&cIßs XXV,, St. ZO
IZDAJA A NARODNE
Ljubljana, petek zb, jasmaxja 194s
rusmina pucana « fu-tcrhühr bas bcaahii
jpijvuiÄ». tuhlf-rn. ruUiUKn ali» >
Telrtoo »i «-Z2. 11-23 1I-J4
ia jootiei erubliaca **ucctoitr»® ol>
a •. - Xe'efoc a »1-25 n-2f fovlružnica %»>vc iienc Mubliiftus« -ess» (zknu-rn. outi-pstvc o igla» » Ualio
looffiimw) i 'PI -s v MIIAjN«
Račun-	.juf'1 lanske ookr+n(n ot doSIH.
irltovt-n -»vodu 4» 1? MV d »ta!e trat»
iratn»-	rti '.noti 'iir» t*««» "
Ml — Cefta 2,- t
—— ■ 'I	I—II •
Izbaja vsak dan rasen poncdeijl-a. Mesečna naročnina 32 lir.
Uredništvo .-Ljubljana — Puccinijeva ulica dt 6. Telefon ftt Sl-22. 31-23. 31-24.
Rokopsl se ne vračajo.
Stafke SowjetangriHe südlich der Weidisel nad an üm Händern des eberschlesischen Indisstflegebietes blutig abgewiesen
Oppeln Izgubljen — Pocneui boj? v Erombergu — Uspešna obramba novih močnih napadov v Kurlandiji —• Naš! napadalni' oddelki na Madžarsekm prodirajo dalje-— Industrijsko področje Also gallo in Felsögalle osvojeno — Na zapadnem bojišču silni boji na predmostju ob Roeri ter na bojišču med Elsen bom oni in Sauerjem — NemSko predmostje v AJzaeiji na drugi strani Modra
Aus dom Fiihrerhauptquar(ier, 25. Jan. I>NB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
In Ungjarn durchbrachen unsere An-griff.', ver bände zwischen Velencze-See und Donau starko Pak-Riegel des Feindes und drangen bis ber den VaJi-Abschni: t ver. Deutsche und ungarische Verbände durch-flohrttten im Angriff den westlichen Teil des llrtes.Gebirges ;und nahmen das Industriegebiet von Alsögalia und Fel=ö£ml-hi. Nächtliche Angriffe der Sowjets gegen den Wesl'jell von Budapest blieben erfolg- i tos.
In der Schlacht zwischen den Karrjithen : nnd der Weichsel hat der hartnäckige Widerstand unserer Truppen den* Feind schwer O Veerln^e beigebracht. Allein im ; Bereich einer Heeresgruppe wurden nach : unvollständigen Meldungen rwischen dem 12, in 23. Januar durch Truppen des Heeres, Flakartillerie und fliegende Veerh*" trde der Luftwaffe 1856 Panzer vermehrt Siiillich der Weichsel und an den Rändern des ofoersehlesischem Industriegelre-»tes wurden starke von SchBach,"fliege-^ unterstützte Angriffe de* Bolschewismen blutig abgewiesen oder aufgefangen.
Zwischen GleiwJüz und Brieg versucht ! der Feind die Oder zu überschreiten. Es gelang Ihm Oppeln nach schweren Kämpfen zu nehmen. Die übersetzversuche über den FIuss aber wurden In dor Masse Im Gegenangriff zerschlagen, Tftn einzelne, inzwischen eingeengte Brückenköpfe wird noch gekämpft. Vom Südosten her schoben sieh feindliche Angriffsspitzen näher an Breslau heran, östlich der Stadt schirrten alle Angriffe des Feindes. Eine bei Steinau ilher die Oder gesetzte sowjetische Kampfgruppe mV: 80 Panzern «forde nach Absehuss von 24 Kampfwagen geworfen.
Posen und Thorn werden gegen starke n .lscheuistisehe Angriffe behauptet; in Bremberg toben heftige S*, ra swnfcämpfe. | In Ostpreussen versucht der Feind sei- | neu Einbruch in Richtung Elbing na^h <V "> 1 riank;m zu erweitern. Erbt.terte Kämpfe sind hier im Gange.	I
östlich davon wurde unsere Verte'd*-
gungefront an die masurisehe Seenplatte r. sehen Or.Olsburg, Lotzen und Angerburg zurückgenommen 'und gefestigt; Zivi* sehen Allenburg und dem Kurischen Haff vereitelten unsere tapferen ÖivisiCTijBn mehrfache feindliche Durchbruchsversueh».
An der kuriäruüsehen Front F.-i zte> der Feind nach Zuführung neuer Krfifte seine s^orken, von Panzern umteretüilr, f en Angriffe wiederum mit Schwerpunkt südöstlich Libou fort}. Sie vvfarden im wesentlichen abreschlagen, einige Einbrüche abge-rieg-eft. In diesen schweren Abnvehrküm-pfen wurden 52 Panzer abgeschossen.
Schlachtflieger griffen In den Schwerpunkt len der Wlnterschlacht in die Erdt-kämpfe ein. Sie setzten allein in» Oderraum 24 Panzer ausser Gefecht imd vernichteten SRO Kraftfahrzeuge sowie zahlreiche Geschütze.
In f^bTatid vtar die beiderseitige Stosn-trupp^äiigkeit in letzter Zielt besonders '"oft.
Tm Rur-Brückenkopf südöstlich Hör-niiond wird um Heinsberg hefl ig nekämpft. An dr- Front zwischen Elsenborn und dfer Sauer führten die Amerikaner starke Angriffe, vor allem östlich ven Hkvuffalize, wo ihnen ein kleinerer Einbrach gedang. Im Gebiet von Vionden blieben «1© in unserem Abwehrfeuer Hegen.
Südlich Richshofen irr», Eteass gewannen unsere Tipppen Im Angriff einen Brücken, km? über die. Moder und schlugen Gegcn-j»ut-ritte, die der Feind bds zu IS mal wio-> derhoTte bhiftig zurück.
Südöstlich Rapopttsweller dauern dfe b5"- und henvogendčh örtlichen Kämpfe an. Der auf ilas Ostufer der III vftrgedruo» gene Gegner wurde wieder zurückgeworfen und verlor dabei 16 Panzer und 2 Panzerspähwagen. Aus Mühlhsuisen angreifender Feind konnte« rt'ur eisige gerutge Einbrüche erzielen.
Die angio-amerikawische LuftJlätlglcett beschränkte sich am ge?trigea l^ge auf Jasrdvcrstösste, vor allem in das wcfivüciio Re?chgeb«et.
Gross-London Sag aush gestern unter unserem Fernbescbnes.
Obrambni uspehi ob krilih, ImM bop v
vzhodnega bojišča
Kurlantfija !ptitep»i!ei&ft v reflko	m
— Izpitem?« jaj.££f! se iiofi ob spoil^t Roeri 'M »a l a^semfeuržkeiti podno^u - NadaQiqi sapMd
vpsmnijAfaacifi
Berlin, 25. jan. Velika bitka na vzhodu j" sedaj znova zajela odsek v Kuri'andiji. Napadi desetih sovjetskih divizij južno od Liepaje, petih južno od Salduja (Fiauen-fcurga) in več nadaljnjih v odseka pri I> -belnu so se s težkimi Izgubami pono-^o sru^lll. Napadalci so izgubili 101 oklor>r'k Ob vzhodni strani se je posrečile nemškim četam, da so zadale močnim pehotnim oddelkom izredno krvave Izgube. Pravi obrambni uspeh pa ne obstoja v sovražniki' zadanih izgubah, temveč v tem, da boljševikom znova nI uspelo doseči prosteg-a razpolaganja z morskim zalivom pri Rigi. ki ga potrebujejo kot mornariško oporišče, ako bi hoteli Se nadalje ojačiti pritisk proti Vzhodni Prusiji.
Težišče bitke na vzhodu je še nadalje med zgornjo Vislo in Kuronskc lokvo. Nemci ojačujejo svojo odporno črto z novimi rezervami ln z odmikajočlmi se oddelki. Napravili so deloma že večje zaporne postojanke ln bočne zaščitne naprave, ki jih sovražniki sedaj napadajo. Tako izgleda sedaj bojišče na vzhodni in severni strani zgornje šlezije vse do Tarnowic in vzhodno cd Vratislave. Ob njem so se razbili vsi sovražnikovi napadi. Pri Vratislavi so nem-£ke čete celo ponovno osvojile več krajev, med obema tema odpornima točkama, torej med Tarnowicami in Briegom pa je sovražnik svoj pritisk ojačil. Proti jugu pri-tšpkaicče sile so prodrle z ozkim klinom do severnega roba Glehvitza, istočasno pa so o razvili močni oddelki proti odseku ob Odri med K oslom in Ohlauom. Sovjetski čelni napadi na Oppeln niso imeli razen dveh manjših vdorov nikakega uspeha. Sovražnik je zato poskušal mesto obkoliti, vendar so mu Nemci s protisunki stisnili in uničili preko Odre dožle čete.
Obrambni uspehi vzhodno od Vratislave eo v zvezi z izrednimi dejanji on;b čet, ki so se prebile od Pilice vse do Schieratza in tamkaj dosegle določene sprejemne črte. S prekinitvijo važnih cest in z vezanjem močnih oddelkov v globini bojišča ro preprečile sovražniku popoln razvoj njegovih napadalnih sil na južnem področju ob reki Warti. Prostor, ki ga drže, učinkuje proti jugu m severu kot bočna zaščita ter močno moti sovražnikove operacije na področjih vzhodno od Vratislave in pri Poznanju. Boji med Warto In prekopom pri Bydgoszezu Brombergu) so Se v polnem tnku. Napadi z juga in vzhoda proti Poznanju so se izjalovili. Ob bydgoškem prekopu so hudi boji s sovražnikom, ki pritiska proti severu vendar je ostalo predmostje pri Torunu : Thornu: > v ne m Ski posesti.
Vsi sovražnikovi napadi severno od VI-sle so usmerjeni proti Vzhodni Prusiji. So-vrnžnik napada med Torunom in Ortelsbur-gom proti severu. Iz Deutsch-Eylaua je pognal ozko konico vse do področij južno cd Elbinga In Mohrungena. Tu so se razvili ogorčeni boji, vendar se je boljševikom ponesrečil poskus, da bi razširili oporišče svojega ozkega-bojiščnega pomola. Med To-rujttm la Siscbo&werdezjera ter med AU
iensteinom in Ostrolenko so preprečile n&rr-j ške divizije vse sovražnikove prsbljalr» p;» skuse. Uspešni boji pri Ortelsbiu^a in severno od Ostrolenke so. istočasno zavarovali postojanke dalje proti vzhodu na ma« jczersKi plošči. V vzhodnem delu Vzhodne Prusije je pritiskal sovražnik dar Ije proti zapadu. Zaman je poskušal prekoračiti reki Pregel in Deime. Krajevni vdor pri Labisu so očistili nemški napadalni topovi. Pri ponovnem poskusu napa-, da preko ledu Kuronske lekve so uničili ■ Nemci neki sovjetski bataljon. ; Na zapadnem bojišču je prišlo ob jas-j nem in hladnem zimskem vremenu, ki je zopet dopustilo obsežnejšo uporabo letalstva, do novih in silovitih bojev na dosedanjih žariščih. Najvažnejše dogodke so predstavljali brezuspešni napad britanska 2. armade proti nemškemu predmostju ob spodnji Roeri, težki poulični boji v belgijskem mestu St. Vithu ter umik Američanov preko Modra meti Hagenauškim gozdom in spodnjimi Vogezi. Britanska 2. armada je ojačiJa svoj pritisk proti trikotu med Roe-ro in Maaso. Po silovitih letalskih napadih je napadla s tanki, metali plamenov ter z nekaj pehotnimi polki. Nemške čete so se deloma z golim orožjem ogorčeno upirale. Uničile so 24 težkih oklopnikov in zvišale število sovražnikovih bojnih voz, ki so jih razbile v enem tednu, na 150. Tudi na bel-gijsko-luksemburškem področju so zadale nemške čete nasprotnikom težke izgube. Pri popolnoma porušenem St. Vithu in severno od Diekircha napredujejo Američani zgolj po korakih. Nekaj krajev je po desetkrat menjalo posestnika.
Boji na tem področju so v primeru s sedanjim nemškim napadom v severni Alza-ciji podrejenega pomena. Na to bojišče so Američani znova privedli rezerve in se najmočneje upirajo. Kljub temu se je posrečilo Nemcem, da so na široki črti zapadno od Hagenaua dosegli reko Moder in njen desni pritok Rotho. Vsi kraji severno od te črte, med njimi Mertzweiler, Bitschofen, Kinoweiler, Urweiler, Offweiler, Bisclioltz in Rothbach, so bili znova osvobojeni. Nemške čete prodirajo kljub ojačenemu sovražnikovemu odporu še dalje naprej in so zasedle v sredo dopoldne zapadno od Hagenaua severno industrijsko področje Scliweig-hausna. Pri Schlettstadtu se "nadaljujejo protisunki v svrho odstranitve krajevnih vdorov. Težke izgube Angloameričanov so tudi v januarju močno narasle. Po zadnjih vesteh so znašale v času od 5. do 15. januarja 465 oklepnikov, nad 12.000 padlih in težko ranjenih ter okrog 3000 ujetnikov.
Najnovejša poročila z vzhodnega bojišča
Berlin, 25. jan. Mednarodni poročevalski urad javlja:
O trdoti, bojev in. o izgubah boijševikov v gornješlezljskem industrijskem področju priča poročilo nemSke bojne skupine, ki ja uničila po Se nepopolnih vesteh v «adailfc cama dneh I99t Mvjctftife bojalli ra*
Južno od Krakova ln ob vzhodnih robovih zgcrnjeKezijskega industrijskega področja so odbili Nemci močne ter z bojnimi letalci podprte boljševiške napade. Ponovno so zavzeli mesto Javvorzno.
Na severnem loku bojišča pred zgornje-šiezijslcrii industrijskim področjem se j« sovjetski pritisk ojačil. "Kljub temu so nemške čete. sunek prer-tregle ln se Sa nadalje uspešno branile v Gleiwltzu, pač pa se je znova zaostril položaj na področju Oppel-na, ki so ga morali po težkih pouličnih bojih Nemci ponoči izprazniti. Več sovjetskih poškuadv ža prekoračenje Odre so razbili s takojšnjimi protisunki. Južno in vzhodno od Vratislave se menjaj© napadi in protinapadi. ne da bi se položaj Izpremenil. Neka sovjetska oklopniška skupina, ki je prišla pri Steinauu preko Odre, je bila takoj obkoljena in popolnoma uničena.
Mesti Poznanj in Torun ?ta vzdržali tudi včeraj močen pritisk sovjetskih oklopnikov, pač pa je uspelo sovjetski skupini, da je s številnimi okiopnlki vdrla v pretekli noči v me»to Bydgoszez f Bromberg).
Bitka v Vzhodni PfuSljl se nadaljuje z nezmanjšano silovitostjo. Najtežji so bili boji za strateško važno ozemlje južno od Eiblnga. Nemci so zadali s Številnimi protinapadi sovjetskim četam velike Izgub« in pri tem zavzeli mesti Freystadt in Riesenberg. Proti sovjetski napadalni konici, kateri se je posrečilo doseči vzhodno od Elblnga zaliv Frisches-Haff, so stopile takoj v akcijo nemško oklopne bojne skupine, katerim je uspelo v Izredno ogorčenih borbah obkoliti ln po večini uničiti sovjetske oklopniške konicc. Na Mazurski jezerski plošči so bili zlasti tik poleg Lötzna ln pri Angerburgu hudi boji. Ob Deimi, vzhodno od Königsberga, so odbili Nemci znava vse sovjetske sunke. Trenutno so v teku protiukrepi proti dvema predmostjema, ki so ju napravila sovjetske čete po dovozu svežih sil.
Branilci Kuriandije so odbili tudi včeraj vse sovjetske napade, izvedene z ojačeni-mi silami. Samo na področju južnovzhodno Liepaje so uničili zopet 52 sovjetskih bojnih voz.
BetHimad Estf o položaju sa vfcbcifftem fecfjšču
Berlin, 25. jan. Berlinski listi ugotavljajo soglasno na podlagi posebnih poročil z vzhodnega bojišča, da so se že pričeli opasati nemški protiukrepi. »Deutsche Allgemeine Zeitung« piše, da se sedaj v vedno večji mori pojavljajo na bojišču rezervni oddelki. Od vsepovsod so bili dovedeni novi dddelki na ogrožena žarišča velike bitka oa vzhodu, da bi tvoril! podlago onih protiukrepov, ki se. izvajajo od zaliva Kuron-SK& lokve do Slovaške. Prav tako poudarja tudi ■■ Völkischer Beobachter«, da to ßlso improvizacije, marveč že vidni ele-msnti konstruktivno obmmbe. Isti Ust opozarja tudi v uvodniku, da ne gre Sovjetski zvezi za nič drugega kakor za faktično colast in da se v Moskvi ni?o nikdar spuščali v kompromise. Osrečevnlci narodov z zapada vedo priv dobro, kaj pomenja na-predovaiije rdeče vojske proti zapadu. Prav v teh dneh so očitno izdali, s kako meäa-rlm! občutki so spremljali boljieviiko napredovanje, kl je preseglo tudi njihova pričakovanja.
Necatd imajo, na zapadli ie vedno pobudo
Stockholm. 25. jan. Reuterjev vojažki <fo-pi-vnic John K:mehe r>e bavi posebno, s položajem v Alzsciji m ugotavlja, da e-5 položaj severno cd Strasbourgs stalno .'abša. Sedaj ni več mogočo govoriti o navadnem nenvlom predmostju, kajti po nemške rn zavzetju Gambsbeima jo s'cdH nemški prodor rkozi Ma-'n< levo črto v HagenauSk» gozd. Sedaj
\Tc:nci pripravljajo, da bi udarili preko Rcr.a
Giede klina, v Arcknih pravi, d'a tnvemi-
k< m ni u-ipclo poraziti Nemcev, ki- ^ fr nar dalje ohranili avejo akcijsko fvoiroJo, medtem ko ti n; moglo arglo-ameriško pweljni-f tvo znesva pridobit? pnAude. ki jio je izgub:1 d 16. decembra.
Kanadski vojni minister o podmormfkj nevarnosti
žeireva,, 25. jan. »Na severnem Atlantika
je (danes tolike nemških podmcrnic, kakojr jih je že več .mesecev ni. biir» Dan za dnem nam potnpljr.jo. ladje,« je izjavil kanadski obrambni minister general Me. Naughtan. da bi razložil zakaj ae pretekli teden n*. udeležil volilne kampanje, marveč se le Z2'drževal v Ottawi.
