postala prav tako nesolidna, kakor je bila n. pr. madžarska. Ni torej v našem interesu, da bi se povmili k starim od-nošajem. Potrebujemo v poiitičnem in ^ospodarskem oziru slobodnih rok. Se-veda, tuđi z AvstHJci borno sklepali pogodbe, kupovali borno od njih b1asro. ako bo to blajro ceneje, kakor pri druffih. (. ili pa se ne borno. Naša država leži cb morj u. Nam je pristopno blac:o v je treba editi železniško vprašame tn vprrša-e tarifov. da borno mosrli stopiti pred mirovno konferenco kot popninoma urejena država. Do sedaf žalibog nismo došli dalje, kakor do konferenc.« — Tako piše »Riječ«. Njena izvajanja podpi-sujemo z obema rokaina. = Ruska nota naši vladi. Odprav-nik ruskejra poslanstva v Beogradu je izroćil kraljevski vladi noto vsemske vlade v Omsku z dne 20. decembra 1918. V t^i noti se nabasa med drucnm: Rusija konstatuie z velikim zadovoljstvom, da n:so njeni veliki napori za za-jedniški cilj. kakor rndi njene brczštevil-ne in krvave žrtve ostale pozabljenc. Zavezniške države so primorale Nem-C'jo, da s.e *e odpovedala mirovneirp- dogovora v Brestu Litovskem. Prisilile so io, da se Je umakniJa iz ruskega o«cm!ja in napravila konec razsinaniu narodne-j>a imetka v Rusiji. Ruska vlada Je srtčoa. da je lahko tolmač toplo nmr Ježnotti kilolttssval te pl—aniU čin zavcinikov v *rcu roskoca naroda. R»-šija. ki strenH sa tem. da sopet ulmđkm razccpljenc dele majke domovine, goM sedaj krepko nado, da bodo poslušati njen srtas tuđi pri mirovnih pogajanjilt m i.a to udeleiena tuđi pri organizaciji novega življenja evropskih narodov na nov cm in nespremenljivem temelju :>mtnega in trajnega prijateljstva. Te^ melji za obnovitev Rusije so ie položeni. NasJanjajoč se na resnično narodna custva, deluje ruska vlada nj obnovitvf dižave po naćelih svobode, jednakosti in resnićnega demokratizma. ZavedajoČ se. da se dado zavezniike države voditi pri svojih delih po zvišenih ideah člevečnosti, pravičnosti in mednarodne solidarnosti, bo Rusija s hvaležnottjo sprejela njihovo podporo v delu za preporod Rusije, zakaj Rusija ne morein ne srne ostati v sedaniem stanju, ki CTozi civiltzovanemu svetu z novimi in vulikimi katastrofalni, ki bi mogle še za dclj časa oteti že itak izCrpanim narodom vse blagodati miru, zmasoval-cem pa odvzctt plodove njihove zmage.« ^^ Wi!son v Milanu. V Ai'lanu je nagovori! predsednika NVilsona senator (lavazzi, rekoč: Vi ste sam ?Ias pravice in resnice in naložiH ste v tej straS-ni vojni svoj zakon miru zmacrovalcem in premazanim. Italija nima niknkih (!) imperijalističnih zahtev. nima namena teritorijalne^a osvajanja, ima samo pravico zrnate, ki jo je pridobila tritimfalno in za eeno tolike in tako plemenite krvi. Italija gleda na. svoje mefe, katere jcj je Bo£ označi!, morda naijasnejse kakor katerernukoli drufcemu narodu. Wilson je v svojem odgovoru rekel: Amerika je stopila v vojno za svobodo vseh na-rrdov ... Amerikanci, ki so došli danes v Evropo. so se vrnili k svoii materi. = ItaHjanski l^taki povtxJom WIU sonovejera prihoda v MHanu. Ko se je peljnl \V ilson v iMilanu s kolodvora do kialjevske palače, je bilo vrženo med občinstvo na tisoče letakov z nastopno vsebino: »Ne prioravlja se mir, ako se žrtvuje naše brate na Reki, v Zadru in Splitu ur>c\L ki jih je vedno predan jal in jih $e sedaj prešanja. Njliovo mučeništ-vo bi nam ukazalo, da izbtramo med še Iiujšim boiem in sramoto. Rcške, julijske in dinarske Alpe so svete mejo. ki sta jih BoerijaHst:Čne hepremon^e nismo mogli prenasati, zato pa smo porabili vso moč svoje volie za svobodo in neodvis-iiost sveta. Por>o!noma smo premasaH nasilni imperijalizem. Ameriški narod, boreč se za veliko idejo, ie triumfiral proti oreranizirani nremoči zla in proti vsemu imperijalističnemii nasilni. Storil je svojo dnlžnost in upam. da jo izvrši do konca Navzoči so ploskali. AH va so rudi vsi rarumeli zmisel Wi1sonovih besed? :- Nov amerJ5ki kredit Italiji Iz \Vashin?:tona poroćajo. da Je ameriŠVra vlada odobrila Itafin nov kredit jednera m;lijona dotarjev, tako dn je doslej dobila Italiia kredita 310,O00.JO0 dolarjev. Skupni kredit Amerike saveznikom znaša 8 5^=5,623.702 dolaria. - Fo^arski §ovlnirero. V Skopliu so na^li tiskano naredbo bo!pf?Tskerra jrtibernatorfa v Skopl'ti Zlatarova z dne 13. decembra 1915 št. 13, s katero se vsem prebivalcem v Sknplju in okoMci prepovedu'c na ulici srbsk'. a ne samo jrnvoriti. ne.cro tuđi — ražu meti srbski jezik. Zaniinivo je. da so Bolcrari morali zaukazati tako ener^i^ne odredbe nrot* srb«kemu jeziku v Mace^oniji. v deže!i. kler so vedno trdfH. da ni Sr-bov, da so povsodi samo Bolgari. Slovenke* Sfo renri! Z bojišče rrihaiajoči ranjenrt', kakor tuđi vsi drnzi na sevent v boju se nahaia*nči vofaki, kat eri branVio th/Šo j domovino in so neprestano netlrloMlm vremena'i'm nrpr'Htam izr>o*tavlienft raMti n'vno peri)'■>. Ker pa sr da i vofaški opravi perila sploh priman'kuje (šnlibniz so vsa onremna skladišta bivše avstro - ogr-shr držffv? \* n?mškifr. nzimma v oj^r-skih ro':ah). a sreds'cv za nabavo iste' ,ea vojafh'! upravi priman^-re. se obraćamo na dobrosrfnnsf vsef? Slovenk in Slovencev. da pokažejo v tem teikem in resnem času svoto ie v tolikih prfti-han dokazano poirtvovalnost in daru-iejo po možnosti verUa za junaške nai0 boritelje, ogroicne mlade Jugoslavije. Vsak še tako mati dar bo hvaleino sprefet tn se prosi dotične predmet* oddati: v Ljubljani: Glavnema shlth đtšču za voj. opremo v belgijsko vo-jašnlco. v drugih mestih pri stadishik poveljstvlh, po dežeU pa orof* niskim post*l*nu Dnevne vesti. v torek, *n# U ianu&ri* 1919 eh festih i veća r ¥ ine&;ni avorani s tem-1« dntr-ni« redom: I. NttsnaoUo Dre^Mdatvav i i Odobreni« su*uianikov dvoh sadniib aq\ Ili. Meatneffa nacitirata porodilo p neki prosuli a* sajroloTiiev »Dreiama v oU'in«ko tveco liubliao^ko. {V. P#r-aonaino * pravneca odđeka- poročiU: 1 O dopiru *upunovem orn mostnih voženi pororili: 1 O ponudh.ih jrlode oddaie mestnih voženi za resi Ino postaio. prevazante iefni!:ov in irla?il-no društvo. 2. O nonudbah crlede oddaie voženi za me^ljio plino.rno. — Tajna fteia: I. Naznanila predsedstva. II. Odo-brenie zapisnika zatlnie ^c;o III. Personalno - pravneea odseka ooročila: 1. O pro.^niah za i«prazniena meeta o*:čiii-ske ustanove za oncrnoirle obrtnike. 2. O prošniah za izprazniena mesta Dra-erotin Zacrarjeve ustanove. 3 O dopisu Mestne hranilnice crlede r>opolnitve raz-pisane £ra me^ta hranilničneffa nodtfti-nika. 4. O dopisu županovem srleđe rnz-pisa službe v mestni živinozdravni^ki službi. 5. O raznih prošniah mestnih uradnikov in uslužbencev za napredovanje IV. Finaneueffa odseka poro-čili: 1. O nrošnii neđoletnih otrok ne^-kesra uradnika za zvi^anie sirotnine. 2. O pro5nii vdove nekesa urednika z*. nerf&llno nretemanle miloioine. V, Obrtneza odseka noro^ilo o raznih prošniah za razne obrtne koncesije — Ravnateljstvo™ vseh srednjih Sol. Dodatno k tuk*i£niemu razpi.sn z dne 7. prosinca 191'J Žtev. 254 se dolo-ca, da naj ravnatelistvo zahteva od vsa-kerra le^iionarja. kateresra ne veže vo-ja.ška dolžnorft. pismeno privolienie eta-rišev za vston y proatovoliro legijo Zajedno se odreia da se dovoliio onira dijakom ki so vetopili v prostovoljno leffiio v okrambo Korofona. one ucod-nosfi pri letnih in zrelaatnih izpitib, kakor so se dovolievalo voi/ikom za caea svetovno vojne. Te usrodnosti pa se dovoljuieio Ie r>od tem poeroiem, ^e bi diiaki opravliiUi omenierto voja^ko službo toliko časa. da bi bil vsled tesa oerrožeii reden napredek v tekočem šol-^kem letu. V tem slupaju ae tim x>o njihovi vrnitvi iz voia5ke elužbe dovoliio omeniene prednosti pri letnih in zre-iostnih izpitih. toda na pred koncem žolskeera leta 1918/19 — »glovenei dHren mio »razlastit-vifo.