Štev. 5.
Trst, v nedeljo 5. januarja 1913
Tečaj XXXVIII,
,-«41 vb nad* tobaku:
1/HaVjfA VSAK DAN
, oraiDiklh ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj.
. -ri prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih
..... L'ratu in okolici, Gorici, Kranjn, St. Petru,
Postojni, oc-i.ani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-.ifini, Dornbergu itd. Zastarele fiteT. po 5 nvč. (10 stot.) CiQLA3! 8E RAĆLiNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 i. i'one. C "NE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 »t. mm. ^mir^iae, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 90 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka sfidaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-anuij pa 40 stot. Oglase sprejema Inaeratni oddelek uprava JSdinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Plačljivo In tožljivo v Trstu.
Glasilo političnega dru&tva ^(finost" za Primorsko.

NAROČNINA ZN
■a celo leto 24 K, pol leta 12 K. i mesece O K ; na ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira.
■*r*«alma a* n«d*lj»ko liiu> „BDIHOST1" rtui i ••le Uto Kron 5-S0, «» pol leta Kron 2 40.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Neframk»-
rana pisma aa aa »prejemajo In rokopisi ao aa vr«6a|a. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo Hrta,
UREDNIŠTVO: ofloa Glergie Galatri 20 (Naredili daa). IadajaUdj ia odgovorni urednik ŠTEFAN GODDf A. LartnHt konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edin*rt% vptsaaa zadruga z omejenim poroštvom v Trate, IlliOft
Giorgio Galatti štev. 20. PaflM-limfliil&il rafan Itev. Ml-652. TELFFOfl tt. T1-57.
Periculum in mora!
Znani češki politik in učenjak, člen gosposke zbornice, A. O. Zelthammer, je priobčil v prvi letošnji številki praške „Union* resen opomin na adreso vsega češkega naroda. Poživlja Čehe, naj bodo dobro pripravljeni na vse eventuvalnosti, ki jih utegne prinesti nastopivše leto 1913. tako v notranji, kakor v vnanji politiki.
Gospodstvo Turkov na balkanskem poluotoku se je zrušilo in v življenje stopijo nove teritorijalne, politične in kulturelne tvorbe. Zbog svojega geografičnega položaja in po historičnem razvoju medsebojnih političnih, trgovskih in posebno financijelnih odnošajevbo pa po tth spremembah posebno tangirana naša monarhija — bolj nego vse druge velevlasti. Varovaje sfcer vse svoje opravičene interese, naj naša država skrbi, da pride s sosednjim kraljestvom Srbskim In z vsemi balkanskimi državami v prijateljske o4ncš*je. Z Avstro-Ogrsko vred so pa po vseh teh stvareh prizadete posebno tudi dežele Češke krone in čelkl narod. Zato svari Zeithammer češko javnost pred vsakimi nepremišljenimi pouličnimi ekscesi in pred vsakim prekipevanjem v izražanju simpatij do balkanskih narodov. So to sicer naravoi in zato tudi umevni pojavi čutstev, ali izskušaje uče, kako sovražniki vsikdar izrabljajo take dogodke, da sumničijo češsi narod in njegovo lojalnost napram državi in monarhiji, da-si je ta v resnih in kritičnih časih vsikdar sijajno posvedočil to lojalnost. Tako posebno v letu 1866 v odgovoru na prusko proklamacijo. Isto lojalnost ohranja češki narod tudi sedaj, četudi spremlja z vsemi simpatijami borbo balkanskih narodov za osvobojesje iz barbarskega Jarma.
Notranje razmere češkega naroda kažejo ob začetku novega leta prav neugodno sliko. Neznosne so, nevzdržijive. Ne prihaja z rekriminacijami. baj ve, da te le zagrene-valo in nič ne koristijo. In koncem konca so več ali manje vse češke stranke krive na teh desoletnih razmerah. Vse zlo leži pri nas v brezkončnem cepljenju v stranke In frakcije. Y narodu grasira nevaren nagon k cepljenju. Posledica temu Je manjšanje pomena, vpliva, ugleda skupnega narodnega zastopstva. Je sicer tudi v druzih narodih različnih strank. Ali pri takem malem narodu Je tako stanje naravnost nevaren luksus!
Tu treba odpomoČl, podrejanja. strankarskih interesor zahtevam skupnosti, medsebojne dobrohotnosti in uglajenega nastopanju,
Zelihammer zaključuje svoj opomin češkemu narodu: Ne obupavati, marljivo delati, napredovati v duševei in gospodarski smeri, ne samo klicati po slogi, ampak ugotoviti realen, četudi za sedaj cžji program, ia skupno taktično postopanje po medsebojnem sporazumljenju: to je najbolja želja za češki narod v novem letu. *
To so markantne misli v Zeitham-merjevera novoletnem članku. Vse to Je bilo tudi nam na jeziku in bi bili mi lahko iz svojega napisali na adreso jugoslovanske Javnosti v tej polovici monarhije. Ali zdi se nam, da utegne več izdati, ako se moremo sklicevati na tako avtoriteto, na moža s tako
PODLISTEK.
Osvit.
Slik« iz tridesetih let.
<3> *jfsi Ksavor šendor djalskl. — Prevel A. C.
—	Sedaj pa nam prihajajo take zapreke,
—	taki revčkf, taki Toti, — in nam naj kvarijo naše delo — delo svobode! — In ta kratkovidna dusajoka uprava ne vidi, da se igra z ognjem, ker mi vendar vemo dobro, v čsgavem imenu dela Gaj in da se sl:ši okoli sjega ž?cnk rublje v. Ah, da bi vsaj vprašal prej ta modri gospod Meteraih 1
—	je nadaijeval Tivaaar, zaobrni?Ši na Krvavem mostu proti Opatovini. Tu se je Baraković zzčri postavljat!.
—	Pridi vsekakor k meni, da se dogovorimo, — je rekel Tivadar, držeč prijatelja za roko. — Ne smerao rakoj vreči pttšse v koruzo. Madjar ne popušča kar tako. Najdem že prijateljev, pa če se Gij postaji na giavo. Ah — neireča Je, da tega Dumiča prav sedaj ai tu. Torej Žiga, — pridi, gsslo je:
boj nevemfeom 1
—	Pride tudi oa! — je odgovoril Ba-rakovič, ae da bi pomislil, kaj pravi, ker se mu je že niudMo. Szieaii je icamroč, da po'tie daaes v posete k gos;ie Žfteoviče^i, želeč, da nsjdc tamkaj »jeno se-tro Heleno ; lazil je namreč še vedno za njo in se je ob
čistim ščitom, kakoršen Je imenovani češki odličnjak. — ^e tudi nismo mi Jugoslovani v tej monarhiji tako Jaki po številu, po gospodarski sili in po kulturnem napredku, kakor so Čehi, pa smo po svoj! zemljepisni legi, po svojem sosedstvu z Balkanom ia po svojem tesnem plemenskem sorodstvu v nič manjši meri interesirani na dogodkih na balkanskem poluotoku. Zato Je tudi v našem največem interesu, da smo skrajno previdni in da se skrbno Izogibljemo vsemu, kar bi utegnilo kompromitirati naša narodna stremljenja, oziroma: kar bi mogel perflden sovražntk izrabljati v našo škodo.
Še poseben razlog pa Je, da tud! mi mislimo na konsoHdlranje — In sicer hitro, hitro — svojega notranjega narodnega življenja, ki Je — nič manje, nego v Cehih — Tazjedeno in zastrupljeno tako, da mora vzbujati največje bojazni. Odličen slovenski politik Je nekoč v našem listu opominjal Slovence, naj bodo pripravljeni na veliki moment, ko jim predlože z visoke strani bel listek, na katerega naj zapišejo sveje želje in zahteve. Veliki moment je morda bliže, nego mislimo. Veliki, odlični moment pač, ali ves potek dogodkov po zmagah balkanskih narodov donaša znamenja velike nevarnosti za našo bodočnost. Nevarnost Je tu, da ne predlože nam belega listka, ampak da bodo drugi pisali nanj našo usodo!
Pred balkansko vojno so po raznih balkanskih centrih prirejali šumne ovacije pred italijanskimi poslaništvi. Da so vedeli tedaj toliko, kolikor vedo danes, bržkone ne bi |ih bili prirejali. Mi se že tedaj nismo mogli ogrevati radi onih manifestacij, ker je v nas prevladovala slutnja, da tu ni — iskrenosti. Slutili smo, da navidezao dobrohotnemu vedenju Italije do balkanskih narodov nI vir v resničnih simpatijah, marveč da so to le pojavi Jeze proti Turčiji. Naše slutnje so kmalu dobile svoje potrdilo. Italija je sklenila s Turčijo svoji ljubi mir in — Italijanska diplomacija je po zmagah Srbije takoj začela spletkarltl proti kardlnalnemu stremljenju te balkanske države: proti zvezi z Jadranskim morjem. Z uprav demonstrativno naglico in ob še demonstrativnejem slavju v oficijelnem svetu je Italija hitela z obnovljenjem zveze z Avstrijo. Z vseh oficijelnih zvonikov Avstrije in Italije pa so razglašali popolno soglasje med tema državama glede bodočnosti Albanije. In to Je pome-njalo: skupen boj proti Srbiji!
Seveda so slovanske strani opozarjali Avstrijo na nevarnosti te igre, na nevarnost, da, skoro gotovost, da se iz tega zavezništva radi Albanije prei ali slej izcimi boj — med zaveznicama. O tem smo mi popolnoma uverjeni. Toda to Je muzika precej daljne bodočnosti, dočim je nevarnost za nas pred durmi. Gotovost je tu, da je za Italijo in Avstrijo za. sedaj skupen cilj ta, da slovanski svet — ne le Srbija — ne pride do veljave na obalih Jadranskega morja! Ta gotovost pa prinaša za aas nevarnost, na katero smo mislili gori: nevarnost, da začne Avstrija tudi svoje notranjo politiko v teh obmorskih pokrajinah urejati v soglasju z ozaačeno sedanjo skupno voljo Avstrije in Italijo, da začne favorizirati italijanski element in preganjati slovanskega.
vsaki priliki vsiljeval v njeno družbo, vdasi-ravno je mogel opaziti, da ni nUi Žeaiki niti materi ljubo to vsiljevanje, — in ceio Helena, kakor da bi bita pozabila svojo nekdanjo ljubezen. Toda Barakovič, željen in potreben premoženja, se nikakor ni mogel odreči svojemu načrtu niti si izgubil nade, ker je bil prepričan, da H«Ieaa na Hrvatskem ne najde več tako uglajerega in finega človeka, kaiior Je on.
Okoli poldneva je bil pred ZitkovJčevo hišo v Markovi uiici. Na stopajicah se je srečal z generaiovko Libeadoifovo, ki Je prihajala po stopnjicah nizdol in mu mimogrede hitro povedala, da j« pri Žentei velika družba vsakovrstnih mladih gospodov, ki pripovedujejo vsekakor čudae stvari. Ni pa imel časa, da bi bil izaraševal dalje, ker je starka že odhitela po s;op*jicah, in pa rudi raaoveden ai bH, kdo bi vse mogel biti pri naši mali Žeaiki.
Zato je bil še tembolj izseaada«, gotovo osupajes, ko je v saiozu aašel aaogo-številao družbo, — toda družbo samih njegovih protivnikov z G*--;«m ix čelu. V prvem treflctku se mu je obraz aekohko , zmračil, toda premagal se je in odšel sigur-| nih korskov k Žeaiki, ki je z gospo Lube«-' ćićivo stdeia fcaaspeju poslušajoč Gija, ] kt je	y najbližjem fotelju: ia prjpove
; dovai gospesn3 o svojem potovanju. Ženinu !je Is ta£o nekako odzdravila Barako bičeve mu pokbmi. Barako Id je vprašal z?. Heleno ker Je ci bilo v družoi. Žtnika :nu je ko-
Da, rojaki, nevarnost Je tu, da se avstrijski režim v naših krajih povrne na nekdanje italofilske tire, da se nam povrnejo nekdanje časi persekuci) izza Depretisovega in Rinaldfnijevega vladanja v pomnoženi izdaji! t — To bi bili zopet časi trpljenja in težkih borb.
Ne zanašajmo se morda na Jasnost velikega interesa Avstrije na tem, da živi v dobrih odnošajih z balkanskimi svetom in torej potrebe, da zadovoljujejo tudi lastne Slovane. Kje bi bila veča taka potreba, nego na Hrvatskem?! In vendar so tam stebri državne politike — Čuvaji!
Vpričo te možnosti, ki utegne priti nad nas kar Čez noč, kličemo vsemu našemu narodu in na ves glas: vprašanje večje ali manjše slovanske moči na obalih Adrije ni samo vprašanje goriških in tržaških Slovencev, istrskih Hrvatov in Slovencev, dalmatinskih Hrvatov m Srbov, ampak Je to vprašanje moči in veljave, politične in gospodarske, vsega našega naroda. Čim bi bili odtisnjeni od tega morja, politična in narodna veljava našega naroda je — bila.
S to možnostjo moramo računati, za siučaj te nevarnosti se moramo pripraviti, da bomo z vsemi svojimi združenimi siiami, z zobmi in nohti, branili vsako ped svoje narodne In gospodarske posesti pred pritiskom italijanskega sovražnika, moralično in materijalno oprtega na sporazumno jadransko politiko Avstrije in Italije I
Periculum in mora! Nevarnost Je na potu! Velik Je torej razlog, radi katerega poživljamo narod naš na jugu monarhije, naj sluša svarilni glas Zeithammerjev : naj vpriče velikega momenta ukrene hitio vse potrebno za konsolidiran Je svojega notranjega življenja In za ujedinjenje narodnih sil. Vodilnim narodnim krogom pa kličemo: nevarnost je velika in velika bo vaša odgovornost pred sodnim stolom zgodovine naroda f
Interpelacija
mestnega svetovalca gosp. Miki a v c a v poslednji seji mestnega sveta, dne 30. decembra 19x2, Presvitli gospod župan ! S prvim Januarjem 1913. se ima baje odpustiti od dela 21 delavcev, uslužbencev mestnih javnih nasadov. Vsi ti delavci, ki se imajo odpustiti, pa so domačini, dočim Je veČina onih, ki ostanejo še na delu, tujcev, podanikov tuje države. Posebno bridko je za delavce, ki bodo odpuščeni, ker primanjkuje dela in bodo tako vrženi Ha cesto. Pomisliti treba namreč posebno to, da so domačini večinoma družinski očetje, ki imajo tu svojo družino in svoje ognjišče, dočim so tujci navadno le sami tukaj in imajo še vedao, če bi tu zgubili delo, odprto pot v svojo domovino, k svojim družinam. Edino pravično in pametno bi torej bilo pridržati v službi predvsem domače liudi in šeie^ če je kaj dela prostega, naj 3e ga odda tujcernj Dovoljujem si vsled tega imerpeliratj Vašo jasnost, gospod župan:
1.) Da li Je Vaši svitlosti znano, da se misli s 1. Jan. 1913. odpustiti iz mestne službe 21 uslužbencev-domačinov ;
maj odgovorila nekaj, potem pa zopet naj-daljevala sroj razgovor z G?|sm.	. J
—	Sedaj je stvar rešena, — Je začfl Gaj govoriti še živahneje in glasneje, -j-Kraljeva beseda je sveta, — in pismena rešitev pride kmalu. Treba je torej, da sedaj vsi 5 složnimi močmi posvetimo vsi svojo voljo nadalinemu delu. Tu pa, milo^tivagd spa, ne smejo manjkati niti naše krasne adomorodke". Na vas, ki ste že od prve.5a začetka vzljubila saše prizadevanje, — na vas mislimo v prvi vrsti.
—	O, seveda — seveda! — Je vzkliknila mela Ženika, še vedao videti poluče-kiica. — Kaj ne, Loriica, mi smo na doktorjev! strani ia za Ilinjo ? — se Je obrašja k doktorici ia jej ponudila reso, lice oben krasctic pa je zavzel sijaj vzhičeaja, ic ljif bežni.
Gaj je nadaljeval poteui o svojih načrtih tn govoril Je sijajno in navdušeno kak^r vedno.	3 8 .
—	GUvao je, d* rešimo narodntst, n s tem tudi sama žUfcfje cašega narodh. kaiti kaj hočejo ?	one me-s-.ifcse svobode,, v ikriva v sabi e go po«tv» wMrugim i? zi-hseva ? korist nemu ^»»sodu pred vse*I <mrt drugin pleni** — M* »"rt na|«f a aaroda. T<* nesvoboda, —ria zavoljo izke namišljene svobode a— nežrtvujeni jaz svoje narodnosti! Ko ©b^arejem narodnost, peteri tudi takoj oi*aJ«H: pofflO'? T«, sv-bo^.t, ic ako bog da, tudi svobodo samo.
2.)	Da-U Je Vaša svitlost pripravljena odrediti, da se odpuste predvsem tujci ia naj se domačini pridrže v službi;	1
3.)	Kaj misli Vaša svitlost ukreniti, da se v prihodnje ne bodo ponavljali taki slučaji ?
Župan je na to interpelacijo takof odgovoril, da mu Je znano, da se mor?, žal, s 1. jan. 1913. odpustiti nekaj delavcev, ker se mora skrčiti tozadevna postavka v proračunu. Odpuščajo pa da se tisti, ki so manj časa v mestni službi. Sicer pa da se hoče natančneje informirati do prihodnje seje in tedaj dati natančnejši odgovor.
Za odpuščene delavce Llojdovega arzenala.
V zadnji seji mestnega sveta Je izvajal svet. Fuecher: Svoj čas sem prediagut, naj se naloži eksekutivi, di stori primerne korake, da zaposli odpuščene delavce in pisarje Lloydovega arsenala v mest :ih ali privatnih podjetjih, onim pa, ki ne bi mogli dobiti mesta," naj da podpore. Prvi podžupan, ki Je tedaj predsedoval, mi je obljubil, da bo stvar »študiral*, pa, kakor Je videti, je doslej še ni dovoli globok; preštudiral, ker ni še nič poročal, Z ozirem na to, da viada in Lloyd sam, ki bi bil? v to najbolj poklicana, ne storita za te reveže-trpine nič, si r^ora vzeti občina to skrb r.a svoje rame. (Černivec: »Ne, morajo d^ti podporo gledališču Verdi f — Wilfan : .Ne, morajo dati podporo »Legi Nazionale" !") Stavi nujen, predlog v tem smislu.
Svet. Černivec podpira nujnost in pravi, da če manjkajo sredstva v pokritje te postavke, naj se v to porabijo svete, določene za Jadransko razstavo" na Dunaju.
Ko je še svet. B r o c c h i podpiral nujnost, Je bila ta sprejeta.
Pri meritorni razpravi se je prvi oglasil
svet. B r o c c h i, ki je pozdravil Pue-cherjev predlog kot zelo simpatičen. Pravi pa, da ga ni mogoče vsprejeti brez natančnejših informacij, koliko delavcev je bijo odpuščenih, kje in kaka mesta so prosta itđ« Predlaga zato, da se naroči eksekutivi), naj to stvar »študira* in tekom 10 dni poroča mestnemu svetu.
Svet. W i 1 f a n se čudi postopanju Brocchija, ki je priporočal nujnost predloga in za nujnost glasoval, ssdaj pa predlaga, naj eksekutiva stvar šele „študira-. »Pomoč Je nujno potrebna, zato se moramo takoj zavezati, da nekaj $tO{|$io, To zahteva potreba in čast občine*.
Pomoč Je nujao potrebna, ker vlada ta LIoyd nič ne storita, dasi je n. pr. gosp. drž. poslanec dr. Rybaf že pred meseci v teh zadevah interveniral na pristojnih mestih. Zato bo govornik brez drugega gia-soval za Puecherjev predlog.
Pri tem mora s posebnim ozirem na današnjo interpelacijo svet. Mikiavca opozarjati na dolžnost opčine, da v slučaju, da Je Števjlo zaposlenih pmejeno, dsja prednost domačinom. Tržaška občina dela ravno nasprotno:^ mestni piiaarni so n. pr. večinoma zaposleni renjikeli...
Svet. A r c h... To jednostavno ni res I
Svel. W i l f a n (krepko in odločno) : To je jednostavno res! {^aše sprejmete na delo ravno, kadar jih potrebujete in nimate renjikolov na razpolago. Gospod župan se
sr
Z*ei
?e govorit^: v%jTiya^ai»efia $niplu, toda — Žetrtka ga Je-Živahno — ge^evo -strogo in trpko prekinila in j^karala, da je v kratk' -n zapustil družbizanj lu ni več pipstora.
Drugi pa so vs? ostali pri gostoljc^ni hišni gospodinji pri obedn, pri katerem se je. zbrala velika družba gospodov in go\ e. Zvečer }e po slovesu mogel Gal v svoji 4uši odnesti s seboj prepiranje, da ima od danes poleg svojih raUaeaiČe? tudi divr.o lagtjo krasnih mladih gospa in griš?odič<h, katerim gore in planite nežne in dobre đv'Se
za narodno stvar fe za narodni nar>retf-k.
r i
XVIII. iq	>
Zadnja dnevna svetloba je ši tr per^ a v zračnih vIŠusah in valovala po * rh<r h
gdčev ^a drevja^ ko je dospel Ivaa v vac. Tii sta še aaha^afa poleg matere, Mr^rje In malihj Sratov in Pester tudi Haaa z Av-
Sedili so pod lipo pred dvorce«*. Ravnokar Je go^pa računala, koliko dal t>o Tše IrajaJo, prede« pridf Iran, Avrel pa fk 3o-kizoval, da se p;idt p'ed 4 dievl, ker grtrV0 Oltaae z dletom aa safau in bo priporedc val *rrJ*teKe*n aovfče, — Imr šo ptftekH offcci ia, napovedali, da prihaja proti drcVcu * crja.
— To |e Ivaa — le vzkl knila Hs ^ H razburjeno skočila iz »rokfiga n::loi<J-č 'ki
— o «1/^ rt
t"—14 — ' V-
|e izgovarja', da imajo prednost oni, ki so d;itj ćasa v mestni službi. Po govornikovem mnenju je ta nazor napačen: domačini bi morali imeti tudi v tem pogledu prednost prc4 tujci! Tujci nimajo nikdar pravice odjedati domačinu kruh!
Svet. Pincherle priporoča Brocchi-jev predlog.
Svet. Puecher ne zaupa Lloydu, da bi kaj storil za odpuščene delavce, ker ga vodijo sami brezznačajneži, ki ne drže niti dane besede.
Daljne debate so se udeležili svet. Zanclia, Rascovich, Puecher in Brocchi, nakar je bil sprejet Brocchijev predlog; o Puecherjevera i o Rascovichevem, da se naj da onim delavcem, ki ne morejo dobiti dela in so tržaški občlnarji, podpora, se bo glasovalo pozneje, ko eksekutiva že preskrbi potrebne informacije.
Ogrska volilna reforma.
Zadnjič smo povedali, da so po načrtu te volilne „reforme" volilci razdeljeni na več razredov poljubno zmetanih skupaj, a v vsakem volilnem razredu je zopet volilna pravica navezana na različne pogoje. Tu vam fe n. pr.
Cenzus življenske dobe. Ta je določen s 30. letom. Izjemo delajo oni, ki so dovršili najmanjo srednjo šolo. Ti dobijo pravico za glasovanje že s 24. letom Po tej določbi bi utegnilo biti razmerje med volilci: iz meščanskih slojev 81'8°/«» iz delavskih 16 8%- S tem je — pravi utemeljevanje — dana garancija, da ne pride politična moč v roke „sovražnikov sedanjega družbinega reda". To se pravi, prevedeno iz madjarščine na slovenščino: z ene strani naj ne pride glas ljudstva do veljave.
Cenzus inteligencije. Tu je razlikovati tri razrede. Kakor smo že gori poveuali, podeljuje ta volilni načrt volilno pravico že s 24. letom vsem onim, ki so dovršili najmanje srednjo Šolo, ki imajo torej višo inteligenco.
V	drugi razred spadajo oni, ki so dovršili vsaj 6-razredno ljudsko šolo, ali kak tej odgovarjajoči industrijalni tečaj. O teh pa zahteva volilni načrt kakor poseben pogoj tudi reden življenjski poklic, a dckaz temu je tudi najmanje nepremično imetje, oziroma davek in stalno zanimanje.
V	tretji ratred spadajo oni, ki znajo pisati in čiratl, a niso dovršili redne ljudske šole. Od teh se zahteva še davčni cenzus najmanje 20 K diretnega davka, ali gospodarsko posest osmih katastralcih oralov.
Davčni cenzus. Na podlagi davčnega cenzusa najmanje 16 katastralnih oralov imajo pravico glasovanja tudi analfabeti. Poleg tega imajo volilno pravico vsi drugi, ki so Jo imeli doslej. (To je, tistih 400.000, o katerih smo govorili včeraj, ki izumrjejo kahor voliici).
Pogoj domicila. Načrt zahteva od vsakega volilca, da vsaj eno leto stalno biva v isti občini. Izvzeti so državni uradniki, županski, mestni, občinski, ali uradniki državnih podjetij, duhovniki, profesorji, učitelji in oni absolventi vseučilišča, ali kake druge visoke šole, ki imajo stalno namešče-nje. Istotako so izvzeti od določbe glede domicila oni, ki so dovršili srednjo šolo, ali kak njej sličen zavod in imajo stalen življenski poklic.
Za uradnike-volilce z manjo inteligenco obstoje zopet razne kategorije glede stalnega nameščenja na delu. Tako zahteva načrt tudi dve- in celo do petletno stalno zaposlenje pri istem delodajalcu. Te določbe so očividno na veliko Škodo za delavstvo.
Trdi so tudi pogoji usposobljenosti za kandidaturo. Kandidat mora imeti najmanje 30 let, mora biti volilec, mora znati pisati in čitati ter govoriti madjarski ; kdor
PODLISTEK.
Nepošteni.
Drama v treh dejanjih. — Spisal Girolamo Ro ve 11 a.
K današnji premijeri v slovenskem gledališču
Girolamo Rovetta, Marko Proga in Ro-berto Bracco: v teh treh imenih tiči tako-rekoč vsa novejša dramatična literatura moderne Italije. D' Anunzio ni dramatik in kot tak n? prihaja v poštev. To se je zapazilo ob priliki uprizoritve njegove „Gioconde". Toda D' Anunzio je pesnik velikega imena, Giroterao Rovetto pa je dramatik in sicer v polnem smislu te besede. Njegove igre imajo — kar je pri drami glavna stvar — dejanja in brez dejanja si ne moremo misliti prave drame. Poleg tega ima Rovetta sijajno gledališko tehniko, ter izborno karakte-rizacijo svojih oseb, ki jih spravlja na oder. V tem je enak Sardouju, kajti znal je, kakor on, iz majhnega konflikta napraviti veliko dramo. To smo zapazili ob priliki lanske uprizoritve njegove izborne drame „Papa Eccellenza".
Vse izborne vrline, ki jih kaze v tej drami, vidimo tudi v njegovi svetovnoznani igri „Nepošteni* ki mu je stavo imena ponesla črez meje njegove domovine Italije.
V „Nepoštenih" razpravlja aktualno vprašanje, fcf ga že Sudermann razpravlja v
