ra upujmo ;a sam vojne
jezdijifONDE
ih priv ■ t creešl III
prihHAHKE
AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
D©M©Y
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, JANUARY 9, 1945
LETO XLVIII—VOL. XLVIII
jospodarskega stališča
FR- LAUSCHE JE OBLJUBIL *«.!!-»,
DELO VOJNIM VETERANOM S:1^;™1
tjMoTave'™nme tal Columbus, O. 8. j,„. - Danes opoidne je bil na stop-volila višjo ceno. Bra-'nicah pred državnim kapitolom zaprisežen novi guverner Ma nam jo je nehala'države Ohio, Frank J. Lausche. Ustoličenje je bilo kratko iz svoje zaloge, prekupJpa impresivno. Vse ceremonije so trajale komaj 25 minut.
se zdi pa naša cena za primeren dobiček. Save imajo danes zalogo
(nekako štiri mesece. * * *
jedilno industrijo, kjer Ije najnižja mezda, obe
Dosedanji guverner John W. Bricker je v krepkih besedah izločil državne posle v roke novemu guvernerju, mu čestital ter obljubil, da je pripravljen sodelovati tudi v bodoče, če bi novi guverner to želel, oljšek v mezdi. To bi bil; Nato je načelnik najvišje dr-pomoček, da se reši pi-o-1 žavne sodni je, Carl V. Wey-jiovne sile v predilni in-igandt, zaprisegel novega guvernerja, ki je prvi Clevelandčan *	i po 24 letih da je postal guver-
ner.
Na tisoče ljudi se je zbralo pred kapitolom, da vidijo in slišijo novega guvernerja. Ta je v osvob? kmalu zvišana na 300,-j najkrajšem govoru, kar jih je iprto Jptem času pa prihaja ar.] še imel kak novo nastopli guver-zahtevo po dodatnih no- ( ner, v izrazitih in krepkih bese-Problem nameravajo' dah povedal narodu, da bo on gu-fko, da bodo rekrutirali: verner za vse ljudi. Zlasti je narske delavce od 18 do! poudarjal, da je dolžnost države er zahtevali od onih iz preskrbeti delo vrnivšim vojnim gredo v vojno industrijo, veteranom in ženskam, ki služi-rimejo za puško.	i jo v pomožnih korih.
* * *	I "Država Ohio ima 600,000 si-
vladnimi agencijami je, nov jR hgera v uniformi naše de-o prerekanje, če je bilo] žeie>" je izjavil Mr. Lausche. "Z o, da se je tako nenado-'vsem pogumom stoje proti so-klicalo nekatere kupone; Vražniku na bojnem polju po
delovne sile v Ameriki1 položaj sledeč: Važne ulustrije potrebujejo ta-se ni i>0° novih delavcev. Za-
miranju. Nekateri so
vsem svetu. Do njih imamo
do morali drugi državni uradi priskočiti na pomoč.
V pondeljek večer bo novi guverner najbrže govoril svojo poslanico legislaturi.
Ta teden enkrat bo guv. Lausche najbrže izpopolnil svoj kabinet. Imenovati mora še tri in sicer direktorja za kontrolo žganja, direktorja za industrijo ter generalnega adjutanta.
-o-
Srebrna poroka
Na 3. januarja sta praznovala 25 letnico poroke Mr. in Mrs. Frank Kocman iz 991 E. 223. St., Euclid, O. Na drugo poročno potovanje sta se podala za dva tedna v New York, čestitkam njiju otrok in drugih sorod-nikš(ov, prijateljev in znancev se pridružujemo tudi mi in jima želimo še mnogo let zdravja in sreče.
Pismo iz domovine
Potom Rdečega križa je prejel pismo od brata iz Vaute vasi Straži Joe Pičel j.
London. — Dočim je bilo zadnji teden poročano, da je kralj Peter pristal na to, da bo v Jugoslaviji vlada regentov do plebiscita, pa se zdaj poroča, da se je kralj posvetoval z raznimi voditelji, ki so mu odsvetovali ta korak.
Zanesljivi jugoslovanski viri tudi zatrjujejo, da je postal Tito že zelo nemiren, ker se kralj Peter obotavlja priznati sporazum med dr. šubašičem in Titom, ! glasom katerega naj bi bila postavljena v Jugoslaviji vlada regentov, ki bi vladala mesto kralja do plebiscita, pri katerem bi narod določil obliko vlade. -o-
Predlog, da se pokliče v armado stavkarje
Washington. — Poslanec Col-mer, demokrat iz Mississippi je vložil predlog, po katerem naj bi bili klicani v armado vsi oni, ki zastavkajo v vojni industriji. Armada in mornai'ica naj bi imeli polno moč porabiti take ljudi za vojni napor.
Glasom tega predloga naj bi dobili taki rekrutje posebne uni-pri straži Joe Ficelj, 18701jforme in pa plačo kot jo preje-Muskoka Ave. Brat mu piše, da'maj0 vojaki. Predlog je pri
so doma zdravi in da mu je v in-
• da je OPA to ukazala; ogromno odgovornost. Naj bo ternaciji na Italijanskem umrl rto, da se bo narod bolj j naše delo v civiinem življenju še resnosti vojnega položa-, tako težavno, pa ga ne moremo . a pred volitvami pa1 njti izdaleka primerjati žrtvam
^s se namreč zaloga živil iteh naših borcev. Ničesar ne
ujsaia, tore, m bilo po- smemo opustiti, kar bi bilo po-pozje racioniranje. Edi- trebno, da zmagamo v tej vojni stvari sta, ki ju je treba ter da dobimo čim hitreje domov naazjrati. namn č cin,i 1 v . . , - .
. ,. ' 1K'mi<-<- b-aa" . nase sinove in hčere.
čevlje.	i	, t.
* * „	j "Toda z zmago na bbjnem po-
n fi ,.nin	.., . ! lju mora priti zmaga tudi na do-
? ijsrs^-fr°nti *to *da b°en-
00n„ft,vu T ■ , "! krat konec vednih nesporazu-
llal vni^VerUC' ?? m°v delavstvom in deloda-vprašala le za 14^ da bo dobila naša mladina
dobro vzgojo ,da se izboljša položaj v državnih institucijah, da bo enkrat končan pritisk nekate-ki iščejo posebnih da se izboljša
v.
* * *
Jvalci očal bodo ;kmaki sla čez glavo. Mornarica ia namreč, da bo dala u mornarju, ki ima slab dva para očal. Armada la.
rih skupin, privilegijev, ter stanovanjski položaj.
sin. Prosijo tudi za staro obleko, kadar bo tisti čas prišel, da jo bo mogoče poslati.
Sneg na sneg Preko noči ga je zopet nekaj naneslo v Clevelandu. Obljubu-jejo ga še več in proti večeru da bo precej mrzlo, pravijo. Ampak države Iowa, Wisconsin, Illinois, Michigan in Indiana so bile pa posvarjene, da naj pričakujejo vse od 5 do 20 pod ničlo.
Roparski napad
Ko se je vračala domov z dela Mrs. Helen Polis, 428 E. 152. St., jo je na Jenne Ave. napadel nek moški. Zatisnil ji je usta z roko, da ni mogla klicati na pomoč ,nakar ji je iztrgal
posebnem odseku, v daljne študije.
-_o_Ji_
svrho na-
Nemci bežijo iz Belgije
"PRAVDA" OČITA ČASOPISOM V U. S. NACIZEM
Moskva. —- Uredniški članek v Pravdi, ki je glasilo komunistične stranke v Rusiji, je napadel ameriško časopisje, ki je ugodno komentiralo o božični okrožnici papeža Pija. Pravda dolži lameriško časopisje, da služi prijateljem in varuhom Hitlerjevcev.
Keats Speed, urednik New York Sun-a je na to izjavil: "Po mojih mislih je Pravdi najboljši odgovor oni, ki ga je dal brigadni general McAuliffe Nemcem."
(Kot znano je odgovoril general Nemcem na njih ultimat z eno samo besedo—"Nuts!")
-o-
Nov grob
V Shalersvile, pri Ravenni, O. je včeraj zjutraj umrl John Jalovec, star 64 let. Iz stare domo-pine je prišel v Ameriko, ko je bil star 24 let. Zadnjih 33 let se je pečal s kmetijstvom. V maju 1943 mu je umrla žena. V Clevelandu zapušča brata Josipa in sestro Mary Presecon. Truplo leži v pogrebniškem domu Waif v Mantua. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 9:30 v cerkev sv. Jožefa, Manuta, O. Pokopan bo na pokopališču v Mantua, O. Naj počiva mirno v ameriški zemlji, preostalim sožalje.
Zaroka
Na novega leta dan sta se zaročila Neffie Elizabeth Hegler, Louis Heg-
Sedma armada je ustavila prodiranje Nemcev pri Strassbourgu. Nemci imajo odprt samo 10 milj širok hodnik, po katerem se morejo umakniti iz Belgije.
Pariz, 8. jan. — Nemci so se začeli nocoj umikati s pozicij v Belgiji, katere so v zadnji ofenzivi dobili s toliko žrtvami. Nemci se bodo najbrže umaknili prav do St. Vith, ki leži 4 milje od nemške meje. Štiri zavezniške armade zdaj bijejo Nemce in so jih prisilile k umiku.
Tudi v vzhodni Franciji je bi-
la ustavljena nemška ofenziva.-Se^ma ameriška armada je vrgla nacije dve milji nazaj v Vo-gezih. V Strassbourg, ki je bil nekaj časa ogrožan po nemški ofenzici so prihitele nove francoske čete, da ojačijo garnizijo. Civilno prebivalstvo, ki je že bežalo iz mesta, se zopet vrača nazaj.
Hodnik, po katerem se more vrniti nemška armada iz Belgije, kamor je prodrla v zadnji ofenzivi, je zdaj samo 10 milj še prost. Pa še tukaj so Nemcem na razpolago samo slabše ceste,
ker so glavne zasedle ameriške čete od severa in od juga, ali pa jih obstreljujejo s topovskim ognjem.
