Sta*. 1S5
(Posimtfžnfc Ifevltttft 8 vinarjev.;
V Trstu, v Mrtak 23. majnika mi
Letnik Xllll.
.vhaja v*ak	/lutrsi, tuUl ob nedelj ali ra prazniki«. — t-.«i.r;ilKv -
Lika »v. FrančisV. M^tgt št k sadstr. — Derfei »j ^ pcflllt;« «red::-ij&vu. — : .tfi ..ilJniiia	.« n« aarejeiriaio, rofccH	vratar*
— Izdajatelj ta odgovorni jttdnik SteJan Ctodlna. — Utoik toiKSđJ .Edinosti*. — Ti2j; u*ka m F«inf>sti° vpi«ane zsdrnge * omrfec .*? perogrcni, v Trstu, ulica sv. Franfifoa 'titoega JO. — Teleta; «t. 11-57. - Naročnina	tefe teto K 314%	K
nticct K 7-80, za nedeljsko izda)« » celo Mi K arf K
DINOST
Posamezne Številke po 8 vin., zastarele io vin Ogtast račt::: ija .:. mlU n.-!^
v fcroUosti ene kolone- Cene: ogL-ui trgovcev i.i obrtnikov	i>	< j
■smrtnice, zahvale, podanice, vabila, oglasi denarni'i zavodov :n -r	:: oglasi v tekstu lista do pe: vrst K 20.— ; rjjka nad ilj.ia vrsta K — " ir ariasi po ft vin. beseda, najmanj pa 90 vin. Oglase sprejetji fnssratr; Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo npravi lista. < ajr • « fkkljubio le unravš .Edinosti^. Plača in tjji se v Tr»tu. Uprava J i I iscrntni. uurik ---v itl.sv. Fraafl^a As. s? 90. Pošlnohrsnilalčn! riSttn «1 >».
ZVEZNA ARHAOHA POROČILA, j
AVSTRSJSKO. DUNAJ, 22. (Kof.) Uradno se razglaša: Na italijanski bolni fronti se nadaljuje zvišano
bojno delovanje. v noči 21. t tn. ste dve sovražni stotuiji vdrli v naše postojanke severozapadno Co! del Rosso in bili s protlsunkoiu zopet pregnani z \cHkiml Izgubami.
Načeluik generalnega i^tnbr-.
NEMŠKO.
ULKOLIN, 22. (Kor.) Veliki glavni stan javlja: Zapadno, bojišče. — V ozemlju Keinniela se io nadaljevalo živahno topovsko delovanje. Severno vasi Kemrael in južno Lokcrja so se izjalovili zvečer močai sovražni delni napadL Na obeh straneh reke Lys in prekopa La Bassee so bile naše zaledne postojanko zopet močno obstreljevane. Tudi med Arra?om in Aebertom je bilo sovražno topn!štvo zvečer ze!o živahno. Med Sf.rnmo »n Oiso »e oživelo bojno del vanje !e :ni-rongrede. Na ostali ironti nič važnega.
eno naših letalskih brodevlj je v noči od 26. s»a 21. t. ra. uničilo obsežna francoska tnutticfcka skladišča pri Blarsiesu. Poročnik WenekfaoH je lzvojeval 27., poročnik Biitter^J3. in 24. letalsko »m rigo.
prvi generalni kvariirmor Jej Lndc *eri:.
BOLGARSKO SOFIJA. 20. (Ker.) Generalni štab poroča: Na obeh straneh Ohridskega jezera Je narastSo obojestransko topovsko delovanje. Severno Bltolja so * arii Ji2 ii pehotni oddelki v sovražne jafke in prinest! s seboj več voinega orodja. Vzhodno Dobrega oo»>a so bili sovražni napadalni oddelki, ki so -o približali našim postojankam, pregnani. Vzhodno Vartiarja patruljni spopadi, tekem katerih je bilo ujetih par Angležev.
TURSKO.
CAKIOKAD, 20. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Na palestinski ironii v splošaea* mir. Dne 17. t. m. pri Džarduma poraženi uporniki so doživeli velik poraz. Uplenili suio mnogo orožja in streliva. Na d?«xih Iroiitch nič vafctega.
90 V R A ŽN A U R \!>N A PO»OC HA.
Italijansko poročilo.
21. n;.ijaika. — V nooi vnU 19. na 20. t. m. ie bila geka sovražna stotnija pii Montc CastcHu odbila. Weki drugi, dvakrat ponovljeni napad na južna pobočju Sasso Rosso, je izzval živahne boie, tekom katerih se je moral umakniti poraženi sovražnik v lastno t'rte. Tekom sunka proti Fenerju smo prizadejali sovražniku znatne izgube in ujeli par mo2. Včeraj je bil topovski oženj živahen na vsej Ironti. liden naših oddelkov, podpiran krepko od artiljerije, je i^vrSil ussek-n sunek proti M on te 5Htmz?i« m vdri ir-otrtc^^ pestojanke; snvražca osadka in na pomoč do'sli oddelek sla bila uni-Cuna, 2 ciiclrja in 51 mož ujetih. Pri Capo Sile sr.'5o y..-:i-h-ili pridobitev z dne 20. t. m. in upotovill i . !;s izgube nasprotnika pri ponoćnih bojih. An-in italijanski leiaici so sestrelili. osem so-y ■ :.:.nih letal, deveto je uničila :ia5a srtilšeriia.
DOGODKI NA MORJU.
iiEROl IN, 22. (Kor.) Aprila meseca jc bilo potopljenih skupno 652.000 ton sovražne ladijske prortorniue. Od pričetka vojne ie bilo uničenih nkrosi' 17,116.000 ton.
VELIKI LETALSKI NAPAD NA LONDON.
i>I:RrJLlN, 22. (Kor.) \Volfiov urad poroča: Močna nemška letalska brodovja so v noči cd 19. na 20. t m. zopet napadla London. Akcija se je razvila vs-cd velikega števila letal, ki so dosegla London in množine na središču mesta zmetanih bomb v največji napad, kar jih je bilo izvršenih dosedaj na London. Med admiraliteto in doki \Vestindian so bili opaženi dobri uspehi. V notranjosti mesta so izbruhnili štirje veliki požari. Z enako dobrim uspehom so napadla druga letala Dover. Chelms-tort. Chatham In SonthendL
, Letalski napadi na Kotor in Drač.
DUNAJ. 22. (Kor.) Sovražni letalski napadi,- ki so bili izvršeni 20. t. m. na Kotor in Drač, niso povzročili nobene stvarne škode. V kotorskom vojnem pristanišču so bile 4 osebe ubite in 9
ranjenih.	_____
nova kitaJsk°-japonska pogodba.
PARIZ, 22. (Kor.) Iz Pekinga se poroča, da določa kitajsko-japonska pogodba, ki Je bila podpisana dne 16. majnika, da sklenete vladi z namenom. da preprečite nevarnost nemškega prodora na vzhod, skupne dogovore na podlagi popolne enakopravnosti pod pogojem obojestranske po-n-jč' in podpiranja za ona ozemlja, kjer ji potrebno skupno nastopanje. Kitajske oblasti se zavezujejo, da bodo olajševale nalogo Japoncev v zasedenih ozemljih, dočim se Japonci zavezujejo, da bodo upoštevali kitajsko suverenost in deželne Scge in izpraznili takoj po končanju operacij vse kitajsko ozemlje. Kitajske čete se bodo uporab-i-ale zunaj narodnega ozemlja. Glede vprašanja, ali naj se tekom operacij uporablja kitajska v/hodna železnica, se boste sestali obe vladi h konferenci.	____
Marghiloman o nalogah nove romunske zbornice.