« Z ozirom na elanek. priobčen pro.l kratkem v nekem nemško - av-t-trijskem listu pod na«iovom >Slovenci pričeniaio z razla^titviio«. v katerem ee list ftpodtika nad naredbo eelokunne* vlade o nadziraniu podio*ij in zrnnliišč. ie korespondeneni urad Narodno rlade SI1S v Uubliani h kompetenme strani pooblažoen ucofoviti. da ie vladna naredba rikoro dobesedno povzeta no v Nenifcki Avstriii veliavni naredbi biv-seara avstrij^kerrn ministrsUa a dne 7. oktobra 1915 državnesra zakona žtov Š0-1. V vladni n.iia kalirsenkoli naćin odte«r-n.:Ji obdačenlu v tuzemstvu. Narodbn hore ore i>ree'i ti. dn *9 imovinii teh Tizič-nili ali pravnih o^eb ne odpust iz slui'*e. VUji ^o!ski svet SIIS " I.iubJK:Pi ie odjavi! šq\~ skosra vodio Ivan« Fleiaaa v K^zaznh; učiteliico MarHo I/'rnpl na Rudi: EI^-onoro MikS&ut? v IvrcJancab ravnatelja lTn^ejJa V.'esrhoferja v Borov! fali. fNioirovo mesto zasede zaAasno Albin Lajoveo. uči te li v Mirni na Doleni-skorn.) Nadalje Rurfolfa M«rtla, naduči-lelia v Iyibeličab. Josipa Fleia?a. nad-ufitelja v Kotljah, Rudolfa MiUineerio. šo!?ke^a vodio v Prevaliah, Alojziia KocUa v Lipici. Fridarika Serce v PlJ-barku. Franea Nueuererta v Kraiancah, Josipa Kobereria v Dobrli ya»i ta? uči-teliieo Mihaelo Hossboeher v Preva-ljah, Gabriielo Nierlander. letotan tor Joalpino ©ohrer v Pliberku. — Shod JHS »a In v nedolio 12. t m. io bil pravi liadiki tabor JDS. Krotr 2000 udeletaifcov \z lzanakeca oarftia ie n» proste« pred solo i velikim odobravanieHi aledilo izvaj*-nja« poroćevalcp, m. or Fr*n Novi' kao polidgaeiii ooloSam in o programa JP6. T%koi po sbodu se fe vrllTa mstrmovitv« kraievne organizacije JD6 ili rojite* odbora, ki ira Prinajjamo ■a S mit«. Vpiii Amot m itraA i*> ktm MmUm nUo omrli saklMHti. Na Um toeam oholiš, ki ie naorftvi! na na* vsoćo frlobok vti*. io doUro ne pomni-io. Spreiete so bile tuđi resolueiie arlede oavoboditve koroških in primorskih io-ffoolova nov. — Jnffoslovaaski ^aetnftd. ki so MH eaie*i od Italiianov v Tren ti nn in 00 nahaiato v proeoi sin bi sitnaciii V trdniavi San. Felice v Veroni. I. eku-»in*: Hrvatio: Giuriči<\ raaior: Ujo-vU. kurat; Đohniček. kapetan; Bezid. nadporo^nLk; Schmidt n idporo<*nik; Zesto. oficiioj poročniki: Ribarić. Opalin, Jortlttnić. ŠoLer. ?latković. ea-nitetni poro«'ni k. Stri^i^. Furtin^er. Oru^er. pruPorSeaki: Zudenigo. Von-weiller. Ribarić. Des<«atv. Buri^. — Hlovonei: Sernec mafor: B»iik. intendant: Cvetni^. kapetan: Saveli kurat: nndnoročnik #ivie\ Dubr. noroč-niki: Pecnik. Vrečko. Hrovatin. Treo. Kurent. Uržič. Rerbar. Kristan. propor-žčaki: Korenini. Kržen. kadetauspirant Ivos. — Srbi: Jovanđić, kurai: Ispi-rović. ofif-ial: Jovnnović rr^norščak Druca skunina: S^ornik ^karia Ivan. T.JubUana, Tel. Adi. Holz Rndolf. Ptui Nadnor Detiček Miroslav. Celje: Goz-danov Himon, Bjelovar: Filipović Bo-židar. Zagreb: Dužnik Loize, Po^tcina; Žasrar Ivan. Krmna Gorica: Pernic Miroslav. Nadzdravnik dr 5foian De-d'tf. Dali; oficial Milerić Slnvko. Sie«ak; poroeniki: Obreza, Ciril. Zaerorie: dr. Knežević Fedor. Pančevo: Sinlovec Miroslav. I^jab!jan.*i: Ivarnšević Spiro. Makarska-, Šattler Jirijo. Križevci: Tu-nar Josef. Zrerorje: Moder Anton. Liuh-Jiana: poro^niki: Furhs flinko Vei. Gredislca: Deprato Anton. Pu!j: Pavli-žin Rudolf. Zagreb: Ivretić Vuko. Kotor; TJenedhi^ Franc 2elezniki; pr. ;)or^<'a-ki: Sturm Jernoj. I-fubli-jna: Ivrnnvić Alex, Elemir: Gabr^ek Josci. Tolmin; Trnovec Franc. Gorica: Jerkić Jocip. (jarica: Berre I^oize. Dr^vocrrad: Po-tokar Ivo. I?.1« dom Me: Grnifi^ Veliko, Ohrenovnc: Ocvirk Lojze Celie: Mai-kić Nikola. Sbv Brod: R^lei Franc, <^elje: nrulooro^niki: Pokorn Ivan. ^ikofja i^oka: PetraS Bozo Oiitra^a Franjo, noro^nik Gomp Aleksander. Ke!:u; Bleiinan Ipo. J^ska Vieko^lav. T-ekarski a»ist. Milić Karl praporšcak Bežf-k Jo^ef. espiranti: Ornvec Emil. Czekovi^ Franio. Nanut Josip. — Pokoipine vo;a5kih iražintov Sedai izplaCuie se v^-e rokcinine razun invalidnin »Pokoininska likvidatura intendonre 2. zbora na Dunaiuc Da bo r.otem. ko b<) to izplačevanie z Dunaia usta.vljeno. intendanci II. voi. okrožia ruoffoče nadalievati bre* Dresledka z nakazovaniem teh pri?=tojbin, ie potreo-no. da prijrJa&uo svojo pravico do po-kojnlno vsi upokoieni voi eražisti. kl so jue^sloviinski državljani in bivalo na ©zemlju države SHS. s i>osebno Dri-javo. Tuđi oni državljani SHS. ki biva-jo v inozemstvu, ne i rriclase intendan-d II. voj. okrožia evoio pravico do po-kojnine s posebno orosnio. v kateri nal nfivedeio. ix kakeera vzroka bivaio se v inozemstvu. Ker nakaze intendanca ppkoinino vsem onim eraži^om. ki so bili ali bodo upokojeni od voinske uprave SHS. itak brez posebne prošnje istočasno z UTX>koienJem. ^c imajo pri-iaviti Ie oni upokoienci ki med voino nišo bili reaktivirani ter oni. ki eo bili sicer vpokiieani. a med vojsko zopet vpokoieni še od Wv£e avstro - os^rske voiaeke uprave Prijavi ie priložiti na vsak način Penzijski dekret: dreuse d4* kumente Ie tedai ako ie njihova vsebi-na za odmero pokoj, kake važnosti, po-knirenti bodo vrnjeni. Reaktivirani vpokoienei moraio prositi za novo osmero pokoinine pri II. voinem okrožtn v Ljubljani in priložiti prošnji dekret, potrdilo o odslu^enera službenera Času in druce važneiše dokumente. Tu i i po-daniki naj se obrnHo na vlado pristov ne države Obširnih pro^enj sa zviša-nje pokoj ni ne ali povišanje v prihodnK) žaržo ni vpošiliati. ker iste Io otežko-ćaio delo in zadržnieio takojšnio nakazan je pristoibin Voia.ška ur»rava si ie v svesti, da mora nomairati pokojen-cem — kolikor to dopu^?aio sredstva — preko sedanjih kritičnih ćasov. ki 1 ih ie ust varila vojna. — Dosedanie po-koinine oetaneio nespremenjene. a ozi-ralo se bo na splošno dr.itrinjo in dolo-rilo primerne raese^ne dracinidke do-klade. Naša nova država hode in bo nomacrala vsem. Vzorec za prijavo ie dobiti pri vaakem štacii»?kem poveli-stvu. — Slovenski germanisti imajo s\oi dru^ri sestiinrk v sredo. dne Io. januar-ia 1^19 ob štirih popotdne v posveto-valnici SH8 realne crimnoziie v Ljab-riani. — Sl©v«n*ki tr«rov«ki akademiki moramo še vedno studirati nu. nemškem zavodu y Gradcu \Tedno .se covori: ?Xe hodite v nein^ka Sole. vsa i ie *lo-venskih dovoli!< — Torci. kam nai se obrnemo? Pot»krbelo se je žo za iurišrte. medieince itd. — a nas se ne spomni živa duša. — Prosimo, da se nam daio od merodafne struni glede io£a potrebna r»oir.snila! — Slovenski trsroveki akademi!:i v Gradeu. — Za^i opni Sivo Jo^osiovanom na Nem^kem Staierakem v Gradcu iavlia, da je njosrov predsednik eroapod Slavko Farkađ odložil svoje mesto Odbor 1e zn Časno po veri 1 voJstvo urada odbor-nikoina cr^ dr. Vekoslava Vrsiću in Puviu Seari — Izdelovani^ stampilik. Oboin-«tvo se opozana, da ie f?:d*»!oyanje vga-Uovrstnih čtampiljk do nadalinetra pre* povedaoo. Kdor hoće imeti kako štam-piMko. Fi mora v to svrho isposlovati dovolienio a pravilno kolekovano vloca od me.v.nega maei^trata. Štampi like za javne urade se bzoejo izđelovati Ie na pismena naročita, uradno potriena in 6templiana od noročniočeca urada fNa-redba z dne 22. iunija 1916 št. 204 đrž. zftk.) — Anrleški očni tečaii sa nadaliu-ieio ¥ 8 r a d o. 15. t. m — K €Uutkn »Žijra«Ania bankov-eav« ▼ 7. S^ Vačeara oenjenepa lista ćo^ voUte vpraSanje. Juti «e namerava sto-riti 8 srebraUni »vstriiskimi kronami. V prvih meaefiih evetovne vojne so na mah sginHe iz prometa. Ru*i so taco* epodovali v Vxbodn1i Galidil in Bukovini enreieinaJi so Ie nas srebrn danar in iđelo se ie. da bo i nam liki nadim TJkranntem računi ti b spremenieoim polofalem NaSe avetle kronice —- mo* reblti ie bila Mino eni — eo sđrknile v temne kote aomajfie škrinje in eedai bi Blovenskl dlovek rad vcdel. kakina uso-da ifth eaJka. ]Je4 JoUko «o bile velik« ▼rednoeU. JLr^oTci so prodaiail blaco n. pr. sa 70 papirnatih kron. kar ae to pa noKlo plaćati — tuđi — «7 srebr-aimi. — Krmievni «4bor J. D. 8. aa Im ia okolieo *e i9 po ▼ceraiintem sbodu o^novai tako-le: predsednik Jane« Senk, Dosestnik. niesrov nameatnik Jo« žef Javomik. posest ni k, tainik Ci ffler liobert. nadučitali, blacainik ^trnmbelf Ivan. dalie Minka Govekar. poitarioa> Zdravie Martin. poae6Lnik. Kraiiič Fr«. posestnik vsi na liru ter Furlan Martin, posestnik Vrbliene. Jere Anton, posest-Tuk. IšknloRa. Modic Jakob, poeeetnik. Bre«L Kraliič Janez. posestnik. Kra-menca, Mihelič Franc. posegtnik, 6ev* nik, Mavec Franc. poseetnik. Gor. Gole ter TroBt Ivo nadučiteli. Tomjšeli — l2rcz*r&z2iQO6t koroških Nantčur-iev. Da se o političnih zborovaniih in iiianiiestacijah ne poroda objektivne, lega ?mo vajeni tuđi donia. Voda to. kar si dovoiiujeio koro^ki Nemčurti r >Freie Stimmen« preseera vendar vse meje. Zdai poročajo o znanom prolest-neui shoda y >Unionuc. ki se je vržil baje pod milim nebom, da ie naiprve dr. Oblak nalacral ^>vorareloarenc) zbo-rovalre, da se Slovencem zdai na Ko-roškem slabo trodi kot t>e nikdar, d«-(im ie ravno na^protno resnica. io da Je ^brczštevilni Slovenci iz po Srbik zaseuenih kraiev bežiio v Celovec, ker iih Srbi zaiirajo.« Višie pad ne trret Zanima nas Ie priznanje da sploh Slovenci bežiio iz slovenskesra dela. ko so dozdij vedno trdili ti neroeurski časni' karski lopovi, da soloh Slovencev t teh zavedenih kraiih — ni! Torei Slo-v*j>nci pred Srbi bežiio! Potem najbrže Noraci in Nemčurii ostaiaio ix>d Srbi. kor Srbi z Nemci leno ravnaio. Slovence pa — zr.Lirnjo! Ali pa Nenicev i>otera sploh ni v teh kraiih! In to ie tuđi istina: pristnih N'emcev sploh ni. samo par Nem^urjer je. ki so zbeiali pred Srbi v Celovec, in če teh nečejo poznati in priznati >Freie Stimnoenc za — Nerace. Prav tako! — O dr. Miillenu in Sroo-deju trdijo, đa sta — blazna in da sta žčuvrla na >refiralarno ofenzivo« proti ćeli Koro»ki Cola Koroška pa so na-haia erlasoni >Freie Siimmen< v — —• silobrann!! Hopnr?ki vpad nemJkih tolp v slovenski Rož, v slovensko Žilo, slovenski PodUloSter. v slovenske Bo-rovlie itd ie torei — nemški silobran! Najorimitivnejše poime o pravičnost* in dostoinosti bod morda našel med liu-dožrci. — pri koroških \emfuriih in niihovem fflu^ilu je ni trohice. Zato pa Je v >ofenzivo< proti — takemn >silo-branuc! — Ukren slede talecv v Maribor« je general Maister dne 10. t. m. pre-klicai. General obiavlta toiadevni raa-elas, v kaierem ooudaria. da se ie kr temu preklicu odloćil po svoiem svo-bodnem preudarku in ne pod pritiskom' svoje vlade, se mani pa na