Naročnina mesečno 29 Din. za inozemstvo 40 Din - nedeljska izdaja celoletno Din, za inozemstvo 120 Din Uredniitvo je v Kopitarjevi ot6/111 SLOVENEC Ček. račun: Ljubljana št 10.65U i« 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 75(>3. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79" Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992 Telefoni uredništva: dnevna služba 2090 — nočna 2994, 2994 in 2090 Izhaja mak dan zjutraj, rasen ponedeljka in dneva po prazniku Fašistične korporacije Ponedeljek, 12. novembra 1934 bi moral biti za italijanski fašizem eden najpomembnejših dni njegovega obstoja. Ta dan je namreč prvič stopil v praktično veljavo zakon o korporacijah. Inozemstvo je ob tem dejstvu morda nekoliko presenečeno. Kako, ali je mogoče, da se korporacije, ki jih je italijanski fašizem proslavljal kot eno glavnih odlik in prednosti svoje zmage — tako nad individualističnim liberalizmom, kakor nad moskovskim komunizmom — morejo uveljaviti in stopiti v življenje šele v XIII. letu Mussolinijeve eref In vendar je res, da je Italija bila dosedaj korporacijska država — brez korporacij. Razlaga, ki jo je 12. novembra dal Mussolini, ki je med drugim tudi minister za korporacije, nam pove, kako naj si to čudno dejstvo razlagamo. Korporacije so — eksperiment, ki si ga fašistična vlada upa praktično uveljaviti šele po desetih letih zelo previdne priprave. Kakor znano, je fašizem kmalu po svojem političnem uveljavljenju pričel eksperimentirati v to smer in sicer so prvo fazo tvorili fašistični sindikati. Fašistični sindikati so kot nacionalne (ne razredne!) strokovne organizacije bili predvideni že v strankarskem program mu, ki ga je Mussolini izdelal v decembru 1921. Toda šele z zakonom od 3. aprila 1926, torej pet let pozneje, je bil položaj sindikatov urejen v takšnem smislu, kakor je najbolje odgovarjalo moči in uplivu fašistične stranke. Glavna načela fašističnega sindikalizma;, kakor jih je leto pozneje povzela tudi Carta del lavoro, so že dovolj znana. Strokovne organizacije podjetnikov in delavcev so druga ob drugi ostale ločene in samostojne. Vendar pa je med njimi in onimi iz predfašistične dobe tako stvarno kakor miselno velika razlika. Današnji sindikati so dejansko prisiljene organizacije, sicer ne v tem smislu, da bi sleherni moral biti v njih včlanjen, ampak ker država drugih strokovnih združenj ne prizna, pač pa je vsakdo prisiljen, da jim plačuje članarino, pa naj bi bil član ali ne. Ideološko pa se fašistični sindikati razlikujejo od socialističnih, da niso sredstvo razrednega boja, ampak si stavljajo v prvi vrsti nalogo vzgajati svoje članstvo strokovno, moralno in nacionalno, za kar v veliki meri skrbi prav izdatno državno oz. strankarsko nadzorstvo. Državna kontrola nad sindikati je tako vsestranska, da o njihovi samoupravi ni mogoče govoriti. Pa« pa so ostali orodje za kolektivne delovne pogodbe in poklicana instanca, da predlagajo delovnemu razsodišču mezdne spore, ako se njim samim direktno ni posrečilo doseči sporazuma med obema taboroma. Sindikate, ki so bili organizirani navadno za posamezne stroke in poedine okoliše, je pozneje fašistična vlada strnila skupaj v večje enote, ki so obsegale več pokrajin, da jih je bilo mogoče enotneje nadzorovati in -usmerjatL Nastale so takozvane federacije sindikatov, in iz več federacij nacionalne konfederacije. Zakon 1. julija 1926 določa 13 nacionalnih konfederacij in sicer šest (ločeno za delodajalce in delojemalce) za industrijo, kmetijstvo, trgovino, morski in zračni promet, promet na celini in bankarstvo, ter trinajsto konfederacijo za svobodne poklice. Tudi nacionalne konfederacije niso svobodne avtonomne organizacije, čeprav jim zakon daje javnopravni značaj. Vsi voditelji so namreč imenovani od ministra za korporacije. Njihovo glavno opravilo je nadzirati delo in poslovanje federacij. Šele po teh večletnih pripravah je fašistična vlada mislila, da je prišel čas, ko sme misliti tudi na korporacije, to je skupne organizacije delodajalcev in delojemalcev, ki naj oboje strnejo v en sam enoten organizem, pod nadzorstvom države ln fašistične stranke seveda. Ministrstvo za korporacije je obstojalo že od leta 1926 z nalogo, da pripravi vse potrebno za njihovo uresničitev. Šele 4 leta pozneje (20. marca 1930) je bil ustanovljen Narodni k o r -poracijski svet, za katerega so vsi člani (160) bili imenovani. V Narodnem kor-poracijskem svetu najdemo poleg zastopnikov omenjenih nacionalnih konfederacij zelo veliko število državnih uradnikov, ki fungirajo kot strokovnjaki, in pa mnogo odličnjakov fašistične stranke. Narodni kor-poracijski svet, ki naj bo nadomestilo za poslansko zbornico, ima nalogo, ne le, da vodi korporacije, ampak da organizira državno gospodarstvo po določenem načrtu. Postane naj torej gibalo načrtnega gospodarstva za Italijo. Toda kljub Narodnemu korporacijskemu svelu je do zakona o korporacijah poteklo še 4 leta. Šele letos februarja in dopolnilni zakon v maju je uzakonil 22 korporacij, ki so sedaj 12. novembra stopile v življenje. Vseh 22 korporacij je mogoče razdeliti v tri velike skupine: poljedelsko, industrijsko in trgovsko ter pomožne produkcijske panosre. Poljedelska se potem deli v žitarsko. vrtnarsko. sladkorno itd. Enako tudi druge skupine. Med gospodarskimi strokovnjaki je dolgo tekla debata, kako naj bodo korporacije organizirane. V glavnem sta sc izoblikovali «lve miselnosti. Ena je stala na stališču, naj ni vsaka produkcijska panoga tvorila kor-poracijo za sobe, torej barvarstvo, tkalstvo, livarstvo, promet itd. Na ta način bi seveda nastalo ogromno število korporacij. Končno jc zmagala druga struja, ki je zagovarjala ustanovitev korporacij za posamezne proizvode in kar je nujno z njihovo produkcijo ali pretlelavo v zvezi. Tako spadajo sedaj v eno in isto korporacijo tovarne za papir In knjižne založbe, gozdarstvo in tovarne pohištva, živinoreja in mlekarstvo. Sedanje korporacije so torej naslednje: zito; olje. vrtnarstvo, vinogradništvo, sladkor, živinoreja in ribarstvo. lea. tkalstvo, kemija, tez- Kar Nemce danes najbolj razburja: 99 Angleška meja je oh Renu" (Baldtvin) Edino sporazum med Anglijo in Francijo reši Evropo - Zračni sporazum torej vendarle obstoji 1 Stanicy Baldvvin, podpredsednik angleške vlade in vodja konservativcev Ženevn, 14. nov. Češkoslovaški zunanji minister dr. Edvard Beneš je dopisniku »Daily Mailac g. Princeu izjavil, da bo v letu 1935 radi popolne nemške vojaške pripravljenosti mednarodni položaj tako napet, da bo lahko vsak incident izzval vojno. Edino francosko-anglašiki sporazum bi v Evropi popolnoma zagotovil tako zaželjeni mir. »Pariš Midi« je te dni (kot je »Slovenec« že poročal) razburil Nemce z znano vestjo, da je bil med angleškimi, francoskimi in belgijskimi vojaškimi oblastmi sklenjen tajen sporazum, v smislu knterega bi letalstvo teh držav takoj prišlo na pomoč eni izmed teh podpisnic tega sporazuma v primeru, nko bi bila napadena iz zrn-ka. Proti kateri državi je bil ta sporazum naperjen, je pač jasno. V Londonu so na prizadetem mestu zanikali obstoj podobnega sporazuma. Vprašanje je zdaj, kdo ima prav: »Pariš Midi« ali tisti, ki so to vest zanikali. Preokret, ki je nastal v vsej angleški zunanji politiki od čaisa, ko je pršel na oblast Hitler, in ki se je izražal posebno v razorožitveneni vprašanju, da misliti, da so informacije lista »Pariš Midi« točne. G. Baldvvin, ki je nadomestoval ministrskega predsednika MacDonalda za časa njegovega bivanja v Ameriki, je pred meseci podal senza-cijonalno izjavo, da se jc angleška obrambna črta premaknila od Dovvera na Ren. Ta izjava je postala geslo angleške politike v oboroževanju. Informacije omenjenega pariškega lista zadevajo samo praktične učinke te nove angleške politike. Sam dopisnik nekega nemškega lista ugotavlja, dn so angleški liberalci in laburisti že po svoji ideologiji nasprotniki Hitlerjeve Nemčije, n dn na drugi strani konservativci, ki so bili vselej za močno oborožitev Anglije, kaj radi izrabijo današnji položaj v Nemčiji zn pretvezo, dn svojo oboroževalno politiko lahko izpeljejo. Že 8. marca t. 1. je Baldvvin v poslanski zbornici izjavil, da se angleška vlnda v trenutku, ko propade razorožitvena konferenca, ne bo obotavljala, da že naslednji dan prične delati za sklenitev zračnega sporazumu, h kateremu naj bi pristopile predvsem zupadno-evropske države ne glede na to, ali se jim pridružijo bolj oddaljene države. Baldvvin je tedaj dejal, da gre za rešitev evropske civilizacije. Ali ni Baldvvin že tedaj jasno napovedal zračni sporazum med Anglijo, Francijo im Belgijo, ki ga je zdaj razkril »Pariš Midi«? Kaj je pravzaprav počel načelnik francoskega generalnega štaba general Weygand pred meseci v Londonu? Kdo bo verjel, da je šel samo na dirkališče v Asco-tu? Ali ni bolj verjetno poročilo lista »Pari« Midi«, da se je general Weygand, ki je prisostvoval tudi vojaškim vajam angleške vojske, razgovarjal o morebitnem sodelovanju angleške in francoske armade. »Pariš Midi« trdi, da je bil prav tedaj v Londonu sklenjen zračni sporazum. Angleška letališča v Franciji in Belgiji? Tudi Holandska je bila baje povabljena, da bi se pridružila sporazumu, a je vabilo odklonila. V smislu zračnega sporazuma bi v primeru napada enega izmed pogodbenikov zračna vojska udarila na nasprotnika. »Pariš Midi« celo trdi, da so na francoskih in belgijskih tleh že postavljena vojaška letališča, s katerih naj bi se v primeru nevarnosti dvignila angleška letala v obrambo angleške meje ob Renu. V dopilnilo informacij lista »Pariš Midi* je treba omeniti, da je lord Hailsham že 15. julija poudaril, da bi Anglija morala imeti letalska oporišča na Holandskem in v Belgiji. Edino tako bi se lahko branila pred zračnimi napadi iz Nemčije. Senzacijonalno poročilo pariškega lista se povsem ujema z novo linijo zunanje politike, ki jo je izzval v Angliji Hitler. Liberalec Simon in MacDonald sta se dolgo 7, uspehom upirala zahtevi konservativcev, naj se tndi Anglija tako oboroži, da bo lahko v vsakem primeru kos svojim nasprotnikom; tudi Anglija mora računati z novim položajem, ki je nastal v trenutku, ko je Nemčija demonstrativno zapustila razorožitveno konferenco in Zvezo narodov. Končno sta se morala MacDonald in Simon udati pritisku konservativcev, še posebno, ker eo dan za dnem prihajala iz Nemčije sen-zacijonalna j>oročila o njenem naglem oboroževanju. Tako je MacDonald v svojem zadnjem govoru ob ustoličen ju novega londonskega župana javno priznal, da si je Anglija polagoann osvojila francosko ruzorožitveino tezo, to je, dn si je treba najprej zagotoviti varnost; tudi Angliji je varnost potrebna, zato se je morala pričeti oboroževati proti svoji volji. Nemčija jezna Berlin, 14. nov. Tukajšnji listi so pričeli » prikriti obliki napadati Anglijo, češ, da je ka> pituliirala pred 1" raneora. Danes ne igra Anglija več posredovalne vloge med Francijo in Nemčijo. Anglija je napovedovala sklicanje mednarodne zračne konference za 1. 1935, in ei-cer za primer, da propade razorožitvena konferenca. Danes ni več ničesar sliiš<*ti o kaki takšni konferenci. Nasprotno, v svet prihajajo vesti, da je Anglija sklenila tajen zračni sporazum s I' rancijo in Belgijo. 21.000 letal ne bi zadostovalo London, 14. nov. »Daily Mail« se bavi 7. glasovi o zračnem sporazumu med Anglijo, Francijo iin Belgijo. Tudi ta list demantira to vest Po njegovem mnenju bi bil ta sporazum brez uspeha. Niti s tem sporazumom bi ne bila za-j varovana Anglija; kajti Nemčija lahko zgradi petkrat več letal kakor vse te tri države. »Daily ! Mail« trdi, dn bi Anglija potrebovala 20.000 letal, da bi lahko zavarovala svoje incjel Prazne roke von Rihhentropa Pariz, 14. nov. c. O obisku von Ribbentropa v Londonu je francosko časopisje dozdaj pisalo s precejšnjo rezervo, če se že ni spuščalo v komentarje, ki so običajni pri takih obiskih. Zato je časopisje dozdaj predvsem ugibalo o tem, kakšne koncesije hoče von Ribbentrop doseči v Londonu. Šele nocojšnje časopisje se obširneje bavi z misijo von Ribbentropa v Londonu. Listi se pri tem opirajo predvsem na izjavo lorda Edena, ki jo je dal danes londonskim časnikarjem o ponovnem obisku von Ribbentropa. Lord Eden je časnikarjem jasno izjavil, da ni von Ribbentrop prinesel s seboj nobenih novih predlogov glede razorože-vanja in glede vrnitve Nemčije v Ženevo.Prav isto piše tudi današnja berlinska »Borsenzeitung«, ki dobiva navadno informacije iz nemškega zunanjega ministrstva. Iz teh vodenih izjav se torej vidi predvsem dvoje: Glede Posaarja in razvoja dogodkov v tem delu Evrope ni mogel von Ribbentrop od angleške vlade dobiti niti najmanjših koncesij. Zato je angleška Po vladni izjavi v Franciji vlada dala von Ribbentropu vedeti, da se v tem oziru določbe locamske pogodbe za Anglijo tako jasne, da se o Posaarju sploh ne more govoriti ničesar izven procedure, kakor jo določajo locarnske pogodbe. Ta pravna obveza med Francijo in Anglijo je močnejša od morebitnih političnih interesov. V tem oziru torej von Ribbentrop v Londonu nI dosegel ničesar. Kar pa se tiče razorožitvenega problema in vrnitve Nemčije v Ženevo, je von Ribbentrop imel sicer široka pooblastila svoje vlade, vendar pa samo v tem okviru, da je moral ta problem vezati na koncesije v posaarskem vprašanju. Ker von Ribbentrop. obeh vprašanj ni mogel obravnavati v tej zvezi, se tudi o tem ni mogel v Londonu jasno izraziti. Francosko časopisje meni, da je Nemčija topot zopet storila veliko psihološko napako. Namesto da bi naslonila svojo politiko na podlago mednarodnega zaupanja, je znova zagrešila svojo staro nerodnost, ko je hotela s pogajanji doseči to, česar ne more dokazati s svojo iskrenostjo in dobro voljo. Ftandinova vecma Hvaležni, ker jih je rešil strahu pred novimi volitvami Pariz, 14. novembra, c. Kakor je bilo pričakovati, je dobila Flandinova vlada v parlamentu zelo veliko večino. Za vlado je glasovalo 425 poslancev, proti pa samo 118 poslancev. Iz tega se vidi, da je tudi levica v zelo velikem obsegu glasovala za vlado. Parlament se je strnil okoli vlade, ki mu za njegovo pridnost obljublja, da ga nc bo poslala tako kmalu na volitve. Po izglasovanju zaupnice je parlament sam sprejel sklep, da se ze v četrtek sestane k nadaljevanju sej in dela, da sprejme čimprej proračun. Edino nekateri desničarski časopisi so danes prešli v ofenzivo in napadajo Flandina zaradi tega, ker je sprejela vlada sklep, da se razorožijo vse zasebne organizacije in da se prepovedo shodi na prostem. Desnica hoče videti v tem intrigo levice, ki bi rada v navidezno ojažoni državni avtoriteti zakrila svoje skrivne namene tako, da bi udarila po desnici in onih patriotifnih organizacijah, ki so zmeraj javno in iskreno branile interese domovine. Desničarji vidijo v tem zelo veliko nevarnost za notranji mir, ker pravijo, da se je že v Španiji dobro izkazalo, kaj lahko prinese to, če so samo levičarji oboroženi, dočim se morajo desničarji zanašati na ljudonvilost svojih nasprotnikov, ki v javnem boju ne priznavajo nobenega pravnega reda. Francoski patriotizem je končno vendarle toliko zanesljiv, kakor struje marksističnega izvora, ki v 6vojem bistvu nikdar niso bile nacionalne. Vendar pa se splošno misli, da se tn borba o razorožitvi organizacij nc bo preveč poostrila. Predvsem je jasno, da se parlament ne bo spuščal v debato o tem vprašanja. Pri desnici pa se računa na toliko uvidevnost, da nc bo poostrevala notranjih političnih razmer prej, predno ne bo levica sama začela iskati »a Flondinovim hrbtom novih poti in kombinacij. Laval govori danes Pariz, 14. novembra, b. Francoski zunanji minister Laval bo podal v četrtek zvečer odboru za zunanje zadeve, v petek popoldne pa senatnemu odboru za ziunanje posle svoj zunanje-politični ekspoze. V ekspozeju se bo izčrpno dolaknil vseh ' aktualnih vprašanj zunanje-politične narave. ka industrija in mehanična obrt, oblačilna industrija, papirna industrija in tisk, stavbarstvo, voda, plin in elektrika, rudarstvo, steklo in keramika, denarstvo, samostojni poklici in umetnost, gledališče, promet na morju in v zraku, promet na suhem in rekah, hotelirstvo. Popolnoma dosledno sleherne panoge seveda ni bilo mogoče opredeliti, vendar pa je dana možnost za poznejše korekture. Organ vsake korporacije je korporacijski svet, na čelu katerega stoji v vsakem slučaju minister za korporacije. Ker je Mussolini minister za korporacije, ima dejansko on vse korpora-cijske svete v svojih rokah. V korporacij; skem svetu so z enakim številom zastopani delodajalci in delojemalci, razen toga uradništvo, strokovnjaki in delegati fašistične stranke, katerim vedno pripada mesto podpredsednika. Korporacijski sveti so torej v malem kopija Narodnega korporacijskcga svctfl. Kaj naj sodimo o korporacijah! Po zakonu so korporacije neposredni državni organi, ki naj v prijateljskem smislu delajo za sporazum med delavcem in podjetnikom, dajejo gospodarske nasvete in pomagajo s pomočjo Narodnega korporacijskcga sveta voditi in urejevati razmerje med zasebnim in javnim gospodarstvom. Fašizem upa, da bo s pomočjo korporacij narodno gospodarstvo avtomatično harmonizirano. O poslovanju korporacij bo zato mogoče izreči sodbo šele, ko bo stroj nekaj časa tekel, torej šele po nekaj letih. Toda osnov: ne in idejne napake, ki jih je fašizem pri tem napravil, so vidne že sedaj. Predvsem človeka straši kompliciranost tega ogromnega aparata z velikanskim številom kolesja in vzvodov, ki bo tekel le,, ako bo vse do zadnje podrobnosti funkcijoinralo. Ni pa to nobena avtonomna mašlnerija-popolnoma v rokah ln pod vodstvom države, torej en sam velik birokratičen aparat, ki naj po fašistični zamisli vtelesi prospo-darstvo totalni fašistični državi. Korporacije so namreč le posvetovalni organi, vsa vodilna mosta od krajevnega sindikata do fodoraci j in konfederacij pa do korporacijskcga sveta pa so izključno v rokah fašističnih zaupnikov. Zato ne verjamemo, da bi korporacije. takšne, kakor so, mogle kaj bistveno na gospodarstvo vplivati, razen v negativnem smislu. Fašistične korporacije so socialno pogrešena tvorba, ker so grdo potvorjen izraz stanovske samouprave. Toda dokler jih fašizem pusti zgolj na social; nem področju, se more še vedno z njimi igrati in žonglirati, ker ima v svojih rokah izključno vso moč in oblast. Ne verjamemo pa, da bi gospodarstvo preneslo takšen prisilni jopič. Zato jc bolj verjetno, da bodo fašistično korporacije služilo mesto dobrobiti sknjinosti, za kar naj bi bile namenjene, v prvi vrsti lc interesom podjetnika in kapitala, no pa tudi delavstva in konsu-mentov. Upanje na kolikortoliko povoljno poslovanje korporacij bi le v tem slučaju bilo upravičeno, ako bi jim totalna država odstopila vsaj dol svojo oblasti in bi Narodni korporacijski svet nc bil le posvetovalni organ, ampak gospodarsko zakonodajno telo. Toda tudi v tem slučaju bi vod stvo in zastopstvo stanovskih organizacij n« smolo biti od zgoraj diktirano, ampak bi ga morali člani iz sebe svobodno izbrati Seveda bi fašizem s temi koncesijam i tndi