je bil obsojen radi kakega političnih vzrokov, Je izključen od pasivne volilne pravice za 10 let, ako potem ponovi delikt, na 15 let. Sedaj pa si lahko predstavljate, kako orožje daja določba oblastnikom v roko proti opoz cijonalnim volilcem, ki stoje v viharju boja in morejo vsak hip zagrešiti kak političen delikt. Posebno je ta določba nevarna narodnostim in socijalnim demokratom. Dalje je kandidaturo prijaviti 6 dni pred volitvijo. Ne pred, ne pozneje. Prijavo mora podpisati sto v volilno listo vpisanih volil-cev in vročiti jo mora osebno volilnemu predsedniku 2—10 volilcev, ki morajo dokazati svojo identiteto. Volilni predsednik mere pod to ali ono pretvezo odkloniti katerega teh volilcev in kandidatura je onemogočena. A da umemo vso pomembnost te določbe, moramo vedeti, da je predsednik vsikdar slepo orodje vladajoče stranke. Pa še neka velika lumparija je pri tem. Določeno je namreč, da v slučaju, ko bi predsednik neopravičeno odklonil kandidaturo in s tem eventuelno izključil vso stranko od volitve, mora plačati 4000 K globe. Ali razumete, kaj pomenja to? Predsedniki )odo mogli poljubno izključati kandidature, tajti to svoto, ki je v primeri z dobički, ti jih na Ogrskem donaša mandat, prava bagatela, plača rad volilni predsednik, ki se je na ta način iznebil nevarnega proti candidata.
Sploh je vsaka določba tega načrta drzen atentat proti najprimitivnejim pojmom o politični svobodi. Na vsaki določbi je asno vidno, da ima le ta jedini namen: da izroči Ogrsko z zvezanimi rokami, ne madjarstvu, ampak madjarski oligarhiji, tistim parazitom, ki se rede in debele na račun države in njenih prebivalcev.
Domače vesti.
Socijalni demokratje pač ne morejo nikakor pozabiti one velikanske blamaže, ki so jo doživeli s svojim sedemnajstmilijon-skira železničarskim predlogom v poletnem zasedanju državnega zbora. Velikanska blamaža je bila to zanje, ker so bili trdno prepričani, da se Jim posreči njihov trik in da ia račun cele zbornice prineso domov najiz-Dornejše agitacijsko sredstvo ne samo za železničarstvo, temveč sploh za vse delavske sloje, pridobitev 17 milijonov za zboljšanje gmotnega položaja železničarstva in to na njihov, socijaldemokratski predlog.
Gotovo, res je, da bi bila ta pridobitev največjega pomena za železničarstvo, ki komaj in komaj že čaka uresničenja onih davnih obljub, katerih izpolnitev bi dala želez-ničarskemu življenju vsaj nekoliko človeškega ica; resnica je, da bi železničarstvo z vso resnično hvaležnostjo pozdravilo tistega, ki bi je rešil iz sedanjega neznosnega položaja, pa naj bi bil to še zagrlženejši socijalni demokrat, nego Je državni poslanec Tomschick, toda, žal: kar se ni posrečilo vsemu državnemu zboru meseca decembra leta 1911., se ni posrečilo Tomschicku poi leta pozneje, ker je bil položaj v državi tedaj še mnogo neugodnejši in je bilo popolnoma izključeno, da bi vlada mogla ugoditi zahtevi po izplačilu onih sedemnajstih milijonov, ker ni irnela za to svoto nikakega pokritja.
Vedeli so to tedaj socijalni demokratje prav dobro, a vendar so prišli ob priliki razprave o proračunskem provizoriju s svo-;im predlogom, pri čemer so zasledovali dvojen ciij. Prvi je bil seveda sprejetje predloga, pri čemer so računali z naklonjenostjo vse zbornice napram železničarskim upravičenim željam in zahtevam, kakor se je pokazala dne 16. decembra 1. 1911., ko je vsa zbornica glasovala zanje. Drugi cilj pa je bil za slučaj odklonitve predloga sledeči. Odklonitev predloga naj bi bila pri železničarjih in sploh vsem delavskem ljudstvu najhujše agitacijsko sredstvo proti narodnim strankam, češ: odklonile so predlog le iz
svoji „Časti". —- Tudi častivreden človek more zapasti v priliko, da izgubi najdragocenejši zaklad življenja — svojo čast.
Karlo Moretti je poštenjak od nog do glave, toda tudi njega je napravila usoda ali pa slabost nepoštenega, in to je temeljna nota Rovettove drame. Pošten uradnik, ki živi le v svojem delu in v svoji službi, ne vidi vsega, kar se mu godi za hrbtom in nekega dne se polasti denarja, ki ni bil njegov. Na nJem je pečat nepoštenosti in izogniti se mora ljudski pravici. Zbeži v Trst (po originalu) In naprej na Grško. — Trst je menda pribežališče vseh italijanskih defravdantov. Tako meni namreč sam avtor Girolamo Rovetta.
Isto snov, seveda na svoj način, so že obdelali, kakor smo že rekli, tudi drugi dramatiki, toda Rovetta Je posegel na bolj realističen način v ta socijalni problem. Brez zunanjih teatralnih efektov se |e poglobil v samo stvar in nam prinaia na oder ljudi, prave ljudi iz življenja, ne pa figur, ki žive le v avtorjevi glavi in so ? življenju takorekoč nemogoče. Rovettovi ljudje ne žive le gledališkega življenja, temveč naše vsakdanje in se nahajajo med nami. Ustvariteij verizma, oče moderne smeri nam kaže res nove poti, na katerih se je nahajala italijanska drama okoli 1890. leta.
Z „Nepoštenimi" je slavil znani italijanski igralec Ermete Zacconi prave triumfe.
Leon Dragutinović.
izlobnosti in zavist! napram socijalnim de-! raokratom, samo da bi soc.*dem. ne mogli {zabeležiti tako lepega uspeha. : Prvo jim je izpodletelo popolnoma, (kajti zbornica, ki je 16. decembra 1. 1911. . glasovala soglasno za železničarsko predlogo, ni mogla glasovati za socijalnodemokratski predlog, ker ni bilo pokritja za onih sedemnajst milijonov, katerih izplačilo je vlada , navezala na sprejetje davčnih predlog, ki naj (bi jej dale □a razpolago potrebna sredstva. 1 Stvar Je bila popolnoma jasna, narodno železničarstvo, ki je po svojih zastopnikih v parlamentu pritiskalo z vsemi silami na to, da se uresničijo njegove želje in zahteve, je uvidelo, da Je stvar začasno neizvedljiva, In proti socljalnodemokratičnemu predlogu je glasoval celo sam referat posl. Helne, ki je 16. dec mbra l. 1911. predlagal In uteme-tljeval 38mil jonski želtznlčarskl predlog v državnem zboru.
Ko je torej socijalnim demokratom izpodletelo to, so se vrgli na drugo: velikansko agitacijo proti narodnemu železničarstvu, narodnim poslancem, ki niso glasovali za njihov predlog, in sploh vsem narodnim strankam, češ: samo da bi se socijalisti ne mogli pohvaliti s tako pridobitvijo, so vrgli predlog, ki bi bil rešil železničarstvo njegove bede, do katere jim pač ni nič in jim ni bito nikdar nič. In kar le socijalnodemokrat-sko leze in gre, je začelo kričati na „izdajstvo* železničarskih in sploh delavskih Interesov.
Prav posebno pa so se razkričali tu pri nas v Trstu, kjer jim dela narodno železničarstvo veliko preglavico in je v prvi vrsti povod, da se je v zadnjih časih tako znatno začela kršiti moč socijalne demokracije. In vendar so sedaj volitve pred durmi, dežel-□ozborske volitve, in treba je sedaj najti agitacijskih sredstev proti narodnim, slovenskim poslancem in kandidatom; delavsko ljudstvo ima v Trstu in okolici pri volitvah odločujočo besedo, in to ljudstvo naj bi sedaj videlo v slovenskih poslancih izdajalce železničarskih, delavskih interesov, katerim ne sme oddati niti enega glasu, temveč vse, prav vse edino le odrešenikom delavstva — socijalnim demokratom. Toda stvar je le preočitna in prepričani smo, da je ves ta njihov krik in vik zastonj, kakor je bil tudi njihov trik s sedemnajstimi železničarskim! milijoni! Naši ljudje jim pač ne pojdejo na take limanice!
O pokojnem škofu Flappu piše „Naša Slcga":
Pokojni Škof je bil po rodu Italijan. Da Je ljubil Italijane, tega mu kakor Italijanu — ml Hrvatje nismo nikdar Jemali za zlo. Ali morda več radi svoje okolice, v kateri je živel, nego iz osebne svoje volje, je provzročil pokojnik našemu narodu poreško-puljske škofije dovolj žalosti in nevolje. Naš jezik, v rabi od starine v mnogih cerkvah na deželi, in celo tudi po nekaterih mestih, je ljuto proganjala Škofijska oblast poreško-puljska in mnogo smo izgubili v tem pogledu v zadnjih 24 letih škofovanja pokojnega Fiappa... Nu on se danes ne more več braniti in zato ne nadaljujemo s tožbami Bog Je Jedini pravičen sodnik. Ob mrtvaškem odru Fiappovem molimo, da se Bog usmili njegove duše, in da onim ki imajo moč imenovanja škofov, razsvetli pamet da bodo znali posaditi na škofovsko stolico poreško-puijsko takega duhovnika, ki bo jednako pravičen Italijanu in Hrvatu in da se našemu jeziku v cerkvi povrne ono, kar se mu je otelo zadnjih trideset let, da bomo mogli tudi mi Hrvatje povsod ne-motjeno pevati v svojem jeziku : Slava Bogu na višavi in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje.
Kakor vidite, je „Naša Sloga* dcer v formi bolj blaga, ali v stvari Je nje sodba istotako stroga kakor naša.
Reminiscence. Prejeli smo: Pred 14 leti smo šli trojica tržaških krčmarjev v Istro po vino. Ustavili smo se v Fontanah na pošti. Krčmarica je bila kmetska, bolj priletna žena, a zelo inteligentna in prijazna. Kmalo za nami so se pripeljali pred pošto v landaverju trije brat|e Vergottini, od katerih je bil eden deželni odbornik, eden pa župan v Varšaru. Ko so se nam predstavili in nas povabili, da Jih obiščemo v Poreču, kjer imajo svoje kleti, je vstopila krčmarica in se globoko poklonila visoki istrski gospodi. Varšarski podeštat, pod katerega območje spadajo tudi Fontane, je ženo uljudno nagovoril ter jI povedal, da Je prišel k nji v važni stvari. „Piovan" zahteva, 1a mu park tiramo sobe in izvršimo nekaj drugih poprav v stanovanju, kar bi stalo približno 1200 goldinarjev. Ker smatram vas za ugledno ženo, ne bi hotel, da se kaj ukrene brez vašega znanja in nasveta; zato sem prišel k vam kakor vaš podešta. Tako je govoril varšarški župan napram kmetici-krčmarlci. V oni čas nismo mi poznali ne krajev in ne ljudi, ker smo bili prvikrat v onem kraju, zato smo radovedno poslušali županov laški nagovor kmetici. Ostrmeli smo pa, ko je kmetica takole odgovorila uglednemu možu: »Radi nas naj.... vzame plovana (kurata) in škofa, ki ga je poslal k nam! Mi ne dovolimo niti krajcarja temu človeku. Župan in njegova visoka brata so bili kakor poparjeni na ta odgovor in tudi nam je bilo nekako neprijetno. Ko pa Je župan prišel do sape in je krčmarica, na vprašanje o vzroku za njen nastop, pojasnila svoje in stališče tamošnjega ljudstva, rekoč: Ta ikof nam pošilja sem člo-
veka, ki nas ne razume in ki ga ljud tvo ne razume — za takega dušnega pastirja ne damo mi niti novčiča — smo mi ostrmeli. Vergottanijeva gospoda pa Je naglo plačala račun in pobegnila od sramu 1 To se Je godilo pod upravo pokojnegaF lappa. Lj-dstvo je v onih krajih verno, a je ob enem tudi narodno. Opisani nastop kmetice je pa dokazom, kakih vspehov ima pričakovati cerkev od vladik, ki vsiljujejo narodu pastirje, ki ne razumejo ljudstva in ki jih ljudstvo proklinja z višim pastirjem vred — mesto da bi jih ljubilo in poslušalo !
Kakor v Fontanah, tako Je biio na raznih drugih krajih poreške vladikovine 1 Te reminiscence naj bodo prihodnjemu škofu v opomin in svarilo.
V boj za domačega delavca! Opetovano srao te dni opozarjali, kako Je začela naša občinska uprava v svojih nasadih odpuščati domačine, dočim regnicole obdržuje v službi. Navedli srao posebno slučaj v vila Ri?oltella, kjer so pred približno enim letom nastavili kakor stražnika regnicola Ronchi Josipa z razmerno jako lepimi dohodki, prostim stanovanjem in monturo, dasi je več domačinov prosilo za to službo. Sedaj pa nam poročajo, da v isti hip, ko — pretvezno iz vzrokov štedljivosti — odpuščajo domačine, najemljejo nove regnicole. Tako je predvčerajnjim nastopil službo novoimenovani vratar v ozadju municipalne palače: zopet regnicolo, imenom Leopoldo Golinelli!
Kako skrb imajo naši signori za te ljube njihove regnicole, priča tudi nastopni slučaj. Pred par leti je bil pri tramvajev! družbi nastavljen neki italijanski podanik kakor kontrolor. Prišla pa Je odredba na-mestništva, da morajo tega tujega podanika odpustiti. Zgodilo se Je, ker je prišel — moraš. Ali signori so mu znali pomagati. Podelili so mu cittadinanzo in mož se je lepo povrnil v službo, kjer še danes odjeda kruh domačinom! Mestno plinarno vodi tudi italijanski pcdaulk.
To so razmere, ki kričijo do neba. V nobeni drugi državi ne bi bile možne. Povsod drugod bi državna oblast posegla vmes z železno roko. Vse naše gospodarsko življenje trpi pod grozno depresijo, na tisoče domačih delavnih rok mora počivati brez dela in trpeti glad. Tu se hoče že velike brezobraznosti, da ob takih razmerah občinska uprava daja vsak košček kruha inozemcem. Ne govorimo tu s tesnosrčnega nacljonalnega stališča, saj se gedi krivica tudi domačinom italijanske narodnosti. Se nezaslišaneje pa je, da se ne oglaša noben socijaiistični gromovnik, ki sicer kriči na vseh oglih, da so Jedino socijalni demokratje zaščitniki ubogih in tlačenih. Končno pa smo tudi radovedni, kdaj začne reakcija med domačim ljudstvom proti tej regnicol-ski kalamiteti ? 1 Bil bi že skrajni čas.
Odpošiljanje poŠte za c. kr. poštni urad v Solunu Ker je železniški promet na progi Belgrad-Solun zopet otvorlen, odpošilja se pošta za avstrijski poštni urad v Solunu zopet normalno po suheni via Bel-grad-SkoplJe- Guraendje.
Razstava 2 originalnih slik! Nadarjeni umetnik, akademični slikar, mojster Nikolaj Viihajlovič, bivajoč v Monakovem, razstavil e na ogled v knjigarni gosp. Josipa Gorenjca dve svoji originalni sliki, katere zaslužijo, da si jih vsakdo ogleda. Slikar, vrl Slovan, izvršuje vse vrste siik, kot: portrete (po fotogr. slikah), slike iz narave, posnemanja slavnih originalov, umetne strope (intarsia), umetne plakate v dveh barvah, cerkvene slike po zmernih cenah. Gospod Gorenjec sprejema blagohotno naročila ter daja pojasnila za morebitna izvrševanja.
Za našo Družbo. G. L Borovnik, lastnik dobroznane puškarne v Borovljah, je podaril CM družbi 20 K namesto običajnih novoletnih voščil, a želi vsem cenjenim odjemalcem srečno novo leto. Družba se svojemu dobrotniku iskreno zahvaljuje ter toplo priporoča to narodno tvrdko vsem slovenskim lovcem. Dobe tudi bogate cenike.
Ženska podružnica v Ribnici Je nabrala med ribniškimi rodoljubi za odkup cd novoletnih voščil in mesto vsakoletne veselice K 82. Vzornim Slovenkam: hvala I
Ameriški Slovenci so se kaj ljubeznjivo spomnili CM družbe za novo leto. Po ljubljanski kreditni banki jej Je nakazal g. M. Pogorelec, Chicago, III., K 10); g. Al. An-dolšek, tajnik I. CM podružnice v New Yorku, Je poslal K 400 s prisrčnim opisom, kako se zanimajo naši rojaki v Ameriki za svojo staro domovino in za prevažno CM družbo. Srčne pozdrave našim dobrim rojakom v daljni tujini.
CM družbi le poslal: I g. L Pilnaček, tovarnar v Kraljevem Gradcu na Češkem, 300 K kot prispevek od prolaje toaletnega mila, stearinskih in glicerinikih sveč.
2. Tvrdka A. E. Skabeme v Ljubljani Je poslala CM družbi znesek K 50 30, kot
tiSTČEDNl BANKA ČESK^CH SPORITELEN
Vloge na knjižice 474V57«7. PO odpovednem roku. Premijne vloge 5 Stalne vloge 5%. Vlo*e po tekočem n: računu po dogovoru rajugodnejše. s:
7ADIJE ii KAVCIJE - - - tENJALNICA-
Uradne ure od 9. -12.'/, dof. In 2.V* 5. pop.
prispevek od piva, prodanega po slovenskih pokrajinah. - Vse označene tvrdke priporočamo r rio.ju^nemu občinstvu prav toplo.
Za Cm obrambni sklad so se nadalje prijavili: 1079. Marija Pfeifer, učiteljica v Trstu, plačala 200 K. 1080. Neimenovan plačal 200 K.
Otroški vrtec v Vrdelci priredi danes dne 5. t. m. cb 4 30 popoldne otroško veselico v prostorih „Gospodarskega društva« v Vrdelci. Spored: 1.) „Domovini";
2.)	„Indijski s i r o t i% žaloigra v treh dejanjih. Uvod govori Evgenija Doijak.
—	Vstopnina 40 vinarjev, sedež 20 vinarjev. Otroci 20 vinarjev. — Ker je čisti dohodek odločen v dobrodelni namen, k obilni udeležbi vabi	Vodstvo.
Iz Bazovice. Šolska mladina priredi danes in jutri popoldne po blagoslovu svojo božičničo v prostorih „Konsumnega drnštva". Na sporedu so : petje, deklamacija, igra, šaljivi prizori. Stariši se že sedaj vesele nastopov svojih malčkov in so hvaležni učiteljstvu za njegov trud. Zato smo tudi uverjeni, da bodo prostori nabito polni, kar bo učiteljstvu gotovo v najlepše zadoščenje.
Združena svetolvanska narodna društva prirede v korist revnim slovenskim
Šolskim otrokom sledeče:
1.	V ponedeljek — dan sv. treh kraljev
—	ob 4. pop. mladinska veselica v „Mariji nem domu".
2.	V soboto 11 Januarja ob 9. zvečer v „Gospodarskem društvu" na Frdeniči, pogovor o važnosti rednega šolskega obiska.
V nedeljo, 12. januarja ob 4. pop. mladinska veselica v „Nar. domu*.
4.	V soboto, 18. Januarja ob 9. zvečer pri Živcu na Sovranišču pogovor o važnosti rednega šolskega obiska.
5.	V nedeljo, 19. januarja ob 4. pop. mladinska veselica v „Obrtnem društvu" pr>
6.	Istega dne ob 4. pop. mladinska veselica v „Gospodarskem društvu" na Vrdelci.
7.	V nedeljo, 26. januarja ob 4. pop. sklepna mladinska^.veselica v „Narodnem domu".
Vstopnina za veselice 40 vin., sedeži 20 vin. Pri pogovorih pa vstop prost.
Ker je namen teh prireditev plemenit, se radodarnosti ne stavijo meje; a predmet pogovorov Je tako važen, da Je želeti, da se ga udeležijo vsi oni stariši, ki imajo otroke v šoli.	Združeni odbori.
Zimski šport v Bohinju. Snežne razmere so ugodne in sankališče Je v prav dobrem stanju. Zato se vabijo vsi, ki ljubijo zimski šport, na blesteči sneg v Bohinjsko Bistrico. Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem.
Delavsko konsumno društvo pri Sv. Jakobu bode slavilo danes, v nedeljo otvoritev novih prostorov. Ob tej priliki priredi domačo zabavo s petjem in godbo. — Pevske tcčke bodete proizvajali šentjakobska Čitalnica in „Ilirija", godbene pa cdsek NDO. Začetek ob 7 zvečer. — Vstopnina prosta.
Božičnica pri Sr. Jakobu Je uspela v moralnem in materijalnem obziru prav dobro. Prostrana telovadnica nove CM Šole Je bila polna občinstva, ki je pazno sledilo proizvajanjem malih gojencev otroškega vrteča, ki so v lepi slovenščini neustrašeno deklamirali, peli in proizvajali prizorčke v občno zadovoljnost, posebno če se pomisli, da večina teh otrok ni pred dvema mesecema niti razumela slovenskega jezika.
Končno je še gdč. vrtnarica v presrčnih besedah nagovorila navzoče ter vzpodbujala starše, naj pošiljajo otročiče v vrtec, nakar Je sledilo burno odobravanje. Pripomniti moramo, da Je odbor CM podružnice pri Sv. Jakobu pomagal pri napravi odra ter da se sploh Jako zavzema in skrbi za vrtec, katerega je sam ustanovil in ga tudi sam vzdržuje. — Vsa čast si. odboru in gdč. vrtnarici Veri Ponikvarjevi, ki Je dosegla v tako kratkem času, tako lepih uspehov.
„Zavarovalnica goveje živine" v Bazovici bo imela v nedeljo, dne 12. t. m. svoj redni občni zbor v dvorani „Konsumnega društva" ob 4 popoldne. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika ; 2. Poročilo tajnika ;
3.	Poročilo blagajnika; 4. Razni predlogi in nasveti.
Statistika šampanjca. Zadnji „Slovenski Trgovski Vestnik" poroča o velikem napredku šampanjske industrije. Tako na primer se je prodalo v letu 1900 28,055 045 steklenic šarapaajca; v letu 1911. pa je to število poskočilo na 35 milijonov steklenic. Povprečno se je v zadnjih dvanajstih letih predalo samo na Francoskem letno 33 milijonov steklenic šampanjca. Ker povprečna cena šampanjca in sicer en gros celo na Francoskem znaša za steklenico 5 frankov, znaša skupni znesek letno prodanega šam-panjsa okrog 172 milijonov kron. Finančni uradniki na naših mejah vedo povedati, kako ogromne svote romajo na Francosko za šampaajec. Slovenci imamo vinorodne kraje, pri rarljonalsem delu, s trudom io pametnim postopanjem bi lahko tudi marsikateri Slovenec pri izdelovanju šampan-ca zaslužil lepe novce. Prepričan sem, da bi Cthi mnogo raje kupovali od nas, nego od tujcev 1 Na Štajerskem imamo sicer nekaj tvcrnic Šampanjca, a žal, vse so v nemških rekah.
TržaSka krajna skupina Zveze avstrijskih poštnih in brzojavnih uslužbencev priredi pod pokroviteljstvom c. kr. pod ravnatelja poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu, g. dr. vit. Frana pl. Tobi aseha danes, v nedeljo, dne 5. t. m. v Dreh erjevi dvorani Piazza della Borsa (vhod ul. Canal piecolo 4). Pri plesu bo sviral želež ničarski orkester. Ples, pod vodstvom gosp. Josipa Bizjaka prične ob 9 zvečer, in traja do 4 zjutraj. Vstopnina: za člane z eno damo K 1, za nečlane z eno damo K 1 50, vsaka druga oseba K 1.
Ker Je čisti dobiček te prireditve namenjen v podporo bolnim poštnim in brzojavnim uslužbencem, ter vdovam in sirotam pokojnih članov Tržaške krajne skupine Zveze avstrijskih poštnih in brzojavnih uslužbencev, se odbor nadeja najobilnejše udeležbe.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca decembra 1912. sledeči promet:
Dohodki.
A) redni dohodki:
1)	Prispevki iz nabiralnikov	1806 K 81
2)	Prispevki podružnic Kranjsko . 4883 K 60 Štajersko . 2662 K 45 Koroško . 136 K 02 Primorsko 1949 K 31
Nižje Avstr. — K —__
Skupaj 9.631 K 38 3. Razni prispevki 9.335 K 63
20.773 K 82
2.282 K — 23.055 K 82
35.207 K 87
skupaj . . b) izredni dohodki: Prispevki za obrambni sklad skupaj . . .
Izdatki.
A)	redni izdatki:
1)	plače, remun. učit. osobju, razni računi itd. . . .
B)	izredni izdatki:
2)	nalož. na glavnico,
oz. obrambni sklad.....14.120 K 65
skupaj . . . 49.328 K 52
torej primankljaja . . 26.272 K 70 Opomba. Pri obrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 K.
_Slovensko£gledališče.
DJa n e s l popoldnegserponovi ob znižanih cenah opera
»NIKOLA ŠUBIĆ ZR1NJSKI".
Zvečer bo premijera R o v et to ve drame	„NEPOŠTENI"
(I disonesti).
Ta predstava velja za abonente A.
.S
V ponedeljek, na dan Svetih Treh kraljev, se popoldne ponovi fpriljubljena
opereta JESENSKI MANEVRI".
Zvečer se naše občinstvo seznani s klasičnim umotvorom nesmrtnega Moličre-a, komedijo
„NAMIŠLJENI BOLNIK"
(Malade imaginaire).
Ta predstava velja za abonente B.
Tržaška mala kronika.
Trst, 4. januarja.
PoStena dekla Je 32Ietna ližačanka, Ana Zockova, stanujoča na Beivederju štev. 75. Ko je namreč prišla dne 19. decembra v službo k Schmiedererjevim na Beivederju št. 12, ni ostala pri njih več nego samo en dan, potem pa je izginila, žnjo pa tudi zlata gospodinjina ura in dva prstana, eden z briljaziti in rubini, precejšnje vrednosti. Zo ckovo so aretirali.
Tatvine. 191etni Silvio Birti. stanujoč pri Sv. M. Magd. Zg. Št. 567 se je na sveti večer splazil v stanovanje Paskala Tiemia v ulici Belvedere 24 in je ukradel tamkaj 120 kron vredno koio. Kolo je popeljal domov, ga prebarval in izpremenil tudi nekaj stvar),
Nova trgovina
M
Ali' Industria inglese
„PRI ANGLEŠKI OBRTI"
ulica S. Caterina štev. 7 (}'0*.TPT)
Velik izbor oblek za moške in dečke.
Angleški ranglan, paletots zadnjih novosti, kožuhovine. BOGAT IZBOR oblek, normanskih kostimov in sukenj za otroke. Telovniki „FANTAZIJA".	Cene, da se ni bati konkurence
Dr. Pecnik
Dr. PETSCHNIGG
Zrst, via S. Caterina štev. 1.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8—9 In 2—3 in Specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: 11 V,—1 in 7—71/,.
IE
Dr. aL Nratloeiu
Ces&re Cosciancich
iMKtSljMifMi Mfcl-tctmfk » ordtatrm od 9.—/. Im od 3.-6. Trot, Ifcurlera vecchia 33
fL »mL Talaftm 1708.
Čovarna čevljev

