Polltnfna plačana * eofnvinl I.FTO VII V Ljubljani, 15. oktobra 19^4. Štev. 42. Posamezna Številka 1 Din LTBnS PO NEDELJSKI zgizrM fe se sprejema list ' _ Telefon St 2050 in v upravi, naročnina ^^^^^^ Jfe. -996 — Rokopisi 4 na dom ^^^^^^ ^^^M ^^ ^^ ^ w ^^m ^^ ^ ^^^ m ^^m ^ —-------■ ^^^^^ ^^m ^^m m^k ^^m m M ^^m HH' ^ ^ )evn polletna fl^V ^ M MB ^H m/ML~J ^as Tujina nam ga je vrnila — mrtvega Danes je „Dubrovnik" odložif v Splitu na jugoslovanska tla truplo hralja-viteza Zedinitelja so dale svoje parnike ljudem brezplačno na razpolago: »Karadjordjc« n. pr. pripelje Sušačane, »Kralj Aleksander« Dubrovničane itd. Vsi tisoči ljudstva se bodo zgodaj zjutraj uredili v sprevod, ki bo po popolnoma prazni obali šel mimo katafalka na pomolu in od tam zopet v mesto. Prvo poročilo iz Splita Split, 14. oktobra. Komaj se je začelo daniti, so streli naznanili, da se bliža »Dubrovnik« z mrtvim kraljem v spremstvu enot francoske in naše mornarice. Čisto mirno in tiho je ladja zavozila k pristanu majorja Stojana. Istočasno so se pojavili na pomolu zastopniki oblasti in cela vrsta uglednih osebnosti in zastopnikov najrazličnejših korporacij. Posebno skupino so tvorili bivši ministri in poslanci. Njim na čelu je bil g. dr. Anton Korošec, bivši ministrski predsednik, ki je davi prišel s livarn, dalje bivši ministri Grisogono, Smodlaka, Subotič, Tresič-Pavičič in drugi. Ladji nasproti so se postavili diplomatski zastopniki raznih držav: Francije, Češkoslovaške, Romunije, Špa nije, Turčije, Bolivije, Argentinije, Paragvaja itd. Na drugi strani so zasedli mesta zastopniki vojske in mornarice, med njimi pomočnik armijskega poveljnika iz Sarajeva general Tomič, komandant mornarice admiral Polič itd. Pred stopnice katafalka so sc postavili pravoslavni svečeniki, ki so imeli opraviti žalne molitve. Na drugi strani katafalka so stali katoliški škofje Bonefačič iz Splita, Mileta iz Šibenika, Pušič s Hvara in Starčevič iz Dubrovnika. Med tem, ko je duhovščina opravljala molitve, se je začel viti mimo katafalka ogromen sprevod, v katerem je bilo dobesedno zastopano vse prebivalstvo primorske banovine. Sprevod je trajal nad tri ure. Ker ni bilo upanja, da bi korakali v vsi razvrstiti mimo katafalka, če bi korakali v osmerostopih, je vodja sprevoda končno odločil, da prebivalstvo koraka v šestnajsterostopih. Tako je bilo mogoče, da so prišle na vrsto vse ogromne množice do desetih, ko je bilo treba truplo pokojnega kralja prenesti v dvorni vlak. Katafalk, ogromna stavba, visoka nad 7 metrov, so popolnoma zasuli s cvetjem in venci. Ko je bil konec* sprevoda, so zastopniki meščanstva in vojske dvignili krsto in jo prenesli skozi špalir vojaštva in številnih gledalcev na kolodvor in jo položili v dvorni voz. Pravoslavna duhovščina ie še enkrat opravila molitve, pevsko društvo »Sumadija« je še enkrat zapelo »Večnaja pamjat«, nato pa je godba zaigrala državno hjmno in vlak se je počasi začel pomikati proti Zagrebu. Dubrovniku" naproti Split, 14. oktobra. hc ponoči je odplula iz splitskega vojnega pristanisea vsa jugoslovanska vojna mornarica, ki se je tukaj v zadnjih dneh zbrala. Odplula sta kraljeva broda »Zmaj« in »Dalmacijac, mi-nonosci »Galeb«, »Kobae«, »Jastreb« in >Soko , štiri torpedovke, bojna čamca »Uskok« in »Čct-nik«, podmornico »Osvctnik«, »Hrabri«, »Smeli« in »Nebojša« ter druge edinice. Te ladje so od-plulc naproti »Dubrovniku« in francoski eskn-drili, ki sprem'ju v častni straži mrtvega kralju. V spremstvu »Dubrovnika« sta francoski križarki »Colbert« in »Diiquesne« in rušilen »Gerchaut« in »Vautout«. Vojne ladje so srečale »Dubrovnik v splitskem kanalu. Priključile so se mu in ga spremile do, pristanišča. Najprej sta plula dva borbena čamca, za njima tri torpedovke. Levo od torpe-dovk je vojna ladja »Zmaj« z dvema minonoscema, na desni od njih pa vojna ladja Dalmacija« ludi z dvema minonoscema. Ob obeli straneh mi-nonoscev so bile podmornice. Nalo je sledil • Dubrovnik«, njemu sla pa sledili obe francoski križarki, daleč ia njima pa dva francoska rušilen. V tom vrstnem redu so priplule ladje do splitskega pristaniščn. Ob vhodu so se pa ladje postavile v veličasten špalir. skozi katerega je vojna ladja »Dubrovnik« plula počasi. Ko je »Dubrovnik« s-truplom pokojnega kralja plul mimo posa-.mczjni.h ladij, so na vseli izkazali časten pozdrav. Ko je »Dubrovnik« priplul v pristanišče, so se ostale ladje ločile: nekatere so šle za »Dubrovnikom« v 'pristanišče, druge pa so ostale zunaj. Med temi so bile tudi francoske vojne ladje, ladje »Queen Klisabcth. »Koval Souvereign«, »Revenge in še nekatere. V splitskem pristanišču so sedaj britanski, ru-šilci »Keith«, >Wo»diarea«, »Boreas« in >Riildogg». Pred pristaniščem pa so usidrane velike bojne Predstavniki oblasti Ob 6 zjutraj so prispeli h katafalku Nj. kr. Vis. knez. Arzen, maršal dvora general Di-uiitrijevie in druga suitn. zntem prosvetni mi-nis'.'r dr. šumenkovič. minister zn socialno politiko in nar. zdravje dr. Novak, minister za telesno v/gojo naroda dr. Andjelinovie, predsednik senatu dr. Totnnšie, podpredsednik narodne skupščine < I r. Popovič, lian primorske .uinoviue dr. Jablanovie, načelnik splitskega mesta Knrgotič, generaliteta in drugi dostojanstveniki Vet prostor je bil ograjen z. oddelki vojske in z delegacijami. Na obrazili vseh je ftilo videti brezmejno bol in tugo. Vladala jr popolna tišina. Plnmenice so molile zublje proti sivemu nebu. Njihovo prasketanje in pljusk olialnii vulov so bili edini glasovi, ki so prodirali v to grobno tišino „Dubrovnik" prihaja Ob 6 zjutraj je kraljevska vojlia ladja »Dubrovnik« pred pristaniščem. Proti pomolu prične voziti počft,i in mirno. Topovski streli odmevajo topo * meglenem jutru. Slišati je rezka in odsekana povelja »Mirno!«. Io|mivsko streljanje postaja pogosteje. Zvonovi pojačnjo zvoncu jc. Angleške vojne ludje cddajnjo častne stre-Ic. Izza »Dubtovuika« se pojavi francoska k ti -ž.irkn (olberl«. kt ji- spremljala našega rušilen i/ MaiM-illca do Splita. Na naših vojnin ladjah, ki so spremljale rušilen »Dubrovnik-, so čete posti vlieue v čt-stt,;li vrstah. !'-iv hI •Dubrovnik« je danes pripeljal nazaj v domovino mrtvega kralja. Topovi so mu zagrmeli v turobni pozdrav, zvonovi so mu zazvonili žalostinke po vsej državi, molitve so mu ile nasproti, molitve, ki edino segajo tja, onstran smrtne črte, kjer blago-pokojni kralji sloji sedaj pred večnim Kraljem vseh kraljev. Jugoslovansko ljudstvo, od Vardarja do Karavank, od Jadrana do Panonije, pa stoji resno, strnjeno kot en mož, kot ena volja, kot ena ljubezen ,da mu napravi špalir, kot ga ni doživel ie nobeden Jugoslovan. Svojo domovino je nalel taktno, kot jo je želel, kot jo je zaželel s zadnjim utrinkom svojega velikega srca in s zadnjim dihom svojih umiraječih ustnic: edino, složno, zbrano, močno tudi in silno v tistem hotenju, ki je bilo duhovno gibalo njegovega ustvarjajočega življenja. Danes se je začel žalni sprevod po državi. On, ki mu je sedaj vse jasno in vse odkrito, bo zrl iz večnosti semkaj na ta pretresljivi prizor, ki ga bodo deležni njegovi smrtni ostanki. Toda njegova duia, vesela vala edinstva in sloge, ki je zajel jugoslovansko ljudstvo, si bo želela, da naj pod črnino, ki odeva njegovo domovino in srca njegovih državljanov, vstanejo trdni sklepi, ki bodo rodili stvarna dejanja v prid in blagor njegove preizkuiene Jugoslavije. Kajti črni flori bodo izginili, žalne seje in žalni brzojavi bodo utihnili, a ostati mora sloga, ostati mora edinost, ostati mora ncvklonljiva volja za dejanja, ki bodo plodila rast jugoslovanske države. To obljubo, to prisego naj jugoslovansko ljudstvo, ki ga v vsej njegovi pestri raznolikosti vežeta ljubezen do domovine in do vladarja v krasno se ujemajočo celoto, to prisego naj položi jugoslovansko ljudstvo na krsto svojega pokojnega vladarja, ker ta prisega ne bo minila Naj jo naslednik kralja-viteza, mladi vladar Jugoslavije Nj. VeL kralj Peter IL in njegov prvi kraljevi namestnik Nj. Vis. knez Pavle sprejmeta kot najlepii izraz sožalovanja, najlepši zato, ker se ne ustavlja ob smrti, marveč nosi v sebi tudi nevteiljivo željo po življenju. Split se odeva v črnino Split, 13. oktobra. Split je spremenil svoje vsakdanje lice. Na to živahno mesto, ki je vedno polno življenja in razigranosti, je legla globoka žalost. Še so ulice in obale polne občinelva, vendar se že z obrazov in obnašanja vidi, kako globoko je ves narod zadela nesreča, o kateri kar ne morejo verjeti, da je resnična. Mesto je odeto v črnino. Nad Marjanom