intervencijo štajerskega dežetne^a srlavarja dri* Kaana. — Nađporočnik Franee Krpa*. Umri je v Šmartinn pri Sloveniflrradcv, nadporočnik v rezervi France Krpali stud. exp. ae. et iuris. Pokoinik fe bili vobče pri li ubijen in blacresra srca. Kot! navdušen Ju poslovan ae Je do racpate Avstriie podal prvi v svoio domovino in ie deloval z vso TM>žrtvovalnost1o> nm* korofikem boiišeu. Z ni im Slovenija vtj izgubila satno vrle je osvobojenie domovine ispod arstrij^; skecra jarma. Vse to eo storili oesJdf; Sokoli, akoprav ie avstriiska vlada nadi češkim narodom vihtela isti bi£, kakor, nad slovenskim. A kaj so med tem ia* som storiii slovenski Sokoli. Menda niti edeo ni granil mezinca. In vendar; po ud ari a jo ti kot svoie načelo vedno1 pobuni, evobodo naroda in domovi ne! i Zdai se niti na vladni oritisk ni moći več izffovariatl A koliko Sokolskih iir Orlovskih društev se fe že oglasilo a* pozivom na svoje člane. da vstopiio ^cf narodne legije za obrani bo Koroške,: koliko takih drusetv ie že začelo nabft* rat i in organizirati prosto voliće sa te legife!? Samo pri paradah nastojati in: se takrat dela ti korajžrm. kakor da b£ hoteli samo želeso jesti, je lahko. Ali narodu, domovini in avobodi koristilo; take parade prav malo. Ce se ne ocla-siio Sokoi: in Orli, pa pokorite Sokoli* ce in Orliće pod orožie. Proprifian seat da bode se iih več otrasilo. kakor mo-^kih. — Ali res nismo vredni sn>* bode? — Varsrvo podnajomnikor« Kor j» s strani podnaienmikov vedno doti pn-tožbe o njih odiraniu in navilaniu pod-najemnin, opozariamo. da vsebtrje naredba iusticaeffa ministra in ministra at socijalno skrb z dne 26. oktobra 1918 o varstvu naieranikov, drž. zak. 381, ki ie veliavna tndi za ozemlie v obrnočiv Narodne vlade SHS v Ljubljani, tuđi določbe o varstvu podna je mnikov. Ta^ ko se more pođnaiemnina. ki Io ie pod-nafemnik do sedaj ali ki io fa zadnii podnajemnik plaćeval Ie za oni đel oo-vi sati. za katerecra se ie najemnln* glavne2a naiemnika dopustno povifia-la. Ce se je torei pođnaiemnina oiivid* no pretirano po vi šal a. tedai nai se pod« najemnik pritoži pri najemninsKem urar du. ki bo y takih slučajih razsodiL da je povijanje nedopustno in odločil. kate ra cena je aa v podnajezn oddano eobo-dopustna. — Uradni list Narodne vla:&novanie, ki ie iznašalo 300 K na leto Znano ie. da ie učitelj-sivo uživalo ts> službeno dobo prosto stanovanje ali pa odškodnino za stano-Ta-nie. V pokoi etopivše učiteltstvo i« va zgubilo teh 300 K. kaiti tu ne riide v poštev. Pr*vično bi pa bilo. da, bi «*e fa stanarina dala tadi vnokoifmenra nei teljstvu. ker io dubivu tildi ono vn»-koieno ačitelisivo i% zadnie reeulaciio učiteljskih plac. — Stanovania so dra-e.i in odskodnina sa <*taT»r>vani«> hi bila nmegtna — Omeiitev polici tske ore. \' z,ađ-njem času se ie v Ijiubliani in okolici poiavila vte meie presecraioča razuzda-i;ost in prav živinsko miani evunie. kar ^♦trroža v naivečii meri os.ebno vamo^t m last celera <>lx instva. Z ozirom na :e ni'i'lnoeii in sklicevaie s«? na sklon \a-Todue vlade £>HS v Liiubliani v Urad-nem Usta od 21- novembra 1U1S. št 11, mčka 112. odroime poliriisko ravna-iHiRtvo, da se im«K> začenši % danaA-niim dnevom zapirati v«o rrostiinr m i A-tavraciie hr&t iz^mo v rolern oki>H-r*u ljubi uui-k<*Lr.i **ed?»rMva oh 8. uri in kavanip ©b 0. uri «večer. Gostilnuarie mi kavarnarie, ki se ne bodo stroco dr-/*H policiiske ure, se bo brezo!/irno in najstrožie kaznoralo. — Po-ii-iisko ravnateljstvo v I/rabliai>L dno 1! nro-#Tnea 1919. — Omeiitev pifančevan hi. NartKtna vhvda ie izdala naredbo clede omeiitvo jHiančVvrmvi. A* to^ki 1 se n?::i,znie: to nje in nadrobna prodaia Usranih rmač ie prepoveiiana. To« ka 2 : Po costilnah in kavarnah st- tm II. »iopolilue ne sine-1o točiti nohene alkoholne t>iia6*. (vino. nivou sadni mošt). V Lnibliani «moto bi u odprte nostilne «lo 10.. kH>"Rme do i 1. »večer, v dniHh kraiih srosrilno do iL kavama T>a do 10. zvef-er Po teh ur^h ne .sroe hiii nobRr»p?a sropia ve«"- v coFtihti ali kavurui. D\e uri pred poli iiiič. Sploli s:o=;tilni6ar ali kavarniir ni riolr^an cncrau goMu d^ti več k;ikor nol litra vina ali 1 Jitcr piva,. GostilniCar co^tu ne srae odrekati hrane radi tesra, kf»r iro^t ne piie Kolodvorske re-t&vro-rizo-r:i\e se moralo končati naikasneje o polnori ToTka 6 : GostilniOar.u in ka-> . rnaiji. ki kršilo predpi»e § 1.. 2.. in * 4.. *e kaznuieio prvif1 z ir'obo od 200 do um K. t\xnv:u: " erlobo oci 100(> do 2000. v vsakem nadalinem shičaiu p» a fflobo od 2000 do 1000 K Kdor ie hH zaradi kršenia te iituov5}>c dvakrat kazuovan. ^*» nm ane odvzeti koncesna. Akc* ie Hl trikraf ki;znov;m. se Tmi obrtna konce-Mia brezpofiroiiio odvzame. Gostie. ki po protekli iK>ik:ii?ko uro še bivaio v ccostilnL se obeodiio na srlobo 20 do 200 kron. — Vlak Za^relr-rraera. Od 20. t. m. v»>i«i fz 2o«rebo v Praeo T>ose"bni oi-rokini vlak. 3 katerin* iahko potuieio tuđi oni in^oslovansk? visokošolci ki h^čefo nadaJiovatt gvole ■-•indiif; na ura->*idh visokih Solali Priisviti ?=e ie trebn v' AkaderaicjioTn podpornr^n drusrvn na 7,a£Tebski nniverri — Zaerizen Neme© ie kroiaf Pul-H.eimcr m\ Dvorskem trsru. Svoiim rfelavt^em še šodai izdala «amr> nemflca sr>rij&evaia MnoeiTn ie a tem bodova!, ker narodni oUnniki delavcev z nem-žJnnii Kpriffval! nooeio vspreieniati v fieJo. Oblino oijia^t pozivamo, mi šcifi n.v© delavre in pribili Polbeimeria. ki si žeK KoroHce v l^mbliano. da bo sno-štova! državni ie^ik — TTnnH i© t sohoto v TjeontŠ*4« ^r Anton Z u p aoči r. pos^stnik ^n tišima r v Radecah nri Zidanem fiosiu Truplo se prepelio v TladeČr. kier se ^T6i pogreb v iorek v rodbin.-ko erob-ni(^o„ Z Rakeka. TTijjtolii^a-sTtpleDtkr\ ?e iš<;o za Krticek katara bi ?o Inhko v pri-bo^.aiem ik>iskem letu tukai nastAviln /a*iasno. ojstn^ina .stalno. Stanovanie io nrosto in brana «e Ial:ko dobi. Nastop .-lužbe tako i Oblasni se \e osebno v .«oli na Tfafcelnj. Iz Maribora nani poročaio: Odkar ie Narodna vlada odredila mobilizaciio za letnike lS0-r> 15*99, o^fižamo. da od-hnialo sinovi mariborskih neicških in©->«snov prekri ^evilno- v nemško A\r-ftiriio. đn se tako izoiroelo voia?ki službi NiraaiDO nic proti trnm. če fi bodo Jiudte tam pridobili državi i ansko pra-viro. Vpekakor pa <«i iipoiamo opozo-riti na to emicraciio voiažko obLvsi, da .•^^ svoiV-ac. ee bi ae nf^frnili ti bnsrunri 7.onei yrmt5. pretvri^Aio. i-o li pridobili državlianstvo nemške Avstriie: 6e ne. se nai 7. niirni pontona knkor 7 dezerteri!. (**-e pa si bodo pridobili nemsko-.-vvatri>8ko državljanstvo, bo pa za slu-o<\\ povratka teh elementov tuilo^i poli lične oblasti, da se ub država iaiiebi kot >nepriietnib tnieefv*:. Sioer pa se nai uporabliaio proti niim tadi zakoni. l^i so veljali do«lei ie v kraiie\*ini Sr-Hii kjer se lakih paiTiioiov gotovo ne bi pardonir&lo. Maribor brez tobaka Tohiu-no trpravo v Lrabliani vtfadno ot>ozariaio mariborski kadilci. da nai iim pošlie zopet po eneTn me^ef-u malo tobak:u ko cm ie vendar v Linbliam do**ti na-prodai. HonOio slefidišfe »JevseoQ OnjeglM« ]e po dol&o-luinetn presleđkn v soboto zvečer zo-pet prišei na ljubljanski oder. Cajkov-ske.?a pretežno lirska, subtilno slika-ioča glasba je vpHvala na pos!ušalsnTo z neodoljivo silo, tako v instnimenta!-ikiti k?.kor v vokalncm delu. Orkester ie pod duhovitim vodstvota gospoda kapelnika Rukavine izdipal iz par-t'iure bogate vrline; poznalo se mu je, da za vodi vešča roka, poznalo pa tuđi, da so sode! dandanes že strnjeni v skladno skupino, ki se ji ni treba pla-Mti tuđi najtežjih nalog. — Uflu4 soli- stno je stala y ospredin gospodična Richterjeva, ki fe interpretirala latjano z utajenim okusom in s toplim 6uy-stvom, zlasti ker je bila izborno disponirana. Gospodična Medvedo-v a je izpričala pohvalne zraožnosti. Njena Olsra se je odlikovala z izrazito uporabo dovolj izdatiiega glase>vn. ma-teriala in zate^adelj z vrlo niansiranim predavanjem, v igralnem pogledu pa s salonskim nastopanjem, ki ?:a je se po-vzdigovala elegantna osebnost in lepo-ta toalet. Oospodična Vrhunčeva in Kospa Peršlova sta kot Larina. ozi-roiTia Fili pjeva v po pol ni m eri storili svojo dolžnost in zato zbuiali zanimanje za svoji manjši viu;dal živ lirski kolorit, za kakršnega ^a usposablja njegov belcanto: v arijo kneza Grcmina je gosooJ Z a t h e y s jionornim organom poiožil plemenit izraz: l*riquetovo menuetno pesem je go-sr-'i pol S. opera >0nieiiin< za >Bi i\tx>iirr'r'nt. — V torek, 11. t. m. zvpčer ob j.K>! S. -'Lehkomisolna seetra« 2ia >A-' .■•JMsneiDcnt. —- V grotla. 15. t m. ob pol čv zvećer >JevC< aboneroent. —■ V t-einek. dne 16 t. m. T)*';K^ld:ie 6S vo\ 3. diiaska pred.