D:
JOSIP STRUCKEL
Trst, vogal uL Nuova-S. Caterina
Not prihod volnenega blaga za moške in ženske, zefir, batist in per^jiva svila za jopice.
Svilenina in okraski zadnje novosti velik izbor izgotovljenega perila in na metre, spodnje srajce moderci.
Vezenine in drobnarije, preproge, zavese, trliž po izjemno nizkih cenah.
Da-
no
FrafeUi Rauber
Trst, ulica Carduccl 14 (ex Torrente) Zaloga ustrojenih kož.
Velika izbera potrebščin za čevljarje. — Specijaliteta
potrebščin za sadlarje.
ARTUR0 M0DRICKY
Prodajaloloa ■•■■f. blaga In drobnih predmetov Trsi, al. Belvedere 32.
Šivane odeje od K 6 40 do 18 —, volnene K 3*— do 20--—, bel in pisan fuštanj, bombaževi in volneni trikoji za moške, ženske in otroke ; volnene in svilene šerpe. Izdelano perilo. — Platno na mero za rjuhe, žimnice, srajce, ovratnice, ovratniki, zapestnice, dežniki itd. Velikanska izbera.
MODUNG
v Trstu
180 filijalk. — 1200 delaveev
I.	podružuiea:
Corso štev. 27.
II.	podružnica:
ulica Cavana štev. II
(vis-6-vis ul. Madonna del Mare)
FinI tevljl po ljudskih cenah. Izključena vsaka konkurenca.
PRIMER:
Moški čevlji:
črni močni........K	7*50
„ Box.........„	9*50
„	fini Goodjear Welt . . .	„	13 50
„	„ amerikanski . . . .	„	11*—
„	„ „ najfinejši	„	17 —
nizki čevlji črni......„	6*—
. zelo fini črni.....„	11*30
„	amerikanski luksus . .	„	16*—
Ženski čevlji:
odprti črni „Romana" ....	K	3'20
„ lakasti „ . . . .	„	4'SŽO
nizki čevlji, močni.......6*—
„ „ chevreau . . . .	„	7*50
„ najfinejši Goodjear Welt	„	11*—
„ amerikanski luksus . .	,	13*—
„ 9 v barvah .	„	14 —
„ „ lakasti . .	„	15*—
Čevlji visoki In nizki za otroke od 2 K dalje.
CORSO 21 Ul. CAUAIiA 11.
B
ZIMA
i
1912
1913
■V-V
Velika zaloga ter dnevni dohod najmodernejše angleške, kakor druge volne za ženske obleke, fuštanji tkani in velour, odeje šivane (kovtri) domači izdelek, flanelaste odeje, gradi za ma~ draee, preproge, zavese, volnene vseh barv iz čipk in tula, maje, volnene in trieot (fuštanjasti).
Ogromna izbera vsakovrstnega perila in moškega blaga.
V največji slovenski trgovini
Križmančič & Brešcak
Trst, ulica Nuova štev. 37.
Zmerne cene. DomaČa in solidna postrežba. Uzorci na zahtevo franko.
Nova slovenska
trgovina izgotovljenih oblek
ter domačega in inozemskega blaga za moške obleke
MARTIN SKAPIN, TRST, ulica Arcat*. št. 19
Moške obleke od K 14 dalje, deške obleke od K 11 dalje, plat. obleke, restalje, £ srajce, malje, sp. hlače itd. Specijaliteta hlač za delavce domačega izdelka, g
Napravljajo se obleke po meri vsakovrstnega kroja. Cene absolutno kunknreažo«. j
fc_?—*_
Antiseptično I : obveza :
je potrebna pri vsaki ranitvi.
Že 40 leta sem se je i/."kazalo omečilno mazilo, mcnovano Praško domače mazilo, kot zanesljivo obvezilno sredstvo. Isto varuje rane, olajšaj e vnetje in bolečine, učinkuje hladilno
ter povspeauje zaceljenje in ozdravljenje^ Pošilja se vsa* dan po pošti 1 doza 70 vinarjev. Pri naprej plačanih K 3*16 se pošljejo 4 doze, K 7'— 10 doz franko v vse kraje av. ogr. monarhije.
GLAVNA ZALOGA:
«S> B. FRAGNER,
c. kr. dvorni zalagatelj
lekarna „pri črnem orlu", Praga, Mala Stran, vogal Me-rudove ulice št 203.
Zaloge po avstro-ogr. lekarnah.
V,
~~ Žganj srna
Pečenko
se je zopet odprla
v ul Scala Beivedere št. I
(prihod iz ulice Miramar),
Prinoroča se svojim starim obiskovalcem in obenem cenjenemu občinstvu.
RUDOLF SCHULTZE
■■ IZ BERLINA konoosijonlranl zebotehnik ——
Plazza Barriera veccliia. uhod ulica Sotte Fontane fiteT. 8, IL
UMETNI ZOBJE PO NAJNOVEJ§l MODERNI TEHNIKI.
JAMČI SE ZA PERFEKTNO IZVRŠITEV. Zmerne cene z ozirom na razmere manj posedujočih sloje?.
OPRAVKI SE IZVRŠUJEJO V DVEH URAH. — SPREJEMA OD 9—1 IN S—7.
Zaloga pohištva i i Solkana
= na obroke
Trst, ulica Madonnlna 5
Popolne sobe, zelo fine, solidne, postane dobro izdelane, čvrste, svetle in nepoli-rane ter posamezno pohištvo, tudi že lezno; šivalni stroji, stenske are, slike ogledala, manuf. blago. - Zmerne cene.
Ces, kr. priv
nlmondo Bistoch
Trst, ulica Caprin 9,
vogal ulice Guardia.
Velika izbera žepnih ur iz srebra in kovine.
Regulatorji In budilke. Poprave po nizkih cenah.
Vsako uro jamčim 2 leti.
€t mirni Varblnek
manufakturna trsoulna
Trst, ulica Giulia št. 14.
Velika izber oblekec za otroke, damskih bluz, kri vse izdelano po zadnji n:odi, boe in vseh manufak. turnih predmetov. — Stezniki, pasovi, drobnarija Cene najnižje, „brez konkurence.
( ifte Kuovo
"Hvt Plazza Barriera Settefontane
(NOVA KAVARNA)
Prva udobnost. Bogata izbera Časnikov. Prvovrstne pijače. Hladila vseh vrst. Biljard Seifert Telefon 19-81. Poleg kav trni se nahaja tudi izvrsten
B U F F E T,
kjer se prodajajo mrzla jedila, vi2o in Dreheijevo pivo. Sprejemajo se naročila Da dom. Priporoča se udani
FRANJO ABRAM, lastnik.
Kardinalna točka negovanja zdravja
je, treba prebavo pod vsemi pogoji vzdržati na vrhuncu njene naloge in jo z vsemi močmi podpirati.
Priznamo, iz izbranih najboljših in dobro n-finkujočih zdravilnih razstlin skrbno pripravljeno, ▼zbujajoče, prebavo pospešujoče in lahno odvajajoče domače sredstvo, ki ublažuje znane posledice BezmernoBtl, napačne dijete, prehlajeoja, vedne-g-a sedenja ia nadleiaega zaprtja, n. pr. zgago, nupctj -, premočne tvoritre kise fin in krčevite boleči. ", Je Dr. ROSOT BALZAM ZA ŽELODEC Iz lekarne B. PBA6NERJA t Pragi.
Vsi deli ovoja imajo zakonito zajamčeno vastveno znamko.
Glavna zaloga : Lekarna B. Fragoerja, c. in k dvornega dobavitelja "Kineumorla", Praga, Mala-etran, 203, vogal Nerudove ul.
Vsakodnevno poštno razpošiljanje.
1 Cela stekl. 2 K, 1 polovična stekl. 1 K.
Po pošU, če se pošlje denar naprej K 1*50, mala staklenica za E 2 80 ena velika, za K 4*70
dve veliki, za K 8'—, štiri velike za K 22*— štiri-aajst velikih steklenic poštnine prosto na vae po-
staje avstr.-ogerske monarhije.
V Budimpešti lekarne: Kor&nyi Lajos, dr. Leo Egger in J, Egger, Ludovik Braun, Jos. pl. Torek.
Zaloge v vseh lekarnah Avstro-cgrake.
■VJC", Vi -./iNt' JSr	,
za trgovino in obrt
(ustanovljen leta 1855). — (Glavnica in reservs 243,000.000 kron). PODRUŽNICA V TRS U Piazza Nuova št. 2 (lastno poslopje)
sprejme v svoje
jeklene varnostne cslfce
zdelane od svetovne tvrdke Arnheim v Berolinc »ajs-mfieno proti po£&rn ia vlesm, pohrasc Ln apravijanje vrednot, kakor tudi s&voo pe-hrano zaprtih zavojev, ter da, v dotičnih jekleaii celicah v najem
yarnosf»e shmlske {ssffcsS
rizličniii velikosti, v katerih se lahko shranijo v: od nostnl papirji, listlz&o, dragulji itd.
(Varnostne celice ne more nihče drugi odoret kakor stranke vzajemno z banke.
Uprava in shramba vrednosti v lastnih celicah na razpolago.
Podružnica Kreditnega zavoda sprejem*
hranilne vloge na knffik
in jih obrestuje do nadaljnega obvestila
po 3 V/.
Rentni davek plača direktno znved.
Bavi se tudi z vsemi bankovnim! poill, ter sa varovanjem proti z gubam na žrebanja.
Andrej Purič
kovač,
Trst, ulica Media 6
Prevzema se vsakovrstno delo stavbenega kovača.
Ante Lisica
Trst, ul. Lazzaretto vecchio 36.
Zaloga dalmatinskih vin
iz Visa in Poljic s priklopljeno gostilno.
Gostilna v ul. Pozzo št. 20
(Sv. Jakob) kjer toči žganje in druge likerje.
Gostilna v ul. Cas. Donadoni
— ter gostilna —
Campo S. Giacomo št. 19.
Vino na debelo po ugodnih pogojih.
Priporoča se cenj. občinstvu za obilen obisk.
Tovarna
kevčegov in potnih torb v vseh velikostih in popravila pe nizkih oenah — PoiilJatTe na vso strani.
Trst, ul. Silylo Pellico štev. 8.
gSB Min II TVRDKA
COEN &BARUCH
prej na Corsu ftt 20, palača Salem se Je premestila
v ul. S, Spiridtone 7, vogal nLCaraile
ob priliki praznikov nova zaloga moiklh in deških oblek. Inozemsko ln domače blago. — Cene najniije. Sprejemajo se naročila po meri.
ASTI in šumeči refošk
prave specijalitete odlikovane kleti
lađoslava petrić-a
ZALOGA V TRSTU ulica Geppa št. 12. - Telefon 1025.
Priporoča tudi Bvoja zajamčeno pristna dalmatinska -vina. — Posebne nizke cene preprodajalcem in odjemalcem na dom.
Novi 2obo2dravnišHi
ambulatorij
ul. Rossini št. 12 (vogal ul. delle Poste)
Laboratorij za moderno dentistiko.
Umetni zobje od K 4 — dalje, plombe z materijalom najboljše kakovosti po K 2
Izdiranje zob brez bolečin po 2 K. Ordinadjske ure:
od S dopol. do z pop. in od 3 do 7 »večer.
Ob nedeljah in praznikih od g do X2.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem odprl in s svežim blagom založil
trgovino jestvin
Trst - ulica Meuia št. 8 - Trst
Podružnica y Kolonji 295.
Ker imam na prodaj sveže blago pr^e vrste in prodajam po najnižjih cenah ae nadejam, da me bodo spoštovane gospe podpirale. Postrežba točna iu na dem.
Z vsem spoštovanjem udani
PETE P, B RADELJ.
Obleke, suknje,
ijS^Sr površniki
se prodajajo za polovično ceno prave vrednosti.
Vsak si lahko ogleda in se prepriča, ne da bi bil prisiljen kaj si kupiti.
Barriera št. 4, I. nad., desno.
Odlikovana kroja£n?c*
Rnselmo Marcorin
dobavitelj c. k. državnih uradnikov.
GOSTILNA
Air Anticn Pompei
TRST trg C.
Goldoni in na istem trgu se nahajajoča
slovanskemu občia- CAFFč GOLDONI
fitvu za oblen obisk. Fran Marinšek.
trajno delo v Ljubljani
■o aprejme izurjen ln zmoion
tesarski poslovodja
(polir)
zmožen slo/en :6ine in nemščine ter strokovno i Izobražen. — Ponudba z zahtevo plače na: i A*T0N STEINER, mestni tesarski mojster j - LJUBLJANA -J
Kdor želi kupiti kavo,
čaj, kakao, namizno olje, rum in konjak, vao I. vrste, po niskih cenah,
naroči poštni zavoj 6 kg
(netto 43/4), ki ga dobi poštnine in carine prosto od zaloga prve s prodajo na drobno združene tvrdke
Hnrry Goetzl, Trst, uL Mlramar 13.
Na nobeni mizi ne bi :: smela manjkati ::
steklenica dobrega rama, pravega konjaka, maršale, maraskina iz Zadra
ki se more kupiti po cenah, ki se ne boje nobene konkurence v žganjarni
AL QUI3I3ANA
Carlo Pollak
trg Ponterosso 3 (vogal ul. Pcnterosao) in v skladišču ul. Massimo d'Ase$lio 1.
Preden se kupi, se lahko poskusi!
Zaloga pohištva
z lastno tapetniško delavnico.
SPECLJALIIETA: spalne sobe od 145 goldinarjev naprej — z žicnnicami, peresnicami, zrcalom in mramomatimi plečami vrčd — iz mahagouijevega, orehovega le^a, amerikanakega oreha, jerenovega,
Btovega lesa itd. LUIGI Ffl' ClERI
Trst, ulica Fonderia 12, 1 nadstropje.
Dobiva se v Trstu pri tvrdkah:
Ingegnerl Gimadori, Maoro St O.l, ul. Gloanč Carduool 8-ZO. — B. Dltmar, Oabr. Brftnner, A. O., Piazza del Fonterosso 1. — Oaram-ampen - Oraellaohaft m. b. H. Dunaj IV, SoUeifmftUguie itov. 4.
Nove OSRAM svetiljke '.v
Ne razbilne!
70° 10 prihranka na toku. - Briljantna, bela lu6. Traja dolgo. -Za istomerni in izmenični tok. - V svetlobni moči 0*25 do 1000 sveč in napetosti 1*2 do 200 voltov. - Dobiva ee povsodi I -jlj
Družba „Osramovih" svetilk z o. z. Dunaj VII2.
Ame^lfanska justica.
V	A TI i t .Ki je marsikaj takega, česar mi v starem ^»etu nikakor ne moremo razumeti. Med te, nam nepojmljive stvari spada tudi amerikanska justica, način, kakor v Ameriki del« pravico. To amerikansko pravico sta prav jasno predočila posebno dva kazenska procesa, ki sta se v zadnjem času vršila pred njujorško poroto. Prvi slučaj je znan tudi našim čitateljem : Neki policijski komi-Bar je bil obdolžen, da je najel morilce, ki bo usmrtili lastnika neke igralnice, ker bi bil ta utegnil spraviti na dan stvari, ki bi bile kompromitirale njujorško policijo. Kom sarja so nekega dne prijeli, postavili pred poroto
in obsodili na smrt.
V	drugem slučaju je bil radi korupcije obsojen v večletno ječo blagajnik njujorške občine.
S policijskim komisarjem vred so bili obsojeni na smrt tudi štirje od njega najeti morilci. In tu je interesantno vprašanje, na kt.ki pcdlagi so bili ti ljudje obsojeni?
V	procesu radi umora onega lastnika igralnice je bilo osem obtožencev obdolženih, da so izvršili naročen umor. Od teh so štirje priznavali, da so izvršili umor v družbi osta lih štirih in po nalogu komisarja; 03tali štirje pa so zanikali vsako krivdo. Ker drugih prič ni bilo, je torej stala izjava štirih obtožencev proti štirim. Po amerikan=kem kazenskem pravu pa je obtoženec, ki nastopa kot priča proti soobtožencu, prost. V tem slučaju so torej bili štirje proti štirit in po pojmih, ki jih imamo mi o pravici, res ne vemo, čemu bi morali več verovati onim štirim, ki obtožujejo, nego onim štirim, ki tajijo ? ...
Drugi slučaj ni nič manje zanimiv, nego prvi, a gotovo ravnotako — amerikanski. Neki bankir — ruski Žid — je bil obdolžen, da je ogoljufal svoje klijente za pet milijonov in moža so utaknili v zapor. Njemu pa je padlo v glavo, da je obdolžil kakor sokrivca blagajnika mesta Nju-York, ki da je provzro-čil njegov polom. Pri nas bi takemu goljufu poleg druzega naprtili na vrat tudi še obtožbo radi zločina obrekovanja. Ne tako v Ameriki. Tam so na podlagi te obdolžitve utaknili v zapor blagajnika in izpustili iz zapora goljufivega bankirja. Pri razpravi je f&iitni bankir nastopil kot priča proti mestnemu blagajniku, ki je bil res obsojen v večletno ječo, dočim se bankirju ni skrivil niti las. Čisto amerikanski, kajneda ? !
Tema slučajema podoben je tudi slučaj, ki se je dogodil pred 10 leti pred isto poroto. Neki moriloc je obdolžil znanega odvetnika, da ga je najel za umor. Na podlagi te obdolžitve je bil odvetnik obsojen v smrt. dočim je bil morilec prost! Odvetniku je gu-berner sicer spremenil kazen v dosmrtno ječo, dočim ga je sedanji guberner pomilo-8til, a pravi morilec je ipak na svobodi.
Seveda poreče čitatelj : Pa kako so možne take obsodbe, saj vendar niso tu le državni pravdnik, sodnik, pr;če, ampak tudi porotniki. Saj so vendar porotniki, ki izrekajo sodbe.
CiUtelj utegne te vrste justice morda bclje razumeti, če mu povemo, da v Ameriki volijo tudi sodnike in državne pravdnike, kakor pri nas poslance in občinske zastopnike. Sodnik in državni pravdnik sta torej vedno strankarja, ki gledata, da svojim političnim nasprotnikom, oziroma nasprotni politični stranki, kjer le moreta — kako na-kuhata! Pomislimo samo, kako bi bilo v naši ljubi sosednji Kranjski, ko bi tam imeli sodnike in državne pravdnike, ki jih je stranka postavila na njih mesta. Dr. Tav čar bi danes bržkone sedel na Zabjaku, dr. Tr llerju in še komu drugemu tudi ne bi se godilo bolje, da niti ne govorimo o Ribni-karju. Ko bi pa bili na krmilu liberalci, bi moral dr. Šusteršič kašo pihati. Saj, če se prav hoče, se najde prav lahko vzrok, da se človeka spravi na obtožuo klop in obsodi. V tem oziru imamo posebno lepe izglede tudi na bližnjem Hrvatskem, kjer sodniki tudi niso druzega, nego orodje v rokah madjar-skih oligarhov. In kako ti vrše svojo moč, 60 pokazale obsodbe dra. Hink vica, dra. Lorkovića, Stipe Radića in še mnogih drugih. V Ameriki politični sodniki seveda niso boljši, nego v Evropi, k večjemu, da so še bolj brez pomislekov. Seveda poreče čitatelj, saj so tu poleg sodnikov in državnega pravd-nika tudi porotniki, brez katerih ne more biti nihče obsojen. To je sicer res, a ravno tako res je, da imamo s porotniki v procesih ki imajo politično ozadje, tudi v E ropi precej žalostne skušnje...
Kar se tiče amerikanskih porotnikov, so res oni važen sestaven del k ženske justice, a ti 1 udje so v resnici pravi, potuil >vanja in usmiljenja vredni reveži — prave žrtve. Po-retniška služba se smatra povsodi za zelo neprijeten posel. V Aiueriki pa se zdi, da se smatra ta s užba za nekaj zelo priletnega. Ne morem si namreč drugače tilm čiti, kako bi bilo s cer mož .o spraviti kupaj za ameri-kšnsk porot potrebnih 12 m ž, ki mo ajo za to, da jih sprejmejj med porotniki, oči-vidno — lagati.
Pomislite s mo, k. ko se sestavlja po-rotn šk klop! Tu kličejo pred sednijo gotovo števil drž ti 1 nov, ki jih iz rašu t jo sodnik, dr žavni pr : d ik in branit lj, e egi po enti:;, da e- nr-pričaj , Ce niiaajo kak h predsodkov, aH v prilog ali proti obtožencu ?
Če j- t;< khndidat prijatelj, znanec ali sor d-
nik v de3eti stopnji, ali če je imel le enkrat v življenju priliko, da je govoril z obtožencem, ga odpuščajo. Če ima kakoršno bilo mnenje o načinu kazenske procedure, o določbah kazenskega zakonika, ali glede smrtne kazni, ga odpuščajo; če si je že ustvaril kako sodbo o krivdi ali nedolžnosti obto ženca, če pozna posameznosti zločina, če pozna vsebino obtožnice, ga pošiljajo domov. Zdaj si pa predstavljajmo, kako je možno, da bi se v slučaju, ko gre za kak senzacionalen proces, našel tudi le en sam njujorški meščan, ki ne bi že iz časopisov poznal vseh podrobnosti procesa. Saj so o tem listi pi sali na dolgo in široko. Če ukl.ub temu najdejo 12 mož, ki so potrebni za sestavo porttne klopi, je dokaz, da so ti možje govorili neresnico zato, da so jih sprejeli za porotnik5. — Človek bi zato mislil, da more imeti amerikanski porotnik posebno prijetno službo, na vsak način prijetnejšo, nego jo ima v Evropi, ker sicer ne bi se posluževal celo neresnice, samo da doseza to čast. In vendar začenjajo za amerikanskega porotnika križi in težave še le v onem trenutku, ko so ga posadili na meeto, da sodi. Od tega trenutka naprej je namrt č porotnik v pravem pomenu besede jetnik, ki je popolnoma ločen od ostalega sveta in ki ne sme občevati z nikomur, razun s svojimi nasprotniki.
Porotniki so pod nadzorstvom policijskega uradnika, ki jih spremlja povsodi. V onem trenotku, ko je ameriški državljan postal porotnik, je jetnik skoro tako, kakor obtoženec. Na svoj dom ne more več in ve seliti se more k večjemu, če ima doma ženo, ki bi se je rad — iznt-bil vsaj za nekega časa. No, izvzemši svobode jim ne manjka ničesar. Hrano in stanovanje imajo v enem najboljših hotelov, a vedno v posebni sobi in pjd nad zorstvom svojega cerbera — policijskega uradnika. Tako so torej v trinajstih. Trinajst je sicer nesrečno število, toda Amerikanci so moderni ljudje, ki se tudi tega števila, ki baje prinaša nesrečo, ne boje. Izven sodne dvorane je med to trinajstorico glavna oseba seveda policijski uradnik. On ima skrbeti za to, da ostaja vsa družba skupaj, on jih vodi iz stanovanja na sodnijo in s sodnije na stanovanje. Če prihaja vmes kak praznik, priredi ta voditelj tudi izlet v a^tomobil-omnibusu, ki mora seveda imeti prostora za najmanj trinajst oseb Po letu jih spremlja v kako morsko kopališče ali na sladoled, po zimi pa v gledališče ali na koncert ; a pri vsem tem je naloga policijskega uradnika, da skrbi za to, da porotniki ne prihajajo v dotiko z nikomur.
Ko gre za večje razprave, ki trajajo več dni, mineva tako dan za dnevom, dokler pride dan, ko podaja predsednik svoj reasume. Reasume predsednika kakega amerikanskega sodnega dvora pa je precej različen od onega kakega predsednika, n. pr. našega sodnega dvora. Tak predsednik amerikanskega sodnega dvora enostavno pripoveduje porotnikom, kako mora glasiti njih pravorek. Morate odgovoriti tako in tako... se glasi navadno vsebina reasumeja predsednika ame-kanskega sodnega dvora in le redkokedaj se najde porota, ki bi si upala izreči drugačen pravorek, nego to zahteva predsednik...
Amerikanski zakon namreč zahteva, da mora pravorek biti enoglasen in če se porotniki ne morejo zediniti, se mora razprava preložiti. Seveda se porotniki do tikrat posvetujejo, ne da bi se mogli zediniti, a da so končno rešeni, sklepajo tako, kakor to zahteva predsednik. Če konečno povemo, da so v gori navedenih procesih bili sodniki in državni pravdnik republikanci, a obtoženci dem ;kratje, potem si more čitatelj ustvariti primerno popolno sodbo o tej amerikanski justici...
Društveni zakon, i
Društveni zakon iz leta 1867. je bil potreben korenite premembe. Oglašali so se s poslanci za premembo že v letu 1874, ali v naši Avstriji gredo t&ke-le potrebne reči po stari navadi le lepo počasi naprej. In tako se je zgodilo, da se je štle v letu 1910. lotil tega dela ustavni odoek. Nov na črt je predložila vlada v letu 1911. Odsek ga je predelal
Dandanašnji se zanimajo vsi sloji prebivalstva za politične pravice : imamo splošno in enako pravico; kaka razlika je v današnjem našem javnem življenju od življe-n a v letu 1867. !
Paragraf drugi novega zakona določa, da društva v smislu tega zakona niso cerkvene, vir>ke družbe, redovi, pridobitne zadruge, denarni zavodi, strokovna društva, boln ške blagajne. Zato je bila v odseku o tem tudi ( bširna debata, kakjr tudi ni bilo prav lahkg dolučiti, katera društva so str go politična Bistvene izprememb ; so : vlada nima pr- ic omejiti Števila članov načelni-štva p atičuih društev; društ a ni o dol na, naznanj, ti članov rtd. o cbiasti ; politična društva smejo u tanavljati podružnice in zy-ze Razveljavi] na je tudi dolu ba g ed^ r z od.sč in prepo-ed društve ih znakov. Čl ni p i--tičnih clru-tev me; b ti n jcuan 21 L I stare osebe. N.j.ižaejša izprememba pa je tj, d-.;, smejo biti po c v m zakonu tudi ženske članice politič ah društev.
To je važil i preme, ba, s katero moramo dobr računati.
Novi društve i zr.kou ctopi v veljavo s 1. majem 1913
O/erravaMo^
» bolakn* In r*komraleso«&t*
Prraroča vsf)o do ]tdl, rtrjajt žtltitc !■ tlačni« tali »rfiilzM
Priporočem* 9d mkjalorečih adrmrmLkor r rmeh slučajiht kadar se je treba p* bo le mm i eja&itL
Odlikovane i XI kolajnami na raznih nntinh ta a mu! 6000 adiiTniiUml apri&T&U,
Isbormft oku.	V Isboral »kas.
Lekarna Serra^allo - Trst
Veliko skladišče klobukov
dežnikov, belo In pisane srajce, Izladsk. platna žepnih robcev, molkih nogovlc Itd. Itd.
K. CVENKELTnt, o™32
Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna
Narodna trgovina. to$g Narodna trgovina.
žena
in vsaka pametna, štedljiva gospodinja uporablja mesto dragega kravjega, kuhinjskega ali namiznega masla boljšo, zdravejšo. redilno izdatnejšo in skoraj za polovico cenejšo margarino
i;\i€i M" o
Dobiva se povsod, ali pa se naroči naravnost. Združeno tovarne masla in margarine, (Vereinigte Margarine- n. Butterfabriken) Dunaj, XV. Oiefenbachgasse 59.
SLOVANSKA KNJIGARNA IN TRGOVINA PAPIRJA
Velika zaloga umetniških ia svetih slik, slike za obhajilo ter rožnih vencev razne sodnijske tiskovine,
vsakovrstnih trgovskih t knjig. Sprejemajo se vsakovrstna tiskarska in knji-govežka naročila.
JOSIP G0RENJ6C
Trst, ul. Caserma 17.
::: POLEG KAVARNE COMMERCIO :::
Brzojavna adresa i tri GORENJEC - T UST.
u:: TELEFON 21-1». m
Poštna naročila obavljajo se isti dan.
Najbogatejši zaloga kojIr papirja in pisarniški i poen :::: trebščin. :::: r:: Velika zaloga ma7.i<nlij molitveaiko v in ča^.>piH» v
Jfova trgovina modnih predmetov
za moške, ženske lu otroke
v Trstu, ul. della Caserma 17 (bUz11 ^'s3™	nasproti k"arno
Velika zaloga klobukov, kap, čevljev, dežnikov, perila spodnjega perila, nogovie, rokavic, ročnih torbic in dmgih predmetov po najnižjih cenah.