Močni sovjetski napadi južno od Visle in ob robovih gomješlezijskega industrijskega področja krvavo
Oppeln vcrl6!mi,egangen — .^Lrassenkämpfe Ja Blomberg — Erfolgreiche Abwehr neuer starker Angriffe in Kurland — Unsere AngriffeverbänJc ia Ungarn dringen weiter vor — Das Industriegebiet von AlsogaUa und refeögalf» eingenommen — An der Westfront heftige Kämpfe im Btfr-Briick«ikoitf uml an der Front Zwischen Efcsenbom und der Sauer — Im Efsass wurde ein
Brückenkopf Uber die Moder gewonnen
Izgovori namestil pomoči
ženeva 25. Jan. Z gotovim prizvokom
neprostovoljne ironije piše Ijst »Wa^in^-ton Prst« o neizpolnjenih obljubah pomoli A'-gIoameričanov evropskim narodom. Beseda »osvoboditev« ima slab prizvok, če J ima človek prazen; želodec. So vet J a tudi v temu članku ne primanjkuje izgovorov. Tako p:še list, da je pomanjkanje ladM-skega- prostora največja, težkoča. Nado'je piše, da primanjkuje zaveznikom predvsem uporabnih luk. Da j« Zedinjene države tudi ves prrjhlem pomoči končno I« pretveza za imperialistične interpee zahteve tega list, d"a Je treba orga>-iza_ cijo laüi'jske ploi'be ns-novo urediti in da i mera dobiti v Washingtomi absolutno nad zorstve nad zavezniško plovbo.
Norveški min. predsednik pri Rfbbentropn
Berlin, 25. jan. Nemški zunanji minister Ribbo trop je sprejel -norveškega predSaÄ-nika. Vidtkuna Quisslinga na daljni prijateljski razgovor.
Nesoglasja v washingtanski vladi
Ženeva; 25. j<an.. TrgTvinfki odbe: vlade Zedinji:tnih držav je sklenil, <ia za sedaj Je nc bo potrdil Lmenovanja Henryja Wallaoeja za trgovinsliaegt minist» kot naslednika. Jeascja Jonem. kes bois B&1 te cMs»
Fiihrerjev glavni stan, 25. jan. DNB. Vrhovno poveljftištvo oboroženih sil objavlja:
Na Madžarskem so prebili Aail napadalni oddelki med jezerom Valencze in Duna->om nivčne sovražnikove protitankovske zaporne postojanke ter prodrli juvko odseka pfl Valiju. Nemški irt madžarski oddelki so v napadu prekoračili zapadni del gorovja Verte» in zasedli industrijsko področje Alsiignlie in Felsögalle. Nočni sovjetski fiapadi proti zapadnemu deftt Budimpešte so nstali brez uspeha.
V	bitki tned fcarpotl In VIslo je zadal Žilav odpor naših čet f^vražniku težke iz-gulj«. Samo na območju neke vojne skupine so Uničile po nepopolnih vesteh čete vojske, protiletalskega topništva ter leteči oddelki letalstva med 12. ln 23. januarjem 1356 oklopnikov.
Južno od Visle ter fob robovih rgornješle-zljskega industrijskega področja smo krvavo odbili ali zadržali močne^ z bojnimi letalci podprte boljseviäkö napade.
Med Gleiwitzom in Briegom poskuša sovražnik prekoračiti Odro. Po težkih bojih mu je uspeta zavzeti Oppeln, njegovo poskuse, da bi prttel preko reke» pa smo v glavnem b protinapadi razbili. Za nekatera medtem nastala predmestja se ie bojujemo. Z Jugovzhoda so se napadalne kooloe tesneje približate Vratlslav». Vzhodno od mesta so se izjalovili vsi sovražnikovi napadi. Neko pri Steinauu preko Odre dpfilo sovjetsko bojno skupino s SO oklopniki smo po uničenju 24 bojnih voz vrgli nazaj.
Poznanj in Torun držimo kljub močolm boljfieviškim napadom, v Bidgpiču divjajo ■»oviti poulični boji.
V	vzhodni Prusiji skuto sovražnik o» bokih razširiti svoj vdor v smeri proti Elbia-gu. Razvili so se ogorčeni boji.
Vzhodno odl*>d smo umaknili naie obrambno bojišče na Mazursko jezersko plo-
ščo med kraje Ortefaburg, Löte« in An-gerburg, kjer smo jo utrdili. Med Allen bor- , göm ln Kuronsko lokvo so preprečile došo divizije več sovražnikovih prebijalnih poskusov.
Na bojišču v Kurlandiji je nadaljeval sovražnik po dovozu novih sil močne, z oklopniki podprte napade znova s težiščem Juž-novzhodno od Liepaje. V bistvu «oo jlhVd-btli, nekaj Vdorov pa zajezi U. V teh težkih obrambnih bojih smo uničili 52 oklopnikov.
Bojni letalci so posegli na težiščih zimske bitke v boje na zemlji. Samo na področju Odre so izločili iz boja 24 oklopnikov tet uničili 360 motornih vozil In številne topove.
Na Nizozemskem je bilo obojestransko do'ovanje napadalnih čet v zadnjem času posebno živahno.
V predmostju Ob Roeri Južnovzhodno od Roermonda so trenutno siloviti boji z» Heinsberg. Na bojišču med Elsenbornoni in Sauerjem s£> Američani močno napadli, zlasti vzhodno od Houff&lizza, kjer jim Je uspel manjši vdor. Okrog Viandena ao obtičali v našem obrambnem ognju.
Južno Od Reichshofna so napravile naše Čete t napadom predmostje preko Modra in krvavo odbile protinapade, ki jih je sovražnik tudi po osemnajstkrat ponovil.
Južnovzhodno od Rappoltswellerja se nadaljujejo menjajoči se krajevni boji. Nar sprotnika, ki je prodrl na vzhodno obrežja Ula, smo vrgli zopet nazaj ter uničili IS sovražnikovih oklopnikov ilt 2 izvidniška oklopnlška voza. Iz Mülhausen» napadajoči sovražnik je dosegel le nekaj majhnih vdorov.
Angloamerlško letalsko delovanje se ja omejevalo včeraj na napade lovskih letal, predvsem nad zapadno Nemčijo.
Veliki London smo tudi včeraj obstreljevali z daljnontrelnim ognjem.
Boji na zapadtt
Berlin, 25. jha Na zopmim so nemire čette v ;«rv\I(i ryu'aljwak. napade v sove mi Alzaciji, s ivmaiik jn jo s pc^ipo^ro močnih bcmbnSkSh oddelkov ojačij pritisk ob izlivu refcer Rur, pri StV»i-na 'm v sc^cd-nji LukscmburSkL
Nemško čete so z napadš v Akacij* od Silvoilcrsko noči oiVt&odilo več «zeanlje:, ka-ker ps so c*a zavzdi Anglo-Američani doslej « wrejimi vekofenzivam» na nem>ki zcml j. Ncr-ijki pio^nftpavl ae je pričel najprej: na roti? ,:čiu Bitstha Z močnim sunkom s > pie-<?rb nemško četo Maginotovo črto pnTt» jugu in rarbik'naglo dovedene sovražnikovo rezer vo, ki jih jc sovražnik prvotno določil za zijezi-kv nemškega bclgijsko-luksemburikega vder-nega pcxlrocjä.
Kcxnaj ie zgradil nasprotnik južno od Bit-sch» niopor^no obrambcv, že &o prešle nemške čete v nov napad: na področju Weia-^onburga. S tun sunkom so prodrle pH Rittcashofemi mi Hattcnu v Msgmotovo črto in nasprotnika ponovni;- prisilile,, da jc vrgel v boj svojts divizije, ki jih ja imel pripravljene za povsem) drug namen.
Tretji udarec, k: jc nasprotnik« najbolj' presenetil, so zailal? mmško čete Američanom severno od Stra^bourga. Ntlmšte faojhci skupine so prekoračile Ren vzhodno od Bi ch-\vi::krjy. napravile predmostje- in ga kljub vstra sovražnikovim protinapadom izgrad-ile picti z?.padu in severu• Sovražnik je moral ponovne odtegniti iz drugih bojiSčnih od&ekov čete, da bi zajezil ta vdor.
Naio }: sledil četrti sunek, ki ga je izvedlo nc.im"ko vodstvo južne cd Sjte'boirrgj med IHom. in Renom pTOti severu. Nemške1 čelei f: napravile ploboko- vr^el v sovražnikove či ti; Da hi zamašil to vrže1, je naMWtnik ponovno prcmeJÜl svojt- rezerve. Sifllcn pr:-i f< ud vseh strani jc sovražnikovo o.ldeJke, kolikor jih za rad v v^'ikih izgub sploh niso mor as i odtegnitr z bojišča, tako pomešal med i'ih«]-. d j- f.- j:C! moralo vodstvo smeriškti 7.ar-made odločiti za novo razporeditev svojih oddelkov. pri čemer jc moralo opustit' veliko, inečrv uhicno ozemlje. Na-protnik u-p.-» -veLaj, da bo lahko s podpo.ro močnih to-pr>-:ških oddelkov branil odsok Moder—-Roth. SoviJiZn'k. jc dovcdU rcac-Tvc in po'-iljai v bof ob Mod!:«i osvežene oddelke, nemške čete pa. so vzdržale sovražnikov pritik proti jugu.
Tinli v s-cc*o sj nemške čete nadaljevale napade^ in so kljub ojačenomu f^vTSŽnikoNernu o.dnoru zaccd!e nadaljnjo ozemlje zapadno od Hagenaua m ob ot^eku rek Moelcr in Roih. Anfilo-amsriški napadi pa sip imeli le malo uspeha, čeprav co podpirali napadajcC-o pehoto razen oklopnikov in topništva tudi moini homhiVMvi (xldc'kL Ob spodnjem Röru so r*-padl? Br-tanci ob gorskem pr benu nri Ho n v | bereu, do b'> prodrli več kilometrov fireko doline^ icke. V trdih, izgub polnih bojih sj izvojevali nen>*ki ctvnadiHi na r.zcm,;" »t-ritem od jrariat in bomb. popoln obrambni in so orloma v bo}:h iz bližino odbi'» vsc o^vražnikeve napade. Na področju po-vsem razrušinepa. mesteca St. Vith, kj-?r so nadalje napadali-, so Amcrčan! le maJc- nanre-d./vali. Težki, menjajoči r« boj t so sc razplamteli ob Cku'fu V nekatciih odsekih jo moral iic.vražrvTc spričo nemških protinapadov opu-süt' nekaj ozemlja in kraiev. na drugih pa je poiimil nazaj' nemške prednje steife. Tudi v trik' Inku med Wiltzo. Sr.r ri jcm in Uro, kjer to rvroadali Američan: iz Diekircha proi'i severi; in sevoAJvzhcdu, je nekaj! krajev južno in zapadno odi Viandena večkrat menjalo go--pedm ia, ne da bi se zaradi teh hudih bojev položaj bistveno spremenil
Berlinr 25. jan. Angto-ameri<ki teroristični letalci so bombardirali 23. jnnuarjia nad zapadu im namškim ozemljem <Eva nemška bolniško vlaka ter ju obstre'jetvali s srojnicaam. Zkvinsko napada so napravili iz nizke vr"'ne podnevi pri d-ibrem. raizgledia, čeprav sta t>" 'a cbai vlak« jasno in vidno označena z rdočim. križem.
Pivi bolniški vlak jie vozil mod Bodendor-fom in Remagnom'. Ubitih jie- bilo 40 ranjenih nemških vojakov; 3-8 nadaljnjih pa znova ia-njcrr'h Drugi bo'niskj vlak je ftal v bližini kolodvora Ösfierwalda pri Hameinu. Ta jb pcj.talo 6 nemških vojakov žrtev anglo-arneri-ikega letalstva-.
Z italijanskega bojišča
Berlin, 25. jan. Mednaroehii poročevalski urad javlja:
Na1 italijan-kem bojišču eo s» omcjcJj spopad.! zadnjih dni na ])0SdiTiczTiCi OuCjtfS Iranske izvicfriiškc tunke med Facti zo in jezes-on» Comacchio. Neugodino vreme, zvezaao z velikimi poj>lavanw oncmcgi>ča. vse večjo o-noracije, Tudi delovanje letalstva jie bilo zelo majhno. Omejilo je. na prilo&iosiLne!' izvkinökö ptj-lete. Bi-i'ta-iski oddolki so to-uaino zaposleni z izmenjavo svojih čet m bojišču.
Angloameričani potrošili umetnine v Piši
MIlan, 25. jan. Rimski) dopi-sask »New York Tiniesa« je moral priznati; v nekem poročilu, da je slavno mesto Pisa ziradl xp.vea.iiSkih bombnih • napadov izredno trpelo. Poševni etolp v PisL so granata močno zadele, znamenit» pokopališče, ki je imelo v glavni stavbi freske Iz časov zgodnje renesanse pa je popolnoma uničo < no. Ameriški dopisnik izrecno ugotavlja <la s j napravili; ta razdejanja ameriški, .-n angleški letalci, ali pa zavezniki a svoJJnj topniškim ognjem.
KAMPFRAUM WEST. Kaum ein Soldat ist in den Trümmern dieser Stadt za sehen. Die Känfpfe spielen sich iu dea Ruinen ab.
Z ZAPADNEGA BOJIŠČA. Med razva^ linami tega mesta skoro da ni vojakov«'
________Bärin m srtto sniHtejfc^
t
»JUTRO« n Ž3
OBIiiia.
Petef, 26.11945 =
Boji na Madžarskem
s ße-farr, 24. jSta. Mednarodni poročevalski ura-d objavlja naatedajfc 'podrobnosti z madžarskega bojišča:
V vzdh. vaseh in manjših m-cstib, katerim es bližajfo nem šibe čete pri svojem na nadir med Blatnim jezorom in donavskim otokom Cscpel, sc fa dvignilo madžarsko prebivalstvo, da b> sodelovala pri osvoboditvi svoje domovine. V osvobojenih krajih sc možje prostovoljno javljajo v vojaško službo. Navdušenje prebivalstva j!o ogromno. -
Pc prebitju ožine med jezerom Velencze in Donavo eo napadle sedaj nemške čete severno od Szekesfehervarja . ter pregazile tbvjetske postojanke v gorovju Vcrtcž . Ostale so naglo &e umikajočim boljše vikom lik za petami. Istočasno so napravile globljj vdOr pri Bicsku.
Na jugu nemškega vdornega področja med Blatnim jezerom in Donave sc odbili"' Nemci sovjetske razbremenilne napade tei oetetiii. malo mesto Hercegfalva.
V BuciimpeSti je bilo predvčerajšnjim težišče sevjotsfkih napadov v sjovernezapa-dnem delu mecita. Nemško in madžarske čete so potisnile' nazaj: neko vdrlo sovj\.sko bojno sku-i pino. S protitankovskim topništvom in z minskim ognjem so razbile sovražnikova zbirališča na vzhodnem bregu Donava
Berlin. 25. jan. Mednarodni poročevalski urad javlja:
Med jezrom Velenczo in Donave so prebili nemški napadalni oddelki več močnih bcljšc-viških protitankovskih postojank in napravili Številna predmestja preko male rečice Vali. O ale nemške in madžarske skupine st? sledile umikajočim x boljšCvikom v gorovje Vcrtcs. Nemci so ponovno osvojili industrijsko področje Fe'-rögallc. ISiotoi šunka boljše viko v proti zapadnemu budfpeštanfkemu bojišču to sc zrušili z vciikimi izgubami za napadalce.
ErO*

Dun. Npvo mesTo, Semmerinj
^j&krn ^SOT^™^ ' J? Haid.fcgszor^nv >/
Aspan9*seprea^jf Kfsbr® Bicikoo	Debreczen-'
iPäpa	Er v7oudtinj)iesTa \ Karcag

©Eger■
M"
V T<J» 0fJyiregyfcaia"

' '-"»"'"Möszec C „« ®roH«' " trej/f/. iaia- i f /CeidčMlk SzekesfeWvar IR.	,-uJ"a5
«sdort	om4otel Hajirisker,	iff Oesede' '
hrJcJZ&^ZtoW Vejzprem^ ^i-:.,™??^ M,..'
"'a0erTcPTaPrSmr# fereegfälvaj Nagyfcörcf .
°/Ketskemeta
Vejrpršm'
'Monošte
•7.1.—.----_	...	____
Tab® DunafäJdvärYiott
_	. \ 9Uspe B3laton«pnl3jr5rgy
MariboTW,^^]
," ~ Üjszaszo a« -	/

.-••piMUv- ,___-
/■j"" E "•%•'■ • •••>*•-v*. %<-ij
■ 'iuboteii »■ '
«-aa««:.. .....\v. c-j-v	......
''KiskunWegyhä}'a7®Szentes *' GvulJ^V " Lendava ... „ ..	" to)na\ ?	, , V " firmi«;. /pVGhisin&u
lersko ^^SP^^^Kotoriba « c ■ • 4L " -	V rtod^ezavasarh^f"	>«»je0,j
'Celje	nye^^ ^^^
tef'SL	'■^•W' .....'
V Jvamcgrad Mat,na® »K^cpS^^ SAaaTin 1 ^.Up;», F 6 - a KoJss <;«., \ .	on	> ■ : ^Sr	rüfrbas. ®ii.oecej # . Bwnas®	>
v-.t- •„»"'«v %.a. „ vinKOvel"	j»«i -------- fc
resTajnit^-ferV i-X-radiska ßro^ m.^ 'rrli ~ .. ^^ ^ - „ . - »
1 Z um	>1	Vršaci**:«	O1
Bos/Novi ^ ^yVhiÄri.-^	AÜbonar^^^'H3 " • *
.i
i Piiivxe
Sanski moit
ianjaiuka
Dcbof
I	UwU
V	S Mag
Brčko Bijefina M -|f 2fKun^|fpanievo . sGratanita	Sa öa t^S^^m^^
t. K A0TwlaSj§
Oršovj!
Anglifa v službi Moskve
Eden o dego^ot*« med Titom lit šuibašlSemi^
Stockhohn, 25. jan. Britanskega zunanjega ministra Edena je vprašal v srede v spodnji zborqlcl konservativni poslanec Ca p ta m Dune an., ali je sporazumen z dodatki k dogovoru med šubaSičem in Titom ter z dogovorom samim. Duncan je opozoril pri tem na dodatek številka 1, ki pravi, da sme vlada v Beogradu v primeru, ako sumi člana kake organizacije, da je sode'oval s sovražnikom, preganjati celotno organizacijo. Eden se je izognil- odgovoru iu je izjavil, da se mora tozadevno najprej informirati, dodal pa je: »Britanska vlada je izjavila o tem dogovoru le to, da. .ga smatra zgolj na splošno kot dogovor* na katerega lahko pristane.«, -
čeprav se je Eden izognil jasnemu stališču, je vendar priznal, da bo vsaka komunistom neprijazna organizacija kratkonia-lo razpuščena, njeni člani, pa lahko likvidirani, ako Titu kdo izmed njih ne bo ugajal. To je torej javna izpoved priznavanja politike sile v smislu boljševiške taktike. Takemu dogovoru pa daje London rad_svoje priznanje, kakor je Eden izrecno potrdil! Kakor vsepovsod: Anglija je sluga Moskve in njenih podružnic.