^tava --J.ehkomiselna sestra« irven abone-menta. — Zvtver ob ol S. >L»aterna< iz^ren ;%bonpmenta. Nainovejša poroSla. JUGOSLOVANSKO . ITALIJANSKA POGAJANJA. Ljubftanski korespondenčni arad poroča TI. januarja: Poverjentk za tr-Rovino rn veleobrt dr. T r 111 e r in po-verjenik za javna dela in obrt ine R c-m e c odpotnieta v Trst. da skieneta ondi dogovor o izme r blatra. zlasti o uvozu soli iz zasedene^a ozenilia. tfkra-tl se ob cei prifiki uredi promet v zase-denem ozemfiu kakor tuđi potovanje v to O7©mfje in iz njega. V Ljubljani se nsmerava nstanovfti italnanski. v Trstu pa 3ngoslovaiiski nrad za fzdaianje potnih dovođeni. PROTEST DALMATINSKE NARODNE VLADE PROTI ZASEDBI PO ITALI- JANIff. Split, 12. januarja. Narodna vlada za Dalmacijo Ie poslala zavezniškim vladam protest proti zased-^njn dalrna-tinskesra ozemlja preko demarkacijske fioiie po Italiianih. Vlada istoČasno prosi, naj zavezniške \ iadc preprečijo itali-ianske nasilnost?. R.AZPU$ČEN4 MUSLIMANSKA OR-GANCACUA. Zagreb. 12. iannarja. Biv.^i poslanci v bosansketn saboru, ki so pripadali muslimanski ujedinjeni organizaciju so irneli pred kratkim se*o. katere so se ndeležili dr. S. be^c Baša^ć. S. Mufti^, šerif F. Amautović, MuMai bes: Haliba-sić. Na sestanlm ??o sklenili, da ^r^led spremenjenih razmer začisno razpuste stranko. Ta skupina muslimanov ie do 7cadric$:a simpatizirala z bivšo Avstro-Ojrrsko in se borila proti zjedinjenfu Jugoslovanov izven monarhije. Sedaj ie ta stranka vsled jzpremenjeneffa položaja izvajala konsekvence ter se razšla. ITALMANSKE NASILNOSTI. Reka, 12. januarja. Na kolodvoru v Bakru so vdrli rtalijanski voiaki v va-sron z živili in odnesli 1S vreč bele mo-ke. Ko so se železničarji vsled tega pri-tožili pri italijanskem poveljnikn, jih ie ta n?»hruHl in iim zagTOzil. da iih da za-preti radi razžaljenja italijanskep:a vo-ja^tva.______________________________ DruStvene vesti. - Napredno poL ta gospodarsko drn-štro za kokHlvorski In Seotoeterskl okraj vabi vse odbornike (-ice) vsth pol. društev in kraj. organizacij J. D. S. k sestanku. ki se vrši v torek 14. u m. ob 5. uri popoldne v Mestnem domu. — Telovađno društvo »Sokol II.« ▼ LjafeUani naznanja svojemu članstvu, da se bo vrša njegov občni zbor dne 19. janu-arja 1919 ob 9. nri dop. v telovadnici šolc '•a Prulah > temic dnevnim redom: 1. Na-sovor staroste, 2. poročilo tajnika, blagajnika in načelnika« 3. volitcv rovejiiL odbora in 4. raznoterosti. Član i in članice, ndele-žitc s« občncga zbora polnoštevilno. Odbor. — Vdovsfceca hi fiirothtskesa pok. zaklada društva zdravirikov na KnmŠakem občni zbor ho 30. iana«rja 1919 ob 3. ori popoldne v inestni dvorani ua masistratn. Dnevni red: L I\>toSIo tipr^vneja odbora za leto 1918. 2. Volftev 2 revizorjev. 3. Pre-momba pravil. A. Eventualni pređloeL — Me^eeni sestenek slovensk^r« drofitva zdraviukov v Linbliam bo 17. iannaiia ob 5. popoldne v mestni dvorani na magistratu. 1 Nazn&oila pred-Bednišrva. 2. Kef^ra4i zdravstvenoga svota: a) službe železni.^kih. bUuraini-ških in okrožnih /-dra\iiikov. b) ambu-laiorii za spolne bolezni. c> zdravu i ik i nadalje valni kurzi v deželni bolnici, d) tiplošne organi gatorične zadeve. 3. Ke-or^aoizaciia zdravstvene?a sveta (Dr. A. Zalokar). 4. Dr Ton lak: intravenozne iniekciie elektrarirola pri influenčni pneumoniii. 5. Slučajnosti. — T^r. V. Grecorič. t. c predi=edniJf Dr. A. &e«Uria. t. c. knk. — Zvtsa ttnetiitov (slati denarnih zavodov, zavarovalnic itd.) je Imela v ne-deljo, 12, t. m. pnpoldne pri Nov cm svetu svoj društveni sestanek. na katerem se ie spreicla naslednja rcsoluciia. ki se bo vro-čila tuđi vlad«: l.) da zvišajo svojini u radnim slugam od 1. januajja t 1. dalje plaču in stanarino za toliko, da doseže skupa i najniži i znesek K 2400.—, 2.) da se prizna vsem slušam od 1. januarja t. 1. dalje me-sečno izplačlfiva drasnnjsh-i doklada. ki io rmajo državni sluRe 3.) da se prizna vsem slugam pole« tega. nabavni prispevek v oni visini in tolikokrat izplačliiv, kakor da do-bivaio državni sluge. Ta regulacija prejem-kov bodi veljavna do časa, da nastopijo normalne življenske razmere. — Zveza škontistov je naprosila prizadete denarne zavode, da naj ji odgovore v^aj do 1. fe-bruaria t. 1 - Občni zbor telovadnega društva »Sokol« v Kamnfku se vrši v sobotn. dne \K prosinca ob 8. uri zvečer v dvorani druStvene^a doma z običajnim dnevnim redom. Na zdar! — Telovađno društvo »Sokol« v Pt\t]u vabi na svn' redni nhčni rbor. ki se vrši v sredo. dne 15. jan. t. 1. ob pol 8. uri zvečer v Nar. d »nr.i v Prnju. — »Slov. t>evsko društvo s sedežern ▼ Ptwhi priredi v nedeljn. dne 26. prosinca 1U19 v ijitalniski dvorani nb 2. pop. svoi .SXIV. veliki občni zbor / običajnim dnevni mredom. Ako bi ne bilo pri prvem zbo-rovaniu potrebnes:^ Števi!n dništvenikov navzočih, se \Tši občni zbor 14 dnl nozneje. t. j. v nedef'o 0. dne s\ ečana t. 1. Rnfatclji (-ce^ «l'^vcn*-kefirn in snloh slovanskegn net-ia in cbsbc se vlhidnn vabite k pristnnu kot dmštveniki (ce> in k prav obilni ude-ležbi obČ. zbora. Prosveta. — Slovenska Matira. Kniicri, ki iz-i'h^ta tu l!>18 loto. bostft v kratkim dotiškani. Matira iu prićne raznošilia-ti ^rvoiim elanom tekom februaria me-stM^ii. Opozariaino v.se. ki reflektiralo nanie in se ?e ni.«o pri^Iiu^ili kot člani. nai^ to i-improie storo. C'lanarina zna^a S K. - V zalosri ie š«? rudi nekai kniisr lan-,ke izdaje To 1o povest Zofk** Kvr-tirove - Dometrovičev«* ^Ni^no živJie-nU** in zeodba E. Kristttna >Portin-rarievo pomlaionie^. Kniici sta olK-in-stvn na razpolacro po 4 K v pifsamt Slovenske Matico, Konerresni trg 7/1. Rezpis častnih nagrad. >S 1 o venska Mfttica< v Liub-llani opozaria gospode pi^atelie in znanstvenike, da ie razpL=ala mee^ct iuliia 1018 pot častnih nacr;\d in sic#^: 3000 K za pripovedni spis. ki mora biti po vsebini in obliki dovršeno in vseskozi umetnipko delo. Obse-tra nai naimani 10 tipkanih pol. •3000 K za izvirno. vsein zahtevam dramatske umet-posti ustrezaiočo dramo, ki izpolne v eledališčii en večer. 3000 K za naiboliše izvirno znanstveno delo. ki poglobi in razširi spoznan ie naseffa naroda, bodi si njearove zsro dovine*, iezika. narodo-pisja. literature, umernopfi. ereolofriio. favne, flore itd Delo nai ob6ega nai-masi 10 tiskanih pol in bodi zamišljeno kot samostoina knii^a. 1500 K za inantie izvirao delo znanstvene vsebine iz katerekoli stroke človeškoca znania, obse^aioče nai mani r> ti?kanili pol. Prednost imalo spisi, ki se pečajo 8 kulturno važnimi, bDlošno zanimivimi znanstvejoimi problemi. 1500 K za T)olindno znanstven spis iz katerekoli stroke čio-veekesra znanja Spi^ nai obsesra nai-man] 10 tiskanih pol ter nai pregledno in r razumliivi obliki obdela širše. vsebineko zaokrozeno, znanstveno polje, ki sodi v okvir splošne izobrazbe moderne2\a človeka. Delo i?Ade kot sa-mos^oina kniiira iii nai ie po možnosti opremljena z ilustrjciiaTni. Č*e >Maricat ne preime pripoved-nesra ^rj^a ali drame, ki bi uptre^ala na\redenim poctoIpul dobi pa popolno-ma zadovolfn.iof kraisi pripovedni spi.-. prvovTstno onod>ianko ali dvode-lanko. bo rKuerjdJla tako delo s soraz-merno mani«o naerrado. Ćelo natrrado pa prizna avtorin. ki pošlie popolnoma usfrezaioče eradivo z.-i en crlediški večer, na primer tri onodeianke. ali eno dvodeianko in eno enodolanko. >Matica^ utesrno preieri ttidi rok»i-pise. ki bi kot konkurentna dela ne prišli v r>oštev. ki bi bili Pa «icer si^r-iemliivi in vredni obtave. Take spis* bo >Matica — rilu Naro«ine^a -veta dr. Milko Brezi-ff a r. Karta temelii na podatkih iz leta 1913. in označuie v?c radnike na Slo- ; venskem in sosedni ZeornfeštaierFskl. kier se kopiie prenioz. žele«o. živo srebro, grafit, železna. ruda. pvinčena ruda, cinkova ruda. mineralne barve. cink in svineo. — ^Sy«bo4a-. V kratkem iziđe »rva številka te«a leooslovnesra lista, ' nameniene^a delavokim draži nam. za enkrat v skromneišem obse^u Lost. ki ^a izdala delavsko izobraževalno društvo >Svoboda<. bo tako izpolnil vrzel v slov. knlturl ker bo slnžil v prvi vrsti literarnim in umetnišfcim potrebain tistih sloiev našesra naroda, ki iih ie slovensko slovst\ro doslei skoro dogledno z^n^marialo: prinabal pa bo pole !r laži ih beletrigričnih. a literarno vseskozi mnetni^kih prispevkov tuđi poliudno zasnovane podnčne članke, zlasti o hiciieni itd. Občirtstvo opozar-iamo na ta list. Slov. pisatelii. ki bi bili volini sodelovati. ee vliudno vabiio, đa pošlieio svoie Drisoovke naravnost na urednikov naslov: Fran Albrecht i jMKij^rm Marije Tezesiie cesta 1/iL * Kmtemn AL J, Čitale* ćes««fc. por a pažilka, iejćih pestovani, nmo/eni a zuzitko van I (s 45 slikami). V Pragi. 1919. Na-kladeništvo kjiiigarne A. Neuberta, Hybern-ska ul. 12. Cena 4 K. — »Cebula, česen, luk io drobnjak . Češka knjiga o zeleniavi ie prišla prav v teli časih, ko se moramo boli neso kdaj zanimati za umno izkoriščanjc zemlje. Daje nam navodila, ne Ie. kako ze-letijavo gojiti na vrtu in na poljn, ampak nas tuđi poučfije, kako jo spravljati in hraniti ter izrabMati. Gospodinia najde v knii-g[ rudi pouk, kako je to zelenjavo pripravljati v kuhinji. S'oezvedbe. Prosuia. ^ Gospod .To ip Rorbuč iz \ ipavsketra, Sv. Križ.i se naproSa tem potom, di t^poroči svoj fie na ruski fronti viet in se ie nahuial po*em v vietniškeni tnhoru v Znamonki v smolenski priberniii. od kod ie nekai meserev redno «1 oni sova I sr^r^era. k^Ueri r»a zaliboc: od tocra rasa Hinrei nipo dobili nohenecra srlasu od niesra Kdor bi vedel kai o ime nova nem. : e vlimlno pro^i nai bi oHvostil ^io-jo- \cmi oCota. Antona Dnki^. vadniškosr.i ufiir'ia v Gradcu, Sfevrcrsr:i.