FiUKAREoT, 22. (Kor.) Povodom volitev v romunsko zbornico so imeli včeraj konservativci v Bukaieštu zborovanje, na katerem je določil ministrski predsednik Marghiloman novi zbornici sledeče cilje: Sprejem mirovne pogodbe, ugotovitev odgovornosti za romunsko vojno in notranje reforme, med drugimi tudi reforme časopisja. Glede ugotovitve odgovornosti se sklicuje Marghiloman na važne izjave z vojaške strani. Poveljnik prve romunske armade, general Grigorescu, je pred kratkim tekom nekega govora izjavil, da armada ni bila pripravljena za vojno. General Alsam, neki višji roveljnik v Tuturkaji, pravi v neki spomenici* Krivda je v pomanjkanju rezerv, pomanjkanju inunidjc in slabe municije. Posten krivec je Bratianu. General Avarescu obtožuje v nekem članku vlado Bratiana, ki je sklenila vojaško po-^ocbo z entento, ne da bi koga vprašala. Avarescu navaja dalje, da mu je Bratianu na dan
kr; nskega sveta, ki je sklenil vojno, izjavil, Ua pobga važnost na to, da se naglasa, da pošljejo j Rusi 200.000 mož na pomoč, dočim le bilo dogo-' vorjenih le 60.000 mož. Ministrski predsednik Marghiloman zahteva v drugi vrsti, da se pokliče na odgovornost tudi one. ki»so# se obogatili. Končno zahteva Marghilomau, d£ se kaznujejo oni, ki so krivi, da je bilo na tisoče ljudi vrženih v ječe In mnogi tudi usmrčeni. .Na črti, ki jo je zarisal mi-nishski predsednik, se giblje že več tednov vse bukareško časoosje in tudi velik tlel časopisa v Jaht.
CEbAR KAREL V CARIGRADU
CARIGRAD. 21. (Kor.) Zvečer se je vršii na avstro-ugiskem poslaništvu na čast cesarske dvojice diner, ki so se ga udeležili gospodje turške častno službe in spremstvo cesarske dvojice. Po dinerju ste se odpeljali Veličanstvi v palačo Dol-mabagaže, da se poslovite od sultana. Nato ie sledila vožnja na koiođvor. kjer je bila sprejeta ce-sarsl.a dvojica c.d turškega prestolonaslednika u> drugih turških prinčev, velikega vezirja, kedi>a in ministrov. Cesar se ie dolgo razjovarjal z ve-!i!din vezirjem in je pozdravil nato vse navzoče drstoianstvenike. gospode poslaništva in nemške in avstro-ogrske častnike. Sultan je spremil vla-iirsk dvojico do vagona, kjer je sledila prisrčna i osiovitev. Gb 10 zvečer jc dvorni vlak zapustil kolodvor. Cesarjevo spremstvo je sledilo v drtt-Sv.n dvornem vlaku.
CARluRAD, 2L (Kor.) Danes zjutraj ie cesar K ;rel v spremstvi načelnika generalnega štaba .barona Arza na Marsovem polju Taksiran nadziral v Carigradu i.shajajoče se avstro-ogfcskc čete. Nato se ie podal v Stanibnl, kjer si je ogledal cesarski muzej, iiaghio Sf^fijo, umetninski muzej Su-lejmane, Fatijevo mošejo in mavzolej osvojitelja C ari graca.
CARIGRAD, 21. (Kor.) Včerajšnji sprejem v palači Dofmabagdže ie bil za Carigrad izreden dogodek ker od navzočnosti nemške cesarske dvojice i. 1S99. nobena vladarica ni posetiia turškega dvora, in torej ni bilo nobenega povoda za t::ko slavnost. Splošno se je opažaio, da so sprejemu vladarske dvoiice ua kolodvoru prisostvovale tudi dame cesarskega nart.ua v posebnem čakalnem s tlom, kar pomeni novost v turškem družabnem življenju. Listi so polni poročil o ovacijah visokima gostoma. Od mrih jutranjih ur jc vladalo v mestnih delih, kjer sta imela priti visoka gosta, živahno vrvenje. 1'Hce in hiše so bile gosto za_ sedene, promet električne železnice ustavljen. Prebivalstvo je priredilo cesarski dvojici neopLno navdušen sprejem. Pri slavnostnem dlnerju v palači Dolmabacdže sta izmenjala oba vladarja prisrčni rapitnicl.
Poljsko vprašanje in Avstro - Ogrska.
DUNAJ, 22. (Kor.) Z ozSrom na poročilo, da >e bila potiska r^SircT.' pri zadr.jtm sertanku vladarjev v nemškem glavnem stanu opuščena, poroči f oljska tiskovna agcr-Uira z zanesljive strani.-da to ni resnično in da z avstro-ogrske strani ni nobenega povoda, da bi se monarhija odpoved?!?, avstro -poljski rešitvi. Pogajanja slede bodočnosti Poljske se bod"> v kratkem zopet pričela m sicer pr.vodom predstoječih podrobnih pogajanj glc^e pehoti t ve in zgradnje nemško-^vstrijske zveze. Kot vodilo pri teb posvetovanjih bo najbrže dužilo načelo, da se n:Jdc za, obe*strani zadovoljiva reritev, ki rM> upoštevala poljske žcHe. Da bodo imeli pri tem merodaini činitelji r»otiskega. naroda priMko. da i/r?zijo žeUe p-:>ljskc?:a naroda, je izve.'. \ takega dvoma.
Ce!:i pri Soidle»ju.
D-JNAJ, 21. (Ker.) Poslanca Stanjek in Toma-šel: sta se zglasila včeraj pri ministrskem predsedniku dr. feeidlerju, da se pritožita imenom Ce-sk-;ga S vaz a j:roti policijskim odredbam tekom jubilejnih slavnosti v Pragi, posebno pa proti ustav .vi »Narodnih Listov«. Oeozarjala sta pri tem na posamezne nastope in zahtevala pojasnila. Ministrski predsednik je izjavil, da se -bo glsde zadnjih točk informiral, naglašal pa je, da je preklic izvršenih odredb izključen. Glede istočasno izraženih želj radi preskrbovanja Prage z živili,
e izjavil Seiuler, da je po merilu mogočnosti že odrejeno vse potrebno.
Ogrska vlada za državne uradnike.
IJUIMPESTA, 21. <Kor.) Ministrski predsednik dr. VVekerle ie sprejel danes dopoldne iz številnih osel: cistoje-e odposlanstvo državnih uradnikov, ki u u je izročilo spomenico o izredno težkem položaju uiadr.ištva. Dr. Wekerle je izjavil, da mu je dobro zuen težavni položaj uradnikov in je tudi že (iosti storil v interesu zboljšanja njihovega položaja S finančnimi vprašanji samimi ni mogočo resi M vprašanja. Mnogo važnejše je preskrbo-vanic uradnikov z živili. Zato je dal nabavni skupini vsa potrebna denarna sredstva na razpolago. Glavna nr.ioga je, da se napravi konec navijanju cen Toda tu ne zadostujejo odredbe vlade, ampak morata podpirati vlado tudi javnost in uradništvo. Odgovrr mimstrskega predsednika }e bil sprejet s hvaležnostjo na znanje.
Prihod ruske mirovne delegacije v Kttev.
KIJEV, 21. (Kor.) Semkaj je prispela prva skupina velikoruske mirovne delegacije.
„Goriško pismo".
V	četrtek pred Binkoštmi je objavil ljubljanski »Slovenec« -Goriško pismo«, kateremu se pozna na prvi pogled, da ni prišlo iz Gorice, temveč iz — Trsta.