Danes se je pridružilo boju proti nacijem tudi 700 zavezniških bombnikov, ki so neusmiljeno bombardirali vsa pota, ki vodijo iz Belgije.
Na fronti 3. ameriške armade divja pravcati snežni vihar, ki je nanesel ponekod do pet čevljev snega, Toda kljub silnemu mrazu in viharju boj ne poneha, ampak divja z isto f uri jo naprej.
Ameriški admiral svari pred letečimi bombami na atlantsko obrežje
Važno naznanilo za one, ki so prizadeti po požaru
Prizadetim lastnikom domov, katerih hiše so pogorele v katastrofi plinarne, se naznanja, da se bo vršil sestanek v četrtek 11. hčerka Mr. in Mrs januarja ob 7:30 zvečer v javniUer iz 765 E. 236. St., Euclid, O.
"Danes so časi resni," je nada. ročno torbico, v kateri je imela
e
ga le tiči ti Amerikanci! > šli in zgradili plavajo-•avljalnico za ladje. Ob-tem, da je zvezanih ali kupa j več ladij, na sredi »mi je odprtina in tam
0	poškodovano bojno la-jo popravijo. To napra-) zdaj prepeljali po mor-ek otok na Pacifiku tako, codovanih ladij ne b0 tre-ti domov za popravo, am-
1	bodo popravljali kar v bojne zone. Na tem oto-lo zgradili celo mesto, v n bodo stanovali delavci. ;a Je trimuf ameriških in. v.
* » *
■nčni odseki kongresa iz-o, da ne bo nobene spre-! v dohodninskih davkih, ne bo Nemčija premaga-ivki bodo ostali v sedanji Kaj b0 pa p0 padcu Nem-
i kongres Še ne ve * * *
manj dve novi firmi bo-i adlh avtomobile po vojni. I i Pet Pisher bratov, ki so ' lanskega leta v družbiNz al' Motors,
ljeval novi guverner, "in danes ni čas za politiko in strankarske prepire. Naš pogled mora iti višje in mora biti jasen, da bomo kos težavnim problemom, ki jih imamo pred seboj v teh kritičnih časih.
"Danes, ko leži naša bodočnost v negotovosti pred nami, je tudi urad guvernerja težavnejši. Zato se tudi jaz obračam na narod in na Boga, da mi pomagajo pri izpolnjevanju svojih dolžnosti za najboljše koristi moje države in mojega naroda."
Malo pred nastopom službe je guverner Lausche zvedel, da so pustili delo v guvernerskem uradu vsi tajniki in uradniki ter vseh 15 stenografk. Dokler ne
$40, zlate uhane in očala. Lake Shore Post V četrtek zvečer bo imela sejo v navadnih prostorih Lake Shore Post 273 od Ameriške legije. Prosi se številne udeležbe. Na sejo! Podružnica št. 18 SŽZ ima nocoj ob osmih sejo v navadnih prostorih.
-o-
IZ NAŠIH NASELBIN La Sale, 111. — Tukaj je umrl Frank Sovnik, star 78 let. Rojen je bil blizu Cerkelj na Dolenjskem, odkoder je prišel v La Salle leta 1898. Zapušča hčer, omoženo Sever, in tri sinove — Franka ,Joeva in Johna, ki je
knjižnici na 55. cesti in St. Clair Ave. Kdor namerava iznova graditi hišo ali kdor bo hotel prodati zemljišče, naj pride na ta sestanek. Kazane bodo premikajoče slike in načrti za nove hiše. Enega teh načrtov je županov odbor že deloma odobril. Ker je zadeva nujna in čas naglo beži je potrebno, da se snidejo vsi, ki so namenjeni kmalu začeti s pozidavo in naj se udeleže še drugi, ki jim ,]e slovenska naselbina pri srcu. — Odbor.
in Bill Drenik, sin Mr. in Mrs Feliks Drenik iz 751 Babbitt Rd. Bili suži Strica Sama dve leti in pol. Nad 21 mesecev je bil onstran morja, zdaj pa je prišel domov na dopust za 30 dni. Bilo srečno!
Poškodba rojaka
V soboto je Frank Zupančič iz Brazil Rd. padel tako nesrečno na ledenih tleh, da si je zlomil nogo. Odpeljali so ga v Emergency Clinic na Five Points.
Admiral Jonas H. Ingram, vrhovni poveljnik ameriške bojne mornarice na Atlantiku, je včeraj izjavil, da bo sovražnik morda ali najbrže v prihodnjih 30 ali 60 dneh začel spuščati leteče bombe na New York in na druge točke na atlantski obali. Toda obenem admiral zagotavlja, da so bili podvzeti potrebni koraki proti taki akciji sovražnika.
"Ako bo sovražnik začel kaj takega," je izjavil admiral napram časnikarskim poročevalcem, ."bo spustil samo kakih 10 ali 12 bomb. Posamezne bombe bodo morda zadele in porušile kako poslopje, toda toliko človeških žrtev ne bo kot v Londonu."
Razne vesli od naSih borcev v službi Strica Sama
Dalje je admiral povedal, da sovražnik lahko na tri načine spusti bombe na ameriško obal ali celo proti Washingtonu: iz letala, podmornice ali ladje. Toda Atlantski ocean je dobro zavarovan proti podmornicam in ladjam.
Admiral ni hotel povedati, kakšne varnostne odredbe so podvzete proti takim bombam in glede možnega napada je samo njegova sodba, bazirana na izkušnjah v akciji proti sovražniku.
"Tak bombni napad na New York ali Washington bi seveda zelo ugajal dr. Goebbelsu radi političnih vzrokov," je dodal admiral.
Trije Romunci so poslani v ječo, ker so hoteli pomagati kralju Karolu
mestni policaj, žena mu je umr-bodo nastavljene stalne moči bo. la pred dvema letoma._
Japonci poročajo, da se nahaja do 450 ameriških ladij pri otoku Luzon
Washington. — Radio iz To-
)
kia je včeraj, ves razburjen trdil, da pluje proti zalivu Manila ali proti zalivu Lingayem na Filipinih skupina več kot 450 ameriških ladij in da imajo Ameri-druga bo pa1Iranci 0čivfdno namen, da invadi-m-Fage Motors. Obe fir- raj0 Luzon, glavni otok Filipine najeli inženirje, ki de-1______
ačrte za nove avtne mode-! kujemo zopet hud Boj v premogovni industriji, ko bo prišel * * *	John L. Lewis z zahtevo po višji
iekaj mesecih lahko priča-' mezdi za unijske premogarje.
nov.
Ameriški poveljniki so pa popolnoma prezrli to japonsko trditev in naznanjajo, da so ameriški bombniki metali bombe na japonske pozicije na 3,000 milj dolgi črti, vse od Paramuširo do Manile.
Kitajski viri pa trdijo, da so Japonci izvedli novo invazijo na kitajsko obrežje nasproti otoka Formosa, kjer pričakujejo sčasoma invazijo Amerikancev.
V vojaški službi so zadnje čase napredovali sledeči naši fantje: Frank F. Novak iz 1123 E. 77. St. je bil povišan v nadpo-ročnika.
Joseph F. Fidel, 1189 E. 176. St. je bil povišan v letalskega častnika.
Frank J. Lazar, 18623 Chickasaw Ave. je bil povišan v Staff Sergeanta.
ku m ni
Poveljstvo 5. armade v Italiji poroča, da je bil odlikovan j srebrno zvezdo za hrabrost v bo. jih Sgt. William M. Arch iz Greenwood, Wisconsin. Bill služi pri 338. pehotnem polku 6. ar made. Odlikovan je bil, ker je še kot Pfc. s svojo četo zadrževal številnejše Nemce celi dve uri. Ko se je sovražna strojnica približala v njegovi poziciji na 20 jardov, jo je Arch razbil z ročno granato. Ko so se potem Nemci plazili bližje, da vržejo ročne granate v Archovo pozicijo, jih je Bili obsul s točo krogel, enega
ubil in jih več ranil. Archova četa je vsled tega obdržala pozicijo ter zajela tri nemške vojake, med njimi poveljnika, ■k m na Mrs. Mary Zabukovec, 1109 E. 67. St. je naročila Ameriško Domovino za sina Feliksa, ki služi pri obrežni straži v Warrington, Florida.
RM P® !SD
Mr. in Mrs. Anton Koprivec, 1007 E. 76. St. sta naročila Ameriško Domovino sinu Cpl. Franku, ki služi v inženirskem koru nekje onstran Atlantika.
Mrs. Louis Oblak, 6612 St. Clair Ave. je naročila Ameriško Domovino bratu Pvt. John Ada michu, ki služi z ameriško armado nekje na oni strani Atlantika
Rt » im .
Mrs. Eugene Laurich iz 1262 E. 58. St. je naročila Ameriško Domovino svojemu soprogu Cpl. E. F. Laurichu, ki služi pri ameriški pehoti nekje na evropskih bojiščih.
Detroit. — Dva romunska pravoslavna duhovna in en časnikar so bili obsojeni v ječo in pa denarno globo, ker so delali na to, da bi dobili bivšega romunskega kralja Karola v Zed. države ter ga sčasoma zopet posadili na romunski prestol.
Rev. Moraru iz Detroita je bil obsojen na pet let ječe in v $3,000 globe. Rev. Opreanu, tu
di iz Detroita, je bil obsojen na štiri leta ječe in v $2,000 globe. Urednik Zamfir je dobil tudi dve leti ječe in plačati mora $500 globe.
Njih krivda je bila v glavnem v tem, ker se niso registrirali pri državnem tajništvu kot Ka-rolovi agentje, dočim so delali zanj, kot to zahteva postava Zed. držav.