«-»* 76TL Prosi so er po»lporocnika Marijana ■viiTTina. di bi poplal pvoi nnslov na dniž'no Mikln«. Orui. s-\ ila Rnvnikc. p. Bied, ker >.»; radi zvedeli podrobnosti o uažem sinu IvjiJiu. Isče se Jožefa Nemec iz Kronber-era pri Gorici, ki io bivala s tremi otro-t\ v Zi^tersdorfu na Nižie Avptriiskem Ko bi kdo kai vedel, kie se nahaia. nai na znan i Jožefu Neraec, Želinilie .št. V>, pošla I? pri Liubli.ini Dežnik. Dotičnik, ki je v ^oboto 11. t. m. odnesel iz veže mestne palače »Hospi-tala* v Linsarievi ul. 1 crn svilen dežnik z lesenn kljuko. se naproša, da i^a t a k o j odda v trp. .T Čelnik istotam. Izsubll se ie v petek popoldan mnl-ćrno - rujav psiček. ^If^i na ime ^Šibst*^. Ako se je kam zateJcel. n!i če bi 1cdo vedel, kie se naliaia, se prosi naj proti nagradi blacr»voli naznaniti na naslov Avsru^t RepiČ, KnleziKk^ rlica 18, Trnovo. On» ki so na «»eimn v R^^erah. Brp-žicah. Kr^kem kupili dnm^ko perilo z znamko B. M.. nai crn prosto voljno od-daio na Bvoii oro5rnl?ki postaii. ali T»a naznanno podnicnnemn. da pa izoemeio nepriiernim nosledic^m — Boris *">r-nr>. rtorie. BTod (Z*6) 5jfftiVil s« ie mfiihen, mlad. riav psirek. "Kdor era ie na^p] ali ye rjoveda-fi, kie se nahnia. nai FDorpri proti do-hri na«rradi na Konsrresrn tre: 16. TT. nad stopim - Na^ei se^ ie otročji čoveljček. Dobi se pri g. Jožefu Šusteršlč, Rožna uTica 27. Razne stvarL * 2500 pekovsklh đelavccT je bilo pre-tektl teden na Diniajn brez posla. * Nemšk© cledaliŠce v Risi so 2»-žffafi boliše\-iki. Velika z^radba ie r>o-fforela do tal. * Stevilo avstro-ocrskili vietnikov •v SSbirin znaša sedaj ž© 13.000 eastni-kov in 65.000 mož ter 50.000 delavcev. * Veflke založe oofek !n sukna pridejo v kratkem iz entenrnlh držav v češkoslo-vašTco rep«blf^o in slcer po nizki ceni. Pri nas potrebujemo takih zalotj prav nujno. * Barake sa Beljriio. .AJiiranci so naročili pri danskih tvrdkah sa 58 mi-lijonov kron lesenih barak. da- se tako zacasno odpomore pomanikanju stano-vani v Belsrili. * Živila za Dmiaj. Z Dunaja no-ročajo 4. t. m.: Tnteraliirana ko'.: -iia za živila je d ovo lila uvoz 1120 vaso-nov živil. Istot-asno je dovolila Italija uvoz 4000 ton žitu. kondenziraneea mlelcn in citron. Med '/itnimi vajroni ie rudi 60 vozov riža. * Železniška nesreća. Med OgruH-noro in Zairrebom i?e ie uriuetila 3. t. m. železni.ška nesre-r-r: Vnel se to bil neki osebni vacon trettcs:a razreda, neki potnik io ir.ie! s ?ebo>i brncin. ki Ie eksplodiral. Ranienin ie kakih 10 oseb. mrtvih 10—15. * Zaplenjeca po«»est%-a biv§eica nadvojvode Friderika pri Tešnu. Poljski narodni evet ie zaplenil posestva bivšoca nadvojvode Friderika v okrož-iib Težen, Biala in Fraištat Varšavska vlada ie odobrila zaplombo teh pose-stev. * Umor Jn »ainomor v Celovcu. V predmestju St Kupertpkem ie loletni Josip Kole v?frelil svojo 5~e«tro vdovo Katarino PuntiEram. ker sb. ie pokara-1^. Skoči 1 ie v iezi v klet, vzel tam skri-10 voiaško puško iu vstrelil pestro Potem ie najnerH na^e in se zerudil mriev. * Spomenik Prinripn. ?iaraieveki listi poro(*aio. da ate ie osnoval odbor, ki poskrbi za prenos ^emeliskib optan-kov atentatoria Principa v Saraievo, kier se mu i>ostavi tuđi spomenik. Gli-iroriie Jeftanović. ki ie prevrel pokro-rltelistvo nad vso akciio. poudaria v okliru Prinćipovo zusC-ainost. Avstrii-«ke oblasti so mu ponuiale vse mosfetf-e olajšave, samo da bi bil iziaviL da so bili v atentat zapleteni nafturlednejši bo5€T:sko-hercegovski politični voditelji. iliin6ip ie odločno vselci odkionJl vse ponudbe in umri v smili ieči. -f- Prodajalci moke se vabijo. da se zjclasc v sredo dne KS. t. m. v mestni i osvetovalnici radi nakazila moke. -r- Premog na viiotetne izkaznico : 1 štedilnike za IU IV. in MiL okraj. «£ bode prodajal po sledečem redu: Na vsak drugi odrezek vijolene izkaz-i'ce se dobi po 50 kg prernosca. ki stano 5 K 50 vin., in sicer: vll. okraia.pri P1 e š k o t u. Hrenova ulica 12 na št. 1 dne 14. januarja dopoldne, na št. 2 dne 14. januarja popoldne; pri Ko-niarju, Krakovska ulica 13 na št. 3 dne 14. jan. dopoldne, na Št. 4. dne 14. januarja popoldne, na št. 5 dne 15. ian. dopoldne, na št. 6 dne 15. ianuarja popoldne, na št. 7 dne 16. januarja dopol., na St. 8 dne 16. januarja popoldne, na št. 9 dne 17. jantiaria dopoldne. na št. 10 dne 17. ianuaria nopoldne. na št. 11 čine 18. ianuarja dopoldne, — V IV. okraju, pri Ungerju. Kranjska stavbcna družba: na St. 1 dne 14. jan. dopoldne. na št 2 dne 14. januarja popoldne, na št. 3 dne 15. januarja dopoldne, na št- 4 dne 15. ianuaria popoldne, na št. 5 dne 16. januarja dopoMne, na št. 8 dne 16. .ianuarja popoldne, na št. 9 dne 17. janunrja dopoldne, na št. 10 dne 17. januarja popoldne. — V VIII. okraju, pri Schiffreru, Do-vozna cesta 4: na št 1 dne 14. ianuarja dopoldne, na št. 2 dne 14. januarja po-poldnc, na št. 3 dne 15. januarja dopoldne, na ?t. 4 dne 15. ianuaria popoldne, na št. 5 dne 16. ianuarja dopoldne, na št. 6 dne 16. janu3rja popoldne; pri Hribariu. Bohoričeva ulica: na št-7 dne 14. januaria dopoldne, na št. 8 dne 14. januaria popoldne, na št. 9 dne 15. januarja dopoldne, na št. 10 dne 15. ianuaria popoldne. - - Po končani prodaji se mora takoj na znani ti ostanek premoga. Darila. »Društvu za siročad« je posla! Narodni odbor v Škofji Loki znesek 2816 K. Da se je oabrala v kratkem času taJso velika svota, t?re zahvala predvsem gospodiČnam Slavki Dolenc in Anici Pecher. ki sta prevzeli ra-đevolje pobiranje nrispevkov. Med darova-telii so se izkazaH posebno tudl tukajšnii srbski voiaki, ki so zbrali med seboj 1037 K. Podporni /aklad slorenskeisa trgov-ske^a društva »Merkurc ▼ LfnbUajil. Na fanto^^kem večeru mnoKotetnesa odbornika itosd. Ivana Volka, se je nabralo v spo-mrn na 11. podpredsednlka ^osp. Josipa Eh-čaria, ki ie bfl leta 1915. ubit v vofni, znesek 1400 K za »Podponrf zaklađ«. 2^a-vednim gospodom đarovalcera izrckamo svojo najiskrenejšo zahvalo, rfkratu apeln-iemo rta dmStvenike !n prijatelje trg. društva ^Merkur*, da se ob eiiakih priHTcah spominjajo podporncs^i zaklada. Za rodbino v Judenbnrso ostreOeneR« Rosrfja. Ob prfliki menialoče debate v pofi-tiki Jtufoslaviie. se je nabrjo v boteln Ko-KTič pri jt. Matkota ▼ Novem mesta 64 K 40 vzn tibo^ro družino v Judenburfrn ustre-lienega Četovodie A!o}xa PoceDft, Dolini Subor pri MetlDri. Zbral Slavo Kržc čast nam. Tfnbi. p. p. ffvala darovalcem. Darilo. Gospodična Jn!fJa § t o r zafo-s:a čevliov v Ljubljani je darovala namestev novoletnfh voščfl svoffm odiemrnJcem 30 K. ra mestne revere HnbHanskc. — Gospod Pranc Szantuer »e darova! za me^tn« ubo-ere roJa?Hco nastanitveno prlstofbfn© v zne ?n Tikvidacllo dežeine oprave v Lhiblfai^ od ^vkarlje zjl okolico Linbljano zbirko 140 K 28 v. fgđa?avega večera", izrekamo č*»« najsrčnejSo zahvalo. Vračali borno s tem, botno rudaljevsiH z razšlrjevanjem lepe jup -slovenske In slovanske pesmi ▼ resnih Ttco-certnlh nastopih, ki bodo dajali širokim alojctsi Ihidstva gtasben tiŽitek in p# razvedrilo po dnevnem delu. Na svidenje pri prihodnjem koncerta ▼ Ltrtlfaml, dne U. prosinca 1919. O4ker slov. pevskega droir • 496 „Mubllanskl ivo««. 2ak>stnega srca javljamo vsem sorodnikom, prljateljemin znancem pretužno vest, da je na5 predragi soprog oziroma oče, brat, svak stric, zet, gospod Anton Zupaniii AOMKtaMt Im iitnlar m Os^aZaIj v soboto, dne 11. t. m ob 4. uri popoldne po dolgi in mučni bolezni, previđen s svetotaistvi. mirno preminul. Truplo rafnkega se prepelje iz LeoniSča v RadeČe terse položi v rodbiasko grobnico. Pogreb se vrSi v torek 14. t m. ZaduSnice se bodo brale v domači fami cerkvl. Blagega pokojnika pripoio'amo v molitev in blag sfomirt- Hađ«ć« pri X!£aaoa mostm, 12. januarja 1919. Um rSM: Imill Tratoft. Poilesoik i0- štcv*________________________m__________________________ .SLOVENSKI NAKOD«, dne 13. januarja 1919. Stran 7. Rtflijd ili idDBt'^I 5^niu »eprođasta. Već v trgovini F. Trtim m Starem '.nr"-________________________ 36S •rV Tf 7i'j skoro nov. se prođi. Na-. Itih 14 iliC, tančne.c pri krojaču Fr.KreC Na tJre^a. 497 &flW!Pnjl ve5c* vseh pisarniSMh dcl, U0*;iOii!'. ?lfl, želi opravila za dopoldanske ure. Naslov povc upravn. .Slov. Naroda*. * ijn Kdor mi preskrbi mlin v najem uli*!, ali na račun dob« eto kron ns-g.'ade. Dopisi pod „Karl Bon** TrbOje L Hiiieiii-aliini is tirillii *&/„£• gt ^po^ičns. f isrr.ene n^rvjdbe na u r »51. Nar.« pod ^irbolirvašćina". 460 nnhakltflii ki bi do*™ val zaklane pra-JiluufllCM, Siče, slanino (špth) itd. v 3orovljc na Koroškem, se išče. Dopisi na upr. Si. Naroda pod .Borovije 500." 5fJlf!a ?0 komPIetna tedaja Brock'-aus i lbLa « »Leksikon*, zlai diamanten p-stan. antika in Črn usnjat suknjč. Kie, ;>ovc upravništvo .SI. Naroda". 48i ipnBjCU UiiUflin na manjšem aii već-jem posestvu. Naslov pove upravr.išivo .Slov. Naroda". 452 frfnm thlhn upravitelja ali ekonoma U ^'A i.i.iiriit na kaki greščini, velco-iestva ali večjem podjetju. Ponudbe na „Kario H", poŠtno Ie7;cče Ljubljana. 