že samega sebe — likvidiraL Drin. Stran 2. »ST /O V BJNT5C«, rt m 15. novembra 1«M Stev. De Valera ? „Naš cilj je svobodna Irska" Dublin, 14. novembra, b. Po ponovni izvolitvi ca predsednika stranke v Dublinu, j« imel de Valera govor, v katerem je dejal, da mora sedanja politika irske svobodne države ostati neizpremenjena. Cilj te politike je proglasiti popolno neodvisnost republike, nakar bo lrsl;a zavzela svoje mesto med narodi. Ta cilj jc sicer še daleč, toda ile Valera je dejal, da je prepričan, da so se v tem onim dosegli ie znatni uspehi. Stranka na- preduje lahko sam« v onem tempo, ki ji ga dovoljujejo njene moči. Taka politik« se bo iivajala še naprej lire« ovira na gospodarski pritisk. Radi toga se bo gospodarska vojna med Irsko in Anglijo še nadaljevala. De Valera je prepričan, da se tudi nobena druga irska vlada ne bi mogla sporazumeti s Anglijo, ker je angleška vlada odločena, da izvede doslej storjeno ukrepe za zaščito svojega lastnega poljedelstva. češkoslovaška in sv. stolica Konkordat ali začasen sporazum? Razmejitev slovaških škofij dela zaenkrat še preglavice Praga, 14. nov. Glasilo čeških katoličanov »Lidove Listy« je priobčilo zanimive informacije o stanju pogajanj med češkoslovaško vlado in Vatikanom za sklenitev konkordata, oziroma »modusa vivendi«. List poroča, da je češkoslovaški poslanik pri sveti stolici te dni izročil v Vatikanu odgovor na vatikansko noto v zadevi modusa vivendi, oziroma podrobnejše, v zadevi razmejitve škofij na Slovaškem. V svoji noti se je Vatikan postavil na stališče, naj bi se težave, ki so nastale pri razmejitvi slovaških škofij, prebrodile na ta način, da bi s« problem razdvojil. Najprej naj bi se tudi pravno izvršila razmejitev škofij, v istem času tudi naj bi se izvedle dotacije od strani države. V noti je bilo nadalje rečeno, da je vse za to delo že pripravljeno, treba je le še pripraviti vse potrebno ca izvedbo agrarne reforme. To delo bo po mnenju Vatikana še dolgo trajalo. Po informacijah »Lidovih Listov« ni češkoslovaška vlada istega mnenja kakor Vatikan glede razdelitve dela. Češkoslovaška vlada stoji na sta-liiču, da bi se izvršili pravna razmejitev in dotacija ikoiij v istem času, kakor bi Vatikan priznal nove meje teh škofij, to se pravi predvsem meje nasproti Madjarski. Pogajanja so danes toliko bolj težavna, ker ni v PrajJi apostolskega nuncija in ker je prav nuncij Ciriaci bil glavni sotrudnik modusa vivendi. Češkoslovaška vlada je mnenja, da bi bilo najbolje, ako bi odpotovala v Rim polno- močna češkoslovaška delegacija in bi se v Vatikanu pričela pogajati. To delegacijo bi vodil dr. Krofta. Ona bi lahko naglo zaključila pogajanja, ki se vlečejo toliko časa. Narodni demokrati v ČSR so prešli v opozicijo Praga, 14. nov. Med razprarvo v finančnem parlamentarnem odboru se je javil k besedi ministrski predsednik Malypeter. Zavzel je stališče glede izstopa narodnih demokratov iz vlade in v prvi vrsti glede vzroka, ki je dovedel do tega koraka narodnih demokratov. Predsednik Malypeter je povdaril, da n/ieo imeli narodni demokrati nikakega razloga, da izstopijo iz vlade. Oni so samo porabili za pretvezo vprašanje državnega proračuna in vprašanje razvrednotenja češkoslovaške krone, da lahko zapustijo koalicijo. Dejansko je bila to samo pretveza in ne pravi vzrok. Predsednik Malypeter je dr. Hodaču, voditelju narodnih demokratov, že pred časom izjavil, da ni potrebno, da narodni demokratje glasujejo o predlogu za razvrednotenje krone, da je dovolj, ako »e vzdržijo glasovanja; kljub temu lahiko ostanejo v vladi. Če danee torej navajajo narodni demokrat1 to vprašanje za izstop iz vlade, je to samo pretveza za korak, ki ima čisto druge namene. Pismo iz Solije Sprava med Bolgari in Romuni Ali Papen - ali Goring Kdo bo Hitlerjev pomočnik? Tekmovanja, ki znajo biti usodna za narodni socializem Pariz, 14. nov. k. »Echo de Pariš« objavlja zanimivo pismo svojega berlinskega poročevalca o boju za mesto Hitlerjevega zastopnika in namestnika, boju, ki se vrši med Papenom in Gorimgom. Dopisnik »Echo de Pariš« pravi, da je po izjavah uglednih Nemcev, za enkrat mogoče, da bo Hitler imenoval za svojega namestnika sedanjega poslanika na Dunaju von Papena. To imenovanje bi dalo neko zadoščenje Reichsvvehru (redni vojski), ki še vedno drži s Papenom, bi istočasno poravnalo nekatere neprijetne spore z veleindusrtrijo in z velebackami ter bi naposled mogoče le omogočilo zopet zbližanje s sv. etolico. Položaj von Papena se je zadnje čase zelo ntrdiL Njegovo poslanstvo, ki ga je dobil, ko je šel na Dunaj, je uspelo nad vsa pričakovanja. V Berlinu so mnenja, da je Papena uspelo na Dunaju nspavati vso vznemirjenost s tem, da je v imenu Nemčije obljubljal, kako bo spoštovala avstrijsko neodvisnost in odslej preprečila vsak nasilen udar. V Berlinu so mu tndi hvaležni, ker mu je uspelo zadušiti sodno razpravo proti Rintelenu, ki bi bila vigla v javnost mnogo za Nemčijo neprijetnih odkritij. Nadalje mu štejejo v dobro, da je dosegel pri Schuschniggu, da so se pogajanja z avstrijskimi narodnimi socialisti zopet pričela, in da je v tem pogledu pravilno pokaral Reinthalerja in Richla, »Versko strpnost" lašizmov vodji hitlerjevcev v Avstriji, ter j'h poučil, da na| imajo mir, vsaj začasno. Dosegel je, da so mu obljubili mirovati vsaj do spomladi. Papenov nasprotnik je general Goring. če se je general Goring poslal samega sebe v Jugoslavijo na pogrebne svečanosti, je storil to predvsem zato, da bi potisnil v ozadje diplomatične lavorove vence svojega tekmeca Papena. Toda G6ring je prišel iz Belgrada — praznih rok, in je povrhu še doživel to razočaranje, da mu je medtem všel von Papen na Švedsko, ld jo je general Goring smatral za svoie lastno lovišče. Papenova prisotnost na Švedskem namreč je dokaz, da general Goring tudi tam ni mogel ničesar otipljivega doseči. V Berlinu smo pričakovati, da bo Hitler imenoval svojega namestnika po povratku Goringa iz Jugoslavije, toda Hitler še vedno molči. Tekmovanje za to mesto pa je postalo že grozeče za ves notranji ustroj narodnega socializma. Papena nočeta na noben način general Goring in dr. Gobbels. Odklanja ga tudi Rudolf Hess in ž njim ves višji generalni štab narodnih socialistov. Toda tudi Goringa strupeno odklanja dr. Gobbels, rav-notako notranji minister Frick ter vodja SS Him-mler. Odločitev — kadar bo padla — bo usode-polna. Morda Hitler ravno zato še vedno čaka. Katoliški tisk pod pestjo rjavega fašizma Kako je Nemčija zatrla katoliško kulturno delo cGrazer Volksblatt« objavlja v številki t dne 14. novembra zasebno poročilo iz Monakovega o načinu, kako je nemški narodni socializem zatrl katoliški tisk na Bavarskem. Poročilo, kot zgodovinski dokument, objavljamo dobesedno, v svarilo vsem morebitnim navdus-nežem za hitlerjevske ideale: Monakoro, 13. novembra. (Zas. brzojavka.) — Pred nekaj časa smo javili, da je Katoliško tiskovno društvo za Bavarsko »sklenilo* opustiti izdajanje vseh časopisov, ki so izhajali v njegovem okvire. K temu smo dobili naslednja poučna pojasnila: Bavarska je spadala k tistim redkim nemškim deželam, kjer so katoličani imeli dobro organiziran tisk. Zahvala za to gre »Katoliškemu tiskovnemu društvu za Bavarsko«. Začetki te organizacije spadajo še v dobo zadnjega kulturnega boja. Ko je bilo delovanje »KTD za Bavarsko« na svojem višku, je izdajalo pod njegovim okriljem samo na Bavarskem 23 katoliških časopisov, med njimi en dnevnik »Bayerischer Kurier«, ki je izhajal v Monakovem. Istočasno je KTD vodilo po vsej Bavarski nešteto ljudskih knjižnic ter izposojevaio material za razna prosvetna predavanja in katoliška kina. Nastop narodnih socialistov je Imel takoj posledice. Katoliške ljudske knjižnice so morale spre- jeti Hitlerjevo knjigo »Mein Kampf« in razne knjige Rosenberga, ki so bile od sv. stolice prepovedane, ali pa so se morale zapreti. Na drugi strani je stranka zahtevala, da iz knjižnic izginejo vse knjige, ki bi s katoliškega stališča obravnavale protestantizern ali kulturni boj ali socialna vprašanja, češ, da so to knjige, ki versko strpnost motijo. KTD se je tem naredbam skušalo izogniti na ta način, da je nekatere knjižnice moralo zapreti, druge pa spremenilo v župnijske knjižnice, a tudi to ni dolgo trajalo. Druga posledica je bila nasilna »prilagoditev« katoliškega dnevnika, ki so ga katoličanom vzeli in je postal hitlerjevski list, katoliški eamo še v podlistkih. Toda tudi to ni bilo zadosti. Nedavno so ga združili v »Augsburger Postzeitung« in so sedaj imenuje »Postzeitung« ter je čisto hitlerjevski. Ostalih 23 listov je nekaj časa hiralo pod težo tiskovnega zakona ali pa so bili »izravnani« nasilnim potom. Na ta način so zadušili najprej pet listov, ostalim 17 eo pa sedaj prepovedali, da ne smejo več biti odvisni od »kakšnega katoliškega društva«. Katoliško tiskovno društvo za Bavarsko jih je torej »prostovoljno« opustilo in s tem doživelo, da je razpadlo v razvaline trudapolno delo 60. let po zaslugah narodnega socializma. Taksna jo torej prava slika »verske strpnosti in svobode« nemškega fašizma. Belgrad, 14. nov. AA. Od 5. do 9. novembra t. 1. se je vršila v Bruslju mednarodna železniška konferenca za blagovni promet. Konference so sc udeležili delegati vseh železniških uprav. Razpravljali so o vprašanjih, ki se tičejo mednarodnega blagovnega prometa, tranzita, uvoza In izvoza. Zastopniki naše in bolgarske železniške uprave so sporočili na konferenci, da so vse storili, kar je potrebno na njihovih tleh, da se pospeši promet po njihovih progah. S posebnimi ukrepi so dosegli, da se je vožnja tovornega vlaka od Plovdiva do Jesenic skrajšala za 24 ur, kar bo mnogo koristilo izvoznikom iz Bolgarije in Jugoslavije, ki pošiljajo svojo izvozno blago v Nemčijo in daije v Belgijo in Anglijo. Prav tako pridejo v proučevanje vlaki, ki bodo po novem voznem redu od prihodnjega leta dalie vozili z večjo hitrostio in z manjšim postankom na obmejnih postajah v Caribrodu, na Jesenicah in v Salzburgu. Ti vlaki bodo po novem vo- Sofi j a,no vembra 1934. Tako Sofija kakor Bukarešta »ta pokazali najboljšo voljo, da se lotita končmoveljuvne ureditve medsebojnih odnošnjev na podlagi sporazuma, ki bo odstronil vse obstoječe spore. Obisk romunskega zunanjega ministra Titule-sca v Sofiji je razvoj le še pospešil. V preteklosti sta bili Romunija in Bolgarija vedno prijateljski državi. Pred kakšnimi 60 do 70 leti je bila ravno Romunija najl>olj važna oslomba za Bolgare v njihovih osvobodilnih bojih. Romunsko gostoljubnost so vživali med drugimi Rakovski, prvi ustanovitelj bolgarskega revolucionarnega pokreta in stric kasnejšega sovjetskega poslanika v Parizu Krste Ita-kovskega, nadalje Ljuben K ara velo v, veliki borec za politično zedinjenje vseh Jugoslovanov, Vasil Levski, največji apostol bolgarske narodne svobode in državne neodvisnosti, ter llristo Botev in mnogo drugih bolgarskih emigrantov. Oba naroda je vezalo iskreno prijateljstvo in skupna volja otresti se spon neprijatelja. L. 1878, v dobi rusko-turške vojne, ki se je je udeležila tudi Romunija, je Rusija odvzela Romunom Besarabijo, toda odškodovala jo je za to izgubo s severnim delom Dobrudže. Romuni so proti temu protestirali. Oni niso marali Dobrudže z njenim bolgarskim prebivalstvom, ampak so hoteli Besarabijo. ki je bila romunska. Torla Rusija se ni pustila pregovoriti, marveč so ruske oblasti takoj podvzele vse potrebno, da se romunsko prebivalstvo Besara-nije poruši, medtem ko so Romuni storili svoje, da so bolgarsko prebivalstvo Dobrudže začeli poromuniti s tem, da so si prilagodili Bolgare, ali pa na ta način, da so naseljevali po Do-brudži romunske kmete. Od takrat so se začele prijateljske zveze med Bolgarijo in Romunijo kaliti. Ko je po balkanski vojni Romunija odtrgala od Bolgarije še južno Dob rudžo, je nastala napetost, ki prav do najnovejšega časat ni ponehala, ampak je stopnjevaje naraščala. Kaj nas loči od Romunov? V čem obstoji prav za prav bistvo ramun-sko-bolgarskega sporni V Romuniji živi približno en milijo« Bolgarov, ki žive predvsem v Dobrudži, nekoliko v Besarabiji, nekaj pa tudi v romunskem Banatu. Banatski Bolgari so katoličani in je pri njih ravno katolištvo največja opora pri obrambi svoje Iastned narodnosti, medtem ko ostali Bolgari, ki so pravoslavne vere, v pravoslavni Romuniji te opore nimajo. V vsej Romuniji imajo Bolgari danes samo dve cerkvi, eno v Bukarešti, drugo pa v Čustendži (ali kot pišejo Romuni, v Konstanci), med tem ko je bilo še 1. 1913 samo v južni Dobrudži 66 bolgarskih cerkva, ki so v 20 letih, odkar so Romuni gospodarji te pokrajine, vse izginile. Ostala ni nobena več. V severni Dobrudži so imeli Bolgari ©red vojno tudi še 8 cerkva, a tudi te so danes vse izginile. Danes torej zahteva bolgarska vlada v imenu prijateljskih odnošajev med obema državama, naj se Romunija vendar le malo bolj pobriga za bolgarsko narodno manjšino, naj ž njo postopa v duhu mednarodnih pogodb glede narodnih in tudi v duhu notranje zakonodaje v Romuniji, ki je morala prevzeti mednarodne manjšinske obveznosti, na temelju enakopravnosti, ki naj jo vživa romunska narodna manjšina, ki dose- Ea 70.000 prebivalcev, ki vsi prebivajo vzdolž lonave.. Bolgarska vlada zahteva za bolgarsko narodno manjšino v Romuniji samo ono, kar že imajo in vživajo madjarska in nemška manjšina, kar Bolgarija sama radevolje daje manjšinam na svojem lastnem ozemlju, to se pravi z drugimi besedami: kulturne narodne pravice. Zdi se, da je danes romunska vlada pripravljena, da razširi pravice bolgarske narodne manjšine, toda v kakšni meri in izmeri, bo pokazala šele bližnja bodočnost. Drugo sporno vprašanje je materialnega značaja. S posebnim agrarnim zakonom je romunska vlada odvzela Bolgarom, stanujočim v južni Dobrudži, eno tretjino njihove zemlje brez kakršnekoli odškodnine. Na odvzeta zemljišča so se naselili romunski kmetje, največ cincarji, ki so prišli iz grške Macedonije. Dejansko pa je bilo Bolgarom vzetega še več. skoraj polovica njihove lastnine, kot mi je dokazoval vodja bolgarske emigracije iz Dobrudže. Toda kar je še hujše, novopriseljeni cincarji razvijajo velik teror, ker se čutijo močne in od vlade podpirane, tako, da so pred tem, ("estokrat krvavim nasiljem Bolgari v velikih skupinah prilbežali čez mejo in se rešili v Bolgarijo. Saj je znano, da je bil tam ubit bolgarski senator Penkov. Omenjeni agrarni razlastitveni zakon velja samo za južno Dobrudžo, kakor je tudi cincarski teror omejen le na to pokrajino. Vse je naperjeno proti Bolgarom in v mali meri tudi proti Turkom. Bolgarska vlada zahteva, da »e storjene krivice popravijo, da se s pomočjo izjemnega zakona razlaščenemu kmetu da polja odškodnina za njegovo izgubo in da se zatre obstoječi teror priseljenih cincarjev. Tretji spor tiče nepremičnin bolgarskih podanikov v Dobrudži. Te nepremičnine eo bile krutkomalo od romunske vlade zaplenjene brc« povoda in seveda tudi brez odškodnine. Bolgarska vlada zahteva, da se zaplenjena imovina njenim podanikom vrne, ali pa da se jim odmeri odškodnina. Četrta sporna točka je za enkrat vsaj delno rešena, ker sta obe vladi sklenili, da zgradita pri Ruščuku čez Donavo premikalni most z železniškimi tračnicami, tako, da bodo vozovi lahko šli z gospodarskih želerznic takoj na romunske in obratno. Premikalni most še ni most, a ie vendar že gospodarska pridobitev, ki je Bolgare in Romune zadovoljila. Končno obstoja še eno vprašanje, ki ga bo treba rešiti, to je vprašanje trgovinske pogodbe, ki je Romunija in Bolgarija še vedno nimata. Kakor sem izvedel, je romunski poslanik v Sofiji dobil od svoje vlade vsa potrebna navodila, da začne takoj s pogajanji z bolgarsko vlado in sicer z najboljšo dobro voljo, da se zadovoljivo rešijo. Ne v Malo, ne v Balkansko zvezo K temu maram pripomniti še eno važno stvar. V mednarodnem tisku smo čitali, da je Bolgarija pripravljena stopiti v Malo zvezo in da njen vstop ovirajo samo še nerešena sporna vprašanja z Romunijo. Ta vest, ki se je nnj-preje pojavila v češkoslovaškem tisku, ne odgovarja resnici. Predsednik vlade Georgijev in zunanji minister Batolov"sta že večkrat izrecno poudarjala, do ostane bolgarska zunanja politika ista, kot je bila še pod Mušanovim, namreč, da bo zasledovala: prijateljstvo z vsemi državami, politične zveze pa z nobeno. Ko se je nahajal zadnjič Titulescu v Sofiji, sem ob priliki vprašal zunanjega ministra Bntolova, če ga Titulescu zopet ni nemara povabil, naj vstopi v Malo zvezo, pa mi je Batolov odgovoril jasno in odločno, da se o tem niso pogovarjali Ln da je bolgarsko stališče Ostalo nespremenjeno. Titulescu to dobro ve in vsled tega tudi tega, ,ypr^t-šanja ni načel, kakor ni načel vprašanja Vstopa Bolgarije v Balkansko zvezo. Zunanja politika Bolgarije ima v glavnem te-le smernice: Bolgarija hoče živeti v najboljših odnošajih s svojimi sosedi, pripravljena je, da z vsako sosedno državo podpiše ločene prijateljske pogodbe in vzitrnja pri želji, da se v njen prilog izvaja člen 19 pakta Zveze narodov, ki govori o sporazumu in mirni reviziji meja. Ker pa je glavni namen Male zveze in Balkanskega sporazuma, da čuvata nedotakljivost dosedanjih meja, Bolgarija ne more vstopiti niti v eno, niti v drugo teh dveh zvez. Kot znano, želi Bolgarija mirne revizije v toliko, da bi dobila svoje izhodišče na Egejsko morje, ker jc za bolgarsko gospodarstvo neobhodno potrebno, ker črno morje, ki je zaprto morje, temu namenu ne more služiti. Da končam s predmetom, ki sem ga obravnaval: Izgleda, da bomo vsa sporna vprašanja z Romunijo ugodno rešili, ker so se pogajanja začela tako toplem ozračju. S. Uspeh železniške konference v Bruslia Tovorni vlaki bodo vozili skozi Jugoslavijo s hitrostjo ekspresnih žili za 36 ur hitreje kakor po starem voznem redu. Tako bo dobil tovorni promet skoraj isto povprečno hitrost kakor potniški. Konferenca jc sklenila v zvezi s tem, da preko pristojnih činiteljev opozori tudi carinske oblasti, da tudi oni s svoje strani pospeše svoje delo pri pregledovanju, da ne bodo imeli vlaki zaradi carinjenja zamude. Našo državo je zastopalo odposlanstvo, ki ga je vodil Mihajlo Jovanovič iz Belgrada. ★ Belgrad, 14. nov. m. V ponedeljek bo finančni minister v imenu vlade predložil narodni skupščini predlog proračuna za novo proračunsko leto 1935—36. Dunajska vremenska napoved: Oblačno in dc- 1 ievao s počasno razjasnitvijo. Avstrija-Italija Rim, 14. novembra, b. Današnji listi poročajo, da bo avstrijski zvezni kancler prispel v Rini 20. t. m. V Rim pride avstrijska delegacija z ministrom dr. Schillingom na čelu. Delegacija ee bo pogajala s predstavniki italijanskega ministrstva korporacij za olajšavo uvoza avstrijskih industrijskih proizvodov v Italijo. V ta namen bo avstrijska delegacija zahtevala gotove olajšave, o katerih je že bilo govora na pogajanjih v maju. Italijansko-avstrijska trgovinska pogajanja pa ee morajo spraviti v sklad z onimi, ki se 6edaj vodijo v Budimpešti med madjarsko vlado in avstrijskim trgovinskim ministrom dr. Stockingerjem. Pogajanja za sklenitev avsitrijsko-italijaneke