k 3»
•s « i * = £
Velika laloga in tovarna pohištva
ANDREJ JUG - TRST
# fc- g-& &
lit # s? a,
ii
J* Vi« 8. Lucia 5-18
Via 8. Lucia
BOGATA IN LEPA IIBSSi FINEGA. IN NAVADNEGA. POHISTTA TiPSIiKU # • ^ DELO SOLIDNO	1* mk«mtilk iMk.	OSNE ZMERNE. # m «£
Him

.Air AVVAJfTAGfilO'
Trst, ulica Sette Fontane št, 8.
Trgovina z narejenimi oblekami
za moške, dečke in otroke — po najnižjih konkurenčnih cenah. SPREJEMAJO SE TUDI NAROČILA PO MERI.
^BBHnHVMHKP^M^^	MB imMMi
Zaloga moke prve vrste
■ TRST
fej W d © W B - v_y Kasi
i Telefon št. 231 - FiiVa GrUITiiii& ^t 12. • Telefon št/23
I
Z stop tvo m g"s

m ili iej i i vrsr pšeti čue m ke :.rm u i i.
Vili? *" 12 j i*t/M**	C4 * 3	S7I ,J
iS	'J
Brzaj«
■ at
07 pozH.i>;
(raniu
Brz i: TRUDEN • TRST.
TRUDI
L^JLSJ CPD IMld
jfelo Cosciancich
II
koncesloniran zobni tehnik
Trst, ulica Ponterosso 5, II.
vhod v ulici Nuova štev. 15 Sprejema 9-I2V2 in ?Vz-T. Cene zmerne.
bi;
ikJ
Avtofteovana dunajska iola. m
— — ajrtuervijeaa — —
Mzan|a »Mak, Mstovaaji »Mek hi perila AHA flOVAK ~ THST
u,m.
ČISTILNE KROGLJICE
^ ki prenavljajo kri dobre	@
proti hemorejdam. sestav-	^
ljene i as rastlinskih snovij,	^
Ž' priporočljive sa redns delo-	5
* vanje čreves proti heir orojd-	J
% nim nadležrosfim glavobolu	w
(g; itd. — Cena Skatljl 50 atotlnk.	@ Glavna zalega:
kkrna „gaieno", Jrst, via S. Ciltno.
Dr. Leopold Mraček
zobozdravnik Trst, Corso 17,
Ordinira od 9 do 1 in od 3 do 6 popoldne. — Izvršuje vsa dela po
najmodernejših sistemih. i ; Za uboge znižane cene.
31 ovss. klobučar na
Giorgio de Luisa
Trst, ulica Barriera vecchia štev. 2.
Moderna dobro preskrbljena zaloga klobukov iz prvih tovaren.
Velikanska iabera angleških čepic
za moie in dečke. Cene izredno zmerne. Sprejemajo se poprave.

