(No.) 193.
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
______________GESLO: ZA VBRQ IN NAROD — ZA PRAVICO IN KESNiCO — OD BOJA DO ZMAGE!
GLASILO S. K. DELAVSTVA — DRUŽBE SVT DRUŽINE V J.OUETU — IN S. P. DR. SV. MOHORJA V CHICAGO
CHICAGO, ILL.. SREDA, 10. DECEMBRA — WEDNESDAY, DECEMBER, 10, 1924.
LETNIK XXXIf^
Nemški volilci za republiko.
-o-
VELENACIONALISTI SO IZGUBILI 60 ODSTOT. SEDE-ŽEV V DRŽAVNEM ZBORU. — SOCIALISTI OJA-Bi ČILI SVOJO FRONTO.
Berlin. — Državnozborske volitve v Nemčiji so pokazale, da se je stališče splošne nemške politike nagnilo na levo. Socv- demokrati so zmagoval-! ci. Glasom poročila so dobili na voliščah največ glasov. Komunisti so zgubili 25 odstotkov svojih glasov. Nacionalisti so ostali pri svojem, med tem ko so velenacionalisti zgubili 60 odstot. svojih prej-šnih sedežev v državnem zboru. Volitev se je vdeležilo 85 odstot. V splošnem se politična smer vlade ne bo spremenila in naibrže ostane sedanji kabinet. Vse stranke so zadovoljne z izidom volitev razen velenacionalistov.
Po zadnjih poročilih posnemamo sledeči rezultat: Soc. Demokrati. 130 sedežev; nacionalisti. 104; centralisti, 68;, nemška l judska stranka, 60; komunisti, 45; demokrati, 32: bavarska ljudska stranka, 19;' velenacionalisti, 14; ekonomična stranka, 10; kmečka stranka, 8.
Socialisti so izšli iz teh voli-, tev, kot najmočnejša stranka.
-o-
Coolidge se ne vmešava v
vprašanje otroškega dela.
Washington. — Prezident Coolidge se ne bo vmešaval v j sporno vprašanje amendmen-ta postave za otročja dela. Izjavil je, da bi ne bilo umestno, da bi se vmešaval v zakonodajne posle.
-o-
"Rdečkarji" umorili policista.
Pariz. — Policijski nadzornik Jean Faguet v Parizu je bil umorjen, ko se je nahajal na službenem pohodu, da bi izsledil gnezdo komunistov.! Poročilo pravi, da je ta umor prvi odgovor Herriotu, ko je rekel, da bo ukrotil komuniste, ali jih bo pa pognal preko meje.
Truplo umorjenega policista je bilo najdeno na tlaku,1 na mestu kjer so ga umorili člani organizacije, katere je on zasledoval.
ČASTNIKI OBDOLŽENI TATVINE.
RAZNE VESTI.
Velika tatvina likerjev v zveznem skladišču Še ni pojasnjena. Na sumu so, en stotnik in več poročnikov.
Chicago, 111. — Tatvina likerjev iz zveznega skladišča na Pershing road in Wood cesti še ni pojasnjena. Preiskava je do sedaj prišla toliko daleč, in dognala, da so v to tatvino zapleteni tudi častniki ameriške armade, in sicer/ en stotnik ter več poročnikov.
Vprašanje je nastalo, kakšno stališče se bo zavzelo napram obdolženim častnikom, glede na njih stran je v arma-d.
Preiskava te tri-milijon-do-; larske tatvine še ni prišla tako' daleč, da bi imela podlago,j potom katere bi se krivce mo-j glo aretirati. Bilo pa je več lastnikov salonov vknjiženih kot kršitelji prohibicijske postave, poleg tega so tudi ob-dolženi, da so prejemali in razpečavali blago* ki je bilo ukradeno v zveznem skladišču. S tem, da se ni še nikogar aretiralo v zvezi s to tatvino, še ni rečeno, da preiskava ne napreduje. Po izjavi merodp jne osebe se stvar vedno bolj približuje razvozija-nju. in ne bo dolgo, ko bodo vsi krivci razkrinkani.
-o-
Eksplozija v tiskarji.
Coffeyville, Kans. — V poslopju tiskarne v kateri se tiska dnevnik "Daily Dawn" je nastala eksplozija, ki je deloma razdejala tiskarno in povzročila večjo škodo na dveh poleg stoječih poslopjih. Škoda je cenjena na $75.000.
Policija se bavi z dvema mogočema vprašanjema kako, da je eksplozija nastala. Prvo je, da je povzročil eksplozijo plin, in drugo, da je bila podtaknjena bomba pro-tiklanov, ker omenjeni list, ki se je tiskal v tej tiskarni je bil naklonjen Klanom.
-o-
Požar vpepelil katoliško cerkev.
Lloydell, Pa. — Od tukaj poročajo, da je izbruhnil požar v slovaški cerkvi sv. Jožefa, v katero so tudi Slovenci zahajali. Pravijo, da je škode $50,000. Gosp. župnika ni bilo doma za časa požara. Kako je ogenj nastal še ni pojasnjeno.
1ŠIRITE ^S E^3 A. S. in EDINOST
Banka oropana za $310.000.
Milwaukee, Wis.--Šest
oboroženih banditov je prišlo v North Western National banko na 47. cesti in North Ave., kjer so pobili na tla do nezavesti blagajničarja in odnesli za $300.000 vrednosti v bondih in $10.000 v gotovini.
V času napada se je nahajalo v banki poleg 12 bančnih uradnikov tudi trije odjemalci. Banditi so se razkropili po uradu in z revolverjem v roki vstrahovali navzoče, le blagajničar Henry A. Dig-man ni dvignil rok dosti hitro kviško. ga je eden od bandi-i tov udaril z revolverjem po glavi, da se je takoj onesvestil in padel po tleh.
Plen so lepo pospravili v vrečo in zagrozili, naj se nik-do ne gane.
-o-
Ameriško stališče o zadevi opija.
Ženeva, Švica. — Ameriški delegati na drugi -konferenci opija so proti protokolu prve tozadevne konference, kateri se glasi na omejitev kadenja opija na Orientu in zahtevajo, naj se raba opija popolnoma odpravi.
-o-
Colninski uradniki zaplenili za $60.000 demantov.
New York. — Colninski u-radniki so zaplenili Mrs. Irving I. Bloomingdale za $60.-000 demantov,latere je hotela vtihotapiti v#državo. Po izjavi zveznih uradnikov bo morala plačati $120.000 dolarjev kazni, na kar se ji bodo vrnili demanti.
—	Senator Borah, države Idaho, novoizvoljeni načelnik odbora za inozemske zadeve je proti Harding-Hughesovi predlogi, da bi Amerika sodelovala na mirovnem sodišču vstanovljeno po Ligi narodov. Borah ima več senatorjev za seboj, ki se strinjajo z njim. j
—	Washington. — Tajnik Mellon je podal kongresu svoje poročilo, katero se glasi, da je bilo povrnjeno $83,-358.654 davkoplačevalcem na podlagi novega davčnega zakona. Največ je dobila tvrd-, ka Liby v Chicago, 111. in sicer $1,988.201.
—	Sioux Falls, S. D. — Mr. in Mrs. William Hoefert iz Faulk okraja S. D. sta stopila pred dvema tednoma v zakon. Zakonsko srečo sta pa le malo časa vživala. Mladi soprog je zbolel in kmalo nato umrl. Zdravniki so dognali, da je imel vnetje hrbtenice. Tri dni po temu je pa tudi žena umrla za isto boleznijo.
—	Monmouth, 111. — Mr. in Mrs. Tom Davis, oba • priletna sta si prihranila $900 za slučaj bolezni. Prišla sta pa dva mlada bandita in ju pri-' silila z revolverjem, da sta jima izročila ves denar.
—	Pueblo, Colo. — John Kalata in njegov 10-letni sin sta bila najdena v garaži mrt-j va. Ugotovilo se je. da sta se zadušila od plina, kateri je u-' hajal iz avtoja.
—	Grand Island. Neb. —1 Aleksander Hovarth, star 42 let, je bil kot deček nekoč u-darjen od konja, nakar je občutit v sebi veliko sovraštvo! do konj. Sedaj je prišlo na! dan, da je pomoril 20 konj in več drugih mučil. Spoznali so! ga blaznim.
—	London. — Neki prefri-gani vlomilci so povili kolo sa-, mokolnice s cunjami in odpe-i Ijali blagajno iz Essex indu-| striiske šole. Poročilo ne pove koliko je bilo v njej denarja.
—	New York. — Tukaj so; aretirali dva moška, ki sta ob-dolžena, da sta se vdeležila napada na Mr. in Mrs. Jac-oues Rosenberg in jima pobrala zlatnine v vrednosti $20.000. Eden od banditev jej udaril Mr. Jacquesa po glavi j z revolverjem. Bandita sta prišla v pest policiji po neki avtomobilski nesreči, pri kateri sta bila ranjena in iskala zdravniške pomoči v bolnišni-
ci. - j
—	Washington. — Meseca oktobra se je izvozilo iz Amerike v Anglijo 36,000 ženskih modercev, v Avstralijo 10,000 in Kanado 4.000.
—	Kankakee. 111. — Guverner Len Small, ki se nahaja v bolnišnici kjer se zdravi na zadobljenih poškodbah katere je dobil pri avtomobilski nesreči, še ni izven nevarnosti. Poškodbo bodo preiskali potom X-žarkov, da ugotovijo njen obseg.
