15. septembra 1950.
Štev.53.
( Leto III.
Leto dni ze mineva, ko je Klic Triglava postavil zahtevo, da Slovenski narodni odbor ' začne z delom. Ce je tedaj za koga se veljala ugotovitev, deš, da se ni bas za akcijo,je ta ugotovitev danes tudi zanj brez osnove, odkar je sam predsednik narodnega odbora zapi j sal: "Narodno politično delo je skrajno potrebnoJ"
Tega izgovora danes torej ni vec. Zdi se, da tisti, ki so ne k o <5 tako govorili, danes , hite na ves glas povdarjati - da bi zamujene prilike nadomestili? - da je treba delo po= ape£iti. A glejte.' Sedaj pa Öujemo spet nekaj novega: zakaj stojite ob strani, zakaj nas } podprete in zakaj nam ne pomagate pri delu?
In vendar smo tudi na to že davno dali svoj odgovor. Povedali smo, da naj se vendar %rodni odbor, ko si je Že privzel to pomembno ime in vlogo, ki iz tega izhaja, sam kaj 2Sane. 'Naj njegovi ttlani kaj sami store,' Kajti be ima narodni odbor za seboj vebino emi= "racije, kot mnogi radi povdarjajo, poten mu vendar delo ne bo težavno...
Pa smo mi že davno ugotovili, da tudi do tega ne bo priSlo, ker paS priti ne more.Za je tudi odgovornost tistih, ki kljub vsemu nobejo pogledati resnici v o&i, tem vebja.
Ugotovili smo, da dokler bodo blani Narodnega odbora skrivali svoja imena in svoje članstvo v Narodnem odboru, ni govora o kakšnem vidnem, vsenarodnem delu. (Radi bi pozna odstotek emigrantov, ki vedo kdo danes sestavlja slovenski narodni odbor.') Danes se ugotavljamo, da je tudi to težavno, ko pa par elanov Še vedno živi pod napabnini imeni . ^akaj? Mi ne vemo. In ugotovili smo tudi, da bo vsako delo težavno tudi zato, ker se iz ■^•rgentine, kjer je menda najveb blanov narodnega odbora, kaj prida res ne bo dalo stori=
Pa ne samo to. Opozorili smo, da je predpogoj.uspešnega delovanja in begunske noral= 1:10 in stvarne podpore ta, da bodo begunci zares zaupali svojim narodnim obetom, To kar tihe slovenske emigracije na splošno. Toda zaupanja in podpore ni v samih političnih Brankah, katerih blani so zastopani v narodnem odboru.
Poleti 1944 je nastal Slovenski ljudski blok, ki je tedaj družil prav vse struje in dtenke takoimenovanega katoliškega protikomunističnega tabora v Sloveniji. Ko je kasne= Je nekaj posameznikov na svojo pest zapustilo SLE in se z nekaterimi liberalci dogovori= ustanovitev svojega narodnega odbora, so s tem ne samo porušili edinost v "katoli= ^kem» taboru, ampak so tudi onemogočili zaupanje in podporo novoustanovljenega Narodnega bora za Slovenijo od strani onih ljudi, ki so že ostali v Slovenskem ljudskem bloku.Ka j"ncje se je ta SLB sicer razšel, toda edinosti le ni bilo. In na tem smo be danes. S tem •j. atkon, da "katoliški" del narodnega odbora ne podpira tudi lepo žtevilo uglednih ve = •J^.-.ov, ki v SLB niso igrali vidne vloge. Tako stoji danes na obronku narodnega odbora L^^hateri bivši narodni poslanec, senator. Župani glavnega in ostalih slovenskih mest, hi poleg ostalih veljakov mogli samo ojabati narodni odbor in podpreti skupne napore, edvsem pa pogrešamo pri tem mlado generacijo, ki bo jutri hote ali nehote prevzela kr= 'al° "katoliSkega" tabora...
4aj se je medtem zgodilo na liberalni strani? Pod okupacijo združeni liberalci v Na= e9n4 delovni skupnosti so doživeli podobno usodo kot na klerikalni strani. Tudi tu je
«rf
St.53..
• 1
del - pripadajoč izključno Jugoslovanski nacionalni stranki - zapustil svojo skupnost in na svojo pest z nekaterim klerikalci osnoval narodni odbor. Kasneje v emigraciji je sicer prišlo do prekrstitve JNS v Slovensko demokratsko stranico in do istočasne pritegni= tve nekaterih članov ostalih liberalnih grupacij. Poteza bi bila vsekakor dobra, Če bi bila izvedena sporazumno in soglasno, Četudi je tak način prekrŠČavanja in stapljanja v emigraciji ( daleč od volilcev in pristašev v domovini.' ) kaj riskantna zadeva. Toda pri felo je do tega, da je JNS enostavno prenehala obstojati kot svoja stranica brez vednosti podpredsednika stranke, ki je po smrti dr.Kranerja in Ivana Puclja vodil stranico; brez vednosti ali privoljenja mnogih uglednih liberalnih političnih veljakov, četudi smo uvef jeni, da so s tem postopkom nekateri liberalci hoteli priti do homogene neklerikalne po^ liticne stranke, je vendar razvoj pokazal, da jim to doslej po štirih letih še ni uspelo Tako je slovenska begunska javnost Čisto mimogrede zvedela za obstoj Slovenske demokrat^ ske stranke, a ne pozna niti ne njenega programa niti ne njenih voditeljev; a ve, da se mnogi ugledni liberalni možje ne prištevajo v to novo stranko - poleg dejstva, da je v narodnem odboru liberalni tabor zastopan le vedno samo po elanih bivše JNS.