Priznanje londonskega komunističnega tista
peni, 25. jan. Londonski dopisnik lista »Basier Nachrichten« piše o odpustu Su-iaašieeve vlade po kralju Petru med ostalim: »Peter Malic, tako označuje »Daily Worker« jugoslovanskega kralja, »dela tež-koče, namesto da bi se zadovoljil ž dostojnim odhodom, kakršnega sta mu hotela za-
gotoviti Tito in šuba&ič s pod.gor.0 britansko in sovjetske vlade.« -popisnik .iista »Basler Nachrichten« ugp£s$ijät, <La je omembe vredno pri .tem jn^rda. öeriiinbra^ vano prizBanje lista..>DaliIyr ^Yorker«, da je imel .dogovor Tito-Sub'aŠič'^aniei3, zagotoviti	ödhod.
€^urcWli?¥& «nezvestobg,., napraiTn; aroske-rau zavesgiiKu, 'ife ga'brezdvöflmd' izroča v roka ■ Oblastnikotn V"' Kremfju, ;ötopa s svojimi mračnimi spreniljevälulitü ßOjavami sedaj^edno^boli^^^o^Jcrtto na plafc,s **
Sjtockholi^y, 2E(1..'||tf£ ^Käic^r Javtfa list »ExpressenirW ^poročilih iz. LTondeTna, se nameravata podati, aed&j' vša '"^ugosip.van-ska« begimska vla^ z edino izj*emo in vsa »jugoslovanska« uprava v ^I^ndomf, ki jo cenijo na 200 do. 300 -osebi v Bfograd jn^.pustiti bivšega kralja Petra. V' Londonu.
Lizbona, 25. jan. Pustolovec, kj je prišel iz Moskve, je lahko s podporo britanske vlade. kot rokohitrec razblinil v nič pravico kralja Petra, piše lizbonski list »Avoz« o jugoslovanski krizi. Politika Anglije v Grčiji ih v' primeru Petra je za angleški prestiž absolutno Škodljiva- Od tega bosta imela korist le začasna vlada v Lub-' linu in Tito.
Bern, 25. jan. Zunanjepolitični sodelavec liste »Suisse« piže, da. je Peter verjetno pravilno ravnal, ko ni upošteval Churchillo-vega nasveta ter se je odrekel tesnim zvezam s Titom. Petru nI mogoče prisoditi, da bi izročil usodo svoje dinastije v roke bivžemu vojaku Mednarodne brigade, to tem manj, ker je Tito samo orodje sovjetska politike na Balkanu.
žrtve ELASkmga te?®rfa
Stockholm, 25. jan. V. sredo frzkbpali v
'prisotnosti sira Walterja Citrina in ostalih angleških delavskih predstavnikov blizu Aten 285 trupel oseb, ki so jih umerili ELA'Sovci. -	•, '
Stcrckhoim, 25. jan. Kakor javlja «.gea-c ja Router, je prisostvovalo v sredo cüno.. članstvo angleških fdelavskiih -orgöhizac^, ki je-prispelo v Grčije;, v bližini Aten izkopat 258 trupel, ki so postala žrtev ELAS-•r»vegSL texq»ja. Grški zdravniški strofcev-ajak, xt je pregledoval trupla, je razlagal britanskim zastopnikom, na kak načio. §0 bili umori izvršeni. List »VracRtm plSes Predsednik delegacije sir Walter Citrtee je z grozo iz.javil, da ni Se nikdar videl kaj grozovitejšega kakor trupla teh ljudi, ". s> bili umorjeni z zvezanimi rokami' 03
- je svet zvedel nekoč o boljSeviSkli* ■ A'6-.rh umorih v Katynu, so v Angjij; , . li zelo zaLr^ujoče te vesti. Zastopal. biAtmskth delavskih združenj- še na
bi bao treba peljati V Atene. V Katjrnu Vi lahke videli ne samo 285, marveč več tijr>. trupel, ki so jih boijševiki na grozovit na., čin umerili:.
Kakor je moral priznata Eden v spodnji zbornici, tudi britanskim državljanom üi bil prihranjen teror ELAŠ-ovia čet. Tako je moral Eden sporočiti, da so' prisilil: ELAS-ovi oddelki 691etnega britanskega ,'državljana Henderaona ia njegovo ženo, da sta se pridružila! talcem na njihovi po prati' severu. S seboj nis-ta imela <?koro' ■bene obleke Lu histat prejela dva dneva nobene hrane, tako da -je umri H&ndersou od lakote m izčrpanja.
Dunaj, 25. jan. Ankai«ki radio je razširil vest atenskega radija,- iia ^nameramta obiskati grški imiin. predsednik general Plastiras in zunanji minister Sofi&nopouu ios po zaključku konference med Churchillom, Staönom in Rooseveltom Lcmdc.i,- ^fio. skvo in Washington.
Sestanek kralja Faruka valjem Itm Saudom
Fi-acelona. 25. jan. Eg:pski kralj' Faruk je ^ pel v sredo \ arabsko luko Janbo ob Rdb-iern morju (na. višini Medine), kjei' ga je r . c i.avil kralj Ibn Saud.
Sovjetska vojaška misija v Kairu
H'rcdonr., 25. jan. V Kairu, se je nastanila stalna, iz% desetih ča, tnikov in ustrezajočega
'••cvila agentov sestavljena b^ijševiška voja-
i komisija1, k; ima nalogo, da, nadzoruje vc-j ':kc vprašan 'c Bližnjega vzhoda, ki postaja vedno bolj inte.v. io področje Sovjetske zveze.
London m južna Anglija brež električnega toka
Stockholm, 25. jan. V več okiajih Londona in velikih delih južne Anglije je bila V ^edo dopoldne prekinjena preskrba električnega toka Londonski radio označuje to kot »drastl-"•rn napor za št^dsjo pogcasfceg* gqtiya.«.
Angleška pacifiška mornarica pod amer.škim admiralom
ženeva, 25. jan. že nekaj časa, se udeležuje bojev na Fac'fjku oddelek britanskega ibrodovja, k; gn sestavljajo tud bojme ladje. Na neki wash:rgtors'ki konfere cl so izjavil', da operira kot »detašiirani oddelek« in da ,r.j paorejen zgolj saner^Skemu' šefu moinar ških operacij admiralu Kingu, temveč tud vrhovnemu poveljniku ameriškega pacifiškega brodovja admiralu M-mitzu ter podrejenima poveljnikoma Hals-■teyju E'lit Spaigueiu. Ameriški memariök' inär-ister Forrestal je poudaril, );a smejo uporabiti ameriški admirali britanske ed'--nice, »kjerkoli že in kakorkoli je to pač koristno«. Odvisnost, v katero ni pr'SJ'a po zaslugii gr:cbokcpa Churchilla le s-ngleška politika, temveč tudi angleška vojska-, nam to razmerje sijajno označuje.
Varču jte T elektriko!
l^ava slovaškega parlamenta
Bra.ti-tl:i va, 25. jan. Slovašiu parlament je sprejel z viharnim odobravanjem- Izjavi naslednje vsebina:
V trenutku, ko izvajaoj soviažniki tlo-vaške države in, nfl.roeta na ozemlju Slovaško krvava groczilejsiva, izjavlja slovaški paiJament kot lzvcjjenc in zakonito zastopstvo volje slovaškega naroda, <ia tvori slovaški nored .lastno samostojno ctlctc z lastno zgodovino»kulturo ;u tradicijo. Pr-a. vica odločevanja pripada edine, slovašl^e-rruu parlamentu kot. zakonitemu zastopniku slovaškega, naroda. Vsak napad je protizakonit in protipraven ter nasprotuje ttr-' di načelom dc-mokracije, na katera re na sproniki take» radi skl'iCU.je^o. S,Lovs-|ki! parlament odklanja vsak napad na slovaško ozemlje, protestira, proti delitvi in poziva vse Slovake,, naj ostanejo zvesti slovaškemu aörodu_. in državi tei* dfJajo in se berijo. za narod in državo.
Junaška borba japonskih vojakov
Tokl°, 25. jan. Na zasedanju parlrmeri-ta je slavil vojni minister maršal Sug.jama bojn; duh japonskih,čet, .predvsem oddelkov, kj so -teolirani ;na majhnih.'otokih T> hega. oceana, čeprav znašajo 'izgube teh oddelkov v. mnog h. primerili .'30 do' 10'T; njihove .prvotne >n\ofU, j'h. 'preveva samo ei.va cdjna misel, služiti svoji domovini do poslednjega. Vojni minister je izjavi, da služI predvsem posadka otoka Pltiliu, ki pripada otoški skupini P«.lau, za fcgled. ker še vedno vztraja v boju-; čeprav je sovražnik napadel pred meseci z aadmočniimi silami ta otok. .	-
Velika japonska letalska zmaga nad Sumatro
r-^ Tckio, 25. jan. prepričevalno zmago nad kakimi; 120 letali z ncsčk letal je dOsegife v sredo dopoldne protiletalska obramba nad Palenbangom na Sumatri. Kakor javlja japonski, glevai stan v-četrtek, so zbil] najmanj 78 sovi-cznikovih . letal,dočim «« sam^ 14 japonskih lovcev ni vrni i o na svo-
■	ja oporišča. Sktijo, ki so ^jo napravüo f.-bcmb'■, ozna5ujeje.'kot majhno.
Močen	,
na FžlipfJtth
• TMcjo, 25. Ameriškim oddeücrm » v -gorovju ns vzhodš; pč-krajfue Papgc-ssäaaa še vedno ni «posrečilo prebiti? mo5n:h ja-pcc.«Ctih posto:,aftk'.ševem> -Mc3i?.«5-aga-Sovražnikovo rribč''v len* octeetei'»avajajo z dvema pebolaicna; in eno oklopniško di-viz^jio. I2ämec? c.ttalh dVeh u-ivizij, ki-,jih ima inasprolnik trenutno oa Luzonu, je prodrle» cnc. po ?0.-"jabtrarju i* D?j$upasa. in Li'ago jiejia 'proti • ju gu ter je trenutno aä
■	podr-ečju .Tarlaca ts'Lapaza. .• -■•--'-.
Manjše sovražnikove ediiice sp - iz-vedie nova iakrciut!jc> na pol-otoku Bo^nao prod Li--© : jenskiän ^dlirem. Sovražnik poillja v ta 5falr\ vsafe.'dao''oo.v» ojačonja. Dne 20. januarja §o cvpazK v tamkajšnjih vodovjih 20. -prevozntf" ■Lr.i'iJ, ki sd se »nl^-ledhieg:^ dne pomnožile n-f 30 paitiKkov. Tudi 22.
je. pripluib» V lufco mnogo tovctnlis parnikorv.. ' ,'"'	' ;''.".	- '
Japonski državni proračun
-Tokio, 25. jan. Japonska vlada je pred tožil ai 25. -januarja paa:lamentu osnutek državnega proračuna/i2»kazuje '26 milijar*? 592 miiijohhV'" jenov.-t)ržavn:i dohodki bocU* narasli napram preteklemu letu it»- 5 mili.' jailž 3%S mil jenov jn tudi izdatki boda zo 4 .milijarde'jenov večji,-	* .'
Tokio, 25. jsn. Mornariški maiister admiral Tona je izjavil, pred komisijo-.J» tiržavn proračun v parlamentu, da je pr* priča::, da ho tudi v nadalje lahko zavaroval pomorske 'poti v japonskem vod'o\-J» Ügotvil je, da vojna proizvodnja dottro da preduje. Japonske izgube so "bile vsled de-lovanja sovražniRovrh podmornic ta 'etaii stva spočet.ka sicer precejšnje, tod:, obrarribni ulefepi' se sedaj tako zboljSa»j, da- z zaupanjem 'gleda"'v nadaljnji razvoj položaja. .,,..' ....
.	It Italije
Milan, 25: jan. Bcnomijciva vlada je bila
sp.ičo težikeiga prchranjevaJnega poježaja v zasedeni Italiji prisiljena -ust«no>viti po vö-ö iz Rima nov državni. komi'ari*t z nalogo, da zagotovi vf-aj ženam m otiokpm potrebno prehrano.	•
Milch. .25; jan. Pravkar '1zdaar za^pti odreja us-tancvltev <a*žavuega. cifij-'»ra- t«.^<icovnjak<iv v italijanski socialni republiki. Odbor bo. bavil z ugotavljanjem iin določanjem, tečajev pii prostem prometu na borzah^ -iWpuWke. Njegova ustanovitev bo onv>j?<»čala- boljSc nadzorstvo' nad pro'thn proinet»3?iV aa zgc.rnje iia'ijiritskih 'borzah, ki jev zavzel v zadnjem času zlasti na mUsrÄi borzi pr.m^rrbe-n obseg.
Mlim. 251 jan. Z vladnim •cdkkom. je b:l določen Mi'op za f.ecki dtlo'vncga miifis-i-istv?. ki gč ..fe nedavno vfiStaö^l'-Dučc. Prav tako
pie^vŽjJ.v Miku rrdfrž min»rtsh;a za diisitrijšk©' ptLizvcdnjo 'rf ftihißJtaky» za. lana-tijsfeo pres'zvotlrjo '." •
Milan, 25. jan. V bljün; *£tkvi*$. to o&<>trc-< ijevali so\ rožitUsen"i JoVsir bombniki ra če.-*: v Mcnastire pogrefc-ni spwvrod si kr-"to frei nekaj dnevi med-letalskim napadom upitega dečka. Čeprav tc šievilne cvetlice in. vene i *a>r :očno označevali pegrebni' sprevci si> ^;»vraž: nikovi bombniki kliub temu iz n'zkc \.l-'rr. napadli, voz s kr^Lo, k"» jo jc zadele več izstrelkov.
topovska hrana
Ojaceno povračilno obstreljevanje Anglije
Ženeva, 25. jan. £90! Kakor javljajo švicarski dopisniki iz Rima, je cd.nor 5tali. ignskeera prebivalstva prot= \*poklicu 11 letnikov ped zastave, ki ga je cdiedil Be-nn™!. M.n^j večji kakor so prvotno pričakovali. Odpor se ni omejil same ni kra. if. Cn^J'ari (Sa klini la.) alf Vitevc lt>r lo prl?.io do-, krvavih spopadov, tuli v pokia-iännh. Wer nt b;ik> nemirov, ie prebirvaMvo proti vpoklicu. Omembe vredno ■«? ^^mo. ra r'mfkc časopisje braniti Rconiljn rrwl očitkom, da-heče dati zaveznikom 'e »ceneno tcpcvvkc hr^io«. Rimski dr-n'sn'k 'i-sta »Neue Zürcher Zeitung« piše, do je med italHanskim prebivalstvom močno zakoreninjeno prepiičanje,	nameravajo poslati Italijanske .vojake, ki j;h bolo ra-rTaf vDcklicali, na pasebno ogrožena bojišča, da bi zmanjšali angleško-amcriške izgube. Italijani trdijo, da se Angležem in Američanom ni posrečilo prebiti nemške obrambne "črte. Sedaj hočeio uporabiti italijanske oddelke pri množičnih napadih, da bi ne glede na izgube teh oddelkov dosegli
firofcüfc .
.Deutsche A: ria-Zeitung« objavi ja iz dobro poučenih beriimskiii krcg;v zanimivo informacijo c nečrtih z.1 nadaljnje obstreljevanje Anglije s povračilnim orožjem *V.l<i ia »V 2:. Izdelani so že v^i. načrti za posebne intenzivno obstreljevanje Lon-ticaa ket sred^a angleškega vojnega vodstva in največjega proizvajalca vojnah potrebščin v Angliji. Načrti so izdelani aa pcdlagi izkušenj sedemmesečnega obstreljeval. ja Londona iu južne Aa-giije.
Uspeh načrta za .-c-bstreljev»nje je- Z9gc~ trvljen, ker je proizvoeinjer p»vrači ".ega ere-žja v sta]nc,n3 naraščanju. V-te t^ra-■ vvce tcvajac so varne pied bctmbni-mi na, padi ,'n razpolagajo z velikim Stadrcan izr vežbauih ueiavcev- Na/ podlagi dosediinjib irkušajj jc m;goče še znatno" povečati iai_ Uaijo med baterijami povračilnega orožja in cilji v Angliji. Najboljši dokaz za to je poskusno obstreljevanje Msuhchesfc-at Ka* kor doslej, bodo. ti.ij£ V' naprej obsije-' vali frontne, cilje v Anvtrki' rn'-L-iegca, vendar pa bo glavno- olÄtrol je vanje že vedno .aaperje«. o proti Veiikemu Louttoau .kot najbolj važnemu cilju.'' ;"'• y - -?.
Način obsstreljevanja s pov^«čiin>in Orožjem be- tak; izpopolnjen, -bo sličen mno-žinskemu otostrel^vaiiju .e težkioH- top-ivitvom. V kratkem pa bo postavljenih tcliiicc baterij za obstreljevalajtv s r/cvrac-ü-m'm orožjem, cla bo nj-hov uč.-«,:^ tnafc •bcrnbardiranju, ki sc- gA uvedli Angleži, iji Ameiičani s taktiko ieteflekega bcaibsrdt-ranja, ki mu pravijo »polaganje preproga.
V poučenih berlinskih, kiogih. cipozorisu-; je, d-i izpopolnjevanje pcrvratihiega oriž]'. I ->V 1« ii »V 2«, še lialeč ni zaključeno,-Poleg teh dve-h prvih vrst izdelujejo v nemških tlelanieah mrzlične Se celo vrst novm tajn-h orož j, ki jift bo uporabilo vrhovno pcveijništvo o pravem trenutku in na pravejm metu.
Porazen učinek letečih bomb
Ženciv K 25, an. Dieu Der>rM,on poniča v i: :u -AVasžisigtort Post»-:, di je pr,dal državni p Jtaju'k za Ictafetvo. v ameriškem vojnam mini'-üiUu, J.-.vett, aeV> resno. r?«k<< o učinku nemških letečih bomb" Lovctt j1-; namreč obiskal Anglijo in. zapadh«/ pvropo. .Več mccx-cc. jc preživel V Loiidono. in z^radr nems^'b leux'h b< inb oesto ni in-jgd spati. Tc lct>jc bombo il<} povzročile. .givzcyfe' ^pv-sošcujt. Prt dno teli izstrelkov kt^r jc pnetiK^m njiho.a neodvisnost od vivnvj-na in dejsvvo-'d« m pt.tu-bu ojo za vod-'iv^ nc4xnfigä človdei' C:-m p.:«&-jo daleč k jo za »aeig'o-ameriskim bc** jSčcm. kjor so čete jn draga taborišča, pb-vztv.č:jr v ele j ogromno škodo, šc bolj ob upn pa vplivajo ne razpoloženje čet.