482 Fn 7 v?toit in nj:vami na d-2ch 1! kU i mu.u vzamčm v na.em za 5 j.-> 10 let. Naslov povc up:avniStvo »Siov. Na roda c 453 f "'T I"'! nn^n:\f ?e srrejme takoj. U^jJcii J.'Jb.'iiLii.il Plačilo po č>>go-vitu event. iudi s hrano pri Aloj.nii Gale Zelena iama št. 128. 4-nI 25-100 liirn? špirita ^'Vot^ ;O—;n o Kupim. Ponudbe: Ljnbljara. loštni predal št, 121. 494 IHIHrPTl "afttHn dam onemn. ki pir? JJU JU liayl(iilC skrbi stanovanje od 1—3 sob in kuhinjo. Ponndbe na upravništvo pod PK 300 nagrade' 493. 493 f-tmjid išče stalno službo na deŽeJi. ii:f ali'Jf na pr. za viničarja ; ume tu-Ji satljarstvo in kn: l lij sivo. Naslov nove uprava »Slov. Naroda". 466 niU.U.il£-.a [lUIuilL. :3i dc^roizurjenega sprejmem takoj. Alojz Mežik, Jesenice, Gorenj-ko. 457 19! prtruteja ni 5G0 ty jjrsmona t!.m zi 5 kg sladkor;a. "Ponudbe pod ,Premog/467* na upravništvo »Slov. Na-oda". M fflHn'b 26 let star, vojaščine prost, ;j iclilllR, zirioZsn siov. in nemSkega icii zi to in rozneje za-?adi dražega dela ni mogoče tako točno postreči. Kdor želi imeti ciprese otezane, na* sporoči to takoj, lahko to tudt pismeno z naslovom cenj. nar čnika. Vrtnarfja ;e zra-von kimnoseka Kunavarta. Parel ŠlmenCf vrtnar pokopališče Sv. Križ pri Ljubljani p. Moste. 479 S^p Erobnra "1^ Jiil nvii oritffl" je i:šla v ponatisu.— Dobi se v »,Wa-rodai knjigarni" v L nbl en!t Pre-še:ncva unca 7. — tena s poštnino 5 bron. Naručila se reSujejo le proti poši]ja:vi zneska v nakraj ah pa po povzetiu. I "Pt povc upravrtitvo .SL Naroda*. 473 Stanovnifv ^^^^»«t*«**^ (»ailVfiaji .a stanovanje v Ljubljani tJoizve se tu BofcfKe^ «L > L aatstr. Japnia se,t00J!« p««^?« « i * UiUtUja cukra Naslov p.,ve uora^ni-^tvo .Stovcnske^a Naroda*. 4SI UlJr.I Dll: Kl, d-ček. se sprejme ta-koj. Anton fcgćrlfc, urar, Borovlje. 469 ^n^RI Ihh^TTI «« '§^e za Sarajevo. vJjla nJL_* ia Naston takov Po asnila daje Manja Sever, Ljubljana, Krakovski nasip 10. 339 imlfl Putenih starčev »prejme trpo-tUilnu, vina z rre*an m blagom !n dc-"elnimi pridelki E. Sb!l ? Mokren^ti na DaleijBke«. 315 ĐJCjIni #frni se knP* Pismene pon irfbe rJlMlH 311Uj 7 navt-dbo cene pod , Piv saln! strof * na upravništvo »Slov. Narodi*. __________________416_________________ DUD 73 ?*«• tn>elate fn p!o2Čnnte rilC L0 L tjC, '?irokt> n^ debel > n :^i Ođm Kontnv. I. «bljana-S:ika Kolođ^orsita CesU *te?. U9. 459 OrađDlK a!i mSiiira. ^:et„ „s& stenograf e *ef Mr Hepisja, te sprejme. Pisama đr. Sraec, Celje. 464 ffft?ffiil9 ob cesti blizu »^d :^rijslc-UUillllT, ^a kr3ja se «$^e t Ra!em Tuđi rp-ravrac ja. Ponud^ nn upinv • Slov. Nar.« pod „Ob cesti 305" 505 Hl£,l!iO|]|J Jil'J poče z uporabo kuhinje i^em. Ponndbe unnvništvo .SI NaroJa* pod „meblirart 492*. 492 &Đle in lepili isiiili es& r^°.™s: k^j k? masb je na r-oJaj. Naslov : P»-Jtn^elefe BoSMnj p. Rađia ob Savi. 499 CfeiOTatifa fiETinnika .^^ ^1' bro nemSko harmoniko v Konafišk! olici «2. 475 Ion ihm 2 ornniH. 3 n]^- otro?' LCjJ nrjltl, stol. bana m ra'l'no na-crod3\ Ogleda se vsak dop^idan vć 11—M ure dop. pri Eccher, Slomškova n!:ca 3. prltličje. ^98 PM\n in fii3Eii3 pta. ir^Cm ali ramenjam za <:ivc5. Naprorinj iTjam 10 kil gob, Mihi jnrčki, Aota« K«iračič v Kozjem, Sp. šujersko. 490 KlinfcrcniFOT Jz}ca5en strojn!k in parnik MJLUIflllLCl, in pri elektrikl f^urjen, sa-mostojen za stroje postaviti išče službe. ^onudbe na A, S?oljša's, Gradec iGraz). Griskai 82. A8S hfirMtflna 'e ^ ]SL ve^'a vs°ta denana iLtjJiljcud včenj od južnejra koio-po Ble vvetsovi cesti do Glin •. PoSten naid telj naj jo vrrr. proti dobri na-g.adi v cpr. »Srov. Nar«. 4^,9 fffnpib i^vežhin rr pa'nih s*rojih. tfilujlilii, D>s?!ovih motnrjih in e;ek-tnki, išče slažbe nairaje v ka''> elek trično centrala v Jjgoslavji. Naslov pove upr. .51. Nir.« 470 U3! is frsovina r ^ %'?. rretnem kraju. Ponu^bc r?. ut. -Si. Naroda* pod „proraetoi kraj 222 476" 476 Lim prave italijanske, se dobijo, tfre i!"t avstrijske, okupacijske in Iti, nemSki okupaa ski, pravi romun^k denar se zamenja cotom Zavarovalno agentuie, Ljob jana, M&itni trg 25 1. nadstr. 4"! Dn?Bft¥fl dva 1°"* veikor z lero M-rui«ilill, šo m inventarjem »n krasnim sadonosnikom se poceni rroda ali za vcč je zamenja. !Satanćne;e se izve pri Jurij Plevniku. V;ra.e 7. t» Buče Sajersko. 4S7 frfl13""fif1 obstoječe iz hiše, strojev d«.'uHw'Jf in orodja v največjem t^-^j na Sd Šta'erskeTi se zaradi starosti proda. V okolici ni 25 km no benega konkurenta. Proda se tuđi hišs ?Ii orodje samo. Skupna cer.a 17/Ou kron. 48 ilD« DISKU ZBiUljlHC vod in tiskarna v Grr;dcu; in sicer enonad^topno ter eno pritlično tvorničko pcslopje s prizidan") gospOS^O hlio z 11 sobami, kuhi-rimi, k(»pe:no sn služabnibko soho, vc-;;.vim zeleniadnim in vrorn z žiahtnim sadjem, eiektr. napravo, vodovodom, konjskim hle1om, remizo, vse v najbofl-:*em stavbnem stanja, se z mventarjerrr stroji itd zaradi smrtnoga s!;:*3»u »gođno proda. Skupna izmera 6969 m2, 20 min. od glavnega kolod?.. postajališfe eiektr. železnice. Tvornici je pripravna z?. vsjsko podjetje. Vprašanjfi na Edvarda WaHner, Grr.iec (Grr^J Landhausgasse 3. 503 Zah¥@3a vsem onim, ki so nas skušali tolažiti ob bridki uri irgube na-bega ijubijenega sina ^en darovateliem vencev kakor tuđi preč duhovScini ter društvu bratov »Sokolov- ra spremstvo, gg. ueitcljisčni mladini za krasno petje ter viškim in gUnškim mladenčcm za njihovo so- Ču^tvo in delovanjc. Vit pri L^ftljaaf, dne II. januarja 1919. Žalujoča družina Knezova. ksMVBnl popravU«, polomljene in niM rtislaScne pm kupuje *•- m*. t>. im« im.___________»r fninT dobio irarlen. zmožen tuđi k\c-*VM, Urstva, *f ti*t*e » UUu Naslov pove upr. »SI. Nar.« 403 >!e a dečka. Jatip Asčii, 6ajeva ilica st' 21 413 L8?j]3n?l PUfiHlil rrIFranc Kukma ni. Gajeva ulica 5L 2, Ljubljana. 435 riiifBJSiB pnsnn ***• za tak >i ai. za ivečanov termin najra;e v sredini mesta treravsho pod etje. P nudbe na naslov „Geta 21* je poslati na uprav ♦ jIov. Naroda«. 21 I nm hl** z vrtom, pri kolodvori, blizu LKW BUd Celja, se ceno proda Ol> stoji Iz 4 soh, kuhinje, p^lnic* in velike delavnice sposobne za vsako obrt. Naslov te izve v upravniStvo BS!ov. Naroda V 324 Ha i2 fjfia ■Blorkhani*', nova, •• ruilia Ifiiill prodm Lr'i na okraim crstj v R'^dov bogati okolni N« želto se proda zraven par tisoč ?n» buko^efra •ozda. Dorisi na : Andrej Kralcz, les»- trtec p. Crva ;ora pri Pa ja 37.-- Ilflfll'kiBOIlliSirE'lflnn^ jezika, soeceriiske in manujnkttirne stroke \on§čine prost, žr!i tak§;:e ali prinii'-.ie službe, najraje na Mrvatskem. Ponudbe na upr. Slov. Nar. pod, P. H T«koj 37S *• mimici I 1917 m oani 20 hl. llfilRi KK nove monvntštvo teg«i MsU. _____ 360 INfa srnata se ramenia, 1 kg za 3 kg Alfi stadkorja. Kje pove npra/r.iSrvo »Siov. Naroda«. 358 wn mn m po u, t** ^ 10 k. Restavracija Smid, Gradišće 2. 17 n»nin ii mml dobro .do^ ^ vzame v najem. Naslov pove upra*r. »Slov. Naroda«. 4 ■ : Eaniil^ mm m :^ v mestu ali zunaj mesta. Ponudhc na upravništvo .SI. Naroda- y*>d .2sofci ?9lm Hiti 5 ™ ora" svc** v mestu na Sp. .1Ij3 Sta;erskem je na prodaj Ker v mestu in okolici ni sodarja, bi bilo posebno za take^a pripravno Vrvr.išati pri Fr. Kapi. Zelena Sumu 157, MoUe nrl Ljobljani. 39J f".y* Prodam 300 hl dobrega belega tih nnve?a vina. Ne kisJo — stano-vitnos tgarantirana. Cena K 47O-— za 100 1. Ljubljana — z užftntno. Staro vino po dogovoru Milko Jesih, Ljubljana Florjanska ulica St 3f>. 311 'tSn^.U^nH primerno za tri odr/isle ^ierfl -?d-iJC i.tmke. ki obisku e]o «olo v Liubijani se išče. Plačilo po dojjo-. oru fl!i se pa d.i živež zraven, da imaio svojo hrano, in da se jim kuha in sns*i. Najrajši v blizini Grad:5ča ?H Zvezdr-Ponudbe pod „Stanovanje za ofroke 40S*' ^« upr. S;«>v. Nar. Orn2Hn plsienshili ^lznšli Krav. »ragi draibi plemenskih molrnib brav švicarske n^.scse bo v srrd9 dne 15. t. m« ▼ Medvoelab. Zsčotek dražbe ob 9. ori dopoiadae. Zobni atelje Welss zopet sDrejernijG od 3. -12. dop. in od 2.—5. pop. ***«aii Hotel gsri NaSasM« «b— Vclatrgcvinr prrirCa ir. zaležba razg]"đna-njslio debro nvedenega, ves^nega 506 3^* ;|3 o t: trk. i JtSL a -»■ ob dobri proviziji. — Ponudbe s naznačbo reierencij na „Fošrai pretinac 34'* Zagreb. A I 436/18. 465 wHn\ n^^ff ^n^ki ^n^b ^^ ^^nk nYnl .^VS. ^1 ni n^^nk ^n^B ^nV^ ^nn^ ^^^m ^i^^k ^^^b ^kJ4 ma ^§^bb ^^^m ^1.^^ ^^^bb PFflSfflRSIlRff ^finRS! fiFRfoff Od S. H. S. okrajaesa sodišca v Ptuju se budo na predios dedićev po trgovcu Alojziju Muhifschu v Ptuju na javni dražbi padala siedeča zemljiSća. premičnine i. t. d.: i. Mestna hiša vi. ŠL 393 k. o. Ptuj, Schilerjev trg št, 2t obstoječa iz stavbene parcele 285 v izmeri od 2 a 03 m kot priiličju in v zalosi v I. nad- stropju 1 lestva v cenilni vrednosti K 51.210.