^ Medtem pa bo drugo leto minilo deset let, odkar je vojna povzročila razbitje države. Ze v mirnem času pomenja to lepo dobo, pomenja dvoje parlamentarnih volitev, predstavlja politično vzrast desetih novih letnikov, "če prištejemo Še k temu sovražno okupacijo, ko^ munistiSno revolucijo in emigracijo - potem vidimo, da so predvojne prilike tako temelji to spremenjene, da se mora tudi v begunstvu poznati odsev. In kako se pozna.' Pozna se v mladi generaciji, ki danes živi in snuje izven predvojnih političnih strank ali pa prav na njihovi periferiji. Ta generacija se ne sprijazni s starimi programi,niti ne na hitro prikrojenimi. Ta generacija tudi po tolikih dogodkih, razočaranjih in spoznanjih nikamof več ne gre molče in zaprtih oči. Kamorkoli bo čla in kjerkoli bo sodelovala ter tam nosi la delež žrtev in odgovornosti, hoče tudi soodločati.
Zakaj vse to pišemo? Zalcaj navajamo konkretnejša dejstva?
Samo zato, da bi dokazali, da so enostranski pozivi k sodelovanju brez smisla in p^ mena. Pa naj bodo naslovljeni na one može, ki pripadajo starim strankam, pa nočejo sođe^ lovati, ali pa.na mlajšo generacijo vseh smeri in barv, ki na lepe besede nič več ne da-
In kaj potem? Povedali smo vzroke nesporazuma in nezaupanja. Na prvakih, ki imajo & nes v rokah usodo slovenskega narodnega zastopstva in osvobodilnega dela v tujini je se* daj, da ukrenejo kaj bolj konkretnega, kot pa je besedno pozivanje k slogi. Ta nauk ji® je že delno dal tudi njihov dober znanec g.Mačke v "Sloveniji" 1.junija, ko je ugotovil* da se narodni odbor pri današnji organizaciji in v današnjem okolju ne more posebno usp1’ Čno razviti in da bi morale narodni odbor sestavljajoče stranice najpreje svoje stranice oživiti, da bi se moglo ugotoviti, kdo koga predstavlja v Narodnem odboru. - Narodni od* bor sestavljajoče stranke naj pregledajo svoje vrste in ugotove, koliko imajo za seboj in kaj zmorejo. Öe imajo vse za seboj, potem se delavcev pač ne manjka. Öe jih pa nimajo potem naj pa v okviru svojih strank in taborov store, da si jih pridobe. Kako, to pa rajo seveda že same vedeti.
K 0 N S N 0 . . .
Berite in strmite.' "SLOVENIJA" piše z debelimi črkami:
"... Vojna in revolucija sta močno predrugačili politično, kulturno, gospodarsko socialno stanje v domovini. Povratka na staro ni in ga ne bo. S tem nora računati vsak trezen Človek, ki le količkaj pozna razmere doma in ima vsaj malo pojma o Življenju i*1 razvoju narodov. Dunajski kongres je po Metternichovem načrtu skušal izbrisati francos1^ revolucijo in njene posledice, potem ko je ukrotil Napoleona; poskus pa je žalostno pt0' padel, ker državniki niso mogli ali pa niso hoteli razumeti novega duha in razpoloženj': narodov,.. Zavedamo se, da je vsaka jugoslovanska skupnost brez poštenega sporazuma Hrvati in Srbi nemogoča. Zato Želimo, da do njega čimprej pride. Sodimo, da je ena iz£y važnih dolžnosti slovenskega narodnega, vodstva, da v sporu med Hrvati in Srbi posredüöf-IIT POMAGA PO SVOJIH MOČEN najti za obe strani zadovoljivo rešitev... Narodi onstran ž6' lezne zavese sodijo svojo politično emigracijo po delu in Žrtvah, ki jih doprinaša za njihovo osvobojenje, zahtevajo od nje nesebičnosti in požrtvovalnosti, enotnosti in lomnosti. Ko se bo vrnila, jo bodo sodili po njenih uspehih, kot smo imeli priliko vi° ti pri Nemcih, Id so se rešili v tujino pred Hitlerjem. Poročila dokazujejo, da tudi S venci v tem oziru niso nikaka izjema. Doma danes Še računajo z nami, stavljajo na nas svoje nade, toda sodili in obsodili nas bodo, *6e bomo iz malenlcostnih ozirov stali ob strani ali pa delo za osvoboditev in izpolnitev narodnih ciljev celo cviali..."