IJzbcnL-, 25. jan. B. v. an-k^ oblasti so Lilo;-zate evakuirancem iz Uibialtarja, ki f~o jik sed-^j p' Jalj domov, da morajo povsent- m«4-ča-ti o skušhjah in doživerjih v Angliji med. (b;a J.j'-.vanjc.i> nemških letečih bomb. Zagro-2'f" jim. da j4x b«;ifj Gibm'iäiju kazenske« ža^c-Si>v«li, če ee ne b-xlo držali tega navodila
„enakost! in bratstva44
Ci t ia nje pcročil Ln navodil kom.unjtstičriSi veljakov je včasih izredno poučna st^.tr. Predvsem sc mora človek čusiti vzvišen o-sti, & kakršne gledaj,; partijsQci mng.jtci «i vse, kar je ped njimi. Ošalbn-osfe, naduto*« in vseznalstvo odsevajo iz takih' f.p:5£v, ebenem pa.tudi ;zredno g'lcbcko zaničeW»st nje dc sodelavcev, ki so nekelikj -nižji v lestvici komunistične hierarhije, dič-m 'j? množica borcev za teke napihnjene' Veit, r-ine samo. še masa in material, ki ga je t'rcbai vtdne gne-sti in mesiti, ča bj se iz tcg.?- biczc.':i.:nrp-) testa morda le dal }?-öL'.ikcvat.i p^rijjski suženj.
Čudimo pa mora biti fč; sratf, pr-ra^elirh, ko. či:aji.: evojS ocene-, s^-j g; is tefc p.oioCit rtihče ae moro biti oa j-isc.fc.rn, ksj prav sa prav od lije-ga zahtevajo. Erden jin -jc- preveč energičen; drugi, pre ve J miačen. va»a f'::tivncst je v nekaterih pr aeciä. prav tak-f hu-' greh, fleakor prevelik for.n^&liiea» Oko partijskega veljak-, vidi vse, cj€£fov •pičetarni um vse razume, -njegov«,-kritika, ošvrka'vsakogar, nawcdil za .zboljšanje pa paitf.€iki mogotec ne da*od "Sebe, ■■škt -ie sam piaaefc, in prežet' pa'rtijsktgS'-stmo-veličja,	-'- •' t »c ••
"Pied sefccj mmi5 doigo okrožnico CK KPS — 'po naše se pravi to Osreiiij? odüör konmi.hist-i&ne Partije- Slovenije'-r-. iz, meseca m«.ja. lanskega' let». Pisec sile» dolgega poiočilafc rftžmenah VOF' je partijski tajnik, tedSaij silno vjsčka žlv.aa: imena naš vir na žalost ae ve;'- pO a^iaoStiV oJ^--lcsti, »logu in izFo'zds.'oivjti hi-st p^ročflo ;.i.hivc pripisaio »SaJnemu.« SM?iču	i
Premnogo je v por,:čilu mest-, 'ki.- bi hil* ' vredna podrobnejše obdelave; ker nudilo j ijlcfccik pogled v strašne -prilike v NOV i» j POS ter v skrtveneeno"» d&SeViCOPt pisca j Nekacerim, partijski tajrfik' oči-ta," dä so s» »iziodili v iaiäd-niSlve,' -k.«	-l^šujej»
pap.:n-; ta naročila,- oe ; uveljtCvIjajb avtoriv tete Partije, pač pa vojtfödsko-nasiino uvs-'javljajo svojo voljo'.« Za printer tega var vaja, kritiik tajnika Slandrove- brigade, :-tat »bngada bi-.a je medtem raztepena m razbita, -da ni od'"nJe »cetalo. .ničesar . ki je moral- s svojega mesta, ker si je » ; blast nost j o nakopati splošno nčžadovclj-atvo.« »Vojvodsko nasilne« manire «©"spot' d- bije samo najvišjemu aekretairju- Partij» nižji čini pa morajo e'cer a wso ailo «v* .
ijavljati ugled Partije in- pl'i tem biti krotit? in mžli kt> gclobčkl." Kako' naj združijo t& ua-spiot-stva, -tega velepartijee ce pove.
Naravnost hud.:, pa je obsodöa načelnik t. Agil'-propa — p-; -tnaše »agitacije in prop#-gr'mte.'.. Ta ni. bil len alj vojvodsko oho* mrtveč izredno de.aven, astiežljiv in pro žen. KMiič gat je' v swjem poročilu takole Ckrcal in okitačil: >... SoodLÄ» pri važni* picible&iih brigade, ge-vori na jnitir.gih, kjtr.*i>, moral govoriti polit komisar,
• vojaške' ki polit-čne članke namestu <lru. gin funkcienar-jev, je spreten, iznajdljlv štu.irnt, k j ti-napiše, kar hočeš,'če iKčeJ Ifelj. levi iiaaiok, .ti few-pifid |»tevega«, >-bolj v smislu OF« pa.' napise takega Tek tovariš na odgovornem mestu v štatn ie 1 ehlc-o .nevaren, dediler'mu no prie;ritma . peroti;«:. Pa so mu jih. pristrgli, spretnem-u, agUnOhiu.. iznajdijivemu študentu» Tak; tiči so nevarni, kajti spreten, agilen in iz-naj®'jiv sme biti samo Kidrič, sa-.nc on srne. g::voriti na miiingin namestu, "pol-t-ikcjmi-aijev, samo» -on «ma pihati vojaške iu •politi 6.. c .čianke, saaru> en sme napisat j öLa-aek- z naslovom »Več jugeslovanstva«, ka. čar ta zahteva« - politična konjunSctura. Spretnim in proinim ^tudentoia je paistriči perroti, <Ja ne Ziieio previsoko, 6ij bi kak predrznež znal poleteti višje, 'kakor pa stoji *sa-m« Kidrü. In zaio ecr taki pi-«uri-^ki. nevarni — K tirič svojega pie-eUlčka n« ooslopi nikomur, v fte ("ha stvar je zanimiva v omenjenem poročilu, namreč: »V XI-, brigadi je brigade popustil zabavljwöem, ki so za »mreikami ustvarjali * mnenj«, <la je aepr» vrlno, ker štab br-jg£ de ne je iz istega kctl* kakar • bataljcrai.« To'je v amai&lu bratstva in eiakoisti. Kje »i- raja drzne misliči, -jä bi böö pravilneje, ako bi tudi štabi iz natega kotla? In tako- krivovers-ko mn-. nje se ge kar na 'debelo ustvarjalo! Kako j«, mogel štab XI. jbrigade -le toliko .popustit' zabavijačem? Saj je vendar osnova notrsu nje ureditve NOV .in POS- naslednje au-čelo: Borcem neelan-tr.. nezabaljen močn-K,. mogotcem piäke, airezki in vino., Kß.3? ustvarja nraenje o enakosti, je i-zdajal^., petokolonec, reakcionar, kolajborant, dlve«» sant — Ki'eri^ bü-na&tel še celo vrsto tailrfjt izrazov za ljudi, ki se. s.e v dveh i et-h. naveličali neslanega močnika. -
Izpoved italifanskega fconmmsta
O ».narodnem« iznačaju OF in njene »osvubcdilne«; vojske, smo v zvezi z njenim sodelovanjem z mam »adma f vr^aariof t»-
jcyüüli že ponovno pisali; Mednarodno-komuni stični značaj OF se izraža v njenem celciir.em delovanju, zlasti pa v njeni NOV, ki ima v svojem sestavu več italijanskih in -drugih tujskih rdečih brigad. Komunisti zatrjujejo, da so tudi tc- bori je za csvdbo-<litevc Slovencev. foartWw v^jmah» m za. naš narod škodljivo jc to italijanskos-lo-vvfisko .komunistično' bratatvje v naš^m Primc-rju, ki ga naši tamošnji rojaki .nikakor ne morejo razumeti ia opravičit*. Oni so vedno gledali na svoje vprašanje kot na izrazito n are dne vprašanje, ki se ne more .rešiij «st iafefsacionailistični
Sredi meseca je pobegnil .ci te mednarodne »NOV* in sc zatekel v Idrijo vodja kulturnega, cddc-lka 3. italijanske brigade Garibaldi »Natisone«, znani laški novinac in pisatelj Fracassa, ki je podal pri 7asl» Sevanju1' .ztnimlve podatke4'c »k'Jturae»* n y,nanctn*>osvobodi!:aem« delovanju t-rigade med našimi icja.lci na Prir:orskem
ly, iije^ovege. impovedovaaiia laiiko mamo, kaleč škodne je za .naš car od ob Soči ne saaho »vgjaskoc, marveč turi* »kul -turoor udejstvovanie .italijanskih komuni-rtov,-ki so sestavni del NOV. -TVacass^. izpoieÄcÄ.,
Tretja brigada Garibaldi' »Natisone« « je nahs-jala do decembr% 'lanskega ieta ha ßtnjfrki planoti, kjer Je poleg izdajanja I«-' «tov prirejala .tudi »kulturne« prireditve za tamošnje slovensko prebivalstvo Mpii kot v. d ji kulturnega oddelka je bilo ukazano ča organiziram v s'leheini Vasi vsak teden vsaj eno kulturno pr reditev- Vs« te pr^rp-ditve so bile v tiBBeiier amo na njih.-igrali kako 'ugl'-v šaloigro, peCi HM» pesmi in imeli propagandne grvore. Tu pa. tam se je tuči kaka slovenska 'kulturna skupifla udeležila teh pr reditev in v tem primeru bile prireditve dvojezične. Naših prireditev sq se morali udeleževati vsi va-žčani. Decembra nas je zamenjala «reka d: u-T-i j OK., brigada. Prvotno bi morati edit mi na Dolcnjeko, yendar je tja odšla neka "ruga it^a^^a edinica-. mi pa smo 511 v Cerkno. Tam smo nadaljeval svoi« delo, vepdar prireditve niso bile t&ko T>o-goste, ker so prirejali kulturna večere tudi slovenski «komu. st?, pač pa sem inter-zi'.-neje organiziral italijansko čaoopisje za slovensko civilno prebivalstvo V iem no-gledu sem dobil izrecen naleg, da lian -.-e smejo biti dvojaziCni, temveč «ama ita-Kjsn?k;" ker pripada vse. tc ozemlje republiki. V glavnem sem izdajal -tn velike--
«rteoiDK caaopJje j® mtv »Mimtteit» mu-
i-ale«, »Avartis jn, »Ogg: e(domani« s nod-naslen'orn »Cembattiahio per che Tltai-a viva in paee e in libertä,*. Viti tega pa Smo izdajali tudi tiskan tednik »II nestrio awt-_ mre«, iti bi naj eas čim. hoij. zfcližaft-y ^-j-v«»krm prebivalstvom in v katerem snu» morali, propagirati idejo, da ee tudi Italijani borimo za novo Jugoslavijo. 1v-c Sem pa videl, da- m prebivalstvo ni n-'S. kaj i-aikloajeno, in da bomo utegnili. 1 j s ailo obdržati t® ozemlje, sem bil mišljenja, da moje delo nima njkakega src .a,h iaiegadeij stre bil -pr-begnii ia -'.Take xkclturne«^ -tn'*»narodnö ' propagandne« koristi ima torej naše primorska ljudstvo od sodelovanja slovenskih pi iia-i'ijanskih komunistov. Ia iap&vgdt üali-jaru .rkega, komunista Frača? a a in iz njegovega deloranja je jasno razjidno, kakšni nagfbi • '••oftfjo italijanske kornuniata pn tem a> kliminj i Ako pri tem upoštevamo še pc-jK-lno narodno rnlačnost «loveuskih konr... Eistov, potem si fiele lahko, picdstavljama kakšno nevarnost za naš. narod pomeni t » komunistično bratstvo. V tej luči pa debik va svoja pravo vrednost narodno po.slata-stvo, ki ga v Pr imorju opravfjajo alove' -ski narodni stražarji, ki povsod, kamor pridejo, oživljajo slovensko .narodno zavest, otvar-jajo slovensk^ narodne . šole ter utirajqi pravico naši tiskapi in govorjeni besedi'
Kratke vesti
Stockham, 25. jan: Kakor javlja londonski dc7>ir«ik lis.ta »Svcnska Dagbladet«, jc bil imenovan anglcSk:' admiral «t HinoldBurr-jü^Ö zs šefa zavezniško mornarice v glavnem -lan» generala Eisenhowra, kot naslednik pred krt^» kim umnega admirala, ftamsaya.	I
B.lIU^v^ 25. jan. Kakor javlja dovamj tiskovni urad, so. umorile oborožene t.Ipe v občini. Bz'nec mlinarja Jpžefa. Vati^o in njo-gevo žtno Marijo ter odvlekle sina nekega kmeta. Še -t oboroženih ttJovajev je vdrl; vi občino Jirabčk, k ja« m-oropali "kcnzum-ic» društvo. -Šolskega ravnatelja in več pactoož-iiii kmetov
, Baicetona, 25. jlan. N?cional City B^nJC of New York nameraa*a dlpreti v Kairu :t< Aleksan dri ia svoji podružnic1, da bi se h ko udeležila' peslov na Bližnjem vzhodu, To je nrvo ameriška finančna ofenziva na, tem področju.	" J .
Madrid, 23. .ian. Scvillski nadškof kardinal Segura jti ub.ia.vil v cerkvenem listu svoje pokra j ne članek, v katerem ugotavlja: »Boljša-viška revolucija hoče uničiti cerkveno druž no. Hudič jc zbral v t» nsmem vse <š;le in mobilizirat vsa agente, toda' kristjan*! bodo prestali föo ©evaoiosti, ker 41h Seit« Bog « _____
sa
»JUTRO« & SI
f
FttčKt 28. i ran
Kroirtfcfl
V IJfer odlikovaiiec s hrastovimi listi is moji, Fühier je podelil 21. januarja hrastove liste z nraečrr Ic Vifcetikxsmi ikrižeu 2e-.iaznioga fki-iža generatnetmi majorju Maksi* oniiiijimu' WendUeitjui, povt&jniku ren-sika-weükfaijsiko 27-2. pehotne! •dliiviz.ije ikot 123. vojiijkiu nemške vojsike.
*	Novo japonsko orožje. Ni daleč dan, ko bo japonska vrgla v «boj novo orožje s (pruibojinim uspehom, _ ;j'e tjždaviil v «srCdo Iprcd -pioračunslko Hacirabijio Spodnje zbornice predsodnJ-k vCiaidnega tefoničnega urada J;ngi. Dodal j«', da izdelujejo iKtjbolgiše «tile japonskega gospdiatusbva -nue-r*.,?, ki ee J*J.žajo svoje, uresničitvi čn iki .bodlo j>: inesli nu»protn.iku na|jibd!j neprijetna presenečenja.
*	»Vso moč moramo uporabit], da debi-mo luke, kii j.-'lx imajo Neme'' v svoj» posesti, končno v naše riolket,« pi'£e v svojem uvodniku v Bordeauxu ilebajafjočii i.äst1 »La Victoiire«, »Te nem&ke utrdbe (predstavi ja-ijo več kot z-gonj' prestižno vjpraSanje, <aj pomenijo nevarnost za francoisikii zapad to. 5ugozapad ten nas duiše v gospodarskem pogledu.«
*	S talna skrb pred »V 2« bomb flmi. »Mar-
sikaiterii predelii; južne Anglflje rag ispomi-njatjio na Iki1 sem jih videti v mi 'adosti o 'poslednjih dnevih Pompeja«., Jej äzjayil asner-üka pisatelj Jerotma Weidiman. Ocol se je vrnil s potovanja po Aingtil'jiii (kamor j« ödpo'joval po- nallogu ameriškega urada za vojno časn iikarsfcvio. Svoje vtise j.el napisal v newyailäikem lisitu »FM«.. Weri'dman j« zaklljuäno ugotovit: »AmgLfežii sa suhi ter zaradii vel'iilsega napora izmučeni. Razlog zato je stalna sötit» pi'ed »V 2« bombami. Narod je močmo vznemirjen ter v«le:d' po-menjiktjjiivega -spanjla, preutrujen.«
*	Italijanske bankovce tiskajo v Ameriki. Švicarja ptaso&evalsika agencija je vedgta iz ameriškega vira v R*nu,dai pii^eii v Združenih državah ^fclkati japske bankovce. »Itaira Nuova« upa, da bo vedil'a nova emiisija novčandc da sta&Al'-zac.iljis Otellijainske valute.
*	523 milijonov dolarjev škode iaradl požarov. Iz Madrida poroča DNB: V Chi-cagu je! zgorela vifcc generali a Ol&rika 14 oseb je: prišTo ob življenje, 6 pa ij.ih je bjSo težko ranjenih. V zvezi s tem so objavili, da znaša1 škod», nastala v Združenih državah v preteklem letu zaradi požarov, 523 milijonov dolarjev.
Iz Ljubljane
u— Novi grobevj. Po kratikii bolezni je v častijiilijjiv: starosti 86 let umrli posestnik, gostilničar im trgovec na Gres-upljem goep. Anton Gale; Pogreb blage,ga pokojnika bo v petek ob 10. na domače 'ptotopa&išče. — Po clloijgi. ''n mučni bolezni je preminila ga, Terezija: B o j t. Na zaidrijč- poti bodo sro j no spremili v potek otb posl 9. iz kapele sv. Krištofa na Za. ah na pokopališče it Sv. Križu.. — Dotrpet-ia je soproga ttiraiäfcainta ga. Karolina D i. m, n 9 k «O V a. K -večnemu počitki» jo bodo sprem® v -.'«bot» oib 10. *z kapeJ-rciej sv. FrancŽ&ka na Zeäah Ski Sv. Ki « žu. — Pokojnim n®j bo ohrar^en blag spornih, žalujočim, svojcem .pa. iz: cikamo ftaž© Mterno- soiaitjev
• Dr. Boris Zarnik unrrl. V Zagrebu je dne 11. t. m. umrl v 62. letu1 starosti profesor na zagrebški' medicinski fakulteti dr. Boris Zarnik. Bil je tudi hor.ofasnl profesor ljubljanske medicinske fakultete. Pokojni je bii priznan biolog jn je fcz «voje stroke napisal tudi več razprav. Kot publicist je sodeloval pri raznih listih i» «t* ga mtii svoje, sotrudni-ka priitevala tudi »Jutro« in »življenje fn »vet«. ZagrebäKi Sloveuci: so s- pokojnikom izgubili zavednega člena in vnetega, društvenega delavca. Užaloščenim svojcem izrekamo M*« iskreno sožalje.
u— Smrt ugledne Ljubljančanke. Po ioI©: težk;. bolezni: j.e v visakii staio^ti umrla v Ljubi j an J got^pa- Katinlkia FuHKanova, rojena Seunig, vdova p!o> znanem iKjublijar-skem odvetniku dr. Josipu Furfanu Po-ikojnica je biija vzorna1 mlati fa nadvse do-b*-1 da biaga žena, iki je med nam,B užVuja velik ugled in spoštovanje. Pc^teg sinov
Ako želite prodati oblačila, čevlje, perilo
posteljnino in slične predmete ter sami ne utegnete priti v naš lokal, prosimo, da naion to ustmeno ali telefonično sporočite. Poslali bomo J< vam na dom svojega nakupovalca.