Dr. Fran Korsano
Specijalist za sifilitične in kožne bolezni — IMA SVOJ —
AMBULATORIJ
v Trstu, v ulici San Nicold štev. 9
nad (Jadransko banko). Sprejema od 12. do 1. in od 5do 61/» pop.
Hqv& prodajalna zlatarja-urarja
€icssan9ro Jamaro, Irst
CORSO štev. 23 Ptdružnica: ulica Barriera vecchia 20.
BOGATA IZBERA prstanov, uhanov z demanti ali brilanti in brez istih. Verižice, priveski, zapestnice, zlate le »rebrne ure, stenske are Itd. Itd.
Popravlja, vkupuje in zamenjuje. Izvršuje tudi vsakovrstne rezbarije. Cene smerne.
SKLADIŠČE
šivalnih strojev in koles Luigi Gramaccini
TRST, ulica Bsrriara vecchia it 25.
Cene dogovorne, mr Plačilo na otrok-
Sprejme se popravljanje šivalnih strojev vsakega zistema, Prodaja l^el. olja in aparatov.
Kupuje in prodaja že rabljem
šiva »ne stroje. 601
Moderne železne ograje *
za Vil« (Svsros), vrtip tsvaras, dvsrlifta, prestare 21 tn» Iti. Hastvovan katalog h«« 104 br«spU£&o.
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov.
Izdiranje zobov brez S vsake bolečine -
De4, j. Čer mak V. 1 useher
zobozdravnik
konces. zobni tehnik
• TRST •
uilca della Caeerma Št. 13, II. n.
„Žitna Industrija alpskih dežel" Ferd Jer$Itscb*s SflUae - RlDScnfnrt.
Stalni zastopnik v Trstu. Podružnica tovarne ▼ Gradca, Goitingen Maat; podružnica tovarne na Purpin IT/l Prfssgesse 29. Tel 4144.«=*=»
\CVCK\CKUX U KKKKKK

Čevljarska zadru;
_;& v Mirnu
edina Jugosio- Zadruga ima lastne prodajalne:	izdeluje v^^kovrst-Vanska tovarna T Barriera vecchia 38 in	ne čevlje, ki v lič-_ Čevli^v _ ®ettori v Qo«*ioi, trg	nosti in trpeznosti
ti *«, v 7	sv* Antona 1; v Splitu, ul. Sta-	prekose vse proiz-
▼ prođanlaafc vedno sveže blago, roga suda. — CENE ZMERNE,	vode tujih tvrdk.
HOVO!	Najboljša 1912.	NOVO!
526081ŠtCV Novoletna šaljiva dopisnica
kakor je Se ni bilo. Vsaka dopisnica najboljša, nedosegljiva, humoristična, Benzacijonalna. Vsaka, tadi najmanjša pošiljstev je dobro sortirana in vaaka dopisnica v zaviticu.
Mi imamo edini razprodajo.	Iščejo se zastopniki povsod.
10 orig. vzorcev proti vpoSiljki 0*75 K 15 komadov K 1*— - n 1-75
200 „ „ 3*—	Postni predal 149.
Povzetje 40 vinarjev več. — Sprejema se za plačilo inamke vaeh dežel sveta.
JKiaSišče cjlja In drv
za lorifo, petrelja in stavb, naterijala
Josip Miceu»
Trst, via San Clllino št 2 (Sv. Ivan)

Habighorst & Co., Bochum i. W
.	iš&imZ*
IGNRZIO POTOCNIG
Trst, ulica Riborgo 28, vogal ul Beccherie.
VELIKR ZRLOGfl oblek za moSke In de&e. Specijaliteta: paleioji, žrnl in modri, raglani, kavne in pepelnate barve, kakor tudi moderni
VELIKA IZBERA RLRGfi ZT\ MOŠKE.
--Izdelujejo se obleke tudi po meri. —
— Cene, da se nI bati nlkakc konkurence.

atr
čuzMnn družbo za parne milne
\AA\AAAAAAAAJ VVV'-AAAAAAAA-'
\AA\AAAAAAAAw'
(Elisabeth Dampfmuhle - Gesellschaft)
Največje mlinsko podjetje v a^stro-ogrski monarhiji. Pio-tlukcijska zmožnost: 220,000 000 kg na leto, 55 >ag. na dan
Glavno zastopstvo: Ferd. FBrst, ul
in otrobi na debelo.
IB m
R S T---
ulica Miramar 21.
= RESTAVRACIJA =
,RLLft STRZIONE'
Trst, trg pred Juž. kolodvorom 3
(Nasproti južnega kolodvora).
Priporoča m alavneiau občinstvu in potnikom, ki potujejo skozi Trst ca obilen obisk. Tegl m Izvrstno yli« Ia vin« prve vrsU. — BOBRA. KUUKJA. jgf CENE ZMERNE.
Lastnik Anton Andrijančić,
bivli vratar hotela „Balkan".
Altoert Fafeer
Zaloga gozdnih proizvodov in kuriva, tovarna za brezplinove brikete iz dr-venega oglja, se priporoča v zalaganje
hrasto«, ln buk. dru prlrelenlli za pet
angležkt?ga in inozemskega a^etlega presogs ANTRACIT, brezplinovih briketov iz drvn. ogljfc lt3oaiea" v veliki jajčji obliki za vsako kurjavo Žareči komadi v (mali jajCjl obliki) za odprto ognji-S6e in likanje. Naročbe, ki se ftavrie točno, je □asloviti na tovarniško pisarno :
Trst - Via della Te3a štev. 22
ali na n&ročilno pisarno v Trsta pri tvrdki
Giovansi Angeli ulic. Vinc. Belltnl štev. li
(nasproti cerkvi novega Sv. Antona).
Artistični fotografični zavod
f^lova tovarna kandit ežio de rota ■ trst
v Trstu, ulica S. Cilino 541 (Sv. Ivan)
Romano Uiniador
ki je bil mnogo let nastavljen v tvornici kandit A. Paulin, Trst, priporoča svoje
raznovrstne in zelo fine izdelke. Pošiljke na vse strani v vsaki količini po nizkih cenah.
ulica Barriera vecchia St. 27 (nasproti
lekarne Ficoiola). — Fotografiije na svetlem in motnem papirju, plastično in naravnn izvršene. Povečanje vsake slike na clje, akvarel sli pastel. Specijaliteta : Dopisnice z artističnimi pozami 10 komadov 3 K. Zavod je odprt od 8 zjutraj do 6 popoldne. Fotografira se ob kakoršnem si bodi vremenu.
TBGOTSKB-OBRTNA ZADRUGA ffiSS' S.
oL S. Frauceseo d'AsIsi št. 2 I. nadstr.
Faita« braoilBl&il račun 74.579	Telefca 16-04.
Podpisana si vso j a naznaniti slavnemu občinstvu, da oddaja strankam v brezplačni najem
male hranilne skrinjice
Vsaka družlsa, kaksr tudi vsak ptsansznlk lahki dsfcl tak« sltrisjlos, U as priasnis za prlhraojevsnjs aallh Is vsijlh svst,
SkriiJIce m dobe pri podpisani zadrugi«
Trgov. obrt. zadruga sprejema hranilna vloga od vsakogar, kadi 6t ai Slan in jih obrestuje po
4 VI.
n«auu Daje posoj. Nadalji
Rentnl davek od hranil, vlog plačuje zadruga
-----j. na razne obroke in proti mesečnim odplačilom.
gna pojasnila se dajejo v urada mod uradnimi urami ki so: Ob delavnikih od 9 do 12 ura dopoludne bt od 3 do 5 ure popoldne.
Trgovsko-obrtna zadruga r Trstu.
uL S. Franc esc o Štev. 2. L nadstr.	I
Hermangild Trecca
BarTierm reechi* itew. S lasa f oliko zalogo
mrivaAkik frtdmitov
iar venci
ci porselant ln biserov veiaaik s ra>-csae iioe, od anttaik svati® i tra« kovi in aapiai.
tUkt u pcrcctiBastih pliiU u spacvlH 9ijniiJ« ktakirioiat ssai.
f -i- giulio Miim -I
TRST, alloa glosai Car da tal fttsv 29
tt TELCrON itif. Si s H n
Kinrflfet srsijs, srtapsillmi aparat^ Madsrsi, ta«tie rak« !i i*v«, birflj«,
kilai pasi, slaatlial pasi 1» bs««tU*, slsktrstsrapevtlla« priprars, aparati aa ammmmtmam lahalaslja. n i m
IKLADIŠ^S 9«tr*kUU srn fclrmr*i*fta i(r«*-ij«ijt. PititkUSa« ta n^J* i« HVN4ln«c«

Z XX z z z
EMILIH CEREGRTO
Casupo Ban Viacom o štev. 2« Priporoča cenj. občinstvu svoj*
trgovino pisarniških in šolskih
potrebščin.
Prodaja razglednic in igraS vseli vrst
Restauracija FIN0IN8
Trat, Via Calogna II
Vsako nedeljo in praznik
Vstop 50 stotink, po 8. uri 30 stotink. K PLESU SVIRA MESTNA GODBA.
F
RRM BRTRGELJ
- čevljarski mojster Trst, ulica Vittoria Colonna 10.
v bližini ulice Tigor), priporoča se slavnemu občinstvu. Izdeluje in popravlja vsakovrstno obuvalo za moške, ženske in otroke. Sprejema naročila po meri. Cene zmerne.
alojz krže
Barkovlje, (Bovedo) via Perarolo 342. Priporoča cenjen, občinstvu svojo
trgovino jestvin
in kolonijalnega blaga
Proračuni zastonj!
Popolne inštalacije za vodo, plin, klosetne sesalke, kopelji ia kopeljski peči. Vsakovrstne sobne peči, acet. aparati. Zaloga aparatov za žarečo luči. Mrežice in stekla
Rodolfo Sismond
avtoriziran mehanik - inštalater Trst, ulica Muda recehia 5.
Krt Mer. 4% (»ritlltya)
Engssr!
Ptsataaatt: Povečan]« vsakaUrc fttognfijs.
3 Podružnica
kreditne banke v Trstu.
Delniška glavnica K 8.^03.000.— Rezervni zaklad: K 800.000'—
Centrala v LJUBLJANI.
Podružnice v SPLJETU, CELOVCU, SARAJEVU, GORICI in CELJU; Ekspozitura v GRADEŽU.
Piazza detla Borsa štev. IO, telefon Stev. 618.
obavlja pod jako ugodnimi pogoji v»e zaupane ji bančne posle; kupuje in prodaja valute, čeke in vrednostne papirje; sprejema borzna naročila na vse tu in inozemske borze; hrani in upravlja efekte in razne drug-e vrednosti ; obrestuje vloge na tekoči račun po dogovoru ; prodaja srečke na majhne mesečne obroke.
V času letne sezone posluje
Ekspozitura v Gradežu
Viale Gradenico 5t. 3. TELEFON ŠT. 43-Brzojavi: Ljubljanska banka. GradeŽ.
NEPRODIRNE PliflHTE
^•mhmsm-k-me za vozove, vagone, blago i- t. d.
Obleke in plašči iz cerade. Volnene odeje in plahte za konje.
C&IOV. SIVITZ, Trst
00000000000000000000000
00000000000000000000000
1	PR1P0R0ČLJIUE TURDKE I
o	o
ooooooooooooooooooooooo o ?ooooocooooooooooooooo ocooooooocooooc~ooooooo
Krojači:
FRAN RUPNIK,
Telefon št. 18-83.
ulica G. Galattl št. 8
Telefon št. 18-83
Čevljarji:
VLOGE Hfl STARE IN NOVE VLOŽNE KNJIŽICE OBRESTUJE OD I. J ANU AR J A 1913 DALJE S ČISTIMI
sgg Trifolium
20 prodajalnih prostorov.
Centrala: ulica Stadion. - Tel. 1773
Čisto, domače, filtrirano 1	pastenrlsirano, ohlajeno
IIllt5l\>L/ na nizko temperaturo.
Najfinejše čajno maslo pristno domače
in sveža jajca. SPECIJALITETA Sterilizirano mleko za otroke 1
Naravni M y losih in tolik iz tovarne v Banak
Haas Bcheidlex
• zoboteiiiiik =
■ohotehnik Dr. Ferdinanda Tanzei
Sprejema od 9—1 in od 3—6. 575
Trst, Piazza C. Gijldoni št. II.

krojaški mojster, Trs;, ulica Geppa 5t. 10, I. n.
Ijedna razprodaja!!
Neverjetno ceno! 690 k sov za samo 3 K 80 vinarjev.
Krasna pozlačena prec. 36 ur tekoča ura na sidro z verižico, natančno idoča s triletnim jamstvom, moderna svilena kravata za gospude, 3 kom. najf. žepnih robcev, 1 kras. gosp. prstan, s ponar. kamnom, 1 krasna eleg. damska zaponka, pariška novost, 1 par donble zlatih manšetnih gumbov s patentirano zapono, 1 krasno toaletno žepno zrcalo, 1 usnjata denarnica, 1 najfinejši žepni nož, 1 dišeče toaletno milo, 1 najfin. užigalo, 1 krasen album z najlepšimi slikami sveta, 3 šaljivi predmeti, velika veselost za stare in mlade, 20 komadov koreapondenčnih predmetov in še 500 rabljivih, potrebnih predmetov. V«p skuhaj z uro vred, kije sama toliko vredna, stane 3 krone 80 vin. Pošilja proti povzetju dunajska razpošiljalna .tvrdka C h Jungwlrth, Krakovo A/4.
NB, Pri naročbi dveh .avojev se priloži an gleška brivna britev prve iste. Za neugajajoče se vrne denar.
Šivalni stroji
se kupujejo samo v naših trgovinah, ki se vse poznajo
S1NOER
po tem
znaku
Ne da]te se zapeljevati po oglasih, ki imajo, izrabljajoč ime Si tiger, namen spraviti v denar že rabljene stroje ali stroje drugega proizhoda, kajti naSi šivalni stroji se ne oddajo prekup cem, temveč jih prodajamo sami naravnost občinstvu.
TRST : Corso 20, ul. C. Ghega 13, :::::: Campo San Giacomo 6. ::::::
Trst
M. Kukanja
Trst
via della Caserma 5t. IO
(vogal ulica Valtiirivo)
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih kož
za čevljarje.
Cene take, da se ni bati nobene konkurence.
-
£=5* iIV*
Velika zaloga dvokoles
In knetljsklh itrojtv, gramafonav, ork«tro»v prt Batjel-U,
Oorloa, Stolna ulio a it. 2 ln 4-■ •hanlčna dalavnloa. — Prodaja na obrake. Canlkl franko. Vallka zalog« »aakovrstnlh strojev rabljenih po oenl.
MIROĐILNICA
i
flntonio Orsich
ul. Barriera vecohia 14
i Zaloga barv, flrneiev, j čopiče v, sveč, suhega ' sadja, voska, laka is tlak, dlSav in krtač.
V
IS—K-
rtač. 1=1
ise
Prva jugoslovanska |||||g||
tovarna glasovirjev
III
Tilin PilfiA TKST, ulica MoHno a vento 11. j ■ III JJ I I Ril/ priporoma svojo delavnico in i prodajalnico črevljev. Izdeluje po r i nošene čevlje, vse po najnižjih ceuah. I svojim lu
'zdeluje po meri in prodaja ,Svoji k
Trst — via Farneto St. 42 — Trst,
Izdeluje, popravlja, uglasuje, menjuje glasovirje, pijanine itd.
————— Delo točno.	Cene nizke.	—
r
£
Podpisani naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem odprl v Trstu, Campo Belvedere Št. 3 (vogal ulice Belvedere)
zalogo vsakovrstnega olja
r
navadnega in najfinejšega, octa, mila, sveč itd. Ker imam vedno blago prve vrste in prodajam po zmernih cenah, se priporočam za obilen obisk
A. J. Banmhaner.

-
ima prihaj
zaloga blaga za damske obleka in barhentov, zadnjih novosti, od 36 vin. do 2 K meter. Velika zaloga narejenega perila. Blago za damske obleke od 90 vin. dalje.
VSE V DOBROZNANI PRVI SLOVANSKI TRGOVINI
IVAN OKLOBZIA
Mesarji:
uro »p ALOJZIJ (Luigi) DOLENZ. — Trat, mtOnll □ lici. Belvedere št. 2.
wH i\£iilai Trst< Piazza Ponteroaao 5. IVCll. Vila mUlUJ, Trgovina jeatvin in kolonijalnoga blaga, specijaliteta: priatno čajno maslo kranjske klobase in ilirske testenine. — Za obilen bisk se priporoča udani Ivan Bidovec, v od; h 5035
ItfailillhČi 0pomini BO artistične fotografije na ildJIJUUol kristalu, porcelanu itd za priveske, nagrobne kamne in slično. — Zastopnik velikega podjetja za reprodukcijo artističnih fotografij je GIOVANNI PELIZZARI, urar, Trst. ulica Nuova 5t 41 (palača Salem).	1496
Robert Cian, urar,
lopne !o atenske are to:* .prejema v.akc popravljanje po nizki canl % dvoletnim jamstvom. _129
Slavnemu
občinstvu narnanjava, da sva otvorila gostilno v ulici deli Sapone 5t. 2. Zagotavljava točno postrežbo ia se priporočava udana Metod Eebernak iprej pri Brzaku natakar) in Andrej Ivančič,	2301
Antoni o Alberti in barvanje kožuhov-
vine v Trstu, ulica Ponziana 131. Telefon 23-56 Zaloga in bogata izbera vsakovrstnih kožuhovin Prevzema naročbe in vsako popravljanje. Cisti in pere vsakovrstno kožuhovine	157"-'
Stara yrška žganjarna ..
; » Trsta, Via Oav&n^ 6. i'u sa iooi bo^aii * ! bita llkv:-rj^7; specijalitete: gr5iri '.a franconkic j; 'kranjski brinjevec, kraSri slivovem w brun u pmo• vec in rum. Oene niste. Izbera grenčic dlaSč^oo b ' zapečenci. Grška mastici it Sija. — Se pripor o.? i Andrej Anton opni a.
Oostante Marco
TBST, ulica Barriera vecchi i štev. 37. (ex PEKIĆ),
•ICSBE
ANGELO REMIER
Rojan, ulica di Roiano št. 2.
Prodajalna manufakturne gA blaga in drobnih predmetov.
Zaloga ugotovljenega perila in na meter, zaves, preprog, tapeto v, volnenih in bombaž as tih odej, perkala, zefira, črnega in barvanega satina, srajc, nogavic, trliža in volne za žimnice, dežnikov, ovratnikov, zapestnic iz platna in iz gumija, kravat in drobnarij v velikem izboru. Cene zelo zmerne.
Zahtevajte povsod
,,specij-Ino mazilo za čevlje*
„L U N A"
Hedos gljivo. — Bres duha HaJsvetlejSe. Bres Škodljivih primesi. S. a« su*l. Vzdržuje nanje mehko. — Zavračajte ponatedbe.	■
£2* o,
Frlporofia os-njenemn občinstva svojo žfpanjarno ln sla Ćlčarno nahajajočo se v ul Uolln a vento 51 ogelul. | Bette fontane. Vsakovrstni likeri ln Tino v steklenicah. Cene smerne.
! ttnnnnu07nira	kepenšek je
; IVllJ*yUVUaII 1 od edina sioven^ka knjigoves-i mca v Trstu, ulica Cecilia St. 9. — Izdeluje vsa i knjigoveSka priprosta in fina dela točno in po konkurenčnih cenah.	1761
i Anton Krušič, lekaliSče Frana Josipa
j it. 3fi. Izdelaje obleke po mt.'i v vsakem kroju. I Sprejema tudi naroČila iaveu Goric« Pr» naročit « i zadostuje prsna mera. V zal-, gi ima raznovratt, | blago ter razpošilja uzorce na ogled Oeue zmerne.