Slovek bi mislil, da bere prve Številke monakovske "Slovenije". Pogledamo dobro: Ne, L^o piSe clevelandska "Slovenija", priloga Ameriške Domovine, dne 2A.avgusta 1950.
Kot se spominjamo, je nai^isal clevelandski "Sloveniji" prvi Blanek in voSSil sre£o na L g'ot sam dr.Miha Krek, ki naj bi bil obenem tudi politični reprezentant "Slovenske katoli= \	skupnosti", Sije glasilo je "Slovenija". Poleg tega smo doslej ob redkih prilikah ču=
od "slovenskega narodnega vodstva" samo dr.Kreka. Torej so morale nastati zares velike sPremembe v mišljenju vodstva "Slovenske katoliške skupnosti" in v mišljenju "slovenskega prodnega vodstva". Saj je dr.M.Krek doslej skozi dobo petih let vztrajno zastopal stali= pasivnega opazovanja razvoja srbsko-hrvatskih odnoŠajev. Povdarjal je, da bi vsako '^Posredovanje mogli Hrvatje smatrati kot poskus nadaljevanja predvojne politične taktike °Dkol jevanja Hrvatske od Srbov in Slovencev..,
j In zdaj beremo naenkrat prav tisto, kar smo Se tako dolgo in vztrajno pisali v Klicu ^iglava, kar je bilo razvidno iz številnih političnih poročil iz domovine, kar nazadnje ‘^obhodno zahteva današnja sitacija - v svobodnem svetu in v domovini.
„ Saj ni, da bi Šli v patentni urad registrirat lastnino idej. 0, ne.* Le povdariti ho= Ceöo, da nekateri razumejo prej, drugi pa kasneje.
, Malo se sicer bojimo, da je ta Članek prišel v "Slovenijo" po nesreči, brez pristan= "ta višjih". In da "kdo" ne bo veS odgovoren za Slovenjino pisanje, za njeno linijo "naših" ljudeh... Pri prilogah - in "Slovenija" je priloga Ameriške Domovine - se to rado zgodi... ( Klic Triglava je sicer "listič", včasih pisan včasih tislcan,toda vod 110 samostojen.1)
Pa vendar smo optimisti.’ In "optimisti so dobili Me vsako vojno, pesimisti pa nobene" " so bili včasih mnenja v uredništvu monakovske "Slovenije". Zato smo veseli, da je tudi clevelandska "Slovenija" prišla za nami, da je končno našla našo pot.
Zdaj pa le naprej in naj bi tem lepim besedam kar kmalu sledila dejanja.’
Optimisti,
—oooo-----
S&šgLEDI
^ y tej rubriki objavljamo razmišljanja k aktualnim slovenskim in jugoslovanskim vpraša Uredništvo prepušča piscem svobodno besedo, ne glede na svoje lastno miSljenje.)
&E K’PORUKI JUGOSLOVENSKOJ IMIGRACIJI - SRBL A. HRVATINA I SLOVDNCE.A".
jw bilo malo pisanja po vseh jugoslovanskih emigracijskih časopisih ob priliki,ko jo 0 v Londonu izdal to spomenico. Mislim, da prav vsi listi so nekako pozdravljali "ko = p" naprej". Vse skupaj pa je dalo neprijeten občutek, da je vsaj v nekaterih slučajih to ^zdravljenje bilo predvsem zato, da bi se izognili morebitnemu očitku rušenja in pomanj dobre volje, če bi se malo bolj poglobili v to spomenico in z jasno besedo pokaza=
N na osnovne napake JNO-a. - 5e in kjer je to pozdravljanje bilo res - čeprav le delom faradi tega strahu, morem reči le, da je to čisto zgrešena pot do iskrenega sodelovanja oCj slovenske, hrvatske in srbske emigracije.
j. Tudi "Klic Triglava" je pozdravil ta "korak naprej" in skoroda - sicer list tako po= c-n p0 korajžni in odkriti kritiki slovenskih in jugoslovanskih političnih razmer v e= Naciji - ni našel nobene besede kritike za to spomenico.
j ^j je vse lepo tisto, kar je eden od članov JNC-a rekel VaSenu dopisniku in ste ob= s^^Ti v št.47. "Klica Triglava". Toda: ali ja lepo, pošteno in demokratsko, da JNO na = ^ Pa pred vso domačo in tujo javnostjo kot jugoslovanska politična ustanova,
hi 17 ■ty*-cu vsu uuj.eiuu in ouju jčivuusi/ju kul. ,ju;;osxovan3Ka poxi^cxcna ustanova, ko je na e= ]>j_h0"?ranč- dovolj jasno, da Jugoslavija zlasti tujcem ( mi sami smo ^e navajeni raznih ta Prvof11 p°dobnih "operiranj" z Imenom Jugoslavije) pomeni vso Jugoslavijo, t.j. Srbijo , dvo-	Makedonijo in Slovenijo in ko na drugi strani je prav tako dovolj jasno ( brez
tji tudi gg,podpisnikom "poruke", čeprav tega jasno do zdaj Še niso priznali), da JNO ^ obena.jngoslovanska politična ustanova, pač pa le majhen srbski odbor, ki se tudi med sko emigracijo samo ne nore postavljati z bogvekaksno zaslombo.