plapolata dve ogromni črni zastavi,, sleherno oko je odeto s črno preprogo, javna poslopja pa so odeta v črnino od vrha do tal. Trgovine 60 zaprte. V izložbah so povsod slike pokojnega kralja, pred katerimi gore luči. Časopisi, domači in oni iz Zagreba in Belgrada, prinašajo vedno nove vesti. Ljudje se kar pulijo zanje. Posebno pozornost so vzbujale prve originalne fotografije vladarjevega umora in prenosa na krov »Dubrovnika«. Ljudske množice se vedno znova obračajo k pristanišču, kjer se vrše zadnje priprave za sprejem zemeljskih ostankov velikega pokojnika. Po celi obali 60 postavljeni drogovi z dolgimi črnimi zastavami, ki že od daleč naznanjajo prihajajočemu potniku, da je Split prevzel častno in žalostno nalogo, da prvi sprejme svojega mrtvega kralja. Pomol in pristan majorja Stojana kaže danes nenavadno lice. Navadno je tam središče živahnega pomorskega prometa, danes pa je čisto miren. Le trop delavcev je na njem, ki pripravljaj? počivališče mrtvemu kralju: ogromen, 7 metro visoki katafalk, mimo katerega bodo jutri defiliral. desetlisoči Dalmatincev. Danes zjutraj so prispele v Split prve enote naše vojne mornarice in se vsidrale ob pomolu majorja Stojana, odkoder se bodo podale svojemu mrtvemu gospodarju nasproti in ga bodo zopet spremljale do obale. V mesto prihajajo že danes množice od vseh strani. Dvorni vlak, ki bo vozil žalostno breme proti prestolnici, je že na pos aji. Časnikarji se zbirajo s celega sveta. Okrog 80 jih je že tukaj: Nemci, Angleži, Francozi, celo Američani, ki so prispeli s posebnimi letali. Da bo moglo ljudstvo izkazati v čim večjem Številu zadnjo čast svojemu vladarju, delata mesto in banovina velike priprave. Paroplovne družbe Kfaio s kraljevim truplom polagajo na katafalk Pred vbodom v splitsko luko so prišle iz smeri Divulj eskadrile vodnih letal v precizno izvedeni formaciji. Najprej so bili lovci, za njimi iz-vidna letalu in na koncu težki bombarderji. Na krilili so imela letala privezane dolge črne trakove, ki so v veliki brzini žalostno plapolali. Sirene so zatulile... Split, 14. okt. AA. Tekom včerajšnjega dne in večera so prispele v Split ogromne množice iz. vseli bližnjih in daljnih krajev Dalmacije, da se pos led n j ic poklonijo po/.emcljskim ostankom svojega čuvarju in viteškega kralju Aleksandra I Zedinilclju. Prebivalstvo Splita je bilo vso noč na nogah. Zgrinjalo sc je po ulicah in okrog postaje ter ob pomolit majorja Stojana. kjer so zgradili veličastno kapelico, okrog kapelice nn so nu visokih, v črno odolili stebrih gorele plnmenice. kakor da bi pošiljale k nebu pobožne molitve v brezmejni tugi skrušenegn prebivalstva. Sodijo, du je bilo davi nad 100.000 ljudi ob pomolu. Davi zarann, ob 4. so sirene vseli v pristanišču zasidranih ladij s svojim tužrtim, znlcg-njenim glasom naznanile, dn se prične |xiklo-nitev in izkazovanje zadnje časti in ljubezni do hlngopokojnega kralja Aleksandra. Nu po- solz.e in bleda lica. Na krmilu »Dubrovnika« jc videti oder s krsio. Okrog krste jc čustuu sira ža oficirjev in Mornarjev. Poleg krste stoj-; naš voj-iški odposlance v 1'aiiz.u general Dimitri-jevie, sveln-k pariškega poslaništva Tcofil Djtt-rovie. poveljnik ladje Balič. Med množicami vzvalovi. Oči vseh so uprte na »Dubrovnik«, kjer spremljajo vsako kretnjo naših mornarjev. Mrtvi kralj na svoji zemlji Točno ob 6.10 pristane »Dubrovnik« ob pomolu. Z ladje vržejo brv. Nato pohiti poveljnik Dubrovnika* Balič na obalo in se ustavi pred Nj. Vis. knezom Arzenom. Kratko poročilo in že prosi poveljnik Balič Nj. kr. Visočanstvo, naj prispe na ladjo. Nato pozdravi poveljnik Balič in po-z.ove na ladjo maršala dvora Dimitrijeviča, gg. ministre in zastopnike parlamenta in bana primorske banovine dr. Jnblanoviča. Sprevod določenih visokih dostojanstvenikov se napoti na ladjo. Prvi pristopi h katafalku in se mu globoko prikloni Nj. kr. Vis. knez Arzen, nato maršal dvora Dimilrijevič in ostali. Čeprav so vwi Duhovščina opravlja mrtvaške molitve za pokojnega kralja »Dubrovnik« molu majorju Stojami, kjer so se letu 1918 izkrcale prve srbske čete. jc vse pripravljeno. Pomol je izpraznjen. Na njem moli v zrak ogromen katafalk do višine s m v obliki velikega žrtvenika. Vrh žrtvenika je kraljevska krotili. Ob strani sta postavljena »Iva stebru, raz. katerih se vijejo dolge, žalne zastave. Na vseh štirih straneh pomola pa se dvigajo visoki odri, zaviti v črne zastave in s plameni-cum i. Ob > zjutraj so vojaške čete zavzele svoja mesta. Obrežno baterije iu |Misainezne edinice jugoslovanske vojne mornarice so oddale častne strele. V cerkvah in samostanih splitske škofije |ni so začeli zvoniti z. vsemi zvonovi. Turobno je odmevalo zvonenje daleč naokoli. Nn višini pred splitskim pristaniščem so se razvrstile temne križarke in oklopnjače angleške sredozemske mornarice z admiralsko ladjo »Queen Klisnbctll« na čelu. globoko presunjenl, opazijo, kako se Nj. kr. Vis. kneeu Arzenu utržejo solze. Prišel je ras, ila se opravijo uradne formalnosti. Sestavljajo protokol o izročitvi ln prevzemu krste in ga podpišejo, Priprave so končane. Krsto nesejo naši mornariški oficirji na pomol. Topovi grme. Trenotek je nenavadno svečan in dostojanstven. Vsi slede mornarjem, ki nosijo ua svojih ramenih vzvišeno breme, zadnje ostanke viteškega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja. Ob 7 polože krsto na katafnlk. Vojaške godbe zasvirajo državno himno. Veličastni zvoki se pomešajo med grmenjem topov in zvonenjem corkva. H katafalku pristopi dalmatinski epiekop I r i -uej DjordjeviČ s svečeniki. Cerkveno opravilo so prične. Vodna letala krožijo že od -t v treh eska-drilah nad morjem in mestom. Nekaj časa so nad pristaniščem, nato so krenile -Dubrovniku nasproti In ga spremile v pristanišče. Zdaj krožijo v velikih lokih nad pomolom, slpljejo cvetje na katnfftlk in izkazujejo zadnjo vojaško čast svojemu vrhovnemu poveljniku. Pevski zbori splitskih društev odgovarjajo svečenikom med njihovim cerkvenim opravilom. Po končani službi božji zaigrajo godbe državno himno. Ob 7.20 pristopijo h katafalku splitsko-makar-»ki škof dr. Konofačič v spremstvu treh prelatov in čita molitve. Nato prično poluguli vence kraljevske vlade, sonata, skupščine, banovine, mestu Splita, angleške mornarice, admirala Fisberja, poveljnikov vojnih ladij itd. Medtem ko polagajo vence na kn-tafalk, pristopi vrhovni poveljnik angleške sredozemske mornarice admiral Fisher k Nj. kr. Vis. trnezil Arzenu in mu izrazi svoje sožalje in sožalje angleške mornarice. Nato pristopi minister francoske mornarice Pielri, ki je prispel s križarko jColbert«, in izrazi Nj. kr. Vis. knezu Arzenu sožalje v imenu francoske vlade in francosko mornarice. Oklic vojnega ministra Žalni sprevod množic Čehoslovaki - brati v sreči in v nesreči Prične se mimohod ogromnih ljudskih množic mimo katafalka. V sprevodu so starci in otroci, možje in žene, ugledni meščani in najsirotnašnejši probivulci iz mesta in Iz okolice, kmetje iz vsega srednjega primorja. S solzami v očeh se poklanjajo posmrtnim ostankom viteškega kralja. Mimo mrtvaškega odra se vrste desol- in desetlisoči. Nj. kr. Visočanslvo knez Arzen z ministri In generalitelo, admiral Fisher, mornariški minister Pielri in drugi visoki dostojanstveniki stoje pre-sunjeni pred katafalkum in pred izrazi Iskreno in najgloblje ljubezni in bolesti tisoCglavlh množic. Tako žaluje bratski narod Slovo od Splita Točno ob 10 je sprevod končan. H katafalku pristopijo Sokoli, ki dvignejo krsto in jo polože in ramena bana primorske banovine dr. Jablaniča, bivšega načelnika Hačlču, načelnika Kargollča. dveh splitskih kmetov, admirala Poliča, upokojenega generala Todoroviča in generala Radenkoviču. Odtod preneso posmrtne ostanke kralja Zedinitelja na postajo. Za krsto koraka dolg pogrebni sprevod. Krsta je na postaji. Častna četa francoskih mornarjev odda s četo naših mornarjev zadnjo vojaško časi. Kraljevi gardisti prevzamejo krsto in jo polože v voz dvornega vlaka. V voz stopi episkop Irinej DjordjeviČ s svečeniki in čita kratko molitev. Oodbe svirajo državno himno. Vso le pripravljeno za odhod vlaka. V vlak stopijo Nj. kr. Vis. knez Arzen, maršal dvoru Dimitrijevič, vojni odposlanec Dimitrijevič, gg. ministri, poslaniški svetnik Djurovlč in drttge osebnosti. Vlak zapusti postajo. Nn vseh vmesnih postajah vozi vlak počasneje, da omogoči množicam, da se poklonijo posmrtnim ostankom svojega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja 99 Kralj in domovina nad vse!" Belgrad. I okt. Narodba J. br. 21912 ministra