—	Flint. Mich. — Edna May Granberry, stara 32 let, je bila razporočena. Postalo ji je pa dolg čas in se je hotela zopet s svojim bivšim soprogom sprijazniti, kateri pa ni hotel nič o temu slišati. Ženo je to tako vjezilo, da ga je napadla z nožem in mu pri-zadjala težke poškodbe na spodnjem delu telesa.
HERRIOT NA SLABIH NOGAH.
Herriotov napad na komuniste ogroža njegovo stališče.
Pariz. — Pazni opazovalec razmer v Franciji pravi, da bo preganjanje komunistov v Franciji veljalo Herriota njegov "job." Komunistična agitacija je zavzela tako stališče, da kakor pravi poročilo, ji sedanji premier Herriot ne bo kos.
Herriotovo stališče je še toliko na slabšem, ker se fak-tično nahaja med dvema ognjema. Pri katoličanih je bil že itak v nemilosti in sedaj so pa še "rdeči" zoner njega.! Herriot se je izrazil, da bo na-j daljeval s preganjanjem kato-j liške cerkve in branil republi-; ko, katera je napadena odt vseh strani.
Herriotovo preganjanje katoličanov ugaja zelo ta "rdečim." v splošnem na ljudstvo to postopanje obsoja kot nepravično.
-o-
Samomor Slovenca.
Cleveland. Ohio. — Naveličal se življenja 50 let stari John Mancin, stanujoč na Marble St. Nesrečnežu se je vsled preveč zavžitega alkohola omračil um, nakar se je o-besil v garaži.
Ko se je v jutro kritičnega! dne prebudil je vstal in se u-! mil ter oblekel, nato se je pa' nekam čudno oziral po sobi; in odšel. Kmalo nato so našli obešenega. Zapušča 6 nepnvj skrbljenih otrok, katerim ma-| ti je že pred petimi leti umrla.	I
Iz Jugoslavije.
DVA MILIJONA DOLARJEV VZA VOLITVE _ PAŠIČ PROTI NINČIČU. _ DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Dva milijona dolarjev za vo- maj zbrali po progi raztrese-litve-	| ne kose. ^lučaj je tembolj
Vest o tatvini dveh milijo- Pretresljiv, ker je ponesrečen-nov dolarjev, katero je prine- ka s SVo-iim delom vzdrževala sel ljubljanski Slovenec se po-1 svo^a invalidnega moža, ki trjuje iz poučenih krogovJ ]e za vsako delo nesposoben. Celo radikalni krogi trde, da	Pretkan slepar,
je po nalogu finančnega mi-1 . Mmoh mesec je po Hrvat-nistra ta svota dveh milijonov sl?m' Posebno Pa v Zagrebu že dvignjena iz Narodne ban- udejstvoval pretkan mlad sle-ke in izročena voditeljem ra- kl se J"e pri sv°jih slepari-dikalov. S tem denarjem bo' Jah večlnom* posluževal tele-glavno razpolagaj Markovičj fona' "Delal" je na ta način,
seka za volitve. O tem poro ča "Pravda*" da režim korup cionistov in pljačkašev državnega premoženja začenja iz-praznjevati poslednje denarne zaloge, ki jih ima država na razpolago. Ostanke Blae-rovega posojila, ki jih je Da-vidovičeva vlada naložila v Narodni banki v šini dveh milijonov dolarjev, je bil določen za popravo mostov, potov in želecnic. Pogodba o po-i
sojilu se tako glasi, da se rao-l mu ni ostala zvesta, kajti t ra denar porabiti v ta namen.' trenotku, ko .ie hotel na Su-Ta vlada, ki rabi denarja za saku Prekoračiti mejo, ga je fabriciranja* poslancev, zače- Pohc]J* zgrabila in odpravil«
nja z največjo korupcijo. Njo«v sodne zapore v Zapeb. prav nič ne briga če se ubija'	Vlom v Straži.
i	ividi ivuvit: J	~	--------»
kot načelnik agitacijskega od-l da Je po telefonu klical razne seka za volitve. O tem poro-j tvrdke *n osebe, se jim pred-ča "Pravda*" da režim korup-. ftav^ kot mestni pravdnik Cu-
j„v___ | belič in naročil, naj njegove-
mu sinu, ko se oglasi, dajo, kar bo zahteval. Nato se je 18-let-ni goljuf osebno oglasil pri dotičnikih in res dobil, kar je želel: razno blago in gotovino. Na ta način je fant, ki se piše G juro Cubelič in je po poklicu šofer, izvabil od raznih, strank v malo dneh nad 15.-000 Din vrednosti. Sreča pa
kredit države, kajti nihče ji ne bo hotel dati več posojila, ker se ne popravljajo niti ceste niti pota niti železnice. Vlada gleda samo na eno, da si napolni volivne fonde.
Neznan tat in vlomilec se je polakomnil motornega kolesa. Najbrž si ga je želel za vspeš-nejše izvrševanje svoje obrtL Vlomil je v drvarnico lesnega trgovca Ivana Marcona in mu odpeljal dobro ohranjeno mo-
DKV" št. 16170. Kolo je vredno nad 4000 Din.
Tatvine.
Andreju Novaku je bilo na
Podkonzul Dayton umrl.
Henry Dayton, ameriški podkonzul v Belgradu na katerega je streljala neka mlada ženska z imenom Anna Uzupajte je za zadobljenimi ranami podlegel.
-o-
Vprašanje je samo, če je v , - - . x	- „„ —-
naši državi sploh kak držav- i [J^™ ljan, ki bi s svojim glasova-	° ci^o
njem tako tatvino odobril.
Pašič proti Ninčiču.
Iz Pašičevih krogov se je tt, '" U	Jt .U1.iu
j j	; Fužinah ukradeno kolo z
razširila vest, da namerava!	>>	j
XT. ... , , . .	zvoncem Vovk, vredno
rsincica odstraniti z nieerove- oo-a n,-, t * v.	j-
...	j. : 2250 Din. Iz stavbe Mladm-
ga mesta in imenovati za mi-	j_„ „ Tr
. ,	. _ skega doma na Kodeljevem je
nistra za zunanje zadeve Spa-'_i j j i — ,	~
,	J	1 nekdo odnesel zicasto mrežo
laikovica.	'	-	, ,, „ -
V, . . ...	. za presejanje peska. Mreža je
Rad,kalni ožji odbor vrcdna 460 Din.
sklenil poziv Prot,cevem rad:-	Drzna tatvina
kalom, da se lahko vrnejo v Kovač Marj. stara ge,e lg
stranko. Ta korak radikalne ,et doma jz Soherja ; Ma_
stranke je zanimiv raditega,
Dijaški izgredi v Jugoslaviji.
Iz Budimpešte prihaja poročilo, da so se v Zagrebu in Belgradu ponovili izgredi dijakov, pri čemur jih je bilo več ranjenih. Dijaki univerze so se razcepili v dva dela, in1 sicer en del se strinja z Radi-čem, med tem ko drugi del o-dobruje stališče sedanje vlade. 60 dijakov je bilo are-, tiranih in večje število je bilo ranjenih. Ti izgredi so se pri-; čeli, ko je vlada vpokojila tri| profesorje, ki so bili obdolže-ni, da so pristaši hrvatske re-[ publikanske stranke.
-o-
Umor policista.
Chicago, 111. — Patrick; Keefe, lastnik takozvane "K" hiše je bil aretiran radi umora policista Albert Burgerso-na. Umor je bil izvršen v bližini Lincoln parka in truplo; umorjenega je bilo potisnje-j no v neki jarek. Izpovedi glede umora se ne strinjajo. Policija upa, da bo prišla zadevi na jasno.
riboru je ukradla Antonu
ker je znano, da obstoja sklep, Kohlbergerju v Soherju 35.-
— San Sebastian, Španska. Louis Aracibil je izpovedal pri sodišču, da je umoril svo-; jo ženo, mater, sestro in ne-| čakinjo. Zak^aj je to storil po-' ročilo ne pove.	1
da se ne sprejme nazaj niti eden od radikalov, ki so šli s Protičem. .Ta sklep je treba tolmačiti tako, da se Protiče-vi radikali zelo množijo in postajajo nevarni za Pašiče-vo kliko.
Kanucini v Ptuju
138 letih so se oo kapucinil spet vrnili v Ptuj v svoj nek-; danji delokrog, kamor jih je leta 1615 poklical takratni avstrijski cesar Ferdinand 2. z namenom, da mu pomagajo zatreti luteranstvo, ki se je močno razširilo v Ptuju in celi okolici. Delali so neumorno v prižnici in v spovednici in tako se jim je posrečilo doseči svoj namen, kar j[im je sama vlada z javnim pismom pripoznala leta 1630. Zapustiti so morali Ptuj leta 1786. pod cesarjem Jožefom II. Nastanili so se sedaj v svoji hiši v bližini cerkve sv. Ožbolta: stari samostan ima v posesti vojaška oblast. 9. novembra jih ie nri sv. Ožboltu slovesno vpeljal knezoškof mariborski dr. Andrej Kalin.
Smrtna nesreča.