fes ?adndi odstavek "Poruke" s pozivom na sodelovanje bi mogel zapisati le JNO, ki bi bil 9^eosTovauski in imel za seboj večino srbske, hrvatske, makedonske in slovenske eni= kf-Po" ?* A JNO, kot je, more storiti najbolj pošteno, ako najprej "skine jugoslovansko 1 l in to javno.’ ), ker nima pravice do nje: naj lepo prizna, da je to le srbski od=
St.53^ '
n
bor, ’6igar obstoj đo sedaj bazira vec ali manj na kontinuiteti medvojnih jugoslovanskih P vlad. Ko to stori, naj izda poziv srbski emigraciji, da bodo Srbi med seboj dosegli vež: jo enotnost in bodo"govorili skozi, ena usta" ter bomo tako Slovenci (enako Hrvati.’) ve= 3 deli, da imamo opravka z ve&ino srbske emigracije. JNO,tako kot je, pa Se s svojim obsto jem in imenom Šali in odbija nas Slovence, ki smatramo Jugoslavijo Me vedno ..za svojo dr^ i žavno enoto in ki belimo bodo&o Jugoslavijo tako, kot jo bodo ustvarili ve&ina Srbov , Hrvatov, liakedoncev in Slovencev, kar JNO sam piSe v "Poruki". - Samo: zakaj ne bi na r principu veSine Se organizirali in koordinirali delo v emigraciji in bi odpadle take "po;c ruke" in tudi taki jugoslovanski odbori kot je JNO. V nasprotnem slučaju pa se more zgo* J diti, da bo londonski JNO izdal Me kakšno spomenico, a bo ostalo le - pri spomenici.
Drznem se tudi ustaviti ob samih imenih podpisnikov in drznem si trditi, da vsi ti gospodje moralno niso ravno loreveä upravičeni pozivati na slogo in govoriti o demokracij ; ji ter celo, da eden ali drugi ne more niti upravičeno pričakovati, da bo jugoslovanska emigracija verjela v iskrenost njegovih besed in namenov. Kaj misli n.pr. g. Jeftić, ka= ko Slovenci sprejmemo njegovo demokratično razlaganje, ko ne moremo pozabiti, da je pod njegovo vlado v predvojni Jugoslaviji bila prepovedana slovenska narodna trobojka.- Ne, ne, gospodje, besedam je mogoče verjeti le, *ce se more verjeti osebi, iz katere besede prihajajo... Poleg tega pa ni jasnosti v "Poruki", ali je y Jugoslaviji vec narodov, ali pa samo eden - jugoslovanski.’ V naštevanju načel pod točko 3., izpade - vsaj meni - da je v Jugoslaviji le en narod. VeS jasnosti, gospodje.’
Ne pišem to zaradi kake posebne mrznje do gg. v JNO, ali do Srbov. Nasprotno.’ Prepfi čan sem, da je treba organizacijo in sodelovanje Slovencev, Hrvatov, Srbov in Makedonce^ graditi s temelja^ ne pa. s krova. Zato pa je treba več jasnosti, več iskrenosti in veČ radikalnosti, pa čeprav se zgodi, da potem eden ali drugi gospod ne bo veb sedel v odbo^ ru. Trmasto vztrajanje na takih starih formah, izhajajočih iz "kontinuitete" bivših jug0: slovanskih vlad, pa vodi le Me v večji separatizem, ki ga "Poruka" proglasa za enako zl° kot komunistično diktaturo v domovini.
Stefan G-rcar.
J A V N 0 MNENJE
"GAZDn ŽIVKO" .- Gospod urednik.’ V 32.štev. Klica Triglava ste priobčili notico,ki jo je prinesel Daily Express; ta imenuje dr. Živka Topaloviča kot "Tito lian",
Ne bi se strinjal, da ponatiskujete t? ko delikatne sodbe o naših političnih Ijue deh, ki jih podajajo razni angleški časopi si, zlasti Me, če je to časopis druge vr= ste po kvaliteti. Večkrat se je Me zgodi= lo, da so bili angleški časopisi enostran sko ali pa pomanjkljivo informirani o na= Mih ljudeh.
Važnejše se mi zdi, da bi se nekdo od Vašega uredništva lotil Študija celotnega dr.Topalovičevega delovanja v emigraciji. Znano je, da se njegovi pogledi na zapad= no pomoč Titu precej razlikujejo od pogle dov nekaterih vidnih jugosl. beguncev. Dr. Topalovič ni govoril samo pred evropsko skupščino v Strasburgu. On je tudi obja= vil svojo studijo v ameriškem "New Lea= derju". Aktivno sodeluje v Socialistični internacionali COMISCO, kamor je bil spre jet kot polnopraven član. Dalje izdaja v Parizu list "Sindikalist" ter "Le Syndi= caliste exile" v francoščini. Znano je tu di, da je bil dr.Topalovič s svojini izva janji precej toplo pozdravljen od Članov londonskega JNO, ko jim je lansko jesen dr*= žal predavanje o sporu Tito-Moskva ter od= nošajih z Zapadom, Dr.Topalovič je objavil tudi svojo razpravo o isti temi v pariški "Naši reči", ki jo izdaja Srbska demokrat=
ska omladina.