vojske in mornarice /.a vso vojaško silo, dne U. oktobra 1914. Nas vzvišeni vrhovni zapovedi) ik viteški kralj Aleksander 1. Zcdinitclj jc |Hldcl od zločinskega napadu 9. oktobra v Marseilleu. Padel je. junaki, poveljnik, ki nas jc z nepopisno hrabrostjo in modrostjo vodil od zmage do /.mase in ki je ovekovečil i svoje i naše ime. Izgubili smo starešino, čigar plemenita duša jc popolnoma obvladovala naša srca, starešino, v katerega smo vsi imeli neomejeno vero. Njegova velika dela so se nizala drugo za drugim več ko dve desetletji. Kot prestolonaslednik je kralj Aleksander poveljeval 1. armadi v balkanskih vojnah I9I2-F?. čeprav v letih svojih najmlajših vojakov, je dobil odločilne bitke in zadivil ves svet s svojo nadarjenostjo in junaštvom. Glas njegovega orožja se je daleč razlegal in povsod so govorili o njegovih sijajnih uspehih. Z njegovimi zmagami se jc osvobodila Južna Srbija, ki jo je lako ljubil. Svetovna vojna od lota 1914 do 1918 gu jo zatekla kot vrhovnega poveljnika. Vodil je i narod i vojsko. Pod njegovim poveljstvom je bila izvojevatia bitka na Ccm in pri Kolnbari. Mod njegovim poveljevanjem se jc vršilo ono Strahovito prebijanje skozi albanske skale. Čeprav težko bolan, ni zapustil svojih čet. temveč je z njimi delil vse napore in pomanjkanje. Pod njegovim poveljevanjem sc je pojavila naša vojska na solunski fronti, da preurejena in ponovno us|)osohl.jena za akrijo naglo stopi v dolgotrajne in krvave boje. Vodil jih je s prav )>»tim poletom, s kakršnim se jc boril poprej. Pod njegovim poveljstvom jc bil naposled izvršen proboj solunske fronlc in s tem končana zmaga v svetovni vojni. Kralj Aleksander 1. jc torej vodil našo vojsko tedaj, ko jc ustvarjal Jugoslavijo. On je dokončal tndi njeno osvobojenje in zedinjenje. ki ga jc na svečan način proglasil. Po vojnah »e je kralj z železno voljo in s tisto energijo, ki je bila samo njemu lastna, ves posvetil ureditvi države. Posvetil se je v prvi vrsti ureditvi notranjih razmer v državi in se zanimal za vsako panogo narodnega življenja. Povsod jc dajal vzpodbudo njegovi aktivnosti. Posvečal je roditeljsko pozornost vsemu delovanju vseh državljanov. Vojaški sili je pa pripisoval še poseben pomen. Gledal je, da se rim pravilneje razvije in izpopolni. Tudi na svoje poslednje potovanje v pri- jateljsko Francijo jc odšel za blagor svojega naroda. Silno navdušenje, s katerim se je narod na poti poslavljal od njega, dokazuje, kako veliko vero je imel vanj in v njegovo podjetje in kako velike nailc je polagal v srečen konec tako velikega in pomembnega dejanja. Todn zločinska roka jc presekala njegovo delo haš v najvažnejšem trenutku. Kralj Aleksander jc padel pri vršitvi svoje visoke naloge. Nepretrgoma do smrti je skrbel za svoj narod, za svojo domovino, in mislil je nanjo, ko nam jc zapustil svoje poslanstvo: čuvajte Jugoslavijo! Jugoslavija je njegovo delo. Jugoslavija je, glejte, tndi njegov n poslednja beseda. Dela kralja Aleksandra i. so ogromna in v zgodovini našega naroda se bodo najvidnejc odražala. Njegova nadarjenost in sposobnost sta nenadkriljivi. Zato je tudi izguba njega nenavadno težka. Pokojnemu kralju mi. junaki, dolgujemo neizmerno hvaležnost in brezkončno spoštovanje. Zmerom se ga bomo s ponosom spominjali in zmerom nam bo najlepši zgled vestnega izpolnjevanja dolžnosti in vseh vojaških vrlin. Poklonimo se globoko njegovemu velikemu duhu In izkažimo mu vso čast. Večna slava vi-loškemu kralju Aleksandru I. Zcdinitelju! Toda. junaki. Ha izpolnimo zaobljubo, ki nam jo je pokojni kralj zapustil, nam mora biti največja dolžnost, da častno in visoko držimo zve-stolio njegovemu vzvišenemu prvorojencu. Mi smo žc položili vojaško prisego vrhovnemn poveljniku Nj. Vel. kralju Petru TI. V tej prisegi smo se zaobljubili, da bomo povsod in pri vsaki priložnosti zvesti, vdani in poslušni svojemu vrhovnemu poveljniku. To je naša dolžnost. To jc edina pot, po kateri moramo vsi iti. Samo tako bomo pokazali, da smo vredni izvršilci tistega, kar nam je kralj Aleksander v trenutku smrti sporočil in zaupal. S svoje strani vam zapovem, da se zato držite prisege, ki ste jo položili in da služite z isto voljo in samoprctnagovnnjcm. kakor ste to do zdaj pohvalno delali. Kralj in domovina morata hiti nad vsem in braniti ju morate s skrajno požrtvovalnostjo. Popolnoma sem prepričan, da boste tako delali, in zato vas, junaki, l>ozivam, da iskreno in glasno vzkliknete: Naj živi naš vrhovni poveljnik Nj. Vel. kralj Peter 11.! Naredha naj sc sporoči postrojenim vsem enotam in ustanovam v vojski in mornarici. Minister vojske in mornarice, armijski general Milivojc Milovanovič, I. r. Belgrad čaka .. • Belgrad, 14. okt. m. Naša prestolnica se z vso naglico pripravlja, da čim dostojneje sprejme jutri mrtvo telo kralja mučeniika. Vse ulice, koder se bo pomikal žalni sprevod, dobivajo sedaj še močnejši izraz globoke in brezmejne žalosti za tragično umrlim velikim kraljem. Vse izložbe so v črnini, povsod so razstnvljene slike in kipi blagopokojnega kralja. Povsod so prižgane sveče. Vse ulične svetilke so zastrte s črnino, tako da nudi naša prestolnica v večernih urah šele pravo sliko žalosti, ki se bere z obrazov vsega prebivalstva. Raz javnih in privatnih poslopij vihrajo v jesenskem vetru dolge črne zastave. Skoro Vsi vhodi v ministrstva so istotako zastrti s težkimi črnimi zavesami, ravno tako vsa pročelna stran Narodnega gledališča, kjer je postavljen visok oder z veliko sliko blagopokojnega kralja. Pred izložbenimi okni skoro vseh belgrajskih tvrdk se zbira v gručah meščanstvo in nemo zre na lik kralja mučenlka. Izložbena okna nekaterih tvrdk naprav-ljajo ,ia človeka naravnost globok in neizbrisen vtis. Tako »o na več krajih poleg sliike kralja razstavljene mrtvaške lobanje s prekrižanimi koBtnii ali mrtvaške lobanje, v katere imata srepo uprte oči in kljune v dva krokarja. Pod temi je napis: •»Šest mesecev po strašnih borbah na Kajmakča-lanu, ali ne pozabimo, da je bila na ta način odkupljena naša svoboda.* Brez besedi, nemo in še z večjo bolestjo v duši zro ljudje v le prizore in hodijo dalje še z večjo boljo v srcu. Z vsakim trenutkom, ki je bližji uri. ko bo posebni dvorni vlak pripeljal v našo prestolnico mrtvo lelo kralja mučenika, onega kralja, ki ga je lukajšnje meščanstvo tolikokrat navdušeno sprejemalo in spremljalo ha isto postajo, je žalost še večja, še globlja. Z onemelo boljo bo jutri naša prestolnica sprejela svojega viteškega kralja mučenika in ga bo nemo spremljala na pofi od postaje na stari dvor, kjer bo položen na mrtvaški oder, kjer se bo še enkrat in poslednjikrat lahko od njega poslovil ves narod, ki mu je blagopokojni v i težki kralj tako neustrašeno stal na čelu In branil njegove pravice. Za pogreb se že Istotako delajo velikansko priprave, Iti so potrebne za iako veliko množico Praga, 14. oktobra. AA. Od dneva msrsejske tragedije, ki je uničila življenje kralja Aleksandra, živi ves češkoslovaški narod v globoki žalosti. Intimno sočustvuje s tugo svojih jugoslovanskih bratov. Kralj Aleksander je bil zvest prijatelj češkoslovaškega naroda in zato so ga vsi češkoslovaški sloji viioko cenili in ljubili. Šele zdaj, po njegovi smrti, pa se šele vidi, kaj ie bil pokojni kralj Aleksander za Čehoslovake. Tu ne gre za uradne izraze sožalja in žalosti, ki se izkazujejo tujim vladarjem. Smrt kralja Aleksandra je globoko pre-sunila od prvega do zadnjega in ranila njegova najintiinneiša človeška in slovanska čuvstva. Solze, ki so se te dni pojavile v očeh mnogih Čehonlo-vakov, so prihajale iz bratskih src, ki iskreno objokujejo kralja Aleksandra, kot da je iz njihove krvi in mesa. Nikjer na svetu smrt blagopokojnega kralju ni tako globoko ranila kakor na Češkoslovaškem Praga ie ovita v globoko žalje za jugoslovanskim kraljem. Praški listi pišejo o življenju kralja Aleksandra in o veličini njegove žrtve. Težko je najti kulturno drušlvo ali rodoljubno ustanovo, ki se ga ni spomnila s spominsko seio. Na dan pogreba bo Praga žalovala za pokojnim kraljem z enako ljubeznijo kakor ves jugoslovanski narod. Pred starodavno praško občino bodo stali pod vedrim nebom tisoči in tisoči praških meščanov, da dajo pokojnemu kralju mučeniku zadnjo čast in da iz ust svojih voditeljev slišijo, kakšno je bilo življenje in smrt kralja Aleksandra. Manifestirali pa bodo tudi v svojo vero, v bodočnost močne Jugoslavije in v večno prijateljstvo češkoslovaškega in jugoslovanskega naroda. Kralj Aleksander spada v češkoslovaško zgodovino in bo odslei živel v