Pismo govori izključno o slovenski goriški gim naziji, in ni nič drugega kot nekak odgovor na vest o goriški slovenski gimnaziji v »Edinosti« kjer je bilo rečeno, da razmere V Gorici še niso take. da bi se mogel zavod zopet stalno vrniti v Gorico, da pa je vzlic temu nujno potrebno, da se stori vse za ustanovitev slovenske gimnazije v
Trstu.	•
V	pismu se pravi, da goriško slovensko prebivalstvo splošno želi in zahteva, da se slovenska gimnazija že s pričetkom prihodnjega šolskega leta vrne v Gorico. Učiteljski zbor gimnazije da Je že obvestil zastopnika učiteljstva v c. kr. deželnem šolskem svetu, ravnatelja Bežka, in drž. po
slanca dr. Gregorčiča, da Je i veseljem pripravljeno \rniti se na svoje službeno mesto v Gorici. Vrnitev zavoda v Oorko da je nujna kulturna potreba, ker se itaie Uedstvo vrača fe So mu drugi
taki zavodi, tndi v Trstu, preoddaljeni ter prav zaradi te oddaljeaoati tudi ne pošilja svoje mladine v gimnazijo. Prometne zveze z Gorico da so vzpostavljene in M starši v vsakem ozlru lahko skrbeti za svojo mladine v Oorlci .tudi v aprov. oziru. Le stanovanjsko vprašanje da bi utegnilo delati glavne ovire, toda če je sedaj v Gorici prostora za 5000 prebivalcev, bi ga tudi bilo za 200 slovenskih gimnazijcev, v Glede tržaških tečajev bi bilo omeniti, da pretežni del Goriške nima od njih nobenega haska. Trst je preoddaljen in tudi ni za naše goriško dljaštvo. Triačanom se tečaji dokazali, da Je siovenska gimnazija v Trsta nujno potrebna. Zato .*aj sc pobrigajo in delajo, dokler je ae doenZei* Učiteljski zbor gorlikc gimnazije ima čisto erav da hoče v Gorico. Kolikor ve£iio, ipvna povoda, da bi navduševal za tecajt. Kile slovenske ^ prebivalstva je: Slovensko žimnazijc brezpogoino s šolskimTetom 191S/I9 v Gorico U Tako zaključuje ono .»Goriško pismo«. Prečitati ie treba le ta konec, ki smo ga navedli dobesedno, pa gotovo ni nobenega dvoma več, oiikad izhaja to pismo: od ljudi, ki jih osebne koristi vlečejo v Gorico, katerim pa v resnici za za-ved kot tak ni prav čisto nič, kar so tudi tako jasno pokazali v času po izbmhu italijanske vojne in kažejo ves čas, kar se izhajajo t-zaposlovalni tečaji« v Trstu.
Ne rekli bi prav ničesar preti vrnitvi zavoda v Gorico, če bi bile razmere v'Gorici res takšne, da bi biio mogoče otvoriti zavod, če bi bile vsaj približno takšne, kakor jth slika ^Goriško pismo«. Toda naj bi povedal pisec lega pisma, kje naj dobi v Gorici stanovanje 200^dij kov? Kie naj dobe fcrauo? Ce pride danes v Goiico 50 ljudi, jih ni mogoče prenočiti. Ljudsvo, ki biva sedaj stalno v Gorici, je oskrbljeno z le ni^nujnelšo oprava Če je sedaj v Oc.rici res 50(0 foidi — oblasti pravijo, da jih je !a nekaj nad — tih gotovo skoraj polovica spi na tleh. N?jhli2ja okolica Gorice je popolnoma razdejana, v mestu samem pa od hiš, !:i so bile le količkaj hu/e irodovane, ni še nobena toliko popravljena, da bi se moglo stanovati v njei. Nepoškodovane liiie so večinoma take, da njihovi lastniki in najemniki ne sprejemajo dijakov na stanovanje. Kje naj torej stanuje dijaštvo? In pa hrana? Kdor hoče danes ostati v Gorici tudi le en sam dan, mora prinesti hrano s seboj. Kruha ne poznajo v Gorici po cele tedan. Draginja takšna, kakor je sploh ni nikjer tfrngje, a najpotrebnejšega ne dobiš niti za zlat denar. Zgodi se, da ne dobiš v Oorlci niti peresu .niti svinčnika riiti pele papirja, čeprav bi hotel dati zanj celo premoženje. Mesto ie očiščena. ? silo, okelica pa že skoraj čisto nič. In v takih Tn*merah.ua| se ptfem otvori zavod, v take razmere naj ljudstvo pošilja svojo mladino? Ne, nič bi nc rekli, če bi bili podani predpogoji za otvoritev savoda; saj priznamo odkrito, da je nujno uotreima. Toda ta nujna potreba ne obstoji morda zato, Scer »učiteljski zbor iiače v Gorico* in celo morda fcak tak član uči-teij.skiiga zIh>ra. ki se ves od leta 1915. iti .čisto nič hrigal za zavod in so gn morali narav nost z najodločneišlmi grožnjami opozarjati na njegovo dolžnost napram zavc-du. Qotovo je, da ie zavod nujno potreben v Gorici; toda .dokler niso zanj v Gorici razmere goairs, dokler se ne u-s i varilo take razmere, da bo z<tvod res mogel delovati. dotlej pa je vrnitev izključena. Da se čim urei ttstvarijo take razmere, jc gotovo ena prvih do!?nesti poklicanih činitelje v, pri čemer pa jih siitCiC voditi edino le stvarni. :tii\*kor pa ne morda l^ki osebni ozirl.
Da pa pLcu onega »Goriškega pisma« nikakor ni bilo za stvar, kaže le prejasn* njegova neutailjiva, recimo naravnost, mržnja do — Tr&ta. CeŠ: Če hoče sovenski Trst imeti svojo slovensko gimna zijo, kaj to briga učiteljski ~Jc-.it soriške slovenski gimnazije! Naj si jo pridobi,- :rti gremo v Gorico, četudi se tamkaj Jeseni morda (reci: gotovo!) še ne otvori zavod. K« nai se	potem s tržaško
slovensko mladino, ki obiskuje seda} zaposlovalne tečaje, seveda ne briga pista -»Goriškega pisma« prav nič. In če odide zavod v Crerico, ne da bi posloval tamkaj, a bi v Trstu, če bi se dotlej ne mogla doseči ustanovitev samostojnega slovenskega zavoda, ne ostalo nič: kaj briga njega, da bi ostalo tako par sto tržaikih slovenskih o*rok brez nadaljnega pouka, saj bi imel morda on lepe, dolge počitnice v — zalediu! V ostalem pa učiteljski zbor goriško gkttnaziie itak -nima povoda, da bi se navduševal za tržaške tečaje« 1
O, da! Dandanes marsikdo nhna povoda, da bi se navduševal sa kaj; toda zdi se nam, da so današnji časi taki, da ima iavnost vso pravico, da s prstom pokaže narodu vsakogar, ki zaradi, malenkostnih svojih osebnih koristi skuša oškodovati koristi naroda. Kder danes noče pojmiti, da ie Trst slej ko prei najvažnejša točka ne samo Slovenske, temveč vse Jugoslavije, in hoče izpodko-pavati naše narodne koristi prav na te) točki, nc zasluži drugega. In siljenje na' preselitev sloven ske goriške gimnazije iz Trsta nazaj v Gorico, ne da bi zavod mogel potem v resnici poslovati v Gorici in ne da bi se našlo zanj nadomestilo Trstu, je ravno tako izpodkopa vanje naših narodnih koristi v Trstu In obenem tudi v Gorici, ker bi potem ne bilo zavoda ne tu ne tamkaj.
Ponovimo pa naj zopet, da smo tudi mi za to, da nai se goriška gimnazija čim preje vrne v Gorico in da naj se stori vse, da se čim preje ustvarijo predpogoji za to vrnitev; poudarjamo pa, da se mora obenem tudi rešiti vprašanje slovenske gimnazijo v Trstu. Tistega, ki bi deloval za prvo, ne da bi se oziral na drugo, bomo vedno smatrali za oškodovalca naših narodnih koristi!
volila pa je, da se narodu razlože vzroki prepo-1 hotnosti napram slovanskim narodom! K.iko
Razne politične vesti.