Imam vtis, da je dr.Topalovič danes eden najbolj aktivnih biv. jugoslovanskih politikov, če ne sploh najaktivnejši. Poleg tega, ima na Zapadu dosti močno zaslombo. Njegovo stališče je zato dvakrat pomembnejše in bi g-bilo treba silno kritično preštudirati.-M.?*
Stališče Slovenske Pravde,- Dragi g.urednik»^ Klic Triglava je zadnje Čase prinesel veČ ^ ročil glede sporazuma med Slovenci, Hrvati i*1 Srbi. Pogrešam, da bi se številne politične grupe javno izjavile, kako si tak sporazum zamišljajo. Omenili ste le spomenico london^ skega jugoslovanskega odbora.
Medtem se je tudi Slovenska Pravda izjavi la in dosti podrobno navedla svoje stališče ^ svojem biltenu. Ge bi se kdo od Vaših citate-^ Ijev zanimal za stališče Slovenske Pravde, piše na H,"^PRAVDA, London, W.C.I.
Zahvaljuje itd.
I. Jenko.
Komunistična prožnost,- Gospod urednik.’ Po’pA, Čilo Vašega dopisnika iz USA, objavljeno v J* štev. KT-ja, se mi ne zdi dosti verjetno. slednji dogodki, kot obisk angl.podtajnika A’ Daviesa, ameriško posojilo Titu, pripravil6') nost Tita na ponovno direktne razgovore z l't lijo glede bodočnosti Trsta, itd., prej goV° re za to, da se Tito le nagiba k Zapadu.
Toda tudi v tem slučaju je zaključek Vašega dopisnika pravilen:
IJLIC trigiava.
St.53.'
,3tr.5.
t,
.< Tito je demokratični emigraciji skrajno kvaren. Razbita in neurejena emigracija ne Predstavlja proti eontnemu Titu dosti,To ve ■l-Ga tako za slovenske kot sploh jugoslovan= 3ke begunske razmere,	H. D.
o
s literatura in politika,- Spoštovani g.ured= Piki Lanskega leta je Slovenska Pravda usta Povila knjižnico in jo ponudila vsem Sloven 2 ceni, ki bivajo v Vel.Britaniji. Z velikim ve ::3eljem in zadoščenjem si izposojujem knjige, ^osebne važnosti pa se mi zdi ''KNJIŽEVNI ^STNIK' - glasilo knjižnice. Sprva so bile ] njem samo recenzije knjig in seznami,v 5. r*tev. pa sem zasledil zelo pomemben članek "?ar misli". Pisec ‘članica je orisal stanje : ^našnje slovenske literature. Medtem ko je v domovini vprežena v namene komuniznB. in ^terializma, je stvar v emigraciji skoraj Povsem pozabljena. Politične osebnosti se ■ krčevito oklepajo nekih namišljenih "tradi= cij" in "pravic" ter se preklarijo med se= k°j. Ta gospoda se ne zaveda, da je dokaz jodovega (v našem slučaju emigracijskega) Pivljenja literatura in prosveta ter njih ^zgibanost, ne pa politiziranje in politi= ^btatvo. To so namreč ekstremi, v katere emigracijsko politično delovanje zašlo. Pisec Članica povdarja potrebo po končen Raciji in povezanosti med emigracijskimi literati. Včasih se človeku porodi misel, da neaktivnost na tem polju svoje korenine ^ bagibih poedinih strank prilagoditi tudi 'jPjiŽevnost njih namenom. V svoje lastno za 1°3cenje izjavim tu, da tega svojdfnišlje= Pfe ne spremenim, dokler ne.dobim dokaza,da ,QQu ni tako. V dokaz pa ni ne bo niti bese ^t'jenje in ne napadanje, temveč akcija, ka Gt,e si pisec članka "Par misli" tako želi.'
A. B.
NOVA MEDNARODNA ORGANIZACIJA
v. V zadnjih letih smo že doživeli ustano= ltev več mednarodnih begunskih političnih j/e2. Prvi tak slučaj je bil Srednjeevropski ^ederaini klub (intermarium), ki se je le= preimenoval v Srednjeevropsko federalno ^banje, To gibanje ima tudi svoj mladinski
Kmečki prvaki so si ustanovili svojo burodno kmečko unijo. Letos je na 'Škot
'«d
zboroval AntiboljŠevički blok narodov, ^./b^ikalisti so združeni v Mednarodni cen= svobodnih sindikalistov v izgnanstvu, j,.. .Koncem julija pa se je ustanovila v Ane Jv«1 ^^^-tisko demokratska zveza za Srednjo br°Po. V njej so zastopane kr Seans ko- deno= ^QaPske stranke iz Slovenije, Madžarske,0ež bf’ ^°ljske in Litve, Zvezi predseduje Msgr. kp’ Korvath, predsednik madžarske krŽc.demo j^^tske stranke. V zvezdnem odboru je dr.M. si-q^	Predstavnik slovenske IcrMč. demokrat
jC® •!'5udske stranke. Njegov pomočnik je Msgr. bc Gabrovšek.