Fotografa
ulica 7.
Antona Jerkiča naslov: Trst, nI • della Poete 10, Gorica, Gk»spoaka
4444
Odprlo se je v Trstu novo
ulica Sanitd Ste«. Z4
nasproti muzeju Revolttlla.
zajtrkovaliSče
ToMlo ae bo Đreheijevo pivo L vnrte bres aparata. PraSka in graftkft gnjat, oeeareke meso. donavske In kranjske klobase ter priatne kranjske, Mtlaml, siri. Direktna vaakdaaja dobava. Vina iSbrana, peMnkovee, maršala itd. Se priporoča
J. JomaIlčf lastnik.
I Pi>nrloiQ pohiStva, bombaževine, slik in dežnikov i I I U Udjel na mesečne obroke. Via Chiozza 6, j I. nadstropje. Ivan K 1 u n.'
i Pozor Slovani! da sem prevzel znano
; gostilno (z diplomiranim vinom) od gosp. Kovačiča i v ul. Giulia St. 13 (nasproti ljudskega vrta). Točil bom najboljša dalmatinska vina po nizkih cenah. Splitsko in viSko vino :
staro (črno) 80 vin., novo (črno) 88 vin., belo ... 88 . opol . . 88 „ Čez cesto ... 80 vin. Dobra domsča kuhinja, mrzla in to^la jedila v vsakem čaau Obed po 48 vin. (24 kvajcarjev;. — Gostilna je pripravna za shode, prijateljske večere, i sestanke itd. Priporočam se slovanskemu občinstvu j n članom NDO, da bi me podpirali. Za mnogoštevilni obisk ae priporoča ANTE DVORNIK. H408
Alberto Finzi •& €.0
Trst, ulica Gaetano I) o« iz e t ti 1.
Poslovna agentura ogrske obče kreditne banke
(Ungarische AUg. Creditbank) podružnica v Reki prodaja po zelo dobrih cenah : Žito TSake vrste, debele in fine Otr.i^e, oves 1& sočivje ia ker je ob enem zastopstvo g©riw*enjene banke, mudi kupeem najboljše in najgotovejše jamstvo za točno postrežbo.
Zastopstvo in skladišče
dtbroznane mtka Združ. pamih mlinav „Hungaria" ak. dr. v Budimpešti.
Ceniki im nrorci me pošiljaja na mmhtei o.
Telefon št. 458, zvoniti dvakrat.	Brzojavi: ALBERTO FINZI, Trst.
' Vnpasnnnrlant u hnataki ia nflm5ki Jeiik
! KtJrcSpUlIllUlIl ižčs trajnega name^čenja. i Cenjene ponudbe pod fiifro „Marljiv* na inseratzii oddelek Edinosti.	2256
Slovenci! Slovani!
edino slovenske aramc In clatarae v Trsta, Via del Rivo 26. Vsako poprava Jamči sa za 2 leti, Isto tako tudi vsafcc naročbo. Prihaja tudi na dom. - Svoji k tvojimi Udani ALOJZU POVH. »
Tovarna kovfiegov la potnih torb
Lorenzo Lasorte
PIAZZA OS PITALE d TE V. 6.
Sprejemajo sa naroitl« ln popravile ta ■trok». — Cena abeolntno konkureaona ZsvranJeJo sa odpoalljatve na deielo
\K
fozor!
Vsako soboto svinjske koiine, = in klobase.
domače jetrance
j Restavracija-Hotel Balkan ga) |
Napovedi
za odmero osebnega dohodninskega davka in osebnega davka od viSjih službenih prejemkov in pi ihodninskega davka ca leto 1913.
C. kr. finančno ravnateljstvo razglaša :
Po § 202 zasona od 25. oktobra 1896 drž. rak. štev. 220 o neposrednih osebnih d?vk'h dolžan |e vsak osebnemu dohodninskemu davku podvrženi podati vsako leto napoved o svojih davku podvrženih dohodkih v roku, ki ga določi finančna deželna oblast. Te dolžnosti so glascra § 204 omenjenega zakona oproščene le osebe, katerih davku zavezani dohodki ne presegajo 2000 K, toda tudi te le, dok,or t»h ne pozove davčna oblast ali predstdu ; pri-redbene komisije
V	svrho odmere osebnega dohodninskega davka in osebnega davka od višjih službenih prejemkov za leto 1913 se poživljajo vse osebe, ki so v neposredr.je državnem mestu Trstu, v pokneženi grofiji goriško gradiščanski, ter v mejni grofiji istrski v smislu § 153 navedenega zakona podvržene osebnemu dohodninskemu davku, ter obvezane podati napovedi, da predlože te napovedi do 31. januarja 1913 po obtazcu, uvedenem z naredbo c. kr. finančnega mi-nisterstva od 30. novembra 1905 drž. zak. št 187, pismeno ali jih dado ubtmeno na zapisnik na pristojni davčni oblasti K. instance, t. j. v neposredno-državnem mestu Trstu na c. kr. davčnih administracijah Trst I in II, na Goriškem in v Istri pa na pristojnih c. kr. okrajnih glavarstvih (odnosno na davkerilah, ako ni tam okrajnega glavarstva). Tiskovine za napovedi se oblvajo brezplačno r>ri imenovanih davčnih oblastih I. instance, kakor tudi pri dctič:iih davkarijah oziroma županstvih. Oocbnetnu dohodninskemu davku je podvržena vsaka fizična os?ba, katere dohodki presegajo 1200 kron. Razločka ne deia, so-li to dohodki zemljišč, poslopij, samostojnih pcdjetij in opravil, glavnic, službenih in mezdnih prejemkov ali katega drugega vira. Ti dohodKi o bi t o je lahko v denarju aii v blagu. Kedor dobiva 6400 ali več kron službeBih prejemkov t:a leto, {e zraven tega glasom § 233 glede teh prejemkov podvržen tudi osebnemu davku od višjih službenih prejemkov*. Dohcdkcm davČDih obvezan.cev gospodarev prišieti je v smislu § 157 dohodke pripadnikov družine, ako se ti stekajo v skupno gospodarstvo, toda s pridržkom v § 173 označenih odbitkov.
One dohodninskemu davku podvržene osebe-, ki so oproščene napovedi, ker njihovi davku podvrženi dohodki ne presegajo 2000 kron, imajo ▼ srcialu § 204 v vsasem slučaju pravico predložiti napovedi. Davčni ob-vezard, ki hočejo svoje napoved? usfmeno pedati na davčni oblast), naj to store kcliker pn J mogoče.
Dolžnost podati napoved !n nasledki, ako kdo to opusti, so neodvisni od vročitve posebnega v § 204 omenjenega poziva.
V	svrho priredbe dohodninskega davka zf !eto 1913 treba Eapovedcti v smislu § 156 stalno prejemke vsake vr^te u. pr. pteče, ODrestl in stanarine, zagotovljene v dolGće-nih zieskih, nsjerrščice. dohodke od kupo nov in sUčno vse to s svoto dejanski doseženo v letu 1912. Nčspiotco se motajo nedoločen', ter nestalni dohodki izkazati v poprečnem znesku zadniih treh I: t 1910, 1911 in 1912
Kdor nI imel še dohodkov eno, oziroma tri le'a, -ih mora napovedati po povprečni dobi njih uživanja, odnosio se zneskom, ki ga upa dobiti v dori eneg-» leta.
Ista načela ve'jajo za računanje treškov, ki se smejo odbit!.
Dcloč.la za obaačenje no*ih davčeih zavezancev in njih dolžnosti, predložil napoved, se nahajajo v §§ 227 In 228 Nato nčneja določila, kiiko je postopati pri sestavi napovedi rsefcno deh d«riBO na hriajo se v I. deiu drž. Z2k. št. 108 ex 1897 razglašene, ^ izvršifvesega pieap.sa k IV poglavju *^kona od 25. cktobra 1896 drž zak. ši. 220 ia v dodatkih. Ponsutek t:ga dobe labl:o brezplačno clavfni ob^vzatici v Trstu na c. kr. davčnih adminisbadjeh Trst I n Trst II, na Gof šfeo-Grad ščasskem in v Istri pa na pristojnih c. kr. davčnih gh varstvih, na c. kr. davkjirah, ki niso nr: sedežu (krajnega glavarst a.
Ako kak da.čn; o v:zanec re p d. dolžne napoved? r prrtfp basen r. u. ; rl-pra»i se t dmtra po novem pozivu ria podlagi § 205 lah r; L«r doma; razvez te^a nu Je p kako a ti, da se u ede proti nJemu prr: isk a za adi drvčne z?t j e.
Krzf^ska dol čil. ztravidgvč e rstajbe dpvč: e^a p kr; i- nj - rn opuš-.ece napov _■» ots g o §§ 229 24' 243 244.
Na/, o v od; za Dr'bc2vn;.i davek je p e lož t' g'aso § 138 n t. n! dr vči cblR-1« it c :u šit^i napovediza ci^b-ni dchodfitosfci or.sek.
V	s rho odi er. frh d; inskegi dzA:;. za leto 1913.se poživljajo torej vse osebe, k- uživa|c v Trsti, Grrišk m a!i v Istri v -r; !u § 124 prihodn shercu davku p dir ž ne -n.f-c, da do 31 \z uaija 1913 preroK napovedi o v eh teh prejemkih j > vzemšf • e, pri kater-h se prih> dninsbi ca e od t g e dolžnikom pa obrazca, u ve dp i' • c. kr. f n < ga t st a z odloka cd 2. Junija 1906 drž. z*k. št. 118 Te i po.edi se vbgajo oz;.ona tudi dado
ustmeno na zapisnik na isti davčni oblasti, tatera Je po p:iču|Gčem naznanilu pristojna za sprejemanje napovedi o osebnem dohodninskem davku.
Tiskovine za napovedi dobe se lahko brezplačno na istih oblastih in uradih, kakor tudi tiskovine za osebni dohodninski davek.
Prlhodninski davek Je po § 124 dolžan plačati vsak, ki Iz imovinskih predmetov ali imovinskih pravic dobiva prejemke, katerih ni še naravnost zadel zemljiški, hiioi, pri-dobninski davek ali osebni davek od višjih službenih prejemkov. Sem spadajo posebno' v § 124 Št. 1—7 navedene obresti, rente, tekoča plačila, oprave itd.
Ker se prihodninski davek, nasprotno od osebnega dohodninskega davka, ne odmerja po gospodarstvih, ampak za vsako osebo posebej, se opozarja še posebro na to, da moia vsak posamezen upravičenec prejemkov odnosno njegov postavni zastopnik pod zakonitimi pogoji podati napovedi.
Podrobna zakonita določila o sestavi napovedi za prihodnimki davek so natisnjena na zadnji strani obrazca za napoved v pouk davčnim obvezancem. V svrho priredbe prihodnlnskega davka za leto 1913 treba glasom § 128 napovedati stalne prejemke v znesku leta 1912 dejanski doseženem, nedoločene in nestalne prejemke pa v premeru let 1910, 1911 in 1912. Kdor ni nI ime; prejemkov Še toliko časa, mora jih napovedati po povprečni dobi njih obstanka, oziroma se zneskom, ki ga upa doseči v enem letu. Določila za obdačenje na novo v davčno dolžnost stopajočih oseb in njih dolžnosti, podati potrebno naznanilo, naha jajo se v § 145.
Kdor ne poda pravočasno napovedi, odnosno omenjenega naznanila, se izpostav; tudi pri prihodnlnskem kakor pri osebnem dohodninskem davku pravnim posledicam, da so davčne oblasti glasom § 142 pooblaščene uvesti obdačenje uradoma, ter da se po §§ 243: št. 4 in 244, more kazenski po-stopati radi davčne zatajbe.
Tudi glede c nhodainskega davka ie dcižnost, podsti napoved, in so nasledki opuščenja iste neodvisni od tega, je-li bil davčni obvezanec za to osebno pozvan ali ne.
••• • • •
■ □
H B
NARODNA POSOJILNICA IN HRANILNICA v TiSTU
NOVA ULICA ŠT. 13, II. NADSTROPJE
NA KNJIŽI3E IN TE.
KOČI RAČUN 08BESTUJE S POLNIM.
• • • • • •
VL0QE

PRODAJA 8RECKE NA MALE MESEČNE OBROKE. = IZKAZE POŠILJA NA ZAHTEVO P080JA hA MENJIĆE IN VREDNOTE. = P08REDUJE ZAVAROVANJA V»EH VR8T.
s* a n @ v J.
—	V počeščenje spomina pok. Andreja Čok h Lonjerja daruje družina Ivana Atrije Čoka (bivšega vaškega načelnika) 6 K za ionjersko CM podružnico.
—	Za CM podružnico v Rojanu se je nabralo v veseii družbi Hrvatov in Slovencev na osrnic: pri Košuti K 6 70. — Za „Božičnfro" v Rojanu ie nabrala gospica Marica Černigoj K 117 80
—	CM drobtinarjev polmesečsi pri spevki za sept., ofct., nov. in dec. 1.1912 in sicer:
I. skupina K 80, II. skupina K 80, nadalje mesečni prispevek Protidrobtinarja za ofct., nov. in dec. 30, končno izredni prispevki g. Fr. Kcrecčana K 120. g. dr. Jan Kfmcvca K 2. Skupno K 19320, vse vlo-7*- o v vfožne knjižice TPN št. 15083, J 5311 16987.
—	Zii „Božičnrco* so darovali po kron : Katnik 1. Meljan 1, M. Lavrer.čič 6, Gizeia Tur^ 2, Ii/aa Kušar 10, Marija Debernardf 1.
—	V počaščen je spomina pok. g. Al Gcriupa je daroval g. prof. in nrdzcraik Iv Nektrman 5 K pevskmu društvu „Hajdrih" in 5 K podružnici sv. CM na Prošeku. Srčna hvsla !
—	O priliki novega leta je daroval g. Anton Ntkode 4 K „Vfd.-iskemu Sokolu44 h K 5 60 CMD podružnici pri S/. Ivanu.
RapieraCigjrettes


in modno blago za gospode V* in gospe priporoča frvozna
* biia ?-rckcp SVorkcvsky
i v Humpolcu, CeSka. Vi roi c i zmhtevu fr„ ta.
c	c t 3. Ha reija
li^Js«:	izBcts I Jat; wo- i; ;
apcate obleke.
KPIKE
g--/r	—■
mMzsLZzszssmsz
C M
X/
■o
w n (O -c
M
]%a obroke! ^S
Velika zaloga izdelanih oblek
Izbera vsakovrstnih oblek za gospode in dečke, sukenj in površnikov vseh kakovosti. - Specijaliteta v veznji.
Velika izbera. volnenega, blaga. Najzmernejše cene.
Adolf Kostoris - Trst
Ulica 8an Giovanni št. 16, I. nad., zraven Buffet Automatico.
Telefon štev. 251. Rim. II.
M O •f
3" t/5
S
BJ U
« m
r** ®
3
M C* O. «9
				
				
Vekoslav Švagel - v Trstu, ulica Giulia ši II
priporoča (lavnemu obćlnsftv 1 svojo
Ta trgovina - dobro poznana od
Slovencev v Trsta, v okolici in ostreže enako dobro al. obćinstvu
trsovlno lestoln In koIonUalnesa Masa.
ia na deželi še pod vodstvom	Jakoba Bambiča - p
s blagom prve vrste in po zmernih cenah. — — Zaloga otrobov, korasa Ia moka. — PRODAJA NA DROBNO IN NA DEBELO.
Priporoča tudi svojo prvo in staro trgovino jestvlll v ulici Farneto 10.

V pekarni in slaščičarni
Serafin Siega & C.o
v ulici Raffineria štev. 9
se dobiva svež kruh večkrat na dan; slaščice in biškoti vedno sveži. — Vina in likerji v steklenicah, moka iz prvih mlinov. — Postrežba tudi na dom.
3BE
Mehanična kleparska delavnica za kov nske izdelke
G!usto Pilotti fu Gius.
ustanovljena leta 1842.	TEL. 15-25.
Riva Pescatori štev. 14
8pecijaliteia: ladijske aTetiljke Posoda in S kat 1 le im bele in kamno-barrne pločevine.
Žlebovi, cevi in zidne obloge
iz vsake snovi v kosih po 2 m (brez zvezave).
I
H
i
Priporoča se
slovenska šivilja

TRST ulica Barriera vecchia 33
- vrata štev. 13. -
trgovina z usnjem in čevljarskimi predmeti
■ prtklopljeno ltdelovalnlco zgornjih dele v ln prtfiivalnloo ter zalogo nnpetnlkov V ulici Belvedere štev. 49.
IVAN SIMONIČ.
Izboljšajte promet v svoji gostilni
z Izvrstnim cenim plzenskim pivom
ia
Ceike delniike pivovarne v Čeških Budjejevicah.
Vaj večja slovanska pivovarna.
Zaloga v Trstu: Schmid & Pelosi, via della Crociera.
Pokusite pivo v slovanskem grandhotelu „Balkan", Trst, vojaški trg in v slovanskem hčtelu „Lacroma" v Gradežu.
Zaloge v Ljubljani, Zagrebu, Pali, Zadru itd

■i G
300
3-
ASSICURAZIOIMI GENERALI IN TRIESTE
(Občna zavarovalnica v Trstu). Ustanovljena 1. 1831.
Zakladi za Jamstvo dne 31. deeembra 1911 K 416.S40.622-40. — Glavnica za zaviiroranjc l;f-jeoja dne SI. decembra 1911 K 1.1S0.790 »»7 74 — Plačana podrračtla od leta 1S31 do
31. deeembra !»11 K 1.06S.798.43» S».
S 1. janavarjem 1907. je društvo uvelo za življenaki oddelek nov« giavue poboje police na-isrjece največo kulaninostjo.
Povdarjati je sledeče ugodnosti polio e:
I.	Veljavnih takoj od izdanja:
a)	brezplačno nadaljevanje veljavnosti police za celo vlogo, tadar uior& zavarovanec vršiti voj službo, ako je vpisan v polah črne vojske.
b)	ako plača zavarovanec 1° /,, od zavarovane 3vote, lahko obuo vi polic.« ki ;e izgubila veijavi.o va^ed pomanjkljivosti plačevanja, samo da se plačevanje izvrši v tecu 5 mesecev pretek roi
II.	Velj-.vnlh po preteku 6 zsececeT od i^da&Ja :
a) zavarovanec more — ne da bi za, to plaval posejne pra uije tu brez vsare fjrmali.e.^ — ^ot jva in bivati ne samo v celej Evropi, ampak tudi v k>terej» boli deželi teg4 *vet* iSvenvae police DruStvo je zavezano pUčati celo vlogo, tudi v »lučaju če pade zavarjv*;ac v dvjojju.
III.	Veljavnih po prbtekn enega leta p Izdanju police:
a) ZEvararovanca se oprosti plačevanja za mešana zavarovanja v slučaju, da postaue aespoi^be-za celo.
IV.	Veljavnih po preteku treh let ođ Izdanja :
a) Absolutna neiz podboj nest zavarovanja razun slučaja prevare.
b> Društvo je zavez no plačati celo vlog'*, tud: ko bi rar&Dvanes umrl vsled vrimouaors, ali posku>
c)	Šenega samomora
Zavarovance sme dvigniti posojila proti plačevanju 4 •/,•/„.
DiuSt o spre cma eavarovanntdaLzij
živijerje, požar, prevaianjs in ulom.
LJUDSKA HRAN LNI6A io POSOJiliNkCA v TRS U r2
V lastni hiši — ulica Torre bićinca štev. 21 (ob ulici delle Poste)
TEL. r-JlI fcTEV. 2567
rej a.rovana z& Tuga e »ifltitt-io zaveze.
Sprejema vloge in jih obrestuje po f 1| 01 brez odbitka za rentni davek.	9 ;2 |0
i
U rs dne ure: vsak d !r.vnk od r *-mm>. ■ mrnernmim- vrnimi:
do m
Vlagateljem jamčijo za njihove vloge vsi Član zadrug « - z vsem svojim premoženjem.
2 dopoldne in cd 3. do 5.
' i li n	- »v -m
V ulici Carradori šf. * ■■
(vogal ul. Nicolč Machiavelli)
se je otvorila te dni nova, velika
trgovina drobnarij
v kateri se prodajajo vsakovrstne bižute-rije, japonske vaze, posode za kavo, Caj
itd. katere prihajajo naravnost iz Japonske.
Krojačnioa Vek. Terzo
Trst, ulica Fonderia štev. 4, I. n.
Friporoča se c. obČiDstvu za vsakovrstna dela. Solidna postrežba po najnižjih cenah in najnovejšem kroju Bogata izbera najnovejših angleških vzorcev.
SVOJI K SVOJIM!
Prva slovenska mirodilnica
v Trstu
Rlojz Saletelj
uiica Carradori 18, v bl žini gostilne NDO
Zaloga barv, čopičev, mrežic za plin, predmetov iz gumija, sveč, mila, parfumov, mineralnih vod itd.
Izvršujejo se pošiljke petroleja v origi-fca-aa nalnih posodah in drugo. OB
ERflESTO F^EGHAN
v Trstu, — ulica S . Lazara štev. 17.
^Isadlž?^ kftž VS0h vrst črn9 in
barvane, v^eb vrst rumene in črne za čevljarje in sedlarje z delavnice gornjih delov čevljev (tomaje). Telečje k-jža črne in rumene (Bokskalb). oščila na Qcj jolje vrsta za barvane dev^js. Naročbe za { vse kraje deželo Izvršuje točno In hitro, j
Pekarna in odlikovana slaščičarna l
M. STOFAR
Trst, ul. S. Giacomo 7 (Corso) s podružnico v ul. Farneto 6. Telefjn 16 64 a.
Trikrat na dan svež kruh. I
Velika izber elaščic, biškotov, mandorlata in mostarde. — VELIKA ZALOGA domačih in ———— inozemskih vin in likerjev. ——-——
Francesco Buda, zlatar
Trst, ulica Scalinata št 1.
Prodaja ur iz srebra in kovi-nastih, od 4 kron dalie, uhani, prstani, verižice iz amerikanskega doublć zlata izključno po priložnostnih cenah. Prodaja, kupuje in me-njuje zlato, srebro in dragocenosii. - -
Najizvrstnejše in najboljše tambure izdeluje in razpošilja
Prva sisačka rukotvor-1 nica tambura S. Stjepušin
SISEK, (Hrvatska). Odlikovan na pariški izložbi leta 1900 in na mi- ! lanski izložbi leta 1896. Razun tamburic in skladeb za tamburice ima razna godala kakor: . gosli, citre, kitare, mandoline, har-, monike, oksrine itd, za katere se pošilja poseben cenik s slikami. Ilu-strovan cenik tambmic pofcjjem vsa-j komar zastonj.
V isti tovarni izhaja j strokovni tamburaški me- > sečnik pod imenom „Tam- I burica", ki prinaša razna j ^ poduka krasne tambura- ; ike partiture ter stane; letno samo 8 kron.
46 • •
:: Kabaret .,*faxii
Ravnatelj: K. Maurtce. Tr87, UliCtt StađiOil Št, 10. Pri glasovirju F. Leopoldi.
Nov, interesonten prostom!
Začetek točno ob 9. — Konec ??? VSTOPNINA: I. prostor 2 kreni; 1!. prostor 1 krono
SBOGAR
kovač, mehanik in elektrotehnik - z delavnico u nikeliranje, pojrebrnesje, bakranje Itd. IU.
Trst, VI« Gaetano Donizetti 6. - Telefon i26, Rom. IV.
in bencin, sesal j k*, šivalne stroj«, izvršuje draga dela, ki spadajo ** stroko mehanikov, priprave
Po prav ti a priprave za točenje piva, motoije ma ni motocikle, bicikle in izvršuje draga dela, ki spadaj elektriiao razsvetljavo, električne motoije in vzdigovunice, električne zvonce, telefone in vsako delo elektrotehniško. - Zalega iarele, stekal za gas Is elektrike Is drugih prsdastsv.
Priporočam cenj. občinstvu svojo gostiirro
#a Gitta di ftlagenjurt
Trst, Šalita di Promontorio št. 5.
HPnrM	vino vipavsko, istrsko in
Uv^l oC teran. — ĆeŠko pivo.
Kuhinja yedno priprayljena z dobrimi jedili.
Sobe za spanje od K i naprej. Cene zmerne.
Franc Pernek, lastnik.
Pekarna in slaščičarna
Onorato Furlani
Trst, uiica deila Guardia 24
Kruh vsSkrat n* dan evež, raslične moke, vse vrsti biskotov ter prodaja raznih vin 'n lik rje v v stekleoioah.
Zulosa dalmatinsKc^a ulntt
lastni pridelek iz JESENIC pri Omišu
Filip ivanišević, Trst
ulica Valdirivo 17. Telefon 14 05.
— Prodaja na drobno In na debelo. —
GOSTILNE : „Ali' Adria", ulica Nuova štev. 18 in gostilna-Buffe:, Piazza Gmseppina štev. 7, v katerih toči
svoja vina otve vrste.
:: THzke cene::
Gualtiero Cozzio
Paaao Ban Glevssml S
in Terrente 1& (saapreti Chlonl) Trst
PRVA brusarsta
:: DELAVNICA ::
na električni motor.
Begat izbor škarij
brivnih britev, nožev itd. itd. itd.
Brušenje vsakovrstnih rezM ln strojev za striženje las.
a
0 ii
1
Odlikovani čevljarski mojster
Viktor Schenk ■
salafatetj obuvala e. kr. 4eS.	. f
k oro2ul$kega poveljstva ::	31
priporoča svojo zalogo razno-vrstnega obuvala za gospe, &o- gf •pode kakor tadi za otroke.
Prodaja najboljšega voščila Fredin, Globin, cavalier in Cir. Metodovo mazHo.
Trst Beloedere 32 y
Josip Trampuš
Trst ulica Farneto št. 11
priporoča svojo pekarijo. Večkrat aa dan svež kruh.
Mosti moke mM vrste Iz — prem milno«. —
Vino in likeri v steklenicah. SladiSiee in biškouni. - Postrežba tudi na do«.
ODLIKOVANA
tržoiko prodajalna ohml
ULICA QI08UČ CARDUCCI ST 2»
V — Prc
H G0Ž
Razun iacličnth iabero7 uaitinejiib mo£k' ia te-. I skih obuval po najnižjih oeaab se prodajajo tad* po izrednih cenah :
Usnje Boxenlf s tral ovl . . . . po K Usnja Soscalf z elastiko . . Usnje Bozcalf oblika Dsrby Usnje Boicalf z zapornimi Trlutiph po K 10 50
Enaki za dečke 1 K manj. - Ya;>kov. bl&^o I. vre;«
Cblike moderne. Delo zelo Upežno.
10 — . po K 10'— - po K 10 50
Trst, ulica S. Lazzaro 20.
[Tovarna pohištva iz basibnss liidijskega troja tu pr\>tja.
Praktični in koristni darovi
vsako priložnost.
| BBBBMH
Via Economo 5t. 10.
R. Oasperiiii
Telefon štev. 1974.	Spodčt&iP
HiBimiw Prevozno podjetje
Sprejema rszcarinjanje vsake^akeli blaga iz mitnic, dostavlja na dom.
POŠKJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJUGODNEJŠE CEME.
Zastopstvo tTrdke „Cement"
Tovarnm. cementa „Portlandu r S pije ta.
PRODAJA NA DROBNO.	CENE BREZ KONKURENCE.
m
i
Podpisani naznanja si. občinstvu, da je odprl
■flT v ulici Belvedere st. 28
MESNICO
v kateri prodajam: goveje, telečje, jančje, koštrunje meso in izbrano perutnino
po brezkonkurenčnih cenab.
Nadejam se, da me Blavno občinstvo počasti b ■vojimi naroČili. — NajudanejSi
ANDREJ ZVANELLI.
Odda se v
E HOTEL
i
z opremljenimi sobami, konjskim hlevom, senčnatim dvoriščem, vrtom, v lepi legi sredi meštar Gotov dohodek. Kavcija 4000 K.
Pod ugodnimi pogoji se tudi proda.
Za pojasnila se obrniti na: IVAN PERIC, Tržič (Monfalcone), via Stažione St. 121."