konvencije o kulturnem sodelovanju se bodo vodila v času, ko bo avstrijski zvezni kancler dr. Schuschnigg v Rimu. V Asiuriji še ni miru Madrid, 14. nov. AA Poveljnik civilne straže in delegat vojnega ministra v Asturiji, general Dorvnl, je stavil vladi predlog, naj reorganizira vojaško službo v Asturiji. Vlada naj na važnih točkah zgradi strateške trdnjave s 50 do 100 mož posadke. Trdnjave naj bodo oborožene z najmodernejšim orožjem, med seboj pa naj bodo v zvezi z radijem. V Asturiji križarijo še vedno mobilri oddelki po 200 mož, da preženejo še zadnje ostanke upornikov v hribovitejših krajih. Madrid, 14. nov. c. Ministrski predsednik Lerroux je danes izjavil časnikarjem, da je resnična vest, da so katalonskim poslancem odvzete poslanske pravice. Romunska vojska preiskala vso Bukarešto Bukarešta, 14. nov. c. Danes zjutraj je imela Bukarešta svojo veliko senzacijo. Notranji dei mesta je nenadoma zasedlo vojaštvo in ni nikogar pustilo nikamor. Zunanji krog mesta pa je obkolilo orožništvo in policija, ki tudi ni nikogar pustila nikamor. Ves promet je bil za nekaj ur ustavljen. Vsi ljudje so bili legitimirani, kdor pa ni imel legitimacijo, ta je moral na policijo. Ta velikanska racija jc bila izvedena zaradi tega, ker je policija ugotovila, da prihajajo iz inozemstva zelo sumljivi tipi v Romunijo, ki beže sedsj iz sosedne Madjarske na vse strani. Ne ve se še, koliko ljudi je danes policija pridržala v zaporih. Bolgari o našem Mešku Sofija, 13. novembra 1934. V glavnem glasilu bolgarske vlade »Novi dni« je izšel zelo toplo napisan članek o Nušiču. Gjal-skem in Mešku. članek je napisal znani bolgarski časnikar V. Seizov, ki je posvetil posebno tople besede priznanja literarnemu delu Fr. Ksaverja Meška. V zvezi z delovanjem pesnika Meška podčrtava pisatelj tudi veliko kulturnovzgojno in narodno delo, ki ga je vršila in ga še vrši v Sloveniji katoliška cerkev. Kriza v Belgiji Bruselj, 14. nov. e. Belgijski kralj je danes sprejel več politikov, s katerimi je razpravljal o rešitvi vladne krize. Pri kralju so bili vsi trije predsedniki vseh treh belgijskih strank in sicer Theunis, Jaspar in Vandervelde. Kralj je poveril sestavo nove vlade bivšemu ministru Jaspar ju. Jaspar je bil v odstopivši vladi zunanji minister. Poljsko-nemško prijateljstvo Berlin, 14. novembra. TG. Danes je novo imenovani poljski veleposlanik Lipski izročil državnemu predsedniku Hitlerju poverilna pisma. Pri tej priliki je povdaril, kako močno se je v zadnjih mesecih razvilo prijateljstvo med Poljsko in Nemčijo in da bo vse svoje možnosti posvetil temu, da postane sodelovanje obeh narodov še tesnejše in trajno. Državni predsednik Hitler mu je odgovoril, da je prijateljstvo s Poljsko eden tistih toplih solnčnih žrkov, ki daje Nemčiji kljub težkim okoliščinam poleta, da bo vztrajala pri svojih prizadevanjih, da ohrani mir v Evropi. Narodni smučarski vaditelji Belgrad, 14. nov. AA. Da ustvari kader sinu, čarskih narodnih vaditeljev, jc ministrstvo zn telosno vzgojo naroda razpisalo natečaj za sprejem v tritedenske smučarske tečaje, ki se bodo vršili v tej zimi. Pravico do udeležbe imajo telovadni učitelji srednjih šol, ki sc niso udeležili lanskega smučarskega tečaja in ki niso starejši od 35 let, kakor tudi učitelji ljudskih šol, ki niso starejši od 30. leta. Tečaj sc bo vršil zn srednješolske učitel je od 1. do 22. decembra t. 1., zn učitelje ljudskih šol pn od 22. decembra do 5. januarja. Prošnje srednješolskih telovadnih učiteljev sc sprejemajo do 20. t. m. vključno, prošnje učiteljev ljudskih šol pa do 1. decembra. Na porušenih domovih pri Sp- Jur;'u °b L tL Sv. Jurij ob j. ž., 14. nov. j Katastrofa, ki je zadela okoliško občino v j Sv. Juriju ob j. ž. zaradi plazov v Šibeniku, je [ med največjimi, kar jih je napisanih v kroniki našega kraja. , Iz trga vodi ob Kotzarici, ki se tukaj izliva v Voglajno, lepa banovinska cesta v Kalobje. Na levi se vidijo razvaline gradu Rifnik, komaj četrt ure od trga pa se začenja med hribi soteska, v začetku katere leži vas Šibenik. Uprav v zadnjem času je bila zgrajena tukaj nova banovinska cesta. Vsled neprestanega deževja, ki je namočilo hrib na levi strani potoka, je začela pokati zemlja. Že v ponedeljek čez dan je bilo čuti v hribu močno bobnenje. Kmalu se je zemlja na več mestih razpočila in iz hriba je pritisnilo proti potoku. V dolžini kakih 200 m je odneslo banovinsko cesto proti dolini in z njo ves sosednji teren. V največjem strahu so bili v noči od ponedeljka na torek pri posestniku Lovrencu Kovaču. Istočasno ko je plaz pritisnil cesto, je začelo pokati tudi v hiši. Lov- renc Kovač je železniški čuvaj v Prožinski vasi, v Šibeniku je pa že pred leti prevzel po svojih starših majhno poscstvece. Redi sumo eno kravo in enega prašička. Je poročen in ima štiri majhne otroke, najmanjši še ni star 3 meječe. Pri sebi ima pa tudi svojega brata in sestro. Ko je začela pokati hiša, je prevzel vse domače velik strah. Hitro 60 začeli pospravljati najpotrebnejše stvari, obleko in hrano, kar so spravili k sosednjemu posestniku Klajnšku. Ker je bila nevarnost, da se hiša podre, zato so jo morali sredi noči zapustiti. V niši je ostala vsa oprava in razno orodje. Med l. in 2. uro ponoči se je hiša med silnim ropotanjem in tru-ščem res popolnoma porušila in pokopala pod seboj vso hišno opremo. Katastrofa pa s tem še ni bila končana, temveč se je nadaljevala. Okrog 9 v torek zjutraj 6e je porušilo še gospodarsko poslopje. Žena Lovrenca Kovača, ki je ta prizor gledala skozi okno od soseda, je ob tej priliki omedlela. Tudi gospodarsko poslopje je pokopalo pod seboj vse, kar se je v njem nahajalo, razen krave in prašička, ki so ju že prejšnji večer spravili na varno. V torek čez dan je zemlja še vedno pritiskala v dolino, nagnila se je in razpoka la tudi sosednja hiša posestnika Majnška kakor tudi njegovo gospodarsko poslopje in če se ne bosta ta dva ob- iekta porušila sama, ju bo treba vseeno podreti, ;er nista več za rabo in so ju morali že včeraj izprazniti. Ljudje, ki so opazovali od blizu to naravno katastrofo, pripovedujejo, da je pri pomikanju plazu proti dolini, ko so se lomile velike skale in debela drevesa, pokalo, kakor bi streljali z velikimi topovi. Bil je res pravi sodnji dan. Velik kompleks sveta z banovinsko cesto vred, obema hišama in gospodarskimi poslopji ter posestvi, je popolnoma uničen. Občina je uvedla prisilno delo. Pridne roke domačega prebivalstva so na delu, da preprečijo še večjo katastrofo. Bati se je, da se vsled plazu zajezi potok Kozarica, vsled česar bi bilo ogroženih zopet večje število posestnikov, ki imajo svoje domove in posestva ob potoku proti Kalobju. Josip Elsner - 70 letnih Ne bo mu všeč, ko bo to-le čital. Skromen, kakor je, bo morda celo nekoliko užaljen, če se ga ob visOkem življenjskem jubileju javno spominjamo. A ne storimo tega iz drugega namena, ko iz iskrene hvaležnosti do moža, ki je vse življenje izžareval dobroto in pri vsem svojem zaslužnem življenju hotel le eno: Ostati neviden in čim dalje od posvetne livalc! Storimo pa to tudi zato, da sc v kremenitem značaju in možu-poštenjaku ogledamo ter ob njem za plemenitost življenja vnamemo. Sedemdeset let živeti in trpeti, pa kljub temu ohraniti vso življenjsko čilost in delavolj-nost, to je milost, ki io Bog deli pač le izbrancem. In tak je nag slavljenec, g. Josip ELsner, vpok. pisarniški ravnatelj fin. ravnateljstva. Visoko vzravnanega ga srečavaš, a ne na brezskrbnem sprehodu, temveč vedno zaposlenega, polnega skrbi, zdaj za Vzajemno zavarovalnico, pa spet za Vincencijevo konferenco, ne v naj-zadnji meri pa za svetišče Male Terezike na Kodeljevem. Slavljenec kot mož in oče! Že nad 40 let živita Josip in Antonija roj. Podboršek, vzorno zakonsko življenje, bogato skrbi m trpljenja, a tudi polno zadoščenja. Saj ju je ljubi Bog obdaril kar s 17 otroki, od katerih jih dane® živi še 11. Za vso to številno družino je naš slavljenec v polni meri skrbel. Koliko je bilo tu trpkih dni, a v veri v božjo pomoč zasidrano očetovsko srce je našlo vedno |>ot v boljše. In tako lahko gleda danes slavljenec na svojo deco s ponosom. Saj so vsi oskrbljeni in so si nvnogi izmed njih ustvarili že lastna topla ognjišča. Slavljenec v javni službi! Kdo izmed starejših Ljubljančanov ga ne pozna z davčne administracije ali pozineje kot pisarniškega ravnatelja na fin. ravnateljstvu! To ni bil uradnik okostenelih paragrafarskih oblik, temveč mož, ki se je zavedal, da mora službeno dolžnost družiti Z obzirno prizanesljivostjo in človeškim razumevanjem ljudskih tegob. Njegov nasvet je bil vedno kot beseda prijatelja, pa naj je prišel k njemu kdorkoli. Neprecenljivo je pa njegovo sodelovanje pri našem domačem zavarovalnem zavodu pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani. Kmalu po njeni ustanovitvi je postal član nadzorstva in ravnateljstva in tam ga kot predsednika vidimo še danes. Kdor pozna težkoče, s katerimi se jc mlad slovenski zavod moral ob svojem rojstvu boriti, ta mora priznati, da so imeli njegovi prvi vodilni možje začuda mnogo odločnosti, a med njimi je bil naš slavljenec eden izmed najinici-jativnejiših. Nešteto za razvoj Vzajemne zavarovalnice odločilnih sklepov in ukrepov je delo ali pobuda našega slavljenca. In tudi sedanji čas, poln mnogokrat nesolidnih konkurenčnih borb, gleda v slavljencu moža, sprejemljivega za vse, kar zahteva razvoj te naše domače ustanove. Kaj naj povemo o njegovem delu v Mostah pri Ljubljani, kjer stoji slavljenčeva hišica, polna domačnosti? Kot simbol sc nam vidi, da si je izbral za domovanje oni del Ljubljane, kjer je polno revščine in kjer je potreba po krščanski ljubezni tako velika. Ln slavljenec to ramme ter ves gori za plemenita stremljenja Vincencijevih konferenc. Prav posebno pa mu je pri srcu zapuščena mladina. On, ki je sam dal življenje tolikerim, pač najbolje ve, kako nesreče« je otrok, ki v najnežneiših letih ne čuti topline materinega srca in ne bdi nad njim očetovsko-skrbna strogost. Kaj je tedaj bolj umljivo, kot da vidimo slavljenca meti požrtvovalnimi podporniki idealov sv. Janeza Boska. Mladinski dom na Kodeljevem in zlasti bodoče svetišče sv. Male Terezike sta prav radi tega slavljencu posebno pri srcu. Hvala mu in Bog povrni! celo šolsko leto. V torek, 27. oktobra smo šli prvič v šolo z nekim strahom. Ulice so bile polne dija-štva, nihče se ni zmenil za nas. Šli smo v drugo nadstropje in gledali, nad katerimi vrati je napis VII. Nad vse pričakovanje lepo so nas dijaki sprejeli. Naproti so nam šli in nam klicali dobrodošlico. To nas je pomirilo. Nikdar nam sošolci niso dali čutiti, da smo »tujek in da nas loči z večino tudi svetovni nazor. Po potrebi eo nas celo izgovarjali in se potegovali za nas. Tudi profesorji so potrpeli z nami obzirno. Le profesor g. B. nas je parkrat užalostil, ko nam je delil »Vogre«, »či-koše« in podobno. Pa ko smo spoznali, dn tudi pri drugih izrazov ne izbira, smo se potolažili in celo veselili smo se njegove ure. Izdelali smo v sedmem razredu vsi štirje in tudi v osmem brez večjih težav. V soboto, 18. junija 1927 sva delala dva maturo, druga dva pa v ponedeljek. Izdelali smo vsi štirje in si oddahnili, da jo gimnazija za nami. Izmed nas štirih sta pa bila le dva, ki sta začela prvo gimnazijo v Soboti, in sicer oba iz Kroga, druga dva eta prišla v Soboto šele v drugi razred. Maturirali so: Bejek, zdaj kaplan, Ferenčič, sedanji uradnik na banovini v Ljubljani, Horvat, ki še ni v službi, in pokojni bogoslovec Jože Kuzma, ki smo ga zakopali v Bogojini 18. oktobra 1931. V prvi razred v Soboti se nas je vpisalo 30 Prek-murcev, maturirala sta 1927 na gimnaziji le dva Vrnili smo se v Soboto, kjer so nam bivši profe-sorji in prijatelji priredili banket. Tako smo živeli mi, ki smo začeli prvo slovensko šolo v Prekmurju. Večkrat sino bili v Ljubljani lačni kot siti, pa zdravi smo bili vseeno. Ko sem ee pozneje kje sešel s sošolci iz meščanske šole, so vsi izjavljali, da zelo, zelo obžalujejo, da niso šli v gimnazijo in bili tako nespametni, da so nasedli tiftim. ki ao o«»ramno agitirali proti gimnaziji. UJaiie.) Velika po povodnji okrog sotočja Save in Krke Brežice, 13. nov. Največja nevarnost povodnji je danes minula, ker je Sava upadla za 60 cm. Najvišja je bila Sava včeraj proti večeru, ko je bila 4.20 m nad normalo. Ponoči je začela počasi vpadati, kljub temu je stanje Save danes še vedno 3.60 m nad normalo in so poplavljeni kraji večinoma še vedno pod vodo. Nasprotno pa Krka do danes še ni vidno upadla in se še vedno temno rjava vali naprej. Vas Mostec, ki je bila pri tej povodnji zopet najhujše prizadeta, in deloma tudi Trnje je še danes pod vodo. Po nekaterih hišah in gospodarskih poslopjih je voda stala nad 1 m visoko, tako da so morali ljudje včeraj zjutraj, ko se je pri-valila voda, izprazniti vse, kar m lev naglici dalo. Mnogo škode bo napravila voda po kleteh, v katere je vdrla, kjer je spravljen krompir in drugi pridelki, ki bodo marsikomu popolnoma uničeni. Nič manjša pa ne bo škoda po stanovanjih samih, kamor je voda nanesla razne nesnage in blata iu razmočila stanovanja, da se sedaj pred zimo sploh ne bodo mogla posušiti in bo s tem ogroženo zdravstveno stanje ljudi, ki bodo morali prebivati v mokrih hišah. Velika škoda bo tudi po njivah in travnikih, ki so komaj nekoliko očiščeni od lanske katastrofalne povodnji. Še sedaj se vidi, ko je voda komaj malo upadla, da je zopet nanesla ogromne množine peska in kamenja na njive in travnike. Ponekod je odnesla veliko zemlje z njiv in celo posejano ozi-mino. Celotno pa se še ne da ugotoviti vsa škoda, ker je še večina zemlje pod vodo. Ljudstvo obupno gleda, kako mu vodni ele-. w,e«,t uničuje leto za letom, in to vedno huje, trud in delo. Vsaka povodenj vedno bolj jasno dokazuje, da bo treba nujno misliti na regulacijo Save pri Brežicah, da se vsaj nekoliko omilijo katastrofe, ki zadevajo ubogo ljudstvo sedaj že leto za letom. Povodnji na Hrvatskem Zagreb, 13. nov. Prebivalci zagrebških predmestij in okoliških vasi, ki meje na breg Save, so bili zadnje dni v velikem strahu zaradi vesti iz Slovenije, ki so govorile o velikem deževju in naraščanju Save ter njenih pritokov. Vendar so strokovnjaki obljubljali, da se ni bati hudega, da se bo Sava dvignila le kvečjemu do 4 metre nad normalo. Strokovnjaki se to pot niso zmotili. Sava je pričela naraščati v ponedeljek zvečer in je naraščala zelo hitro. V torek je prišel vodostaj že skoraj do 4 m nad normalo, nato pa se je začelo padanje in se je vodostaj ustavil pri 3.52 m nad normalo. Mestni gradbeni urad je ukrenil potrebne varnostne naprave pred povodnijo in se je izkazalo, da so bile povsem na mestu. Sava pa se je kljub temu razlila čez bregove in poplavila nekaj vasi, tako vas Drenje pri Brzovcu in Podsused. Pri znanem samoborskem železniškem mostu je stala Sava le 20 cm pod spodnjim robom mostu. V Podsusedu je Sava poplavila precej hiš in napravila mnogo škode. Ka- kor pravijo zadnja poročila, se povodnji v večjem obsegu ni bati. Iz Banjaiuke poročajo, da je v Bosanski Krajini deževalo neprenehoma tri dni. Reka Vrbas je pri Banjaluki narastla na 3.50 m nad normalo. Podivjana reka je odnesla pontonski most, ki so ga zgradili po lanski povodnji, katera je porušila betonski most, in se mora tako promet iz enega dela mesta v drugega vršiti čez dva mostova, ki sta po 6 km oddaljena iz središča mesta. Prekiniti so morali tudi graditev novega betonskega mostu. Iz Petrinje poročajo, da zaradi deževja zadnjih dni stalno narašča Kolpa, ki je dosegla že 4.80 m nad normalo. Če bo deževalo še naprej, se je bati katastrofe. Tudi iz hrvatskega Podravja prihajajo poročila o stalnem naraščanju Drave, ki je na nekaterih mestih že preplavila precejšnje komplekse travnikov in njiv. Ne enega, ampak dva pogrešajo Kamnik, 14. novembra. Usoda pogrešanega turista Jožeta Jezerška je še vedno negotova. V soboto dopoldne se je že odpravljala v planine ekspedicija, pa je nekdo prinesel na tajništvo SPD v Kamniku vest, da ie pogrešani planinec v neki pastirski koči na Veliki planini in da se takoj naslednji dan vrne v dolino. V tem smislu je bilo poročano v torek v dnevnikih. Ta vest pa je temeljila na nesporazumu, ker je neki planinec izjavil, da je videl Jezerška na Veliki planini, drugi pa je prišel z zatrdilom, da je Jezeršek nameraval ostati kakih 10 dni v planinah, kar je baje sam izjavil. Zato je danes vzbudila tem večjo skrb v Kamniku vest, da se Jezeršek ni vrnil in da poleg njega pogrešajo še 21 letno turistko Erno Čer-ničevo iz Streliške ulice v Ljubljani. Po poizvedovanjih se je zdaj res dognalo, da je bila namenjena v planine večja družba, pa sta na koncu ostala samo imenovana dva, ki sta se kljub temu podala na pot, po kater ije nameravala iti vsa družba. Izbrali so si namreč dolgo in nelahko turo z Velike planine na Konja, Planjavo, Okrešelj in naprej na Krvavec. Oba turista sta bila dobro oskrbljena z živežem, nista pa imela s seboj vrvi, ki je v takem času nujno potrebna na tej poti. Prepričana sta bila, da je pot prav taka kakor v poletju, saj je ta čas vladalo v planinah najkrasnejše vreme brez najmanjše sence oblačka, doline pa je pokrivala gosta megla. Slovenci v Zagrebu Žalni spomin Nj. Vel. viteškemu kralju Aleksandru I. - Slovo g. Janeza Hladnika, duhovnika za Slovence v Zagrebu Zagreb, 12. novembra. V nedeljo, 11. nov. je priredilo Slomškovo prosvetno društvo v Jeronimski dvorani žalni spomin Nj. Vel. viteškemu kralju Aleksandru L Zedinitelju. Najprej je pevski zbor pod vodstvom g. Jagodica lepo odpel državno himno, nato pa je stopil na oder akademik g. S. in v prelepem govoru očrtal življenjsko pot in veličino pokojnega vladarja Aleksandra I. Zedinitelja, ki_ je pred mesecem postal žrtev podlih sovražnikov naše države. Govornik je opisal vse veliko delo in pomen, ki ga je rodilo prizadevanje našega rajnega vladarja za Jugoslavijo, in mu na koncu vzkliknil trikrat »Slava!