Nakupovalnica Socialne pomoči
Ljubljana, Gradišče št. 4, tel. št. 30-39
zdiravnfflca dr,' Joeäpa Furiraiia -in. sio^nika Franoa Furlana oibiioklujtjjo pofcojjnftjo hcer-fcž Katii'nBßa Vteöiova fcn- Jo.ika Taubcrjeva z vnufek vmtfkfcijanrK iter šteVi^mtai prija-teiij'1 .i«, znanci, »Pognefc- blage mat-ire bo» v soboto ob pol 9 ie kapnika st-". Nžko-lajn na 2a'lah ik Sv. -Križu. Naj v mira pojšv.! Svaijcem ^izrekamo naše j^kieno sožalje.
:u— Posipajte hodnike! jc .prošraja vse h peščec in Hkrati zadnljn opomin, okla--': hišnim gospodarjem On. •upsavvfceifjem, naj redno spravljajo tsnteig -s hodnikov to. polov vzdolž .svojflh pctseistev, »kasta naj pa hod-niüke 'ii 'pota mjctao tudU posipajo ts pepcium aji; peskom,, tla bo boja vama im rawn ne bo treiba dan na dan čO.uitfl priiKoži^ Zkisadi nezgod ta nesreč na neposaitih hsodnSkOh. Tudi COstii so že namögnii.C da bo poSšcijska uprava poostri'ltai nadzorstvo iposiipanija hO'i-nlikov ter1 nsjfctrožje ikaenov^a'k vso gospo-darjt, Bei r.e anaxajo tijiSatS wklv proSönj niti otpozwiniov. Opozarjiamo zadnjikrat vse gospodarje in upraviiltolje na doJžnoetS), kr; --o jim naložene s cesfcnopolic^sikM preäpisL
RAZNAŠALKE
prltoe In zameiljive za Beži-grad, Rolno deli»)» m mesto sprejme uprave „JUTRA"
u>— Luči, luči! To je zdihljaj na dandanašnje večere v marsikateri ljubljanski d'üi-žini, čeprav se vsi dobro zavedamo» težav, s katerimi je združena preskrba prebivalstva z najpotrebnejšim, od vo»& prek:* krompirja do razsvetljave. Po prvih, dolgih, zimskih večerii v temi slsH j<5 mestitl elektrarna raizvfcseliila z objav» posebnega razporeda, ki naj bi v bodofee veljal aa delitev električnega teka, ko bi! te dragocene sile nft biio dovolj za vso potrotoike. Toda ve^eije je bilo kratit?. Zadnji čas je spet mcogoikje nastopila «"gipto-vaka tema La spet je treba s kuran% spat, zjutraj; pa brez luči in zajtrka na «elo. Čeprav liöbfo veqio, da se električna »truja ne more deliti kakor nekoč, se rendar ne mon#mo otresti zavesti, da' «edaj uporabljeni OtljJii nii odvisen samo od t^&nu^no nujnih j^treb in telmiöaih okoliSčia, temveč mu kjjmuje vsaj deloma tudii k£j drugega. Prijatelj: z one strani uli-ce se veseli neomejenih -dobrot elektrike že Stirt večere, mi' pa i* črne teme zav-dajno zanjo prav tako dolgo. Človek brez toči.
u— Pol zime je minilo. Čeprav se je letošnja, zima začela pravzaprav šele v začetku tega meseca, ko je zapadel tudi prvi sneg, smo se je vendar vsi bolj ali manj bali i>n si želeli, da bi bi'la čimprej za nami. Polovico jo je zdaj hvala bogu že minilo. Na dan 25. januarja, ko godu je »v. Pavel, sa po ljudski sodbi začenja uruga polovica. Vremenske prislovi ce, ki ao- jih ljudje spletli okoli Pavlovega godu, eo med drugimi naslednje: Sv. Pavei den© pol zime na kavelj. Danes je sv. Pav (Pavel), ko vm-kai stara baba o mrazai prav'. Pa berač berača vpraša: Bratec, kje si zimo prespal? če sv. Pavel po vetru prijezdi, se za njim rad dež ugnezli. Lepo -n jasno Pavla spreobrnjenje, rodovitnega leta. znamenje. V tekočem tednu sta? godovala ie dva svet-oika,, ki imata po ljudski sodbi vphv na vreme in bodočo letino. V nedeljo je bil god sv. Neže, za katerega je mej narodom razširjen naslednji rek: Ce gredo na sv. Neže dan že».:e na Kum bese, so potem po polju žita kopice goste. Naslednji dan je godova:l sv. Vincencij in tudi za njegov god je ljudstvo spletlo vse polno vremenskih prislovic. Meli' drugimi «o mane: Ce na Vimka sonce sveti, bo dosti rajnega, vinca v kleti. Ce sv. Virr.cenc ima. sončno vreme, .dobro je za 4ito in vinske gore. Vrabci imajo, na Vincencijevo zaroko, na» Balan-tOA'o (Valentinova, 14. februarja) pa poroko.
u— Daroval] so: za socialno pomoč brat» je Jakii Gledališka 10, 3.000 i.ir te sva t je Z Vrhnike na poroki gd^č. Mine. JerSnove za begunca iz, Hii^j. 2.100 namesto cvetja na krsto Kahla Dmšč&ta namie&čenci tvrdlke ISIS I.OG.O f.li'r za revne bolnice, 'ki se zdravijo v Cholowoveim zavoda za' novotvorbe; neimenovana za sUepe otroik-e 200 -lir; Pod'pOrnema d'iUstvu za gluhonemo mladino usluifbencs krajevnega -'kiad.lžča držaivnrih železnic namesto venca na ^rob pok. Antonija Poljane 220 13r.
• PoÄta Ortnek prične poslovati dne L februarja t. '1. za pteemsko sliužibo.
— Mlečna kart« na. ime Jana Kranj c je bala včeraj izgubljena od MarijaniSča. do mlekarne Pečar na Poljanski cesti. Najditelj je prav lepo naprofien, Ida jo odda v imenovani mlekarni a3£ pa na naslov, ki je naveden na nakaznici.
^ 91 n äjn p REG LED
Lojze Zupane o svojem literarnem dein
»Dobra knjiga« obeta za februar novo izvirno delo: L. Zupanca belokranjski roman »Milini c'teje. ..« Po nedavnem izidu knjiga *Pod križem«- v izdaji Vodnikove družbe, po pcrracrnbncni mestu, k' ga je zavzel Loj!zti Zupane v slovenski mladinski književnosti s« je njegovo ime in delo pomaknile- v živo središče naše literarne aktualnosti. Zupane veruje vase in ustvarja dela, ki vzlic vs&mu pjotrjujlejo» tudi objektivno to \ erc in upravičujejo sodbo, da je na poti k svojemu najboljšemu, najzrelejšemu delu.
Zupančctv novj roman bo nedvomno zanimal prijatelje slovenske knjige. Prav tako» jih utegne zanimati, kako presoja pfeatelj, ki je sed.ij že sredi svojega, razvoja, odmeve v kritiki in kako gleda na sveje pisateljske naloge in dožnosti Zato Smo ga naprosili, da v odgovoru na nekaj' naših vprašanj1 pcvasn'r kulturni javnosti svoje stališče in pove kaj a belokrajinskem kmečkem romanu, ki ga jp bil nedavno končal. ^
1. Te dni Je Sel v stavnico rokopis Vašega novega romana »Mlini stoje...« Kaj ste hoteli jvovedati n tom svojim novim pripovednim opisom? Kakšno mesto zavzema v vsem Vašem dosedanjem delu T
Kdor pozna moje delo za Belo Krajino, ki me je literarno oplodila da sem do-'ej napisal za slovensko m'adino «est knjig za katere sem črpal snov iz t0 deželice sonca, blagoslovi;ene z vinogradi..,. in kdor ve. da «em že v povesti' »Stari Hrk«, ki jo je prod leti izdala Kmctijsk? Matica v Ljubljani, opisal življenje Belokraimcev, se ne bo čudil, da, tudi v svojem najnovejšem romanu »Mlini stoje...« nrtezu- eriT. Balo Krajino tak^on. kakršna je v iuJnicL Dejanje romana 30 odigrava v majhni '- aöici ob Kolpi, kjer se bijeta w oblast ijv»
veljaka iz tamošnjo bre^anske srenje Prvi je ugleden kmet s številno družino, ki mu jo v krvi patriarhalno življenje, kakršno je vlar dale v slovenskih hišah v starih, dobrih časih. Stari Marine županujo v srenji, ki to Je življenje velikega sveta še ni dotaknilo. To mimo življenje bi teklo v občini ob Kolpi ea-ljte brez strasti in naspi'otij, bi se lepega dno no povrnil v domačo vas županov scfccd Kraljič, ki je v Amerlikii zabogatel. Le-tomu iz j« zdaj1, ko živi v blagostanju, ko-lenilo se pa županski časti. Sprva. tihi. a poznejic zmerom bel j očitni spor msd sosedoma potezo kmalu za seboj tudi srenjo, ki so je ločila v dva tabora. Borba za oblast' sprevrže v smrtno eovra-tvo med obema sosedoma, to zlo .pa potegne za seboj v pogubni vrtinec tudi c?tala občane Temu sovraštvu sem postavil nasproti tihoi ljubezen, ki s trdnimi, ne poruši! ji vi m;3 vezmi pfepletai mladi zarod, iz katerega bo nekoč zasijalo vsej srenji lepše, neizmalnčeno žlvlilenjia.
To bi bilo prav za prav vse. kar prepleta fabulo mr.iega najnovej-ega romana. Nič nove^. n^rečet» Vendar pa sem prepričan, da sem «i konflikti, ki roman poživljalo, opravičil namer» «d i	«h p'san'u tr*H dela
lebdela pred očmi zčo,; želia. da obtodiro tisto zavoženo žvlionih rastrunljeino z dnevno po-'itiko. fci jo v preteklcritj ohramljalo našo vaa Skoraj ga ni bilo na našem podeželju! več;ega krajai, ki bi se ni '"kodo «osnoda^iVef» razvoja ne izživlja' v breznlodnem politiziranju, narrcfitn dhi bi so kmetje med "°boj ljubili m s: me4<ürKoino noma*»'' nri t'aki. ki jo zahtevi naša trda Zfimljn rid v^ike^a ki hoče po^i^m 1 -rc?ivet: '"tc il-o dnTŽ:no Kmet. ki sa iVncveri klic.' 7cm1 f pHn^	Tak-
šen kmet i« Kraljičev Plenic v m^iem n>manu »Mlini stoie...«. Četud': ie b:l bc-iatcc, ga Amerika, kjer jo pustil fvoio mladost, ni iz-modr'la. Da. vprav »amerikansko gücdanje« na poetične, gospodarsko in ekonomske probleme domač« vasice ob Koipi ga je zavedlo, da J«
S Koroškega
, N]a koroSldli kmetijah' letos ne pc-znSjo
j zimfucega, počitka, žene skuSajc v pr-lnl i meri nadomestiti m-c4?, ki so morali k orožju. Hlevi so Se nadalje -povsod' v reri:i in kmetije cddajojo vse, ltr».r je» po^.*"ebco, zlasti žite, krompir, nemo, ^l-onio, mleko, ji^-jea in mlečne izdelke. Posebno» poglavje zasluži negr; kmetijs-klh strojev in priprava, za- pcmla inc setev. Nega oljaric zahtevo v.-:o •pezernes'.'.. pr av tako posvečajo po kcroSkih kmetijah veliko .-.l-srb zatiranju Žfkc-Tljivcov. Ti.seč dröfcnüi epravkov izpd-nj\itc, delovni dan na. koroških kmetijah, kj-.r so žene prevzele velik dr-l bremen na svoja ramena.
Na. fronti se- padli. korc.«!d rojaki: noaV dcsctnSk Viljem HeJmre-ch, Ru<V.if Vjal-i ter SelrönhetT, desetnik Hans Jopo, franc ! INfaihov. firielt Kampl, mornar Lorenc Stecker. stotnik Viljem Röser. k; .te bil krat odlikovan, te* nodiesetiiik Wsks Skiitnilc, ugleden, posestnik \r> št. Lenarta, čigar mJa j§i fcsati jfe ž» lani .padel na f ronti.
V Celovcu Je u,'>ni£ 9 letni šc>la.r F' itz Hagenbacher. 10. t. m. je šel čez zasi-lni most v Kalmuscvem kopališču in izginit v -alobini. Trupla doslej Še niso n'ißli. Policija vodi porzv«dbe.
Kaznovana črnoborzljfcnpa. Pred" posebnim sodiSčcm v Cel-:vcu sta; se morala zagovarjati natakarja Jožef žirovnik in. Boštjan TIHinger. Nakupila sta, t% pretirane" cene tuje cigarete in jih prodajala dar Ije z znatnim dobičkom, ž i lovni k jf' bil sačort, ko jc pravkar slcuSal prodati 10.000 iuaačsttbkm cignret po pretiranih cenah. Tillinger mj bi jih dobil 2Ö00, rt, kar f« že pfačel 2000 mark. Raren tega je. Tillin. ger kapč-:val z žganjem, žirc.vnlk je bil obsojen na 18 mesecev ječe- in 1000 mark tte-na-me kazn\ Tillinger pa na leto dni ječe in na 500 mark denarne kazni, razen tega je sodišče zaseglo ves previäek njunih kupčij.
S štajerskega
2 železni« klicem 1. an Z. stopnje j« bij odlikovan desotlxk Stefan Kraifj žal-Kk^ okolice. Istio odlikovanj® Z stoipne« Je pafejol desetnik Valfter Schn^dt ia Št. Iija. Vojn? zaslužni >krl;žjec z meti j« pce.^ü de-•ötnik Franc PotoCnflc & Latj.teirfr>e:: g>>.
Svečan pogreb v Smarjeti. Sesti-i P>ld-fca Uojzija Ogriae^ kS -sta pr^vidlaii krajevni? Skupihi v R mslk-ih Toplicah, sta 15. t -m. posta, ü žrtvi' k'omwm'sivfcn'ith. mwilcev. Od blfeu ga» daječ eo pri&li- ljudje k pogrebu na 'potkvpai.Cšee- v Smaijciti». Poslov Uno b«-sedio je rua-jprso tepregovortl žfupan Anders, naff) pa upravit^ j Wersiho.z. Ürtadhi v;d-jsa ParkJasch cd vodstva v Celju je poveličeval smrt obeh defc'let, k?- st« bik p:epro-eti delavki ter «o ju itnornfl tisr?. ki se baje bore za «podnjeäJajert-koga kmeta m delavca.
Smrtna nesreči Stajlerskc^a pesnik?. Pisatelj Sdpp KefCc-r «e je smrtno .pone-sre-M na i»t®i:i|iian&ld fronti Star j» bkff Se4e 33 löt in je bi-L med najboJj r.adarjcnsni tta-j erstem? püSa'fcetljji. Lep uHpali je dö-egei ž« pegov %imečfci; PurivW »Vošino zäv'ijcnjte««, Je bcOj pa se je uvKi'javtil! z romianom »Med dnevona in nočjo«,
Novj grobovi, v Gradcu so aim.rf; 77-krtoi Icnjn^-ste Blaž RöbevSeik, 80-'tV -.a staroupoticojonik» Ma-rija RajhOva, 73 letna ieleznžčarjeVa vdova» Ivana Temeljev:-. 58Tetna> ixrlieiEtova žein« Mtoiija Do'arjeva. 77iet.na upokojenka AÜoj'Z-ijta Kaäßnifewa in 6&letn'5 rnjon'ter Janez Per5o
Na Senovem pri Rajhenbnrga sj j« po-nesreöil' orožrei^i »^cr.tj-n® \*S.>l! Straimoj-sCer Alojz Hütt-s*r. «•Tages-post?.! nav. ;a. <ia je brežiško okrožje «jzgubjo enega šsmed •svöjtl-h najboij požrtvovalnih fn n'r-vb )lj irra-zkuiše.njh orožnikih u'radniäocA'. Prej-Snjf četrtek 18. t. m. so ga. -svečano pokopa1.!' v muvzofcn'iWtr okrajnega vodje -in. za-stc^>nfci orožnikov.
Iz Trsta
Smrtna kosa. Dne 21. 'in- 22. januar j«- fo
umrllli med d'i-ug'm v Trstu 81'letna JultijtJia. Kumar, 7Ö;9tna Ka-r-la AnitJi-čevoč vd. Gr> har, 70lletnat Karmela Ltkm'ar, 66petni J>.Äef Cerar, 77iktna Fran-čMcai Jazbec, 921etni Jakob Cebohln, 871etna JožeCilaa Lebanc, 91'letna Dominika Fe?«3 vd FuaAan-, 71-letni 'Silvij Cökon, 74J.etna Avgusta Jezen-Sek, 44letni Ivan Obcit-mei, 67letn.a. Ange-tilna Mii.^ 49lot-na Mr.haela Jerman, 52-1-et-na Klelöja- Ge' čič, gfetna Ana N-ov.sk, 92:letna Ana BrajtkovPč vd. Floridan, tfl-ietna Dma Režek, 83letna Ana Sedmak, 14-lelni Andrej GomSčck, 64;etni Jožef Bra-daič, m>letina Magdalena Pečarič, 37 letna CXlim,pl;ja Postojna-Za-gar, 34tetna Antonija Mairžič vd. Flego, 23'etni Alb5n Kavčič.
66letna Frartčlika Köbaf, 75letnia Jožefina
Kocjančlč, 63Lelna Marija Ščuka-Ionez, 78-
letn: Boštjia-n Kocjan, 72iletno! Ana F'oiJen-čič, 6cfe'ni J.-Abb Bizjak, I\ an Godinu. fin Mtetna Marija Roj^L-idca.
Iz Gorice
Na Ldudsfcj univerzi v G<WtoL se je v
uvocSal besedi: 17. t. m. spomnil ravnatelj dr. Jožo Lovrenčič pok. Jofika Braluta kcx vzgojitelja,, slovenskega dijaštva. Navzoči so počastili spoaiii zaslužnega pokojnika s trJltnitnim vzki.kcm »Slava«!
SrafciK'- d'kuni jutoihtf. Naš rojak Jcsip Filej, uradnik pri goiiškem iupü.'.stv-u. je dopclnil te ,jni 25 -let svojega sluibo .anj^ Goriški župan gr-if Cor .ninj mu je v ljubeznivem p:smu iskrene čestitke.. Jo-Fiflej je po rodu- iz Stan.lreia pri Gorici. Po končani svetem m vojni je postal tajnik žtamirežkegaj župa.-.stva, po kriikf^j. čitvl občine Standivž (k mestu pa je t-1 imenovan za uradnika, na goriškem iupaa. otvu.
Smrt uglednega gospodar}«. V Velikih 2a<>ljoh so ubili komunisti dne 10. januarja v-glednega- goepc<larja Cirila Lisjal:--., Id ga je poz5.--.aJa vsa srednja Vipavska dolina. P kojn;"i je bH gi-.-boko veren mež, vz->ren uružioski očo teti- vzgleden gospodar. Za pufcčr.» sedem otrok, 'a. 5 stoož, ki jih je vzel pc»- streho. Vest o njegovi mučenSIa femrti je globoke pretresla vse. ki .so ga (Poznal!.