Zopet dve veHkl manifestaciji za naie narodno
ujedinjenje. V nedeljo v Trbovljah,, v ponedeljek v St Rupertu na Dolenjskem. Prvi tabor ni bil znamenit le zato, ker se je zbralo nad 10.000 ljudi, marveč tudi zato, ker se ni smel vršiti in se je' ventiar vršiL Pravi znak avstrijske vladalske modrosti. Vlada Je zborovanja prepovedala, do-
vedi. In to razlaganje se je izvršilo ob vseh znakih pravega tabora. Tisočem ljudi so govorili državni poslanec dr. Benkovic, socijalni demokrat Cobal In župnik Casl — pozdravljeni z navdušenjem in odobravanjem. Nato se je vršilo še zrupno zborovanje, na katerem so zaupniki vseh treh strank sklenili, da se Čim prej skliče nov tabor v Trbovljah. Istotako je bil shod v St. Rupertu o-gromno obiskan. Na vseh postajah je prirejalo ljudstvo poslancem navdušene pozdrave. Zborovanju je predsedoval župnik Baje. govorih so pa: načelnik jugoslovanskega kluba dr. Korošec, dr. RybaF, župnik Finžgar, in zastopnik socijalne demokracije Strgar. Kakor Cobal v Trbovljah tako je tudi Strgar izjavil, da se hočejo tudi socijalni demokrat je boriti na strani jugoslovanskih poslancev za naše ujedinjenje. Toda tudi tu v St. Rupertu je stavila preinodra avstrijska vlada svoj pogoj: ua se zborovanja ne smejo udeležiti vojni ujetniki in ne vojaki v uniiormi. O ta mgdrost! Kaj mislijo, da dosegajo s takimi pritlikavimi odredbami?! Nasprotno od tega, kar bi hoteli doseči 1 V Tibovljah so hoteli zabraniti udeležbo rudniškim delavcem. Mari menijo modre oblasti, da vsied tega ljudje ne ajznavajo, kaj se je godilo na shodu? Mar menijo, da so s tem udušili to, kar e že prej oživilo v srcih? Le eno dosegajo: da zagrenevajo v ljudeh Čutstva in jim še bolj podžigajo duba____ »upornosti«. Ne pojmijo, da Idejne
morejo doseči nobene vladne prepovedi, kakor jih tudi ni možno zapreti. Ideje, ki so našle svojo rot v srca ljudstva, gredo svojo zmagoslavuo pot tudi preko vse birokratične malenkostnosti, tesno-srčnosti in zakrkneuostt. Tako je tudi z idejo našega ujedinjenja. Zajela je srca naroda in tisoči manifestirajo zanjo tudi na zborovanju, ki ga je lavna cblast izvolila prepovedati. Tako smo uver-jeni, da so se tudi z nedovoljenega zborovanja v Trbovljah vsi tisti tisoči vračali s pojekleneto voljo za borčto v uresničenje naše ideje. Ves historijat pol stoletja sem bi bil mogel poučiti vlado, kako niso vladni režimi z vsemi svojimi odredbami r'cgli preprečiti poteka dogodkov, da niso mogli zaustaviti velikega procesa narodnega osve-ščanja Ali naše vlade so nedostopne za take*polke - realnosti! Za resničnosti ki obstojajo so gh-he in slepe in sc love za fikcifaml, kakršnja Je ta, da država, ki ie po večini slovanska, naj ne bo — slovenska! Vstrajajo v borbi proti naravi, ta *c nepremagljiva, neodklonljiva. To. vedo vsi partetiti ljudje, naše vlade 'pa delalo izjemo in se skl.meajo s tem iz !«roga — pametnih. To je usodno za njih, nesreča za državo In za narode. Toda caro<l naš ie doslej zmagovito prebila! to nesrečo In io bo tudi odslej. V višine tega trdnega uverjenia-gledamo z mirno dušo in polnim zaupanjem nasoroti novim bolem s sovražniki in — vladnimi zistemi.
Neue Freie Presse« • dogodkih v Pragi. Noč
e temna. Tema neprouirna. Po črni hosti gre potnik in žvižga, da bi uveri! samega sebe. da ga ni — strah! Tako žvižga »Neue Frele Presse« v dolgem članku o dogodkih v Pragi. Temno se dela sicer dunajski grešnlci pred očmi, ko vidi, da je siavnost, ki naj bi bila le kulturna, povspela nekak »generalni deželni zbor vseh sovražni kov nemškega naroda!« AH »Neue Frele Presse^ ni strah, kajti žvižga, da — dr. Kramif ni dosegel tega, kar je hotel: ni postal »triumfator dneva', ni postal junak te gledališke politike«. Neue Frcic Presse- žvižga celo o političnem do-gjdka-f, ki da sc je Izvršil v tem, da so se »Cefal razcc^Hi« In da »važni možje naroda ne pripo-zcavajo dra. Kraaiafat« U je. u je! Vso svojo to laž bo obeša čnnajski Ust le na osebo edinega dra. Kramara: 2e to samo ovaja — strah! Da nit: ne govorimo o dejstvu, kako vsi tisti, ki so bili Prati »n so gledali ta ^politični dogodek* na svoje oči. vse drugače poročajo o Čutstvih, ki jih goji češki narod napram dru. Kramaru. — Interesantno in velesimptematično pa je, da se je dunajska grešuiea to pot odločila za teatraličen nastop v lepi beli halji -- dobrohotnosti do Češkega naroda in Slovanov spioh. »K45® 1X1011 Nenici _ vskli-ka — bi hotel ovirati češko kultur t (cel j češk-» kulture priznava) v nje razvoju?!« Pripoveduje, kako da sc tudi Nemci prihajali s prispevki za č;:ško nand.no gledališče, ki je se Uj :>laviio sv.] Jubilej; kako da je Nemec Lenau proslavljal Jaua Zižko: kako da jc Nemec Hartmann razpravljal 9 češkem bajeslovju; kako je Anastazij Griin iz-daT »sloviti oklic na slovenske brate« in kako da je svojemu učitelju Prešernu spisal iskren In globok čutjen nekrolog; kako da j« Nemec FIschhof izdal parolo: nie politike zavesti, marveč sodelovanje vseh narodnih sil in medsebojno izpopolnjevanje... Na zaključku se zavzemlje celo za sporazum od naroda do naroda, za izpoznanje. »da mora vsakdo živeti poleg drugega ter da ima vsakdo pravico, da se razvija in procvita na lastni zemlji v okvirju te države.« — Mi imamo le Čut gnusa na takem hinavstvu. Fischhofa. tega najve-čega poštenjaka in najboljšega demokrata, koliko- jih je porodilo naše nemstvo, se drzne »Neue Freie Presse« klicati iz groba kot pričo, kakor da ni bilo vse delovanje tega lista le veriga za-nikovanja idej tega moža... O, da da, bilo je tudi takih prosvitljenih duhov med Nemci. AH kakšni so njihovi epigoni — sedanjiki?! Kaki so (ko že »Neue Freie Presse« omenja Anastazija Gr;~n» in Prešerna) današnji Auerspergi?! Narodi pa trpe pod sedanjo pestjo sedanjih Nemcev. Pred to pestjo jim ne daja nekdanje naziranje plemenitih duhov prav nobene obrambe! Sedanjiki pljuvajo na plemenitost prednikov! In na čelu njim, ki zatirajo vsako kal medsebojnega spoštovanja med narodi, stoji — ista »Neue Freie Presse«. Vse delo tega lista, odkar izhaja, je, v zastrupljevanju življenja med avstrijskimi narodi Kjer- in kadar-koli se je še kje pokazal kak rahel znak zbliževanja, oziroma ublaženja nasprotstev in dispozicije za dosego kakega modusa vivendi, vsikdar je ista »Neue Freie Presse« prva zagnala krik in naščuvala nemško javnost, da je z brutalno silo udušila blagi namen. Saj to jej je tudi prineslo sramotni naslov »prokletega rokodelstva*. In takov list, obremenjen s tolikimi zlo-činstvi na življenju narodov, tradicionalen pov-zr oče valeč vsega gorja in politične mizerije v tej državi: tak list si upa nastopati z gesto — dobro-