Klub Ljubljana
Za leto 1945 ima kljub Ljubljana naslednji odbor: Predsednik George Nagode, podpredsednik Matt F. Intihar, tajnica Mary Yapel, 20351 Lindberg Ave., blagajnik Frank Segulin, zapis-nikarica Frances Globokar, nadzorni odbor: John Robich, Frank Derdich in Antonija Svetek, za stopnici za klub društev Antoni ja Svetek in Mary Segulin, zastopnici za Sans Frances Zajec in Louise Derdich, godec Frank Gorjanc, stric Joseph Plevnik, teta Frances Rupert, maršal Louis Starman. Seje so vsak zadnji torek v mesecu ob osmih zvečer v mali dvorani SDD na Recher Ave.
Zadušnica
V sredo ob 8:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Louis Riglerja ob pri-'liki 30 dnevnice njegove smrti.
Cleveland orkester bo izvajal ruski program
V	četrtek in v soboto zvečer tega tedna bo v Severance dvorani predvajal Cleveland orkester ves ruski program. Dirigent bo Fritz Reiner, kar bo njegov zadnji nastop v Clevelandu. Program bo obstojal iz del ruskih skladateljev Kabalevskija, Prokovieva, Stravinskija in Šo-stakoviča.
Mesa ni!
V	Clevelandu je zmanjkalo ! mesa. Nekatere mesnice ga že
v soboto niso imele, v pondeljek o pa skoro že vsi mesarji zapr-Pravijo, da bomo čutili po-
li.
manjkanje mesa še ves ta teden. Največ je vzrok ta, ker radi za-metenih cest ne morejo poslati živine v klavnice. No, bomo že prestali, bomo pa bolj po žgan-cih udarili.
AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 9, 1945
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3, Ohio.
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do pošti, celo leto $7.50. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25. Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50. pol leta $3.50,
četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mail, $7.50 per year. U. S. and Canada, $3.50 for 6 months. Cleveland, by mail. $4.00 for 6 months. U. S. and Canada, $2.00 for 3 months. Cleveland, by mail, $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier, $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents.
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.
No. 7
Tues., Jan. 9, 1945
ščevati. Ti voditelji torej mislijo le na revolucijo, ne pa na bodočnost naroda.
To slepo uničevanje narodnega premoženja, to lahkomiselno izzivanje nemške okrutnosti, ti tihi načrti komunističnih voditeljev, da vse potegnejo v revolucijo, tp je, kar mi obsojamo — poleg komunizma — na partizanstvu.
Teh dveh temeljnih napak na partizanskem gibanju nekateri po Ameriki niso hoteli videti. Razumemo to deloma pri tistih, ki so blizu komunizma, ne razumemo pa pri drugih. Te je omamila propaganda. Naslajali so se ob izmišljenih poročilih, sanjali o junaštvih, ki jih včasih nikjer ni bilo, nič pa niso mislili v kako pogubo pelje narod taka pot. Komunizem ne pomeni svobode in maščevanje ni osvobo-jevanje.
Legenda o partizanskih junaštvih
Lojze Adamič nas je osrečil v svoji knjigi "My native land" z zgodbo o slovenski zdravnici Boži, ki da je v neki jami na bloški planoti skrbela za ranjene partizane. Vhod v jamo je bil na robu prepada. Nekega dne se približuje laška patrulja, da zavzame jamo. Zdravnica začne streljati na sovražnika, pa kmalu vidi, da je položaj brezupen. Boža preneha s streljanjem, steče v jamo in pobije ranjene partizane. Nato sama skoči v prepad. Kaj ne, ganljiva povest o junaški partizanki. In da bolj drži nam Adamič razloži ,da je dobil po svojih vezeh, ki so znane pristojnim uradnikom Zed. držav poročila, ki so odstranila "vsak mogoč dvom" o resničnosti te zgodbe (str. 12-14).
Mi nismo v to Lojzetovo zgodbo nikoli več verjeli kot v tisto pismo o nuni, ki Adamiču piše proti katoliški Cerkvi, pa vseeno ostane v kloštru. Za tisto izmišljotino o pismu je dobil ime "lažnjivi kljukec," kakšno mu boste dali, ko zveste, da je zgornja zgodba, o kateri po Adamičevem "ni mogoč dvom" — Adamičeva potegavščina?
"Bazovica" prinaša dne 29. oktobra dopis angleškega pisatelja Keneth Matthewsa, ki se je srečal v Sloveniji s to partizanko, ki jo je Adamič pokopal v prepad. Ta Boža je sedaj partizanski major Nataša. Od srca se je nasmejala, ko je zvedela o Adamičevem prepadu in ko je začudeni Matthews vprašal: "Torej niste umrli?"
Če Bog da komunistki Ravnikarjevi zdravje še nadalje, se bo pač tudi od srca smejala po vojni, ko bo slišala, kako so mnoge naivne in preproste, pa za partizane navdušene dušice verjele vse, kar jim je natvezel prerok Adamič in kar jim je komunistična propaganda ukazala verovati.
Boža ali sedaj Nataša je torej živa in zdrava. Mi pa se malo pomudimo spet pri, partizanih. Ne iz kake posebne ljubezni do njih, ampak zato, ker želimo, da so naši čitatelji popolnoma na jasnem, kakšno je naše stališče.
Položaj Slovencev pod Nemci in Lahi je bil, odnosno je še danes obupen. V srcih vseh Slovencev gori živa želja, da bi tuji nasilniki čimprej odšli in da bi narod spet svobodno zadihal. Razumljivo je torej, da se je začel po Slovenskem odpor proti okupatorjem. Odpor proti krivici je vedno upravičen, zato nismo nikoli obsojali osvobodilnega gibanja kot takega nikjer in torej tudi ne na Slovenskem. Dve stvari pa sta, ki jih nismo in jih ne bomo odobravali.
Prvo je: Slovensko osvobodilno gibanje je danes popolnoma v rokah komunistov. Ne samo to! Osvobodilna fronta dela točno po programu in po načrtih komunistične stranke. Njen cilj je upostaviti v Sloveniji z vsemi sredstvi komunistično diktaturo. Tajnik Osvobodilne fronte v Sloveniji je tisti Boris Kidrič, o katerem sam Adamič pravi, da bi storil za komunizem prav vse, torej tudi vsak zločin. Trdo dejstvo, ki ga ne bo mogoče spraviti s sveta z nobenim zavijanjem je, da so partizani na ljubo tem komunističnim idejam izvršili nad nasprotniki komunizma dolgo vrsto grdih zločinov. Zgodovina bo žalostno poročala, da je padlo na Slovenskem več ljudi, umorjenih od komunistov kot od Nemcev. In ker niso hoteli s komunisti, se je te žrtve terorizma proglasilo še za izdajalce. Tudi to je metoda komunistične propagande po vsem svetu.
S tem pa mi ne pravimo, da je vsak partizan zločinec. Da, mi verjamemo, da jih je med partizani mnogo ,ki sanjajo, da je komunizem rešitev za ljudstvo. V težki zmoti so, delajo zlo, pa mislijo, da delajo celo dobro. Med njimi so spet drugi, ki čutijo ali vedo, da je komunizem nekaj hudega, pa se jim zdi, da imajo samo to pot, po kateri se Slovenci rešijo Nemcev. Toliko slišijo o slovanski Rusiji, da zmešajo pojma slovanstvo in komunizem. Mfadi ljudje se navdušujejo s pesnikom Prešernom: "Največ sveta otrokom sliši , Slave." Ne vidijo pa pri tem, da so v zankah Neslovana Stalina. Kdo ne bi verjel, da mnogi iz srca mislijo z istim pesnikom: "Manj strašna noč je v črne zemlje krilu, kot so pod soncem sužni dnovi," in odkritosrčno vzklikajo: "Smrt fašizmu! Svoboda narodu!"
Pri tem niti ne pomislijo, da je za boj proti fašizmu še kaka druga pot kot komunizem in da v komunizmu ni nič več svobode kot v fašizmu. Tako hodijo s partizani in mislijo, da delajo proti N|emcem, ko se vdajajo komunističnemu vodstvu. Ljudi, ki ne vidijo stvari do dna, je vedno dovolj. Kdo bi hotel biti njih sodnik?	*,
Prav nič pa ne dvomimo, da je pri partizanih precej ta-k:h, ki so prisiljeni. Siti so komunistov, toda kam naj se obrnejo: na eni strani nemško maščevanje, na drugi partizansko ,če jih zapuste.
Toda kljub vsem zmotam in težavam, ki jih moramo po človeško soditi ostane dejstvo: Vse niti partizanštva so v rokah komunistov. Oni vedo, da hočejo doseči svoje komunistične cilje. Vsi, ki gredo slepo za njimi so samo orodje.
Drugo, kar ne odobravamo, je slepo uničevanje narodnih dobrin. Kar bo porušeno, bo moral narod sam obnoviti. Ni morda tako strašno težko napasti kak železniški most, stra-sno pa je, da potem Nemci radi tega porušenega mostu požgo okoličanske vasi in zapode orebiva&tvo iz njih. Partizan se umakne, kmet pa trpi. Brezmiselno se izziva nemško pobijanje in maščevanje. Toda tudi v tem se pozna komunistična roka. Kdor vse izgubi Je dober za revolucijo in komu-munizem. Komunističnim voditeljem je samo prav, če je mnogo takih, ki so vse izgubili in se hočejo nad Nemci ma-
V podporo listu
New York, N. Y. ,
Cenjeno upravništvo Ameri- j ške Domovine:
V naši naselbini se je porodila misel, da bi pomagali našemu slovenskemu časopisju, to pa radi tega, ker pošiljate časopis zastonj slovenskim vojnim ujetnikom širom Amerike. Zavedamo se, da ne bo zmogla naša naselbina podpirati vseh listov, tudi ne plačati naročnine za vse pošiljatve, vendar pa bomo skušali plačati vsaj poštnino. Tudi se zavedamo da slovenski listi nimajo podlage, kakor na primer Hears-tovi ali Plain Dealerjevi, a vendar ti slednji ne bi pošiljali časopisa zastonj.