češkoslovaškem spominu poleg drugih njegovih velikih sinov. Oči vseh so zdaj uprte v novega kralja, v Nj. Vel. kralja Petra II. Češkoslovaški narod mu pošilja svoje najtoplejše želje. Češkoslovaška mladina vidi v njem svojega tovariša in prijatelja. Te dni je nežna deca poslala mlademu jugoslovanskemu kralju ria desetine pisem, ki ga vsa pozdravljajo tako, kakor zna pozdravljati samo nežna otroška duša. Eno izmed njih se glasi: Nj. Vel, Petru Kara-gjorgjeviču, kralju Jugoslavije, Belgrad. — Slišali smo v šoli in po radiu, da so Vam in Vašim kraljevskim bratom ubili dragega očeta. Radi bridke usode jokamo z Vami in verujte nam, da čutimo izgubo, kakor da jc naf oče. Prosimo ljubega Boga da blagoslovi vas. vašo slavno kraljieo-mater in ves jugoslovanski narod. Prisrčno Vas pozdravljajo češki otroci! Sveti oče o kralju Aleksandru Bueuos Aires, 14. oktobra, c. Dane« ob desetih do|H)ldue je bila slovesna zaključitev evharistfč-negn kongresu v Buenos Airesu. Pridigoval jo kardinal. državni tajnik Pacelli. Ob koncu svete mašo je sveti Oče iz Vatikana poslal po radiu svoj blagoslov koiigreganistom. (Po evropejskem času ob 15.5(1.) Sv. nčc jc v svojem blagoslovu naglaševal, kako potrebno je danes delo za mir med narodi. Povdaril je, da je edino mir, ki ho slonel na načelih krščanstva, zmožen omogočiti tisto soglasje med narodi, ki je m blagostanje človeštva tako potrebno. V nadaljevanju svojega govora se jc sveti Oče ozrl ludi na strašno žaloigro v Marseilfu in s toplimi besedami obžaloval smrt jugoslovanskega kralja in ministra Barthouja, ki sta bila oba med prvimi tvorci miru v Evropi. Izjava dr. A. Korošca Split, 14. oktobra. Sprejema mrtvih ostankov viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja se |c udeležila ludi skupina bivših ministrov. Med njimi je bil tudi dr. Anton Korošec, blvij predsednik vlade, ki je prišel r Split, da se pokloni smrtnim ostankom blagopokojnega kralja in da se udeleži prenosa do Kolodvora. Dr. Korošec je izjavil časnikarjem: »Ko mrtvega kralja objokuje vsa Jugoslavija, je treba vse pozabiti! Treba je delati in živeti za Jugoslavijo!« Split, 14. okt. Današnjih žalnih svečanosti se je udeležil tudi ministrski predsednik v p. dr. Anton Korošec, ki odpotuje jutri zjutraj ol> 9 v Belgrad. da prisostvuje pogrebu Ni. Vel. viteškega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja. Čehoslovaška letala pri pogrebu Praga. 14. oktobra. AA. ČTK poroča: V ponedeljek odlelo tri letala čez Zagreb v Belgrad, kjer bodo prisostvovala pogrebu biagopokojnega kralja Aleksandra. Objave banovinskega pogrebnega odbora 1. Železniška direkcija obvešča, da bo vozil v ponedeljek zjutraj tndi iz Zidanega mosta proti Mariboru posebni vlak. na katerega 1k» imel priključek posebni vlnk Zagreb—Ljubljana, in ki bo prispel v Maribor okrog 7, ako bo zanj vsaj 2(Hf potnikov. 2. Društva, ki imajo društvene zastave, morajo jiosluti tako Ic poklonit vi v Zagreb kakor k poklonitvl iu k pogrebu v Belgrad tndi svoje zastave. Radi pričakovanega velikega navala naj bi v Belgrad ne šla z zastavo več kot dva zastopnika. Na razna vprnšania sc pojasnjuje, da se delegacijo prijavljajo direktno odboru zn pokop v Belgradu. ki mu jc tudi javiti, da pride društveno zastopstvo tudi z zastavo. Kralj, banski upravi, odnosno banov, odboru za žulne svečanosti naj se ne pošiljajo prijave, pač pa je potrebno, kukor je bilo žo včeraj javljeno. du sc v.se delegacije prijavijo do ponedeljka zvečer železniški postaji, kjer nameravajo stopiti na vlak in obenem sporočijo, s katerim vlakom se bodo peljale. "5. Člani bonskega sveta dravsko banovine poneso v Belgrad in polože na grob blagopokojnega viteškega kralja žaro s slovensko zemljo. ki bo nabrana po vseli okrajih dravske banovine. 4. Ker je napovedana izredno velika udeležba povodom pogrebu, ho brc/ dvoma preskrba s hrano in prenočiščem v Belgradu zelo otežkočena, radi česar naj hi udeleženci vzeli s seboj najnujnejša jedila in udeje. POZOR PRED NAVIJALCI CEN Opaža se. da se v teh dneh. ko je poprs-ševanje po predmetih, ki so v zvezi z narodno žalostjo, zelo veliko, po nekaterih trgovinah s tak imi predmeti zahtevajo pretirane cene. Kraljevska banska uprava jc z ozirom na to izdala stroge odredbe, dn sc tako izkoriščanje prepreči iu da sc izkoriščevalci kaznujejo. Prebivalstvo se vabi. da vso primere izkoriščanja prijavi upravi policije. Zločinsko gnezdo se razkriva naroda, ki se bo te dni zgrnila v Belgradu. Po hotelih so že sedaj rezervirane sobe za razne inozemske delegacije, ki se bodo udeležile pogreba. Dospelo je do sedaj že veliko število posebnih dopisnikov raznih inozemskih listov in kino-ope-raterjev. Do danes jc prišlo semkaj okoli 50 inozemskih časnikarjev, ki bodo pošiljali poročila svojim lislom o pogrebu. Svoje posebne dopisnike so poslala uredništva skoro vseh večjih evropskih listov. Slovenci v Belgradu žalujejo Belgrad, 14. oktobra, m. Radi tragične smrti viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja je imelo tukajšnje Prosvetno društvo danes popoldne po slovenskih večernicah žalni sestanek, katerega so se udeležili vsi člani društva kakor tudi vse članice tukajšnjega združenja Zveze služkinj. Po žalnem sestanku, ki je bil v dvorani za katoliško cerkvijo v Krunski ulici, je imel daljši spominski govor tukajšnji katehet Tomaž Ulaga, ki je navzočim članom in članicam orisal življenjsko delo našega narodnega vladarja, ki je tako sveto izpolnjeval zadnjo željo in naročilo našega Evangelista: »Vi vsi, ki ste seme izkrvavelega naroda«. Med govorom g. kateheta Ulage ni bilo suho skoraj nobeno oko. Vsi navzoči so nato vzkliknili v spomin blagopokojnega kralja mučenika trikratni »slava«. Z žalnega sestanka sta bili poslani sožalni brzojavki Nj. kraljevskemu Vis. knezu namestniku Pavlu in Nj. Vel. kraljici Mariji. Obe sožalni brzojavki je podpisal predsednik prosvetnega društva Edvard Cvar. Ob koncu so vsi navzoči prisrčno vzklikali novemu kralju Nj. Vel. Petru II, Posebni vlaki iz Prage Praga, 14. oktobra. AA. ČTK poroča: fz Prage pojde v Belgrad voč posebnih vlakov s snkolskimi in drugimi češkoslovaškimi udeleženci na pogreb biagopokojnega kralja Aleksandra Pariš, 14. okt. c. Tukajšnji listi objavljajo listo zločinske han-lo. iti je, že pudla v roke pravice, ali ki je policiji po dosedanjih preiskavah kolikor toliko že znana. Imena so sledeča . L Kelcmen, ki je bil ubit takoj pri atentatu. a katerega ime še ni popolnoma ugotovljeno. /di se, da je on identičen z nekim še ne-(irijetim Rudolfom Sukom. 1. Beneš, ki sc imenuje tudi Sever, a ki je na policiji priznal, da se imenuje Ivan Rajtič ali Rajčič. 5. Novak, ki se imenuje tudi Siingar ali Danici Latin, ki pa je na policiji priznal, da se pravilno piše Zvonimir Pošpišil, ki je leta 1028 zbežal iz Jugoslavije po umoru direktorja »Novosti« Tonija šlegia. Beneš in Novak sta imela nalogo, da napravita atentat na kralja med potjo v Pariz ali v Parizu samem, čo bi «e izognil kroglam Keloinena. 4. Silny ali Janoš Bombay, ki se ie nahajal v Marseilleu, a se mu je posrečilo ubežati policiji. 1 Malni ali Salni, ki so ga orožniki v Fon-tatnbleau.ju že držali, a jim je ušel. O njem se ve le zelo malo, pač pn je skoraj gotovo, da je bil on duševni vodja vse tolpe, ki je bila poslana nad jugoslovanskega kralja. 6. Szabo, ki jc baje (udi zastopnik in namestnik dr. Paveliea in ki je morda ista oseba kot fialni. Egon Sgaternik, ki so ga zasledili v Aix les Buins, a so sled za njim izgubili. 8. Neka mlada lepa ženska, ki se je v Ai\-on Provcncc v hotelu podpisala pod imenom Ivana Judroh in so jo videli v družbi s Kele-metiom. 