Med tovarno "Kristallum" in papirnico pri Zagrebu je povozil vlak 48-Ietno delavko Marijo Draganič, ko je. šla na delo. Vlak je truplo popolnoma razmesaril, tako, da so ko-
000 dinarjev. Baje se je po tatvini takoj odpeljala v Ljubljano, toda policija je še n! mogla zaslediti.
(Dalje na 4. strani.)
DENARNE POŠILIATVE
V JUGOSLAVIJO, ITALIJO, AVSTRIJO. ITD.
Na&a banka ima svoje lastne zreči s pošto in zanesljivimi bankami r starem kraju in naše pošiljata« mm dostavljene prejemniku na dom ti n« smdnjo pošto točno in bres imhi sra odbitka.
NaS« cene n poSiljke ▼ dinarjih te lir«b to bile včeraj sledeče: S kopno s poštnin*:
500 — Din ........ $ 8.05
1,000 — Din ........ $ 15-75
2,500 — Din ........$ 39.25
5,000 — Din ........$ 78.09 1
10.000 — Din ........ $155.0« 1
100 — Lir ........ $ 5.10
200 — Lir ........ $ 9,85
500 — Lir ........ $ 23.75
1,000 — Lir ........ $ 462S
Pri pottljatrah nad 10.000 1Mb. 7 nadJ2,0OO Lir poseben popust.
X«r k cena denarja čestakn mssja. dostikrat docela nepiičako* no, obsofatno nemogoče določil cen« map rej. Zato se poŠlfttT« na Ksšak) po cenah onega dne, ko m sprejmemo denar.
BOLAJRJK POŠILJAMO m TOM V JUGOSLAVIJO IN gIG&ft PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO.
Vse polUjstre VENSKO BAJT KO
zakrajSb ___
AV*s NEW TOWK.

E
-AMFRJtr IJMfclJ 51J0VENECT IN "E0INO5T "
Prvi in najtt&rejii slovenski katoliiki Ust v Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen leta 1891. Edinost leta 1914.
The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in
Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. Ishaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. — Issued every Tuesdaj Wednesday. Thursday and Friday.
PUBLISHED BY: —
Edinost Publishing Company
1849 - West 22nd Street,
Telephone: Canal 0098.
BL
Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates ts
NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto
Za Zedinjene države za pol leta ................$2.00
Za Chicago, Kanado in Evropo za cele lete ...$4.75
Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta ......$2-50
SUBSCRIPTION: For United States per year ..................$4.00
For United States per half year ..............$2.00
For Chicago. Canada and Europe per year .. .$4-75 Fnr OMCago Canada and Etirooe per ^rar S2.50
Chicago, 111. I
Zima se nam chicažanom čezdalje bolj ponuja, kljub temu, da se jo otepamo na vse načine. Sicer hude zime in! slabega vremena to jesen še nismo imeli veliko. Bilo je par kislih dni, a večina imamo su-U 1 •	■ 1 • 1 *1 1 v •!	vreme in tudi še ni premr-
INekaj o stavbinskih društvih, : «io. d® m ie «e uko wio «a
__________	I	Kralji', ^—»o chi-
•n --i	,	, j w	_ .	, ! cažani prav * cuJxidni."
. 1.^0S0Jl1^0 stavb^sko društvo bi morala imeti vsaka| Društveno življenje je v le-
kohekaj večja slovenska naselbina. To društvo je največji; tošnji sezoni zopet oživelo
"Entered as second class matter June 27, 1924, at the post office at Chicago. Illinois under the Act of March 1879
To so besede visokega in modrega cerkvenega dostojanstvenika. Vsaka beseda v citiranem govoru govori sama zase in ne potrebuje nobenega komentarja.
Rojaki Slovenci! Tudi katoliški Slovenci v Ameriki se trudimo in borimo za lastni katoliški dnevnik. Prosimo Vas pomislite na veliko važnost katoliškega tiska in potem se odločite temu primemo. Predvsem pa, ag i tirajte neprestano za katoliško časopisje!
Zlasti je opaziti veliko aktivnost, odkar je zopet prevzel vodstvo nad pevskimi zbori Mr. Ivo Racič. Cerkveno petje je zopet mojstrsko organizirano. Pri veliki sv. maši, kj/er nastopa mešani zbor vsa-Jro nedeljo je tako krasno petje, kakoršnega že kmalu ni bilo v naši slovenski cerkvi sv. Štefana. Vidi se, da vodi cerkveni pevski zbor izvežbana moč.
Članice Marijine družbe so ustanovile tamburaški oddelek, ki bo obstojal iz deklet članic Marijine družbe, ki i-majo veselje do godbe. To je
gospodarski blagoslov za vsako naselbino. Delavci živimo od rok do ust. Ko prejmemo plače moramo si od ust odtrgati, ako hočemo, kak cent na stran dati. Ti centki in dolarčki se pa večkrat potrošijo, ko jih je le nekaj skupaj za kako stvar, včasih neobhodno potrebno, a velikokrat tudi za nepotrebne stvari. Denar potrošimo in ni ga.
Vse drugače pa gospodarimo, ako pristopimo h stav-binskemu in posojilnemu društvu. Tam nas nauče na prak-, tičen in zelo pameten način varčevanja. Razdeli s\oje dohodke tako in tako in tega programa se drži. Sistem takih društev nas potem nekako automatično drži pri programu, da ne izstopimo iz njegove začrtane poti.
Naselbine, kjer imajo stavbinska društva so se gospodarsko dvignile. Začetno varčevanje je privedlo naše ljudi do onega spoznanja, da Človek lahko s tisto svoto, ki jo mora plačevati za najemnino stanovanj, splača tekom nekaj* let lastni dom. To misel jim je injektiralo ravno stav- ______ _______
binsko društvo. Ko so začeli hraniti tedensko ali mesečno nov napredek v naši naselbi-so v kakih par letih prihranili par stotakov. Sprožil jim je1 ni, ki bo gotovo vzbujal veli-kdo misel, kupi si lastni dom. Je morda ugovarjal, da ne j ko zanimanja med Slovenci v more. Ko je pa povedal koliko ima denarja, ga je morda f Chicagi in okolici. Upamo, da vodstvo stavbinskega društva podučilo, kako lahko pride'bo pri kaki Prih°dnji prire-do lastnega doma, če hoče. Nekaj kapitala ima svojega,1 ?itvi ta tamburaški oddelek drugo si izposodi od posojilnega društva. Svoti, ki jo pla- ze nastoPl1 in pokazal kaj čuje za najemnino doda morda še par dolarjev in zado-	-
stuje za mesečna plačila na dolg. Cez dobrih pet šest let T Drustvo/v- Štefana je ime-j iv .	... . j v * Jpet ,	lo svojo redno in obenem glav-
e dom plačan in napredek je dosežen. Postane lastnik; no letno sejo zad 0 soboto
lastne strehe, kateri si jo vsak varčen človek iskreno želi. j večer. Na dnevnem redu so
Za delavske družine, kakor tudi posameznike ni nič bile tudi volitve. Izvoljen je
boljšega, kakor so posojilna in stavbinska društva. Temu bil skoro enoglasno ves stari
društvu z vsem zaupanjem posojujete denar, ki ga vsakj odbor, kateri je vneto deloval
teden ali mesec prihranite in zopet, kadar potrebujete po-1 v tem letu za društveni napre-
sojila si ga od društva izposodite in dolg plačujete nazaj dek. Društvo sv. Štefana mo
polagoma vsak teden ali mesec, dokler ga ne splačate. j imelo 8. februarja svojo pred-
Stavbinska društva so okoristila že na tisoče in tisoče Pustno maškaradno veselico.
delavskih družin. Zato prav toplo priporočamo, pristopajte! na katero se že sedaJ v*bi vse
t stavbinskim društvom, kjerkoli je to mogoče.	I občinstvo iz Chicage in oko-
1 lice.
Na Silvestrov večer dne 31. decembra 1924. pa priredi
------v šolski dvorani zabavo s ple-
Pokojni irski kardinal Logue je še meseca septembra som Slovenska Čitalnica. Či-
Nekaj o kateliškem tisi u.
imel slavnostni nagovor na znano katoliško tiskovno društvo na Irskem "Catholic Truth Society of Ireland." Govoreč o katoliškem tisku je med drugim povdaril tudi to le: "Vsak škof in vsak župnik bi moral v današnjih dneh priznati ta fakt, da katoliški tisek ni samo največja bistvena opora katoličanom, ampak je tudi največja bistvena pomoč katoliškim škofijam in katoliškim župnijam. Katoliški tisek pomaga širiti kraljestvo Božje na zemlji, in je njegova najboljša predstraža, proti njegovim nasprotnikom na zemlji. Ko navadni katoličani še niti ne slutijo o sovražniku njih sv. vere, katoliški časnikarji, ga že pobijajo na celi črti. Kaj bi bilo v današnjih dneh, ko bi ne bilo med nami dobrega katoliškega tiska? Pomislite! Dobro katoliško časopisje pomaga nam v vseh slučajih in stotero poplača z delom za dobro stvar vse, karkoli se žrtvuje zanj. V resnici se katoliški tisek od strani katoličanov nikdar ne more prehvaliti!"
sti dobiček je namenjen za korist čitalnice, toraj plemenit namen. Komur je Čitalnica in naša farna knjižnica pri srcu se naj gotovo te veselice udeleži, da se tej dobri stvari pomore do večjega vspeha.