Obvestila »Prevoda«
Prodaja mesa
PotroSni1;cl prejmejo v soboto, 21. t. m. 10 d»kg govedine 11a, odrezka »St. 5 in 6 Jan« ja.iua-rs-ke 4ivilske nakaznice Pres5:r-bovainih uradov v Ljubljani, Polju, in Je-iici-
Mesarji naj bodo v petek, 26. t. m. točno -,:-b 14. url na Mestni Idavnlcl zaradi dodelitve mesa.
Vse potrošnike opozarjamo, da shranijo Januarske živilske nakaznice za dodelitev mesa do 3. februarja.
Belcžnicgi
KOLEDAR *et«k, 25. jamrnrja: Pctckaip.
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Pogled v pcetükJswt Ivino Siu.a; Moora iste» Kino lini00: Usoda na vedet čoku.
DE2URNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, CUril-Metodova irl^ 43; T-riiikoczy <icd-, Mestni ti« 4; Uetair. Sel «an-buagova u>;eai 7.
Zatemnitev od 17,50 do 7.15
f
Dddajniška skupina jadransko Primorj
RADIO LJUBLJANA
PETEK, Zi. JANUARJA
7—7.10: Porc-öüa v nemščini. 7.10—9.: Jutranji koncert. Vmes cd 7.30—7.40: Fo
r^čila v slovenščini. »•—fl.10: Poročila v nemičlft.i. 12.—12.30: Napoved sp:n.JJa — iiatc opoldarsik koncert. 12.30—12.45: Poročila v nomSčini, poročila o položaju in poročila v si^venSČ-nL 12.45—14.: Saionski orkester votli A. Dermeij. 14.—14.10: Poročila v nemžč nh 14J.0—15.: Radijski godalni orkester vuli D. M. Sijanec. 15.—17.: Prenos c-srednjega tr.emskega sporeda (glasba). 17—17.15: Poročila v nem in slovenščini. 17.15—17.30: Glasbena med-igra. 17.30—18.: Kimomi zbor. 18-—18 30: Kmečki trjo. 18.30-18.45: Iz našega leposlovja. — Zorko» Simčič: Fip-ca iz »kostanja. 18.45—19.30: Pevski kvintet Premclč in Stanko Avgust — harmonika- 19.30 do 19.45: PoročMa v slovenžč.ni. 19.45:—20.: Pre-.os branja članka ministra tr. GöbbeL. sa i z tednika »Das Re;ch«. 20,—20.15: Po-rečla v nemščini. 2015—21.: Koncert Ljubljanskega komornega <iuai (J. Slajs — viciina, A. Trost — klavir). 21.—22 : Noč ni samo za spanje. 22,—-22.15: Poročila, v nemščini in napoved spereda- 22.15—23.: Malo kramljanja, malo plesanja, — Plesni rrkester vodi D. PreviorSek, 23.—24.: Prenos osrednjega nemškega »po. reda (glasba).
Cltajto in skrbno zasledujte opozorila in navodila o zaščiti pred letalskimi napadi, ki izhajajo dnevno v časopisja. Ne pozabite na te objave ter se točno ravnajte po njih!
Oogpodflgfiro
| = Pranje s krompirjevo vodo. N"mški
državni pre-lekuSevalni zavod Pommri'tz je v svojem oddelku za goepedinjstvo izvršil dolgo vrsto poizkusov glede uporabe krompirjeve vede kot pralnega sredstva. Ti po izkusi so prinesli prav zadovoljive rezuiltate. Uporabljali so pri. poizkusih vodo. 1:1 ostane pri1 kuhanju, olupil enega ali narezanega krompirja. Vodo so precedili in nato uporabljali za {kuhanje ''fjrerila. Enake kose tkanin so zaradi primerjave istečasno kuhali v raztopini milnih kosmi-čev in- v raztopini pralnega praška. Rezultat je bil naslednji: Krompirjeva vodo je pokazala pri pranju celo večjo sposobnost v pogledu odstranjevanja- nečistosti in madežev kakor ostala pralna sredstva, pač pa se pri pranju s krompirjevo vodo ne doseže taka belina, kakor pri pranju v raztopini milnih kosmičev. Najboljši rezultati so bilfi doseženi pri pranju volnenih tkanin ali pletenin, in to tudi tedaj, če se pere samo s toplo krompirjevo vode. Z enakim uspehom so uporabljali krompirjevo vodo od prek uhanih krompirjevih olupkov, ki so b:M prej dobro očiščeni. V Nemčiji so že pričeli uporabljati krompirjevo vodo ko: .pralno sredstvo v bolnišnicah, v vojašnicah in zavodih.
= Vidno hujSe pomanjkanje v Franciji.
Kriza, ki je v Franciji nastopila na podre,-'ju eskrbe s kurivom in živili, je stopiia v tako akutni stadij, da je moralo francosko- prometno ministrstvo poslati v ILoru don nov obupni« klic. že samo -pomanjkanje premoga in živil hudo zadene vse f ran-cckIvO prebivalsvo, k tem« pa sa pridružujejo Št nadaljnje težave v prometu. Po podatkih francoskega prometnega ministrstva potrebuje Francija najmanj 20.000 tovornih avtomobilov in 100.000 tovornih vagenov, Ce naj sei oskrba spravi vsa} toliko v red, da bo francosko -prebivalstvo1, ki je fizično in meratoo na meji svojih moči, lahko vzdržalo v sedanjem težkem čfci. v?ak~, uro .postaja, oskrba. Pariza z živili in kurivom bolj obupna. Francija, ima danes za vse omrežje le 1250 uporabnih lokomotiv, nasproti 17.500, kolikor jih je imela prel vojno. Vse delavnice za popravilo lokomotiv pa so poruSene. Na drugi 9tranl je v samem Parizu 400.000 delavcev bre« posla. Kakor poroča dopismk londonskega lista »Daily Mail« ne morejo prebivalstvu nuditi niti predvidenega r.kromnsrtga, obroka masla jn to sredi seda-aje zim© in mraza. Tudi drugfh maSfrsfi prehivalstvo trenutno ne more -dobiti. Rar/-vrt-drotenje farncoskega franka se» kl'ub raznim stabilizacijskim ukrepom nadaljuje. Kakor poroča agencija Remter1, plaču".. Jejo sedaj v Parizu, na črni borzi za ati* gleSki funt ie preko 500 frankov, kljub temu, da, znala oficieTni tečaj le 200 frankov.
= U^ avl jen lesni izvoz i» Finske, ftveid-
ski strokovni list za lesno gospodarstvo j« .pred kratkim -poročal te Helsinkov, da ae je finski, izve« lesa docela ustavil, odkar so prenehali finsko-nemški trgovinski
odnosa ii. V strokovnih krogih računajo a tem,, da se v bližnji bodočnosti lesni rzvoas ne bc- mogel -razviti. Znatne količine lesa, ki jih ni. bilo megoče več izvozit!, skuša jo sedaj spraviti v promet, kot kurivo. Angleški črsopis »Bankers, Magazine* enako pesimist ;5no piže o bodečih i'zglrdiäi za finski' izvoz, zlasti v Anglijo. Četudi so se pri^&io. no stanja za ureditev angleško-finrkih trgovinskih odno«ajev, je vendar dvomlj'.vo. če be. prišlo do pomebnejših trgovinskih zvez med Anglije in Finsko, kaiti največji del finskega izvoznega blaga gre na podlagi pogodbe o premirju s So\-jetsko zvezo, na račun reparacij. Ta velfa zlasti tudi 2a papir, ki hi ga sicer kupila Anglija.	i
= Proizvodnja, umetnega gumüja v Ameriki. Po japenski zasedbi Mala je so se Ze-din jene države nenadoma, znažlc- v težavnem položaju glede esk-be s kavčukom. V naglici so so morali odločiti za gralnjo tvornic za proizvodnje umetnega, kavčuka. Po načr tu iz leta 1941 naj bi protevoinja umetnega kavčuka dosegla 1 milijon ton na lete, Ta program pa Sc. sedaj ni dosežen. Severnoameriški trgovinski minister Je. e J-:res je te dni sporoči, da jc lani dosegla produkcija umetnega kavčuka v Zedinjenih državah 763.000 ton. Večina proizvodnje odpade nn. tvoraice, ki jih jc zgradila, soma država: cb pomanjkanju zanimanja zasebnega kapitala za, to» novo panogo proizvodnje. V tvornicah, ki jih je zgradil zasebni kapital, 5» I-nni izdelali rs 26.000 ton umetnega kavčuka, ostalih 737.000 ton pa sO Izdelalo tvomice, ki jih je zgradila .Iržava.
v neenakem boju s sicer kcn-erva^Vnipi županom Marinčem nuino podleže!, kVr za Izvedbe svoüh vihravi« načrtov ni naecl zado-t- j ne pcdpoiu pri v'-ic-h občanih.	1
Pripovedovanj>.: je prepletene z narodnimi j običaji Belokrajincev, take da bo roman tudi & te s+rani osvetlil maTS.'katero pomombnr.rt. ki so jo naši- marljivi folklori s t; dc-lej* piezrli aH .jo cnazovra,: in prikazc.va'i v izkrivljeni luči. Mislim, da s^m ee s tenj romaouni o<I-dolžil ljubljeni Beli Kra;mi za vse kar mi ja dolgo vrsto let, odkar fem z vem: srčnimi nitmi povezan z njo. dajala nesebično in bc-Be-'okrajinci sc- f^obrl. de'avnl in po'ieni Ijudjle. To me pa nikakor no zavaja, dr, br jih optoval t^tone, kak r'ni naj bi bil"1 na prar-nik, ampak jih v romanu prikazujem takšne, kakršni v ranici tudi so ob prazničnih in delavnih dneh.
Vnva*u 'ete me tihi je. kakšno mosb> zavzjma mai najnovei^ roman v vsenn mojem doc2-danjem do'u To jb moja dvanajst;» knjiga, r.d teh sk? i ilr operni «flovno in nripovodno nanaša na Belo Kraüno. kjer ficm pred Leii rčiel;e-val Zdaj sem že1 dobro leto v Ljublia-ii v 6vr>;iem ro:' 'tn.cm. kraju. Ca nom^im. da sem
v tem letu ko 3cm. .c'e moral bdo br -t; za obstoj, napisal dva romana ln štiri niladirvkc. knji'ge. pa da so vsa te knjige že na kni:žnc-n tr<?r» n»'cn romana »M'ini sto'c«. sem lahko zadovoljen s svoi-im de'om Roman »M'in» stoje« na .io nr/ obi.kju moj najdaljši tcksrt in upam, da jc tudi po stvarjalni moči takšen, da bc zadovoljili moj kn.*« citate'jev, ka t? čitateliem ki mi očitaio da se s svojim načinom oni avanja »«ibljem v natural i^ičnem Sveiu unKbirško etike*, najbrž tuoTi meje naj-novejšo ddej iw bo uga:alo.
2. Del kritike očita VaSemu romana »Pod križan«, da ni roman, marveč le »roman«, dalje, da ste po «v o ji miselni usmerjenosti tn umetniškem stilu nadaljevalec Govekar-jeve smeri In da gojite naturalistični etos. Kaj pravite k temu? Romeu »Pod križlem«, ki ga je pred tedni
izdala. Vodnikova diužba. za s-vojl rtobc člane,
naši krkiki različne ocenili. Bilo jc med drugim govora c meji pripovvJn: nadarjenosti, o s]).etnerr. fabulivaniu, & dobr-om t.i,azovafiju res-ničnega življenja, o tem, da jc ta lomian möge značilno slovstveno dc anje, pa tudi o tem da jc ronvan slab in zaradi tega etamo' »To-man« in nič več... Toda tu'tft ne-pr.tivne srnlbc ne morejo porazno vplivati- na r'«.%e]jr ki it:' v polni meri zaveda svojega ]-oslanc'!:va in- odgovorn/>5ti z«- d< bro «lovensko kr ilno. In verjemite. <ti aem sini sebi preveč c ir "j c>'•'nik, da b: i^ral f. skwensko besedo, Nekatere muj'li knjig rc t;k» io pred leti pio\-eil'..nc v čečino in bolgarTcino; 9'abih knjig na menda tamkaj ne prevajajo. Co mi torej d jI krit ike» očitat da Km v romanu »Poti kdžeai« pcr-tavrl lepoto nad moralo, ml jk? žal. da kritik zgodbe ni doumel take kakor prer-rev': č-i-talclj, ki- jc pravilno dojd. di v Icrn n .manu ne1 podajam hlog/afijc določenega sk-venskega umetnika. Slikar Pcier Grad jo fiktiv,V, umJrnik. ck:o? katcrcgi "j zapeiw in razpleta fabula romano, op;» njföjove pa un-.'.v.iii pa 'c samo vnarsj' okvir romana.. Ni to t^ir-j neka V.-n »živl.ien'-irij r-.nian. zla i "i r»c 'iste visoke vrste kakor ji? na primer »Sla po življenju«, roman, ki b' '^Inir.'l gkib'Ao pißlccio v umetnikovega f4v.irj:>'ne*5a chiha. v notranjo ra t njegove, os-bn<-st'« kakor io pravilno zan^a' kritik, ki je r- man »Pod križem« cccnil pozitivno. Ne. t" n; r-man o umetniku, temvoč roman človeka, ki ga ic ume*n<."t kateri je vdano služi' <lo peskdnjiöj» trenutka trpečega življenja prevzela, čc hočeta orwjanila. da je bil za trdote vsikdanjcga živi i en ja pre mehek Zato je pod'ci'cl turovim silam resničnega življenja prav takrat ko dosegel višek svojo 6tvar-jalnc me-či
Zavetnik naturalizma v slovenski litopituri je pfcutdj Fian Govckar Dd kritike mi oi-ita. da sem nadaljevalec Govekar ieae smeri in da gciimi naturalistični eto». pozabita pa, db $o tudi dela Meäca in Preglja pisana naturalis^.
nn. In kljub temu sv Govekar, Meško rn Pregelj u-'. varitf dela,, ki bedo i« v po-mi bodefr« noat*' v uijbo bnaJo?. ki ce bo hoäei razvedriti ob <?ob:i knjigi. Govtka? je pisat€iji, in če z nar-nalistični rrt' p oda jar, je m enov* tudi jas prikftztfj-.Ti dogodke ncizmaličeno. tfcdaj» mi jo to priznanje naaadnja v moč in ve^dje. Cb bi mi očitali, da sc izrfub'jam v- solzavo roroaar tiko, bi ss khko -=ttra-t:ral za anccenjaka. ki ne ma prls/nbniti resničnim utriptm življenja. Ker p®.-'tt««a no dela-m, vem», de je moj roihaa »Pod križem« kljub v*mu kaj- več ko flamo «flfiiM». O tem mer prepričujejo- tud? sodbö prCiTestih bralcev, ki so knjigo pchvalil».
3. Kako gledata na smisel in pomen prf-povodneg« slovstva In na poslanstvo, ki g« ima. pisatelj v slovenski družbi?
Pripovedno sloVitvo jo pri Slovencih mcjC-no zakoieninjeno». Lir:čn'> navlajonje Šct-ia. naroda, ki je c»dmev ne rt» preide nseodnal pe i-», pa jc	vzr-.k,, da sc do! čV.von-
fkih čitft'vfjev na mera cgretl zp. deia, k', set pisana raturali- lično. Mnogi še vodno pivadSi opirajo oči pred rctnični:r> življenjem, ll-.tlž bi, do pi- aicij prikazcie življenje naro.:u men Irana in kmctii taktno, kakršn-:- bi n>aal-> biia po načelih etiko ir moralo. Tj nazdranj'-- .ja 2e p- v fo clalo povod za razočaranje pr^nekate-remu zanesenjaku, ki je ra, primer gk.--.ial v na"jrn kmetu, ki ga; jo pozn»! 4»mu> «z knjijJ, popolnega, človeka, a jc v ?:2'.tju z njim «po^ znal. da zna. na? mali človek tudi sovražiti ia »•tra » ne. zagrizeno barlti v, ob. .(.j in veljave. Pcs'an&i-vo slovenskega p^urrja p' jo v rem, da 3 pczitlvnim opisen an: . n stvarnega» živ i nia prikazuje resnično prohk-malät-: vsiew o;* t".T naj naš težko preizkušeni narod «'v 'gfll k lcncl pravici in twjiiei. Sr/ajni čas j-, da| fc otiuscmo puhlega filozofiranja, lažne .ald in bt «a ps'cd *tčo ro'nieo živijcata Del/noaB sleheijvc^j» slov en kegt um-j« rV «• '-oa« f'trukt'Ani^ delom POirv.g'* svojemu nr •• Ju iskati not. vodi v s vc^'o b- do"n r-t t .č živijtnja. piojene«j» z A-V^n rx blagor v^efiji Ju eo čistega srca m dobra voljo,	U
siüiRö*
Petek, 2& t X0&
SPORT
Dvoboj vseh najboljših
V tafcle-tenlški konkurenci med moštvi Hermesa in Korotaaa
V nsdeljo 28. t. m. bostai naša najboljša predstavnika tohleteniškesra športa Her-mea in Korotan odigrala poseben modkhib-ski dvoboj v moštvih, in slicer od' 14.30" dalje v dvorani Akademskega doma na Miklošičevi, cesti 5. Najprej so bosta na tem turnirju pomerili mel seboj moštvi B, nate. pa moštvi A. Kermes fco določil v svojo sestavo naslednje 'igralce: prvaka Bogataja, Božiča in M-dvoda, medtem- iko bc« Korotan posla na turnir Bradeška, Ga-brovška in Potočnika. Ta, dvc-bc.j -obeta brez dvoma lepe in napeto igre, saj' se bo v njih najbolj pravično odločilo, kateri izmed obeh klubov je boljši v maätvih. M|0<-3tv; B bodo sestavljali: p:,i Hieirmesu. Bla-iič, Dular; Kamensek in Moran. pri- Ko. rotanu ,pa Podobnik. Alež In Božič;
Dvorana Akademskega doma bo za tc< prireditev primerne pripravljena, predvsem pa b"do- tekmovalci igrali na eni sami mizi, tako da bo dovolj prostora ne saano zanje, temveč tudi za gledaleo ekreg njih. Te-kmcvoli bodo z žogicami »Olimpia«; vstopnina bo iz propagandnih razlogov ni:ka.
Ljubitelji table-tenisa so vsiljeni:, naj, & v neieljo popoldne čim številnejši ogleda ja- potek dvoboja vseh najboljših, ki kaj pcmenijo v tej športa.', -panogi v našem.'
mestu.