— II. vi. št. 15 k. o. Senćak, obstoječa iz parccl: 4/1 stavbišče, v iznori 7 a 19 m 1 - gozd 4 ha 35 a 8-1 m 24/] gozd 3 a 20 m 105/1 pašnik 1 a 73 m 105/2 pašnlk 2 a 09 n^ 106 njiva S-> a 07 m 107 njiva ^^ a 3R m 108 patnik 14 a 57 m 109 rjiva o.j a 81 m lIO/l pašni\ '0 a fi5 m no/2 vrt 51 a 22 m no/4 vrt 21 a Ofi m no'5 vrt 35 a 21 m 110'6 vrt - i a65m U 2 njiva 56 a — m 1"»" njiva 1 ha 23 a *0 n Wl pa«nlk 2 a 72 rti 1 r-?5 co7d no a 40 i-1/23 sjozd 74 a 72 u: 3 ^tnvhf'č?. zda; vrt 58 i*' 4/2 stavb ivče, zdai vrt I a 51 m | vi. št 14 k. o. Scnčn'^c. ob^^rieče iz parče!: . j 4'4 stavMsče, zdaj pašnik Sf> m 124 pašnik 2 a 34 r;i 1?5 vinograd 19 a R5 n 126 pašnik 97 ni vf. št. 13 k. o. iSenčak, obstn'cče iz pa reci: 110/3 pnšnik 6 a 47 tm 121/1 nifva 70 a 67 t*' \2\l2 njiva .%r a 70 vi. št 32 k. o. Senčak. obstoječc iz parccl: 122 pašni': ' ' a 42 m )23 vinn^rad ; a 97 n: T. št. IS3 k. o. Senčak, obstojcćc iz parec:. 7 /36 gozd . a f>2 m J2«/? 7ia?»oof-đne v r^rrrni ^oc'rcrn oovcrfe^fks* Frn-cffa ?tra?c?7i v Pt^ju. 3 r>"»in>^ t>rerr!3ni". pnhi*fv-> ?tđ 5e rjn5n?» pa T?c" rrcst"» Sc^ilrr-frr trjr ?f. ? v rtuf'i. v ?rKn*.<\ r?^r* 2S. Tr.rrjr •':> 15J5 c«* «>, dopoldre In ho Ma t*>«es$^ro ?rnvnnvanlrn tnwTV«nn rt^t^TtpTn rrWiove ra*tnvnc prt*-vfcf b^»x ^^T9. na T5rrftnJr/> cc^o 7^vflr-»vnr»c. HctfTiT w> r^r»ođ" &fo?7?!u M-^-^ch^ «=? vr'ćrf.V.^ mavlrn. v teku V đr.' tx> r-cflt-n^-nt*'* ^rr"7ni r?TvT:?cr» ^^•■cr* ".T"*o v r1-.'*!-*-.!-* n*<:nrni. so<-!nrr?* pn-^*e-'etilniVr-it}Ceta Strnf^fla v PfTT*»». Mfnor'f^I ftr St. 4, med nrađnfmi tfn!TT?f. SHS okrafRG S9đ!^č« v Ptafn, I Tihi MM! ktrpo K !8*— razpoW|i IlUa HBB JogJp Hilolan, KriževcL 3C fl HfflPlifnria od loo—iMvoit". kipiat fi DlBuiaiflljS l»u MarioM. Gliace 28. 1 401 I i IliU £'J HilZflnS b!ižno 60 kg po- nuja tvrd ki 3L Ptfpan. <, i. 0. I. v Mirfbora, Grsjska alka 8. JI7 hlBtvTna ^rsdaj. „N«r^°c roda'. 371 ZapKf^ H83 !i fljfftUn ^'^: poroča !van ZirartB. Sv. Pctrt cesta 23, il. oađ tr. L-uiijaua. 388 TMtny?ri(| 'e upe'Jana nsjraie meSanc na pronretnem kp^ju v Ljubljani. Ponudbe z r>ogo i rod ,»tr^k«/359" na uprav-nistvo lista. Vnf/ajji porc-ioT«! rova z lepo pod-jL iiijU, lo^o. ir.'-$kt površni'-, salonska '.h1 '.?',!U ftiffjif nekoliko p«-ov, 1 m mornrf»a plave^a b!aLra zr obleko. (S»rlna 65 cm), nekoliko rjuh, nove crne h!^?e za pre. Ađlcr^as3e 8.______________6 Ci""*5ij* jkflllr "bsolvnt 3 letne mor-aii?»!'*- ICIlali nanrke strojne ?ole. s «^-oiao prakso ter 3 letno službo v teh-" Vi pis.-!::':. želi na?tonlti nrimerno 5fT)inote^ni?no službo. Ponudbe po^ „Ad.ija 77 417" na cpr. Slov. Nar. dan) fn eiektr. razsv. t1;avo. Želei bi sob v b'ižini Zvezde. G'asbene Matice a!i na Bregti. Cena po dogovoru. Ponodbe pod A. G. <*& nn uprav. Slov. Nar. itearii h pR%8hl. jbioM" Dobro vpeljana me^arija, prekajevalnica in gost 'na z vclikimi prostori na glav-nem tr-^u, z vdikimi stro:i in električnim motorjem, se proda radi bolezni. Pismene nonudbe na upr. SI. Naroda pod .,Uc"»«Jna pr.liks 372**_________ enem se rroda tuđi majhna vila z vrtom in C°sti na RožniT opremljena s celim komfortom; v Sp. St?ki pa je na prodaj 5e popolnoma nova 1 nadstr. modema htša z vrtom, takoj zraven Drž. kolodv. V'sa pojasnila daje Fran Goldman, Kri-lcvnigka u». 9, II.__________________412 Jonifna imnnrfJiaf Gospod'fna, stara liillililđ ifUlJUiliJd! 30 let kuharica in § vilia, kmečkeea stanu, lepega in mi* roljobnega življenja, s par tisoč deđ-*čine. se feli seznaniti 2 gospodom do 38 let. vernim tn tuđi kmečkega s*:nu, s finanč. ali orožn. stalno službo in z nekaj denamega premoženja a!f lastno nišo. PoStena pismena vora-šanja, če moe^fe s sliko alt rsebno, nod naslov: ^Ze!eit rožmarla", S*. Dah, toče poitna ite?. &_________________441 Za Mi sr je pismo. __________________507_______________ 4 kožarska (strojarska) pomoćnika, I mogu biti i oženjeni, tr?Žim. Nastop odmah, piača i hrana po dogovoro. --Interesenti neka se obrate na kož.irm; __Vi«koslav Hgtntgn, Vrrmiđin Prlstn: toalslno mile fino di5efe, komad 100 gr težak, 3 komadi K 13 --, 12 komadov K 4«.—, 24 komadov K 92 — Pravo dc»~i35e suho miu^ za pranje kg K 12.— Pri večiih naroCilih popust Proti vpo>i!'atvi zneska naprej C >-bavlja IW. Jflnker, e^snort»;o ^jodio Hm v Zaorala št 15, Peirintaku allc« šu .-. Srvstsho. 5o%\ Pozor! liiiiiiui za odaaL Požar! Prave čiste domaje S.jivovice rakije, a svakoj količini, a najmanja oJ-prema po 100 litara po litru K 20-—, slavno Bugojno u kupčevim buradima sa mojim izvozom za cjelu Jugosla vijo. Lu2ni kamen (Lai^enstein) 1 ruba po leg K 7*—. Soda za rublje po k%. K 3*—. — stavno Lukavac sa izvozom za cjelu Ju£osravij'j. Odprema Željeznicom uz una^red novac. BSllo-rsd D. a?txrendlć, A^enturna i komi-sionalna radnja i prodaja rakija ra veliko Bugojno (Bosna). Brzojavna adresa: Ageatir Bopojn«. 4 0 Zaktevajte pcnntfa toin robj trebate. Primam zastupstva bz najpovoljnije uvjete. notcrrK! MifM ali soSisitator se ilčt za moj notari jat v Ptuju. Dotični mora biti vešč slovenskega jez ka v besedi in pisavi In izurjen v vieh no-tarskih opravilih, posebno pa v zemlji-skoknjižnili stvereh. Vrstop se želi takoj ali vendar prej ko mogoče. Prednost imajo tišti, ki so že v kateri notarski pisarni na bivšem Sp. Stajerskem službovali. Ponudbe s pogoji se ml naj na-ra\nost pošiljajo. fraac Strafella. notar USSSM \MOiQ upnvn. .Slov. Nar*. 355 Knfite Mita. -^s^v-r Naslov pove upr. »SI. Nar.«. 419 f^anifbi hhnUf se srrelme. Dobra hra-MVM DiiPH na In plača pri !r La-pajse. ifiilaru v Vojiutt. 385 |LmI 150 kg, točeii, jjarantirano čist RlCU, smrekov med, Je nanrodaj naj-v^'etnu ponuđniku. Ponndbe na uprav-n>§tvo .Slov. Naroda* pod .Me4 SI7*. 317 RSZnOTTStK WW b^iezoptaet £ nzkih cenah 0. DarW, Ljibljaaa, Mestai trg. 249 SoIdnKi poiiiiDiS s W5/d5ŽC ne riznin voz M. Lolar, Dragomell, 3. Domžate. 239 9PH ff nn?Ta€*e *:'~* mu* M preskrbi Luti I\ lokal, prioraven ti bufet, v prometnem kraju Ljubljane. Naslov pove upravniStvo tega l'stn. 380 tfnnQ?ni hmia za sedenie, otonsat nUpalDd ĐaUjđ nli§«U ^rnitvra za ':miva!nik (s'-cr pevec, in dobro ohra-.illillt:'! n:en zimski plašč za 16 letao dekllco srednje veliUosti — se kapi. Cenj. ponudbe pod I. P., GradiSče 5, trafika. 320 Tft2'ntnn mlin -Savon Ellf, milo sa IUQ:HIUU fflllll brivce kao i milo za pranje rublja »Sloga* preporuča. gosp. trgovcima tovarna mila P. DoSck, Karlovac Traže se zastupnici. 337 WnA* nn*** bi šla 5ivnt na dom. Po-vUđ gUlM magala bi tndi pri gospo- d.njstvu, v trgovini, vajena je tuđi otrok. Govorf slovenski, hrvaSki in nemŠkL Ponudbe se orosi jo na uprav. .Slov. Naroda" pod šifro .Osamljena^T. 1 DillUfQ tilVu rretre in vagone, kakor ! rudi na drobno klana, od 500 kg naprej ' in se dostavlja o poliubno tudl nfl donr Josip P!ankart Doleojska cesta št 5. t>-stiloa Krinar. 7828 Omf!a fi hita s sadnini vrtom, njivo, rlllVO K lilW travnikom, in gozd om v Vel. Laščah št. 73. Več pove lastnik X»ik« Stare, VeL UJĆe 73. — Cena 1.0 0 K. Istotam se proda Brockhao-sov Lexikon, cena 200 K. 420 tof anuia poslopia :r^:r^ zemljištem in v blizini železnice. pripravna za vsako tovarno ali drugo podjetje, seagodno prodajo. Pismene ponndbe pod „Tovaru/Set", na uprav. »Slov. Nar«. 339 Drnda t0* otr0^ voz'ček, vozne sve-rlUufl Si. tiljke, konjska oprava m krta^r, velik tiCnU za rejo z vsemi potrebščinaml, majhen tičnik, predzVif-galec za kanarčke. in razne drage malenkosti. O^leifa se vsak dan od 1.-3. v GledaUski alid \9.l\L desno irfi L rraakeU.______________________W MfrffathT W i« v tem svojstvu In i)UllUlUlUlv kot pisarnovodja mnogo let uradoval v odv. pisarni, vrnivSi se od vojakov, kjer je bi I ra£* podč.t ilte tnesta v odv. pisarni ali pri laike« denarnem zavoda v Ljubljani. Izvef-ban je v vseh plsarniškth poalib In simostoien v konceptu. Naslov v gpt. »Slov. Naroda.« 272 K&PujeiD taktft^i Fnnpi uu^$ v kovinastib dozah, >/? doze po K 15. x'\ doze po K 28 za tua, aast t% čevU«« četi je z leseaioii ia miatiml fOdplalL sirkove hi fimate Itrtite, tMletM nule* Kolomaz, trtae tertice. leseae !■ ptrce* ]«iiasle prpe, pralil araiek i. t d. paj aajnitjift ceaah, Fsvrsteo laosko vino* dortvfličar, silvorkt, trtpinjevec, £ajai ma, katni ia Cijel iad—ettek le eslajea. M. BA«T, Sraai« 7411 Proda se stavbiši* Knežji duorge (Rirstenhof) 66231 Gosposki tilici v Ljubljani v izmeti; krogio 3600 m* in travnik na Bari u vi * zmeri okrogto 18 ha. Pojasnila v od- • ?tniški pisarni đr. Cđvla Ambro-utscb v Ljnbijaat, Knafijeva ni. 4» i s Nlodeni^ zimske ssssb^bi piašče kostume, krila, 2652 Hl HV I? in dru^o damsko konfek-HI IIEh dJ° Otroik« oblekeza l&l BI 11 dečke in deklice. Koitth«-1 UftiULL vtaop iportne in modne' predmete prlporoća po imufil o«nl M. Krt Stolić -Boear LJatljiD«, Stari trg t. Uttu kita. BUsl - nođgane slonice - icurU ia vsa zaleira mora pogliitl ako apetrebilt mofa najbotj iskašeia ia pewstil ■»iljeaa sredstva kakor: proti eeljsaJai aiilai 5 K. zt Bodene ia niii staae K »•—; za iCurie K 5 —; tioktira za tteake K 2*—; posebea mo^oa tinktura za steađce K 5*—; uoićeTtlec ntlje? K 2*—; iralek prttf Bvceeoa 2 ii 4 I; tiiSrtara erttl lica pri ljađeb 3 K; mazilo ia tii pil ttTial 2 K; pnšek n aii v obleki ia perila 2 Is Uakiora za b Aht pri pseh K 1*59: tiafe-tara ereti nrčesa u sadje hi irtftjii (uničevaiec rasti ;n) K J-—. PoSilja po povzetjti Žaro*1 za ekfert V. Jtnktr. ****** li« VMri^IVki: ■MtB Mm Stran S, . „SLOVENbKl NAKOD*, one 13. januarja i»i9 10. Star. |ff 1 trgovčev sin, s prakso ▼ prodaja!ni in pisarni (Lazzatto - Hllfllf IMIIflf1 Trst Schicht - Ustje, Maggi - D.maj), organizator, slo- llIUlil lili III xensko-nemški korespondent, razume srbski, ntsk ita- lllfiHI Uli III lijanski in franmski IIIUISIUILI, ner g^e -mm pclmernega stalncga mesta. Poaudbe pod .Stajere 273" na upravni-:i\o .Siov. Nar.