9.Krame.r. ki so ga videli v Aix en Proven-ee in ki je bil najbrže šef vse zločinske tolpe. Slutnja, da je Kramer pravzaprav dr. Pavelič sam. sc potrjuje. Vse vesti pa kažejo na Janka Puszto. Pariz,"14. oktobra, c. Včerajšnji dan ni ▼ poteku preiskave proti atentatorjem prinesel nobenih novih momentov. Samo v Marseilleu policija mrzlično išče neko žensko, ki so jo videli v spremstvu atentatorja Ke-lemena — Suka. Dozdaj so našli samo kovček te ženske, v katerem je bilo vse polno orožja in mu-nicije, kakršno je imel atentator. Časopisi prinašajo komunike dunajske policije, v katerem ista izjavlja, da nobeden od osumljencev po svetovni vojni nikdar ni bival na Dunaju. Policija v Chamonixu je aretirala nekega človeka, ki je izjavil, da je rojen od turškega očeta, bolgarske matere in da ie dobil angleško državljanstvo potom naturalizacije. Njegovega imena policija noče razodeti, ker ima upravičene sume, da pripada k zločinski tolpi, ki je umorila jugoslovanskega kralja. Parii, 14. oktobra, c. Poopišll-Beties in Hajlič- Novak sta bila danes oddana v zapore. Pollolja jih je zaenkrat obdolžila samo nošnje ponarejenih polnih listov, dokler jih sodišče v Marseilleu ne obloži soudeležbe pri umoru kralja Aleksandra in Barthouja. Sele nalo ee bo začela rodna sodna preiskava. Do sedaj je ugotovljeno, da je bilo atentatorjev najmanj pet. In to: Keleinen-Suk, Beneš-Po-spišil, Novak-Rajtič, dalje Silni, ki ga še love v fontainebleauskih gozdovih, misterioznj »delegata, ki je delal po nalogu dr. Paveliča in neka žen6ka z imenom Marija Vudroš. Kramer, ki je prenočil s Kelemenom v Aix en Provence, je bil baje sam dr. Pavelič. • Budimpešta, 14. okt. c. Madjarski tiskovni urad objavlja sledečo izjavo madjarske vlade: »Madjarska vlada je meseca aprila razgnala uslaška taborišča v Janki Puszta in je o tem obvestila jugoslovansko vlado. 0 tem sta bili izmenjani tudi dve redni diplomatski noti.« Aretacija na Koroškem Celovec, 14. okt. (telef.). Avstrijske policijske oblasti so sinoči aretirale sumljivega potnika, ki |e dopotoval v petek zvečer k Devici Mariji na Vrbi, kjer je zaprosil za sobo v hotelu, kjer je bil menda osebju znan že od prejšnjih obiskov. V hotelu so ga poznali pod imenom Viktor O r t ne r in ga tudi pod tem imenom policiji priglasili. Vedno je napravil vtis resnega človeka, ki ni popival, ne pohajkoval, ampak sc obnašal kot človek, ki potrebuje resnega počitka. Toda v petek zvečer je bilo hotelsko osbeje vse začudeno, ko nobenega ni hotel spoznati ia se je delal kot da bi bil popolen tujec in da nobenega ne pozna. Ravnatelj hotela, ki ga je nekaj čara pozdravljal kot znanca, a ni dobil od tujca noher.cga odgovora, razun, da ne pozna nikogar in da tiora biti »kakšna zamena«, se je še bolj začudil, ko se je nekdanji Ortner podpisal v hotelsko knjigo z imenom »Novak-Bretner« in da prihaja narar.iost iz Belgije. Stvar so takoj sporočili policijskim oblastem v Beljaku, ki pa so bile na to osebo že od druge sti ai.i opozorjene. Prišli so kriminalni uradniki, ki so tujca strogo nadzorovali. Pozno zvečer so včeraj prišli v hotel detektivi iz Beljaka pod vodstvom poveljnika orožniške postaje v Ribnici na Vrbskem jezeru, ter so zvedeli, da je »Novak — Bretner« že odšel počivat v svojo sobo. Takoj nato je sledila aretacija v sobi. Aretiranec se ni branil, pobral je svoje stvari in mirno odšel s policisti, ki so preje še natančno preiskali njegovo prtljago ter zaplenili veliko množino pisem in tiskovin, ki jih je dotični nosil seboj. Ko so pozneje zaplenjene papirje na policiji v Beljaku pregledovali, so ugotovi^ da »Novak-Bretner« ni prišel iz Belgije, maiveč, da se je na usodni dan marsejskega umora nahajal tudi v Marseilleu. Policija ga je zasliševala vso noč, a o uspehih preiskave ni izdala nobenega poročila. Mogočno zastopstvo Slovencev na žalnem sprevodu Po Barihoujevi smrti Ljubljani, 14. oktobra. Na žalnem sprevodu ra Nj. Vel. kraljem Aleksandrom bo slovenski narod zastopan v mogočnem številu. Sodeč po dosedanjih prijavah bodo Slovenci zastopani v več tisočglavi deputaciji. Število krasnih vencev, ki jih Slovenci prinesejo, oziroma so jih na dosedanji žalni poti po Jugoslaviji že položili h krsti pokojnega kralja, bo ogromno. Sleherna občina v Sloveniji, sleherna korporacija se pripravlja, da bo njena udeležba na žalnem sprevodu čim bolj častna. Naša društva, zadruge, javne ustanove, pa tudi zasebniki sc ne »traše stroškov, da ne bi javno še zadnjič počastili tako priljubljenega vladarja, kakor jc bil kralj Aleksander. V posebno častnem številu bodo zastopani slovenski stanovi. Pripravljajo se velike deputacije kmetov, izredno pa se organizirajo naši obrtniki. Pripravlja se tudi močno zastopstvo slovenske trgovine, industrije, svobodnih poklicev, umetnosti itd. Izredno močno četo pošljejo v Belgrad pod vodstvom dr. Lovrenčiča slovenski lovci. Samo-obsebi umevno je, da bodo zastopane v Belgradu tudi vse važnejše oblasti in uradi iz Slovenije. Nekateri zastopniki oblasti, tako ljubljanski župan dr. Puc, so odpotovali že danes v Zagreb, da prisostvujejo sprejemu krste s truplom pokojnega kralja. Drugi zastopniki upravnih oblasti odpotujejo prihodnje dni. Na pogrebu bodo zastopana tudi naša narodnoobrambna in prosvetna društva. Posebno močno zastopstvo pripravljajo slovenska katoliška društva. Deputacijo Slov. kat. starešinstva bo vodil predsednik minister n. r. dr. Gosar. Pričakujejo, da bo dan pred pogrebom potrebnih več posebnih vlakov za Belgrad. Slovenija bo izkazala svojemu mrtvemu kralju in največjemu prijatelju ler pokrovitelju zadnjo, njemu primerno veliko čast. Turobno done v Ljubljani zvonovi in odmevajo jim zvonovi iz okolice. Prebivalstvo živi v globoki pretresenosti, še vedno lijo solze ljudem z oči, še vedno so razgovori tihi. polni žalosti in skrbi, ko je umrl oče domovine. Po mestu hodijo čez dan množice, se ustavljajo pred sleherno izložbo in primerjajo, katera je lepša, bolj okusna in katera bolj pietelna do pokojnega vladarja. Največ ljudi se ustavlja pred nebotičnikom, kjer so v Izložbi -Opreme« razstavljene slike kralja Aleksandra, kraljice Marije, kraija Petra II. in obeh kraljevičev. Zadnje štiri slike je izdelal akad. slikar Jokac in jih je »Slovenec« priobčil, še preden je kdo na svetu sploh slutil, kako ektualne bodo za množico našega prebivalstva prav sedaj. Posebno podeželsko ljudstvo, ki je prišlo v nedeljo, se kar ne more ločiti od teh lepih slik. Lfubljana, 14, oktobra. K sprejemu krste s truplom Nj. Vel. kralja Aleksandra je nocoj odpotoval z avtomobilom v Zagreb pomočnik g. bana g. dr. Pirkmajer. Govor škofa dr. Rožmana po radiu Zločin nad vladarjem - trojen greh Ljubljana, 14. oktobra. Dane9 od pol 10 do 10 je imel knezoškof dr. Gregorij Rozman na ljubljanski radijski postaji lepo zasnovan cerkven govor, ki ga je poslušalo malone pol milijona Slovencev, zakaj pri družinah z aparati in pri javnih zvočnikih se je zbralo vse polno ljudi. V obširnem, govorniško in miselno dovršenem govoru je g. knezoškof naglašal, da se današnja nedelja od drugih bistven^ razlikuje. Ob drugih žegnanjskih nedeljah je bilo povsod čuti radostno pritrkovanje zvonov, primerjajmo pa danes, kako zvonovi povsod žalostno pojo ... Stališče cerkve je, da je zločin nad našim vladarjem trojen greh. Prvič je to greh proti peti božji zapovedi: »Ne ubijajl«, ker človek ne sme grešiti ne proti lastnemu, ne proli tnjemn življenju in mora prepustiti božji Previdnosti, da •v Žalost v obdravski prestolnici Maribor, 14. oktobra. Mesto je danes pod vtisom mogočne sinočnje žalne manilestacije. Nepozabni ostanejo vsem v spominu prizori, ko so tisoči in tisoči korakali po temnih mariborskih ulicah ob motnem svitu plapo-lajočih bakelj, med grobnim molkom, da sc je čul samo votlo odmevajoč korak ... O manifestaciji smo poročali že včeraj v »Slovencu«. Bila je edinstven izraz globoke žalosti, ki je zavladala nad Mariborom. Obdravska prestolnica se je čudno izpremeni-la. Nikjer več tiste značilne prešernosti, povsod samo resni in tihi obrazi. Isto sliko je nudila danes tudi mestna okolica. Pač so romale v toplo jesensko solnce tisočere množice, iz vinotočev in goric pa ni nikjer odmevala običajna pesem. Tudi mestne ulice so bile danes popoldne živahnejše, kakor običajno ob nedeljah. Prišlo je v mesto zelo mnogo okoličanov. Ustavljali so se pred časopisnimi tablami in čitali. Revni ljudje, ki nimajo niti toliko, da bi si kupili časopis, pa ao šli daleč peš, da vendar nekaj čitajo o svojem velikem vladarju in njegovi tragični smrti. Zlasti »Slovenec« je imel pred svojimi izložbami ves dan stotine čitateljev. Potem pa so si ogledovali ljudje mariborske žalne izložbe. Med trgovci se je razvnelo kar zanimivo tekmovanje za lepše in okusnejše opremljeno izložbo. Vaaka najmanjia trgovina, vsak javen lokal, vse izložbene omarice so opremljene z vladarjevo sliko, zavito v črnino; mnoge izložbe so naravnost razkošne. Sko- Veličastne svetoletne procesije proi kak Ljubljana, 14. oktobra. Občudovanja je bilo vredno veliko število vernikov, ki so se danes ob 3 popoldne udeležili sveto-letnih procesij. Procesije so bile iz vseh ljubljanskih župnih cerkva, verniki pa so obiskali v procesiji najbližje cerkve v okolici farnih cerkva. Posameznih ocesij se je udeležilo več tisoč vernikov, še več, " or pa lanskih svetoletnih procesij, ko je bila udeležba tudi izredno velika. Vsako procesijo, ki je imela apokoren značaj, je vodil