Cela vrsta boksarjev
bo nastopila na Hermesovi prireditvi konec prihodnjega tedna-
Krrhiesove priprave za izvedbo :ponovna vččjc boksarske priredil ve, k; bo v dnevih od! 3. do 5. februarja, v Ljubljani — in sicer1 enkrat v dvorani Uhir-na. <l-ak-re.t pa, v frančiškanski' dvoran' — ae polagoma bivajo koncu. Prireditelji so te pot gtele napovedi udeležencev zelo natančni In akoraj rezervirani ter napovedujejo za eedaj »udeležb:, samo onih boksarjev, ki eo že pristali- na sodelovanje.
že po pristankih, kj &y dospeli dozdaj, Ce- lahko» sodi, da bo udeležba, tekmovalcev zelo dobra in tuli kakovostno močna. Med Rrugimi so poslali svoje, pristanke na: sodelovanje: z Jesenic Ziupan, M®;fnlk, Pristav, Smcilej in Koprivnik; iz Kranja: Volčič in Vidic; iz Celovca: KoTlcgger in S'ess-1 t-T naraščajniki VUčnik, fi^m, Kru-ševnik ter slednjič iz Ždgrebsi bivši jugo-e!oran.-1:1 prvak Ei^pwr.elch, ki' smo ga. videli na delu že na nedavni tažcL prireditvi v Ljubljani. Od, domačih boksarjev so se dozdaj prijavili Antolin, Äkaüar in Vidmar, seveda, pa bodo nastopili tudi neikar teri člani iz Hiermeseve šole, ki je te! dni r ridno na delu 1n r. katerih smo predi dnevi že nekaj pisali na tem mestu.
že teh nekaj vrstic o skorajšnji boksarski prireditvi kaže. (ta. bo vrsta nastopajočih to pot. precej dolga in pesti«; in bo rael njimi precej zastopnikov te športne pan-ege, ki si jäh bo res vrednej ogledati.
Drobiž po svetu
Smučarja sezona je leto« tudi <frugod pc
Svetu m-Cono pod vplivom vojnih dogodkov, •. ■ c'm -o tekmovanji skoraj povraa udclc-žu-•-io mbi'i udckr/cnci. k:i jih vojna ve ni po-t-ijnila .na dni?;:» terene. Med1 to m-edo gardo sc tu in tam že kažejo prvir talenti, k; Statte a končani • o 'n; iahko z uspehom nadaljevali ij .lici jo fftu-cjfüh tovarišev. Tako poso&jc o -..'• .•;r> Helmuta PIzu. ki je v Arrchbcrgu tele. I na, i? km 53:08 minute ter rt srair&i sf-cs-.">! ci do[ ?el dva dobro uspela, - kaka skoraj d i 5fr metrov daljave.
'carji v izvccr': z najboljšim: močmi — '1 p kaj v« jna n; tako pcs..;la- v 'p-ortno vrslci k •: drti«j;.i(J v Evropi — izfc~'na tekmi za a v.-. Švicarsko državne reprezentance. Na a.~M'a mt 'a so sa plasirali zr-an' emueatj-i Max M liier, v teku Keller jrv Ts-tehancen v -ai1. Mc/.-tor v smuku i.n v. Alanen v s!®-lomu.
Mnoaim tako irner-ova-mm smuSaftkim dru-•vnana. ki smo jih iz prej.vn.rh čarov poznali :r.d in tam. jb zdaj1, pridružila šo ena., in ;'cer dru/.jna nemških LeonhardtoVt- Eden izmed Lcor.hardtov (Hans) je ie leta 1941. po-S"' nemški p-rvak v vztrajnostnem teku na >: km. Leres so se na svojem, okrožnem prven-•: v enem tekmovanju pojavili fear tri ta iz te družine, ia Siicc-r najmlai"-' (Hans) v teku na 6 km. potem 12letn» Sicmund v skokih — 'koal kar 33 roclrdv — r.:f. «a*>trj Elly, kl je zmaga'", v obeh alpsfcfh disciplinah. NcrvcrV h!tr --rn| drsalci s-; imeli te dni v 'jo tekmo v Liikhammrt;. V teku na 500 m znvua' znani Hans Ejjfitstjingcn v izberem eai-u 45 r -kund. Na aOOHmctRjki pm«r ji-a "'.i aajboljši Hod t v čaiu 5:16.8, Egnestangcn r." c jo t a oral zadovoljiti z drugim mestom ' e.-- '.m 5:18.8.
Oarisjte za Zimsko poi»oč!
G. Furtmüller:
kžp,
Roman
Med množico ljudi, ki se je 'Us:pal'.a v v notranjščin» parn i ka. so tudi siije mlajši gospodje, 'ki -o se tatkoiji po prihodu 'a la-djb obrnili cio nekega öa'-tnilkfa ter ■ -'!! ;ra istegjOTors ^apStorona Poenenek ;e bi'1 zdo tih, tofiiko da niso šert:eta,ii. Bi: -i sta Heteing in Urban v ßpr'in-itiv-u '. ■': nekega kriminalnega komisarja.
»Odrinemo šele čez eno uro,« -je uefceji *<tp'! an, ko sa mu gospodje povedaili svoje žc-i?je. Torej vam ostane dovolj časa, da . :r. i te «volj o -dioOžnost, g!b'--pod'a.« Pri.š'::;ci so mu zadicfi šei nekejj vprašanj,
i je nanje zadovoljivo iOdgcfvorKl.
»,I>oroj ste o vsem- poučeni, gospod k -pitan?« je vprašal Wernor Helbing, in ko jei kapitan pritrdil, ije dodaij Italijcin obra-o-j jc1 se k rio-mš!kenva tovia-i-išib: »'Po tem ta-".cm vefja, 'kar smo se dogovorili!? Jaz "£>•'']dom n-jprej. vidva pa pnrdeta za menoj?«
Holbing se ife ozrl, ikakor da nečasa išče. »Ne maram, da bi me kdo vrle':. Po 'dragi atrani pa motamo vzeti to nevarnost n e. Niti za tre-nu-tdk ne ememo ndbÄi-pa-ziii na kafcino.«
»Tatwle je majhna d'olbma!« UTiban je pöikazail na .kasj-utni hodinSc. »Stoipimo — prostora bo za vsz tri!«
Sluibotiobi
PLAKATE RJA
tudi nelzvežbano mloč, — iSCemo. — Dober ln stalen zisiužek. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Iieplenje«. 2108-la
POMOČNIKA (-CO) fotografa!: e^a. gprejmo takoj Poti >Justl«, na-?pTofi nebotičnika.
l»93-la
belavk&
mlade, sprejme Litosr>-flja čemaiar, ijrjška 6.
2231-li pisarniško moč
vežčo perfektn» rtemžfi-n:;. fitroje-pisja: ln nemške stenografije — iii o gradbena podjetje V fo 6tcjn-. Tredino-st« imajo o ete, ki -so že tolle oeu-pcöien;? v gtadlbenj oil sličnv pisarni. Ponudbe ns ogl. -cdd-. j\rtra pod »Stavbno podjetje«.
2214-la
služkinjo
ftlv pos-trežnloo, wčem koj k 3 osebam. Naslov v csrl. odd. Jutra.
2231-1a
postrežnico
od 7. do 10., sprejmem tikaj. Frankopanska 1 (Ke:.w).	2-155-11
Zaslužek
PLOŠČE fotografske, dam vretu. žn na dom. Foto >Ju-stl«, naspr*ul nebotični. ka.	1867-3
gospoda ah i?cpcd&no ®s prepl'-sOv'aiiJe not, ižčem. Po. audbe na„ cgl. ocief. Jutra. pc-i >2>j>cp':a*. 2184:^3
Ž-
SANKE
I otročke ali
I SOBO
«Jfo^fdf^ne i i«ip:> opresnajrao, odd rja
VA-JENKA
glVfljska, 156? mesto. — Im« ža 2 !et, u^n© dobe. 1'anadoe	■OgliS. odd. Jutri Tx>ct »V.-jjen'-ka». 2153-44
RÄCIO
5-cevaii, nov, r.sjnovejž;, prodam. KoblarJeVft 7.
2086-6
PLAŠČ Hubertus, moüi, voir.en, zelen, skera-i nov, prodam. Ogled Vošnjakova 10-1, desno od 8. d.-, 14.
21345
SÜKNJCr Blrn-ko. moško, volneno, j sivo in Hubertus euknJVČ i volnen. s»l«n, prodam, i KrojažtVa PJntasič, Wol. 12,
j üAKMONIKO
. klavirske -»Set-tl-mio So-prsni«, 75 basoV, 1 r«gi-:.ter — Radio Ori'oii 4 + 1, proda-nv Ogie-4 dnevno od 10. do 12. ure. Glga^ letova- 1, -nodipritaičje.
2232-9
SMUČKE
nov», prodam. Ogled: v Cf>ga.?.:jeVl ul Z pri- hii-nljcu.	2221-«
Z LISICI lepi, temnorjavi, ekoraj no'v*, kofnlelec. (boson-fcki,'), predam. 0*led km narstvo Lap a J n«, PaESÄi.
2226-9
GCWZERJE
damske, la krom vienjft, popolnoma now^ St. 38, prodam. Naslov v ogla®, odd. Jutra.	2237»
G RAUL «Sa. žli.rnice, prvovrstno
blago, piödaca all ataiül»-njam. Naslov V ogl. odd. Jutr».	Z2AtG
CITRE koncertne, prodam. Nft-slov v ori- odd. Jutra.
2220-«
JOPO
tričetrttoiko, «m, «vllen predvojni frilÄ. kraaaao obrerajeno. podobno fax fcutrui, prodam ozlr. menjam. Ogledi od 10. do ll. Naslov v cel. odd. Jürfcra.	2257-«
KOLO
Športno, moöi-o. 2erJa?0V izdelek, v cd!;6nem nja, prodam. Ogleda, e» v meh. delavnici Zerjal n» Celovški c. (blizu .policije).	2218«
NADHLACE usnjene (N'ajw) — cejo pcd'-olme, priT.cerne zm, a,Vta motoc'ikJlste, ugod-nt> prodrtm!. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2ßl3-fl
HLAtKB djswk'e zimske, ia prvo Vrstnega, boombaia, pro. dam. Naslov v ogl. odd. 3utra.	2212-8
BOO
ter dvi> bol dlhuf-in. fta dihurjev c^aatmik, Ugcdino prodam. Naslov V c gl. odd. Jutrji. 2201-6
RADIO »Phlilps««, 5 .cevni, v no-vern etfinju in moško kolo, ugodno prodam. — Merkur, rubarjeva 6.
2164«
ŠTEDILNIK
gke cerkve».	214'(-v
PREDPEČICO kupir,. Kob'.arjeVi 7.
2087-7
GALICO
modro, 40 k?, kup'.m ali zamenjam za protivrednost. Vprašati v gortilr.i Habjim, Celovška 41
21077
OBLEKO
za srednje visoko, troftno po3tavo ia predt.ojne-^ b!a?a, kap rr alt dam od, li'ria proUrredatost. Ponudbe na ag\. odd'. Jutra pod »Obleka*. 2170-7
BLAGO
aa vetrni Jaoit (predvojno) «lt '^-d-elÄn j^pl)? Ea veliko -moSko postavo, rabim takoj. Placlio v protl-vaedno'ti. Ponudbe n» ogl. odd. Jutra pod »Ma^imc.r.	2160-7
DARILO primemo 2a moJfcega — kupim. Ponud'be a navedbo znamke ln cene nx ogt. cdd. Jutra, pod »Z.ipes-tnac.	2223 7
PLOŠČE gnumofenske, sloveJVk«', kupim, rcnud.be na rgl. ~dd. Jutra pad »1'kv'če«.
2222-7
GOJZERJE
daifüskr-', nej^e.-ročlJiVe — «l 3»—39, kupim alt dam protivrednost. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2C34-7
KONTRABAS i kupim takoj ali vzamem V najem. P-anudib* na ogl. oddelek Jutra

hlačke	i
aSmske, pletene, dam?ke, ______ .... ____________ ____ . _ . _______
voč komadov in deden zm ' gcnke, kupim. T'onudbe ' ba'Jäenu gospodu. Xa par ženskih, obleke, p.a. j Gabrž^k. Breg 16 «L ni «lov v os:- o ki- Jutri, dam. Naslov v ogl. -cdd. j ogl. oddelek Jutr» pJd	21»3 23
Jutra.	013&« . »M*tki«	2122-7
STOL	' j ŠIVALNE STROJE
telesa!, železna pe£ z «e- ! pisalne, pletllne tn dru-ral, .prtpada-Jočtmi cevmi, ge tupuje trrdV-.a >!ao d Ve por-telj-n.!. c-m»r-c- — mčt« ("nasproti Rrlfievn"L-iric&nar iz medenine in tO 1 ifltiče^nasti 1 aneo. pro-dflm. Ogledi teklj-ač-rio od 5. •dalj'e in V. nedeljo ves dan. N*aalov v ogias. odd. Jutna.	2150-6
BLAGO Za moške vraj-ce to. flane. lo za perila, pnodajn. — Naflav V ogl. odd. Jutra.
2151«
SKUNKS
pravi, o>a«.tn':k, 4 koäce na.ravn6 barve (teirmo-rjčv) lep, prodam. Ogled 10 prijaznosti v trgovin) sV. Petra c. 53. 21536
PEČICO (Ejažperček-), prodam. A'. 8.. Jadranska 22^_Og!ed od 10. do 13. 2156«
DRSALKE (šeksne) Poiar-SOlo Bai čevlje 3ft; zsÄenJanl «a da ln a* srftmčke: 170 cm, ozir. prodam. VpraSatL Tavčarjeva it. 3 ni. desno, raed 1. ia 3. uro.
21S5-6
KOLO
m:;ško, znamke Dürtcop, dobro ohranjeno, dehjo Kam|6njp.m., delno prt-dam. Ogled od 13. do 15. Naslov v ogl. odd. Jutra.	2i» e
PREDPEčICO ter jneike. a vl=cko pfeto št. 37, ženske (predvojl ne), prodam a-H zamenjam. Ogled' Vrak dan cid 12», t do 3. ure popoldfne. Hleiwr'näC.Va 49, .pritličje desno.	2177-tf
PREPROCO
za ctomano, Ip-tujj, — iz j ».plačam dooro-predrvajnegi bif.g.v pro: | ZNAMKE dam. Itimslc* r.. &H — VriU 10.	2182,0
sobo
lepo. c-premljeno, z lofe-nim vhodom, najraje s .:topa!jči. iSče aa, ves dan odšorna. — 1'ogoJ v centru me. ta. Ponudbe r.a ogi. oddel. Jutra pod »Plačilo ni važno«.	2103-23i
sobo
lepa opner.ljeno, s kuh;. ti j o ln /rc upora bo kcpaJ-ni'». V centra mesta — l^-čejr, -za. takoj tK. ^e-tre^ vtr dan odsotne. Pcmi<t nj. cgr. odd. Jutifc, pod »Blago all denar«.
22i7 23a
sobico
opremi j-enoi tli prašno ssmo soupc.r :bo aa öez dan, isče gofj>od. ki prid« enkrat tedenska r Ljub?J aro-, -n. sicer v Tr noveen, Kmkovem. Pru'-lah- ali tc-m v bilžoij. — ptačjin v protivrednosti Ponudbe n.-i ogl cdd. Jutr» pod »Vhod s hodni.-ka«.	2218 23a
sobo
po možnosti b piratfa vhodom, v centru in c gaAperčkom, lahko brez perfla-. i5če res dan odsotna gospodična. —Ponudbe n» ogl. odd. Ju'-tra pod j. to'ni plaftni.
2163
sobico
majhno. - Itedlinikoni, Pc mažnoKti v sredini merta, fem 33- takoj a-'! a 1. febmarjej-,. Po r.udbo na ogl. odtf. Ju!. pacJ »Cel dan cd-ct-3162 23*
1 2?,
»RfALKŽ
V3eh v r.a-. kupuje ln prodaja »i'rometc (nasproti Križe'/nlžke cerkve).
2145	7
KOLESÜ
moška ln ženska, prodaja »Promet« (n.isprct! Križevnlike cerkve).
2146
BOS. PRFPROGO
ali pirofsko vtfčjo in manjšo, kupim. Nasiov t orI. odd. Jutra.	1696-7
OTOMANO in čisto zložljivo posteljo, kupim Naslov v ogl. odd. lutra	1<>94-
STOLE IN MIZ«
za gostilno, kupim. Najlov v oel. odd. Jutra 1693-7 KUHINJ. OPRAVO
dobro ohranjtno, kupim Naslov y ogl. cdd. lutra.
1691 -
ČEVLJE
rabljene — kupujem ln
2140 7 j aar.
„	sobo
zbako evropskih in coe- j y ^ g-ospo«®» pri sta'-komoreklh, Imjwä. J o. ; ^jf» ?0,;pe. pooutTbe na nudbe na cgl- Odd. Jit i ^ odtt. Jutra pod -K. tri pod »Amater". 31S3-7 s ^ 190!,.	2174 2^
KAÜ C
brezhiben, kupim. Naslov J v es-!. od<£. Jutra.. 2160-7'
I

klav. harmdmkc
rabljeno, z do 48 baat, kupon -ali dam, proti-vrednoet. Ivan Stuploa, Prisojna ul. « 2239-8
inlet	. —	. _
za pernice, 130 cm fttrcfc, 1 Ljubljano ali pa n«l poti siolanjain. Na»iov v cgi. ie kolodvora d,> etadi odd. Jutra.	32428 ona. Pcltcn najditelj naj
Razno
NALIVNO PERO
3 i...edenlm pokrovcem. rem izgubil. Najditelj naj sa- vni'e pro^ nagradi na na»Iov: Orabri. Jen, Sv. Jakoba t"g 8 H.
2227-37
DENARNICO
femi \?:gub(i(U V več(<J. nem Vlaku '.« Poetojnte v
P1AŠ& zelo dobro ohranjen — ženski, krnski, s krzhom
el obdrži denar ea na-p ado. naj pa vmft do kamen te v ogl. odd. Ju-
— j-cipo s krzno r« — fir- j tra ali pa naii^ Jih vrfe ne mioßke hlače, vs» za arednjo pestaVo ter dta otroška bela krzneno. 0v»talka, zamenjam 9a prottvrednoit. Naslov v
ogl. odd. Juta. žarnice
v Tif.biratnlk »JuHra« pod »SUa«.	219637
OELAčn,. NAKAZ, nn. ime Mikei An;«s —
__ _ ZI?. HruAlca it. 22 sa
2200-8 j dojenökj, bot. tegaibiai 24. JsmiarJa. odi 'ocSaM-
Ä-Ä »
večje in manj£e številke. Klavžer, Voč.njakova ul. 4.	2(M4-7
SLOV KNJIGE dobre, kupim. Ponudbe n» ogl. odd. Jutrn pod »Blbllofil».	P51-7
KNJIGE dobro ohranjene, slovpn ske — ln «mo noveJSe nemSke kupuje knjigarna Zufcfe. prehod nebo ti črnka.	J-436 M-7
LJUELJ. ZVON udi posamezne letnike n messčniko. kupim. — t'onudbe na ogl. odiJel. lutr« pod »I>J. Zroa«.