emaiEiBiM
Mehanična delavnica
F. Miheučič & : F. Venutti :
Trst, Via Tiziano Vecellio 4.
Popravlja la postavlja stroje in parne kotle, paraš motorje, na plin, benzin in nafto. - Indnstrljalas instalacije vsake vrsta; mline, stiskalnice la čistilnice. - Specijaliteti iag za kamnje, sMskalats* sa groedje; stroji sa obdelovanje lesa - Izdelevanjo . . oblik in osoroev sa testenine in biikote. - -Zaloga novih ia starih motorjev, brizgshilc, strojev sa vzdrževanje sidsrskega materiala, mletje kava, - - • • dni in dragih tehničnih predmetov. - - - •
Od le a 1878!	•,||"b-
P I večjih naraćbah zn^taa znižaae oeas.
LEKARNARJA
fi. 7hierry balssm
poste^no zavaravan. — Prlataa aamo t nuno kat varatvana
znamta. Proti vaakl (alj>tille&cr}t n- bo itrogo poetop*lo aa podlagi pravic*. Ta kalzmm Je n^Jboljls airavi.o pljučnim ln pranim kolera!ta, kaliju, kri|MToati, v i)c*ina dihanju, p?'a0-uma kauru in .jo ni to proti iaflufloci, aiabl prabari, n«mu krča. naatja ]«t«l 1n obliti, proU osteh«! stT,' pr«h!a-JeuJu. aobotoolu in aatalia bolesnim, prati trganje, opeklinam kotnim bolesnim <td. "/, al! *lK ali velika iteklaulca K fc »k)
Ž^^A. Thierryja «Ste peresno maz! o
edino priitno anealJiTo letfil-
ao ta nura, •takllae, od«ira-ajaje lx teTasa	|jr
▼•e I kodi; iva »oori la Toćiaoma
mafijo operacij*.'Uiln-kujs t idi proti atarim ranim
Dve dozi staneta sam krone 60 strtfnk.
Dobiva se : Lekarna pri Angela varuha , ADOLF THEERRY, Pregrada pri Regatcu. Prodaja se v vaeh važnejših lekarnah.
Na debelo ae dobiva ▼ medic, prodajalnah droi.
JLTbmjfctmrwia
Nova dalmatinska
gostilna-buffet
Trst, ul. Pasqnale Revoltella 479.
Toči se dalmatinsko prvovrstno vino in Dreherjevo pivo. Mrzla fn gorka jedila.
OENT3 JAKO ZMEKFE.
Vino za družine po znižani ceni.
Priporoča ae ca obilen obiak odani
________JURAJ PERIŠIĆ, lastnik.
^Inton Ercigoj, 7rst
i
ulica G ulia štev. 88.
Priporoča slavnemu občinstvu svojo pekarne
s p odajo Jestvh in predaje kolo^Hja^ blaga. Zaloga moke prvih vrst. Svež kruh trikrat na ;lan. - Cene Mm^rn^ ^festi^iba Sttij* k uvojhtt ! to6ha. ^voji k sv^kn \ i
mžfi*

In ga hotel potem prodati. Medtem pa ga |e nekdo ovadil. Preiskali so mu stanovanje in zaplenili kolo. Žnjim vred |e bil aretiran tudi neki Ivan Solć. Oba sta namreč osumljena, da sta oslepariia za novo kolo trgovca s kolesi Jurija Marcona.
— Včeraj popoldne je prišlo v „Švicarsko tu lekarno- na Acquedottu neko neznano dekle, ki je kupila nekaj in hotela plačati s petkronskim tolarjem. Ker pa je prodajalka Ivana Debevčeva za trenutek odšla iz mlekarne, je neznanka posegla v blagajno ln odnesla 34 K. Tatice še niso dobili.
Iz Marsilje v Trst zastonj. Ko se je
nahajal parnik Austro-Americane „Marghe-rita" v Marsiijl, so se skrivaj ukrcali nanj trije možakarji in so prišli iz svojeg j skrivališča šele tedaj, ko se je parnik nahajal na visokem morju. Bili so 191etnl mornar Albert Kamuth, PariŽan, 181etni morn2r Alojzij Pemvern, tudi Parižan, in 201etni piemogar Rugeero Piteen iz Bordeauxf ki so vsi tako opeharili Austro-Atuericano za po 80 K prevoznine. Ko je prispela, „Marghe-riia* v Trst, so bili vsi trije aretirani.
Aretirana blagajn ičarka. 22letna Marija Kčchel iz Ooj, brezposelna blagajoi-čarka, je pred nekakimi 14 dnevi naleiela na nekega znanega gospoda, s katerim Je imela nato zvečer intimen pogovor v hotelu „Orfeo", v ul. delle Acque. Ko pa je dotični gospod po onem Intimnem pogovoru sladko zaspal, je KOchlova lepo izginila, ž njo pa tudi gospodova listnica s 60 kronami, kar Je pač umljivo, kajti ona Je bila vendar kasirka in se Je razumela v kasiranje. Snoči pa so Kflchlovo zasledili na konec je bil najprej precej „Intimen" pogovor z gospodom stražnikom, potem pa še „in-timnejšo" z gospodom — jetniškim paznikom.
Zopet nesreča v škedenjskih plavžih.
Ni še poteklo niti teden dni, kar smo poročali o veliki nesreči, ki se je dogodila v škedenjskih plavžih, ko sta morala dva mlada človeka izgubiti življenje, a sedaj zopet nova nesreča. Včeraj ponoči Je prišel 20letni težak Franc Orlenik med dva vagona, ki sta mu stisnila prsni koš. S pomočjo voza rešilne postaje so ga SDravili v mestno bolnišnico.
Zopet ena žrtev več. In kdo Je kriv?
Sam se je ranil. 341etni delavec Valentin Selan, stanujoč v ul. Farneto št. 40 se je včeraj dopoldne nekaj spri s svojo rodbino. Ker so se pa vmešati drugI ljudje, |e raje Šel od doma. Zvečer se Je p repi« zopet nadaljeval in Selan se Je tako razjezil, da Je udaril po neki omari s steklenimi vrati. Nesreča je hotela, da se pri iem je nevarno obrezal po roki. Prerezal si je mišice in žile, da so ga morali prepeljati v bolnišnico.
Loterijske Številke, izžrebane dne 4 Januarja :
Dunaj	19 76 22 39 25
delL organizacija«
DANES od i o do ia dopoldne običajna plesna zabava ulica Sv. Frančiška št a.
Kaj namerava Dolenc ? Skandal!
Kakor javnosti znano, so dosegli postiljoni potom MNar. del. organizacije4* 10 K po-viška na mesec. Nadalje je obljubilo ravnateljstvo, da se reformira delavni red itd, tako da se bo postiljonom vsa] deloma izboljšalo njihovo slabo življenje. Javnosti je tudi znano, da Je napravljena med gosp Dolencem in poštnim ravnateljstvom pogodba. Dolenc dobiva od pošte ogromno svoto denarja, postiljone pa izkorišča prav neusmiljeno. — Mi smo proti temu že povzdignili glas. In kaj se Je zgodilo se daj ? Dolenc je najel že 18 novih uslužbencev in sicer Nemce, ki ne znajo niti sloven ski in misli baje, najeti še več takih uslužbencev — jutri jih pride baje zopet 22 Kakor se čuje, namerava Dolenc odpustit' sedan e postil{one, zato ker so člani NDO in složni. Nekateri postiljoni so uslužbeni že več ko 30 let in sedaj naj bi Jih vrgel na ce«to!
Če je to res, kar se izve Še danes, poskrbi naš drž. poslanec dr. R y b A f, da se stvar uredi. Morali smo opozoriti javnost na ta Škandal, si se pripravlja. Dolenca pa opozarjamo, da se naj ne igra z o^uj-m Mi ne odnehamo, ampak bomo neusmiljene bičali po tistih, ki hočejo z importiraijem Nemcev škodovati slovenskim delavcem v Trstu. Kaj je mari Še premalo renjikolov v Trstu ?
Skupina postiljonov NDO sklicuje zs torek ob 9 zvečer javen shod v prostorih „Kcns. društva* v Rojanu.
Odbori vseh skupin NDO so napro šeni, da določijo člane za agitacijski odsek.
Ženska skupina „Nar. del. organ "
Danes v nedeljo, ob 6 zvečer odborova seja v društvenih prostorih NDO ul. Sv, Fran čiška št. 2. _
Vesti iz Goriške.
Redni letni občni zbor telovadnega društva „Sckol* v St. Andrežu se bo vršil dnnes v nedeljo 5. januarja 1913. ob 3 popoldne v dvorani g. P. Lutmana.
Iz Brd. Na novega leta dan zvečer po 9 uri je p«išlo v Biljani do pretepa med tamkaj št?cijonlranim voJ&Štvcm in civilist. To je sicer obsojar.ja »redao, n?j se zgc-c*»
iz kakršnih koli motivov. Odločno pa protestiramo proti temu, da bi nas kdo nanaŠi zemlji zaničeval in strahovah Kriv Je bil prepiru neki četovodja, kateri misli, da kakor vojak lahko poljubno ravna z nami. Tudi mi smo bili vojaki in so sedaj naši sinovi, ml smo tudi zvesti Avstrijci, a ne bojimo se povedati, da smo tudi Slovenci 11 Računajoč ca dobrohotnost tamkajšnega po-veljništva upamo, da se slični incidenti ne dogodijo več, kar bi bilo le želeti.
Iz Šmarij. V seji dne 15. decembra m. I. je občinsko starešinstvo občine Šmarje pri Ajdovščini, soglasno izvolilo g. Matkota Kante častnim občanom radi zaslug, ki si jih je pridobil za zgradnjo raznih vodovodnih naprav v občini,
Vesti iz Istre.
Iz Pazina. Tu se je konstituiral poseben odbor za prireditev koncerta dne 11. |anuarja na korist družbe sv. Cirila in Metoda. Sodeč po pripravah, vspe ta prireditev v moralnem pogledu sijajno. Želeti bi bilo le, da bi bil tudi materijalni uspeh čim večjj. Zato opozarjamo vso okolico, naj se udeleži te prireditve in pripomore Družbi do čim večje koristi.
Blagopokojni g. Fran Bukovac, bivši župnik v Trvižu, Je volil podružnici Družbe v Pazinu 200 K. Slava njegovemu spominu I
Pevsko In bralno društvo „ Venec" v Kozini naznanja, da bo obdižavalo danes ob 8 zvečer svoj XIII. redni občni zbor v prostorih hotela „Kozina". Gostje dobrodošli 1
Potovalnim učiteljem kmetijstva za Koperski okraj s sedežem v Buzetu Je imenovan gospod Vladimir Kure t.
Obisk „Narodnega doma* v Puli prepovedan. Iz Pule poročajo, da je oblast prepovedala vojaštvu obisk „Narodnega doma". Vzroki te] odredbi nam niso znani.
Iz Doline 2. januarja 1913. — Dne 31. decembra 1912. je tukajšnje bralno in pevsko društvo priredilo Silvestrov večer v dvorani g. župana in poslanca Pangerca v Dolini s petjem, godbo, igro in srečkanjem. Prireditev je bila jako dobro obiskana a ne le po domačinih, ampak tudi po ljudstvu iz sosednih vasi Zahvaliti se moramo godbi, pevcem in igralcem na prijaznem sodelovanju, kakor tudi g. županu, ki Je prepustil brezplačno dvorano. — Dne 5. januarja vabi društvo „Vodnik" na plesni veček, ki ga priredi v dvorani g. župana ob 8 zvečer. — Dne 12 Januarja bo redni občni zbor, na kateri vabimo slavno občinstvo.
Druge slovenske dežele.
Narodna Čitalnica v Celovcu priredi v nedeljo, dne 26. januarja 1913. zvečer v veliki dvorani hotela Trabesinger v Ce lovcu veliko predpustno veselico, združeno z vojaškim koncertom in plesom. Pri veselici svira godba c. in kr. 17. pešpolka v Celovcu. Prosimo vse Slovence in Slovenke, da v kolikor možno velikem Številu posetijo naš j prireditev in pokažejo, da čutijo z nami.
Druge slovenske liste prosimo za ponatis.
SEZOcmi/ME UE5TL I
Londonska mirovna pogajanja.
DUNAJ 4. <Izv.) Turke je včerajšnja porogljlvost in nagsjivost popolnoma minila in mesto teh se je pojavila resnoba Rešid paŠ2 je glasom vesti Reuterjevega urada piosil delegate zavezn;kov, da bi se danes ne vršila seja in da bi se Turkom dovolilo, da odgovore v ponedeljek na ultimatum. Delegati so prošnji baje ugodili in odgodili odločitev do ponedeljka. Kakor javljajo vesti iz Londona in Pariza, hočejo zavezniki s tem doseči, da bi Drinopofje, ki se še
ZAHVALA.
Za vse izkazano sočutje in podaijene vence povodom smrti naše preljube soproge in matere
Aleksije Ajdidek
kakor tudi za mnogobrojno spremstvo pokojnice k večntmu počitku izrekamo najsrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. -
Trst, dne 4. januarja 1913.	Žalujoči OStali. H
„Vzajemno društvo 4 v Škednju za zavarovanje goveje živine
vabi na
redni občni zbor
ki se vi ši
v nedeljo 12. januarja t. t. ob 4 popoldne v prostorih Gosp. društva v Škednju 226
s sledečim dnevnim redom:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	„ blagajnika za leto 1912.
4.	Razno.
5.	Nadomestna volitev enega odbornika.
K veliki udeležbi vabi ODBOR
Opomba: Poživljajo se cenj. udi, da pla čajo zavarovalnino do 20. t. m.
Naznanilo.
Vljudno naznanjam p. n. občinstvu, da sem prevzela v lastno režijo HOTEL in RESTAURANT
Pri zlatem jelenu
v Gorici
Skrbela bom, da bodo c. gostom poleg Plzenjskega in Puntigamskega piva na razpolago vedno le pristna naravna vina in dobra kuhinja. — Nadejam se pridobiti si s točno postrežbo, z zmernimi cenami in snažno oskrbo sob, zaupanje od strani slav. občinstva. — Za obilen obisk se priporočam PAVLA KORE^.
A
Jfans Schrnidt
TELEFON št. 1085.
zobotehnlk
TRST al. della Zonta št. 7. /.
19-35
KAREL DELAMI
po visokem c. kr. namestništvu
KONCESIJONIRANi Z0B0TEHNIK
Trst, ulica Belvedere št. 4. III. nadstr.
ORDINACIJA od 9 do 1 in od 3 do 6.
Ces. kr. priv.
Rdunione Adriatica di Sicurta v Trstu
ustanovljena leta 1883.
Zavarovanja proti škodi, povzročeni po ognja,
streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitja. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah.
Delniška glavnica. In rezerve dne BI. decembra 1911 K 168^94.604-4:3.
Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12.
1911) K 503.251.645.75. Odkar obstoja dražba, je bilo v vseh branšah ia-
plačano na škodah K 726.197.869 34. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih In važnejši kraj h Avst^o-Ogrske monarhije.
Rabite za strehe suojlhblš!
(asbest-cementni Skriljavec).
Zahtevajte cenike in vzorce pri
glaynem zastopstvu in zalogi
V. Jonach in drug
Trst, ulica Sanit& 25
Pozor na znamko „ETERNIT", utis-njeno na naše Sipe. Samo tedaj pristen« če nosi vsaka plošča napis z Izbočenimi Črkami.