župnik dotične župnije. Tako je stolna procesija šla iz stolnice v frančiškansko, v uršulinsko in šentjakobsko cerkev ter nazaj; trnovska procesija je obiskala šentjakobsko, stolno in frančiškansko cerkev ter odšla nazaj v farno cerkev, šentpeterska procesija je obiskala cerkev sv. Jožefa, stolnico, frančiškansko in nato lastno farno cerkev; šišenska procesija je šla od farne cerkve do cerkve sv. Jerneja in nazaj; frančiškanska procesija pa je šla iz farne cerkve do uršulinske, dalje do šentjakobske, stolne in nazaj v farno cerkev. Svetoletne procesije so imele namen, da se verniki versko poglobe v pomen sv. leta in da dobe odpustke sv. očeta. Verniki so opravili predpisane molitve v cerkvah pred Najsvetejšim, pred sv. Križem in pred Materjo božjo. Kako velika udeležba je bila pri teh procesijah, kaže najbolj to, da v nekatere cerkve verniki niti vsi niso mogli iti ter so morali svoje molitve opraviti zunaj. V cerkvah so verniki molili za mir, za Cerkev, za soglasje med narodi in za lepšo bodočnost Jugoslavije, ki jo je prav sedaj, ob nepričakovani smrti vladarja zadela tako težka izguba. Današnje svetoletne procesije so dokazale globoko udanost ljubljanskega prebivalstva sv. Cerkvi. ona odloča o človeškem življenju, njega začetku in koncu. Drugič je ta zločin greh proti četrti božji zapovedi, ki zapoveduje spoštovanje do staršev, toda ne samo do družinskih staršev, temveč tudi do vseh predpostavljenih državnih poglavarjev, ki so od Boga postavljeni poglavarji naroda. Tretjič je ta greh nenaraven, zakaj kakor ni naravno, da ubije otrok očeta, tako je nenaravno ubiti vladarja, ki je oče države, posebno tak oče, kakor je bil kralj Aleksander, ki je imel vedno pred očmi blagostanje, mir in varnost svojih državljanov. Knezoškof je svoj krasni govor zaključil z besedami: »Prosimo Boga, nai da duil našega vladarja večen mir in pokoj, naši Jugoslavifi pa slavno in lepo bodočnosti« Globoke besede našega nadpastirja jo te vtisnile v srce slehernemu poslušalcu. Pariz. 14. oktobra. AA. Listi smatrajo, da je imenovanje Lavala za HarthouJevega naslednika zelo posrečeno in da bo mogel Laval nadaljevati zunanjo politiko, ki lo je vodil njegov prednik. Nekalerl lisli poročajo, da je ostavko pravosodnega ministra t herotia zahteval volni minister maršal Potain. Malin pravi v tej zvezi, da sta hotela Herriot ln Tardieu branili Cln-rona. N'a strani pravosodnega ministra je bil tudi predsednik vlade Doumergue, Ko Je pravosodni minister videl, da ga Doumergue ln njegovi glavni sodelavci hranijo, je ponudil ostavko, da bi no povedal obstoječih teži toč Douniepgove vlade. Prvotno je Doumergue hotel nadomestiti Cherona z državnim tožilcem kasarije. Težkoča pa jo nastala v tom, da bi imel v tem primeru senat samo onega zastopnika. Zato navajajo listi kot Cheronove naslednika senatorje Legnlerja, Leona Rerarda in llenrlja Roya. Ki iii. 1*1. okt. c. Tukaj je silno ugodno uplivnl oni del govora, ki ga je imel ministrski predsednik Doumergue nad krsto ministra Barthouja. V lej svoji izjavi je Doumergue ponovno podčrtal izredno dobro diplomatsko razmerje, kl trenutno obstoja med Francijo in Italijo. Večerni listi pišejo, da nikdo bolj nego Italijani no obžaluje tragedijo v Marseillu, v kateri je našel smrt veliki državnik Barlhou, ki Jc prvi po svetovni vojni našel način in pot. knko poravnali sporne točke med Italijo in Francijo. Italijansko javno mnenje je hvaležno francoskemu ministrskemu predsedniku Doumer-gueiu, ki je ob strašnem dogodku, ki je pretresel vso Evropo, lako odločno izjavil, da so čuvstva in interesi dveh latinskih sester določeni po zakonih prijateljstva in krvnega sorodstva. Pariz, 14. oktobra. AA. Lisli pozdravljajo, da se predsednik republiko Lebrun udeleži pogrebne svečanosti v Belgradu. >Eclio de Parisu piše v loj zvezi med drugim: Prepričani smo, da se francoska politika no bo izpremenila. Prva njena skrb naj bo ta, dn še bolj okrepi Malo zvezo. Srečni «>mo, dn je v toj zvezi predsednik republike Lebrun smatral za svojo dolžnost, du se udeleži osebno pogreba blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja v Beigradu. Pred francoskim zunanjim ministrstvom »e vrste množice, da isdajikrat poraste velikega francoskega državnik« Loniaa Barllioiija ro v vseh so sveče, ki jih ob večerih prižigajo. Nocoj ob 21 se je odpravilo več stotin iz Maribora z vlakom v Zagreb k poklonitvi. Vozili se bodo vso noč, prišli šele ob Štirih zjutraj na vrsto, da za bežen trenutek vidijo mrtvega vladarja, da mu položijo k nogam cvetje s severne meje. Potem gredo tako) zopet na vlak, da se še pravočasno zarana vrnejo v mesto na svojo dolžnost. — Žalna zborovanja posameznih društev, ki so se prejšnje dni, včeraj in danes vršila, eo bila polnoštevilno obiskana, kakor noben občn: zbor. Menda so že vsa društva brez izjeme priredila taka zborovanja. Smrt v mestu. Nenavadno veliko smrtnih slučajev jc bilo danes v mestu. Umrli so: Jožef Stuler, 40 letni mesarski pomočnik v Dravski ulici 6. — Marija Lešnik. 29 letna viničarka, umrla v bolnišnici. — Leopoldlna Kačer, soproga vpokojenega železniškega uradnika v Studenc ii, dr. Krekova 2, — Magdalen« Graifoner, hčerka brusača v Dajnkovi ulici v vagonarski koloniji. — Vincenc Bachler, posestnik v Krčevini. Svetila jim večna luč. Kozarec mu razbili na glavi, 43 letni sedlarski mojster Jožef M. je prišel v Maribor ter se zatekel Voix dautre tombe« (glas od onstran groba). Govor se glasi: Ves svet ve, kako ljubimo Francijo. NaSa ljubezen Izhaja iz globin naše narodne biti. Dogodki zgodovine so jo razvijali in jo stopnjevajc pr,vedli do najvišjega izraza, ki je mogoč za človeška čustva, da jo še opazijo umrljlve oči. Mo) veliki oče kralj Peter je v vsem svojem življenju bil simbol neše zvestobe in naše ljubezni do Vaše lepe in plemenite domovine. Naša ljubezen do Francije ni nastala šele včeraj. Začetke bomo morali iskati v zgodovini jugoslovanskega naroda. Stoletje, kl veže med seboj sedanjo Jugoslavijo z Napoleonovo Ilirijo in s Srbijo Karadjordjev, je bilo zaključeno po zgodovinski nujnosti tako, kot je bilo logično in prirodno. Po velikih dogodkih davnine, pri katerih so sodelovali naši predniki, so prišli dogodki, novejši in nam bližji, pri katerih smo sodelovali tudi mi. Mi Francijo občudujemo ne samo za to, kar je napravila v našo korist in za našo narodno svobodo, marveč tudi radi njene vloge, ki jo vrši s čistostjo svojega duha in bistrostjo svojega genija po vsem svetu. Mi jo občudujemo zuradi čuta pravičnosti, ki Je pri vsem njenem delu ne zapusti, in radi njene hrabrosti, kadar je treba braniti pravico proti nasllfu, ter radi njene vztrajnosti, ki jo je pokazala kot graditeljica miru in sprave med narodi sveta. Slovenski obrtniki na pogrebu kraija-viteza Včeraj so imele združene obrtniške organizacije v Ljubljani skupno posvetovanje, kateremu •o prisostvovali poleg številnih obrtniških zdru-tenj tudi gg. Filip Pristou za Okrožni odbor obrtnih združenj, Jernej Kopač, predsednik Društva rokodelskih mojstrov, Ivan Šimenc za Osrednje društvo Jugoslovanskih obrtnikov. Podpredsednik ZTOI g. Josip Rebek je vodil posvetovanje in je bilo soglasno sklenjeno: Vsaka obrtniška organi-lacija odpošlje po možnosti svoje odposlanstvo. Vse delegacije iz dravske banovine nastopajo pri pogrebu skupno pod vodstvom podpredsednika ŽTOI v Ljubljani g. Josipa Rebeka. Slovensko — Pri revmi v glavi, ledjih in plečih, livčnih boleznih, bolečinah v boku. trganju v križu se z velikim pridom uporablja naravna »Franz-Josef« grenčica za dnevno čiščenje prebavnega kanala, Vseučiliške klinike dokazujejo da je »Franz-Josef« voda, posebno v srednji in starejši življenj-«ki dobi, izborno čistilo za želodec in čreva. obrtništvo pokloni po svojih organizacijah krasen srebrn venec s posvetitvijo in lepo spominsko knjigo, v kateri so imena vseh obstoječih obrtnih organizacij v banovini. Odhod delegacij je določen na torek z večernim brzim vlakom, Po prijavah sodeč, bo sodelovalo pri pogrebu nad 200 obrtnikov iz naše banovine. Obrtništvu v Ljubljani! Obveščamo obrtništvo, da se sprejemajo prijave za skupno udeležbo na pogrebu v Belgradu v pisarni Okrožnega odbora obrtnih združenj v Ljubljani danes do 18 zvečer. Prijavljencem preskrbi pisarna potrebne legitimacije. Napad v hotelu V soboto okoli 11 zvečer je bil poklican ljubljanski reševalni avto v neki manjši ljubljanski hotel. V tem hotelu je neznan človek napadel z nožem Ludvika Dolničarja, gostilničarja iz vasi Hrastje pri D, M: v Polju. Dolničar je dobil