gnusuo niuavstvo, kolika drz&osu ki s< je i. moremo tolmačiti drugače, nego z žvižganjem v temnem gozdu in v strahu — in pa kot zn A, Ja so se praške slavnosti povspele do take .i-»'i •. da jim celo »Neue Freie Presse« — ta mojsterica v periidiji in brezvestnosti — ne ve postaviti v protitežje nič drugega, nego osebo dra. Kra ari
nje pretveznim neuspehom in pa *dobr t'0*-nost« Nemcev do kulturnega razvcia Siovano — torej najdrznejo in največo laž, kar se tiče sedanjih Nemcev. Pač, še enega postavlja v pretiti/»e: Masa-jka. Omenja ga parkrat v denuncijantske svrhe. O tem ne iejgubljamo bestd. ker lahko označimo na kratko: ta denuncijantska pohlcn-nost, ki preži po vsaki priliki, je ravno, ki o.rni-čuje resnično razpoloženje tistega nemitva, v katerega imenu — žvižga sedaj »Neue Freie Presse« o slavnostih v Pragi svojo hinavsko in — >-nuncijantsko pesem. Naj le žvižga...1 Slovanski naredi pa pojdejo dalje po svojih poteh jasne pravice in poštenja svoje smeri, kakor so poio ill medsebojno sveto prisego na slavnosti v Pravit Koroški deželni odbor proti Jugoslovanom. — Tretjina Koroške je slovenska, a koroški Slovenci imajo sedaj samo enega svojega deželnega yo-slanca, deželnega odbornika seveda nobenega. Za binkoštni ponedeljek je koroški deželni odbor sklical v Celovec zborovanje, ki naj bi takorekoč v iiu< nt> dežele protestiralo proti jugoslovanskemu gibanju. Shod je otvoril deželni glavar baron Aiuulburg-Labia, poročevalec pa je bil državni poslanec Dobernig. Začetek njegovega govora le cenzura črtala. Pripovedoval je potem, da se je od 263 občin v deželi že 236, med njimi 63 jezikovno mešanih, pismeno Izreklo proti Jugoslovanskim aspiracijom, a samo 6 za jugoslovansko deklaracijo. Druge pa molče. Dunajski učenjaki naj ! ani prizanašajo s svojimi reiormnlmi načrti, jugoslo-vauAiga navala se obranimo že sami. Največji del koroških Slovencev noče ničesar vedeti o u-goslovanski državi. Oni in koroški Nemci so več kot tisoč let v bratstvu zrastli. tvorimo en uajod in hočemo — to prisegamo danes — ostSti za vso bodočnost enoten zvest koroški narod. 2al stoji ra čelu ločitvenih stremljenj slovenska duhovščina (Viharni klici »fej!«). Jugoslovanska tkiava a\-stane. To je utemeljeno v naravi stvari. Za v odi-len narod te države so brez dvoma poklicani Hrvatje. Toda nikdar in nikoli se ne sme zgoditi, da bi se jugoslovanski državi priklopila ozemlja med Dravo in Adrijo in da bi Trst in vsa obal Izginila v jugoslovanski povodnji. nikdar ne bodo nemški narod v Avstriji in Nemci v nemški državi(!!> privolili v popolno odrezanje od Južnega morja. Govoril je potem med drugimi še bivši tržalki namestnik grof Goess, oni imenitni državnik, ki kot tržaški namestnik ni vedel, da spadajo B-ir-kovlje v Trst, i,i dva takoimeno\rana »Slovenca., Lutschounig (beri Lučovnik) in Mlchov (Mihov), nakar se je sprejela resolucija v smislu Dobemi-gcvih izvajanj, iz katerih naj ponovno poudarimo edino le veliko laž o bratstvu med Nemci in Slovenci na Koroškem, in pa značilni izrek, da so Nemci v rajbu tisti, ki ne dopu*Ča*o priklop1 tve slovenskih pokrajin in Trsta jugoslovanski dri .»vi. Prt uredbo Avstrije tor.ej diktirajo Nemci i r rajha! Več ne smemo dejatl, ker nam drugače prldr zopet nemški konzul z zahtevo strogih odredb proti našemu listu.
i ranko v ske sanje. Nemški listi objavljajo naslednje poročilo iz Zagreba, ki je pač značiftro ia fraiikovske rovarje, posebno pa 'e po onem dogodku v hrvatskem saboru, ko jih te ban M'lu-lovič razkrinkal kot madžarske podajače. Poročilo, ki prihaja iz Zagreba, datirano 2L t. m., pravi Kakor se čuje v tukajšnjih političnih krogih, je delovanje frankovcev proti koaliciji, jugoslovanskemu gibanju in banu Mihaloviču v zvezi s pre-uredbami na jugu monarhije, kakor sta jih n.-.po-i veuttla dr. vit Seidler in dr. \Vekcrle. Mi .1» se. \i se Bosna in Hercegovina v najkrajšem času »iiiklopiia Ogrski. Prei pa se na Hrvatskem u-stvari položai, ki bo zagotavljal ugoden sprejem tega čina, in sicer tako. da se uvede takoimen ,Čisti hrvatski« (frankovski) kurz. Pripoveduje se že, da se ta naloga poveri bivšemu sekcijskemu načelniku bosenske vlade tajnemu svetniku p!. Sheku, kateremu se pripisuje avtorstvo knjige »Die siidslavvische Prage und der \VeltJtrie^ , ki jo je izdal L. pi. Sudlaud. — Delovanje frankovcev je bralcem našega lista znano iz naših zagrebških dopisov, a da je ona Sddlandova Ktjiga, in smo io tudi že omenili v našem listu. izja/. iran-kovščine, je razvidno Iz dejstva, da avtor Slovencev niti noče poznati in nas torej prav po iran-kovsko prepušča — Nemcem.
AorovizacSIske stvari.
PRODAJA RIB.
Do včeraj, v sredo, 22. t. m., opoldne so oddale rite na 5412 izkaznic, veljavnih za 17910 odmerkov. Od danes dalje je na vrsto odrezek • št. 50.000.
do
Prodala kuriva.
Oglje. 58 kg. na rndeče izkaznice. Staro uiesto: št 301—1500 (ob. 16) 23. 5 ul Cavazzeni 3, št 501-1600 (ob. 16) 23. 5. ul. Mura 12, št. 1601—1670 (ob. 16) 23. 5. — Corte 4 (84 vin. za kg) — Novo mesto: št. 1251—12*0 (ob. 13) 23. 5. ul. Geppa 10, št. 1281—1600 (ob. 13) 23. 5. ul. S. Francesco 2 (84 vin. za kg.) — Stara mitnica: št 3721—1100 (ob. 13) 23. 5. ul. Amalia 13, -t. 4101- 4250 (ob. 13) 23. 5. ul. Olmo 9. št. 4251-5000 ^ob. 13) 23. 5. ul. Torc 13, št. 5001—5351 (ob. 13» 23 5. ul. Madonnina 9, št. 1—200 (ob. 14) 23. 5. ti Madonnina 39, št. 201—350 (ob. 14) 23. 5. ul. Conti 2, št. 351—450 (ob. 14) 23. 5. ul. Madonnina 24 (84 vin. za kg.) — Nova mitnica: Št. 1—500 (oo. 14} 23. 5 ul. Acque 20, št. 301—350 (ob. 14) 23. 5. ul. Gelsi št. 351—800 (ob. 14) 23. 5. ul Seu-ssa 12. št. 801—1000 (ob. 14) 23. 5. ul. Colo^nu 2 (54 vin za kg.) — Sv. Jakob: št. 4631-4649 (ob. II) 23 5. ul. Huardia 9, št. 1—50 (ob. 12) 23. 5. u! Ouardia 9, št. 51—250 (ob. 12) 23. 5. ul. S. •Diaeoao 6, št. 251-500 (ob. 12) 23. 5. ul. Guartiia 42, št 501—650 (ob. 12) 23. 5. Concordia 1/. st. 65 -£00 (ob. 12) 23. 5. ul. Montecchi 4. — Kjar-bola zsor.: št. 201—300 (ob. 10) 23. uL Rigutti
Stran H.