«, kar so ponovili vsi poslušalci, ki jih je bila nabita Jeronimska dvorana. Na odru je bila s črnim okrašena kraljeva podoba, ki je pred njo gorela lučka, ob straneh pa sta jo krasila dva aspiragusa. Nato so igralci dramatičnega odseka Slomškovega društva, odigrali _ Finžgarjevo »Našo kri«, ki je bila prav primerna za to priliko. Vsi igralci so se močno potrudi i in se jim je trud tudi obnesel, da so bili gledalci z igro izredno zadovoljni. Lepo so bile poudarjene značilnosti našega sloven: skega značaja, ki v tujini .tako rad obledi ln se zabriše. Vsi igralci in priredite ji zaslužijo pohvalo. Le tako naprej in kmalu nam pokažite zopet kaj novega, lepega! Med prvim odmorom je stopil pred zaveso dosedanji dušni pastir zagrebških Slovencev g. Janez Hladnik in se v lepem govoru poslovil od svojih vernikov, za katere je skrbel ravno leto dni: od sv. Martina 1933 do sv. Martina 1934. Vsem je priporočil, naj se zvesto oklepajo cerkve sv. Roka in naj se udeležujejo službe božje twrda naj ohranijo edinost in ljubezen, ki jih bosta krepili in podpirali skozi težke življenjske boje. Njegove iskrene besede so segle v Perion pralni prašek in .Huberfus" miio sta kvalitetna domača izdelka slovenske tvornice. Vaše perilo bo ostnlo trpežno in dolgo ohranjeno. Svoji k svojim! srca poslušalcev in orosile marsikatero oko. Tako se poslavljajo naši verniki od svojih dušnih pastirjev. — Med drugim odmorom je bila med navzočne razdeljena lepa poslanica, ki jo je g. Hladnik ob slovesu napisal svojim zagrebškim vernikom, ki jih je tako ljubil in se toliko zanje trudil. Tako je potekla ta lepa prireditev, ki jo po daljšem času zopet zbrala zagrebške Slovence. Bil je res lep večer, lep kakor sončni žarek, ki nam je prisijal z naših planin in vasi in iz naših ljudi. — V nedeljo ob 10 pa vsi k sv. Roku! Neki Jezerškov prijatelj se je včeraj podal na Veliko planino, kjer je zvedel, da sta oba turista res šla proti Konju in da se nista vrnila na Veliko planino. Gotovo je tedaj, da ste v začetku lahko hitro napredovala po poti preko Konja in Pre-sedljaja, težko pa je verjetno, da sta prvi dan prišla že čez Planjavo na Sedlo. Poizvedovanje je bilo v začetku otežkočeno, ker so iskali samo enega pogrešanega turista. Zdaj sklepajo, da sta se podala h Kocbekovi koči na Korošico, kjer ju je morda zadržala nastopivša megla in pozneje sneg. Edina možnost, da sta še pri življenju, je nada, da sta ostala na Korošici, od koder ne moreta po novozapadlem snegu naprej, Podružnica SPD je zato takoj danes zjutraj odposlala na Veliko planino ekspedicijo, ki bo šla na Korošico in pogledala naokrog po poti. Morda se ji posreči odkriti kako sled, čeprav je v planinah zapadlo precej snega. V Kamniku so v velikih skrbeh za usodo obeh planincev. Ekspedicija se bo vrnila šele v petek zvečer, dal Bog, da z dobrimi vestmi. Jahač med belgrajskimi Slovenci Belgrad, 13. novembra. V Belgradu se mudi že od konca okt. akademski slikar g. Božidar Jakac. Ves ta čas je gost na dvoru na Dedinjah, kjer je dobil več portretnih naročil od najvišjih osebnosti. Kakor smo zvedeli, odpotuje umetnik proti koncu tega meseca iz Belgrada v Zagreb, kjer bo portretiral zagrebškega nadškofa dr. Bauerja in nadškofa koadjutorja dr. Stepinca. Belgrajski Slovenci se zaradi ponovnega visokega odlikovanja našega Jakca čutimo zelo počaščeni. V množici poplav slik _Nj. Vel. kralja Petra' II. se prijetno odraža Jakčev portret našega mladega vladarja. V tukajšnjih knjigarnah je veliko povpraševanje po tem portretu, žal pa, da ga ni nikjer več dobiti. G. Jakac pride večkrat med nas in po-kramljamo o belgrajskih Slovencih. Jakac ima mnogo znancev med nami. Iz Ljubljane ima več prijateljev — likovnih umetnikov, med njimi Lojzeta Dolinarja in svojega mladostnega prijatelja Čarga, katerega slike so zelo priljubljene med belgr. Slovenci. Ob 15 letnici gimnazije -v Murski Soboti Veliko veselja in zabave smo imeli v prvem razredu. Kmalu po otvoritvi gimnazije se je otvo-rila tudi meščanska šola. Dve šoli v istem poslopju. To vam je bilo boja pozimi! Če »meščanarov« nismo mogli pregnati s kepami, smo pa pograbili metle in druge stvari in smo jih nagnali v razred in jih klicali na »korajžo«. S takimi zmagami so bili zadovoljni tudi naši predstojniki, čeprav nam tega niso priznali. Mi Krožani smo vodstvo »terorizirali«. Hodili smo dnevno peš v šolo — dobrih 20 minut hoje. Spomladi, ko so bila lepa jutra, smo ee navadno med potjo vlegli ali priredili kako drugo zabavo. Nalašč 6mo zamudili večkrat skoraj celo uro. Nekateri bolj boječi so seveda hoteli popihati, pa jih nismo pustili. Bilo nas je 14 — skoraj polovica razreda. Z razlago je moral gospod počakati. Opravičevali smo se, da nam je ura zaostala. Smejal se je profesor, pa tudi samim nam je silil smeh, kajti sami sebi nismo verjeli. Veliko zabave stno imeli z igrami vsako soboto popoldne. zvedel, da je odličnjak. Sedeli smo na poti domov ob neki njivi in pulili ter jedli repo. Pri nas se je ustavil g. dr. Glančnik, zdravnik, in vprašal, če je bil kateri odličnjak. Doma smo pogledali izpričevala in v Bejekovem je bilo, da je odlično sposoben. Šoteko leto je minilo in začeli smo delati na polju. Prijeli smo za motike, pluge. ko6e in emo delali kakor vsi ostali domači. Tudi med šolskim letom smo morali doma pomagati in smo največkrat študirali šele zvečer pozno v noč. Bili emo močni fantje 14 do 15 let stari. V prvem razredu jih je padlo 06em, kar je bil razmeroma še dober uspeh. V drugi razred se nas je vpisalo 24, prišli so tudi iz drugih zavodov, nekaj nadarjenih dijakov je pa pustilo šolanje. Zdaj 6e je začelo bolj zares. Izdelalo nas je 19. Leto je minevalo za letom, naše število se je vedno bolj krčilo. V tretjem razredu nas je bilo 18, izdelalo pa samo 12, v četrtem nas je bilo 11, izdelalo 10, v petem nas je bilo 9, izdelalo 8, v šestem nas je bilo 6 (sami fantje), izdelali smo vsi. V sedmi razred se nas je Vpisalo pet (Fujs, nadarjen fant, je odšel v železni-čarsko šolo v Belgrad, ker se je šušljalo, da 7. razreda ne bo), pa že 17. oktobra smo se poslavljali 1 _ ~ „ 1____:........t ! n l.ni, !n minielnolun iil/iniiA Zdaj veseli, zdaj žalostni zaradi »pik«, smo do- i iz soboške gimnazije, ker je ministrstvo ukinilo 1 • i_____________ * _ 1 _ I___1 ■ 1 ~! , MnX ......... .1 \T <1 In-ilri m cr/>nm a t« n O »Ml epali čakali konec prvega šolskega leta v slovenski gim naziji. Največ smo imeli slovenščine in latinščine. Iz slovenščine nihče ni dobil prav dobrega reda. Sicer smo pisali nekateri nad polovico nalog prav dobro in tudi ustmeno smo odgovarjali, pa g. Brač-ko je rekel, da ne more nobenemu dati najboljšega reda, ker smo premalo materije predelali. Dne 28. junija smo imeli sklep. Dobili smo izpričevala. Trije so bili odličnjaki — Bejek, sedaj kaplan v Črensovcih, Hidič (ki je po prvem razredu izstopil) in Križtnanič Marica, sedaj uradnica v Celju. Zanimivo je, da je Bejek šele v drugem šolskem letu naš razred. V resnici e težkim srcem smo zapuščali soboško gimnazijo, zelo domače smo se v njej počutili. 22. oktobra 1925 smo štirje Prekmurci sed-mošolci s tovariši iz 6. razreda odhiteli proti Ljubljani. Naš sošolec Gosak — ki pa ni bil Prekmu-rec — je odšel v Celje, kjer je tudi maturiral. To je bila moja prva pot v Ljubljano. Mogočen vtis je naredila name. Oglasili smo se pri univerzitetnem profesorju g. dr. Slaviču, ki je hodil z nami iz kraja v kraj, ki je izprosil, da so nas sprejeli na II. državni realni gimnaziji. Šel je z nami tudi v Križanke, kjer so nam brezplačno nudili streho za Ljubljanske veslu Stanovanjske odpovedi sredi gospodarske stiske Ljubljana, 14. nov. Od septembra do 13. oktobra letos je bilo pri okrajnem sodišču v Ljubljani podanih 135 stanovanjskih odpovedi, od okt. pa do danes 128. Splošen pregled' podaja prav nazorno sliko o gospodarskih in socialnih stiskah vseh ljubljanskih slojev, poklicev in stanov, ki žive v mestu kot stanovanjski najemniki. Hišni gospodarji v največjem številu odpovedujejo mala stanovanja slabše situiranim 1 ;udem, ki se bore za vsakdanji obstanek, tako delavcem, nižjim državnim in privatnim nameščencem. Zelo so se pomnožile odpovedi raznih trgovskih in obrtniških lokalov. 2e sedaj v novembru je podanih za februarski selitveni rok 25 odpovedi, ki se v prvi vrsti sicer nanašajo na velika, komfortna stanovanja, pa med njimi je tudi 10 odpovedi lokalov iz razloga, da najemniki, to je obrtniki in trgovci ne morejo več zmagovati najemnin in da so z najemninami v zastanku. Prav pouena in zanimiva je odpoved, ki jo je podala neka mala trgovka. Odpovedujem gospodarju lokal z utemeljitvijo: »Trgovina mi no nese toliko, da bi mogla skromno živeti in najemnino plačevati, zato trgovino opustim.« — Mnogi hišni lastniki navajajo kot razlog odpovedi: »Za lokal ni plačal že 9 mesecev! Ne plača najemnine in se nič ne zmeni.« — So tudi pogoste odpovedi: »Zaradi nemira in prepira v hiši.« Neki stranki pa je gospodar odpovedal, češ: »Ne prizna nove najemnine.« Za novemberski selitveni termin je bilo oktobra podanih še 25 odpovedi, za december že 63, za januar 4, za februar 25 in za maj prihodnjega leta 1. Takoj se je moralo oktobra Izseliti prav mnogo strank. Mnoge stranke so ugovarjalo proti sodni odpovedi ter je razpisanih več ustnih razprav, ki bodo podale žalostno sliko o mestnih socialnih razmerah. Za novembrski selitveni rok so splošno računali, da se bo razvilo pravo preseljevanje strank. Bilo je pač nekaj večjih selitev, druge pa so bile opravljene kar pod roko. Gmotno šibkejše družine pač skušajo s svojim delom izvršiti selitev. Večje stranke se zlasti obračajo na kaznjence in brezposelne. Ljubljanski postreščki se splošno pritožujejo, da so v novembru s selitvijo slabo odrezali. Bogatejši ljudje bi se morali pač v prvi vrsti ozirati na ljubljanske po-streščke, ki so za prenašanje dragocenega pohištva in drugih dragocennostl pravi strokovnjaki in sami jamčijo za vse poškodbe, in pri preseljevanju nastale škode. Jamčijo tudi za to, če izginejo kake dragoeenosti. V tem pogledu niso drugi, ki priložnostno izvršujejo selitve, sposobni jamstva. Predavanje g. Fr. Terseglava v Ljubljanskem klubu Ljubljanski klub jo lani priredil serijo zelo uspelih predavanj najboljših naših kulturnih delavcev. Ta predavanja, ki jih je deloma spo-raiala tudi širša javnost, so obravnavala najbolj aktualna vprašanja iz sodobnega miselnega sveta. Letošnjo sezono je otvoril predsednik kluba dr. Wiiidischer s predavanjem nniv. prof. dr. Osvalda, o katerem smo že poročali, v torek, 13. t. m. pa je bil na vrsti urednik g. Franc Ter-seglav. ki je sedaj na dopustu, pa ga je uporabil za obsežno študijo o temi: »Novo paganstvo — značilen pojav naše dobe«. Predavanje v klubu je bilo do skrajnosti precizen ekscerpt njegove študije. Večera se je udeležilo izredno veliko število poslušalcev, ki so napolnili društvene prostore. Predsednik kluba dr. Fran NVindischer je izrazil veselje, da more zopet pozdraviti takega misleca in govornika, kakor je g. Franc Terseglav, posebej pa je še pozdravil od navzočih avstrijskega glavnega konzula Orsini-Ro-senberga, francoskega konzula Remeranda, češkoslovaškega kon.-zula ing. Ševčika, univ. profe-•o*'" sorje dr. Bilimoviča, dr. Osvalda. dr. Rebeka in še druge odlienjake. V svojem pičlo uro trajajočem predavanju je g. Franc Terseglav ostro »•> < analiziral sodobne pojave, paganstva, kakor ga ustvarjajo smeri raznih faširmov ter z njimi v borbi na življenje in smrt nahajajočega se socializma, s tem vred pn tudi razne filozofske šole sodobnih mislecev, ki radi prekoračijo mejo med duhom in telesom in dajejo sledn jemu več prednosti, nekateri pa celo postavljajo mesto Boga in duha osebnost tega ali onega »voditelja« kot boga na zemlji. Predavatelj je tudi orisal paganizem, kakor so ga pripravljali Nietz-sche in drugi ter je zlasti pokazal filozofijo italijanskega fašističnega ideologa Evole. G. Terseglav je predočil ta pokret kot naravno reakcijo zemeljskih sil na racionalizem humanizma, liberalizma in socializma ter končal z onimi, ki so postavili za princip vesoljstva se.ksus. Predavanje je napravilo na vse poslušalstvo globok vtis in je izzvalo navdušen aplavz. Predsednik dr. VVindischer se je predavatelju zahvalil posebno toplo, poudarjajoč, da je predavatelj dosedaj še vedno presenetil svoje poslušalce, s tem svojim novim nastopom v »Ljubljanskem klubu« pa je posekal vse prejšnje svoje rekorde po globini in izčrpnosti zasnovane veleaktnnlne teme, ki nam je odprla globok vpogled v veliko revolucijo naše dobe ter nam jo pokazala ne samo t negativne strani njenih zablod, ampak tudi z njenih pozitivnih strani, ki ustvarjajo predpogoje preporoda Evrope. Predavanje bo priob- ceno v eni naših revij. — ar. * © Brezposelne legitimacije za v Ljubljano pristojne in stalno v Ljubljani bivajoče bo mestni socijalno politični urad izdajal od t5. t. m. naprej. 0 Hlgijenski pregled ljublj. zgradb. Radi izboljšanja higijenskih prilik, odstranitve izvorov raznih poklicnih bolezni, zlasti virov nalezljivih bolezni, se bo v smislu sklepa zdravstveno-policijskega odseka mestnega sveta vršil higijen-ski pregled vseli zgradb na področju mesta Ljubljane. Pregled je i ►overjen mestnemu fizikatu. Hišni gospodarji se pozivajo, da organom mestnega fizikata, ki se izkažejo z uradno legitimacijo, dovolijo pregled stanovanjskih in vseh drugih prostorov v svojih hišah. O Električni kabel na velenjski tok za Ljubljano je dosedaj položen od Črnuč pa približno do igrišča S. K. Primorja, Dosedaj je položenega približno 7000 m kabla ter manjka samo še 5000 m. Kabel je namreč dvojen, proga pa meri v dolžino okoli 6000 m. Do topničarske vojašnice, kjer že čakajo na kabel ljubljanske betonske cevi, manjka samo še kakšnih 300 metrov. Delo bo šlo v mestnem pomeriju mnogo hitreje. Računajo, da bodo mogli že prihodnji teden izvesti priključek Ljubljane na Črnuče, oziroma na velenjski tok. Naglo napreduje tudi napeljava kabla od Ljubljane do Česnjeve elektrarne v Tacnu. Ta proga je dolga okoli 11 km ter manjkajo samo še 4 kilometri, pa bo položen ves kabel. Še ta mesec bo dovršeno tudi to delo. O Delo dobe... Ljubljanska Borza dela išče trenutno delavce za naslednje delovne ponudbe: 1 Žagarja lia venecijanko. 1 usnjarja, 1 peka z obrtno pravico, 1 kovača za ostrine, 1 modnega risarja, 1 pianista, 1 izdelovalca kos, 1 tekstilnega mojstra, > 1 strojnika za poljedelske stroje, 1 čevljarja, ter eno šiviljo za krzno. Kdor ustreza tem zahtevam, uaj se čim prej zglasi na Borzi dela. Dober barometer Za Ljubljano so dobri barometri neobhodno potrebni. Časi so dandanes hudi in nekdaj so Ljubljančani po njih prav krepko opletali s svojimi jeziki. To pa danes ni več tako lahko; ne zaradi jezikov, ki so še vedno dovolj dolgi, čeprav morajo počivati za zobmi, ampak zaradi — ušes. Ker pa mora vsaka jeza in jezica le nekako ven, mora človek v svoji stiski le poiskati kakšno žrtev, na katero se brez skrbi spravi, in v Ljubljani je ta žrtev vreme. O samem vinu in o njegovih cenah se namreč tudi najbolj potrpežljiv človek naveliča govoriti in še bolj se naveliča take pogovore poslušati — j torej vreme. Vremena pa ni brez barometra: če ta pokale dež, res dežuje, če pa barometer ne kaže dežja, ne dežuje, čeprav lije kakor iz škafa. Tako je v Ljubljani, kjer mora biti vse »uradno«. Kar je zapisano, to je. kar pa ni zapisano, tega ni. V Ljubljani imamo precej barometrov: v »Zvezdi« za upokojence, potem jih imajo vsi optiki, pa tudi zasebniki — vsak za svoj namen. V Delavski zbornici in v Trgovski zbornici imajo socialne barometre, ki se pa nikdar ne vjemajo, kakor se tudi termometri v Bolniški blagajni in v bolnišnici ne. Tovarna „SOKO" oblek obratuje z domačim kapitalom, »posluje domače delavstvo ln domače uradništvo. Imamo svojo ovčjo farmo in izdelujemo plašče in obleke Iz prave domače volnel - Smo nasprotniki vsakega frazarenja in se zatekamo raje k dejanjem. Zato bomo prodajali od 11. do 24. t. m. novo dospele moške hubertus plaSče, vseh velikosti, po Din 235'—, Din 255"—, Din 270 —, Din 286'—. Vabimo tudi cenj. dame, da si ogledajo io pomerijo naše damske plašče, gospode pa opozarjamo na naše specialne športne obleke. — Dovoljujemo si Vas opozoriti, da pri naročanju daril za svoio deco Miklavžu ne pozabite, da Vam lahko postrežemo z dobrimi in cenenimi otroškimi plaščki in oblekcamL — Veselilo nas bo ako nas boste posetili in se prepričali, da vse to, kar govorimo in pišemo, niso prazne besede, s katerimi naj bi Vas zbegali in Vam morda prodali nekaj črnega za belo. Prost ogled in kritika. Zastopstvo „SOKO" oblek za Slovenijo: IVAN KOS Prodajalne »SOKO« oblek: Ljubljana: Sv. Petra cesta 23, Celovška cesta 63. - Kranj: G'avni trg 102. Otvorimo 15.novembra: Maribor: Anton Poš, Aleksandrova c. 27 - Celje: Fišer in drug, Kralja Petra c.22. Mariborske vesti: Zanimivi odmevi velike afere 17.000 oškodovanih za 30 milijonov terjatev in 9 milijonov škode Pred končno likvidacijo alere Kmetijske eksportne zadruge Maribor, 14. nov. Kratka vest o naroku za vpogled konkurznega računa, ki smo jo objavili v današnjem »Slovencu«, je zopet vzbudila zanimanje za Kmetijsko eks-portno zadrugo ter razgibalo armado opeharjenih upnikov. Javnost, ki je iz vsega začetka z izvanred-nim interesom spremljala potek afere, se sedaj zanima tudi za končne rezultate, ki jih je dognala preiskava in pa likvidacija premoženja Kmetijske eksportne zadruge. Voditelji Kmetijske eksportne zadruge v Mariboru so bili Kenda, Kristojič in Žunkovič. Prva dva sta še pri življenju ter se nahajata radi slične afere, ki sta jo izzvala v Zagrebu z zadrugo »Edinost«, obsojena v zaporu, Žunkovič pa je še pred obsodbo v zaporu umrl. Kasacijsko sodišče je njuno sodbo v Zagrebu potrdilo in še povišalo kazen. Za svoje delovanje pri Kmetijski eksportni zadrugi v Mariboru pa še nista prejela plačila, četudi je sodišče že nekajkrat urgiralo prepeljavo obeh v Maribor k razpravi. Gotovo pa bo tudi obsodba v Mariboru prav znatna. Skupno so voditelji Kmetijske eksportne zadruge napravili 9 milijonov Din škode na ljudskem premoženju. Zadrugo samo so opeharili za 900.0l>0 Din. Zapustili so končno 17.000 upnikov. Ko je prešlo premoženje zadruge v konkurz, se je prijavilo sodišču 4000 upnikov. Ti so prijavili 30 mi- □ Miklavžev in božični sejem. Iz tukajšnjih gospodarskih krogov prihaja pobuda, naj bi se v Mariboru po vzorcu večjih inozemskih mest osnoval takozvani »Miklavžev in božični sejem«. S tem bi se nudila domačemu prebivalstvu priložnost, da si brez ogledovanja neštetih izložb nabavi potrebščine, poleg tega pa bi bil tak živahen sejem velika tujskoprometna atrakcija. □ Praktični učiteljski izpiti ©o se vršili te dni pod predsedstvom ravnatelja Kadunca na mariborski učiteljski šoli. K izpitom se je prijavilo 12 kandidatov, pri pismenih so padli trije, pri ust-menem eden. Izdelali so: Erniša Josip iz Prose-njakovcev, Gojkovič-Rudež Bronislava iz Berova (Macedonija), Jančič Vida iz Makovcev, Majnik Marija iz Mute, Sadar Mirko iz Ojstrice, Sudar Oa-brijel iz Slivnice pri Celju, Špendl Avgust iz Pince pri Dol. Lendavi, in Velkar Marija iz Črne. □ V cvetu 17 let je pokosila bela žena dijakinjo Herto Inkret. Umrla je včeraj v mariborski bolnišnici. Truplo bodo prepeljali v Braslovče, kjer bo položeno k večnemu počitku. □ Poročili so se v Mariboru: Rode Franc, ključavničar drž. železnic, in Leskošek Marija. — Zorčič Konrad, delavec, in Klampfer Amalija. — Horvat Vincenc, sluga drž. žel., in Mesarič Elizabeta. — Anton Zidanik, zasebni uradnik, in Marija Miiller. — Martin Hrašovec, trgovski nameščenec, in Angela Cigljar. — Novoporočeneem obilje sreče in blagoslova! □ Hraniiniška razstava pride tudi v Maribor. Sedaj je razstava v Ormožu, od koder se preseli v Maribor 1. decembra, ter bo odprta v sejni dvorani Mestne hranilnice do 10. decembra. Samo en barometer v Ljubljani menda prav kaže, namreč tisti, ki ga imajo v kazini. Ta kaže namreč že precej časa na meglo in dež in sploh na slabo vreme; ljudje pa, ki hodijo na ta barometer gledat vreme, so vsled te napovedi kar vsi iz sebe. Nekaj časa so bili žalostni, danes pa že groze, da bodo tisti barometer razbili, če bo vedno tako slabo kazal. lijonov terjatev, sodišče pa jim je priznalo od tega samo 2,550.000 Din. Konkurzna masa je bila vnov-čena za 1,900.000 Din, V maso je spadala trgovska hiša na Aleksandrovi cesti, ki jo je kupila tvidka Pinter & LeLnard za 860.000 Din, tiskarna v Gregorčičevi ulici, ki jo je kupil Lojze Strašnik za 220.000 Din, raznovrstna pisarniška oprema in okoli 900.000 Din terjatev. Od tega pa se je zamoglo izterjati samo 100.000 Din. Posledica konkurza je bila cela vrsta tožb. Tožili so upniki in konkurzni upravitelj dolžnike. Od 40C0 upnikov, ki so prijavili svoje terjatve, so mnogi zahtevali tudi izplačilo zavarovalnine. Vodilo se je 30 takih velikih odškodninskih pravd, ki so jih pa upniki vse izgubili. Razen tega pa je bilo še 300 pravd, ki jih je naperil konkurzni upravitelj napram dolžnikom zadruge ter je na ta način skušal izterjati dolžne svote. Afera bo končno likvidirana z razdelitvijo konkurzne mase, ki bo izvršena v nekaj mesecih. Preje bodo še upniki morali odobriti razdelilni osnutek, ki predvideva, da dobe upniki I. in II. razreda (davkarija in uslužbenci zadruge) 100% terjatev, upniki III. razreda pa 43%. Spomin na to afero bo pa še gotovo dolgo ostal med našim ljudstvom kot ena najtemnejših točk v zgodovini našega gospodarstva. □ Uradi se vselijo v carinsko pošto. Včeraj ee je vršila v noyem poslopju carinske pošte in kolodvorske carinarnice komisija, ki si je ogledala vse prostore. Vselitev uradov se bo izvršila v najkrajšem času, ker 60 že prispela tozadevna navodila iz ministrstev. Kakor se nam sporoča z ozirom na našo tozadevno notico, ima novo poslopje tudi dimnike. Tudi še dosedaj niso stanovalci posebej obremenjeni s stroški za centralno kurjavo, ampak ee jim bodo zaračunale normalne pristojbine. □ Slutnja smrti. Redek slučaj slutnje smrti sa je dogodil v Žikarcih. 