* Draibeni oklic. V pst**, đn« 17. prosinca ob 10. uri đepoldns sa bo srotajal »tlo« javme tfrvibe en vagon miSa ▼ BUfdltt« „Balkan" v LJabliaal, Sanajs^.i cesta 33. 477 Za Ljubljano, Kranjsko in Sp. Štajersko se išče "T" 79U9rnu!ilni TimuroH Fosilni!/ ££ ZavdiuVSIDI ZliOdRii uiaOiiiii mi vodstvo ljtibljan. glavnoga zastopsiva. Natančne ponudbe pr»d MLcbenS5wcL'ung GOiS na Kienrejchs Annoncen - Expcdition Gradec (Graz). 421 Razglas javne dražba. Na zahtevo pro*. tvrdke Kerci. V. Kraupner se bo vršila v smislu čl. 34O tnr V.ak. Javna dražba cea. 10.000 k«: karaatskecga ov&jega sira. 6as in k?a; ^p.iibe: r^isk. 17. i^-arja 1913 cb 10. uri dopold?a ▼ sfals^liSćr; s^edfc^fske družbe Bcikae ra Dunajski cea li- — H\n^o sj proda ie skupno. IzkHcna cena se določi pred d- ■ N3. Skupilo je plaćati takoj. Sies!:?a o&tifiš sj&s&^s&isks. -174 OlaSt7. KBBKllBBlRfll PfCdOH S!l!5JW. U?J3nov!Jeit3 Ista "SS7. iiž^ a u &* musi t* Lj^bijana, Židovska ulica I. Csniki na razpolago. !? Zdic&caf; s^ dobi 11 Barve sa ©h!ake 3a 100 zav. stane K 50 500 , po , 45 za 100 zav. 1000 . „ . 40 . 100 . Prosto poštrrine \z moje zaloge. Kocke za juho naifinejše (b v po K 38 za i000 H. (5 v) . „ 28 . 1000. „ZipO** najiinejŠf pralni prašek; prihrani veliko dragega mila. 1 za boj 350 za vi tko v K 90. gs?r Vsg franko Praga, ma Za cenj. rraročiia, donJer traia zaloga se priproca Grand hotel „Union" P. n. obCinstru iz Ljubljane kakor tuđi iz sob avije vf jedrio naganjam, da sem prevzel 5 isnuarjein t. I. vodstvo hotela »Union* v Ljub- mt. Kot bivši dobro poznani restavr&ter v Ljub- ijani se bom potnjdil ustreii p. n. gostom v vsa- k°m oziru z najboijšo kuhinjo io izvrslnimi p ja- čamf, s solidno po?trežbo ;n zmeraimi cetiamt. Prevzemam tuii prirejanj-j dinejev in poročnih pojcdtn. Za prijak.no naklonjenost se p n. občinstvu vTudrm pri poro "s ^ Ivan Fiala. ^tf«K_B ^—— ^ Moj univerzalni roćni mlin je izborno pripraven za mletje maka, dišav, slad-korjaT kave, ovsenega riža, orehov, pšeno itd. Ta mali mlin se je med vojno izvrstno obnesel in se lahko rabi za vsako mletev za debelo in fino mletje. — Teia okoli 1 kg, 3074 Komad stane K 24.— Univerzalni sekljavec za meso K 60.— Drobilnik za kosti..........K320.— )Odpošilja se z Dunaja proti vposlatvi zneska. — Generalno zastopstvo Max Bohnelt Dunaj IV., Margaretcnstrass« 27 n Abt. P, T?. ^^ Prospe!'. zr.Uonj. -*&£ ^^^9^^^ 5'* prahii prašek vam nadomešča m pranje perila ■kI^^3 najt>oljšc mito mirnih časov, neverjetno lepo Mm^l^JI m opere tla ter vzame iz njih vsak madež ma- ^^^^•^^^^ y Jčobe. Od 5 kg naprej pošilja a K 4-— kp dokler zaloga traja po poštnem povzetju Josip Sostaaj^ak, v Ooralem 0ra4«. J95 n^^«^^Mff V srrto, dn« 1S. prostau S9 bod« prodalo na |avoi KOZO!*! dratbi —^_—______ posestvo kjer j« go stil na In trgovina na Gorenisbom v Buko«$olci 29. nad Skofjo Loko. — Preda sa tudt brec dražbe. §:e'/. 138. ' Sn ProstovoSjna javna dražba. Dse 10. t- ra. ta naVa !ivo dative so boda v s^ladlščn ciav-oecra CP.«* r^krg« vrada na t?t^e i kolodvora ^ LiuVJnn' 2acer. il[ Ob9. do 12. era r/redf). pr d^'-ilo r. « tav«* cSraibt rsttrT^rst^a bir-*'* , zaseženo po N?rv»cni \=n^i v Ljubi ar.i. kr.kcr : 120 Iiomadov tepih ttlt *K li r^aielS plo*3Ti»*s«1i ttvt>n'ftic^p:nf, ^^r -;i, ir .orke. >"'r?!r!? obeskr-': ;ce, t «e, »»ž*, ko:3v-*na la i'^na v.-.-» J^r «r ,!ie ; "nr* * r««iV! >Ttk« i« đnm.fic ko\;n»»tc in ietczaa F-r.arR-'s, £r-^.|e ^ngic^e ^cucf^ titt \z\J ca.i «.. u noiimczmh pred'.net^v je }x» Izveden *iii označena scJ.^Ta cen'!na vref'iosi. Pod to ceno se bla^o ne predaja. Oglci prcdmiro^ ,e kupcTn prost ob dnevih | dražbe. Proda;a s? vrsi posamezno aii v pripravljenih skupinah (lo'ih) nurviSJcrnti fKinudniku proli gotovini, hdraieni predmeti se morajo takoj odpraviti \z sk!.M- » V ljubi'--' 9 nuv-T a 1«-1"> Cr vni carinski urad v Mubljsni, predstojnik : Pišćaaec !. r. T0VARNA ZAMASKOV" __________v Liubliani._________ IV. emisija. P. n. Vskd zakV)\ickn irrednega ebčne£3 zbora delnifitrjcv Dclniške družbe .Union" v Ljub1ian;, ki se je vršil dne 24. oktobra 1918 :n vs'ed dovoljerjr] Narodne vlade SHS oddelek za notranjo zadeve v sporazumu z oddelkom za frnance z dne 27. decembra 1918, štev. 37.S31 je sklenH podpisant upravni svet, da izdn 2000 de!z!c Delnfike sfavbfas^o dražbe „Union11 po K 335* ioiesako rrednostt m s tem dvi^nc deiniško glavnico za E S70.0O0' - SB S 1,113.540-— IzcHjj de!nic se Izvrši pod sledečimi pogoli. L Imenikom starih delnic pripada opcijska pravica na 1324 delnic po ceni K 335"— tcl-quelr dočiin se 376 de'nic po ceni K oOO— tel-quel prepnsti javn: SHbskripcijt tndi za ncdjlničsrje. 2. Delnice IV. emisije sodelujeio na uspehih podjetja z isto pravico in do^žnostjo od I. jantiarja 1919 dalje, kakor stare dclnice. 3. Opcijsk.i pravica pripada starim de;nićarjem, ki morejo dobiti za vsako staro d°lnico eno novo ddnico po ceni K 335-—. Defnićarji, ki zelijo izvršiti opcijsko pravico, morajo položiti plašće delnic v pisirni hotela .Union". 4. Prcdbeležbe na delnice javne subskripcijc po K 5CK3-— sprejema pisama h :te?a .Urion" : upravni svet si pa pridrži pravico reparticije subskti biran ih dc'nic 5. V slučajn, da bo o priliki reparticije pod-3sate!ju dodeljeno rran'šc število delnic kot je predbe!eži!, se mu po\Tne več vplačana vsota dne 1. fe- br-j19 -o bile izžrebane na^topne obveznico \% deželnega posoiil.i %O]vodine Kranjske iz leta 188S: ?> komadi po 20.00f> kron in ^icer: 10. S0, 77. 3 komadi po 10/)00 kron in sioer: 77, 95, 100, 75 komadov po 20(X) kron in sicer: 4. 11. 11. IH. lu« K ll*»), 200, \Ž6, 227. 247, H07, ZZO. 407. 425. 434, 418. 467. 507. 532, 5B7, 57-\ 583. 5DS. 620. 686, 731. 733. 801. 925, 956, !*>9, 975, 987, 1013, 1130, 114:1, 1115. J162. 11S2. lir>9. 1202. 1217. 1225. 1227. 1234. 1262. l:;i2. 1S32, 1401. 111-1. It2«». 142*>, 1443. 1IS6. 15J3. 1611. 1661, 1700. 1708. 1778. 1784. 1810. 1818. 1*22. 1839. 1884. 1887, 1901. 1956: 2002. 2037, 2055, 2060. 2115, 2164; 165 komadov po 200 kron in sicer: 5. SI. 138. 163, 17S. 190, 224. _6& 282? 304, 325, 346, ,XA. 370. 422. 485, 500, 518. 535. 536, 538, 555. ::»6, 570. 574. 5S5. 597. 612, 638. 651 667. 672. 690. 726, 73-1, 762. 766. Vi7. 82<». 894. 009. 9:->0. 941. 1*95, 1004, 1019. 102i». 1021. 1045. 1060, TU06. 1075 1079. 1091. 1»T%. 1105, 1115. 1116, H10, 11*3^ H73. 1176, 1IS7, lim. 1216. 1234. 1235, 1237. 1245. 1246. 1218 1254, 1299, 1302. I-T06. 1310. 1337, L-^il, 1377, 1360. 1337, 1391, 139<5f 1420. 1431, 1457, 1472. 1477, lf)2T». 1547, 1610, 1635 .10>S, 1640, 1G53. 1660. l^iTO, l»?9O« . K 1734, 1761, 1628. 1K39. 1858, 1862. 1898, 1950, 1960, 2027, 2031, i:.'i5^ 2070, 2094, 2104. 2119.' 2165. 2J76. 2217, 2223, 2229. 2255, J2SS J279, 2301. 2406. 2410. 2421. 2421». 2139. 2i48. 2159, 2541, 2543, 2559, 2574, 2575. 2580. 2536. 2614, 2616, 2619. 2635. 2648, 2673, 2698. 2707, -717. 2718, 2720, 2722. 272G, 2735. 2788. 2793. 2806. 2.818. 2837, 2S43, 2876. 2880. 2S9S. 29*27. 295if 2975. 2999. Navedene obveznice r>o izpJu.ćevaij- kranjska dozeltu* blagajna i \ Ljubljani od dne 1. juli ja 1919 dalje v imen^ki vrednosti: izplaća pa jih tuđi p kuponi vred tri mesec« pred doteklim rokom proti piii-ćilu 4% e^komptne pri<;tojbine. Od prej izžrebauih obveznic i% deželneg- ■ -^ojila so dotlcj •>eizplačane na^topne obveznice: Po 2000 kron štev.: 323. 481 880. 1022. 1058. 1546, 2023. 209^. po 200 kron štev.: 63. 77. 100, 111. 300, 308. 326, 360. 361, 64*. G60. 1065. 1068, 1069, 1507, 1641. 1W4- 1*>75. 231T- 3857, 29CV? 2961, 2^35. Ksmnfia a vKm isumo i" Ma® WM sprave, | KiblBik: 9t. Trfltar.l llijtiiisiši KorĐio ie sfctiljKc za karbid razpoSUfa vsako mnotlno po ielezniei po Jako niski coal Karl Saria, Maribor, Schmidplate štev. 1. V~^% manniskiiirzia trgovina mm- iftče in stalne zasiupnik^ dobro izve'bane \n zmo'nc takoj oddati manufakturno blaeo, posebno moSko b'ag • (sukno). — Kavciic zmožni naj se obrnejo na = 9,Tc:<:lr^oYira J. S&ko2chi^cgg9 Maribor". = —-a Srbsato, hrsste, !»5aie «— sdsirani Drav a^to dr. Flesch-o. izvir. postav, varovano ^S^ABA- ?ORH2M- mazilo. Popolnoma brez duha in ne maže. Poskusni onček K 3'— ve; ki K 5—, porcija za rodbino K 12-—. z:^ Or. E. Flascli's ica je pupilarno vama. Za v^+čenle iun vpeljane lićne domaCe hranllnike. Dc >olfuie poscjila na ze?c!?i&ča in poslopia proti nlzkenu otrest'j^a i:U fi obli ga tom oma odplačevaniu dolga^ V pcdpiraTjje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno !&"• Kr^dif^o društvo gai| | | tv • I ( t s 120 večinoma slovanskimi glasbenimi komadi, brezhibno ohranjen, 350 m visok, 2 m širok, redko lep komad, 422 NF** se prod8e ^PB Vprašati jo v gospini „Amerlkanar", Gradec (Sraz), Nentorgasse 41.