»EDINOST* ktcv. 135
▼ Trsta dne 23. majnlka lt»7
(?4 vin. za kg.) — Skedenj: Št. 51—100 (ob. 6) 5. Skedenj 508 (86 vin. za k«.) — Sv. M- M. Heroju 5t- 251—350 (ob. 7) 23. 5. nt Rigutti 11 '(84 vlu. 7.a kg.) — Vrdeli: št. 66 100 (ob. 11) 23.
u' S Cillino 2 (84 vin. za kg.) — Rocol: št. 61— 160 <cl 9) 23. 5. ul. Sette fontane 250 (S4 vin. *n kg.)
Oglje. 20 k«. na rumene, izkaznice. Sv. Vid: št. 1—200 (ob. 8) 23. 5. ul. Economo 2, It 20 i —1200 (ob. 8) 23. 5. ul. Lazzaretto vecchto
17, 1200_1400 (ob. 8) 23. 5. ul. Fontanone 30
(84 \h. za kg.) — Rojan: št. 1—150 (ob 7) 23. 5. ul. Rr>;ar. 4 (86 vin. za kg.)
Prcir.os- (fossile). 20 kg. na modre izkaznice. nv. Jakob: št. 171—200 (ob. 40) 23/ 5. ul. Ma-don« nn 24 (1 K 46 vin. za 10 kg.) — Skedenj: št 693 (ob. 17) in št. 1—80 (ob. 18) 23. 5. Skedenj 508 (1 K 66 vin. za 10 kg.) — Rocol: št. 71— 210 (Vb. 38) 23. 5. ul. Sette Fontane 250 (1 K 46
vin za 10 kg.)
Koks. 10 kg. na modre izkaznice.
Novo mesto: Št. 231—300 (ob. 36) 23. 5. nI. Oei>-pn t (2 K 62 vin. za 10 kg.) — Sv. Jakob: št 201—27C (ob. 40) 23. 5. ul Madonnina 24 (2 K 62 vin. za 10 kg.)
Hcsii^r.


Seja političnega društva *Edlnost«. se vrši v sobf ?o ob 7 zvečer v običajnih prostorih.
Tržaško aprovizacijsko vprašanje. Na včerai-Inj: skupščini v gledališču Fenice so bile sprejete sledeče resohicije: Skupščina zastopnikov vseh tržaških mestnih korporacij, zbranih na skupni seji, Jemlje na znanje dosedanje delovanje akcijskega odbora, posebno intervencijo odposlanstva pri ministrskem predsedniku v svrho poudarka nujno potrebne pomoči našemu sestradanemu mestu, kaker tudi vladne obljube, ki so posledica odločnega nastopa deputacije; jemlje dalie na znanje, da nakazila živil, ki jih je zagotovila vlada na posredovanje deputaciie. čeprav služijo v svrho od-vrnjenja poslabšanja položaja, ne zadostujejo niti ta obnovitev odmerka H kg zmletin na teden, ki so se razdeljevale tržaškemu prebivalstvu do pred par tedni, niti za pomnožitev odmerka masti, zmanjšanega od prvotnih 12 na 3 dkg, ampak komaj za vzdržanje znižanega odmerka 3/s kg zmletin in 3 dkg masti na teden; obžaljuje. da vlada ne more storiti kaj več za Trst; pozivHa akcijski odbor, naj skrbi, da bo vlada dane obljube glede živil in finančne pomoči aprovizacijski komisiji tudi točn) izpolnila; poudarja, da postaja položaj v Trstu vedno težavnejši in obupnejši in naroča zat> akcijskemu odboru, naj napne vse sile, da doseže cđ vlade, če mogoče še izdatnejšo pomoč tudi za junij in naslednje mesece do nove žetve in naj vztraja posebno na tem, da mora vladna podpora aprovizacijski komisiji — neglede^ na že dovoljeno podporo na korist manje imovitim — znušati najmanj tri milijone mesečno, kolikor je potrebno za pokritje diferenc pri masti, za mesečno izdatke za vojne kuhinje in šolske refekcije In pokritje vedno večjih stroškov za manje imo-vite, katerih število vsled velike bede v mestu silno narašča. Sprejeta je bila končno še sledeča resolucija: Skupščina poživlja akcijski odbor, ki mu izreka zaupanje, naj še v nadalje odločno podpira aprovizacijsko komisijo pri njeni težavni nalogi glede preskrbovanja mesta z živili in naj jI priskoči na pomoč vselej, kadar bo potrebno.
Staršem učencev zaposlovainlh tečajev slovenske goriške gimnazije! Z ozirom na to, da se v zadnjem času vedno pogosteje pojavljajo govorice. di se z začetkom prihodnjega šolskega leta preseli goriška slovenska gimnazija zopet v Golico in bi vsled tega prenehali zaposlovalni tečaji v Trstu, katere v ogromni večini sedaj poseča naša deca, za katero bi potemtakem s prihodnjim šolskim letom ne bilo več slovenskega gimnazijskega pouka v Trstu, vabimo starše učencev za-poslovalnih tečajev slovenske goriške gimnazije ali njihove namestnike na sestanek, ki se bo vršil v ponedeljek, 27. t. m., ob 8 zvečer v prostorih Glasbene Matice v Narodnem domu (vhod iz ulice Giorgio Galatti). Na sestanku, katerega se udeleži iudi naš državni poslanec dr. Otokar Rybdr, se domenimo o nadaljnih korakih, da se zagotovi slovenski gimnazijski pcuk naši mladini. Sestanka se lahko udeleže tudi starši otrok, ki nameravajo za prihodnje šolsko leto vpisati svojo deco gimnazijo. — Več očetov.
Varnostne odredbe za slučaje letalskih napadov. Namestništvo opozarja na tostvarne odredbe, iz dane meseca septembra leta 1917., in priporoča občinstvu, da naj se v takih slučajih strogo ravna po naslednjih, že tedaj objavljenih navodilih: 1. Ko se pojavijo sovražni ietalci, kar se spozna takoj po streljanju obrambnih topov, nai se na ulici mudeče občinstvo nemudoma umakne v veže, ki morejo ostati odprte do običajnega zapiranja hii/iili vrat. da more vstopiti vsakdo. Osebe, ki iščejo zavetja, se morajo vsakčas pustiti v vežo. Kdor ne bi pravočasno našel zavetja, naj se vleže na tla, če mu preti nevarnost neposredno. 2. Zbiranje ljudstva po ulicah in trgih tekom letalskih napadov je brezpogojno prepovedano. 3. Na strehe in balkone se ne sme hoditi. Pri oknih je nevarno zaradi poševno navzgor se razprsujočih bombnih drobcev. 4. Ker so podstrešna stanovanja in stanovanja v vrhnjem nadstropju najbolj izpostavljena, naj gredo stanovalci za čas letalskega napada ▼ spodnja nadstropja ali pa v vežo. V nizkih hišah naj se uporabijo v zavetje kleti. 5. Otroke je treba poučiti, kako naj se vedejo na uli m. 6. Bomb, ki ne eksplodirajo, naj se ne dotika nihče, pač pa naj se naznani prvemu stražniku, kje se nahaja taka bomba. Z natančnim izpolnjevanjem teh in drugih navodil, .ki jih od slučaja do slučaja Izdajo oblasti, bo občinstvo samo bistveno pripomoglo, da se nevarnost pri morebitnih letalskih napadih zmanjša kolikor le mogoče.