Mi vemo, da lastništvo, delavsko osobje in papir gre vse zastonj tem sinovom matere Slovenije in zato pa želimo, da bi se tudi drugod porodila taka misel, podpirati dobre časopise, kateri že toliko žrtvujejo za olajšavo stanja našim trpečim fantom v tujini.
Eden izmed teh ujetnikov mi je pisal: "Tolažba nam je, da naši ljubi Slovenci razumejo zakaj smo tukaj ... gospod, DOMOV BI ŠEL RAJ)!" — s tem je vse povedano.
Za novo leto — blagoslov in mir!
Rev. Pius J. Petrič, OFM.
(Priloženo $5.00 za poštnino v pomoč listu.)
Op. ured.: Prav lepa hvala za Vašo pozornost!
Novice iz Olmsted, Ohio
Pri nas imamo letos za novo leto take sitnosti s snegom, da ga že nimamo kam več odmetavat in zato smo začeli pa kar po njem hodit, ker je tako močan, da vsakega drži. Najbolj pa so zametene ceste, da ljudje niti na delo ne morejo.
Tudi jaz sem bil zapeljal mojo "Lizo" na novega leta večer bolj blizu ceste, da bi se bil lažje v torek odpeljal na delo v šest milj oddaljeno Fisher Body št. 2 tovarno. No, ko sem pa v torek jutro vstal, sem videl, kako smo lepo za-meteni. Malo sem čakal, če bom videl kakšne luči na cesti od prihajajočih avtomobilov, da bi potem tudi jaz odpeljal za njimi. Luči ni bilo od nikjer. Tako sem si mislil, jaz tudi ne grem ta prvi drugim pota kazat, saj bi ne bil šel iz hiše tudi če bi bil B-29 padel na naše farme in bi ga ne bil šel gledat. No, pa kaj bi ga pa tudi hodil gledat, ko ga vidim vsak dan v tovarni, kjer delam, ko jih skupaj devlje-mo.
No naslednjega dne smo pa vendar vsaj toliko predrli skozi sneg, da smo se odpeljali na delo. Seveda, vozili so lahko samo tisti, ki so imeli verige na kolesih. Precej avtov je bilo videti ob cesti, ki so stali v debelih zametih, ki so bili po nekaterih krajih tri in tudi več čevljev na debelo. Saj so nekatere ceste bile kar zaprte, Itako tudi znani Columbia Rd. Blizu Memorial Parka je na 'nekem ovinku, ki je bolj v dolini 25 čevljev na debelo sne-Iga in na sto čevljev na dolgo.
Tako »pravijo nekateri, da ga je tam zadosti do maja meseca, pri nas ga imamo pa zadosti do aprila, kajti imamo ga toliko, da smo v resnici vsi zadovoljni z njim. Pozdravljeni.
Frank Hočevar.
Darovi za Lauschetovo kampanjo
Mrs. Jennie Fonda je v imenu "Euclid Roosevelt-Lausche kampanjskega odbora" nabrala sledeče darove:
Po $5.00 darovali: Mr. in Mrs. A. Mauser, Mr. in Mrs. F. Yakos, Mr. Frank Laurich, Mr. in Mrs. L. Izanc.
Po $3.00 darovali: Mr. in Mrs. F. Yankovich, neimenovan, Mr. in Mrs. Jalovec.
Po $2.00 darovali: Mr. in Mrs. Komar, Mr. fti Mrs. Sus-tersic, Mr. J. Marolt, Mr. in Mrs. E. Kramar, Mr. in Mrs. Korošec, Mrs. Strmole, Mr. in Mrs. Batic'h, Mr. Yankovich, Mr. in Mrs. Cernigoj, Mr. in Mrs. Trobentar, Mr. in Mrs. M. Avsec, Mr. in Mrs. Dren-sek, Mrs. R. Lisjak, Mr. in Mrs. S. Bizely, Mr. in Mrs. J. Koz-levcar, Mr. in Mrs. Rogelj, Mr. in Mrs. F. Kovach, Mr. in Mrs. F. Trepal, Mr. in Mrs. Erjavec, Mr. in Mrs. A. Batich, Mr. in Mrs. Trampos,' Mr. in Mrs. L. Batich, Mr. in Mrs. Lukanc, Mr. in Mrs. Kuret, neimenovana, Mrs. M. Nainiger, Mr. in Mrs. J. Rottal*, Mrs. M. Marolt, Mrs. Zaddel, Mr. in Mrs. M. Dolenc, Mr. in Mrs. Legan, Mr. in Mrs. F. Matoh, Mr. in Mrs. Mivsek, Mr. in Mrs. Mo-ze, Mr. in Mrs. Jurecic, Mrs. J. Maticic, Mr. in Mrs. J. Novak, Mr. in Mrs. F. Furlan, Mr. in Mrs. Okicki.
Po $1.50 darovali: Mr. in Mrs. J. Novak.
Po $1.00 darovali: Mrs. R. Jeran, Mrs. V. Karohina, Mrs.
M. Kocevar, Mr. in Mrs. Stru-car, Mrs. Zaman, Mrs. Cernigoj, Mr. A. Maurich, Mr. in Mrs. Moze, Mrs. Malečkar, Mr. in Mrs. Perovsek, Mr. in Mrs. Koskovics, Mr. in Mrs. Bradach, Mr. in Mrs. Maycen, Mr. in Mrs. Chiligoy, Mr. in Mrs. Gulich, Mr. in Mrs. Li-zerski, Mr. in Mrs. Kertel, Mrs. M. Videtic, Mr. E. Videtic, Mr. in Mrs. Grubelnik, Mr. Kozelh, Mrs. Zagar, Mr. Frank Mrzli-kar, Mrs. Wolf-Cinkole, Mr. in Mrs. Cerne, Mrs. A. Sajovec, Mr. in Mrs. Vidmar, Mr. in Mrs. Drasler, Mr. in Mrs. Ipa-vec, Mr. in Mrs. Ipavec, Mrs. J. Germak,, Miss Zaletel, Mr. in Mrs. Pirc, Mrs. Stradijot, Mrs. Anzlovar, Mrs. M. Glin-sek, Mrs. M. Kogovsek, Mr. L. Zupan, Mr. J. Valencic, Mr. in Mrs. Sbrocco, Mr. in Mrs. F. Petrovcic, Mr. in Mrs. L. Ter-cek, Mr. in Mrs. Medved, Mr. in Mrs. Ofolick, Mr. in Mrs. Kurnik, Mr. in Mrs. R. Nainiger, Christine Nainiger, Joe Nainiger, P. in M. Nainiger, Mr. in Mrs. J. Gricar, Mr. in' Mrs. Sargi, Mrs. Novinc, Mr. in Mrs. Krasovec, Mrs. F. Bal-tus, Mr. in Mrs. Perusek, Mrs. F. Baraga, Mrs. A. Kastelic, Mr. F. Urbancic, Mrs. S. Dolgan, Mrs. Boldin, Miss M. Zur-ga, Dave Zipkin, Mrs. Codac-ky, Frances Spenki, Mrs. Hro-vat, Mrs. Laskisky, Mrs. Gr-movsek.
Neimenovana darovala 50c.
Skupno darovanega in prejetega po Mrs. Jennie Fonda $177.00.
Vsem zgoraj omenjenim v imenu kampanjskega odbora prisrčna hvala.
Joško Penko, kampanjski načelnik.
Tapisnik
seje JPO-SS, vršeče se dne 14. novembra 1944 v prostorih glavnega urada SNPJ, Chicago, Illinois
Gladys Swarthout in Jan Peerce bosta v pevskih točkah nastopila na programu, ki »ga bo vodil Deems Taylor ter Victor Borge in Cleveland Orchestra ob priliki programa, ki bo oddajan iz Cleveland Auditori-ja ob praznovanju 75 letnice The Standard Oil Co. (Ohio) in sicer pred avdijenco kakih 10,000 ljudi. Program bo od 8 do 9 ure zvečer 10. januarja.
Dvajset shodov uslužbencev Standard Oil Co. se bo vršilo isti večer širom države Ohio in v šestih drugih državah in bodo poslušali ta program. Odlično vlogo na tem programu bo imel tudi predsednik kompani-
je W. T. Holliday.
\
pom našega denarja zaznamova. ne za Slovenijo.
Zadnje čase sem dobil dovolj opominov od ljudi in skupin, zakaj naša pomožna akcija zard-žuje nabrani denar. Ljudje zahtevajo denar nazaj, ako ga takoj ne pošljemo. Osebno imam do^ti takih prispevateljev, feaj ^em izročil lokalnemu odboru št. 2 v Clevelandu preko $4,000.00 nabranega denarja.
Zahtevi darovalcev se ne moremo zoperstavljati. To je njih denar, katerega so izročili v naše varstvo. To je volja našega naroda v Ameriki v veliki večini.
In dokler se to ne stori, jaz ne morem zapisati niti ene besede za našo pomožno akcijo.
Janko N. Rogelj, direktor publicitete JPO-SS. Nato še doda nasvet, da bi na tej seji dobro prečrtali naša pra. vila, da bomo vedeli, kaj so n»-še naloge in dolžnosti ter se v bodoče tudi po njih ravnali. Smatra, da v smislu pravil imamo pravico sprejeti tako resolucijo in pomagati stari domovini sedaj in delati skupno z WR-FASSD.
Tajnik Zalar opozarja navzoče na zapisnik seje z dne 19. septembra 1944 ter pravi: Pri seji, vršeči se 19. sept. t. 1., je bilo na dnevnem redu vprašanje združitve JPO-SS z novo organizacijo WRFASSD. Pri dotični seji je bilo soglasno zaključeno, da se JPO-SS nikamor ne pridruži, temveč da ostane samostojna pomožna organizacija kot je.