03 letni krojač in posestnik Grajfonar Franc, ki je že dalje časa polehal, jo točno zaslutil čas smrti. Zjutraj ee je lepo sam umil in sveže preoblekel v najboljšo obleko, češ, »da me ni treba drugim preoblačiti«, potem je dal poklicati spovednika ter je prejel sv. zakramente. Popoldne se je poslovil od svojih domačih, nato pa mirno umrl. □ Obmejna postojanka pod streho. Uradno poslopje Tujskoprometne zveze na meii v St. Ilju se naglo zida. V prihodnjem tednu bo zgradba že pod streho. □ Dobro delo nsmiljenja. Večja učenka,, ki se mora voziti vsak dan z železnico v mesto, prosi dobra erea za zimski plašč. Naslov v naši upravi. □ Pomlad v pozni jeseni. G. Dolinšek, znani drevesničar v Kamilici pri Mariboru, nam je poslal večji šopek zrelih rdečih jagod. Posamezni vršički pa so bili še vsi v cvetju. Vidi se, da ima sonce v mariborski okolici še vedno razmeroma veliko moč kljub poznemu letnemu času. □ Radi nesrečnega padca — dva v bolnišnico. V Košakih je obiral Ivan Stok na lestvi stoječ jabolka, spodaj pod njim pa je stal poštni podurad-nik Krajnc Malte. Nenadoma pa se je Stoku lestva zamajala ter je padel z višine naravnost na Krajn-ca. Padec je bil za oba usoden, ker sta dobila tako težke poškodbe, da so ju morali spraviti v bolnišnico. □ V magdalenski cerkvi tatovi. V torek je obiskal magdalensko cerkev tat ter odnesel z oltarja lepo pregrinjalo. S plenom je izginil brez sledu. Kulturni obzornik Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo Z žalnim robom ob naši splošni narodni žalosti in e posvetilom manom velikega Gospodarja je izšla te dni pod uredništvom dr. J. Mala najnovejša številka »Glasnika Muzejskega društva za Slovenijo«. Zadnji letniki te naše brez dvoma najtehtnejše in najodličnejše domoznanske publikacije so občinstvo že kar navadili, da vsak novi zvezek pričakuje kot važen dogodek v našem slovenskem kulturnem življenju. Tudi pričujoči, celili 8 tiskovnih pol obsegajoči snopič nas v tem oziru ni prevaral. Predvsem je tu omeniti razpravo dr. kožarja, ki jc ob priliki ncwyorške dražbe meck-ienburške zbirke, katere neznatnejši del je prišel kot dar v ljubljanski muzej, načel celotni problem predzgodpvine nadih krajev, kakor se kaže v preostalih tvarnili spomenikih. Kol umetnostnega zgodovinarja ga zanima predvsem oblika, ki mil je nositelj važnih spoznanj in ki vzporedno s pisanimi sporočili raz-jasnjuje tudi razdelitev politične, gospodarske in kulturne inoči in veljave po naših pokrajinah v tej davni, prccej nejasni dobi. Obsežna in temeljita študija bo brez dvoma dala pobudo za nadaljnje raziskave ter tako poživila slovstvo o naši prazgodovini, ki je nekoč bilo tako živahno, a je zadnji čas kar nekam ohromelo. Kakor je predzadnji »Glasnik« posvetil daljšo razpravo dogodkom LjuJ?ljfl!ir v letu 1848, tako tudi pričujoči letnik posveča Ljubljani kar tri članke. Egon Baumgartner obravnava v temeljiti razpravi doslej tako temno vprašanje ljubljanske kovnice v XIII. stoletju. Z izrednim numizmatičnim poznanjem vseli potankosti in celotnega ohranjenega gradiva zasleduje avtor početke in vzore ljubljanske kovnice. Pridejani številni klišeji pa — kakor pri Ložarjevi razpravi — ponazoril jejo in olajšujejo razumevanje teksta. Dr. R. Andrejka obravnava vprašanje Coj-zovih vrtov, kojih lokulizacija je bila — kljub temu, da nas od dobe Vodnikovega in Kopitarjevega mecena ne loči bogve kolikšna časovna razdalja — mnogim poznejšim pisateljem nejasna in so nekateri mislili no ozek pas vrta ob tako zvanem Cojzovem grabnu. Nu osnovi listin, sodnih zapiskov, deželne deske in kata-stralnili map jc avtor dognnl meje obsežnih Cojzovih vrtov, ki so sc raztezali vzhodno od današnje Rlcivvcisove ceste v sektorju med Nunsko ulico iu Rimsko cesto. Isti avtor ugotavlja tudi Cojzove fajančne delavnice v Gradišču (Mundova hiša ob Rimski cesti), ki jih jc za Cojzom samostojno vodil njegov nameščenec Alborghetti, dokler aiso pod lastništvom bratov VVasser ok. 1. 1832 prenehale obratovati. Prof. d.r. Jos. Turk obravnava več pisem papeža Klemena Vili. iz leta 1601/02, ki zadevajo liodelitev blejskega oskrbnihtva brikscnškili škofov in ki so zanimiv dokument ir/. dobe, ko je veljalo načelo cujus regio illius ct eligio. V rubriki »Slovstvo« opozarjajo razni referenti na najnovejša dela, ki so pomembna za spoznavanje naše arheologije, zgodovine in umetnosti, v »Društvenem vestniku« pa je pojasnjena reorganizacija društva, ki mn je. po formiranju nrirodojilovne sekcije v pree.hnn Prirodoslovno društvo, ostalo v namenu, da pospešuje jugoslovansko, predvsem pa slovensko •donioznanstvo v zgodovinskem in etnografskem oziru ter zgodovinske vede sploh. Zadnji »Glasnik« spričuje, da se je društvo te naloge lotilo z vnemo in uspehom, podpora in priznanje vse naše javnosti uiu je zagotovljeno. Knjige Cankarjeve družbe Materialistična ideologija, ki tvori temelj marksizmu, je v kričečem nasprotju z našo miselnostjo. Socialno čuvstvovanje in hotenje s tem osnovnim dejstvom nima nikakega opravka, zaikai čut za socialno solidarnost ljudi nikdar ni bil in tudi ne bo monopol nobene skupine ljudi, marveč vedno le socialno čutečega posameznika. Ako si marksisti lastijo monopol na socialno čuvstvovanje, je to prav takšna uzurpacija kakor katerakoli druga. Ako pa more katerakoli ideologija vplivali na človeka v socialnem pogledu, je to nedvomno vse prej Kristusov nauk kot materialistični svetovni nazor. Zaradi teh osnovnih razlik odklanjamo tudi knjige Cankarjeve družbe, ki širijo materialistično ideologijo marksizma. Koledar Cankarjeve družbe nam je priča, kako malo more pomeniti za našega človeka propaganda socialne misli, kot si jo naši marksisti predstavljajo. Razen enega skromnega prispevka (Ivan Vuk: Na obisku pri mogočnih robotih, v katerem opisuje plavže težke železne industrije na Jesenicah), ne vsebuje Koledar nobenega prispevka, ki bi mogel neposredno zajeti našega človeka in naše razmere. Zato pa je Koledar natrpan s prevodi iz drugih jezikov in — tujih razmer. Kaj nam hoče povedati? Da se marksizem bori proti fašizmu in katolicizmu To ie davno vsi vemo. V La namen ie nemara Cankarjeva družba izdala tudi »Splošno zgodovino socializma in socialnih bojev«, katere sta izšla od napovedanih 5 delov prva dva: Stari vek in Srednji vek. (Spisal Maks Beer.) Tretja knjiga, prevod sovjetskega romana »Pod severnim nebom« Pavla Nizovoja, je tako marksistočno - idejno kakor literarno le povprečno dolo. Vsekakor je letošnji knjižni dar Cankarjeve družbe dokaz nesamoniklosti in absolutne imipor-tiranosti marksizma pri nas. Pisma sv. Pavla. Pruska akademija znanosti (filozofsko-zgodovinski razred) je imela pod predsedstvom dr. phil. Hcinricha I.iidensa v Berlinu , sejo, pri kateri je med drugimi govoril dr. Hans Lietzmann o Che®ter-Beattyjevem papirusu, vsebujočem pisma sv. Pavla. Ta rokopis iz okrog 1. 200 nam posreduje jasno podobo razmer prič besedila Nove zaveze v 3. stol. S smotrnim primerjanjem takšnih kodeksov iin z izločitvijo posebnih načinov čitanja, je nastal egipčanski tekst 4, stol. Naloga sodobne kritike je, pregledati ta način izločevanja ter spraviti do veljave dragocene ostanke starejšega besedila. Ivan Vuk: Po valovih Donave Široke... Beležke iz popotnega dnevnika. Založba revije »Naša pota« v Ljubljani. — Brez pretenziij, a venda'. že zaradi popisane poti sikozd Železna vrata od Belgrada do Radnjevca z romantičnimi krajinskimi posebnostmi, je ta popotni dnevnik dosti prijetio čtivo, dasi tvori le skromen prisipevek k našejit: potopisnemu slovstvu. Nemarnost v jezikovrem pogledu pa je za potopis pri nas že skoraj obvezna. Knjižica, ki ima prikupno obbko, je oprem-; ljcna z 19 slikami starih rimskih trdnjav in gradov, Smedereva, Železnih vrat, Trajanove cesre in i drugih znamenitosti. Veli a 16 Din. Uboj zaradi kokošjega jajca Prvi sosed v grob, drugi v zapor za 1 leto in pol Ljubljana, 14. nov. SodnOkriminalma kronika pač še ni kmalu zapisala tako nenavadnega kazenskega slučaja, da bi prišel mož-poštenjak zaradi enega kokoš-jega jajca na zatožno klop malega kazenskega senata. Anton Primožič, 55-letni posestnik iz Pod-6livnice pri Cerknici, ki je bil doslej vedno pošten ln nekaznovan, ki varčno in lepo votli svojo kmetijo, se je moral danes pred tremi sodniki zagovarjati zaradi uboja v razburjenosti. Malemu senutu je predsedoval s. o. s. Fran Gorečan, sosodnika sta bila gg. Fran Kovač in Fran Orožen, državni tožilec Branko Goslar, branilec dr. Ivan Lovrcnčič. Kratka obtožnica nbdolžuje Antona Primožiča, da je 6. avgusta letos doma v Podslivnici med prepirom udaril soseda Jožeta Primožiča z motiko tako po glavi, da mu je prebil lobanjo v dolžini 3 cm, in da je Primožič tej snurtnone varni poškodbi 16. avgu-ita podlegel v ljubljanski bolnišnici Sovraštvo zaradi kokoši. V razlogih omenja obtožnica, da živita družini Antona in Jožeta Primožiča že dalj časa v sovraštvu zaradi kokoši, ki prehajajo z enega dvorišča na drugo. Dne 6. avgusta je nastal med ženskami obeh družin prepir zaradi kokoši. V ta prepir sta pozneje posegla tudi oba gospodarja ter si očitala razne napake in se zmerjala. Nepotnirljiv je bil Jože Primožič, ki je sledil obdolžencu, ki se je z motiko v roki pripravljal na delo pri jarku. V razburjenju je obdolženec udaril nasprotnika z motiko po glavi. Prvo pomoč je dal poškodovancu zdravnik v Cerknici, ki je odredil, du so poškodovanca prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer je umrl. Zdravnika dr. Edvin Suher in dr. Bežič sta pri obdukciji ugotovila, da je Jože Primožič umrl za posledicami dobljene poškodbe na glavi, ker Kaj pravite? V naši deieli imamo razmeroma mnogo sodišč, ki pa imajo vseeno posla več kot prevei, kar ni posebno dober znak za javno moralo. Posebno mnogo opravka imajo pri nas kazenski oddelki. Razsodb sodišč pa ljudstvo ne sprejema vedno kar gladko v vednost, kakor so bile izrečene, ampak jih prav temeljito obravnava na podlagi svojih lastnih pravnih nazorov. Pokori pa se razsodbam vedno. Precej — nepotrebne — zmešnjave delajo med ljudmi razsodbe, ki se po ljudskem mnenju glede višine odmerjene kazni ne strinjajo prav: zgodi se namreč, da dobi tat, ki je ukradel kakšno malenkost, tupatam precej večjo »nagrado«, kakor pa njegov kriminalni tovariš, ki je segel bolj globoko v tujo last, in lega ljudje ne razumejo vedno, zlasti če bero v časopisih samo dejanje in razsodbo. Zato mogoče ne bo neumestno vprašanje: Kaj pravile, g. urednik, če bi objavljali nr «amo dejanj in razsodb (obsodb), ampak tudi njihovo utemeljevanje? Sodne razprave so javne in objavljanje utemeljitev bi prav gotovo dobro vplivalo na vse. MODNA TRGOVINA sredi Ljubljane — se vsled bolcknosti lastnika takoj proda z vsem inventarjem vred. Reflektanti dobe naslov v upravništvu »Slovenca« pod št. 18002. Sin ustrelit mater Maribor, 14. novembra. Pred velikim senatom se je vršila danes dopoldne razprava proti 47 letnemu posestniku Francu Smodišu iz Domanjcev v Prekmurja. Obtožen je, da je dne 29. septembra t. 1. v prepiru ustrelil na pragu domače hiše svojo mater Ano Smodiš. Obtoženec in njegova žena sta živela z materjo v skupnem gospodinjstvu. Večkrat so bili v družini prepiri, v katerih je sin nastopil proti materi. Dne 29. .septembra sta se sprla sin in mati radi tega, ker ji je obdolženec odnesel 600 Din. Do prepira je prišlo v kleti, kjer je 72 letna Ana Smodiš prebirala krompir, sin pa jc prišel pit jabolčnik. Naenkrat so I sosedje začuli strel pred Smodiševo hišo in ko so prihiteli pogledat, se jim je nudil ' strašen prizor. Franc Smodiš je stal z izstreljeno puško na pragu hiše, nekaj kora- I kov stran pa je ležala na tleh njegova stara j mati ter je hropla v poslednjih izdihih. So- je skozi prebito lobanjo nastopila infekcija in nato otrpnenje možganov. Prostodušen zagovor obtožencev. »Povedali nam boste, kako se je zadeva razvijala. Pa vse po resnici!« je nagovoril senatni ! predsednik obtoženca. In ta je začel priprosto pripovedovati žalostno vaško zgodbo. Babe so ne tisti dan dopoldne kregale. Predsednik: »Zaradi enega jajca en človek v smrt!« Obtoženec: | »Tuko je! Da! Nu-ja, soseda Neža je prišla po kosilu regljat. Molčal sera. Prišel je pa še sosed Jože, ki uri je rekel: »Ti si neumen! Si za norišnico! Te bom ciganom prodal!« Z nožem v roki je krožil okoli svoje glave. Umikal se mu je z motiko, da bi jarek kopal. Jože pa za njiin. Z motiko je enkrat zamahnil, potem pa še enkrat, ko se je proti njemu pognal. Predsednik: »Pravite, da ste pamet v razburjenosti izgubili!« Obtožencc: »Tako je! tn še ustrašil sem se! Predsednik: »60 let starega moža ste še zmerjali s krmežljavcem.« Obtoženec: »Nič mu nisem rekel čez časti«.. Predsednik: »Knj je bilo potem, ko ste ga udarili z motiko?«!.. »Zagrabil je Jože za motiko!«... »Jaz bi tudi,« je pristavil predsednik. Ko je bil sosed Jože udarjen po glavi, je res zagrabil za motiko, a so ju nato sosedje razdvojili. Oba sta bila kritični ponedeljek popolnoma trezna, ker ni v vasi gostilne. Obtoženec je zatrjeval dalje: »Jože je bil zelo intrižl jiv človek (intrigant). Rad sc je prepiral zaradi mejnikov.« Kot priči sta bila zaslišana samo Marija Oblak in posestnik Janez Preveč, dočim je izpovedbe ostalih prič predsednik prečital. Priče so v bistvu potrdile obtožencev zagovor, zlasti dejstvo, da je prišlo prav zaradi enega kokošjega jajca do prelivanja krvi. Anton Primožič je bil zaradi uboja v razburjenosti obsojen le na 1 leto in 6 mesecev strogega znpora. Mali senat je vpotštval razbre-. menilne okolnosti, zlasti razburjenost in da med 1 sosedi ni vladalo pravo prijateljsko razmerje. sedje so mu odvzeli puško in ko so ga vprašali, zakaj je to storil, je odvrnil samo >Kar je, to je«, nato pa se je mirno obrnil, šel v hišo, kjer se je preoblekel, in odšel sam na orožniško postajo, kjer je javil strašno dejanje. Povedal je, da je streljal v razburjenosti, ker sta ga mati in žena kregali in ker se je napil. Kasneje je svoj zagovor izpremenil ter izjavil, da je padci strel po neprevidnosti Po prepiru z materjo je pograbil puško, ki jo je imel spravljeno v kleti, ter jo je hotel odnesti drugam. Spotoma se je orožje sprožilo ter zadelo mater na smrt. Pri današnji razpravi je vztrajal pri tem zagovoru. Obsodili so ga na tri leta robije. Koledar Četrtek, 15. novembra: Jedert, dcvica; Leopold (Lovko), vojvoda s poznavalce. Novi grobovi -f-V ljubljanski bolnišnici je mirno v Gospodu zaspala gospa Kati Hamberger roj. Sušnik, soproga posestnika v Mostah pri Ljubljani, stara 57 let. Pogreb b.-j v fefek, 15. novembra ob 4 popoldne izpred mrtvašnice Splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu Naj ji sveti večna luč! Žalujočemu g. soprogu in sinovom naše iskreno sožalje! + Pri Sv. Antonu v Slov. goricah je unirl g. Jakob Rojs. Bil je mož vere, mož poštenja in mož dela. Zato smo ga ljubili in spoštovali vsi kot malokoga Saj ni bilo verske prireditve, da je ne bi pokojni podprl po svoji moči. Dolga leta je s člani apostolstva vsako prvo nedeljo pristopal k mizi Gospodovi, zadnjič še v letošnjem novembru. Bil je velik gospodarstvenik za svojo in za sosednje župnije. Njegovo delo je nova banovinska cesta, ki veže Sv. Anton z Mariborom. On je delal pri posojilnici do zadnjega, on se je brigal za dvig splošne blaginje, kakor nihče drugi. Lepo spravljen z Bogom se je poslovil od nas. V četrtek ob 9 ga bomo spremili na poslednji poti. Dragi Jakob! Veliko si sejal, veliko boš žel pri Bogu. Uživaj v Njem zasluženi pokoj! Osebne vesli = Iz vojaške službe. Odrejeni so za vršilca dolžnosti poveljnika 3. čete voj. god-bone šole peh. poročnik Alojz Trstenjak; za pobočnika 12. planinskega bataljona peh. poročnik Božo Glažar; za pobočnika 2. kolesarskega batalj ona peh. poročnik Josip Horžič; za učitelja voj. godbeno šole nižji Vlažno • hladno, sedai NIVEA Po burji, de*ju ali snegu — ie zlasti potrebno, da varujete Vašo koio pred vetiom m slabim vremenom, to pa storit' najbolj-e tako: vsak večer, predno greste spat. si nadranite kožo zelo na aliko z Nivea Creine. Koža bo postala vsled tega mehka in gibčna, a poleg tega lako odporna, da ji niti slabo vreme ne more škodovati. Vsled eucerita, ki se nahaja v Nivea Creme, prodre globoko v kožo. ne da bi pustila sijaj, in je istoeusuo krema za noč in dan. voj. kapelnik I. razr. Josip Fridl; za knpel-nika godbe 14. pošpolka nižji voj. kapelnik IV. razr. Franjo Šviger; na službo v inšpekcijo odbrane peh. polkovnik Krošimir Ko-šak; ua službo pri inž. referentu poveljstva III. armijske oblasti inž. kap. I. razr. Drago Globočnik; na službo v poveljstvo trebinj-skega voj. okrožja peli. poročnik Josip Kra-šovec; na službo v štab 16. topniškega polka topn. podpolkovnik Maksim Erič; na službo v štab_ 18. topu. polka topn. podpolkovnik Milivoj Celostin, in za vršilca dolžnosti blagajnika voj. muzeja voj. pisar IV. razr. Jaroslav Viček. Aromafin daje klobasam okus, katerega do do sedaj niste poznali. Poskusite. Ostale vesli — Jakčeve slike Nj. Vel. kralja Petra II. Akademski slikar g. Jakac je prejel dovoljenje za razmnoževanje in prodajo slik Nj. Vel. kralja Petra II. z aktom maršalatu dvora št. 3630, z dne 20. sept. Toliko v vednost vsem interesentom in obenem v opozorilo, da je del čistega dobička namenjen za umetniški fond. Slike so izdelane v dveh formatih: 23X35 cm po 15'Din in 50X 70 cm po 75 Din. Slike se naročajo pri kulturnem oddelku mestne občine v Ljubljani. — »Slovenska Matica« sporoča z zuhval-nostjo, da ji je »Društvo sv. Save« v Belgradu ob tragični smrti kralja Aleksandra I., naklonilo za književne namene 1000 Din, kakor je to storilo tudi »Hrvatski Matici« v Zagrebu in »Srbski Matici« v Novem Sadu. — V Zagrebu zgrade dve novi srednji šoli. Na zagrebški banski upravi zelo živahno pripravljajo načrte zn graditev dveh novih srednjih šol, ki se borita zgradili prihodnje leto v Zagrebu. Eno gimnazijo bodo sezidali na Pešče-nici, drugo pa v zapadnem delu mesta pri južnem kolodvoru. Z zidavo prično že spomladi. Stroški so preračunani za vsako poslopje na 9 do 10 milijonov dinarjev. — Ncmčiju kupuje naš tobak. že nekaj dni se mudita v Splitu dva zastopnika neke nemške tobačne tovarne zaradi nabave tobaka pri naši monopolski upravi. Zastopnika sta pregledala razne vrste tobaka, predvsem hercegovskega, ki v Nemčiji še ni uveden, pa vlada za ta tobak v Nemčiji veliko zanimanje. Po trgovinski pogodbi med našo državo in Nemčijo se lahko izvozi v Nemčijo okrog 12 milijonov našega tobaka — Radi ponovne težke ovire se je 2 b številka »Straže v viharju« zopet zakasnila. Izide danes popoldne. Vse naše cenjene naročnike in prijatelje prosimo, naj oproste ponovno zamudo. — Ob pričeniajočem se poapnenju krv-nib cevi navaja raba naravne »Fraoz-Jo-sei«-grenčice k rednemu odvajaniu in zmanjša visoki pritisk krvi. Mojstri v zdravilstvu priporočajo pri raznih starostnih pojavih »Franz-Josel«-vodo, ker zanesljivo in milo odstranjuie zastaianja v kanalu želodčnega čreva in lenivo prebavo ter milo ublažuje razdraženost živcev. — Izreden lovski dogodek, članek pod tem naslovom je bil podpisan z »Lovca K. in D.