0 Nova zveza bo informirala svobodni svet e3ničnih prilikah v prizadetih državah
onstran železne zavese, vršila propagandno delo za krščanske narode pod komunistično ti ranijo, delovala z vsemi dopustnimi sredstvi na osvoboditvi teh narodov, po osvoboditvi s skupnimi napori gradila krščanski red ter še potem praktično•nadaljevala z medsebojnim so delovanjem zvezdnih članov. Zveza bo posveti la skrb voditeljem krsčansko-delavskih sindi katov v inozemstvu in skrbela za mladinsko organizacijo. Prav tako bo zveza tudi izdela la načrt o politični organizaciji v Srednji Evropi, ki bo sestavni del Združene Evrope.
NOVI ODBOR SLOVENSKEGA DRUdTVA
London,- Novoizvoljeni Člani odbora Sloven= skega Društva v Veliki Britaniji so,si na 1. seji takole porazdelili posle:
G. Prane Sesek - predsednik; g. Jože.Rehberger - podpredsednik in kulturni referent; g.prof.Sekolec - tajnik; gdč. Vida Zabavnik - blagajničarka; g. Drago Otorepec - gospodar.
Novemu odboru želimo mnogo uspeha in podpore s strani vseh’ članov Društva.1
60 - LETNIK
Obilo zdravja in če mnogo let želimo na Čemu poznanemu in priljubljenemu pesniku dr. Joži Lovrenčiču, doma iz Kreda v Kobariškem kotu ob Na(ji2i ned Matajurjem in Stolom, ki praznuje letos svojo 60-letnico.'
OBTRT STOLETJA
"SLOVENSKI GLAS" iz Belgije poroča, da so 6.avgusta praznovali v Steinerboschu 25-letnico dela v jami štirje slovenski rojaki. Ob tej priliki so jim priredili -lep pisan ve čer s štiridejanko "Dve materi" In narodnimi pe smimi.
SEJMIŠČE POD KULTURO
Ljubljana,- "Slovenski poročevalec" piše:"Za dnje čase se je razpasla grda navada,da po= sobno ženske, ki prihajajo z raznih krajev podeželja po kupčijskih poslih, imajo za naj ugodnejše zavetje podstavke Prešernovega spo menika in prostor okoli njega..."
Ljubljanski humoristični "PAVLIHA" pa k temu pripominja:
"Kaj bi nergal in zraven Še požiral sMnej
Zapomni si: brez jajc, klobas, masti,
slanine,
še Kranjce, vedre vsaka poezija mine."’
Pod naslovom "Mariborski tedni" pravi PAVLIHA:
"Jurček premišljuje: Sami tedni.’ "Teden cest", "Teden prometa", "Teden Čistoče" in tako naprej. Skoda le, da nimamo na primer še "Tedna zelenjave" (ali pa "Tedna klobas").' - Nu,da, v Ljubljani se jim paČ lahko kolca.'
KESA NI - ZELENJAVE NI - .ZOBKE KREME HI - M J SPLOH SE JE ?
T Po "Slovenskem poročevalcu"
"Do kraja sem iztisnila tubo zobne kre= Celje je poslal 28.junija terpentin, ki pa me.^Treba bi bilo kupiti novo. Napotim se v Se danes lezi neizkoriŠSen v skladiŠ&u, zo= bližnjo trgovino. Uslužni "nimamo" je bil od pet - ker ni rakuna." (21.avgusta 1950.) govor prijazne prodajalke, V upanju, da jo	"Pred dnevi me je. pot zanesla na Ijubljar)
dobim drugod, hodim od trgovine do.trgovine; ski trg že precej pozno dopoldne. Razumljivo ko stopim iz zadnje, ostanem praznih rok.Zob je, da so prav zaradi tega klopi Že kazale ne kreme v vseh kranjskih trgovinah, katerih gola rebra. Precej je bilo le Se suhe paprik ni malo, nimajo nikjer. Slučajno sem imela ke, tudi krompirja je še bilo, le zelenjave službeni opravek v Ljubljani. V prepričanju, je bilo bolj malo. Skoraj ves trg sem že pre da ima naža slovenska prestolnica tega na_ iz hodila, kar zapazim na klopi lepo razvrSČene bero, stopim v Na-Ma (Narodni Magazin). Med cvetace, ki jih je debelušna prodajalka po^ vsemi številnimi suhimi in mastnimi kremami, nujala mimoidočim. "Koliko pa hoŠete zanje?'1 med kolonjsko vodo, pudrom in šminko, zobne vprašam. "Kakor je," mi odgovori. "Po osem, kreme ni, Pa ne samo v Na-Ma, vsa Ljubljana devet, deset jih prodajam." Začudila sen se. je nima. Kje so vzroki, da tega osnovnega "Ta je pa res še poštena," pomislim in vzame1
sredstva osebne higiene ni na razpolago?Kaj mi koristi suha in mastna krema, kolonska voda, puder in Šminka, 8e nimam tistega,kar je potrebno bolj kot vse to? Da manjka suro= vin, je malo verjetno, da manjka materiala za tube, se manj, ker se v prelepljenih tu= bah "Odola" prodaja bela krema za čevlje."