Dalje je bilo rečeno, da je JPO-SS slovenska pomožna akcija in da denar, ki smo ga do sedaj nabrali, ali ki bo v bodoče nabran, bo porabljen v pomoč slovenskemu narodu v starem kraju. Rečeno je tudi bilo, da smo za denar mi odgovorni, zato da bo tudi odbor JPO-SS skrbel, da bo v resnici porabljen samo , v pomoč Slovencem.
Na podlagi tega sklepa sem pustil priobčiti v Glasilu KSKJ gotovo izjavo. V tej izjavi sem obelodanil sklep gori omenjene seje. Zelo čudno in netaktično se mi vidi, da kar se je pri dotični seji sklenilo, se hoče danes zavreči, če bi ne bil ta sklep pri seji soglasno sprejet, kot je bil ,bi jat gotovo dotične izjave ne dal" v javnost. Ko pa ni bilo proti temu sklepu na seji 19. septembra 1944 nobenega ugovora, sem potem v smislu javnosti naznanil, kaj je odbor sklenil in določil. Ko hočete sedaj dotični sklep razveljaviti in zavreči ,se mi zdi, da hočete iz mene bedaka napraviti. Jaz sem odločno proti temu, da bi sklep seje z dne 19. septembra kaj predrugačili. Narodu smo dali obljubo ,zato moramo tej obljubi zvesti ostati.
Nato Zalar vpraša Rogelj na, če more on (Rogelj )dati odboru jamščino ali kako zagotovilo, da bo blago, ki bi znalo biti kupljeno z denarjem JPO-SS, tudi v resnici dostavljeno slovenskemu narodu v stari domovini. Poudarja, da je odborova dolžnost upoštevati točke, označene v izjavi, ki je bila sprejeta ob času, ko se je JPO-SS ustanovil, in pri tem še posebno točko, ki določuje, da mora odbor paziti, da JPO-SS nihče ne izkoristi v kakšne politične ali druge namene. Dalje opozarja Rog-lja na članek — "Ameriškim Slovencem," ki ga je Janko Rogelj kot direktor publicitete pripravil in je bil v listih pri-občen 2. julija 1941, ki se deloma glasi:'
"Po sklepu odbora slovenske sekcije JPO se bo denar, ki ga bodo Slovenci nabrali za slovensko sekcijo, porabil SAMO za naše uboge in trpeče Slovence v starem kraju, kakor hitro bo mogoče temu narodu zanesljivo in točno pomagati samo onim, za lcatere bo ta denar nabran v Ameriki. Odbor mesto, k&kor hitro bo to mogo- slovenske sekcije , JPO-SS, ka-| če, da jo dobijo oni, katerim je. terega tvorijo odborniki deve-j namenjena." Tudi to je sedaj < tih slovenskih bratskih organi-j mogoče, ker bo blago in potreb-jzacij, se zaveda svoje velike ščine, ki bodo poslane z naku-. dolžnosti, zato mu prav lahko
Jt
r i
(Konec.)
V zadnjem zapisniku se hoče neko krivdo obesiti na moje rame, a resnica je, da je to šlo preko mene ,ko se je priobčil zapisnik in javna izjava.
Dodam še to: O dobrih in konkretnih sejah se lahko napiše dober zapisnik, o sejah, kjer niso bili sprejeti konkretni predlogi, ampak samo izražena pogojna mnenja z ozirom na sklepe v Pittsburghu, človek ne more napisati obširnega zapisnika, ker so bili naši razgovori v neso. glasju s sklepi ha seji ZOJSA v Pittsburghu.	___
To je resnica. Ista se Te tudi pokazala na zadnji seji, ko ste zavrgli obe predloženi resoluciji.
Kakšna je sedaj bodočnost JPO-SS? Moje iskreno mnenje je, da naša pomožna akcija je završila svoje delo kot samostojna organizacija. Glavni odbor Ameriške bratske zveze je od-glasoval ,da naj se JPO-SS združi s pomožnim odborom ZOJSA, kateri ima dovoljenje za nabiranje in razpošiljanje vseh potrebščin za Jugoslavijo. Istotako je sklep glavnega odbora ABZ, da se za nabrani denar kupi takoj blago in potrebščine in ,iste pošlje v Jugoslavijo.
Kot zastopnik ABZ bom v tem smislu zastopal organizacijo na tej seji.
Čas je prišel ,da se odločimo. Naša pravila nam to dovoljujejo, ko pravijo: "Ta odbor je vez med naSiimi organizacijami in med ameriškim Rdečim križem ali med kako drugo zakonito in odgovorno ustanovo, s katero bodo naše zveze potrebne.!' (Ta zakonita in odgovorna ustanova je sedaj pomožna akcija ZOJSA) Na drugem mestu govorijo naša pravila: "Odbor mora vestno upravljati pomožni sklad v mejah zakonitih stroškov ter poši-i Ijati vsote za pomoč na določeno
zaupate vaše denarne ke."
To je bilo zagotovi bilo narodu dano, ko* čeli zbirati prispevke, priporoča združitev Jtfnski WRFASSD in izročite ja tej novi organizacij da ti s tem izpolnjuje nar%rta V obljubo? Zakaj ne drje pofo sede, ki je bila narod'uba in Jaz ostanem na staljeno i sem ga od ustanovitve^ njel do danes zastopal i^llajer ločno PROTI združitviak nj-€ tudi proti temu, da •>, požrt denarja naše pomožna v , izplačalo WRFASSD. a j veš!
Kar se zbiranja oblt0jj se je vse O.K. Tudi jaz |0r ne z veseljem k temu 'slutnje In če bo vsakdo stoi70jagk£ dolžnost, se bo nabral(em ga leke in raznih potreb žalih jih bo zamogla ena hahko peljati, in to brez da i. sam , v ta namen rabiti den^e 1JOrn gajne JPO-SS.	0 kak(
Brat Gornik pravi
glavni odbor SDZ od',
si rel & j usti
se nekaj denarja da t^ moja da ne vse, ter da je ni zastopniku prepuščen«.ta ya bi svojo razsodnost žl|en} j Misli, da bi za začetf pre(jr stovalo, ako dovolimo^. 30č dolarjev.	L ..
t> -n	jrosil I
Brat Ermenc porot .
naši iz milwauške na^ r ,
poslali $3,000.00	™
odboru v New York | 0C€
ka'h imajo še $8800.' !V0J.e* i i. , . ... _ lVne, m stavlja, da je bil 5. 'V
a o sptv
v Milwaukeeju velik ^.jj ^
katerem so sodelovali '
z Aug
fB. Tis
ci, Hrvati in Srbi, tf
skupna kolekta • za
odbor znašala $7,862. me *
je bil že na zadnji s^ beS€
da se izplača iz sklf le n'
takoj $50,000.00 in pes v
New York za nakup K.
medikalnih inštrumei' .
v starem kraju, kaWjf:ma;
sedaj, najbolj nujno ako
jejo.	'	j«
Tajnik Zalar vpra£;'^™
ca, koliko je njegov^ :
racija prispevala v L .
JPO-SS. JErmenc odg^J
,:ega 0] le njegova orgamzaci.
vala $100.00.	0o e*
sem d;
Brat Jurjovec PraJebelj
iz prejetih informacij .
ga, kar smo dobili vznan j
tem, lahko vsem dovo.
kako velika potreba
• , , . JvSfem rem kraju ter da je ~3em ^
šel čas, ko ne samo cr j
pomagamo, temveč ^ ^
pomagati, in to čim f prek'
goče. Sedaj, ko pridcl0č
vanska ladja, da naloŽ,
riki razne potrebščjnejj
;ndar
j;
Ol
zate
nudi taka priložnost" ^
za takojšnjo pomoč se'
odzvati tudi mi. Vr™in<
razpoloženja, da bi T'
za celo vsoto in zato P ' , 1
da se nakaže $35,0«, ,
pošlje v New York Ajf^
zdravil in mfedikalriP ^ az J
mentov. Brat Rogelj ('(3rno^
,pravi
Sestra Erjavec prav^ ' tu treba najti primež ^ ' ali kompromis ter v predlaga sledeče:
le iz j i akaj
Ker Slovenija ni še[smen jena, in ako je potreb1 zej0 moč v resnici tako v^] ven kor se nam tu opist|> pos stavim predlog, da V1 SANS, ki je skoraj' aLaj c svoje delo na politic1,ta vr I ju, da prispeva za Un'Voljo Relief of Americans c On Slavic Descent vsoto jrogo Dalje se naj vpraša ia Ki vansko republikansko pomij nje, ki tudi še vedno nujni zadnje vojne vsoto je ve Ako ti dve organiz#ch, zd staneta in prispevata % poi šnjo pomoč, se bosta Pravne da sta iskreni in v reS^či ze ta narodu doma porf^ene potem naj JPO-SS tuliti h lile in prispeva iz bla^'a rac j to $30,000.00.	2 Val
! Le pod tem pogojenim za I iz blagajne JPO-SŠ p1'': če i j takojšnjo pomoč. T*''1: kam
bi bilo za prvo silo. leliti.
i *
rod doma še ni ves lie un
iDulje na 2. ijtraii'1'
AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 9, 1945
itovi ko vke,
Junaštvo in zvestoba
2v tonski roman iz časov francoske revolucije.