« Ker mnogi mislijo, da je »D,« g. Dernič Ivan st., zapriseženi lovski čuvaj KID nu Jesenicah, ugotavljamo, da nam članka ni poslal g. Dernič in da on tudi ni, kakor sam izjavlja, nikogar pooblastil, da bi članek objavil ali podpisal tudi v njegovem imenu. — Uredništvo. — Nesreča zidarskega delavca. V Lescah se je včeraj ponesrečil 19-let.ni delavec Josip Avbelj, zaposlen pri stavbni tvrdki Slavec v Kranju ter stanujoč v Mlinem pri Bledu. Padelje z zidarskega odra ter dobil hude notranje poškodbe. Ljubljanski reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico. — Udarec po srlavf. Posestnik Tomaž Potočnik iz Potoka v občini Selca nad Kranjem, star 43 let, se je udeležil dne 21. okt. neke lovske zabave. Med zabavo je nastal prepir in nekdo je udaril Potočnika s puško po glavi. Potočnik je čutil sprva le lahen glavobol, njegovo stanje pa se je vedno »Literaituren glas«. V času, ko je postalo jugoslovansko - bolgarsko vprašanje medsebojnega zbliževanja tako aktualno, je treba še bolj poudarjati, kake važnosti je prav pri tem umetnost (leposlovje, likovna umetnost), kjer bi morali beležiti prve uspehe, ki bi morali postati merilo, kako je z nami. Zakaj gotovo je, da bo brez medsebojnega spoznavanja žit j a in bitja, ki se jasno odražata prav v umetnosti, nemogoča tudi vsaka politična združitev, ali pa je ta zelo relativna, ker je morda plod enega ali več državnikov in ne korenini v narodu ter je zato Cesto vzrok medsebojnega trenja in nesoglasja. — Prav temu namenu naj bi služilo to poročilo, ki bo morda našlo odmeva tudi pri Slovencih. Pred menoj leže prve tri številke »Literaturnega glasu«, časopisa za literaturo, umetnost in znanstvo. Urejuje ga dr. B. Mitov, eden najboljših bolgarskih kritikov. Izhaja vsako sredo in stane za inozemstvo 200 levov. Izhaja pa že sedmo leto in pri njem sodelujejo g-iznajti književniki in znanstveniki, kot eo: AL alabanov, ki ga Ljubljana že pozna, Jana Jazova, najmlajša naša pesmica, ki je tudi že znana ljubljanski publiki, Al. Dzlvgov, N. Bailabanov, gledališki igralec, Konst. Konstantinov, Kiril Krstev, Vasil Štoiiov, A. Strašimirov itd. itd.; iz Jugoslavije sodelujejo: Milan Grol, dr. M. Ibrovac, De-sanka Maksimovič itd. Ima pa časopis poročevalce in sotrudnike v Romuniji, Češkoslovaški, Argentini, Zedinjenih državah, Franciji in celo iz Indije poroča Boris Georgijev. — Med zanimivostmi prvih treh številk je gotovo velike važnosti toplo pisani daljši članek o Jugoslaviji, ciklus pesmi »Neme muke«, ki ga je priobčila Jana Jazova, poročilo o VIII. umetnostni razstavi v Sofiji, ki prinaša tudi zelo posrečene reprodukcije, zanimive sokritikc domačih del, kakor tudi poročila O drami in o peri, dalie prinaša novele domačih in tujih pisateljev (Balabana, Kalaev) iin še mnogo drugega dragocenega in aktualnega. — Naroča se pri »Azbuka« A. D. Sofija, Bačo Kirov, informacije daje Radev Niko, Zavodi, Št. Vid nad Ljubljano. Radev Niko. „Žrtev prisege" na Ljudskem odru na Viču Vič, 14. novembra Preteklo nedeljo je prijazna dvorana Društvenega doma na Glincah zopet sprejela mnogo občinstva, ki se je odzvalo vabilu Ljudskega odra. Po dobro uspelih treh predstavah Hofmannsthal - Zupančičevega »Slehernika« na prostem v letošnjem poletju, je društvo otvorilo zimsko sezono s predstavo »Žrtev prisege« v režiji g. Miho Kunaverja. Motiv sam, je stara navada bogate vasi, da ne da svojih ženinov in nevest v drugo vasi, niti ne dovoli, da bi kak tujec prišel s poroko v njihovo vas. Ljubosumno čuvajoč to staro tradicijo svojih prednikov rajši vidijo, da se zgodi tudi najhujšo, samo da se ta navada no prekrši. Igralci so svoje vloge rešili izvrstno. Predstavnik te stare navado je kmet Gor-jano (Kunavor) ki ne dovoli svoji hčeri, da bi poročila bogatega in všečnega hribovca Tonija (Dovjak). Gorjančeva hči Vera (Sla-parjova) skuša sicer očeta prepričati, da je njegovo mnenje napačno in isto poskušata doseči tudi baron (Lenassi),. ki je gos|Kxlar širne okolice, in sodnik (Bučar). Vsi napori pa so zaman, ker se za stališče Gorjanca za-voiiia vsa soseska. Akoravno ie še vsem v slabšalo, tako da je moral včeraj v bolnišnico. Zdravniki so ugotovili nevaren pretres možganov. Bati sc je, da bodo posledice za Potočnikovo duševno stanje trajne. — Huda nesreča železničarja. Na zagrebškem tovornem kolodvoru se je v torek zjutraj zgodila huda nesreča. Kretničar Mojo Peršiin je med svojo službo zaradi goste megle prišel pod kolesa lokomotive, ki je razvrščevala vagone. Kolesa so nesrečnemu možu nad kolenom odrezala obe nogi. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico, kjer so ga operirali, vendar bo težko ostul pri življenju, ker je izgubil veliko krvi. — Iz maščevanja pn je obdolžil zločina, lz Varaždina poročajo: V noči od 12. na 13. maja je bil izvršen roparski umor nad trgovcem z živino Iv. PoliTnškim. Morilec je odnesel okrog 20.000 Din. Takoj po zločinu je bil aretiran Josip Žlabravec, |w so gn kmalu zof>et izpustili. Nato so aretirali Friderika llalužana iz Priština. Do njegove aretacije je prišlo na podlagi ovadbe Franceta Čoha, ki je trdil, da je llalužan tudi njega nagovarjal, naj skupno izvršita zločin. Na razpravi pred okrožnim sodiščem je bil llalužan oproščen, ker ni bilo dokazov za njegovo krivdo. Roparski umor je tixlaj ostal ue-pojasnjeu. Zanimivo je, tla sta priča Franc Čoh in obtoženi llalužan hodila za istim dekletom. Dekle se je odločilo za llalužana in sc poročilo ž njim. Na podlagi Čohove ovadbe je bil Halu-zan aretiran dan po poroki. Sedel je v preiskovalnem /.uporu od juli ja do sedaj. — Občinskim uradom — sporočamo, da ima Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani vse potrebne davčne tiskovine. V mesecu novembru je treba vlagati: Prijavo dohodkov od zgradb (zgradarino) za leto 1934 — pola stane t Din. Na razpolago je tudi tiskovina: Spisek najemnikov in poduujemnikov«, katerega rabijo vlagatelji onih davčnih uprav, ki istega kot prilogo k letošnji zgradarinski napovedi zahtevajo. Komad stane 50 par. Tiskovine so tiskane v predpisanem uradnem formatu na finem belem papirju. Občinski uradi dobe pri večjem naročilu primeren popust. Vsem hišnim posestnikom in upraviteljem pa priporočamo knjižico višjega davčnega kontrolorja L. Novaka: »Zgradarina«, iz katere bodo posneli obilo važnih nasvetov in navodil glede tega davka. Cena 15 Din. — Pri poapnenju arterij v možganih in srcu dosežemc pri vsakdani* uporabi male množine Franz Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. Celje spominu tragičen dogodek, katerega je povzročila baš ta navada, ko je Gorjančeva sestra skočila v vodnjak, ker so ji branili poročiti izvoljenca izven rojstne vasi, vseeno Gorjanc ne odneha in uasprotuje. Zaman so vse grožnje hčerke in njene sestrič-ne Lenke (Valentinova), ki grozita s pobegom od hiše. Gorjanc se ne omehča. Ko končno izvoljenca zadene še nesreča, da mu pogori posestvo in v njem zgubi življenje Tonijov oče, se Toni v odplačilo dolga ponudi za hlapca Gorjancu. Zaman so vse prošnje hčerke Vere, naj ga nc vzame pod slabimi plačilnimi pogoji v službo. Dejanje so živo razpleta, nastopajo tragični momenti preizkušnjo in težav. V tem ozračju hčerka Vera živčno zboli, Toni pn hoče oditi v tujino. Položaj reši baron, ki prosi kmečko dekle Lenko, nečakinjo Gorjanca, za žono in s tem dokaže, da tudi on nima predsodkov vslod svojega stanu. Po tej odločitvi so ukloui tudi soseska in Gorjanc privoli v poroko. Ljudski oder lia Viču je s to predstavo ponovno dokazal, da jo zmožen vprizarjati večja tlela in da razpolaga s prav dobrimi igralci. Oprema odra in obleke, ki so bile pristno slovenske narodne noše, so predstavo šo bolj poživile in napravile slike zelo pestre. Občinstvu je predstava jako ugajala In želi, da bi se podobne narodne vigre, ki kažejo stare običaje naših dedov, še in še predvajate_ V. K. — Pri ndcbelelosti vzbuja redna zdravilna unomhn nar»vno »Fran? Jnsidnte« grenčice jnkn delovanje črevesa in dela telo vitka er Ibsenovi »Strnliovi«, ki jih vprizori Celjski Studio v soboto in nedeljo v Ljudski posojilnici, spadajo v svetovno literaturo. Dramo jc prevedel g. mag. Fedor Gradišnik in jo tudi re-žira. Vstopnina je nizka in je obisk omogočen vsakomur. Predprodaja za sobotno predstavo je v knjigarni Domovina, za nedeljsko predstavo pa od K) do 12 pri dnevni blagajni. er Božičnica Drž. krajevne zaščite dece In mladine. Dosedaj so darovali za božičnico revnim šolskim otrokom v Cel ju naslednji dobrotniki: Mestna občina 1500 Din, po 51)0 Din: Ljudska posojilnica in Hranilnica dravske banovine: 100 Din g. Bizjak Joško, šol. upravitelj v j>„ in 50 Din g. Heller Ernest. Bodi blagim dobrotnikom izrečena prisrčna zahvala. Ti zneski pa še daleč ne zadostujejo za božičnico, pri kateri je bilo vsako leto obda rovu ni h do 500 otrok. Uverjeni smo, da je med Celjani še mnogo usmiljenih src, zato apeliramo nanje. & Redek jubilej. Danes praznuje SO letnico svojega rojstva bivši predstojnik davčne uprave v Celju g. Leopold Ilasenbuhel. Povsod, k jer je služboval, je bil zaradi svojega vljudnega nastopa priljubljen in spoštovan kot uradnik, pa tudi v družbi. Dasi nemškega pokolenja je bil Slovencem naklonjen, zelo pravičen in ustrežljiv. S številnimi njegovimi prijatelji mu k temu jubileju čestitamo tudi mi in mm želimo, da bi zdrav in zadovoljen učakal še mnogo srečnih let. gs Dopolnilo k včerajšnjemu poročilu o pogrebu g. kurata Matije Ljubše, sporočamo, da so se udeležili pogreba v velikem številu tudi akademiki iz Celja in okolice, člani katoliških akademskih društev iz Ljubljane. er Velika nevarnost na Miklavškem hribn nnd Bregom. Na Miklavškem hribu nad Bregom se je zaradi zadnjega deževja utrgal večji plaz, ki je pa obtičal na treh gabrih, ki ga zadržujejo. Ker bi se znalo zgoditi, da bi plaz zgrmel dalje proti cesti, prosimo oblast, da stori vse potrebno, da ne bo nesreče. Ptul Srečen ribič. Kakor smo poročali, je Kari Primcl, posestnik v Zabovcih pri Ptuju, ujel pred 5 dnevi v Dravi 18 kg težkega sulca. Primcl ima pri ribolovu posebno srečo, kajti 12. t. m. je ujel na istem mestu sulca, ki tehta nekaj nad 18 kg. Strokovnjaki so ugotovili, da sta ujeta sulca par in sicer samec in samica, ter so mnenja, da sta v kalni in visoko narasli Dravi skupno ropala in končno postala žrtev izkušenega iu spretneg? ribiča. Hudo se je ponesrečil 17 letni dninar Ivan Kozel iz Spodnjega Brega. Pri sekanju drv se mu je izpodrsnila r.ekira, pri čemer si je odsekal palec na levi roki. Fant, ki je izgubil precej krvi, se je moral zateči v ptujsko bolnišnico, kamor je prinesel tudi v cunjo zavit odsekani palec. Zdravljenje s pneumatoraxom. Zdravljenje siromašnih slojev s pneumatoraxom v ptujski javn bolnišnici, se vrši vsako sredo in sicer od 8. do 9.30. ure. Tatinska tolpa Pred par dnevi se je klatila po Savinjski dolini organizirana tatinska tolpa, ki je obiskala več hiš in jemala, kar ji je prišlo v roke. Pri g. Go-diclu, meščanskošolskem učitelju v Celju, ki stanuje v Pelrovčah, so ukradli štiri zimske suknje. Takoj na to v neki trnriki precejšnjo množino tobaka in denarja. V Drešinji vasi so grozili skoz. okno osmdcsetletneniu upokojenemu učitelju Je retinu s samokresom in zahtevali, naj jim (izroči denar. V Žalcu so hoteli vlomiti pri veleposostni ku Robleku dvakrat in krnsti, pa so jih pregnali. Ljudje so iz srnini pred nonovniini tatvinami Dostavili ponočno sražo. Ves narod je med sttati Svatba, kakršne še ni bito Vsa Anglija se navdušeno pripravlja na poroko princa Jurija s princezinjo Marino Vsa Anglija, Se več, vsi deli sveta, kjer vlada angleški jezik, se pripravljajo na veliko družinsko slav,nost, ko se bo poročil najmlajši sin angleškega kralja princ Jurij z lepo grško princezinjo Marino. To zanimanje angleškega sveta za prinčevo poroko dokazuje, da doslej še noben angleški kralj, razen kraljice Viktorije, ni bil deležen takih simpatij vseh angleških državljanov, kakršnih je deležen sedaj vladajoči kralj Jurij V. Prava poroka bo v westminstrski opatiji. K tej slavnosti je lord komornik izdal 6000 vstopnic. Zastopana bodo vsa imena obširne države, vsi uradi in dostojanstva. Vsi evropski in izvenevropski dvori pošljejo na svatbo svoje zastopnike. Mlada poročenca bo po obredih anglikanske cerkve poročil nadškol canteburyški. Nato bo svatovski sprevod v vBein sijaju v slovesni procesiji skozi londonske trge in ulice odšel v palačo Buckingham, kjer bo v zasebni kapeli po pravoslavnem nevestinem obredu ponovil poroko pravoslavni cerkveni dostojanstvenik. Ta svatovski sprevod bo nekaj posebnega. Tega sprevoda bo lahko deležno vse ljudstvo. Spretni podjetniki so v bližini cerkve ze začeli postavljati tribune, na katerih bodo prodajali prostore gledalcem po 2000 do 3000 Din. Drugi, ki imajo svoja stanovanja ob teh cestah, jih dajejo v najem za ta dan za 20 do 40 tisoč dinarjev. Seveda bo na sto-tisoče takih, ki si tega ne bodo mogli privoščiti, zato bodo gledali sprevod zadaj za vojaškim špa- lirjem. Pač i>a bodo šolski otroci lahko stali v špa-lirju in od blizu gledali ta svatovski sprevod. Ta dan na vsem ozemlju angleškega imperija šolskim otrokom ne bo treba v šolo. Svatovskega obeda pri dvorni mizi bo deležnih tisoč povabljenih gostov. Najeti so najboljši kuharji iz vse dežele, na stotine lakajev in postrežnic je nanovo sprejetih v službo. Lordu komorniku pa dela največ preglavic težko vprašanje, kako naj za to ogromno mizo posadi vse odlične goste, da ne bo nikjer zamere. Za Anglijo samo veljajo tiskana določila, ki natančno določajo, kje sme sedeti druga hčerka tega ali onega grofa in da ima visoko-plemenita žena, ki se je poročila z navadnim meščanom, prednost pred ženo manjšega plemiča. Toda težave so, kako naj razvrste inozemske vladarje. Koliko bo vsa slavnost veljala, to nikdar ne bo natančno znano. Da pa bo denarni promet v Londonu ogromen, to je jasno. Na stolisoče funtov bo stalo že nastanjenje uradnih in neuradnih udeležencev, njihova obloka in prehrana. Kaki zneski gredo pri takih državnih obiskih, je razvidno iz tega, da je pokojni ruski car Nikolaj nekoč, ko je za dva dni prišel na obisk v grad Windsor, izdal 1500 zlatih funtov (kakega pol milijona dinarjev) samo za napitnine uslužbencem. Splošno pa na angleškem dvoru velja sedaj navada, da tuji knez, ki pride v gos;le, razdeli na dan 50 funtov napitnine grajskemu osebju. Časopisje ima sedaj polne roke dela. Ženin in nevesta pred časopisnimi poročevalci in fotograii nista nikjer več varna. Londonski časopisni bralec danes najbrž bolj natančno ve, kaj vse bo srečna nevesta imela v svoji skrinji, kakor pa ona sama. Vsako jopico, katero princezinja Marina kupi v trgovini, časopisje že drugi dan obširno popiše. Tudi poročna darila so natančno popisana v časopisju. Poklicani in nepoklicani jima jih pošiljajo, čeprav je princezinja Marina izrečno prosila, da ne želi za poročno darilo nobenega luksuza, ampak le praktične stvari za gospodinjstvo. Ženin vojvoda Kentski je javno naprosil vse »Jurije« na Angleškem in Irskem, ki nosijo isto ime kakor on in ki po stari navadi ženinu pošiljajo svoje darove, naj mu ničesar ne darujejo, ampak da naj se namesto njega spomnijo ubogih otrok, ali pa bolnišnic. Princ Jurij posebno priporoča, naj bi se ob tej priliki' zbrala zbirka, da bi se zgradila nova bolnišnica sv. Jurija ob Hydeparku. Ta prin-čeva prošnja je naletela na Angleškem na velik odziv. Danes je na Angleškem za to bolnišnico zbranih že več milijonov dinarjev. Prvi je daroval kakih 200.000 Din neki neznanec, ki svojega imena ni hotel sporočiti. Ko je to zvedela gospa Mayer Sassoon, je takoj izpolnila ček za 2000 funtov (pol milijona dinarjev) v ta namen. Kakor je torej videti, ee bo prinčeve svatbe udeležila z vsem srcem vsa Anglija. To bo svatba, kakršne še ni bilo. Ves narod je med svati. Janičarska godba prepovedana Turško notranje ministnstvo je turškim radio-poetajam prepovedalo oddajati staro turško godbo, predvsem godbo, kakršno so igrali janičarji pred svojim sultanom. Izvzete so le tiste točke iz stare turške glasbe, ki so narejene po evropskem načinu. Prepoved se opira na govor Kemal paše v parlamentu, ko je dejal, da je posebna kulturna naloga turškega naroda v tem, da modernizira turško godbo. Papežev nuncij Ruiz y Flores, ki eo ga mehiške oblasti zaprle, češ, da je nastopal proti novemu šolskemu sistemu v Mehiki, kateri je tako urejen, da bo vso mladino moralno pokvaril. 