(24.julija 1950.) "Dokler•smo pri nas tonili in pili vino, ki smo ga dobivali iz obveznega odkupa oz. ob»? vezne oddaje, so bile cene vina precej niž= je, v primerjavi s cenami ostalim živilom pravzaprav sorazmerne. Zaradi tega so bile kajpada cene vina v prosti prodaji oz.pro= stem nakupu tudi nižje. Toda kakor so v po= trošnji kopnele količine vina- iz obvezne pro daje,, tako je polagoma rasla nakupna cena na prostem trgus Danes je položaj že tak,da te kjerkoli na Štajerskem vinogradnik, ki ima Me kaj vina naprodaj, vpraša za liter vina od 120 do 150 pa tudi vec dinarjev. V zadnjih dveh mesecih kupujemo skoraj vse ko licine vina v prosti prodaji po visokih od= kupnih cenah, ki se povprečno gibljejo od 90 do 120 dinarjev. Spričo take nakupne ce= ne so seveda cene v potrošnji tudi visoke. Zaloge vina, kupljenega v obvezni oddaji,pa so tako majhne in kom j še zadoščajo za po= trebe v naših največjih industrijskih sre= diščih (Trbovlje, Kranj, itd.), kjer dobiva jo delavci vino se po nižjih cenah. Vsa na= sa gostinska podjetja pa točijo vino, kuplje no po prostih odkupnih cenah. V tej potroč= nji znaša cena vina glede na kategorijo go= s tinskega podjetja od 120 do 200 din za li= ter."	(24.julija 1950.)
"V ptujskih zadružnih trgovinah bi se marsikaj izboljšalo, če bi dobavitelji v;po= redno z blagom pošiljali tudi račune. Tako pa se dogaja, da leži blago v skladišču tu= di po mesec dni in več, blago, ki ga primanj kuje, pa mora ležati v skladiščih. Zgodi se, da Trgovsko podjetje "Železnina" v Ljublja= ni pošlje po večtedenskem zaostanku račun le za eno vrsto blaga, dofiim je poslalo več vrst. Najslabši je Kmetijski magazin v Lju= bljani, ki je poslal umetno gnojilo Se 24. julija - brez računa. Gnojilo je že razde= Ijeno zadrugam, te pa ga ne morejo razproda ti, ker že ni - računa. Industrijski servis
lepo karfijolico. Nemudoma je izginila v tof bo, prodajalki pa sem dala 10 dinarjev. "Saj ste ob pamet," zakriči le-ta vsa iz uma."Detf set kovačev, ne pa dinarjev. Toliko plačajte ali pa karfijolo nazaj." Seveda je cvetača romala iz torbe nazaj na svoje prejšnje me= sto. Sto dinarjev za eno cvetačo? Ta ni vec "drobna" s trga, debela je, saj zahteva de= bel denar."	(14.julija 1950.)
"V Ljubljano ne prihajajo zadostne koli" čine mleka, ob vsem tem pa se po nalomarno= sti raznih neodgovornih uslužbencev mleko §e kvari. V juniju se je v Ljubljani pokvarilo 30.000 litrov mleka in to 17.000 litrov sam0 iz okraja Ljubijana-okolica.- Kljub večlet^ nim izkušnjam v preskrbi našega glavnega ne=; sta nekateri organi še vedno ne čutijo dovoU odgovornosti, da bi uredili redno dobavo z?5* dostnih in kvalitetnih količin mleka za Ljvk bljano. Predvsem so pri tem krivi nekateri okraji, ker ne dobavljajo redno določenih k0 ličin, poleg tega pa tudi posamezni ljudje, ki so odgovorni za odkup in dovoz in ki v svoji malomarnosti puščajo, da se mleko kva^ ri ali ostaja na terenu neuporabno."
(17.julija 50.)
'Na II. republiški razstavi v bežigrajski girl naziji (v Ljubljani) prodajajo pri vhodu to0' letno milo po 30 din 100 gramski kos. Prav tam lahko dobe obiskovalci razstave, ki pfea lože vstopnico, tudi glavnike po 100 do 200 din.
Isto blago prodaja obiskovalcem razstaV°J ki predlože vstopnico, tudi podjetje "Izbi01) v Stritarjevi ulici 6, in sicer v svojem od51 delku "Domači proizvodi".
^stopnica za enkratni obisk razstave st" ne 30 din za odrasle , 10 din za otroke, v°) jake in skupine po 20 oseb. Otroci do 14 ta imajo v spremstvu staršev prost vstop.
(26.julija 1950.)
Iz Goriške,- Otave ne bo in sadja po prodaj jalnicah skoraj ni. Zelenjave ni. Koruza Pc^ nekod Še dobro kaže, pac pa bo pridelek k°0-) p ir ja pičel. Ponekod je pričel drugič cvetß'' ti. Zaradi suše tudi ajda slabo kaže.