hudo rano na nogi. Dolničar je bil najprej zaslišan na stražnici, potem pa oddan v bolnišnico. Dogodek preiskuje policija. Legitimacije za udeležbo pogreba Nj. Vel. kralja Aleksandra I. izdaja od danes naprej mestno poglavarstvo od 8 do 20 v sobi št. 21., I. nadstropje, Mestni trg 2. (Nasproti mestne posvetovalnice). Požar na Barju Ljubljana, 14. okl. Vse kaže, da je kuga požarov, ki je divjala najprej na Gorenjskem, se preselila nato na Dravsko polje, sedaj prišla na Ljubljansko barje. Letos je na barju zelo pogosto gorelo in marsikateri posestnik, ki 90 ga skoraj uničile lanske povodnji. je letos zaradi požara popolnoma obupan. Posebno žalosten je primer, ki se je dogodil snoči na Knezovem stradonu, to ie pod Rudnikom, toda na ljubljanskem občinskem pomeriju. Tain ima (št. 13) posestvo Marija Kadunc. vdova 9 petimi malimi otroci. Snoči okoli 8 je naenkrat izbruhnil platnen v dvojnem kozolcu Kadunčeva, ki jc od hiše od- daljen komaj nekaj korakov. V največji naglici ie Kadunčeva s pomočjo sosedov izpraziiilu hišo in hlev, medtem, ko na rešitev kozolca ni bilo več misliti. V naglici so bile obveščene razne t*-silske čete, med temi tudi barjanski ga»ilci, l.i w z agregatom bili takoj na mestu, pa ludi mcsl<-,i poklicni gasilci, ki so prihiteli z motorko. Sriča v tej nesreči je hotela, da so gasilci priJli ;-ruj, preden jc plamen preskočil na bližnjo hijo Ka-dunčeve, tako da so gasilci obvarovali vsaj l.Ho, čeprav kozolca niso mogli več rešiti. V kozolcu je bilo nad 5 vozov sena, precej ječmena, druge-ja žita, slame, fižola in drugih poljskih pridelkov Kozolec ie z vsemi pridelki pogorel do tal. obenem pa je zgorelo mnogo poljskega orodju, ki je bilo shranjeno pod kozolcem. Pihal je močen veter, ki bi mogel zanetili tudi hišo pogorelke in pa sosednja kmetska poslopja, ki so oddaljena le nekaj korakov vstran Po zaslugi gasilcev pa so bila vsa sosednja poslopja ohranjena. Pogorelka Kadunčeva trpi okoli 20.000 Din škode. Bukarešta, 14. oktobra. AA. Rador poroča: Zunanji minister Titulescu je kol predsednik stalnega sveta Male zveze stavil predlog, nuj se stalni svet sestane v Belgradu dan po pogrebu blagupn knjnega kralja Aleksandra .('eškoslnvaiki zunanji minister je izjavil, da «r s tem predlogom strinja Pazite na svoje zdravje in ua svojo obutev! Turisti, lovol, smučarji ln v»t oni, ki imajo liodisi poklicno, b(Mli«l v zabavo opravka v vlažnem terenu ali v snoKu naj uporabljajo mazilo HEVtJAX. zn katero Jamčmo, da napravi vsako obutev nepremočljivo. — Dohiti Jo je v vseh specijalnih trgovinah ali prt glavnem založniku: Lekarna Mr. M. Leuttek, Ljubljana, Hesljeva cesta 1. V podzemlju Macohe Slikar Thoma in ruski knez O nemškem slikarju Hansu Thorni, ki je umrl pred tO leti, pripovedujejo naslednjo posrečeno anekdoto: Za časa svojega bivanja \ Monakovem (od leta 1870 do 1873) je umetnik živel v zelo bednih razmerah. Njegove slike so sicer občudovali vsi, toda kupcev ni bilo. Tako je moral Thoma mnogokrat resno premišljevati, kako bo prvega potolažil gospodinjo itd. Bilo je to v času, ko je bila v Monakovem rirejena umetnostna razstava, na kateri so bi-e. razstavljene tudi Thomovc slike. Nekoga dne je planil v Thomov atelje nadzornik izložbe in zaklical Thorni: »Takoj na razstavo, gospod Thoma! Ruski knez vas hoče videti. Že parkrat je prašni za vaš naslov.« T,i ruski knez, ki je dolgo let stalno bival v Monakovem, ie bil znan po svojih izvirnih šalah. Bil je tako bogat, da si jc lahko privoščil šale v velikem -slogu. Sicer pa je bil velik mecen umetnikov. Thoma je takoj odšel na razstavo, kjer je našel kneza, zavitega v dragocen kožuh in sedečega pred njegovo sliko »Dama v rdečem«. Thoma se je pred knezom globoko poklonil in mu dejal: »Jaz sem Thoma, svetlost. Avtor sem te slike.« »Divnol«, je dejal knez. »Zelo lepo od vas, da ste se sami potrudili sem. Tale slika je krasna. Povejte mi, mojster, ali bi hoteli portretirati tudi mene?« »Z veseljem,« jc odvrnil Thoma ter se globoko priklonil. Svetlost ie zahtevala portret posobne vrste. Knez je nosil na kazalcu leve roke velik pečatni prstan z velikanskim rubinom živordeče barve. Zahteval je. da inora imeti prstan na sliki lav tako barvo kakor »Dama v rdečem«. Kot lonorar je obljubil omenjeni prstan — zares knežji honorar. Thoma ie slikal kneza z največjo pazljivostjo. Posebno pozornost je posvetil dragocenemu krznenemu plašču, ki ga je imel na sebi linez, in rabinu. Ko je bila slika gotova, jo je poslal v Kneževo palačo in čakal knežje nagrade. Veliko je bilo njegovo razočaranje, ko jc kmalu prišel na njegovo stanovanje knezov sluga in izročil Thomi majhen omot s pismom. V pismu je stalo, da portret žal ni izpadel po knezovi želji, ker je rubin na sliki bolj podoben lešniku kakor rubinu. Zato mu knez pošilja za nagrado lešnik. Thoma sc je silno razjezil. Na srečo je knez pozabil v ateljeju dragocen krzneni plašč, ki je bil šc daleko več vreden kakor rubmasti prstan. Ko ie knez pisal, naj se mu pošlje plašč, Thoina spon ni odgovoril. Zato jc nekega dne knez sam prišel po plašč. Ko jc Thoma videl, da sc jc pred njegovo hišo ustavil knežji voz. se jc brž zavil v knezov plašč in sedel v naslanjač. Knez je seveda prišel zaradi plašča. Toda da bi potolažil razjarjenega slikarja, mu je položil v naročje cel šop tisočakov, kar jc Thoma sprejel na znanje z velikim notranjim veseljem, česar pa na zunaj ni prav nič pokazal. »To je za vaš izvrstni portret,« je dejal knez. »Ono z lešnikom pa jc bila seveda samo šala.« Toda knez je bil začuden, ko je videl slikarja, kako se zvija v fotelju in stoka od bolečin. »Kaj vam je, mojster?« ga je sočutno pobaral. »Tako slabo,« je stokal slikar, »in zebe me. Pred dvema dnevoma me je obiskal star prijatelj, ki pa jc včeraj umrl za črnimi kozami. Tudi jaz se bojim, da sem nalezel črne koze. _— Svetlost je gotovo prišla zaradi plašča. Prosim za oproščenje. Tako me je zeblo, da sem jta oblekel.« * »Kaj, črne koze!« je ves prestrašen zaklical knez. »Kar imejte plašč za spomin. Zbogom!« In knez je planil ven, kakor bi ga podilo Erinije. Čez nekaj mcscccv, ko jc bila zopet pomlad, je Thoma pisal knezu pismo in ga prosil, da bi zopet prišel po svoj plašč. Vso zimo mu je plašč izborno služil, sedaj pa ga več ne rabi. Ono o črnih kozah pn je bila samo rc-vanža za lešnik. Knez pa se jc tej šali tako od srca nasmejal, da jc poslal slikarju še dragocen prstan z rubinom. Za plašč pa sc tudi ni več zmenil... »Ko sem malo prej zavpil »deset*, je odmevniki z druge strani »trideset*. Kako si to razlagate?« »To je trojni odmev.« »Alj sta si Kovačeva dvojčka res tako podobna?« »Ne — eden je fantek, drugi je deklica.« Prva prijateljica: »Ti imaš pa vložek v laseh?« Druga prijateljica: »Jaz? Ne! Ali se vidi?« Zaročenka: Ali mi obljubiš, da po poroki nc boš več kadil? Zaročenec: Obljubim. Zaročenka: In da ne boš več pil? Zaročenec: Obljubim. Zaročenka: In da zvečer ne boš več hodil v kavarno? Zaročenec: Obljubim. Zaročenka: In česa se boš še prostovoljno odrekel, ljubi moj? Zaročenec: Tebe, draga moja! Pes, mačka in antena Karo, močan buldog, stopi pred vežma vrata. Pri sosednjih vratih stoji maček in se umiva z svojo tačko. Karo stopi k mačku in mu pravi: »Slišiš, prošnjo imam do tebe. Zvečer splezaj na streho in pretrgaj anteno.« »Zakaj?« ga vpraša maček. »Ker pri nas ves dan in vso noč strašno razgraja zvočnik. Moji živci tega ne morejo več prenašati.« »Kaj bom pa dobil, če pretrgam anteno in umolkne zvočnik?« »Dani ti častno besedo, da te ne bom več preganjal.« Maček spleza na streho in pretrga anteno. Pet dni nato se sreča s Karom, ki ga takoj napade in ugrizne za rep. »Ali je to tvoja častna beseda?« je maček besno zamijavkal. »Ali ti nisem pretrgal antene?« »Res si jo,« je lajal Karo, »ampak medtem je moj gospodar kupil aparat brez antene...