»Gaz;etta dl Trieste« proti poslancu Conciju. Da bi ne bila izpregovorila! Cemu sc vendar vtika v stvari, ki ji niso in ji tudi ne smejo biti prav čistq nič mar Kaj vendar briga *Gazetto«. list ki nima tniti najmanjše pravice, da bi govoril v imenu italijanskega naroda v Trstu, Istri in v Furlaniji, kje, kaj in kako govori od ljudstva izvoljen državni poslanec? »Gazzetta«, ki nima za seboj prav nikogar, ne pristašev, kaj Šele stranke, list, ki -lahko na petih prstih ene roke lahko na-Jteje vse tiste ljudi v Italijanskem narodu, ki se strinjajo z njegovimi »načeli«, list ki živi od milo:, i ' k: bi najrajši utopili zadpjega »Katzel-macherja« v žlici vode, in niti sam sebi ne verja-rne. h v piše: ta list se drzne napadati zastopnika italijanskesa naroda, ki jc končno vendar* spoznal. kje ima svoje prijatelje in kje svoje sovražnike, ter je podal svojo desnico sotrpinom, sotla-Čencem, za borbo z združenimi močmi proti skup-
nim tlačiteljem in zatiralcem. »Gazzetta* se zaganja v poslanca Concija. ki ima za seboj kompaktno maso znjim čutečega in soglasujočega prebivalstva, ki se hoče — istotako kot tlačena in zastavljena slovanska plemena, in zato skupno žniimi — rešiti iz jarma podrejenosti in zapostavljanja. Ista »Gazzetta* pa nima niti ene same besede protesta ob vprašanju navtične akademije, ne proti ponemčevanju tržaškega magistrata — Mer Je cesarski komisar Nemec, referent v finančnih stvareh Nemec, načelnik anagrafičnega urada Nemec, kjer so torej vse najvažneje stvari v rokah Nemcev — niti ne proti ponemčevanju komunalnega gledališča. In tak Hst, ki tako očitno kaže svojo popolno brezbrižnost za Interese italijanskega prebivalstva v Primorju, ker takp — mora: tak list se drzne odrekati poslancu Conciju pravico, da govori v imenu italijanskega prebivalstva v državi! Sicer pa razumemo to brezobraz-no »protest« »Oazzette«, ker vemo, ob čega vi milosti živi in vemo, da mora služiti tistim, M so doslej vso svofo politiko v našem IMmorfu opirali ta hrfckanje italijanskega živfla proti slovanskemu in vice versa. S to metodo bi si hotel! pomagati tudi r bodoče. Pa ne poide! Nastop posli-nca Concija na slavno^tih v Pragi je prekrižat te račune. Od tod jeza in — diktirani protest v »Gazzetti«. Zastonj! Zmagovalna ideja samodolo-čbe r>cdr"> stene med narodi in jih uči, da morejo vsi my:nr> živeti svoje življenje	pole* dru-
ice^a.
Prošnji do cašega že*-1 v a. Padli so tisoči naših vojakov, niih žene in otroci so ostal? sami. Sedaj pač skrit zanje še držav a, tudi razna vojno pomožna društva se zavzemajo za te družine. AH ko fco konec vejne, bo tudi država odrekla svojo podroro, podporni odbori se bodo razpustili — In vdove se bodn zaman j ozirale po dobrotnikih, la-man? bodf prosile pomoči onega, ki je kriv njihove nesreče. Slovenska skupina »Ženskega vojnega prispevanja« je prevzela nalogo, da že sedaj skrbi za sirote,' da zbira sklad, iz katerega bo delila podporo po vojni, ko bodo prenehali vsi dosedanji viri. Zenstvo se mora zavedati svojih medsebojnih dolžnosti: vsaka naša žena je članica naše nare dne skupnosti, vsak njen otrok Je last celcsra naroda. Zato mora biti našemu ženstvu sveta dolžnost, da posveča svojo skrb tudi bridki usodi slovenskih vojnih vdov in njih otrokov. S tem, da pristopite kot tfanice k »2en. Voi. prisp.« ter plačate letno 2 K 40 vin., pokažete svoje za niinanie za to prevažno vprašanje. Ta pristop se I ač Še ne .more imenovati požrtvovalnost s tem š - niste izvršile niti dela svoje narodne hi so-c alife naloge, toda nekaj vrednosti ima vendar tudi to izpc'njevanje vaše dolžnosti. Radi tega naj nobena Slovenka ne odreče nabiralkam. ki zbiraj ■ članarino po mestu in okolici. Znesek se p'.aćtre lahko tudi v mesečnih obrokih po 20 vin.
Za »Dijaški dom* se priredi dne 30. majnika •judska slavnost v Narodnem domu pri Sv. Ivanu. Čisti dobiček je namenjen naši mladini, zato se obrača odbor, ki priredi to slavnost na cenjeno občinstvo z vljudno prošnjo, da se spomni tudi te prireditve z raznimi darovi. 2ivimo v težkih časih, a poznavajoč dobrohotnost našega ljudstva, ki se zaveda, da je le od nas samih odvisno sli bo stal prepotreben dijaški dom. smo prepričani, da se odzove naši prošnji z obilnimi darovi, katere sprejema pri Sv. Ivanu gospa J. Gradišarjeva, v mestu pa gospa BIČek-Razbornikova. (Narodni dom) - Slišali smo, da se vdeleži naše slavnosti tudi predsednik Jugoslovan, kluba g. dr. Korošec.
v soboto, 8. junija, priredi »Ljudski oder« v obeh dvoranah In na verandi »Delavskega doma« v ul Madonnina domačo veselico, na katero opozarjamo že sedaj vse prijatelje društva.
Barkovljanski otroci v Eovedu so postali v zadnjem času v resnici »delavni«. Nedavno temu so priredili pri »Rumeni hiši« veselico, na kateri so nabrali K 70*— z* barkovljansko podružnico. To pa ni ugajalo drugi skupini teh črvičkov-umetnl-kov, ki so se zbrali v prostorih gospe švagelj in tam priredili tudi svojo veselico, ki ni ne v moralnem, ne v materialnem pogledu mnogo zaostala za prvo. Nabrali so na tej prireditvi K 60'—, tako da je prejela barkovljanska podružnica vsled požrtvovalnosti teh »mravelj« skupno K! 130'—■ Zdi se pa, da nI to zadnja prireditev, kajti za kulisami kuha tretja skupina svojo jezo, ki se bo izlila v tretjo prireditev. Le po tej poti otroci! Le tekmujte med seboj in nadomeščajte svoje očete, ki bi v normalnih časih v drugi obliki vršili to dolžnost
Predavanje »Ljudskega odra«. Vrsti izbranih in zanimivih predavanj bo sledilo v soboto, 25. t m., pjedć vanje odličnega slovenskega publicista in s cijolr.ga Abditusa o veleaktualnem vprašanju »Bližnje socijalne naloge slovenskega ljudstva«. Prepričani smo, da bo tudi v soboto velika dvorana ^Delavskega doma« nabito polna.
Mestna zastavljalnic«. V petek, 24. t m., se bodo dopoldne prodajali na javni dražbi razni ne-dragocenl predmeti (perilo in obleka), zastavljeni meseca oktobra leta 1817. na zastavne listke serije 142; popoldne pa se bodo prodajale dragocenosti, zastavljene mesc* julija leta 1917. na zastavne listke serije 142 in sicer od št. 1 do 5t. 4500.
Odbor »Učiteljskega društva za Trst In okaB-co« bo Imel v soboto, 25- t ul, ob 5. pop. zelo važno sejo v slovenski šoli na Acquedottu. Odborniki in namestniki, pridite vsi!
Kdo ve kaj? Včerajšnjo notico pod tem naslovom o Karlu Potočniku je popraviti, da se Je ta vojni ujetnik nahajal v Šefcekkiu (in ne v Šibeniku) v kurski gubemiji. Pridodajamo še, da je padel v ujetništvo v septembru 1914.. torej že takoj začetkom vojne. Dne 7. februvarja je pisat da Je bil bolan. Potem pa ni več nobenega glasa o nJem.