Prihodnjo nedeljo dne 14. decembra bo imelo moško in mladeniško društvo Najsvetejšega Imena skupno sv. obhajilo. Spovedovalo se bo v soboto popoldne in zvečer. Pri pol osmi sv. maši pa bo skupno sv. obhajilo. Zvečer po večerni pobožnosti bo pa seja dr. Najsv. Imena. Vsi člani se naj seje gotovo udeleže.
Zadnjo nedeljo popoldne je imelo svojo letno in redno sejo Slov. Podporna družba sv. Mohorja. Seje se je udeležilo jako veliko število članov in članic. Slov. P. dr. sv. Mohorja je dobila novega podpredsednika in blagajni-ka.^-Predsednikom je bil izvoljen Mr. Louis Zeleznikar
društva sv. Štefana, št. 1, K. S. K. J. Za podpredsednika je bil izvoljen Mr. Andro Gla-vach in za blagajnika pa Mr. Frank Banich dosedajni predsednik družbe sv. Mohorja.
Slov. Podpor, dr. sv. Mohorja bo stara koncem tega meseca tri leta. Tekom te kratke dobe je jako napredovala, tako, da se lahko kosa glede odgovornosti ali števila članstvo z vsakim drugim dru-štvam.
Prihodnjo nedeljo pa ima svojo redno in obenem letno sejo društvo sv. Alojzija štev. 47, K. S. K. J. Članstvo se vabi, da se te seje udeleži do zadnjega člana, ker to je glavna letna seja.
Krsti
v slov. cerkvi sv. Štefana so bili zadnje dni: — Družini Mr. in Mrs. Martin Gabor se je narodila hčerka, katero so krstili na ime Elsie Margarett. Botra sta bila Mr. in Mrs. Martin Frank. — Družini Mr. in Mrs. John Sra-bernak se je narodila tudi hčerka, katero so krstili na i-me Marjana. Botra sta bila Mr. in Mrs. Martin Laurich.
—	Družini Mr. in Mrs. Andrej Koželj se je narodila tudi hčerka, ki so jo krstili na i-me Frances Mary. Kumovala sta Mr. in Mrs. Josip Kocjan.
—	Družini Mr. in Mrs. Andrej Muha se je narodila tudi hčerka, kateri so dali ime Elizabeta Ana. Botra sta bila Mr. Štefan Nartnik in Miss TVIary Nartnik. — Družini Mr. in Mrs. Jerry Sitor se je narodil pa sinček, ki so ga krstili na ime John. Kumovala sta Mr. in Mi-s. Frank Mubi. — Vsem naše iskrene Čestitke!
Junaški odgovor francoskega Jezuita sovi niku katoliške cerkve Herriotu.
"radi Časti svoje domovine Francije ne p*«, mo z domaČe grude-, rajši v grob ka^
TO" ... TO SO BESEDE JUNAŠKEGA FRANCO^ GA JEZUITA.
-o-
Trgovec (dečku, ki mu je izročil majhen papirček): "Aha! To ti je pa mamica napisala, da boš prav prinesel, kaj ne! Čakaj, kaj piše?"
"Kavo, sladkor, sirup in "očeta" . . kaj pa pomeni ta zadnja beseda?"
Pepček: "O, to pa ne velja za vas . . . očeta moram spotoma pripeljati iz krčme "Pri rdečem volu!"
-o-
Ako Tvoj sosed ali prijatelj ni naročen na A. S. in Ed. skrbi, da se nanj naroči!
Pariz. — Kakor znano, začeli so sovražniki katoliške Cerkve na Francoskem zopet rogoviliti. Cerkvi sovražni e-lementi so začeli dobivati zavetja pri Herriotovi vladi, ki je sam izrazit radikalec in velik sovražnik katoliške Cerkve. Začeli so delati načrte, kako bodo zaplenili cerkvena posestva in duhovščino zlasti redovno pognali z domaČih tal. Ko je začel Herriot delati te načrte in začel groziti duhovščini, so dvignili vsi cerkveni višji dostojanstveniki in duhovniki ogorčen protest. Največjo senzacijo je napravil po vsem krščanskem in ne-krščanskim svetu P. Paul Doncouer, duhovnik Jezusove Družbe. Najbolj značilno je pri njem to,a da je bil leta | 1902. izgnan iz Francije odi tedanje katoliški Cerkvi so-! vražne francoske vlade. V; pregnanstvu na Belgijskem je j živel kot duhovnik 12 let. Leta 1914. pa je odšel domov, j ko je zaplamtel plamen svetovne vojne. Kot duhovnik je j stopil junaško pod zastavo! ter šel na bojišče za svojo domovino, med tem, ko so Her-| riotovi radikalci, komunisti in j socialisti bili največji sraho-i petci in so tajno še kovali! protivladne mahinacije z nem-: škimi komunisti in socialisti.
P. Paul Doncoeur S. J. je vzel te dni v roke pero in je naslovil na sedanjega veri sovražnega francoskega ministrskega predsednika sledeče pismo z dobesedno to le vsebino:
"Živel sem 12. let v pre-j gnanstvu. Ko sem bil 22 let; star sem se moral ukrcati na vlak in odpeljati v Belgijo,; da mi je bilo mogoče postati; duhovnik, za katerega sem čutil poklic že od mladih let.! Od 22. do 34. leta sem živel) v tujini v najboljši moški dobi. Zato Vam odpuščam. Toda, dne 2. avgusta 1914. sem pokleknil na moja kolena pred mojega predstojnika: "Jutri je vojna," sem rekel, "in moj prostor je na bojni vrsti." — Moj predstojnik me je poljubil in dal svoj blagoslov. Na vojaškem vlaku, kjer je bilo vse neumno sem bil reformer in brez vsakega vojaškega bookleta sem sledil topovom pred Verdun. Dne 20. avgusta ob jutranji zarji je bilo, ko se je ravno imelo začeti bojevanje sem šel ven iskat ranjence 115. polka. Prekoračil sem okrožje naših straž in trenotno sem se zna|el_^med pokanjem pušk, kakih20 po številu. Poleg sebe sem videl stegnjenega vojaka mojega tovariša z razbito glavo. Nemška straža je bila komaj 30 korakov od mene. Tedaj sem čutil v svojem srcu, da moje srce varje celo mojo domovino. Še nikdar nisem vdihaval zraka s takim ponosom in še
Ob priliki kat. shoda na E-; velethu so se marsikaki prijatelji in znanci sešli. Stiskanje rok in pozdravljanja kar ni hotelo biti konec. Saj to pa tu-: di ni vsak dan. Takega sestan- j ka najbrže minnesotčanje še, ne pomnijo. Znajdli so se na Evelethu trenutno v nekakem I tako veselem razpoloženju J kakor tista prva leta, ki so za- J čeli prihajati v Mennesoto iz-starega kraja in se niso mo-l gli dovolj naveseliti, kadar so1 prišli skupaj in se po domače poveselili.
Po shodu, ki je izpadel nadvse triumfalno sva ostala z Mr. Grdinatom skoro en teden v Minnesoti. Kaka dva dni sta
bila z nama tudi gl. tajnik K. S. K. J. Mr. J. Zalar in nad-' zornik K. S. K. J. Mr. jJ Germ iz divjega zapada iz Pu-| eblo, Colo. Povabljeni smo bili v več naselbin od rojakov,1 ki so se udeležili shoda. Ne-' katere naselbine smo poseti-j li, nekatere pa pri najboljši volji nismo mogli radi pre-' kratkega časa.
Naš vodja in kažippt je bil' podpredsednik K. S. 11. J. Mr.j A. Skubic. S svojim avtomobi-' lom je nas vozil od mesta do1 mesta. Najprvo smo obiskali njegovo naselbino Auroro.! Skubčeva mama so nam za ta slučaj pogrnili mizo in jo bo-; gato obložili. Mr. Grdina se je radoval, Mr. Germ je pa dejal tukaj je nam dobro bi-| ti, naredimo tri šotore in o-, stanimo tukaj. Mr. Zalarja je
pa skrbel dom in urad in je odkimaval, da ne more, dasi bi rad. Zato smo sklenili predlagali in podpirali in sprejeli, da se popoldne odpeljemo na Tower, od tam na Ely in od tam v zadnjo vas Winton, ki se še nahaja pod vlado strica Sama.
Ker sem že v Aurori, naj spregovorim nekoliko o tej slovenski naselbini, ker marsikaterega bo zanimalo. Mestece se nahaja, kakih 18 milj severnovzhodno od mesta E-veleth. Prebivalstvo šteje nekako okrog 3000 duš. Mestna vlada je v slovenskih rokah. Za župana je naš rojak Mr. Louis Kočevar. Policijski načelnik (Chief of Police) je rojak Mr. Math Turk. Za mestnega policaja je rojak Mr. Bradach. Za (Speed Coper) policista, ki pazi na avtomo-
bile, da ne kršijo določenih mestnih postav je naš rojak Mr. John Debeljak, ki je bil na zadnji konvenciji KSKJ. v Clevelandu za delegata. Za mestnega nadzornika je rojak Mr. John Virant in za komisarja cest in potov je rojak Mr. Anton Pajk. Nekaj drugih mestnih uradov je v rokah drugih narodnostij, vendar poglavitne in najbolj odgovorni uradi so v rokah Slovencev, kar je zopet samo njim v čast. V mestnih uradih so delovali pa prej že tudi drugi rojaki. N. pr. Mr. A. Skubic, ki vodi sedaj jako moderno urejen ■hotel in restavracijo je bil v že več jako odgovornih uradih in tako tudi drugi.