jčite	_
naroarta Valdouleur ti-e drje poforel grad, po-aroduba in draga, kakor stafbeno dekle. Ni mi ^itve[e njena iepota — 1 inila je morda še lep-ižitv;ak njen pogum in da » požrtvovalnost za nož%a v strahotah ti
ZAPISNIK
(Nadaljevanje z 2 str an n
verig; morda bo vzelo še mesece, predno bomo slišali tisto zaželjeno novico, da so Nemci .odšli iz Slovenije. 1 Ko pride zaci> da ti šele pravim, gočasnem Etampesu," je dejal, tista ura, bodo tudi gledali na
'"Ne maram ostati tu, kjer so nas za nadaljnjo pomoč. Na-lopovi požgali grad mojih oče- L^ ki še vedno ječi pod Hit-tov. Kraljeva stvar mora zma- herjevo peto, je nadvse usmi-gati; cesar, njegov svak, ga ne hjenja vreden. Marsikateri ni more zapustit'; njegov brat, mogel uiti v gore. Godi se jim grof od Artois, in izseljenci bo- morda hujše kot onim, ki se do nabrali vojsko in te kana-L0jujej0 v partizanskih vr-Ije ustrahovali. Ah, da bi mo- stah. Med temi gotovo najde-gel tudi jaz v boj! Pro Deo et m0 matere z otroci, starčke in liliis, je naše geslo. A vsaj s onemogle. Vsem tem ni bilo svojim telesom lahko krijem mogoče pobegniti pred Nemci, kralja, ki v Tuilerijah ni več Morali so ostati doma, neglede, varen življenja, čim me bodo kaj se z njimi dogaja in koli-noge kaj bolje nosile. To bodo ko zasramovanja in grozote storili tudi drugi zvesti pleme- morajo prestajati pod koman-nitaši. Tako bova oba midva do nacijev. Za one, ki so že
3D- aj veš, da sem bil
i obkoli se ne poročiti, ,az tor ne morem otre-nu jslutnje, da mi gro-
st^ojaška smrt." bra'|em ga in grajal za-ltre^žalih sanjarij. na 'jlahko rečeš, da je di\; sam sebi tudi pra-dell'ne pomaga; tako vi-.0 kakor črn oblak.
si rekel, ako naj .aj ustanovim druži-
f 1 Q t' •	.
Urt a moja družica tako vJve 11 odločno dekle, ka-®ceIjrta Valdouleur. Ta ^ Meni in viharjem te-^Ipredno smo takrat Stampes-a v Chart-
.irosil njene roke ter >oro&, . .	...
> nasr	Pogoji n j e-
' s|vo besedo. Moral M očetu doposlati ,800j|svojega brata, gla-r j,ne, in izkaz našega
elik i° sem ^ mal° ča-lovali1'11, ko si bil ti pri-t(z Augeardovim na-z'a fS- Tisto pismo Val-1 862* me Je nemalo pre-
*	—---- ------J	liCVV^lJ^v.	*».*	--
vsak po svoje skrbela za var-1 prosti, naj se izroči iz blagaj-nost Njegovega Veličanstva, ne jpo-SS vsoto $30,000.00 dokler ne zmaga pravična stvar. pod zgoraj omenjenim pogo-In potem zopet zgradimo Val- jeni) ogtali dei se pa mora doleur, ki naj postane stolnica j dr^ati v blagajni za nadaljno novega rodu, kateri bo združeni najin grb zapustil naj poznejšim časom.'
"To je tedaj nameraval moj tast, in nisem mu zameril, da
pomoč onim, katerim bo šele čez več mesecev zasijala zarja prostosti.
Brat predsednik pravi, da ne smatra, da je to kompromisni predlog in da mi nimamo pravice narekovati drugim or ?anizacijam, kaj imajo storiti Ker pa je predlog podpiran in ;e slišijo zahteve, da se naj o
me je zavoljo tega načrta tako naglo pozval v Etampes. Saj ni vedel o pripravah za kraljičin beg, in smatral sem za boljše, nič o tem razodeti.
"Poklical je Marto in zložil hem glasuje, gre predlog sestre najini roki. Izabella in oče sta Erjavec na glasovanje. Za bili edini priči. Komaj je bila predlog so oddani 3, proti pa zaroka tako preprotso sklenje- 1 glasovi. . na ,sem takoj povedal, da služ- Nato se glasuje o predlogu ba zahteva, da se ločim. Upal brata Jurjovca, ki dobi 4 gla-sem namreč, da še tisti večer Love — štiri glasove pa proti dospem v Lonjumeau ali vsaj her ni sprejet, v Arpajon, tako da bi bil slede- Odpre se ponovno razprava či dan dopoldne že pri tebi vU tem vprašanju. Brat Gornik Gourbevoie. Gnal me je neki meni, da bi ne bilo prav, ako poseben nemir. Moja odločna ,ie bi prav nič dali in vpraša Marta me ni ovirala. "Ako te brata Jurjovca, če bi bil on za kraljeva služba kliče, pojdi!" manjšo vsoto, recimo $25,000. je rekla preprosto. "Saj se bo- Slednji odgovarja, da bi tudi mo kmalu zopet videli." Toda Ua to glasoval. Nakar br. Gor-oče in mlajša sestra sta me še Lik predlaga, da se za enkrat dolgo zadrževala. ValdouleurLakaže $25,000.00 in pošlj je na dolgo in široko govoril oLdruženemu odboru v New tem, kako naj se najina grba forku za nakup zdravil in po pravilih heraldike spojita zdravstvenih inštrumentov. Br. ter je neizmerno obžaloval, da Jurjovec podpira, nakar pred-je ob požaru gradu šla po zluLednik da istega na glasova-stara knjiga grbov, ki je ni mo- -,je. ZA so glasovali: Gornik, či nadomestiti.	Jurjovec, Rogelj, Ermenc in
"Šele po obedu me je izpustil Cainkar. PROTI pa: Erjavec, s svojim blagoslovom. Čim bo Wedic. Brat Zalar se je vz-urejeno stanovanje, sem mu ob- držal glasovanja. Predlog Gor-ljubil, da pridem ponje z do-Ljka je torej sprejet, stojnim vozom za pot. "Karos- Nat0 predsednik zaključi
č	-.......- —- sa mora biti," je rekel med vra-Lopoidansko sejo.
čim f druge reči-	ti, "ne pa kateri teh modernih	Popoldanska seja
u de Prekasno, da- bi bil j faetonov ali kako se že imenu- predsednik Cainkar otvor ivilož10^ oil3skal družino | jejo ti novi nestvori, katerim 3ej0 0b 2:15 popoldne. Navzo llc I.	i,—"'plemič stare korenine ne zau-Lj so vsii kot na dopoldanski
pa svojih udov. Zlasti moji soLejj Zastopnik Rogelj stavi dovolj krhki." Potem je še en- predlog, da se želja Josephine krat odprl vrata in zavpil za Zakrajšek upošteva kot ona to menoj: "Mnogo lepih pozdra- zahteva v svojem pismu, to je, vov vašemu prijatelju, Švicar-|da se njen gias doda k naše-
1944 in predvideva, da se pridružimo WRFASSD ter ponovi razloge, kakor jih je navedel že na isti seji. Rogelj podpira. Sledi razprava. Za resolucijo glasujejo: Cainkar, Jurjovec, Ermenc in Rogelj. Proti resoluciji glusujejo:: Zalar, Wedic, Erjavec in Gornik.
Ermenmc se oprosti, ker mora odpotovati domov.
Nato brat Rogelj stavi predlog in blagajnik Jurjovec ga podpira, da se razpiše glasovanje na vseh deset podpornih organizacij, ki tvorijo JPO-SS in tudi da na glasovanje vsem lokalnim odborom JPO-SS, ki naj odločijo, ako se naša pomožna organizacija pridruži Vojnemu pomožnemu fondu Amerikancev južnoslovanske-ga porekla.
Predlog je soglasno sprejet.
Nastane vprašanje, komu se izroči denar. Naroči se blagajniku, da izroči ček za $25,-000.00 blagajniku WRFASSD, bratu Mirku G. Kuhlu s pripombo, da se s tem denarjem nakupijo potrebščine in pošljejo izrecno Slovencem v starem kraju.
Predsednik zaključi sejo ob 4. uri popoldne. Vincent Cainkar, predsednik, Joseph Zalar, tajn'Tk, John Gornik, zapisnikar.
DELO DOBIJO
ženske za čiščenje
poslopja v mestu ponoči Visoka plača od ure Prijetno delo Lahko dosegljivo
Empire Building
East 11. St. in Walnut 2. cesta od Euclid
(10)

Brusilni operatorji
Izkušeni v brušenju orodja ali Blanchard surface grinding Plača od ure in overtime Dnevno in nočno delo Stalna zaposlitev
The Pipe Machinery Co.
930 E. 70. St. _(7)
. ŽENSKA POMOČ Punch Press operatorice Plača od ure 5 dni v tednu Guarantee Specialty Mfg. Co.
E. 96 & New York Central Railroad
(7)
ggti besedice kake ob-,' gkl|k le najnujnejši po-. pes v zelo važni za-
cup f,
ume® slutenj sem od-kako^riza; konju nisem ujno 'tako sem dospel v > se je bilo znočilo. ^čini sem na levi od
esoVf!°br° razločil od Po-b Je podrtine Valdou-
a odgl'd Potoma, nisem bil
nizacfP °Pazil; le blizu n neki kovačnici ob
Jem dal svojemu ko-
Pr Jebelj v podkev, sem •mac>J.ka -
MALi OGLASI
Rodney Adams Heating Service
Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike
in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5461 21601 Westport Ave. \	(x)
Hiša naprodaj
Proda se hiša 6 sob, 3 garaže, vse v dobrem stanju; nahaja se v Colinwoodu. Za podrobnosti pokličite GArfield 9713. (9)
Lathe operatorji Tool Makers in Tool mašinisti Are Velderji
Nočno delo Vjsoka plača od ure in bonus za nočno delo
The Yoder Co.