17. otroka krstil škof Škof v francoski škofiji Lucan, msgr. Garnier, je te dni birmoval. Mudil se je ravno na nekem ribiškem otočiču, ko je zvedel, da bodo prinesli h krstu 17. otroka ribiške družine. Škof je takoj sklenil, da bo otroka on krstil. Ta krst je postal velika cerkvena slovesnost, katere 60 se udeležili vsi otočani. K službi božji je prišlo 300 šolarjev, ki so med sv. mašo prepevali. Boter otroku je bil sam predsednik francoske republike, ki ga je zastopal župan. Na koncu je škof blagoslovil novoro-jenčkove sorodnike, stare starše, 6tarše in vseb 16 bratcev in sestric, med katerimi jih sedem obiskuje katoliško šolo. V katoliško vero prestopit Iz Londona poročajo, da je tamkaj prestopil v katoliško vero znameniti angleški letalec lord Sempill, kj je 41 let star. Za seboj ima sijajno ka-rijero. Leta 1918 in 1919 je bil delegat ravnateljstva v ministrstvu za zračno plovbo. Pozneje je dobil naročilo, naj na Japonskem organizira japonski zračni promet. Pozneje so ga povabili na Grško, naj reorgnuizira tamkajšnji zračni promet. Od leta 1928 je predsednik angleškega zrakoplovstva. Svoje simpatije za katoličanstvo je večkrat pokazal ter 6e je udeleževal katoliških manifestacij in jih z zraka pozdravljal. Drzen beg s Hudičevega otoka Vojvoda Gloucesterski, Lreitji sin angleškega kralja, izroča letalcema Scottu in Blacku častno darilo. Na desni stoji mr. Robertson, župan mesta Melbourne v Avstraliji, ki je priredil tekmovalni let iz Anglije v Avstralijo in podaril častno nagrado. Oče živali Dne 11. novembra je minilo 50 let, ko je umrl eloveči popisovalec živali Alfred Brehm. Učenjak Be je že iz mladih nog pečal z živalstvom. Ni bil star še 24 let, ko je že prvikrat dobil povabilo, naj ee udeleži kot zoolog in preparator ekspedicije v Srednjo Afriko. Po dolgem oklevanju je njegov oče, ki je bil velik ljubitelj ptičev in protestantski pastor na Turinškein, dal svoje dovoljenje. Breh-niov oče Ludovik Brehm je svojo ljubezen do živali prenesel ua svoje otroke. Ze v zgodnji mladosti je svoje otroke jemal v gozdove in na polje. Pri tem so se otroci navadili spoznavati ptiče po petju in letu. Znali so najti vsako gnezdo ter po vsakem peresu spoznali, kateri ptič ga je zgubil. Tako je rastel mladi Alfred Brehm in z njim vred je rastlo hrepenenje, spoznavati širni svet, živali divjine in puščave. Ko se mu je ponudila prilika, je z veseljem sprejel ponudbo in z očetovim dovoljenjem odšel v Afriko. V čudovitih afriških gozdovih, v močvirjih in ob Nilovih vodah je Brehm začel svoje delovanje. Ob Nilu je potoval z ekspedicijo navzgor do skrajnih mej civilizacije ter nato v Libijsko puščavo. Popotniki so morali cele tedne trpeti najhujše pomanjkanje. Toda vkljub vsemu trpljenju je mladi Brehm porabil vsako uro počitka za znanstveno delo in za proučavanje živalskega življenja. Za tem potovanjem je siediio drugo potovanje ob Belem Nilu do Kordolana. Tu so popotniki Ob 50 letnici s mrli Atireda Brehm* Pretresljiva tragedija velikega znanstvenika in pisatelja preživljali cele mesece sreče in dela, toda tudi bolezni in trpljenja. Nemški baron Miiller, ki je iz 6vojih sredstev vzdrževal to ekspedicijo, se je vrnil v Harlum in odtod v Evropo. Mladi Brehm pa je ostal v glavnem mestu Sudana. Iz Nemčije mu je baron Miiller pošiljal denar, katerega pa Brehm ni dobil. Zato je zašel v velike težave. Zadnje svoje vrednosti, celo svojo uro, je prodal, da je mogel kupiti smodnik in svinec, da bi izpopolnil svojo zoološko zbirko. Sredi tega pomanjkanja se je zavzel zanj novo-imenovani egiptovski generalni guverner v Sudanu. Ta mohamedanec je Brehniu brez obresti posodil večje zneske denarja, da je mladi učenjak mogel izpopolniti svoje zbirke ter se nato vrniti v domovino. Brehm je nato v neštevilnih člankih, debelih knjigah in predavanjih poročal o svojem popotovanju in o svojem opazovanju. Sledila so nova potovanja po Španiji, po spodnji Donavi, po Afriki in Sibiriji, na katerih je izpopolnjeval svoje bogato zoološko znanje. Iz teh 6vojih znanstvenih potovanj je prinesel Brehm v domovino tako znanje, da se je mogel lotiti ogromnega dela in je napisal svoje sloveče delo »Življenje živali«, katero je prevedeno v vse kulturne jezike. To ogromno delo je prineslo Brehniu častni naslov »oče živali«. Žal pa sloveči učenjak ni našel zaslužene sreče. Znanstvenik ni znal gospodariti. Težki udarci so ga zadevali. Ob rojstvu zadnjega sina mu je umrla ljubeča žena. Ko je bil od vseh teh udarcev že skoraj strt, je iz Združenih držav Severne Amerike dobil povabilo, naj pride v Ameriko predavat. Že se je pripravil na pot, tedaj pa mu je vseh pet njegovih otrok obolelo za davico. Težkega srca se je odločil, da bo vendarle potoval, da bi mogel za svojo ljubljeno družino kaj zaslužiti in ji olajšati, življenje. Komaj je stopil na ameriška tla, ga je že dohitelo sporočilo, da mu je umrl najljubši sin. To je močnega moža vsega pretreslo. Mehanično je opravljal svoja predavanja v Ameriki in potoval iz kraja v kraj. Ob Missisippiju ga je zgrabila malarija ter je dolgo časa bolan ležal. Ko je čez dolgo časa ozdravel, se je Alfred Brehm vrnil v Evropo kot zlomljen starec. Minilo je še nekaj mesecev. Tedaj je huda ledvična bolezen, katera ga je mučila že več let, pokončala življenje še ne 55 let starega moža. ★ Spnrt. Desetletni deček je rekel teti, ko je dobil potega bratca: >Ako pojde tako naprej, bomo imeli kmalu svoje Lastno moštvo za žogobrc.t Kakor znano, pošiljajo Francozi svoje zločince v kazensko kolonijo na tako zvani Hudičev otok ob obali francoske Gvajane v severnem delu Južne Afrike. Življenje tam je seveda strašno. Kdor se dobro obnaša, ima vsaj malo upanja, da bo kdaj oproščen in da bo zopet videl domače kraje. Toda večina teh nesrečnikov že poprej pomrje v hudem podnebju. Zato 6e večkrat dogaja, da posamezniki tvegajo svoje življenje ter skušajo uiti iz tega pekla, ki po pravici nosi ime »Hudičev otok«. Sedaj poročajo z angleškega otoka Trinidad, da je na nizozemski otok Aruba, ki spada v skupino otokov Holandske zahodne Indije, ob obali Južne Amerike, prišla skupina desetih francoskih kaznjencev, ki 60 se s skrajno predrznim in fantastičnim begom rešili Hudičevega otoka. Za ta beg so se dolgo naskrivaj pripravljali, dokler niso pred dvema mesecema izvotlili deblo, ki 60 ga uporabili za čoln ter 6e z njim spustili na nevarno pot po morju v svobodo. Po strašnem trpljenju je de-setorica srečno dospela na Arubo. Med potjo so doživeli begunci strašen vihar. Veliki valovi so za-grinjali čolniček in odnesli več beguncev, ki so žalostno utonili. Desetorica pa je srečno dospela do angleške kolonije Trinidad. Prišli so tja vsi izčrpani, razcapani in onemogli, tako, da so morali cel mesec ostati tam, da so si vsaj za silo opomogli. Angleži in Američani, ki žive v tamošnji angleški koloniji, so se začeli zanimati za usodo teh beguncev. Posebno jim je ugajalo to, da so begunci zmogli vse te hude telesne napore. V svojem »športnem« navdušenju so Angleži in Američani začeli zbirati darove in zbrali so veliko vsoto denarja. Ta denar so izročili beguncem. Kaznjenci so si s tem denarjem kupili osem metrov dolgo jadrnico s pomožnim motorjem ter se preskrbeli z živežem, vodo in obleko. Ko eo odhajali s Trinidada, se je v luki zbrala vsa angleška in ameriška kolonija in se od ubeglih kaznjencev prisrčno poslavljala. S svojo jadrnico eo francoski kaznjenci srečno dosegli holandski otok Arubo, kjer hočejo dalj časa ostati. V srednjeameriških državah si hoče vsak ustanoviti novo eksistenco in začeti novo življenje. Za pot od Hudičevega otoka do Arube, ki je dolga 1600 km, so potrebovali dva meseca. »Vojno vojni!« To je bila glavna misel govora bivšega angleškega ministrskega predsednika Lloyda Georgea, kateri je govoril, ko so odpirali razstavo vojnih slik v Londonu. Žena: »Vse sem jaz prinesla v zakon. Kaj neki si ti poprej imel?« Mož: »Dve reči.« Žena: »Kateri neki?« Mož: »Svoj mir in ključ od veznih vrat.« Poljska slavi svojo neodvisno?!. Nn. obletnico poljske neodvisnosti je bila na varšavskem letališču ' '".......'velika parada, katere ee ie udeležil v svoji častni loži sam maršal Pileudeki. Gospodarstvo Uredba o zaščiti denarnih zavodov Kakor «mo ie poročali, poteče 4. decembra veljavnost uredbe o zaščiti denarnili zavodov in njihovih upnikov, ki je bila uveljavljena v nizu raznih uredb dne 4. decembra 1933. Sedaj se govori, da bo ta uredba Se pred potekom tega roka izpre-menjena v nekaterih točkah in kot taka dalje v voljavi. Ker je to vprašanje zelo važno, eo ee začele gospodarske organizacije že haviti e tem vprašanjem in je ua pr. Združenje trgovcev v Kranju zahtevalo v Belgradu na pristojnih mestih, da ee določila te uredbe izpremene tako, da bodo odgovarjala dejanskim razmeram in zagotovila resnično sanacijo naših denarnih zavodov, katero pričakuje upravičeno vse naše gospodarstvo. Po tej uredbi so, kakor znano, za bodoče poslovanje denarnih zavodov, ki prosijo za zaščito po uredbi, tri smernice. Prva določa odložitev plačil, druga 'sanacijo ia tretja izvenkonkury.no likvidacijo. V ogromni večini so se naši denarni zavodi odločili za odložitev plačil, ker je prehodnega značaja in je upati na izboljšanje položaja do onega roka, ko bi prenehala veljavnost določil o odlogu. To je seveda račun bodočnosti, o katerem se danes ne da govoriti ne tako in ne tako. V sedanji uredbi pogrešamo natančne definicije pojma aktivnost Uredba namreč pravi, da se lahko dovoli odložitev plačil ali sanacija aktivnim zavodom. Zato bi bilo potrebno ta pojem aktivnosti natančneje odrediti. Iz nekaterih določil uredbe bi se smatralo lahko, da je pojem aktivnosti razumeti tako, da se primerjajo izgube, katere je odpisati, z razpoložljivimi rezervami in glavnico, kar se lahko porabi za odpise. Zavod je torej aktiven, če so rezerve in glavnica večje kot vsota odpisov, katere je troba izvršiti. Seveda je zavodu dana tudi možr nost valorizacije državnih pap^jev in nepremičnin in bi lahko tudi tako nastala aktiva porabili za kritje izgub. Iz tega sledi, da je pojem aktiven nedoločen in da bi ga bilo treba v svrho jasnosti temeljito ugotoviti, ker je tako ta važna točka prepuščena svobodni oceni ljudi, ki ne gledajo na zavod z očmi poslovnega človeka, in bo njih sodba diktirana po drugih motivih. Določila f členu 16. glede valorizacije vrednostnih papirjev dovoljujejo možnost, da minister trgovine in industrije ne odobri valorizacije teh papirjev. Ce se valorizacija že dovoljuje, potem taka določila nimajo smisla, ker mora biti veljavnost določb za vee enaka, ne pa prepuščena sodbi ministrstva. Saj je tudi zakon o valorizaciji državnih papirjev za bilance določil za vse zavode enako možnost valorizacije iu razdelitve odpisov na pet let. Nadalje pogrešamo še par važnih uredb o izvajanju nekaterih predpisov zakona. Nujno potrebno bi bilo, čim stopijo odplačilni načrti v veljavo, da se uredi vprašanje kompenzacij, odnosno se naj že sedaj pove, po kakšnem načelu se bodo lahko VrM'(ilede določil o komisarjih, katerih postavitev je fakultativna, bi bilo predlagati, da ee enostavno imenujejo dosedanji komisarji, ki so imeli nadzorstvo nad banko, oziroma denarnim zavodom. Splošno bi ee moralo tudi izvesti načelo, da je možna aa vsako važno stvar prltoSba na državni svet, kar je v nekaterih primerih izrečno zabra-njeno. Kakor emo že poročali, eo predpisi glede pre-tvoritve vlog v delnice, zelo komplicirani. Tendenca v novi uredbi pa bo šla za tem, da te predpise poenostavi, kar bo prišlo zlasti v poštev pri nekaterih zavodih. Pri nekaterih zavodih, kjer bi «e na pr. večinski delničarji za to izjavili, sploh ni treba nobenih določil o postopku pri pretvoritvl vlog v delnice. To bi bilo nekaj pripomb k nameravani noveli uredbe o zaščiti denarnih zavodov. Med tem pa delujejo že komisije, ki eo določene za pregled denarnih zavodov. Njih delo je veliko, če vpošteva-mo, da znaša število dolžnikov na tisoče in je treba pri vsakem pregledati boniteto. Zato je pričakovati, da bodo ti pregledi trajali še nekaj časa in da pred novim letom ne bo podano končno poročilo pregledovalnih komisij. Zato bi bilo skoraj boljše, če bi pregledali pregledniki tudi bilanco za 1934, ki je neposredno pred nami. Ko bo že kmalu leto dni, ko je stopila uredba v veljavo, je prav, če pogledamo, koliko se je premaknilo vprašanje naših denarnih zavodov naprej. V tej uredbi kot v drugih uredbah so bili predvideni številni pravilniki, ki pa še do danes niso ved izšli. Poleg tega se je pokazalo, da tudi druge uredbe niso doživele enoletnega življenja in so morale biti bistveno popravljene. V tem enem letu pa smo doživeli, da se je število denarnih zavodov pod zaščito povečalo, za upnike pa je nastal še težavnejšj položaj, ker so ti zavodi izplačali večinoma prav malo. To stanje je naravno pritisnilo še bolj na upnike, ki so danes oni, ki nosijo veliko brertie sanacije denarnih zavodov. Drugo važno vprašanje v zvezi 7 reševanjem vprašanja denarnih zavodov so nova sredstva. Že za ureditev starih poslov eo potrebna denarna sredstva, ki 60 bila tudi obetana, vendar je njih vsota skoraj nezmogljiva za naše razmere. Drugo vprašanje pa so. nova sredstva za nova posojila. Vsekakor bi temeljito razčiščenje položaja denarnih zavodov, ki eo šli pod zaščito, mnogo pripomoglo k povečanju dotoka novih vlog. Nove vloge bi prinesle oživljenje denarnim zavodom, ki bi bili v stanju dajati nova posojila, katera tako bridko pogreša naše gospodarstvo. Danes že pritekajo zjiat-na denarna sredstva, katera pa denarni zavodi težko plodonosno in likvidno oiasirajo. Večinoma jih morajo držati kot gotovino, saj je baš fluktuiranje novih vlog izredno znatno in so zanje potrebne znatno večje kot normalne blagajniške rezerve. Donosnost drugih naložb je pa majhna: na pr. kupovanje blagajniških zapisov Narodne banke, naložba kot vloga pri javnih denarnih zavodih, kupovanje blagajniških bonov finančnega ministrstva, ki bi lahko postali važen instrument denarnega trga, in končno plasiranje v menična in lombardna posojila, pri katerih se da doseči najvišja obrestna mera. Zato bi bilo nujno potrebno vse novo poslovanje denarnih zavodov urediti z dobrim bančnim zakonom. 3391.61—3419.87, Pariz 225.15—236.27, Praga 142.34 —143.26, Tret 291.90—294.30. Promet na zagrebški borza 31.633 Din. Curih. Pariz 20.31, London 15.42, Newyork 906.375, Bruselj 71.80, Milan 26.375, Madrid 42.10, Amsterdam 208-25, Berlin 123.75, Dunaj 72.97 (56.95), Stockholm 79.50, Oslo 77.45, Kopenhagen 68.85, Praga 12.85, Varšava 58, Atene 2.94, Carigrad 2.49, Bukarešta 3.05, Buenos-Airea 0.7775. Vrednostni papirji Tendenca j« nadalje čvrsta m so tečaji narasti pri skoro vseh papirjih. Promet pa je oslabel in je bilo danes na zagrebški borza zaključeno 300 kom. vojne škode ter 100.000 v beglluških obveznicah. Ljubljana. 7% inv. pos. 70.50—7*1, agrarji 40 —41, vojna škoda 335—340, begL obv. 56—57, 8% Bler. poo. 63—66, 7% Bler. pos. 54—56, 7% po«. DHB 66—67. Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. po«. 71.50 bl„ agrarji 40-—41, vojna škoda 337—340, IZ 339—340 (340), 6% bogi. obv. 56—57 (56.60), 12, 57—58, 8% B)er. pos. 65—66, 7% Bler. pos. 54—55, 7% pos. DHB 64—66, — Delnice: Narodna banka 4150 d., Priv. agr. banka 211—215, Osi. sladk. tov. 120— 140, Bečkerek sladlk. tov. 700 bi., Osj. livarna 135, Impex 50 den., Trboveljska 100—105. Beigrad. Drž. papirji: 7% invest. pos. 69-71, agrarji 40—41 (40), vojna šJ15%. V neki debati ob priliki predavanja sedanjega finančnega ministra Ger-main-Martina je bilo povedano, da morajo uradniki za kratkoročna posojila plačevati celo do 33% obresti. Zaradi tega je napovedal, da bo predložil zakonski predlog, po katerem bi se višina maksimalne obrestne mere v Franciji po vzgledu drugih držav določila z zakonom. Nemška produkcija piva narašča. V kampanji 1933/34, ki je nehala s 1. oktobrom 1934, je znašala produkcija piva v Nemčiji 35.74 milijona hektolitrov, dočim je znašala produkcija v prejšnji kampanji 38.34 milij. hI. Posebno znatno je narasla produkcija piva od januarja do junija, torej v sredi kampanje in to celo na 13 oz. 15%. Borzo Dne 14. novembra. Denar Danes je popustil e-dino Bruselj, Curih je pa ostal neizpremenjen, dočim so vsi ostali tečaji narasli. V zasebnem kliringu se je na vseh naših bor-, zah tečaj avstrijskega šilinga zopet ustalil na 8.10 1 do 8.20. Grški boni v Zagrebu 29.65—30,35, v Belgradu 29 denar. Angleški funt je nadalje narastel v Ljubljani na 232.20—233.80, v Zagrebu na 231.90 do 233.50, v Belgradu pa na 231.40—233. Španska požela v Zagrebu 5.65—5.75, v Belgradu 5.65 bi. Budimpešta v Zagrebu 9.90—10. Ljubljana. Amsterdam 2309.85—2321.21, Berlin 1370.14—1380.94, Bruselj 795.79—799.73, Curih ! 1108-35—1113.85, London 170.64—172.24. Newyork Primorje : Hašk (Zagreb) V nedeljo ob 14.46 na igrišču Primorja V nedeljo nadaljuje ASK Primorie e svojimi prijateljskimi tekmami, katere prireja t najodlič-nejšimi klubi v državi kot nekako nadomestilo ia državno prvenstvo, ki ga naše sprotno občinstvo tako težko pričakuje. Za prihodnjo nedeljo je povabil v goste zagrebške akademike, ki so ie ope-tovano zadivili ljubljansko občinstvo s svojo visoko tehniko in krasno kombinacijo. Hašk je v tem pogledu nedosegljiv, in 5e bi polagal nekoliko več važnosti v streljanje na gol, bi bila to najboljša nogometna enajstorica v državi. Na vsak način pa se nam obeta v nedeljo prvovrsten nogomet, kajti Primorje je preteklo nedeljo dokazaki, da je v odlični formi. In ker si bosta stali nasproti moštvi, ki se poslužujeta različnih načinov za dosego zmage, bomo videli igro, s katero bo naše občinstvo gotovo zadovoljno. Slalom klub U. Teli. od tek. Tekmovalci nuj sc danes zanesljivo udeleže telovadbe »b 19 Po telovadbi bo ob 30 TidravniSki pregled, kakor ie domenjeno. K. pregledu ne pohabite vzeti klubskih legitimacij. Oni, i Iti niso bili pri zadnji telovadui url, naj danes si-! (turno pridejo radi dogovora za pregled. Kdor ne bo pregledan, pod nobenim pogojem ne bo pripiiSCen k treningom ta tekmam. Tenis — table-tenls. NoSa tenISka reprezentanca odide ua daljSo turnejo v Indijo in morda na Suudske . otoke. Nastopali bodo v glavnem v eksibicijskili partijah. Potujejo Puučec, Pallada, Scharfer in morda Kukuljev« pod 'odstvom ini. Pavellča. — Končana bo ; table-tenis prvenstva v Češkoslovaški in Madjarski v i Pragi le nepričakovna zmagal Hanimer, V Budimpešti , pa je Bama, vrnivši se \i. Pariza, ponovno doka/al. da nima konkurence. Pri damah Jo zmagala SlpoSeva. Iilteresnntno je, dn se Je v doubln gospodov odliftno plasiral par Mechlovieh-David. Mechlovich je namreč eden najstarejših aktivnih športnikov »ploh, Raj Šteje nad 50 let. — Že sedaj vlada veliko zanimanje '/n državno prvenstvo v table-teruimi, ltl «e vrSi prihodnji mesec v Ljubi lani. Verjetno bosta po daljšem odmoru nastopila državni prvak Nemec Lieož t bratom Janežem. 2al sc naSi igralci ne bodo udeležili svetovnega prvenstva v Londonu zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev. Res škoda, kajti doslej smo dosepall bnS v teti panogi športa v ino7.em«tvn znatne nspehe. S K Sora. SK Bratstvo (Jesenice) 6:1. Napeto pričakovana prvenstvena tekma med domaČim klubom SK Soro hi simpatičnim SI< Bratstvom a. Jesenic se jo odigrala v nedeljo na igrišču Sore z rcznltnioin G-.2 za domačine. Veliko zanimanje za to prvenstveno tekmo kljub slabemu vremouu ni popustilo ter so vsi glodalci V7,trajali tndi ob močnem deževju prav ,io konca igre. Obe moStvi sla zaigrali s presenetljivim elanom iu energijo. Občudovanj« vredna vztrajnost in do konca trajajoča požrtvovalnost ne najde druge primer« in že dolgo nismo videli zanimivejše ln bo j napete igre. Pokazalo sc ie, da so si stali nasproti znani športniki. Domača obramba z vratarjem in zanesljivo krllsko vrsto, Je nenadomestljiva opor* o kg) 8. . „. _. , Lnlikn: Fein (Avstrija, »12.5 kg. 97.5. Itt.i) ki Dnverger (Francija, .112.5. 