je prišel V konkurz Vsled žalostnih okoliščin brez svoje lastne krivde.
Mnogi izmed njih si ne vedo pomagati v borbi za obstanek. Le-ti naj se zaupljivo obrnejo v zaprtih pismih z naslovom „Nezakrivljeni konkurz" na upravo tega lista.
koma| drži, padlo, Turki bi pa imeli za Javnost vero]eten izgovor, da so lih velesHe prisilile popustiti. Današnjo turško proŠDjo si tolmačijo, da si Turki v ponedeljek ne bodo več lastili Drinopolja.
Situacijo presojajo zopet ugodno in trde, da |e vojna izključena. Turčija menda računa, da bodo velesile silile obe stranki v kompromis.
*
* *
Manj ugodna so bila današnja pogajanja konference poslanikov, ki so trajala poldrugo uro. Danes so se poslaniki še enkrat posvetovali o vseh točkah albanskega vprašanja. Vse pa je bilo brez uspeha. Ruski poslanik še namreč vedno vztraja na prvotnem stališču Rusije, ki je obenem tudi stališče balkanskih držav. Avstro-ogrsko stališče pa se znatno razlikuje od ruskega.
Včeraj je konferiral ruski poslanik na Dunaju z grofom Berchtoldom nad pol ure in nadejajo se, da segje govorilo o stališčih obeh držav glede Albanije-
Jonescu o razmerju z Bolgarijo.
PARIZ 4. (Kor.) Rumunskl minister za nolrajne zadeve Take jonescu je izjavil londonskemu posebnemu izvesiitelju „Matina" med drugim sledeče: »Trditev, da zahteva Rumunija od Bolgarije neke vrste „napitnino", je neutemeljena. Mi zahtevamo za se v geografskem In strategičnem oziru važno ureditev meje, ker nam balkanska vojna vidno škodi. V Macedoniji živi 400 000 Ru-munov, ki so dosedaj mogli ohraniti svojo narodnost, ki pa bi se vtoplll v bolgarskem narodu. Pa tudi v političnem cziru je naša zahteva opravičena. Mi bi bili lahko zapre-čili vojno. Radi naše nepristranosti pa so mogle balkanske države povečati svoje ozemlje z deželami evropske Turčije." Na izvestiteljevo vprašanje, da-li bi Rumunija napovedala vojno, če bi bila njena zahteva odKlonjena, je odgovoril minister: „Vojna med Bolgarijo in Rumunijo bi imela za posledico splošen spor. Pa ne govorimo o takih eventualnostih. „Upajmo" — je nadaljeval minister, „da bode Bolgarija, ki si želi prijateljskih razmer kakor i mi, naše želje ugodnejše presojevala."
Če se izjalovijo mirovna pogajanja.
DUNAJ 4. (Kor.) Skoro vsi listi razpravljajo o kritičnem preobratu, ki ga je pouzročil včerajšnji ultimatum balkanskih delegatov, a mislijo, da celo prenehanje po-pajanj ne dovede do vojne. Izrekajo nado, da bodo storile velesile vse, da preprečijo povratek krvoprelitja na Balkanu, če bi se tudi izjalovila sedajna pogajanja za mir.
Za neodvisnost Albanije.
RIM 4. (Kor.) „Tribuna« javlja, da je princ Ahmed Fuad odpotoval v Pariz, da nadaljuje pri francoski vladi propagando za neodvisnost Albanije.
Rumunija in Bolgarija.
LONDON 4. (Kor.) „Times- Javljajo, da razgovor rumunskega ministra za notrajne zadeve, Jonesku s predsednikom sobranja Danevom ni bil čisto brezuspešen. Bolgarija Je baje pripravljena, mejo urediti med Silistrijo in Črnim morjem.
Avdijence pri sultanu.
CARIGRAD 4. (Kor.) Sultan sledi z velikim zanimanjem pogajanjem. Včeraj je sprejel velikega vezirja in ministra za zunanje zadeve, ki sta mu poročala o stanju pogajanj.
Turki ne popuste.
CARIGRAD 4. (Izv.) Danes je ministrski avet sklenil, da vztraja na svojem dosedaj nem stališču glede Egejskih otokov in Drinopolja, Pogajanja morajo prenehati.
Bolgarski ministrski svet.
SOFIJA 4. (Izv.) Tu se je ves dan vršil ministrski svet, ki se je bavil s pogajanji v Londonu in z ureditvijo meje napram Ru-muniji. O posvetovanju se ni ničesar izvedelo. Gotovo pa je že skoro danes, da je nadaljevanje vojne neizogibno.
Ureditev bolgarske meje.
LONDON 4. (Izv.) Dr. Danev je izjavil, da se bode bolgarska meja napram Rumu-niji dala lepo in mirno urediti.
Glas o rumunskl mobilizaciji.
DUNAJ 4. (Izv.) Iz Belegagrada javljajo, da je Rumunija že mobilizirala 80 bataljonov ia jih poslala na bolgarsko mejo.
Pomorska bitka med Turki ln Grki.
CARIGRAD 4. (Izv.) Davi ob 4 Je od-plula turška flota iz Dardanel. Od pol 11 predpoldne se vrši pred Dardanelami pomorska bitka med Turki in Grki.
Srbski zemljevid Albanije.
BELGRAD 4. (Izv.) Tu so izdelali zemljevid Albanije, ki so ga poslali ruskemu poslaniku v Londonu, da ga rabi pri pogajanjih.
Car Ferdinand v glavnem taborišču.
BEROLIN 4. (Izv.) „Morgenpost« |avlja iz Carigrada, da je prišel car Ferdinand v bolgarsko glavno taborišče pri ČerkeskiOju. To si tolmačijo za nadaljevanje vojne.
Ferid ne mara velikega vezlrata.
FRANKOBROD ob M. 4. (Izv.) „Frkf. Z * ima iz Carigrada, da je sultan ponudil Feridu raši veliki vezirat, Id ga je pa Ferid odklonil.
Lukacs na Dunaju.
BUDIMPEŠTA 4. (Kor.) Ogrski kor. urad javlja z Dunaja : Ministrskega predsednika Lukacsa je sprejel cesar ob 10 predp. v Senbrunu pri avdijenci. Kakor se čuje, je ministrski predsednik referiral o tekočih zadevah, najbrže o onih predlogih, ki jih je ministrski predsednik predložil v zadevi iz-premene v ogrskem justičnem ministrstvu. Po avdijenci v Senbrunu se je napotil Lukacs v ministrstvo za zunajne zadeve, da se Je udeežil skupne konference ministrov, ki je pričela ob 11 uri.
Zaprisega dr. Weiskirchnerja.
DUNAJ 4. (Kor.) Danes predpoldne Je bil na slovesen način zaprisežen novi dunajski župan, dr. R. Weiskircnner. Zaprisegel ga je deželni namestnik baron dr Bfenerth Namestnik je častital županu in je zaželel, da bi imelo njegovo delo uspeha, za kar ima on (župan) pač v obilni meri pogo|ev. Nato je prisegel dr. Weiskirchner in se v svojem govoru zahvalil cesarju, da ga je potrdil. Po besedah polnega priznanja, izrečenega prednikoma dr. Luegerju in dr. Neu -mayerju, je navedel novi župan svoje naloge, ki jih hoče izvršiti. Apeliral Je na vlado m poslance, da se naj davki za Dunaj zvišajo v oni meri, ki odgovarja pomenu in gospodarski obremenitvi glavnega mesta. Končal je svojo besedo s whoch" cesarju in med petjem cesarske pesmi je bilo slavje zaključeno.
Častna afera Tisza-Szechenyi.
DUNAJ 4. (Kor.) Listi Javljajo, da ima Tisza še drugo častno afero, ki se pa de-meatira. Grof Aladar Szechenyi Je baje pisal grofu Tiszi pismo, v katerem mu javlja, da bi mu pri zadnjem svojem obisku v plemiški kazini ne ponudil roke, Če bi ga bil tudi v temi spoznal. To pismo so grofu Tiszi, ki je odpotoval na svoje posestvo, dostavili v Budimpešti. Če je to res, je brez dvoma, da bo treba urediti zadevo vitežko.
Zborovanje nemških katolikov.
LINEC 4. (Izv.) Od dne 6. do 8. sept. se bode tu vršilo prvo zborovanje nemških katolikov.
Poštna hranilnica in strah pred vojno.
DUNAJ 4. (Izv.) Poštna hranilnica javlja, da je bilo meseca decembra vloženih 8 mlljonov kron, a zato dvignjenih 20 milijonov.
Kneza Liechtensteina zdravje.
DUNAJ 4 (Kor.) Deželni maršal princ Liechtenstein je zapustil sanatorij, v katerem je prebival osem tednov.
Vojalka posvetovanja.
DUNAJ 4. (Kor.) „Miliiarische Korre-spondenz" javlja, da se bodo odslej vsako leto ta čas vršila vojaška pogajanja pod predsedstvom cesarjevim. Govorilo se bo zlasti o personalijah.
Angleško pokroviteljstvo v Egiptu.
KAH1RA 4. (Izv.) Sedaj se vršijo dolgotrajna posvetovanja med lordom Kitche-nerjem in egiptovskim khedivora in njegovimi ministri. Poučeni krogi trde, da se pripravlja v Egiptu preobrat, ki ima baje nastopiti 8. januarja, za obletnico nastopa khedivove vlade.
Dreadnoughtov je treba.
DUNAJ 4. (Kor.) „Neue Freie Presse' Javlja : Poveljnik vojne mornarice grof Monte-cuccoli tirja, kakor se v političnih krogih zatrjuje, brezpogojno, da se ugodi zahtevam mornariške uprave, da se izvršijo prej vse nadomestne gradnje za tip „Monarch* in bo izvajal posledice, če mu bodo odklonili te zahteve.
Poveljnik mornarice in dreadnoghtl.
DUNAJ 4. (Kor.) „Zeit" ima z mero-dajnega mesta poročilo, da je sicer res in samo po sebi umevno, da vztraja poveljnik mornarice pri vsaki priložnosti na zgradnji novih ladij kot nadomestilo za stari tip „Monarcha", da pa so vesti, da bi nameraval demisijonirati, čisto neresnične.
Poveljnik križarice „Oleg".
PETROGRAD 4. (Petr. tel. ag.) Namesto kneza Cirila Vladim'rovića je bil kapitan prvega reda gardne ekipaže Zelenecki imenovan za poveljnika križarice „Oleg."
Ogenj v skladišču.
BUENOS A1RES 4. (Kor.) V skladiščih lehko se vnemajočih snovi, ki se nahaja v predmestju Barracas, je davi nastal požar, ki je upepelil celo skladišče. Škoda je izredno velika.
Se li izpolnijo Rumuniji želje?
LONDON 4 (Izv.) Rumunski diplomat |e izjavfl, da rum unsko-bolgarsko razmerje še ni jasno. Rumunija hoče doseči, da se meja uredi. — Bolgarija še sicer ni privolila v to, ali na oasvet velesil bode to storila.
Vihar v Ameriki.
NEW-YORK 4. (Kor.) Strašen vihar je opustošil vse atlantsko obrežje južno od za liva Chesapeake. Po dosedajnih poročilih je povzročena velika Škoda.
Poškodbe dveh avljatlkov.
LIPSKO 4. (Kor.) Nemške izdelovalnice aeroptanov javljajo, da so poškodbe obeh podoficirjev, ki sta včeraj padla v Linden-talu, lahke narave, a tudi aeroplan ni razbit, ampak le poškodovan.
Brezplačno dobi vsakdo v vseh trgovinah s čevlji in usnjem umetniško opremljen Bersonov stenski koledar, ki ga tovarnarji slovitih Bersonovih gumijevih napet-nikov poklanjajo kot novoletno voščilo p. n. odjemalcem.
Mali oglasi
\Zaao4«) ekna, vratni zastori, hišna vra a. stop-WI alfl, njice, pomivalniki, kameniti okraski, ploča za hodnike, grede, balkoni itd. — Piccardi 18.
Hrid«) 86 v Daiem m»lo stanovanje v Rojanu* UUUa Natančnejše se izve v ul. Geppa St. 18, žganjarna.
33
\/ nainm 88 da PraEna B°*>a. prost vhod, in w ■■cajuiii ena meblirana - — ~ • ■
. Brezplačni kuh.mkl tečaji za žene PrOda flT^	S^&MTB
in dekleta. Na vsega priznanja vreden na----
čin se sedaj skoro v vseh večjih in sred- HiŠiCS "mijisčem v Rocoiu se proda po njih mestih prirejajo kuharski tečaji zažene, nK>,U<l «»'• ^a«uia ul. Chi<*«a si. 4o v katerih se poučuje, kako se poceni in pri tem vendar dobro in okusno kuha. Znamenito pri tem je, da se skoro v vseh kuharskih šolah poučuje, kako se pripravlja Ka-threinerjeva Kneippova sladna kava. Ustrezajoč predpišu za kuhanje, ki je natisnjen na vsakem znanih izvirnih zavojev Kathrei-rerjevih, poučujejo razsodne in vešče učiteljice kuhanja učenke o pravilnem kuhanju tega najboljšega kavinega dodatka in nadomestka. Kako razveseljivo je opazovati, kakšno blagostanje se razširja v mestih, kjer so vpeljani kuharski tečaji! Cele rodbine se osreča s pravim poučevanjem o jedi in pijači.
št. 63, n.
hrano. Belvtdere 31
Zaksj bi si človek ne želel olajšanja,
če ga napade kašelj, zasluzenje ali krčevit kašelj, če se ima za to dobro dišeče, zanesljivo in točno delujoče sredstvo Thymo-mel Scillae iz Fragnerjeve lekarne v Pragi. Steklenica po K 2 20 se dobi skoraj v vsaki lekarni, toda pazite strogo na ime preparata in izdelovalca.
Oči mu veselja
žarijo
in zadovoljno se smehlja nas papa pri vživanju -kodelice kave, napravljene iz Franckove Perl-rži, znamke „Perlo".
Slastni vonj vabi k vživanju. Izborna je kava za zajutrek in malico, napravljena z najboljšo, zrnati kavi po okusu najbolj slično rženo kavo : „Perlo".
Mala primes pravega Franckovega
kavinega pridatka napravi tako kavo še močnejšo in jaČjo.
Via (ampanile št. 21
Ccsore (jentjjjl
" Via Campanile št. 21
(nasproti srbsko - pravoslavni cerkvi)
Specijaliteta
v narejenih damskih
OBLEKAH
— m —
v vsakovrstnem perilu.
Nevestinske opreme.
Po tovarniških cenah, katerim se ni bati konkurence.
:: Prodajo se Je že z? čela.::
POPOLNA = OTVORITEV
prihodnji teden.
Kislo zelje I/ £ 1
Pn^tnlia ?ri mali družini Be odda poštenemu
rUdlUlJd delavca. Medi* 9, vrata 15. 35
nHfia He 8obica istemu gospodn pri majhni uuua pošteni slovenski družini Velika čistost,' plinska razsvetljava in kurjava, voda, lahko tudi kosilo. Ulica Barriera St. 33, vrata 12.	99
Poceni mA^n RaLzp°5ilj'm y8,4k dan 8veže»
I uvcill HlOdU. zaklano volovsko, telečje in ovčje meso v 5 kilogramskih poStnih poSiljatvah franko po povzetju za Bamo K 4 50. Svinjsko ineso K b —. Strogo solidna postrežba. M. HERMAN!* Herincse 5t. 113, Ogrsko.	*
škaf po K 4 80; 100 . m -o — — Kumarce in vsakovrstno zeienjad pošiljam po povzatju. ANION LINEK, Znoj m.__gjj
IČ^Pm kaP'tali,,ta ali aodruga s 1000—1500 K iwuulll za izkoristit važno iznajdbo. Ponudbe inseratnemu oddelek Edinosti pod „Velikanski dobiček".	jq
Obešala \z medi
Caserma 14. Umberto Ceeca, trgovina z železnino.
Prnriain 86 vrata- okna» *toprice, hiSna vrata,
■	J balkoni, tramovi, pralnice, kamen za
tlak vsake velikosti, okenski okviri, podboii itd. Ul ca Piccardi 18.	2895
7pncl/0 loci Očešljane in rezane kupujem t-CII^KU 1(15) I po dobri ceni. A. Že bek vlasuljar, Trst, via Carducci 9.	1^5
Costante Marco
njarno in slaščičarno, nahajajočo ae v ulici Molil1 a vento št. 51. Vsakovrstni likerji in vino v steklenicah. Cene zmerne.
Kdo prevzame
komad. — Savković, Irig (Srem).	3011
QnC|lipo z maturo išče pisarniškega mesta UUOpIva tudi za slovensko in neenako korefc-pordtnco za dopoldne. Naslov pove Edinost uod štev. 8___
Mipkarna p" ^akobu> 8 koncesijo za
miGliai na vino in pivo, dobro uvedena se proda za 500 kron. Naslov pove iiseratni oddelek E iinr sti.	u
|Xpp se pestunja. Naslov po\e icseratui oddelek lOlrO, Edinosti.	12
fiiiiQnvir za k0DCer*> izvrsten, drugi za nčenca UiadUTII ,e na prodaj. Ulica Petronio št. 9, vrata 16.	2245
Najboljše in najmodernejs« tukno za moike in volneno za ženske obleke razpošilja najceneje D crcnucri/i Jugoslovanska razpoilljalna tvrdu K. O I CKiVlcLKI v CELJU it 302. — Vzoici ln cenik, obsegajoč lez tiso« stvari s slikami poštnine prosto.
:s ZOBOZDRAVNIK u
Dr. HinHo Dolenc
ordinira
ulica S. Lazzaro št. 23.
Spreiema od 9—1« 3—8.
Kanarčki
pristni harcarji „Edelroller", domače reje, izvrstni pevci, babice za pleme, se prodajo
po nizki ceni.
Ul. Commerciale 329, vrata 20
Novost!
Razvoj luči po nizki ceni. Desetkrat cenejšo od električne luči da
Založni zastopnik za Trst in Primorsko, Dalmacijo ter Bosno in Hercegovino:
Giuseppe Jesch, Trst
Zastopnik za Instalacijske potrebščine.
Izložba in prodajalna ul. JVL ])'£zegMo 3.
lnstalacja in izposojevanje aparatov za acetilenski in bencinov aercgensKi plin.
/■■»ST'«
i
A*
ft
š
1
BLAM
— PROME3E.
j UgAMA.
MENJALNIC A.
ST. 5 (UBTM
m* KMJlllCB M DNEVA VUKK ^ % DO DNEVA VZDIOA
milim B4TB F&*60n BiHIi 19 SVOJSO*.
NA TEKOČI IN ŽRO-RAČUN PO DOGOVORU.
fetVASEA ZVEZA Z AMERIKO. - AKREDITIV L URADNE URE: 9—12, 21*—5V».
UiNTUJBi	jrfsjsa « r
ZAVjjmvjjra« m»M«9jK ripttjvr men rcrnsai
»rfOnŽA	meK ITD.
fTA^BM KRiUITI. REMBOETRSJEKEDJ
»»m Fiotl DOITT>£X3TOM UUCAJJA
BORZNA NAROČILA. - IKKASO.
TZLDOin:	MU_ ,
FilHalke v OoatiH »n Lfublianl
Zobotehnični ambulatorij Univ. zdravnika
Dr. Makso Barry
Ermsnno Scbultze, f. tehnik. Trst, ulica Caserma Ste v. 17, II. nadstr.
Posebni zavod za umetne zobe brez ustne ploš«^. Plombiranje z zlatom, nlatinom in porcelanom Vsa dela brez bolt.čin. Zrav-i nanje krivo rastočih zob. Zmerne cene. Sprejema od 9 do 1 in cd 3 do 6 popol.
Ivan Kosmer !j
Ivanov
Rojan, ul. Montorsino št. 7, podružnica ul. Moreri Št. 77, pilporo&» o. obfiiMtra svojo trgovino jeitvin in kolonijalnega blaga.
F. Predel
Trst, via Siuseppe Caprin 10 (pri Sv. Jakobu)
priporoča cenjenemu občinstvu svojo znano
111 i rodil ni c o.
Prodaja se vsakovrstne mirodije in drug-© Sipe, barve, kisline in profpmerije. Sveče petrolej in mineralna voda. Cene zmerne

□G=
LJfc
a
RESTAVRACIJA
AURORA
Najstarejša restavracija za koncerte
Jrstf bL CavSacd 3t. 13*
Podpisani opozarja spoštovano občinstvo od danes dalje na znano renomirano umetniško : tamburaško društvo :
„G o R A"
(gospic in 2 gospoda) pod priznanim vodstvom g. A. K 1 e p i Ć a.
Prvikrat v Trstu. Posebno izbran glasbeni program za tamburice in petje.
KOMCERT
traja vsaki večer cd 7. do poaoii
VSTOP PROST.
Za mnogobrojen obisk se priporoča
JOSIP Dr MINEŠ.
Poleg renomiranega Goesaovega piva ae teči pivo Eeuchel-Brftu iz Kulmbacha.
U j
mm

mm
mtš
■■ ■■
Si
■■ 1 mm 1 ■1 ia
ca
1
1
H
I
K
Jkiistlde 0=uaIco - ^rst
via S, Servolo 2. — Telefon 329, Rom. VI.
Odlikovang tsuarns i^lZ) ceol in cementnih
Pekarna in sladoicarna
MIKUSCH
zalagatelj ladruge o. kr. driav. uradnikov
Trst - Piazza S. Francesco d'Assisi 7.
Prodaja moke I. vrste, sladčice in prepečene*, (biskoti) najboijših vrst, velika izbera bombonov za otroke, svež kruh trikrat na ćLu, buteljke, fina, desertna vina, dalmatinska in istrska vina z razprodajanjem pive v steklenicah. Izdeluje kruh z zdravim nigijeničnim električnim strojem. Drž. uradnikom 5*»popust
• « • •
plošč, terccoa in umetnega Kamna.
s ■ e a
Sprejema vsakovrstno deJo v cementu
Cene smerne, delo toSno. *

Tehnična poslovnica
FRANC & KRAK C, Trst,
(prej Schnabl & Co. Succ.)
dobavata:
TangyM najlzvratnajta notarje m bencin, plin, npojni plim ia notarja n aafta,
Bistom „Diesel* stojefte in težeče astrojbo.
LokomobNs na beozll !ll paro. Prevzemajo delo Industrijslnih tovare« kakor : Mlini za moko, stroji za proizvajenj« olja, tovarn leda, stroji ca kanaaolaflaa, »troji in tovarne sa COmODt, stroji in nameSSenja s« Blzarsko Obrt, centralno knrjatov, itroji za droblienje različnega blaga, kemične tovarne itd.
NnmešSenje aa električne razvotljovo i» prenos moli. Elektrifaa vsdigala za osobo (Lift) sistem Pedretti, kakor tudi vsdigala ca blago. Stroji in kovaško in droge obrti. Moiorao trans BlaiJa. Soaalke ia covl vsako vrsti.
flVladiftfr vsakovrstnih tehničnih poteebišin. Vsakovrstno eovL Orodje ia stroji aa poljedelstvo in proše aa vino. Olje, sasnshi, pipo itd. „Andoro" najbolji in najoenejii pokrov hi*.
---Proraftnal In oMok mernikov Motenj. — — —
In.-.v-.
! Gostilna Max
j T*rt, via Petro alo 2 (pri nov, trgu). To51 «e ^*t<**lre h domače drčo tn belo vito kraški t»ran v.pfcviVo vino ln Prehevje^o pl^o. T06 .0 Se tiA vsakovrstni likeri ln tganjo ter_f:>va. kuhinja vedno pripravljena z gcrkiml in mrzlimi Jefllli,
TVRDKA
l
"Čr^ncesco Bednir
TRST ustanovljena iets 1878 — TRST
je prtložils svojo
tfgo^ no šivanih strojev
blciklfev in pridevkov z mehanično delavnico vred iz ulice Ponterosso Ste v. 4
v iglico Campanile štev 19
Tržaška posojilnica in hranilnica
Pluća della Gaaema it. 2. — Telefvm 952.
lin m razpolata lekien omnstno celin
v kateri se 8HBJLMBIOE, ki M oddajajo
ki js varna preti vlunn ia ■tesnksm t najsm is ticer
za oale let« krm SOf n datrt lata kron IB
za pol lota „ BO, za on moaoo w 6
Bkrsmbies m M cm viaoke, U em iiieks, 40 «n flebokn. Hknsblo as drnft edpretl kakoi straaks, ki mms ossbao akmaije noje stvari, kejk si tieka prijaviti
mar OM«|i hpanHn« puiico TEJ®
kater« priperete posebne starilsm, d« na ta najnovejši ln anjvnpolneji na5hi navajajo ftediti svojo deeo. Nndaljs« pe]aao0a dajo zavod ek eradnik srak.
Ivan Krže
Trst - Piazza 8. Glovannl St. L
| _	kuhinjskih in kletarskih potreb,
ftimlO^ib Kčin od lesa ln pletenin, Ska: jv; brent, Cebrov in kad, todčekov, lopat, reket, alt ln va»-kovTmUih koSev, jerbaaev in metel .ter mnogo drugifc
v to stroko apada- DhimahaA«* 8TOj° tf" joćih predmetov.— riJIUrOUlt gofiao e kuhinjsko posodo vsake vrate bodi od porcelana, ae>
mlje emaila, koaiterja ali cinka, nadalje paaanunterjO, kletke itd. — Za gostilničarje pipe, kroglje, lemljeno in stekleno posodo ta vino.
Ivan Žniderčič
Test, olio& Belvedere 17, T> t
Trgovina jestvin in kolonijah;.
Zaloga testenin iz Bistrice in Neaptja, vsakovrstna olja, mila, kave itd. VELIKA ZALOGA vseh potrebščin za živino kakor : otrobi, koruzo itd. Pošilja na dom in itd. po pošti. Cene ugodne in točna postrežba.
Not velik dohod
oblek za moške in dečke za jesen in zimo
▼ dobroznani trgovini
4IIa Citta di Trieste
ul. Glosufc Car(i ;C0l št. 40
kjer dobite obleke, suknje, remglane, površnike, kratke suknje a krznenim ovratnikom, plašči iz pravega tirolskega sukna za de£, Velika izber delovnih oblek, hlač, srajc.
spodnjih srajc itd. itd. Velikanska zaloga inozemskega in domačega blaga. Sprejemajo se tudi naroČila po meri. Vse po ne .erjetno nizkih cenah v trgovini
Alta Citta di Trieste
ul.	Carduscl št. 40
(bivSa al. Torrfntej
Točne ure prodajo
Emiiio Muller
cajnglednejia ln aajata-rejia prodajelalen ar v Trsta, via a. Aateala
(vogal ulice S. Nicolč).
VELIKA IZBERA
verlllo, sls lik, srebrnik, kakor tndl stenskih ur vsake vrste.
Ustanavljat« Me ISftS.
ottomaR tu, Ottoman tam
povsod mo iičejo povsod m^ radi imajo.
t'V OB'-- Vp!a£ana delniška glavnica K 80,000 000--	Zivnostenska 1	bat	tka, p	fdmžmci v Trstu	Rezervni ia varnostni zakladi K 23 000.00O —
IZVRŠUJE VSE V BANČNO STROKO SPADAJOČE TRANSAKCIJE					
VtC	5<
o<iZ!
Sprejec a vioge na vložne Kn>tžioe m jih ob es^nje
O
2
do

«ora?morno Kovorj^nim izola-čilnim p >'^ oj^rn.
Vloge v tekočih in naloženih računih obres uje - ---po dogovoru najugodneje. - - - -