Delavske razmere so v tem mestu nekako bolj mrtve, odkar so bili nekateri rudokopi, ,zapuščeni. Ker je menda ves'
Iron Range lastovan po enih in istih gospodarjih, so zato v nekaterih krajih zadnja leta opustili obratovanje in so ga bolj pospešili v nekaterih drugih krajih. Vendar pa se nahaja v tem okrožju okrog mesta Aurore bogato rudo-kopno polje. Govori se, da bodo te rudne zaklade v kratkem načeli, kakor hitro pobe-ro rudo v drugih krajih. Tedaj bo mesto Aurora doživela veliko prosperiteto. V nekaterih krajih že načenjajo in pripravljajo polagoma za ob-ratovanje.-Zato bi bilo za svetovati onim, ki so gospodarji zemljišč v mestu ali okolici, da ga drže, ker kadar se začne obratovanje v večjem zamahu, bo poskočila cena po-sestvam in zemlji.
Kakor druga mesta po železnem okrožju ima tudi mestece Aurora krasne tri šole.
nikdar hodil tako ponosno zemlji svoje ljubljene dom! vine, kakor tokrat.
Ne moram razumeti, ka je bilo mogoče, da nisem U tedaj ubit, kakor tudi še nail manj kakih 20 potov pozne Bil sem trikrat nevarno ra njen. Še vedno nosim v svojem telesu kose topovskih krogelj ki sem jih dobil ob Sommi in potem, ko sem bil od voia kov odpuščen sem storil zlo/ čin domovini, ker sem ostal doma ... in sedaj mi kažetc vrata v tuji svet!
Vi se morate šaliti Mr. Her. riot, eden se pa ne šali s to stvarjo.
Nikdar tekom celih petde-set mesecev niste prišli me is. kat h Tracyle, Cal. ali h utrd* bi Vaux, ali h utrdbi Tahure. Jaz vas nisem videl nikjer, da bi govorili o postavah proti cerkvenimi in duhovskimi re-dovi in danes se pa drznete producirati take postave!
Si li morete misliti tako stvar ?
Ne jaz, ne noben drug mož niti nobena žena ne bo pod-vzela zopet poti v Belgijo.
Nikdar!
Lahko naredite kakorkoli hočete, lahko nam poberete naše hiše — lahko odprete vaše ječe, kjer je še dovolj praznega prostora po onih, katere poznate, naj bo tako...
Toda ne zapustimo pa svoje domovine kakor smo jo leta 1902. Nikdar!
Danes imamo več krvi v svojih žilah, in kot vojaki Verd una smo bili na pravem kraju, kjer smo se naučili, kako držati našo zemljo! Nismo se bali krogelj, ne plina, ne naihrabrejtših mož sovražnika. In tako se mi ne bojimo danes političnih strahopetcev.
Sedaj pa vam povem, zakaj ne bomo odšli z domače grude. Razlastitev našega i-metja nas ne straši. Mi ne la-stujemo ne strehe ne polja. Jezus Kristus čaka na nas vsepovsod po vsem svetu.
Ampak, mi ne bomo zapustili domače grude zato, ker morda ne ljubimo Belgijcev, Angležev, Amerikancev, Kitajcev in drugih narodov na svetu, katerim bi morali prisiljeni odgovarjati potrti z u-pognjenimi glavami: "Francija nas je izpodila."
Radi časti naše domovine Francije — razumete te be-, sede, tako kakor jih j*az? Zaradi časti Francije ne bomo nikdar več tega govorili tujcem. Zaraditega bomo ostali doma, vsakdo izmed nas. To prisegamo in rajši gremo v grob, kakor to!
P. Paul Donceour S. J.
(Opomba ured.: — Father Donceour je bil tekom svetovne vojne devetkrat odlikovan radi hrabrih činov, ki jih je izvršil za svojo domovino.)
Za tako malo prebivalcev pa j imeti tako krasne tri šole je
• nekaj posebnega.
Naši rojaki se bavijo nekateri s trgovinami, nekateri so zaposljeni pri izdelavanju timberjev in drugega raznovrstnega lesa, katerega se silno veliko izvozi iz gozdovja v tej okolici. Pravkar vodita skupaj Mr. A. Skubic in še neki rojak, ki mi ime ni znano vspešno eno tako podjetje-Imata več delavcev, ki sekajo in podirajo les. Na pripravna mesta ga vlačijo v poziin-skih časih po snegu na vlakib in v ta namen narejenih sankah. V pozimskem času je sedaj te vrste obrt najbolj id^ ča. Rudarji pa hodijo del v druge rudnike, ki so okrog Aurore. Nekaj malega se dela pa tudi v raznih jam* Aurori, tako vsaj se me j« formiralo na Aurori.
Socialna Razmotrivanja
mon
PROTI SOCIALIZACIJI!
(Dalje.)
Glavni pa je po mojem mnenju to, da zasebni dobitek, za katerim stremijo posamezni kapitalisti, nikakor ne pomeni vselej istočasno tudi splošnega družabnega dobička in družabne koristi. Korist zasebnega kapitalista in pa družabno dobro sta dve stvari, ki jih moramo strogo razlikovati. To velja — kakor bomo takoj videli — zlasti glede največjih podjetij, ki prihajajo tu edina in še ta le deloma v poštev. Dokler kapitalisti svoje podjetje izpopolnjuje ter ga skuša spraviti na višek tehnične dovršenosti, toliko časa ima tudi družba od tega brez dvoma svojo korist. Drugače pa je kadar je ta meja prekoračena in se nahaja podjetje po leg tega morda tudi trgovsko, oziroma sploh gospodarsko v tako tesni zvezi z drugimi sorodnimi podjetji, na katera je v enem ali drugem oziru navezano, da lahko vse gospodarsko važne momente v polnem obsegu izkoristi. V ta kem slučaju ima nadaljno sir jenje in naraščanje podjetja, oziroma njegovega delokroga navadno le namen, da si ustvari v svoji stroki nekak monopol, ki bi mu omogočil če-sto najbolj brezobzirno izkoriščanje delavcev in konsu-mentov. Zato so podjetja največjih svetovnih kapitalistič nih družb in gospodarskih organizacij često sama na sebi, povečini že vsled svojega prevelikega aparata, z družabnega vidika silno negospodarska in neproduktivna. Kljub temu pa donašajo seveda ogromen dobiček, ki pa je le plod brezobzirnega izkoriščanja.
* Naša takozvana narodnogospodarska veda tiči v tem pogledu žal še globoko v zmoti. Skrajni čas je že, da bi pričeli pravilno razlikovati med podjetji, ki so koristna s sta-
škodo kot pa v korist, preprečiti, če ne popolnoma onemogočiti. Kapital, ki se danes zbira v raznih kartelih, tru-stih, koncernih itd., teži večinoma za kolikor mogoče preprosto eksploatacijo ne samo naravnih dobrin in zakladov, marveč tudi ljudstva, delavstva, še bolj pa konsumentov. Če bi se ta kapital le nekoliko bolj porazdelil med dela-voljne in zmožne ljudi, bi ga ti z največjim veseljem porabili za zares produktivno in koristno delo.
S tem pa bi bil dosežen še drug, silno važen vspeh. Danes ostane neizmeren zaklad človeških sposobnosti ne izrabljen in neizkoriščen. Premnogi ljudje, ki imajo najboljše gospodarske sposobnosti, ne morejo danes ničesar večjega pričeti in nikjer pokazati svojih talentov. To pa samo zato ne, ker so slučajno siromašnega rodu.
Tega menda ne bo nihče resno trdil, da bi bili pametni talentirani in za vodstvo gospodarskih podjetij sposobni samo tisti, ki so vsled srečnega slučaja podedovali, ali na kak podoben način pridobili veliko premoženje. Vojska je na primer jasno pokazala, da i-majo mnogi, mnogi ljudje, ki so bili prej največji reveži, naravnost izreden talent za gospodarstvo, katerega pa niso mogli pokazati, dokler si niso po srečnem slučaju pridobili vsaj nekaj imetja.
Čim bi torej postal kapital, s katerim razpolaga današnja človeška družbo, samo malce bolj vsem ljudem enakomerno dostopen, bi se takoj mnogim, mnogim ponudila prilika, za udejstvovanje njihovih sil in sposobnosti. S tem bi bila prav gotovo večkrat in ne samo enkrat odtehtana izguba, ki bi jo družba morda utrpela, če bi enemu ali drugemu velekapitalistu vzela z določitvijo premoženjske meje veselje do nadaljnega dela.