5500 Walworth Ave. 2 cesti južno od Lorain
; ... i. I* 1 t (lli
blizu w. 53. ceste
bili <
čegar obraz se
>111
dovo 1 m sumlJiv- Kje iidar že srečal tega
reba v -______f
. ( gfMsem se mogel do-
1 je ^em tudi kmalu pu-
amo r, ker sem imel raz-
,e druge reči.
dšč;< zat0	krenil v
žnost n v°d raztiurjenosti
ioč se' *ez sPanJa- čim y^stojnost dopuščala,
i bi lasil Pri g°sP°du Val"
zato f1' SPrejel me je z $35 n{rokami' nazfval me
Lepa prilika
Ker odpotujem na jug prodam hišo za 2 družini, v izvrstnem stanju, lepi dohodki 3 sobe in kopalnica tudi na 3. nadstropju; 2 vhoda. Nahaja se. na Able-white cesti, blizu Eddy Rd. Pokličite MU 5808.	(9)
(11)
Delo dobi
Starejša ženska dobi delo, da bi pazila na 5 let starega dečka. Zglasite se pri Mrs. Blanc na 13700 Aspinwall Ave. tel. MU 8096.	C11)
Popravljamo
Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, šivalne stroje in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom.
St. Clair Repair Service
7502 St. Clair Ave. EN 7215.
;ogelj '"emoženju zadovoljil
opravljen, izročiti mi
C.plc id, svojo Marto, inmei'i! ,
, | se. da sem bil ves ter v j •
te izjave, vendar sem
. v mi niso te vese-1" pismeno sporočili. Da-potref, zelo nežno v migel
lko vendar moj bodoči opisuj, postal slabe volje; da ^iko vroče krvi je. Mr >raj 2|kaj 0 tem, ali ni nje-pohti^a vredna, da enkrat za L n voljo nje iz Pariza v icans j On bi bil za svojo vsoto progo jezdil v Jeru-prasa 'la Kitajsko. Potem se :ansko pomiril ter mi razlo-vedno nujno zadevo, ato $1 je vedno nagel v svo-?aniz»h, zdaj ni odnehal od ivata Je poroka čim brže iz-josta Pravno, da je morala i v resici za menoj v Pariz,
1	ponfene držala služba. A •SS tuliti mlajša hči Izabel-
2	blagi'a rada ločila od Mar-
2 Valdouleur zahteval, iogoj;*3|m za nas skupno sta i-SS P" če mogoče v bližini č. rfO\ kamor se hoče čim silo. '»eliti.
ii ves'le umori tu v tem dol-
2. suali''
skemu medvedu, ki me je tačas fork' «agega sina in rekel, nesel po stopnicah. Sapristi, k-tlvnj).zkaz o mojem pleni-1 moji udi me še zdaj bolijo, če :„l,ifenw)ženju zadovoljil se na to zmislim! Pri moji veri — dober mladič! Pozdravite mi mojega medveda! Škoda, da ni plemič! Sicer ne bi bil nič nasproten, ako bi snubil mojo Bello."
Jaz sem se naglas zasmejal. A Reding mi je zatrjeval, da je mlajša sestra ob očetovih besedah močno zardela. To pa je prepričalo, da sem pač naredil na Izabello Valdouleursko izreden vtisek.
. "Škoda, da si s hčerjo velikega sodnika tako dobro ko zaročen," je nadaljeval Rudolf. "Sicer bi lahko še svaka postala. Marta in njena sestra sta me tedaj spremljali v vežo, in tam smo se poslovili. Pri tem mi je nevesta izročila v svilo povit zveženj z naročiloip, naj pazim, da ga nč izgubim. Čemu mi bo ,stoj i na priloženem listku. Tedaj sem odšel z obljubo, da se čim prej vrnem ter jih vzamem v Pariz. Obe sta mi naročili, naj te prisrčno pozdravim, in Izabella je to tako sramežljivo izrekla, da res mislim, da te ne bi zavrnila, ako bi zaprosil njene roke." (Dalje prihodnjič)
mu glasovanju.
Jurjovec podpira predlog. Sledi razprava. Glasovanje: Za predlog Rogelj in Jurjovec, ostali pa proti in ni sprejet.
Cainkar ponovno predloži drugo resolucijo, ki je tudi bila predložena že na seji oktobra
Za čiščenje
Sprejme se ženska za čiščenje enkrat na teden. $5 na dan. Zglasite se na 47'8 E. 152 St. (9)
WHERE THE FUEL GOES
MALI OGLASI
"GARANTlRAlfor Popravljamo ves vrste pralne stroje. Vse delo garantirano. Pokličite ENdicott 0768.
(9)
r AIRPLANE ENGINE burn« bMt 2
Stanovanje v najem
Odda se 5 sob in kopalnica na 5409 Stanerd Ave. Vprašajte na 5407 Stanard Ave. ali pokličite HE 2713.	(8)
Zavita v oblake dima je bila splovljena v morje največja bojna laclja, ki jc bila lcdaj izdelana v Angliji. Splovitvi je prisostvoval a princesa EKzabetha, Iz vojaških ozn or so vse podrobnosti o tej veliki ladji neznane javnosti.
DELO DOBIJO DELO DOBIJO
Ženske za
y 9 y V	•
čiščenje
Ekstra dobri pogoji ženskam za čiščenje. Prijetno delo v finem uradu v mestu. Izvrstni delovni pogoji. Ure 6:30 popoldne do 2:30 zjutraj.
Plača: 55c na uro, 48 ur na teden. Čas in pol za overtime nad 40 ur na teden.
POČITNICE S PLAČO
Zglasite se po 6:30 zvečer katerikoli dan razen v soboto.
THE EAST OHIO GAS CO.
EAST SIXTH & ROCKWELL
THE TELEPHONE CO. POTREBUJE
ženske za oskrbnice
ZA POSLOPJA V MESTU
Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10>pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo.
Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo.
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
PUNCH PRESS
OPERATORJI in
ASISTENTI
Dnevno ali nočno delo ELEKTRIKAR
Potrebni v važni industriji za zmago! Dobra plača
GEOMETRIC STAMPING CO. 1111 E. 200. St.
IV 3800.
A Victory War Plant
_(7)
ženska za čiščenje POLN CAS PLAČA Zglasite se v 5. nad. Employment office x
Win. Taylor Son & Co.
(9)
Tool & Die Makers
Delo na benču na cavity in Impression Dies Plača od ure in overtime
Mašinisti
za vsa dela Jig & Fixture Work Plača od ure in overtime
Turret Lathe operatorji
na No. 4 in No. 5 Warner & Swasse Machine Delo od kosa
Zglasite se pri
Steel Improvement & Forge Company
970 E. 64. St.
(9)
Dovoljeno nam je uposliti pri vhodu
POTREBUJEMO PRESS ASSEMBLER EXTERNAL GRINDER ENGINE LATHE
OPERATORJE TURRET LATHE OPERATORJE RADIAL DRILL PRESS OPERATORJE VOZNIKA ELEKTRIČNEGA VOZIČKA TEŽAKE
Stalna dela sedaj in po vojni. Visoka plača od. ure in overtime.
LEMPCO PRODUCTS
DUNHAM RD. MAPLE HEIGHTS
Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke.
Kupujte vojne bonde!

H«. AKU MKS. '.JfSKIOA.
mftfWKSSE
WAR SAVW6S 80f»& SERIES
hasten the day of victory ^ by turning !n your 1 used fats today jk
they contain vital ingredients for war use.'
na 4 merišk ;|blago na fro & jcigarc

je napncinjsa v vsej
a obse lexan< f Nelsi Willia
Spremenite svoj tank za vodo v avtomatičnega. Mi vam £ ^ snap-action termostat z lučko in pokrovom. Enako tudi moWe v I asbestosa. Čistimo in adjustiramo burner na vašem grelcu. Iv, . terial za vse to je $26.00.	Kaje
Mi imamo tudi avtomatične grelce za vodo mere 20 in 30 'e Pr
• dele
Rodney Adams Heating Service^
21601 Westport Ave. KEnmore
AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 9, 1945
"Jim!" zavpije Fox, "kaj pa se je vendar z Sir Jozuatom zgodilo? Besedičenje se sliši, da je bolan."
"Beži, beži kaj zopet blebetaš, Sir Jozua je samo tako raz-togoten, ker se oni starček v sivosrebrnem plašču vedno naokoli Samovega rova plazi."
"Po Wilson City pripovedujejo ljudje, da se Sir Jozua po cele noči plazi na Wilson Castle po hodnikih in si ne najde nikjer miru," pripomni Fox.
"Nespamet, vsaj ga poznata oba, če si on nekaj želi, in ne doseže, no, potem postane čisto divji."
"No j a, sedaj hoče vloviti onega moža v sivo-srebrnem plašču,' 'omeni Fox, "ampak jaz rečem ,on ga ne bo dobil! In mislim, da mi tudi ne!"
"Mi smo primorani povelje izpolniti!" odgovori Jim.
"Vrag naj pocitra to iskanje po Sierri, jaz sem že sit," godrnja Patrick.
"Ha, ha, ha, tebi je gotovo brandy zmanjkalo?" se smeje Fox,
"Ja, ko bi se ga vsaj še tukaj kaj dobilo," zazdeha Patrick, "toda tukaj v ti samoti ni nič, ker smo ločeni od celega sveta!"
"Tu imaš!" se obrne Jim proti preklinjaj očem in mu pomoli še napol polno steklenico.
Takoj je bil Patrick zopet pri dobri volji, ker je lahko napravil precej globok požirek.
Jim se je prav po hinavsko nasmejal požresnosti svojega tovariša.
On je s tem požirkom zamašil usta Patricku. Vedel je pa tudi dobro, da bo s Foxom kmalo gotov. On je znal pri teh dveh pijancih, potipati za pravo žilco, pri vsem tem pa si je polnil svoje žepe.
"Bodi zopte dober Fox," pripomni on, "tukaj v gorovju se naokoli vlačiti, je še vedno bolje kot pa trdo delati. Mi smo tukaj prosti, in če prav dol ležemo, nam še vedno naša plača naprej teče."
"Vse dobro, vendar ti pa rečem, ko 'dospemo enkrat na dno, napravimo odmor, kei; jaz sem že truden, in hočem nekoliko uric spati odgovori Fox.