MALI OGLASL
Mlatiti c ^ ' nadporožnik — Pod naslovom JUBllII .Pomlad" je nemogoče dvigniti pismo. Prosim pišite Milka Fischer. uL Fontana 22. 2116
Proda se
šivalni stroj za krojača Švagelj,
ulica Petronio 2.
^217
|S2(| «a zanesljiva pestunja k pol dni-1*1" X go leto staremu otroku. Naslov pove Ins. odd. Edinosti.	2215
HiSttenfčen kvas slaščice, i opravljen brez amonjaka ter po istem načina kakor v normalnem ftasn/se dobiva v lekarni Jeronit\ Piaaza Caser-ma št. 6	D 17
Vreče
vsake vrsta kupuje BabiČ Fran Holino gmnde 20.	'2017
PFOCfam 110x9 blure etanlitt, iastlino ter
rr. 12.
*r«brno zapestnico Uaro Foscol i 18,
2214
V osmrtnici dne 21 V. 1918 pok. Neiike Amf Je bil po neljubi pomoti izpuščen sin M<lan Amf.
ZAHVALA.
Ker nam ni mogoče vsem ljubim prijateljem in znancem osebno zahvaliti se za mnogobrojne dokaze sočutja v bolezni in smrti naše nepozabne soproge, matere in tašče, gospe
Modni salon
— bivše —
CLORIHDE TAVOLATO
i tem ulica Pano del urare ftev. t
(za trgom Fran Josip I.)
Nov dohod plaščev, volne nih in svilnenih oblek, hišnih halj, modercev i. t d. i. t. d.
JADRANSKA BAHKA
Trst, Via Cassa dl Rlsparmio 5 (Lastno pošlo o Jo) Kapital Sa razama K 23,300.000.—
VII.I.I ■ ; Dunaj Tegettiofstra*se 7-tt Dabrovnik. Kotor, LJubljana, Metković. Opatija Split, & enik, Zadar.
VLOGE NA KNJIŽICE
-3V
DAROVI.
— Za šentvidsko 5oIo je nabral v Krmimi slovenskimi in češkimi vojaki četovodja g. Tctat-kel K 34'—. Denar hrani uprava »Edinosti«.
prosimo, da sprejmejo tem potom našo najsrčnejšo zahvalo. .
SEŽANA, dne 22. maja 1918.
Družini AMF-ROJEC.
Gospodarsko zadruga v Kopru
vpisana zadr z omvj. sav.
vabi oa
občni zbor
ki se bo vršil
dne 30. araja 1918 ob 2 pop. v prostorih Posojllalce In hranilnice v Kopru.
DNEVNI RED:
1.	Sklepanje o likvidaciji zadrug* ta likvidatorjev
2.	Slučajnosti.	v
Cp?zka: Ker ni bilo na občnem zboru dne 16. t m zadostno število članov navzočih, da bi lahko oklepali o likvidaciji zadruge, sklicuje se v smislu in radi posledic §28 društ. pravil nov občni zbor.
NAČELNIŠTVO.
EEšSIl ll—mil IIHBII ismo
Odbor
DšIausH^a Ksns. društva prlj sv. Joliok
uljudno vabi vse člane in prijatelje društva na
u ž no posvetovanje,
ki se bo vršilo prihodnjo nedeljo ob 10. uri predp. v lastnih prostorih.
HtH—Mil IIBBH ■>■
NADOMESTILO MILA
za pranje perila, izborno peneče ua prekaša v* doslej v prometu se nahajajoče izdelke- 1 :zavoj
tTi. 5 kg K 12 —, 1 zaroti z ID k£ K 22.— Preprodajalci dobe popust pri naročbi celega zaboj* 50 Beio mineralno milo za JHMenj« rok m fine^fega parila, 1 za»oj 33 kosov K L4-—. — Nadomestek za uialetno milo v razmh barvah, lepo dišeč. 1 savoj 3. kosov K 18.—- — Toaletno milo s fiiim vonje..., rosa barve, 1 zavoj 24 vel. kosov K Ift—. Razpošilja po povzetju. Pn vrt|*m b iročilu na* se pošlje polovica zneska naprej. Najmanj se more naročiti en zavoj vsake vrste*
od dneva vloge do dneva vzdiga. Kentni davek plačuje banka svojega Obrestovanje vlog na tekočem in žiroračunu po dogovoru - Akra lati v čeki in nakaznie na vsa tu-in inozemska trlUSa
KUPUJE IN PELODAJA : vrednostna papirje rante, obligacije, sastavna pisma, pri j ori te ;s delnice, arečke, valuto devize, promese itd Daje PREDUJME na vrednostne papirje in blsaro ležeče ^javnih skladiščih. SAFE DEPOSITS PROMESE. — ProAija srečk razredna lote ^ rije Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti |' knrzni izjar«bi, revizija Žrebanja sreflk i. t d. S brezplačno. Stavbni kredit, rembours krediti. >j Borzna naročila. — Inka-so.	i
MENJALNICA. — - JSSKOtfT MENI O Telefoni; 1463, 1793 in 2fl70
Ura dR« ur«i od • d« 1 popoldn«
Brzojavi: JADRANSKA.
se lahko skuha iz enega komada
gospodična dobi takoj službo kot praktikantinja, ako je vešča slovenskega/ nemškega in nekaj italijanskega jezika. Poznanje strojepisja in stenografije ni potrebn \ One katetv ne stanujejo v sredi-šču mesta, so izključene. Natančne pismene ponudbe pod „Samosral-na' n ti Inser. odd. Edinost?
T
ZOBOZDRAVNK
Dr. J. Čerm&k
v Trsta, ulica Poste vecchfe 12 vogal ulice del le Poste.
Izdiranje zobov brez bo leein. — Plombiranje.
— UMETNI ZOBJE — I
A^	111 — -—J
Aleksander Križman Anica Pire
danes poročena.
Bazovica, 23. maja 1918.
KM-Milil
Trst ■ Ulo Stadion 10 - Trs!
Odprt od 8'z zveče W3i
vstopnina K 2 i==
'vrTFTfv-^rfarr.r i, tt,

S f C* o K I X
unltt iodoslto hitro stenice.
Vzoree, steklenisa . . K A. Večja steklenica ... K 12. Brizgalniea ..... K
^fgT Dobiva se povsod Glavno pošiljal no mesto lekarna k „Nadi 4 „Žur Hoffnung" Pecs Ogrsko.
Izvozno podjetje M. Jfloker v Zagrebujt. 33 Petrlnjska i
u ujetje m.	•	—-ra,T
ijska ulica X HU telefon 23-27.
Zlatarnicu
G. Plno
¥ Trstu te Je precsffls na Corso St »5
v bi vio zlatarnico G Zercowitz <Sr Flgflo.
Velik* izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene smerne.	Cene zmerne.
Birma ! VellhO \ltm tforo«! Birma !
Češko Budjevićka Kestavracua (Bosa-fcova uzoraa češka gostilna y .Trstu) se. nahaja v ul. Q. Galatti (zraven glavne pošte.) Slovenska uostrežba in slovenski jedilni listi.
CENE ZMERNE!
Kupule In se zamenja zlato In dragocenosti po
dnevni ceni
! LEONE FANO — zlatar - Trst
| Passo S. Giovanni 1 (MM di Chlozzs Brolungati)
h .. _ (krem-voska)
en četrt kg najboljšega čistita za £ev(|e.
Cena R 2—
MM se iMOdf
Grisinolno Ksoffilo.
Vrže se eno kocko LUfclOVA v /. 1 vode ter se meša do prekuhanja Naposled se odstrani od ognja in se zlije čez neko ikc minut v zakiepno posodo. Čez nekaj časa se Sirdi tekočine v
en četrt kg najboijie vrsis krem-voska,
ki zadostuje, tudi pri največji uporabi tudi za en mesec.
Navodilo Je tiskano tudi na zavitku in je lahko razumljive.
Zalosn In edina prodala LURlOfi-fl
Dunaj L oHrai Franz-MhM 7-9 (IndastrlEplstz)