Sicer pa ni ta bojazen niti zdaleka tako utemeljena, kot
lišča splošnosti ter onim, ki imajo za cilj le sebično izko-l Se morda na prvi hip zdi. Ti-riščanje gospodarskega trga sti kapitalisti, ki danes dejan-
To je tudi eno tistih dejstev, ki jasno kažejo, da o pravem narodnem gospodarstvu sploh še ne more biti govora. Čim pa bi se postavili na to zares narodnogospodarsko stališče, bi morali takoj drugače gledati na razna gospodarska podjetja kot pa jih presojamo danes. Na splošno bi mala in srednja med njimi pridobila v naših očeh, velika in največja pa bi pogosto izgubila svojo dosedanjo veljavo ter bi stopila v ozadje;
Primerna najvišja premoženjska meja, ki bi zaustavi-
sko sami vodijo svoja podjetja, ne delajo tega, vsaj največji med njimi ne, za katere tu gre, iz zgolj navadnih sebičnih namenov. Oni živijo, kakor smo že pri točki o kapitalizmu videli, z dušo in telesom svojemu podjetju, oni delajo v njem ter se mu z nekako strastjo in častihlepjem j dostikrat naravnost žrtvujejo. Zato pa tak podjetnik tega dela ne bi tako lahko pustil, zlasti ne, ker bi imel kljub najvišji premoženjski meji še vedno ne samo dovolj prilike, marveč tudi interesa delovati
no premoženjsko mejo, moral še vedno paziti na rentabilnost svojega podjetja. Primerna premoženjska omejitev ga bi samo zadrževala, da ne bi v svojem stremljenju po dobičku prešel od produktivnega dela k neproduktivni in škodljivi eksploataciji.
-o-
ZAROČENEC TO I*OKLICU.
Beograjska policija je pravkar izdala tiralico za nekim opasnim Dunajčanom, sleparjem in goljufom, ki je izvršil na ozemlju naše države več umazanih prevar ter po dejanju vedno zbežal. Mož se piše Franc Mueller ter je rodom iz avstrijske prestolice Našo mejo je prekoračil približno pred tremi meseci. Bil je elegantno oblečen in s svojim markantnim obrazom je povsod napravil vtis odličnega tujca. Kot tak se je najprej ustavil v Zagrebu.
Seznanil se je z neko Agne-zo, 18-letno hčerko bogatega zagrebškega trgovca. Umel je imenitno spletati nitke med srci in kmalu se mu je posrečilo pridobiti deklico zase ter doseči tudi očetovo privolitev v poroko. Agneza se je napotila z Muellerjem v Beograd kjer se je imela izvršiti cerkvena ceremonija. Do te pa ni prišlo. Mueller je namreč v Beogradu živel čisto tako, kakor se spodobi pravemu zakonskemu možu. Po treh dneh pa se je tople postelje in sladke ženice naveličal ter jo od-prašil. Sam vrag vedi kam je šel. Agneza ga ni videla več. Začela si je puliti lase ter je pisala očetu v Zagreb obupno pismo. Med tem pa je prejela list od Muellerja, v katerem jo je slednji prosil, naj mu ne dela škandalov in naj ga kolikor mogoče kmalu pozabi. Razsrjen je Agnezin oče pisal v Beograd po informacije ter kmalu dobil odgovor: Franc Mueller, kateri se je pri njem predstavljal za bogatega trgovca, ni nikak trgovec, temveč čisto navaden pustolovec brez pravega imetja. Njegovih ljubic je več. Ena živi v Novem Sadu, od katere je dobival mož neprestano večje svote denarja, seveda tudi na račun svojega bodočega so-proštva. Tudi v Zagrebu je i-mel Mueller še eno "zaročenko." Obema se je predstavljal pod imenom Gjuro Kis, industrijalec, kandidat za bratovščino sv. Lukeža.
Ko je Mueller vsa tri dekleta prevaral, se je napravil še za eno sleparijo, ki mu je radi dobrega znanja srbohrva-
ščine dobro vspela. Ko je za-piistil revico Agnezo, se je namreč podal v neko beograjsko kavarno, kamor zahajajo delavci ter se predstavil dninarjem kot fabrikant sladkorja na Čukarici poleg Beograda. Povedal je možem, da bi jih rad zaposlil v svojem podjetju z mesečno plačo 3000 dinarjev. Par revežev mu je res šlo na lim ter podpisalo pogodbe za 3000 dinarjev, plače na mesec. Brihtni Mueller je nato zahteval od vsakega moža po 300 dinarjev kavcije, spravil denar v žep, se poslovil od dninarjev in odšel skozi vrata — za vedno.
Policija ga sedaj išče.
MERJENJE VODE POMENI BOLJŠO VODNO POSTREŽBO ZA NIŽJO CENO.
Ali vi veste, da se v mestu Chicago nasesa povprečno 275 galonov vode vsak dan za vsakega moža, ženo in otroka?	*
Ali veste, da se polovico te vode porazgubi radi puščanja cevi in raznih vodovodnih naprav ter radi odprtih pip, ki se jih malo mamo pušča, da se voda brezkoristno razgub-lja?
Vi plačujete za vso razgubljeno vodo in vaši sosedje plačujejo v večjih računih za vedno slabejšo vodno postrežbo.
Zaradi tega, radi velike potratnosti vode ne morete dobiti vode, kadar jo potrebujete, ker se odtaka skozi pohabljene cevi, odprte pipe v kanale veliko hitreje, kakor pa jo vodovodni sistem izsesava.
Zaradi tega, radi velike potratnosti in razgube vode, je mestu ne mogoče filtrirati vodo in jo dati čisto za vašo rabo, mora jo preparirati s klo-rinom, da je tako varna za uživanje.
Samo 10 procentov chicaškega ljudstva, ki rabi mestno vodo plačuje samo za oni del, ki jo porabi. In to zato, ker ti imajo vodo, ki jo porabijo zmerjeno.
Meter za merjenje vode zmeri količino vode. ki se porabi na vaših prostorih. Pokaže, kdaj se voda razgub-Ija potom puščanja in s tem opozori lastnike na pokvarjenje cevi, da se tako cevi, ki puščajo popravi predno nastanejo večji stroški.
Ostalih 90 procentov chicažanov, ki rabijo mestno vodo plačujejo za njih vodo na podlagi njih pročel-nih strani ali pa na podlagi velikosti njih poslopij. Njih računi so vedno enaki, pa naj si porabijo veliko ali malo vode, ako rabijo vodo potratno ali varčno pri svojih uporabah.
Oni, ki so previdni pri rabljenju vode večkrat plačajo več, kot oni. ki jo rabijo potratno
Meter za merjenje vode v vsaki hiši bi ustavil potratno rabljenje vode. s tem bi prišli do boljšega vodnega pritiska in boljše postrežbe. Mesto bi s te»i omogočilo, da bi vam dalo čisto filtrirano vodo, mesto preparirane vode s kemikalijami in zraven tega tudi manjše račune za vašo vodo. ki jo uporabite.
Skušnja iz drugih mest pokazuie, da se dobi lahko dovoli veliko količino prečiščene vode z močnim dotokom in po zmerni ceni po in na me-trični način.
(Oglas 2.)
Čosen kot zdravilo proti griži in zvapnjenju žil.
Surov česen nepričakovano hitro pomiri grižo in vse griži slične bolezni. Sami medic, strokovnjaki so pripoznali, da vsebuje česen posebno zdravilno moč pri'črezmernem pritisku oz. navalu krvi v arterijah. Njegova uporaba se je izkazala kot zelo vspešno sredstvo proti zvapnjenju žil. V steklenico se dene količina česna, ki štirikrat presega količino 93 odst. alkohola. To mešanico pustimo tri tedne na miru, potem se tekočina filtrira in se lahko uporabi za bolnika. Če bolnik samo 30 kapljic na dan vzame, se že čuti zmanjšani pritisk krvi. Tako se znanost enkrat vrača k ljudskim zdravilom, ki jih je človeštvo že davno preizkusilo.
Boljševistična skušnja.
Mlada deklica, inteligentna, stoji pred komunistično spraševalno komisijo. Zvedeti morajo, kakšnega mišljenja je, in potem ji bodo dali diplomo za učiteljsko službo.
Znati seveda ni treba nič, mo, da sem komunističnih zorov. Prvo vprašanje: je vera?" Odgovori so sani vsi v ročni knjigi, in ki didatinja reče: "Opij za rod." Drugo vprašanje: "Kaj je Bog?" Odgovor: "Domišljija." — Predsednik: "Prav dobro, napravili ste skušnjo z odliko." — "Bog bodi zahva-ljen," zdihne deklica in se parkrat pobožno prekriža. -o-
— Cincinnati, O. — Daniel E. Holmes, kateri je bil sprevodnik vlaka, v kateremu ae je vozilo truplo umorjenega predsednika Lincolna na potu iz ,Washingtona proti Springfieldu leta 1865. je v starosti 85 let preminul.
DRUŽINSKA PRATIKA.
je dospela iz starega kraja za leto 1925. To leto so jo izdali v jubilejni izdaji in je lepša kot kedaj prej. S poštnino stane 25c. Naročite jo takoj, predno poide zaloga. Naroča se od Knjigarne Edinost.
PHONE:
Canal 6138
Vstanovljeno 1912.
la brezmejno kopičenje bo-i v njem. Ne smemo namreč gastva v rokah nekaterih po- ( prezreti, da moderno* podjetje
sameznikov, bi pomagala kapitalistične razrastke, ki so družbi tudi z zgolj gospodarskega stališča mnogo bolj v
mora obratovati in sicer intenzivno, kajti drugače propada. Zato bi vsak podjetnik, tudi tisti, ki je že dosegel določe-
m

Nikar ne trpite
na
Revrnatizmu, bolečinam v hrbtu, glavobolu srčnih, želodčnih ali bolečinah na ledvicah; žolčnih kamenah, slepem črevesu, zaprtju, bezgavkami v grlu itd. — Mi Vas ozdravimo teh bolezni brez zdravil in brez bolečin.