Jim je rad privolil v predlog svojega tovariša in tudi Patrick se ni zoperstavljal. Ko so dospeli na dno, so se v lepi, hladni senci vlegli, in kmalo vsi trije sladko zaspali.
Po nekoliko ur spanja se prebudi Jim. Bilo je že pozno popoldne. On se ozira naokoli,, in takoj je opazil oni, takrat raz-streljeni kamen. Odprtina je bila tukaj ozka.
Nato pokliče Jim svoje dva tovariša.
"Tukaj hočemo sedaj dalje," priporoči on, in stopa naprej.
Fox in Patrick se skobacata pokonci in mu sledita.
Ko so pasirali oni razstrelje-ni kamen in se pomikali dalje po visoki travi, zagleda Jim pred seboj malo jezero.
"Oho, poglejta no!" zavpije on, "tukaj se pa lahko skop-Ijemo!"
bra poleg njega stoječega.
"Mi moramo hitro nazaj na mučilo? Je-li bila to blaznost? "Poglej tje!" mu zagodrnja, Wilson City!" pristavi Jim na-'Ali se je hotel oprostiti one "kdo je to?"	I tiho, "ti dva tukaj nam ne ta j nostne postave, katero je vi-
Neki mladi, lepo izraščen lutečeta! Ti dva ostaneta tukaj del pri Samovem rovu iti katera
so se pa mogli naha-rjavokožci," reče on, "vendar pa ta čoln ni več za rabo, ker ne drži več vode. Gotovo so ga rabili, da so se prek jezera prepeljavali."
Možje so se slekli in Jim je bil prvi, ki se je v vodo podal. On je stopal po vodi dalje in je opazil neko temno udolbino v skalovje.
Radovednost ga je prisilila, da si je šel udolbino pogledati, medtem ko sta Fox in Patrick nekoliko ozadaj ostala.
Jim je pronašel, da se da v odprtino priti, ker voda mu je segala samo do prs.
Ko se je že nahajal v odprtini in je videl, da se ona vedno dalje vleče kot kaki predor, stopa dalje.
Trenutno pa zagleda predse-boj nekoliko svitlobe. Tam pa mora biti konec tega predora, ker z one strani prihaja svitlo-ba.
Kam neki se pride?"
To vprašanje se mu je vedno bolj vsiljevalo in on je hotel svoji radovednosti zadostiti.
Medtem časom sta se pa Fox in Patrick v jezeru kopala brez da bi se kaj za Jima zmenila, in sta bila ravno mnenja, da zlezeta zopet na obrežje nazaj, ko se trenutno Jim pri onem predoru prikaže in njima z roko pomiga.
"Kaj pa je?" vpraša Fox, "kaj pa hočeš?"
"Pojdita sem, jaz sem tukaj nekaj odkril," odgovori Jim, "mi moramo to stvar preiskati. Tam na ono stran se nahaja lepa dolina med skalovjem in tudi ena koča v nji, tam se mora prav gotovo nahajati kaki človek! Končno se bo tukaj na- i šel najbrž starec ki je ograjen' v sivosrebrni plašč. Pri moji veri, nekdo mora stanovati v ti J zapuščeni dolini!"
Sedaj pričneta oba Fox in i Patrick vodo bresti do Jima, da i se z njim podasta v votlino.
Bodita tiho! Lahko nas kdo zasliši na oni strani, jaz pa tega nemaram, da bi se z govorjenjem izdali. Končno znamo napraviti še dober lov," mrmra Jim svojim dvem tovarišem .
"Kje pa naj b.o tukaj kaka dolina?" vpraša Patrick nezadovoljno, ker še ni nič videl.
"Bodi tiho čenča in pojdi z menoj!" odgovori Jim natiho.
"Mi bomo še tukaj v kako globočino zabredli! Kaj hočemo mi v ti temni luknji," reze-nira Patrick.
Takoj na to pa je že bila vidna neka svitlejša odprtina.
Jim pokaže proti nji.
"Le previdno!" reče on natiho, "jaz vama rečem, da bomo napravili tukaj dober lov! Moje misli me ne goljufalo! to ni prebivališče rdefcekožcev, ampak je prava koča, ki sem jo jaz videl v ozadju skalnate doline!"
Fox je stopal poleg Jima k odprtini.
Patrick pa njima je sledil.
Izgledalo je,- kot da hočejo ti trije uslužbenci Jeffersona nekoga vloviti.
Počasi in previdno so bredli
mož se prikaže na strani krasne ženske, katera je stopala poleg njega in ji je on podal roko.
"Fox — to je Sir Edward! In polge njega —," šepeta Jim, "poleg njega — pri moji veri, to je prav gotovo Elizabeta Robin, katero smo mi takrat zasledovali in iskali!"
Ta prizor je te tri može za nekaj časa osupnil.
"To je Sir Edward!" potrdi Patrick.
"Kaj hočemo napraviti?" vpraša Fox.
Jim se je takoj za nekaj odločil.
"Je-li to Elizabeta Graham ali Elizabeta Robin," mrmra on, "pojdita! Mi moramo takoj nazaj na Wilson City, da obvestimo Mr. Jeffersona, o naši najdbi! Vendar pa moramo previdno ravnati, da nas ne opazita! Meni se dozdeva, da smo jako važno stvar odkrili!"
Fox in Patrick sta še vedno strme gledala za onim, nič slabega slutečim dvema.
"Pojdita!" zakliče Jim z bob-neničim glasom in prične bresti v predor nazaj.
Takoj mu sledita tudi Fox in Patrick.
in mi moramo izvedeti Sir Jo- ga je od onega časa vedno za-zutaovo mnenje!"	isledovala? Se je li bal one po-
Ti trije možje so pričeli zo- stave in jo je hotel raditega pet bresti vodo po temnem pre-'ustreliti da bi se je oprostil? doru nazaj, in ko so dospeli naj Medtem, ko sta se Mr. Brad-obrežje, so se brzo oblekli in ta-;dock in Willy odpravila, da ga koj hiteli k konjem. 1 j bosta zasledovala in našla, je Blaznost ali bojazen? \ hitel Jozua čez drn in strn. Kot od kake čeznatorne mo-l Brez prestanka je hitel da-či podžgan, hiti Jozua pri na-jlje — njegov cil je bil k Samo-stopu noči iz Wilson Castla. jvemu zarušenem rovu.
On je mislil, da ga ni nikdo! Oskrbnik Maxwell je zadnje opazil, tako je bil* razburjen.1 dni še enkrat poizkusil, da bi j Kar bi mu bilo vnapot je prišlo, pridobil delavce, da bi pričeli bi se smelo smatrati za izgub- Samov rov popravljati in ga z ljeno. Držeč v roki samokres s njih pomočjo spravil v obrat; srebrnim ročajem, hiti v temno vendar pa je bil njegov trud
noč brez cilja.
Če bi bil on zagledal Abra-
zaman, nobeden izmed delavcev se ni hotel več spuščati v to go-
bama Braddock, kdo ve, če bi j tovo nevarnost, tudi na njega ne streljal. On. Jozua je hitel k Samovemu je zasledoval neki tajni načrt' rovu še enkrat z namenom, da in kdor bi mu bil vnapot je pri- bi oprostil Wilson City, rove in šel, bi bil gotovo izgubljen. Nje-! sebe pred onim starčkom. On je gove oči so bile krvavo podplu- sklenil, da če ga zopet ugleda, te, njegov obraz spačen in nje- da ga bo ustrelil. Ker šele po-gova obleka vsa strgana.	tem zamore zopet zadobiti svoj
Kaj je gnalo Jozuata v noč- prejšnji mir. mi tmini proč? Kaj ga je tako	(Dalje prihodnjič)
"Krstni boter" Goebbels. — Da je dodal nemški propagandni minister Joseph Goeb-bels še nekaj novega\ k svojemu programu, je postal "krstni boter" Berlin Guard regimenta, ki spada k "Grossedeutschland" diviziji. Slika nam predstavlja Goebbelsa, ko čestita poveljniku tega regimenta.
Oba njegova tovariša se mu vodo dalje
sedaj približata na obrežje malega jezera.
Jim je našel stari čoln in ga je resno premotrival.
CLEVELAND ORCHESTRA
FRITZ REINER, dirigent SEVERANCE DVORANA Čet. II. Jan. 8:30 Sob. 13. Jail. 8:30
VES RUSKI PROGRAM Vstopnice: Severance HaU. OE 7300
Sedaj opazi tudi Fox, ko se je približal odprtini, od zahajajočega solnca zasvitljeno krasno dolino.
Tudi Patrick se je začudil ti nepričakovani krasoti.
Tukaj pa izgleda, da pridemo v paradiž.
Ti trije možje so bredli prav previdno dalje. —-r^-Trenutno sune Fox pod re-
Ali iščete delo?
Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne
potrebščine
NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV!
SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV
VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ!
Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini
BUY THAI jJ EXTRA $100 WAR F« TODAY! vs
"avno I ?reost ieležu
y)lumbu
^islatu: 'breosta vlade if ),000 a
V
Skozi zadnja tri leta so angleške WRENS, ^ncosk kot naše WAVES opravljale službo na čolnih kih; dovažale čete s čolni do velikih ladij, odpeljale kile na obrežje in druge potrebščine. Na delu so v, menu. Eni, ki jo vidimo na sliki, so nadeli ime 1», še I
je izp
i noc
atvm<
sku
prec
sinov
i sv<
Francoski begunci se vračajo na svoje ka nam predstavlja mladega Francoza, ki na maleft^ ^ pelje domov svojo borno opremo in vrhu vsega sjružjn mati. Slika je bila posneta v mestu Metz, P°t\iV mesto osvobodile zavezniške čete.	a ',
ŽENINI IN NEVESTE?
Naša slovenska unij ska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
6117 St Clair Ave.
HEnder«*:
— dan, -J»il u lio, ( i lju nil< novi j s te K ih] nk e tis mač utra taro i pr va j] ?a g | v s 3 lii lilo > ni