« Večerni trgovski tečaj knjigovodstvo, korespondenca, stenografija itd. -Začetek 15. oktobra ob 7 zvečer Vpis vsak dan. Najboljša dopolnilna priložnost za ljudi v praksi. Trgovski učni zavod v Ljubljani. Kongresni trg št. 2-IL (u) Usnjeni suknjiči pumparce — najboljši nakup. A. Presker, Sv. Petra cesta 14. Nad 100 blagovnih in predilniških tovarn te je združilo v Zedinjenih državah z namenom, da za-tro stavkovno gibanje ii> delavsko organizacijo. V notranjščini Masarykovega doma dan, saj obsega ozemlje Moravskega Krasa okoli sto kvadratnili km ploskve, ln se ti podzemeljski svetovi vedno znova odpirajo in odkrivajo. Vsako zimo so na delu pridne roke, ki grebejo po tem svetu in prodirajo v nova prostorja. V prihodnjem letu se obeta v bližini Masarykovega doma odkritje novega podzemeljskega kompleksa s svojevrstnimi, steklu podobnimi kapniškimi tvorbami. Macoha ni samo triumf in veličastna emanaeija kraškega bistva. Tisti zgornji hodnik, ki zija 138 m pod njim ko brezdno, je marsikomu bil v pogubo, ko je v obupu nad bednostjo svojega življenja planil v globino in mrtev ter v kose razbit treščil na dno prepada. Spremljevalec nam je spodaj na dnu pripovedoval, da storijo vsako leto na tem mestu trije, štirje takšen konec svojemu bednemu življenju, da je lani strmoglavil iz višine samomorilec ravno v trenutku, ko se je spodaj nahajala skupina obiskovalcev, ki se je v onemelosti in znprepašče-nosti razbežnla. Tudi takšne stvari lahko izveš in vidiš na Macohi. Dobro je, da nismo tudi mi doživeli nečesa takšnega, ko smo stali tam spodaj pri jezeru in se o teh rečeh razgovarjali... —c. Pred nakupom si oglejte veliko rac stavo otroških in igračnih vozičkov, ntolic, holcnderjev, malih dvokoles tricikijev. Šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarne ,.TKI KUNA" F Batjel, Ljubljana, Karlovika c.4 Najnižje eenet — Cenik franko. Vtisi s potovanja po čehoslovaški republiki Moravski Lurd je bil prva postaja. Zakaj Moravski Lurd? »Boste videli,« mi odvrne poslanec Samulik, in ni minulo dolgo, ko smo obstali v popolni temi in je pred nami v naravni kraški duplini približno sto metrov pod zemljo zablestela podoba Gospe Lurške, pod krasnim naravnim baldahinom, ki ga je ob duplini spletla priroda sama. Iz vse Morave prihajajo božje-potniki semkaj in se z lučkami v rokah pomikajo IK> podzemeljskih duplinah k Moravski Lurški Gospe. Na dnu osmerib jezer in voda, ki se vijejo po tem kraškem svetu, pa se v sinjem blesku odsvitajo lučke. Ko nam poslanec Šamalik vse to pripoveduje, pristavlja, da ga ni človeka, ki bi ob takšnih prizorih ne začutil ganotja, in da je le malokdo, ki bi se mu ne orosilo oko. Ostrovshe jame razpravljati, ker so te osnove obče znane ter se je o tem že veliko pisalo in je o tem razen tega v vsaki šolski knjigi dovolj poučne razlage. Kar velja za obče kraške podzemeljske pojave in tvorbe, velja tudi za Macoho in njen svet. Tujci in potniki, ki si nameravajo ogledati Macoho, izstopijo navadno na postajališču Blansko blizu Brna. Meni se je nudila prilika, da tudi topot postanem žrtev znane »moravske diktature«, ki sein o njej že pisal. Moral sem v avto in zopet so mi dejali, da se vrnemo zvečer enkrat v Brno. Na ta način smo lahko vse Dopoldne do temeljitega izkoristili zn ogled ne samo M&cohe v najožji označbi besede, ampak tudi jam in podzemeljskih prostorov v bližini, predvsem U-ko zvanega Moravskega Lurda in Ostrovskih jam. Za odkritje obojih sii je pridobil med drugimi posebne zasluge poslanec Lidove stranke Šamalik, ki Macoha Pol ure od Ostrovskih jam stopiš lahko na tako zvani zgornji most in zreš v 138 metersko, od mogočnega skalovja obdano globino Macohe, spodaj macoško brezdno z 20—40 m globokim jezerom. Tam spodaj v tem veličastnem skalovju se lahko I>o cele ure sprehajaš mimo podzemnih krasot, po stopnicah brez prestanka gori, doli, gori, doli, dokler te od dna macoškega brezdna ne zapeljejo na motornem čolnu pod oboki kraškega skalovja po jezeru do najlepšega prostora, do Masarykovega doma, in odtod naprej do izhoda, kjer lahko potem nadaljuješ z opazovanji svojo podzemeljsko potovanje dobre pol ure po tako zvanih Katerinskib jamah. Kdor ima namen, temeljito si vse te stvari ogledati, naj računa, da bo porabil za to skoraj ves Macoha! Mačeha bi rekli po naše. V srednji Soli ti razlaga in pripoveduje profesor o Macohi ter lepoti njenih jam in podzemeljskih prostorov. Bilo je to stalno v zvezi z našo Postojnsko jamo. Pozneje v življenju ni veliko prilike več, v razgovoru spominjati se teb stvari. Prav gotovo pa je, da podcenjujemo ta moravski podzemeljski svet z vsem pestrim bogastvom, ki ga je v teku dolgih dob oblikovala kraška priroda. O vzročnih osnovah podzemeljskih kraških pojavov in tvorb ne kaže tukaj je bil tako prijazen in nas je v obeh jamah seznanil z raznimi zanimivostmi Moravskega krasa. Vse možne formacije in igre kraške prirode lahko vidiš in opazuješ: božično drevo in glavo bufona, konjsko kopito in čarodejko, baldahin in mogočna drevesna debla, roko — in v Moravskem Lurdu celo Kristusov obraz, ki bi ga pa zaradi višine položaja najbrže ne bili opazili, ako bi nas poslanec Šamalik ne bil na to posebej opozoril. Potem stalagmiti, stalaktiti, zrastki stalagmitov in stalaktitov. ln druge čudovite tvorbe tega veličastnega podzemeljskega sveta. Ob 138 m globokem prepadu Macohe so kakšnih petnajst minut oddaljene od Moravskega Lurda. Nahajajo se v globinah tako zvane Balcar-jeve skale v bližini naselbine Ostrov. Kakor Moravski Lurd, tako so tudi tukaj podzemeljske jame razsvetljene z lučjo in svetlobo električnih žarnic, kar še bolj povzdiguje romantično krasoto, ki se razliva po teh duplinah, prehodih in dvoranah. Vsak prostor ima svoje ime in označbo: iz tako zvane Popeluške pridemo v Stojanovo kapelo — po obliki kapelel — odtod do Masarykove jame, Fochovega doma, Wilsonovc rotunde, Mossevveldove, Križove, Liechtensteinove, Švehlove im Cesarske jame. Vse to po 100 do 150 m pod zemljo. Poslanec Samulik, ki dobro pozna ves ta svet in ki je videl tudi Postojnsko jamo, zatrjuje, da so Ostrovske jame po njegovem okusu najlepše in najveličastnejše, kar je stvorila kraška priroda v svojem nedoumljivem snovanju in oblikovanju. Tako naokrog V Ljubljani in menda tudi v Mariboru — da ne bo zamere — so 6e ljudje pretekli teden kar čez noč čisto spremenili. Meni vsaj se tako zdi. IPrej so gledali ljudje »mrko«, sedaj pa gledajo silno radovedno in živo; prej so bili ljubljanski obrazi kisli, kakor bi jih vlekel iz čebrov za kislo zelje, sedaj pa kažejo nekako napeto pozornost in še večjo radovednost. Prej so ljudje molčali, kakor da so besede po cekinu, sedaj pa so se jim jeziki razvezah in jeziki govore in pripovedujejo stvari, da bi človeku kar novi lasje zrastli od same groze. Ljubljana še nikdar ni bila tako zgovorna kot je bila in je še te dni ln popolnoma potrjuje sodbo ranjkega dr. Kreka o Ljubljančanih, ki jo je izrekel pred leti v dunajski kavarni »Reichsrat« pri Črni kavi: »Ljubljančan je čenča!« Ta izrek lahko »otrdi natakar-racunov, če še živi, kateremu je dr. krsk plačal dve »črni«, jaz pa nobene. Polne glave čemč pa ni dobro prenašali in tako me je zaneslo tja v Tivoli, v oddelek, ali kako bi rekel, kjer se igrajo otroci. Nekateri ljudje ne marajo otrok, ker jim preveč čvilijo in kriče; mene pa to nič ne moti. Najbolj všeč so mi tisti najmanjši In najmlajši, ki polegajo ali pa slone še v vozičkih. To eo največji gospodje na svetu. Kričijo in derejo ee lahko, kjer se hočejo in kolikor se ho-tejo, pa Jih noben policaj ne zapiše, obl.ižejo vse. kar dosežejo, mame in varuhinje pa se morajo kar •lepo pokoriti njihovi volji: zadere se, pa mu morajo daU jesti: zadere se. pa ga morajo gugati ali pestovati, zadere ee, pa morajo — Laj vem kij še vse. To je prnva gospoda, ki res uživa neomejeno ■vobodo! Ena stvar je pa le na svetu, ki tudi to gospodo kroti, In kakor sem opazoval, tudi dobro kroti: to |e dudla. V ljubljanskih predmeetjih, pa tudi na deželi, Imajo še prave dudle. To je platnena krpa, v katero zavijejo kepico sladkorja, nekaj stolčenega kunina in podobnih stvari; vso to zmes podvežejo in >glavo« porinejo otroku v u6ta, da jo žveči; to otroke popolnoma pomiri, da vendar ne zijajo kakor jesiharji. Mestnim otrokom pa dajejo v usta gumijaste »foperk-e (neinško-dunajsko: Fopperl), ki so tudi prav praktični, ker se tak »goljufivček« lahko stakne s steklenico z mlekom ali pa s kakšno drugo tekočino, pač po potrebi. Tako sedim v tej družbi včasih cele ure in gledam, kako ta drobiž nadelava s svojimi »golju-fivčki« in z dudlami. Tako je bilo tudi te dni, ko sem zbežal pred »čenčami« med svoje miljence. Ni.sem jih pa še dolgo gledal, ko so mi nehote prišle na misel besede nemškega pesnika — mislim, da je bi! to Schiller, ne vem pa tega več natanko —, ki pravi nekje: ».. .das ganze VVeltgetriebe regiert der llunger und die Liebec (ves 6vet vladata lakota in ljubezen). Permisljeval sem te besede in gledal otroke — nenadoma pa se mi je zazdelo, da Schiller, ali kdor je že bil, le nima čieto prav. Prav gotovo ni hodil nikdar gledat otrok; kajti, če bi bil gledal otroke z dudlo v ustih, bi bil zapisal >... das ganze Weltgetriebe regierl die Dudla und die Liebe!