Daje nasvete in preišče brezplačno
DR. O. C. LORENTZEN
CHIROPRACTOR zdravi brez zdravil MINERS NATIONAL BUILDING EVELETH,	MINNESOTA.
m
Roosevelt 2107 PROTI GOTOVINI ALI NA OBROKE
J, L. Telser
POHIŠTVO IN HIŠNE POTREBŠČINE 'Domača trgovina za vse domače potrebščine'

UM
Eni ali drugi GORENJI 3 KOMADI SAMO $98.50
Naši povečani prostori nam omogočijo, da ima-mo lahko veliko izbero pohištva in hišnih potrebščin, katere so pripravne za božična darila.
Pridite in prepričali se boste!

"NAŠA CENA JE NA& NAJBOLJŠI PRODAJALEC" 2107-11 West 22nd Street,	Chicago, 111. ff]
11. Nasvet za Božično darilo
ZLAT ROŽNI VENEC (barve na izbiro)
fino okovane jagode, v lepi vatirani škatlji. Cena $3.50.
Zlat rožni venec kakor zgoraj, nekoliko priprostejšega izdelka in materijala po $2.50, $2.00 in $1.00.
c naroČilo pošljite
na
TrnrV » i fi if
W ' , ' 4f
TVRDKA EDINOST, 1849 W. 22nd St., CHICAGO, ILL.
nagrade
povodom
Velike jubilejne kampanje
K. So Ko j«
KAMPANJA OTVORJENA 1. OKT. 1924. ZAKLJUČEK ISTE 31. MARCA 1925.
STARE veljavne nagrade za POSAMEZNE ČLANE(ICE):
A.	Za vsakega novega člana(ico) odrastlega (aktiv-
nega) oddelka prejme član(ica), ki prosilca predlaga $1.00.
B.	Za vsakega novega člana (ico) mladinskega od-
delka prejme član(ica), ki ga predlaga 50c.
C.	Stare veljavne nagrade za KRAJEVNA DRU-
ŠTVA za OBA oddelka, aktivni in mladinski:
I.	nagrada $25.00 za ono društvo, ki bo od 1. Jul. do 31. dec. t. 1. pridobilo največ članov ali članic.
II.	nagrada $15,00.
III.	nagrada $10.00.
NOVE nagrade za KRAJEVNA DRUŠTVA, veljavne za pridobivanje članstva za aktivni in mladinski
oddelek:
D.	PRVA skupina društev, broječa do 100 članov:
I. nagrada $50.00, II. nagrada $25.00, III. nagrada $15.00.
E.	DRUGA skupina društev, broječa od 100—200
članov I. nagrada $50.00, II. nagrada $25.00, III. nagrada $15.00.
F.	TRETJA skupina društev, broječa nad 200 čla-
nov: I. nagrada $50.00, II. nagrada $25.00, III. nagrada $15.00.
KATOLIŠKI SLOVENCI IN SLOVENKE! PRISTOPAJTE K NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI SLOV. KATOL. PODP. ORGANIZACIJI: K. S. K. JED-NOTII

- t'- VTT.f i '

SS
-AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST."
HAGARIN SIN
ROMAN. PAUL KELLER. — F.
"Res je, toda samo to se izplača delati, kar je težko. Glejte, nogavice plesti zna vsak, to ni nikako socialno skrbstvo. In kar dela naš deželni, svetnik, da izdaja odredbe in ima na socialnih kongresih dolge govore, ali da pošilja težke članke v časopise, to je pa še manj vredno, kakor plesti nogavice. To nima nikake druge koristi, kakor da dobi konč- j no deželni svetnik "orla" četrte vrste. Ne, Hartmann, vsak mora sam poseči vmes, vsak v svojem področju. Kaj bi samo krpali, limali ali celo druge podpirali v lenobi in nemarnosti ; ne, pota kažimo, temelje gradimo! Prinesite mi zdaj kuminovca!"
"Meni se zdi, da slišim godbo v vasi," pripomni Lora.
Dr. Friedlieb se obrne
"Ah, Lora, vi ste tudi\tukaj? Dober večer! Še videl vas nisem. Godba, mislite? Fočakajmo! Jaz ne slišim nič. Odkar imam te nesrečne polipe v ušesu —"
"Res je, jaz tudi slišimv^ga prekine Hartmann, "to je godba."
"Lora, ]Lora, Lora! Godba^je prišla v vas,", zavpije,' Bertold Hartmann na dvorišču in zdirja na cesto.
V istem trenutku se od pro vrata čumnate in Kristina Hartmannr>va, dekle kakih štiriindvajsetih let, vstopi:
"Res, tega ni še nihče potuhtal. Spim pa! Na to se lahko zanesete! Toda, poglejte, to pa vendar še vedno niso vse moje službe. Tudi po£rebec sem na primer."
"O misericordia!" vzklikne kodravec.
"Kaj pravi ta?" vpraša začudeno Gottlieb; "gotovo govori češki."
"Ne, dragi moj," pravi zaničljivo rjaveč, "vi se ne razumete na jezike; on je Italijan: Signor Masstro Potello da Milano. Kajne, kar zijate ? Ne smete misliti, da smo čisto navadni piskači. Jaz n. pr. se imenujem Steiner, bil sem podčastnik in sem stal pred Kraljevim gradcem in Parizom. Poglejte zdaj našega rohnista! Bil je pri huzarski godbi. Pri koncertih vzdrži en glas pet minut dolgo, ne da bi mu sape zmanjkalo. Lahko ste veseli, da ste nas najeli za prihodnjo nedeljo. Slišali boste krasno, svečano godbo."
Ako vsled nervozno«ti
ne spi^
Rektor - Bougartz pige
(Nadaljevanje s 1. strani.) Drago umeievanje v igro.
Na Vrhovcih v logaškem o-	Ullsteinovem listu za ženske^ kraju so praznovali fantje po-	Vodo so uporabljali že ^ nedeljek iti so pri tem igrali	mnogih boleznih s čudovitim balin. Med igralci je bil tudi	vspehom. To je razglasil žut>-domači fant Valentin Dolinar.	nik Kneipp v najvišjih krogih Kot običajno pri tej igri so	Res pa je, da se čuje večkrat" se igralci večkrat sporekli za	da je zdravljenje z vodo bol! "punt." Med igralce pa se je	niku škodilo. A zakaj ? Ker vmešaval mesarski vajenec	bolnik ni uporabljal vode pra-France Skubic, dasi so ga i-	vilno. Ako si mrzel, ne upol gralci svarili, in se je pri tem	rabljaj še mrzle vode, da se spri z Dolinarjem in ga je po-	ne prehladiš. Zdraviti se modri na tla. Dolinar pa se je hi-j	raš toraj pametno. Govorim JU ^ av«»«.u :Buuuu. tr0 pobra]> potegnil je nož in	iz izkušnje, k«r trpel sem na i um to me veseli, pravi vljudno uottiieo; Kajn tu- je guni, vsiljivega kibica tako	nervoznosti tako, da nisem bil di učitelj plesa sem." J ^j- -- 1 1 1 v	- -
Vsi godci se glasno zasmejejo.
"Sedemdeset let ima," pravi Steiner, prvi hlapec je, pogrebec in učitelj plesa. Pogrebec in učitelj, to se krasno ujema!"
"Prav lepo se ujema," odvrne prijazno Gottlieb, "to i-ma celo nekaj tolažilnega na sebi. Glejte, Teichavci so veseli ljudje. Če pa kdo umrje in ga neso v krsti na pokopališče in vidi, kako koraka za. njim vsa vas po dva in dva, pred njimi pa stari učitelj plesa, in sliši godbo, potem si misli: Pravzaprav ni tako hudo, da me pokopljejo, to je samo nekaka poloneza."
"Govori, kot bi bral," pripomni pritrjevaje tenki dol-
gin.
"Prav tako kakor Hellmich," pravi Steiner "Hellmich dela tudi vedno take primere."
'Hellmich — ali ste vi Hellmich?" vpraša začudeno,
žek po 48 Din na dan in pa 75 Din takse.
Kaznovan vlomilec.
> sua
"Oče, zdi se, da prihaja godba."
Takoj nato se prikaže pri drugih vratih gospodinja. da; presenečeno Gottlieb in pogleda mladega hornista. Hartmannova.	i
"Glej, Lora, da boš brž gotova; godba prihaja, se zdi."	j EF
"Na," pravi dr. Friedlieb, "to je za nas najnovejše."
Za nameček pride Gottlieb, stari hlapec, razburjen in hoče nekaj povedati, toda dr. Friedlieb mu preseka besedo :
"Molčite, Gottlieb, vidi se vam, da se vam zdi, da prihaja godba."	1
2. POGLAVJE.
Zmračilo se je. Okrog težke mize, na kateri je gorela mogočna petrolejka, so sedeli štirje tuji godci: velik mož s sivo brado, kateremu se je bralo z obraza, da je bil nekoč vojak, z dvema vojnima spominkoma na prsih; drugi dolge in tenke postave; zraven njega rjav mož s črnimi kodri in slednjič nekako petindvajsetleten »mladenič bledega, lepega, skoro ženskega obraza.