91.5. 97.5, 112 5) 1. In !L; \Vagnor (Nemčija, 295) .1.: Silssdorr (Nemčija. 2*2) 4.; fin beti i (Italija, 277.5 kg) 5.; Cella ((talija. 272.5) «. l.nhka, srednja: Istnayr (Nemčija) .147.5 kg (102 5, 105, 1.17 5 kg) 1.: ITeiizmnnn (Avstrija) S.T2.5 kg 2.-, ITi.p-flnger (Avetrijal 330 k* 3.; Galimborti (Italija) 230 k« 4.; Gottsehark (Nemčija) 517.5 k« 5.; Mambrim (Italija) Stt.5 kg 6.; Blanc (Švica) 305 kg 7.. Poltežka: Hala (Avstrija) 370 kg (100, 1J6. 1S5 kg. novi svetovni rekord) 1.; Iloutseb (Nemčija) 3ft> kg 2.; Zoman (Avstrija) 342.5 kg S.; l.eopold (Nemčija) 330 kg 4.; Anglade (Francija) 325 kg 5. Franom llostln od stopil. Teika: Psenleka (čngkoslovaAka) W5 kg (130, KO. 145 ke) L; Manger (Nemčija) 3S2 5 kg 2.; Strassli-rger (NoimMJa) 382.5 kg 3.; Domeni in (Francija) 357 5 kg 4.; Si-.hilberg (Avstrija) 357-5 kg 5.; Merooll (Italija) 342.5 kilodramov 6. Kočni plasma posameznih narodov pa je na. slestane enkral tako srečen, da tio tudi on prifce1 na listo svetovnih rekorderjev. In to je tudi eden vnžnih, če ne uiordu glavnih vzrokov, da svetovni rekordi nimajo v ilaiiaAuJi dolii obstnnka. Nič manj kakor 40 novih svetovnih rekordov Jo bilo postavljenih v sezoni, ki Jo pravkar zaključujemo. Sedaj si pa Se oglejmo, ka tere so pra.v za prav te države, ki so Jih postavile. Na prvem mestu Je seveda Amerika, kaleri zuenkrat Se nihče ne more blizu. Sama lili Je postavila kar 18. Zna čilno je, dn ined temi rekorderji ni nobeno ženske. Clo vek bi mislil, da dekliška lalika atletika v Ameriki t«pi. Toda toniti ni tako lil berlinska olimpijada bo prav gotovo baS nasprotno dokazala. Kajti Američanka je drugačna, kakor so Evropejke; one goje s|»ort predvsem zato, da so izkažejo, da stopijo v ospredje. Na drugem mestu sledi Poljaka s Šestimi rekordi, katere so postavile same ženske. Zn Pollaki pridejo b petimi rekordi Nemci. Tudi pri Nemcih imajo Štiri rekorde ženske, le na znnuega atleta Sieverta odpade eden z njegovim ko-josalnini uspehom v desetoboju. Nato pridejo Cehoslo-vaki s Štirimi rekordi. Tudi pri njih nosijo zastavo ži-n-Hke, kajti vse Štiri bo postavile ono. In končno odpade po en rekord na Avstrijo, Japonsko, Dansko. Finsko, Italijo, Svieo ter Švedsko. Zg. Sv. Kungota Dne 9. novembra je zapustil tukajšnjo župnijo g. župnik Frančišek Magdič ter odšel na novo župnijo k Sv. Tomažu pri Ormožu. V teku 12 let je mnogo storil v vinogradu Gospodovem. Oskrbel )e nove zvonove, ustanovil Prosvetno društvo, zgra-! dil Katoliški dom, uvedel vsakoletne procesije na čast Presv. Srcu, reorganiziral Marijino družbo, ; ustanovil Apostolstvo mož, društvo Krščanska šola itd. Kdo zamore vse našteti! Mnogozasluž-nemu g. župniku naj bo Bog bogat plačnik! Tukajšnji župljani ga bodo ohranili v trajnem, lepem in hvaležnem spominu. Sošfanf Obrtniki na davkariji Verno podobo današnjih gospodarskih razmer je nudilo v ponedeljek dopoldne pritličje okrajnega sodišča, kjer s> nahajajo uradni lokali davčne uprave. Na hodnikih se je zbrala množica obrtnikov. Ker vsi niso mogli v urad, »o poslali deputacijo. Ljudje so prišli od blizu in od daleč. S seboj so imeli dokaze o svojem zaslužku in življenju, s katerimi davčna odmera za 1. 1935 ni v pravem razmerju- Ko se je deputacija vrnda in povedala, kaj je opravila, se mračni obrazi niso nič zjasnili. 3:2. V nedeljo se je odigrala v Šoštanju nogometna tekma med celjskimi Atletiki in SK Šošta njem. Končala se je z zmago domačih. Kočevje V nedeljo, dne 11. t. m. je pričelo tnknjšnje akad. društvo s serijo predavanj. Predaval je g. prof. dr. Grad: »Vtisi iz mxlobne Francije« j Obisk je bil zadovoljiv. V nodelio, dne 18. t. m. j bo preduval uuiv. prof. g. dr. Ludovik Bolim-| »O svetovne«! gos|Kxlurstvuc. Opozarjamo žr 1 danes občinstvo, predvsem inteligenco no to a:k-tltelno predavanje in pričakujemo, da s štcvil-1 tlim obiskom podpre društvo. S&MAR0DH0 tHICTIk" HOji MALI OGEASI MMHinU 9 11 ••« __iL ___L- I____J- ni_ Am . X__II____I.Ll__mM Al_ Pridna služkinja srednjih let, zmožna kuhe in vsakega dela pri gospodinjstvu, želi službo k pošteni družini. Nastopi takoj. — Naslov: Terezija Leustig, Račica štev. 40 Loka pri Zid. mostu, (a) \luzbodobe 1 v u imuni • DRAMA (Začetek ob 20) Četrtek, 15. novembra: Orlii. Bed Četrtek. Petek, 16. uov eni tira: Zaprto. , r _ i-i Sobota, 17. novembra: Bratje Karamazovi. laven. Znižane cene od "JO Din navzdol. Nedella, 18. novembra ob U: SnegulHca. Otroška predstava. Izven. Znižane cone od 20 Dra navzdol. — Ob 15: Hlapci. Izven. Znižane cene od 30 Dim navzdol. — Ob 'JO: Glembajevi. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. OPERA (Začetek ob 20) Četrtek, 15. novembra: Zaprto. Petek, lfi. novembra: Traviata. Red C. Sobota, 17. novembra: llovaničina. Ked D. Nedelja, 18. novembra: Mignon. Premiera. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 15. novembra ob 20: Idealen soprog. Bed B. Petek, lfi. novembra: Zaprto. . Sobota. 17. novembra ob 20: Gugalnica. Premiera. Bloki veljajo. Masnanila Ljubljana 1 €L}ubljana.< Drevl ob 20 vala moškega »bora. 1 Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušuik, Marijin tir« 5: mr. Kuralt, Go prižene ttnvrnirv /taimanif insrrat Poizvedovanja TJbnna mati Je izgubila iaposojeni denar, 300 Din . . . . i< m! ____ __ .. U......t i, ml toi delo po sezoni naj se pošljejo na oglasni oddelek »Slov.« pod šifro »Jadran« št. 12906. (b) Zastopnika prvovrstnega, išče stara, dobro vpeljana tuzemska tovarna za Ljubljano ev. celo Slovenijo, ki je vpe terijskim blagom. Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 12980. (b) »d Domžal do tvrdke Tivar v šoienburgovi ulici ter , j. n • trrfovcjl, z dalan. lepo pro«i najditelja, naj prinese v upravo proti na- ...... gradi ali naj javi svoj naslov. Radio Programi Radio Ljubljanat Četrtek, 15. novembra: 12.15 Plošče 12 50 Poročila 13.00 Cas, plošče 18.00 Smuška urn Ljubljanske zimsko-sportne podzveze 18.:» Radijski orkester 19 00 Srbohrvaščina (dr. Rupel) 19..'10 Nacionalna ura: Važnost zadružništva 19.55 Jedilni list, program zn petek 20.00 Pravna ara (dr. Knaflič) 20.20 Radijski orkester 21.30 Cas, poročila 21.50 Citre solo (g. Mezgolits), vmes plošče. Drugi programi t ČETRTEK, 15. novembra. Belgrad: 19 00 Ploš*e 20.30 Vokalni koncert 21.00 Orkester brezposelnih glasbenikov — Dunaj: 16.00 Radijski orkester 18.00 Klavirski kvintet 1.9.1X1 Vinska trgatev 20.00 Opereta »Viktorija in njen huzar«, Abraham 22.50 Operni duetl 23.50 .1 azz — Budimpešta: 19.05 Vokalni koncert 20.00 Veseloigra 22.10 Spominska slavnost za grofa Festetiesn 22.50 Ci-gatiBka glasba — Milan-Trst: 17.10 Komorna glasba 20.45 Opera >Sraka-tatica«, Rossini — Rim-Bari: 17.10 Trio in vokalni koncert 20.45 Orkestralni, violinski in vokalni koncert 22.15 Lahka in plesna glasba — Praga: 19.35 Igra 20 05 Orkestralni in vokalni konccrt — Bratislava: 19.30 Slovaške narodne na harmoniki — VarSava: 18.15 Beethoven: Patetična sonata 19.00 Igra »Oaspar I Cassado« 30.00 Lahka glasba in petjo 21.00 Orkestralni in | klavirski koncert 22.15 Plesna glasba — Berlin: 19.00 . Zabavna glasim 20.10 Slike iz filmskih delavnic — Ko- i nigsberg: 19.30 Klavirska glasba 21 00 Stuttgart — Ham- ! burg: 20.10 Plesni večer — Vratislava: 19.15 Koln 20 tO' Komedija 21.25 Plesni večer — Lipsko: 18.-J0 Vojaška EHEBS3i Novost za vsako hišo v mestu in na deželi nudi potnikom (-cam) s 50% zaslužkom Lindič, Ljubljana, Dalmatinova 5. Vzorec stane samo 3 Din. (z) Stanovanja Postrežnico 30 do 40 let staro, ki zna dobro kuhati — sprejme za čez dan majhna dru-Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pošteno dekle« št. 12993. (b) Pozor! Naprodaj ie več hiš, med katerimi se nahajata dve dobri gostilni. Naprodaj je tudi več vinskih sodov in odda se v najem lepa vinska klet, - Zraven je naprodaj več stavbnih parcel ob Dunajski cesti Več se izve: Kopališče Ježica pri Ljubljani, (p »I« IlIU iiiiiiiiii................................... Droben oglas v •Slovencu* posestvo S' hitro proda; če te ne i gotovim denarjem oai kupca ti t kniiitco da. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiii Namočeno polenovko zopet dobite vsak petek pri I. Buzzolini, za škofijo. (D Železne postelje vseh vrst. železne nočne omarice, mreže za postelje v lesenih in železnih okvirjih dobavlja in popravlja naiceneie Strgulec Pavel, Gosposvetska c 13 (Kolizej). Liubliana 11) MIKLAVŽEVA DARILA KAKOR: križe in zraven pripadajoče svečnike najnovejše moderne oblike, lepe kipe, slike, podobice, krasne okvirčke za fotografije in razglednice, albume za razglednice in fotografije, spominske knjige, fin in eleganten pisemski papir v blokih in mapah, vse šolske potrebščine, slikanice za deco in druga primerna darila Vam po konkurenčnih cenah nudi Podrul. Jugosl. knjigarne h. NI CM AN, Ljubljana, Kopitarfeva ul. 2 Zdrav, odbran krompir oddaja — dokler zaloga po 50 Din 100 kg vsako količino tvrdka A. Volk, Ljubljana, Resljeva cesta St. 24 smo ii NaSe preproge vseh vrst tekači, tkanine zn pohištvo store. Itd. Vns bodo i>r> pr>, čnle da mamo boljšo kvaliteto za uižjo ceno. „CILIM" Pasaža neboticnlha Postrežnica godba 30.10 Berlin - Koln: 19 0(1 Zabavni koncert 20.15' ... vpi:k- nr„nn _ni,_ Komorna glasba 21.00 Igra - Frankfurt: 19.05 Zabavni tlobl veliko prazno sobo koncert 31.10 Ruska glasba — Stuttgart: 19.00 Dekle ob za nekaj popoldanskih ur itndoncu 20.30 Orkestralni koncert 21.00 Človek brez do- pomoči pri gospodinjstvu movine, radijska balada — Monakovo: ifl.10 Drama «Ma- ponilHKp nnravi »Slnvon-rlja Stuart«, Schiller - Zurich: 20.00 Sonate na braču ronuaD® n*T 010;,en 20.40 Igra .Strahovi«, Ibsen - Strassburg: 20.45 Prenos c*« Pod »Poštena« stev. tz Italije: Opera «Sraka-tatica«. 13012. (s) Ključavn. delavnica naprodaj ali se da v najem v strogem centru v Ljubljani. Naslov v upravi »Slovenca« št. 13011. (p) Parcela v najlepšem delu Bežigrada — tik projektirane nove ceste za pokopališčem — takoj naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ugodno« štev. 12992. (p) Pozor! Več gozdnih parcel in travnik naprodaj na prostovoljni dražbi dne 18. novembra t. 1. ob pol 2 v gostilni Karol Jeršin, Rudnik. — Informacije: Telefon 2059 Rudnik št. 2. PREMOG KARBOPAKETE DRVA, KOKS nudi Pogačnik Bohoričeva ulica ši. 5. Trgovci, obrtniki, gospodinje! Radi izpraznitve zaloge prodajam iz skladišča po najnižjih cenah razno kuhinjsko posodo, orodje itd. V račun vzamem tudi hranil, knjižice Kmetske posojilnice ter Ljudske posojilnice za polno vrednost. Ne zamudite ugodne prilike. Stanko Florjančič, železnina, Resljeva cesta 3. (Vhod (p) skozi dvorišče.) Odklanjajte lalzifikate ki Vam leta in leta zastrupljajo prebavne organe z raznimi falzificiranimi grenčicami in jih krepite z domačo, naravno Jordan grenčico. - Lastnik Rupp, Beograd, Čika Lju-bina 18-1. Rožni voziček (dirico) prodam. Društvena 27, Moste. (1) Apneni prah več vagonov — prodamo izpod cene. — Apnenice Dobrepolje. (1) 1053331 Partija bleh instrumentov za 25 oseb naprodaj — eventuelno po komadih. Hvaletič, Opatinova 33, Zagreb. (g) Kupimo Vsakovrstno zlato kupuje po naivišjib cenab ČERNE, mvelir, Liubl ana Wolfova ulica št. 3. PREHODNA DEKLIŠKA DOBA JE MED 12, IN 17. LETOM. To je doba, ko mora Imeti vsako dekle lako in zdravo kri, močne in zdrave živce in iz-boren tek. To daie »Energin« za iačanie krvi, živcev in teka »Energin« se dobi v vseh lekarnah, pollitrska steklenica 35 Din. Reg S. br. 4787/32. Paiite na svoje »dravje ln na svojo obutev I Turisti, lovci, smučarji in vsi oni, ki imajo bodisi poklicno, bodisi v zabavo opravka v vlažnem terenu ali v *negu naj uporabljajo mazilo HEVEAX ia katero jam&mo, da napravi vsako obutev nepremoiljivo. — Dobiti jo Je v vseh gpecijalnih trgovinah ali pri glavnem založniku: Lekarna Mr M Leustek. Ljubljana. Resljeva cesta t. Foto amaterji pozor! Nudimo Vam po najnižji ceni popolnoma nove krasne foto albume, foto ogliče, navadne albume za razglednice ter spominske knjige. Bogata zaloga Konkurenčne cene Prodajalna H. Ničman Ljubljana, Kopitarjeva ulica št. 2 d) Tužnim srcem naznanjamo, da nas je za vedno zapustila naša nadvse ljubljena soproga, mati, sestra, teta in svakinja, gospa Kati Hamberger roj. Sušnik soproga posestnika dne 13. t. m. ob 22. uri, v 58. letu starosti, po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere. Pogreb drage in nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 15. novembra 1934 ob 4 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Moste, dne 14. novembra 1934. Globoko žalujoči: Franc Hamberger — soprog, Franci, Slavko, Rado — sinovi, in ostalo sorodstvo. Alja Rahmanova: 78 Zakoni v rdečem vihar,u Dnevnik ruske žene »Toda pri GPU-ju so rekli, da se je zgodilo v sporazumu z vseučiliščem!« eem rekla; nisem ee mogla zdržati. »Res ne vem, prav ničesar ne vem,« je mrmral dekan in venomer drgnil debele roke. »Morda ete tako ljubeznivi, da bi vprašali pri GPU, kaj je prav za prav na stvari, in potem bi rad vedel, če ee bo univerza potegnila za me,« je rekel Otmar. Dozdevalo se mi je, da je Otmar preveč miren, dekan preveč nebrižen, dočim je v meni vse vrelo, vse kipelo. »Jutri bom ves dan zaposlen, pujutrišnjein Imam tudi nekaj zborovanj, toda pojutrišnjem bom poizvedel pri GPR!« »Medtem pa izgubljamo čas! Vsak trenutek je «a naju dragocen!« sem vzkliknila. »Saj morava biti v tridesetih dneh že v inozemstvu!« Otmar me je polegnil za rokav in dekan me je skoro začudeno pogledal. »Ne razumem, čemu ee tako razburjate,« je nadaljeval; »popolnoma sem prepričan, da bo GPU preklicalo evojo zahtevo. Spomnite se samo primera e suplentom Sergejevim Kakšen vrišč je nastal! Aretirali so ga, obsodili, skoro ustrelili in potem, po enem mesecu so ga izpustili in sedaj ■e sprehaja po ulicah, ko da se ni ničeear zgodilo in mirno bere predavanja. Ali profesor Kornilovl Spomnite se, da so ga poslali v Sibirijo, in komaj mesec dni nato je spet mirno predaval pri nas. Pri njih je pač tak običaj: Danes izdajo povelje: tapreti, ustreliti, in jutri: izpustiti!« Smehljal se je dobrohotno in v njegovi luči se je zazdelo GPU ekoro ko brižna mati, nekoliko prenagla, nekoliko nerodna, pa vendar izredno dobrotljica, včasih sicer malo postraši svoje otroke, potem pa jih sicer ne obdari, ampak vsaj ničesar hudega ne stori. Iz njegovih besed je zvenela nekakšna pri-zanesljivost, ali celo prezirljivost, češ, da je treba GPU prav razumeti in da on ne drži z »onimi«, ampak z »nami«. »Tako enostavna ta stvar ni,« sem rekla, kljub temu, da me je Otmar 6pet krepko potegnil za rokav. »Docent Sergejev je bil le zato oproščen, ker je njegova sestra osebno (besedo »osebno« sem povdarila) prosila Krilenka, in profesorja Kor-nilova so izpustili šele, ko se je Kalinin sam potegnil zanj. Nak, tako enostavno ne gre, kakor si vi predstavljate!« Glas ee mi je tresel; živo eem si predočila bolno dete, strašni mraz, vožnjo v nezakurjenem vagonu v neznano bodočnost. »Svetujte nama vendar, kaj naj storiva!« 6em ee dalje razburjala. Moje besede so dekana neprijetno zadele; povesil je glavo malo na levo stran in govoril počasi, obrnjen samo k Otmarju: »Vaša žena je nekoliko razburjena; to je seveda razumljivo. Ampak res ni vzroka. Svetujem vain, da se ne vznemirjate; »oni« bodo svoj ukaz nedvomno preklicali. Predavajte še dalje, in pojutrišnjem, ko bom spet malo utegnil, boni vprašal pri GPU, kaj so spel tain zvarili!« V tem zaupnem »zvarili«, v vsem njegovem pogovoru, sploh v vsem njegovem obnašanju, iz katerega ee je razvidelo, da se naju hoče samo iz-nebiti, je bilo toliko žaljivega, da sem se pošteno razjezila. Moj Bog! Če sta ee rektor in dekan lako potegovala za naju, kdo nam naj pomore? Dekan nama je smeje podal roko v slovo, in ko naju je spremljal do vrat, naju je spomnil še enega primera, da so nekega docenta izgnali, po kratkem času pa spet poklicali nazaj in ga kmalu nato imenovali celo za profesorja. Ko sva bila spet zunaj v snežnem viharju, sem se sklonila k Otmarju in mu rekla: »On vse ve, z univerzo je vse dogovorjeno, hoče naju samo vleči za nos, da izgubljava čas, namesto da b: kaj podjela! Jutri pojdem sama do rektorja, in če univerza nima poguma, da bi se pri GPU potegnila za te, potem nimava tu ničesar opraviti, potem se odpeljeva v Moskvo!« Doma sva poročala o uspehu, ko sva ekrbno zaprla vrata, da ne bi kdo kaj slišal. Oče je bil ves iz eebe od veselja, da rektor in dekan ničesar ne vesla o tem in da je vse skupaj zgolj nesporazum. Mati je pa takoj imela iste pomisleke ko jaz. — Otrok je imel 39.3 stopinj. Kar se iz prednje sobe oglasi zvon. Prestrašena sem planila kvišku, češ, sedaj prihajajo po naju. Dunjaša nam naznani goste. V6a obupana se zgrudim na posteljo. Goste 1 Sedaj bom morala govoriti, poslušati, delati vesel obraz in se kazati tako, kakor da se ni zgodilo nič, zakaj o takih zadevah se v Rusiji ne govori z znanci. Kako naj pa govorim o slvareh, ki vse zanimajo, o novem klobuku, predelanem kožuhu, o novih snež-kah ali o pikniku, ki ga je nameravala prirediti univerza? Vse je bilo veselo; razgovarjali so se, ali naj na ta večer povabijo tudi operne pevce ali ne. »Kako menite, Aleksandra Lvovna?« me je vprašala žena nekega profesorja. »Oh, moj otrok je bolan, danes sein vsa iz eebe!« sem odgovorila. Nisem mogla več slrpeli, vse premagovanje me je v hipu minilo. Vstala sem in odšla v 6vojo sobo. »Alja je tako potrta, ker je otrok bolan,« eem še elišala mater, ki me je opravičevala. Kmalu nato je prišel Otmar in mi rekel: »Sedaj ludi jaz mislim, da je zgolj nespo-razumljenje in se bo morda že jutri vse raz-I jasnilo!« Poljubil me je in odšel v svoj kabinet. »Pripravljati se moram za jutrišnje predavanje,« je pojasnil. Slišala sem, ko je obračal liste in tipkal na pisalnem stroju. V naši spalnici je polmračno. Otrok slabo spi, ročice so mu vroče. Kaj naj storim, kaj začnem? Iz obednice se razlega vesel smeh. Mlado, č*dno dekle poje: »Astre v jeseni, zakasnele cvetke...«; moja seetra jo spremlja. Otožna pesem me še bolj spravlja v obup. Hočem se raztresti in vzamem knjigo, prvo, ki leži na mizi: »Milijoni Pri valovih« spisal Mamin-Sibirjak. Berem in berem, p* ..e razumem ničesar. Zraven se pa pogovarjajo o vsem mogočem. Najbolj sem se čudila, s kakšno mirnostjo govore o tem, kaj bo v nekaj dneh, v nekaj tednih, poleti 1 Ugibljejo, katero dačo bi najeli, vseučiliško dačo ali kako drugo. Za nje se bo življenje nadaljevalo, za nas se je nenadoma prekinilo. Za nje je dača seženj drv, koncert zemljišče. »Otmar!« sem vzkliknila. »Otmar, ali ne moreš brzojaviti svojemu konzulu?« Pride k meni, brez očal, s knjigo v roki. Pogleda me in v njego-vih kratkovidnih očeh berem, da me ni razumel, ker je bil zatopljen v knjige »Ti, ali ne bi mogel poslati brzojavke svojemu konzulu?« rečem še enkrat, ker vem, da je treba v takih primerih vprašanje večkrat ponoviti, preden ga razume.