832-7
ZNAMKE kompl. zbirko ali poea mezne partije, kupim 1'onudbe na ogl. oddel Jutra pod »Znamke«.
B53 '<
LINOI-EJ icupim. Plačam po dogevo Naslov v ogl. oddel. Tutra	15S9-7
OTROŠKO POSTE !, j ICO
ic-seno in čisto, kupim. Na dov v ogl. odd. Jutra.
1683-7
RJUHE. KAPNE. jedilni pribor in r.ikaj por-cclana. kupim z.-, večjo dru žir.o v bližini glavne po-^te. Naslov v cel. oddel lutra.	1687-7
STEKLENICE različnih vrst Srapujemc Dobro plačamo Ni: Va?-t
i'ezarvnih žarnio na šixn najditelj naj lo dert-n 4+1 cevni rad'Jskl dM* p.-0t,j nagrad! na. sparet — zamenjam, sa 1 narlov: Faldiga, fttuden. ženske gojzarje št. 38 Ub towka 2-1	2188-3T
39 — mc-oke hlač« ali I mofcki suknjič, rcn-artb» ca ogl. cdd. Jutra pat »Orlainakioi nov»«.
»67-8
SERVIS
jedilni, iz najflnejietto porcelana, Za 6 -ajeb. sat-V,s a Za Sel<J ia črtto la--vo, zamen-Jaaa -aii pral Am. Naslov t «**• «Sdi.
Asea..	ai«M
SNEŽKfi bele, za 3—6 k« fttaregk
otroka, kupim «31 dam pröfcivrednoet, event. za. i-enjam za: zaanjše it. 22. Plsmener ponudbe na ogl. c<tci. Jutra pod »Snezke« 31648
GOJZERICE
St. 38 in 41, prodam aH B3Jnenj<im. Reäeti2, Ce. gtji 800 -let LJubljane &fc. 14n (piiaia -.Grafika.,).
21618
PUMP ARICE
nove, moSke. žan^tme — zamenjain Za,- ■protiTred-rrat't. Naslov v cgl. odd. Jutrai.	2159-8
SUKNJfC Jn telovnik m^rengo, V ožličnejT. stanju, -zime'-jam Z? prot i-redn ort. Igled: žigon. Wolfov. 10 I. nätfsf.	2137.8
našla
ae Ja dodatne •ti.uska nal-aanica su otroka. — ekjbh se ▼ ogl. odd. jutra.	2260 37
sop ključev tem izgubil« po pott da Nover* trgat Narjdltelja prostm, va] Jih vrhe n« ogl. odi. Jutra.	2G59-37
DvigBfte dospekr ponudbe v oglasnem oddelka »Jutra«
ri
'aipim Naslov v o.gl. odd. Jutra.	1695-7
KJUNENR PLAŠČE bele kožuSčlce !lf,.je ci) hurjeve kanje boe, do bro ohranjene kože do mačih in divjih žiVaii— kupuje Hot. krznarstvo Mestn trg 3.
MOŠKE OBIJ-KE, perilo, ženske in moške V dobrem stanju., pro- j čevlje, pohiJtro itd. stalno dai-rf. Zilodka- C. 36, mo. ' kupuje ' Drame Alojzija, Ste.	2182« Gallusovo nabrežje 29.
NOGAVIČKE	V KOMI S. PRODAJO
otroke, s hlačkami otf 1. «prejem* Vsa-köVretne —
željo jih pravzsmemo n« dor„ S. GužtSn. Vodni j ZEMLJIŠČE
kov trg S. .T 713 N 7 v Ljubljani (Obdelano 2 VISOKI OMARI j Pia poljske Stvari), večje
ir,	omaro za perilo, — d'^menjam za hiSo 5l
doiplaiami ftzWfeo. Po-hudbe na ogl. oid. Jui tra pod »Zamenjava«.
2157-20
. SOBO j prazno, čedno ln Icuhi-
do 7. leta:, več komadov, nove, prodam. Naelov V ogl. cdd. Jutra. 2131-9
boiJSe predmete. I'arfu-xner,ja Veflus. palača Bata.	2045-7
:>Jo (p!,n), oddam v cen-trn aa, zmerno ceno raL mostojnj! ženski osebi brez ottrok z rednimi da. hodkl za lastno pi"ežiW IJanje. — Lahka skupno gospodinjstvo. Vseltee-v tikoj. Ponudbe- na «gl.v», odd. Jutrat pod »Pošteno Sin domače». 2152. 23
EitJloteka. Botark. Bu1-kev. Bocanka, Bibliafti-«tra iedaja, C5na ni vajina, Dobra volja, Dekle, DpfcJ-o piiačamo. ''fibef •Ih ev-ast možlček. Dobra fclviljr, DrugI teden, Do1-bra aameiijava, Februar, Oaiiv-.nc dovolj. Gra-ir.oton, Groaiplje, K»u-hjrica takoj. Inštruktor, Kjerkoli,	Koilfco
sitane, Kurivo'-^tan. Ku-hailoa, varčna in poštena Lepljenje, Lepo stanovanje, Lepa koža. Lj-u'-blteljtca ctn:k, Mir,no, Modems, Mim«:. M-s-tao. Mlad kurjač, Močan -n zlraV, M?.lne hlače. Nalivno. Naslonjač. Nujn; lanuar. Nove. Obutev. Otoroana, Obilna pro-ti-v>.-eucp-t-. Ooroiki. I'e?»-zer Posteežniot, Preša, P«rr..g: Jmo si. Prlva't-nijc. i'remog. Privat, l'ol-nj naslov, /»roti. u -lu> gairr. Piačam di>bro. Plačam točno, Rabim, denar. Santo center. SpO-eoben popadir, Skupni p):lrDč, Stavbišče. 6e izplača. Skromna. Smu-čk.e. Souporaba, kuhinje, Start novci. Smžno, Svj-Ji p-oiteljniaia, Sltulran. ßiv/IJa, Sri-cerska. štiri TakcJ, Tajno?t zajamčena!, Tudi pomoč v go-«pc-dlnjstvu. Tudi za protivrednost. Takojšnji i
Nea.lišno fca-kor sence eo smuiknjli tj a.
Mahoma pa je Ui'ban trdo zgjajbil- Hei-binga za 'koraciklc. »Tam — ovo. gkijte!«
Ogovorjeni je f reviidino «Stlfonifl g-.avo naprej.
»Da — itio, je on!« je rakel BiHibiwg. Dasi je govoril tiho, mu je gfes zazvenel lcafeur zmagoslavem virislk. Postava se mu je na-pej;,a, mahoma je bif! podoiben snopu jeklenih mt'iic. Hiitro je kpregovoar'j z i-ta-Jijian-skim (tov^Milšean, nekeg; besed. Na ka-biivlkem hodniku -se jt=i bV poiki zoil v:'.sofe moški v svet i potmi obß.tki. V desnici je d-žati. '.iii^aireto, v leviti časniC-r, lk'i ga je za?ver(Wano čital. Oči ni idvi'igni Skalar &y ee k: črnina],ni' uaaidniiki bali i, larašlko ip tokofi in vstopili.
Ko so se vrata z-apnjai za '""•m j» He.-bin^ s iova,:i'l3eim zapustil sfcrLv lO če.
»Stojimo!« je rdkteil litalJii.a"«' i Icomisar.
Helbing je iz naivade pni:el za 1 amo;k e-, in tudi Uuban je cidpril varova lko na svojem orožju.
Trdo tiikanlje ma vrata goesae Ma leno Rothajeve »e je z^&ulio ,po hodni'' u. -k'_ so ga zdaj pajagouma poöntifil iltjmje. Med p t-niiti se je pokazala postava Üaidiijaücoga čoi-ilnllca.
Mart'ena Rothejeva, Iki se ije t-ilio pogovarjala iS '«vojim abi-^!kovailccm, je proible-ddte tkaikor mšiiič. iko je »potikalo sna njona vrata.
»KaH. nai .«stonm? A->i or!ir»-«m-.._ N1^*^
SBffigg
bert?« je šepmiiai možu, ki je >tul zra,.en nje.
Norbert Günther je biii takisto preti-:del, vendar se je po6Ülil tin os1 lati miren. -'»Seveda — najlbiže se kdo moti -i-n zamenjaj0 tvojo -kabino e svojo.«
Marlena je v nenadnem strahu ^kirčKa roke.
»Prosto,« je hiripa<vo sip-ravtla 'iz sebe
nastop službe. Takoj kolo, Tibor Mote. ves dan odomsh, Večen čar.
Službe išče
ABS(H.VENTBLA nl-tje f.mnazlje z malo b.aturo, sprejme kakjj-nokc'i de! na dom. Po. auclbe na cgl. odd. Jutri ped »M.va matura«.
21691
Tekstilna industrija v Ljubtfani išče za takojšen nastop vratarja
Reflektlramo na zaupno orebo, sreJnje starosti in uglajenega nastopa — Prcdno.-t hnajo ponudniki « predhc<ino prakso. Ponudbe od-Lati na oglasni oddelek »Jutra.« pod ■■•VESTEN" INT ZANESLJIV«.	J-31I-I
KINO SLOGA	Tel. 27-80
Žarah Leander In Willy Birgel
v velefilmu
BIODRA LLSICA
Sodeluje: Paul Hürblger, Jano Tilden Predstave ob 16. In 18. url.
i^MHi« «1	I I
JS! '.'.L' —
KINO UNION
Telefon 22-21
življenje m ljubezen na parniku
USODA NA VELETOKU Karin Hardt, Ernst Klipstein
Predstave ob 16. in IS. uri
KINO MATICA	TeL 2»-41
Problemi sodobnega zakona-v zanimivehi filmu
POGLED V PRETEKLOST Rudolf Förster, Hilde Weissner, Gustav I)>eso4
Predstave ob 16. in IS. uri
t
V neizmerni žalosti sporočamo,
da je prenehalo büti zlato srca naše nadvse ljubljene, predobre 6eat,re, tete, sestrične
Mitnice Gotitilšek
učiteljice
Pogreb bo v soboto- 27. t. m. ob 10. uri z žal- kapel* av. Jožefa, k Sv. Križu.
Priporočamo, plemenit» duSo v pobožen spomin. Prosimo tihega sožalja. Sv. maša zaduäniea bo v sredo 3«. januarja 1945 ob S. uri v župnijski cerkvi v Tmovtm'.
Ljubljana, 25, januarja 1545.
tAlA JOčl OSTALI
Vsem prijateljem, znancem ln sorodnikom javljamo žalostno vest, da je po dolgi, mučni bo-lezni umrla na9a predraga stara mama in prababica, gospa
Bo}t Terezija
Pogreb nepozabne pokojnic» bo v petek 26. t. m. ob pol deveti uri zjutraj z žal, kapele «v. Krištofa, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Kranj, 25. L 1945.
žalujoče družino: CENCELJ, NOVAK, TONI Jtt SZWANKOWSKY
ZAHVALA
Vsem, ki ste ob poslednje» trpljenju mojega soproga
Maralta Franca
učitelja v pokoju
sočutno pomagali njemu ia meni, prisrčna hvala.
Posebno se zahvaljujem gg. pevcem Akademskega pevskega zbora za ubrane žalostinke, darovalcem vencev ln vsem, ki ste ga spremili na poslednji poti.
Sv. maiSa zadušnica bo v ponedeljek 2S. januarja 1945 ob 8. uri zjutraj v cerkvi sv. Cirila in Metoda.
Ljubljana, 26. januarja 1945. žalujoča vdova in ostalo sorodstvo
Naročite se »a romane :jööiir& knjige"
V	neizmerni boli naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je dotrpela in mimo v Gospodu zaspala na5a zlata mamica, stara mamica in tašča, gospa
Karotina Dimnik
soproga trafikanta
V	zadnji- domek jo spremimo z" žal, iz kapelica sv. Frančiška, v soboto 27. t. m. ob 10. uri.
Ljubljana. 25. januarja 19-15. žalujoči: Rudolf, sopr«?^; dr. med. Rafael, sin; Enuv, Vera, hčerki; Djuidjioa rojena Pajnlč, snaha; Katko, vnuk ter rodbine Batte-lino, Sedej, Hribar — ln ostalo soitodstvo
Naznanjamo, da je pa kratki bolezni umrl, previden s sv. za-krajiVenti v 86. letu starosti, naS dragi oče, ded in praded
ANTON GALE
POSESTNIK, GOSTILNIČAR
IN TRGOVEC, GROSI PLJE
Pogfeb" dragega pokojnika, bo v petek 26. t. m. ob 10. uri dopoldne na domače pokopališče.
Grosuplje* 25. januarja 1945,
Žalujoči ninovf: ANTON, rVAN, FRANC, JOSIP vnuki in vnukinje, pravnuk ln črtalo sorodstvo)
PO DOLGI TEŽKI BOLEZNI NAS JE ZAPUSTILA NAŠA NADVSE LJUBLJENA MATI, STARA MATI, TAŠČA IN TETA.. GOSPA
Ikatinka furlanI
roj. SEUNIG
VDOVA PO ODVETNIKU
POGREB NEPOZABNE POKOJNICE BO V SOBOTO, DNE 27. JANUARJA 1945 OB POL 9. URI DOPOLDNE Z ŽAL — KAPELICE SV. NIKOLAJA — K SV. KRI2U.
LJUBLJANA, DNE 25. JANUARJA 1945.
ŽALUJOČI OTROCI IN OSTALO SORODSTVO
»Za oddih potujem.--kuij, ile vprašu- oe.t Günith.-,r, ga je oSjužl z očmi, poibini
jete?« Njene fcesexto i?o bede e bit« ošabne	1 sovi'al-Wa.
vn ne-je<voi!jjne, te da He&CUg jo slišal v	j Ital^janak;, «komi'lsar je j-adrno nata'kni'H njih; samo- «urah. »Ker 'mam piavöco vpraševati!«
Het.!:gov glss je fc.;; trd' fccfcor jef^So. Miairiena je nehote pobesJ.ia oči, ItaKgamiski komisar je stop'"., napi sij.
aretlrancu lisice in ga -plolijsn, 1 na stol.
»Nedolžna sem,« s& ije dbiupojno začulo od oikna iLaiblne, .kjer ja elotieja. Maiiietia Rothejeva» »Kr/.vii. ste! Prav vi! s-te tista, ikri1 je že od
»Aretiram va«, Nwrbeit Günther, zaradi ' kra ja obrat-ala' sum nate,« je Heljoing mir-
Ozka vrata so se počasi odipr.la. in listi { p-ujr,xga suma, da ste premls^eno umorili , no odvrni'!
! Valentina Ru.lhcj'ai, Jn vati, Marlena Ro-
1 theijev-. varadi' suma, da ste pdbuhovali» tclmu zločinu.«
Po HeLbiingovih besed-ah je raistopfla t c-rjutna -t'äna, iki ijet bii'a podotona mirnu prsd viharjem.
r^- i |iic' -,j urnapav-'! » .V. mvved® dr-žaii orožje nöred aa stre!! To mil ttb niü zu hi$> prezEi. a'uj. Günther j.£| t'zdrt samokres iiz žepa in' ne'k'ajk'-iat u-stre'>1 na desno , du Qevo, f-kužeje drseči izhod !z ka^ftne.
He.ib-.ng' je :-tkK'ko-ma cla-ni za napadalcem. Dve isvičenk;'. s'"3s r,a b il 01.«.«a 1 ena na roki*, dnuga na ramenu. Toda že-f&jau volfa, da stori tsvojo dottžnosit, mu je daj ala moč.
Med bežeč m • n zasledovalcem je nastalo srd to ruvanje.
U bun e bi' na prv" mah pr'^'edal položaj. Vi'o.el se je .na n-'sprotni k a in z ne-
Schriftleiter —• Urejuje:	Zedaek « tftir tuur i opsyrtium »rfutro« ai» venog — nbiu»,.. 4ru»
B Sten Jens — Vttr den Inaeanatented verantwortHcb — Za
mah je 'jekni-l pr» m'-Vm »f« u g ze polni vz'kiiik ž.T.e. ki je ob po l du. na prripace odskočna:
»Moj. Bog---«
TTnbap ie t='ko! .-trSM.f i v ^ J er f je (bal, da "o4 Ma-r^na po »kul^a- i. čeprav/ iii, hdia zaman,
T. «da M<v il'. ■ /ohie' n' r**4« na to. Ka'kor prikovana je staija na) nie o. ir s ■puas''.ari" m «-J rar'är e im-J o m: si * metla v HcObinga, ki ee ji je z:ei! '- v> , groi.no u-tcilešsip c- p ovice V duh' , ki ji Je 'vročično deituvail ?e je že i'iea pri' scüflm'lki in aia uho ji je u"'a j h! ki-ad rek: »V imenu naroda — — —«
»Go-oritii -im; m z vaim', f->apa P< t' ej -va,« je izpregovarr! Helbcg 'n st.ap.ij pr-ol' mjil »Kaj, vas !j'e napotilo, d'J hočete zapu-stjti doar.ovr.no?«
Nakoi'i'ko se je vziavnaila in odvrniih j kaj •sü'ovii'äm' boksarskimi udarci reSii glavo. 0©? so ji zatolodilje v najbofij od- 1 Heobimga :iz GünitherjevTh jKiatl. Krvav, d'a'ien,- tot V^Wne.	odrt 7. r^-ri^rro-n^ ohMco je Dt>b,raiJ. Nor-
. »...I , 111.11 IM, mfm
»Jaz? Jaz?« je Marijena zaikričaijBl »Seta
"b'0:i n.mi' 'fcf a-rn«, da sasa se izdaia?«
*Z?ilo neprevicini' «te WS in pretnalo: spretni pri izvTi'-tvijt zločina. Ko ste! sa pQ»-iicč''V;. z Vot eriSnom Rotht'jesnj, nO.-tei inoill pozatCj- lj,L't>ezn-i d'o No-ilbeaita Gün-therja —. najniže je niti. niste hotef',- pozaibi:1:. Brt-kicr.-. sta čak3ff; kaikfgai arečno^ai na^jučja, ki naj b'< vas 'kasneje združiilo a naünn.«
»Imam prav alf j nimam prav?«- je \pcra-5a) videč, da se <Je zdrzni a.
»Da,« je rekla in iuopasie-č blede j- je si: j ai v očefc. »Da —• — p-rav iaiafUi — — Norbert a sem 'ümeia 'tako silno radfi; uv zato čem — —«
»--Znto ste se spözab^e,« je dokončali namesto nje. »Prvö veliko napako ste f-itoiiili, ko ste zap-e!lj;ai]L Han-o Epiiertonnr», da mr, je dala napaC-en Irlijtič od zadnj-h. hišnih vrat. VaSa druga neprevidinosa je b';?a v tc-m, -dtat sfe naved'i' čas svoje vrnitve 'tistega nesrečnega dne za celo urt> ooznfiie. nego je Wo res.
mswirim a. « aia
— Za »Narodno tiskan» d. d.« ko?