Velika železna ponev s kadečim se krompirjem in velikanska skleda posnetega mleka sta stali na mizi. Iz teh posod so zajemali lačni tujci večerjo. Stari Gottlieb Pen-ker je jedel z njimi.
"Vi ste toraj tukaj prvi hlapec?" ga vpraša vojak.
Gottlieb se zasmeje.

And. Glavach
EDINI SLOVENSKI AUTO LIVERY
Cenjenim rojakom v Chicagi in o-kolici se toplo priporočam. Na razpolago imam najmodernejše avtomobile za poroke, krstinje in pogrebe.
Pokličite me na telefon. Prišel bom na Vaš dom in vse potrebno uredil. Zapomnite si mojo telefon številko: CANAL: 5889
1844
— W. 22nd Place CHICAGO.
nesrečno v trebuh, da je ta do- za nobeno duševno delo spo-bil težko telesno poškodbo, soben. Toda začel sem se ku-Dasi se je zagovarjal mož s rirati z vodo in moji živci so silobranom, se senat ni mogel Se popravljali očividno. Po-, uveriti, da je bilo treba poteg- stopal sem takole: kadar mi niti nož in suvati z njim v tre- je bilo v postelji zares topl0fc buh. Pač pa je vpoštevalo nje- sem vstal, pomočil roko v mr* govo razburjenost, ker ga je z\0 vodo in si hitro umil prsi motil in nadlegoval pri igri in spodnje telo, hrbet in noge' je bil obsojen z ozirom na to: prj vsakem delu telesa sem samo na 5 mesecev težke ječe pomakal roko v vodo. Spalno, s temnico in posti in bo moral košuljo sem obdržal na sebi. plačati Skubicu 1000 dinarjev, Ne da bi se obrisal, sem legel za bolečine, odhod za zaslu- ZOpet v postelj. Dobrodejni
učinek sem opažal na zdravem svojem spanju.. Čim hi-I treje človek vstane in se fro-Jože Podlesnik, brezposelni: tira, tem lažje premaga prvo delavec iz Šentjurja pri Do- bojazen pred mrzlo vodo in lih, je bil obtožen, da je ukra-! tem bolje se izvrši. Ako se da-del na Korenem pri Krašnji, nes ponoči prebudim in ne Avgusta Klopencu za 3000 morem naglo znova zaspati, Din obleke in perila. — Dalje vselej vstanem in se tako u-je vlomil v kočo Terezije Ma- mijem celo pozimi v mrazu ii> rinšekove v Kompoljah. Odne- spanje mi je nato vedno zdra-j sel pa je samo za 250 Din raz- vo. Poskusi, nervoznež! i nih drobnarij, to pa le zato,; ker so ga pravočasno zasačili
in priieli Podlesnik, kije sku- QRDINA IN SINOVI.
sal tajiti, kolikor se je pac dalo, je bil obsojen z ozirom na njegovo predživljenje in kot; nevaren vlomilec na 3 leta; težke ječe.
PRVI SLOV. POGREBNI ZAVOD

Clevelandčanje!
Prvi hlapec in še marsikaj drugega, n. pr. nočni ču- $
vaj. Če ostanete do desetih dobre volje, me boste lahko slišali, kako bom igral na piščalko. Ena, dve tri — do deset!"
"Čujte, Če ste podnevi prvi hlapec, ponoči pa čuvaj, kdaj pa spite?"
Gottlieb se nagajivo nasmehne.
^»itnimiiiaiuiiiiiuiiuiiiiiitniiiniiiniiiiiiiniMiiniiiiicaiiiimniiiuufiiiiiiiiicjiiiiiiu
M
g Phone: CANAL 6516.	§
|	SLOVENCI!
Kadar ste se namenili dati slikati. Bodisi o priliki ženitve, g ali v kakem drugem slučaju, nepozabite, da je v Chicagi slo-f venski fotografist, ki izdeluje prav tako fine slike, če še ne 1 boljši, kakor kdo drugi. Ta fotografist je:
1	M. Arbanas
SLOVENSKI FOTOGRAFIST
L147 — W. 18th St., Cor. May St	CHICAGO. =
^M»MH»M»iMo»miHiiHnuiiiii»nrnmM
Ali veste kaj je Vaša dolžnost? — Well, Vaša dolžnost je ta, da naročite ali kupite vašo oMeko, kakor tudi druge oblačilne potrebščine pri svojem rojaku:
Johnu Gornik
SLOVENSKA TRGOVINA Z OBLEKAMI IN KROJACNICA.
J217 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND, OI'IO.
S 4
ELY, MINNESOTA
GRAMOFONI
so pri zabavah kakor nalašč. Vam odslužijo pri domačih zabavah, kakor vsak godec.
Ako .ga se nimate Vaši hiši, pridite v našo trgovino, ki jih imamo t zalogi in oglejte si jih. Imamo vsakovrstne slovenske in angleške plošče.
POLEG DRUGEGA imamo v zalogi vsakovrstno blago za šivilje. — Vsakovrstne narejene obleke, za žene, dekleta, male deklice in otroke.
IMAMO veliko izbero moških oblek, močne trpežne hlače in cele obleke za na delo. Vsakovrstne srajce za praznike in za na delo. — Raznovrstno spodnjo obleko. — Klobuke in kape m vse druge potrebščine, ki spadajo v trgovino z mešanim blagom.
TRPEŽNE in močne čevlje za praznike in za na delo. Kakor tudi galoše, "over shoes" za mrzlo vreme, dobite pri aas vsake vrste.
GROCERIJO imamo v zalogi vedno najboljšo, zakar se t>o-
1 Razsvetlite Vašo klet! i
8 S S 9 fi
Tekom jesenskih dni je klet jako popularen prostor v hiši. Tja se spravlja razne stvari za zimo. In kako je pusto, a-ko v kleti ni svetlobe. — In zakaj bi delali v temi ? Pokličite-nas, da vam razsvetljimo vaše temne kota in jih naredimo za vas prijazne in koristne.
Pokličite nas, ali pa k nam pridite, da se po-M ' govorimo!
fl FIDELITY ELECTRIC CO. H
H	PRANK SCHONTA, lastnik.
ao49 Wet 22nd Street,	Chicago, 111.
Pošiljamo blago tudi izven Chicage. Pišite po nai cenik.
(9—27. 10—1.)
Phone: Canal 0537—5889 Chapel 2046 West 23. St.
MRS NICHOLAS GOETTERT Pogrebni zavod
Se priporoča Slovencem in, H rv atom
2046 W. 23. Street,
CHICAGO, ILL. J_ (S.)
J- K0SMACH"
1S04 W. 22nd St Chicago, 111.
Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV, VARNIŠEV, ŽELEZ NINE, KLJUČAVNIC IN STEKLA Najboljše delo najnižje cene Prevzamem barvanje hiš zu naj in znotraj, pokladan stenski papir. Phone: Canal 0-190.
LOUIS STRITAR
2018 WEST 21st PLAČ!
CHICAGO, ILL.
Prevaža pohištva — premo« — lea — in vse kar spada prevažalno obrt. Pokliči! i ga po telefonu!
Roosevelt* 8221 Ali si že pridobil kakega novega naročnika tekom te kampanje?
1053 E. 62nd St. CLEVELAND, O.
Randolph 1881
Pozor Evelethčani!
V naši trgovini si lahko kupite karkoli potrebujete za obuti za celo družino. Imamo veliko zalogo vsakovrstnih čevljev, za može, dečke, deklice in otroke. Nase blago je prvovrstno. Dobra in točna postrežba ter nizke cene je nase geslo!


Kadarkoli kaj kupujete nikdar ne pozabite na
geslo: Svoji k svojim! Vsem se priporočam v naklonjenost!
E. RESMAN
SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI. 420 Pierce Street EVELETH, MINN.

Vsem onim, ki so povpraševali po knjigi
DOMAČI ZDRAVNIK KNAJP
sporočamo, da je ta knjiga zopet izšla in smo ravnokar dobili večjo zalogo iz starega kraja ter je vsem na razpolago.
CENA NOVI KNJIGI JE $1.50. Pošljite naročilo takoj na:
Kovali & Sons
ELY, MINN.
Trgovina z vsakovrstnim mešanim blagom.
V naši trgovini dobite vsakovrstno blago, ki se da dobiti v DRY-GOODS-STORE trgovini- — V zalogi imamo vedno najboljše vrste grocenjo in meso. — Rojakom se najtolpleje priporočamo v naklonjenost!
KNJIGARNO 1849 West 22nd Street,
EDINOST,
Chicago, III.
liiiiHaiiiitiiiiHiUHtiiHiiiijniuiiiiitiiicaiiHiiiiiiiioiJUH!^
Progres Linolium & Carpet Store
F. NOVIČKI
GOLD SEAL CONGOLEUM
9X12 v enem kosu samo $7.75. VELIKA ZALOGA SVILENIH PREPROG 9X12 preje $45.00 — sedaj $27.00 Lmoleum s gumi podlago kvadratni jard preje $1.45 sedaj sa-
mo .............. $1.07.
V Vašem interesu je !ogo.	,
da si pred nakupom ogledate to za-
1738 West 18th St.
Phone: Canal 1505 —
CHICAGO, MiimamiiitiKiiaiiunumii