Goriška dobi prvega odvetnika v osebi 0 Antona Žnidaršiča, doslej v Mariboru.
(22.avgusta 1950.)
4
ZAPORNI PAS OB SLOV. MSJI	kadrov. Delegati (na ustanovnem sestanku) so
Kot smo javili ^e" v pre jšnji "Številki, so se hkrati zavezali, da bodo prednjafiili pri v Jugoslaviji proglasili za prepovedano zo= vpisu ljudskega posojila..."
no vse ozemlje 15 km v globino ob državnih mejah. V ta pas spadajo sledeči slovenski okraji: Sežana (ves okraj); Gorica: Lig, Za Potok, Medana, KoŽbana, Neblo, Višnjevi^ Šmartno, Cerovo, Vipolhe, Kozana, Kojsko,A? 3 e vica, št.Peter pri Gorici, Vrtojba, Buko=. Hca, Bilje, Miren, Renće, Opatje Selo, Ko= stanjevica, Vojšcica, Te.mnica, KarabreŠko,Ro Tolmin: Ciginj, Volče, Livek,Idrsko, Su ^id, Kred, Borjana, Logje, Sedlo, Breginj, Saga, Bovec, Log pod Mangartom; Jesenice : Ratebe-Planica, Kranjska gora, Gozd-Martu= Ijek, Dovje-Mojstrana, Jesenice, razen kra= öev Jesenice in Slovenskega Javornika, &i=
("Slov.porodevalecj' 21.9.50.)
DROBNE VESTI
Dokončana je. autostrada Beograd-Zagreb. Vožnja z autobusora traja 7 ur, medtem ko z vlakom 8 in pol ure.
Jugoslavija je premagala na mednarodnem tekmovanju v raaterpolu na Dunaju evropskega prvaka.Italijo s 9:7,
V Dubrovniku se vräi mednarodni Šahovski turnir. Zastopane niso Sovjetska Zveza in 0= stale dežele Kominforme,
Za finanćnega superintendanta v Trstu je
kovnica, Begunje na Gorenjskem; Kranj:Sv.A= zavezniška uprava imenovala Italijana dr.Hu Sv, Katarina, Jezersko, Leše; "Šoštanj :	S° Tortorela iz - Napoli ja.*
Solbava; Slovenjgradec: Črna, Muta, Guštanj, 3 1.septembrom je stopila v Angliji v ve ^otle, Slovenjgradec, Koprivna, Mežica,Leše, i^avo nova uredba glede pošiljanja paketov v fevalje, 'Št.Čhnijel, Libeliče, Crneke, Dra inozemstvo. Odslej se lahko poSilja pakete v
vrednosti £ 10 . V Jugoslavijo se lahko po= ‘sije najve& 22 Ibs na enkrat. Nobene oneji= tve ni veti glede vsebine (doslej je bilo do= loÖeno razmerje med racioniranini in neracio niranimi živili odn, dobrinami). Pa& pa so v veljavi sledeSe omejitve: Ne more se poslati ve8 kot 2 Ib. čaja, 1 Ib. kave in 2 Ib. slad korja v vsakem paketu. Za očala ni vec po= trebno imeti dovoljenja, enako ne za maščobe, "SLOVENSKA PRAVICA" se je preimenovala v "SLOVENSKA DRŽAVA", katere l.štev. je izšla 25.julija t.l. Naslov časopisa je: 2217 So. California Ave., Chicago 8, 111., U.S.A.
v°grad, Maremberg, Trbonje, Gortina, Parni jre.* Sv.Primož nad Muto; Iferibor: Brezno. Rem Sv.Ožbalt, Kaplja, Sv, Dah na Ostrem yrhu. Sv.Križ, Gornja Kungota, Crknica, Št. |lj, Selnica ob Muri, Ceršak, Slatki vrh , lodrŠnica, Jurovski Dol, Jakobski Dol, Je= ^nja, Pesnica, Sp.Kungota, Kamnica, Selni= cj °b Dravi, Pužčava; Radgona,: (ves okraj v
c°ßejnem
pae;
A
Murska Sobota:(ves okraj v
bajnem pasu). Enako okraj Dolnja Lendava.
JUGOSLOVANSKI PEVCI V IZRAELU . v> tritedenski turneji po židovski drža L so bili člani beograjske opere Valerija oalova, Melanija Dugarinovič, Lazar Jova ‘°vic. Staneje Jankovič in prvak zagrebške 0tJe?e Tomislav Neralid.
JUGOSLAVIJA B.i MEDNARODNIH SEJl-IIH Jugoslavija se je udeležila nednarodne= ^ v.eiesejma v Trstu (27.,avg.-8.sept.t.l,), ^-lesejmov, ki so bili v avgustu odn. bodo f ^P^efflbru v Smirni, Stockholmu, Bariju, Du in-Frankfurtu na Majni. Od 7.-20. okto= a pa v Chicagu,
URADjNI POmTKI O MAKEDONIJI ■
^ Lani je biio v Makedoniji 579 kulturnih 7 .Prosvetnih društev. Letos jih je 605,de= ,^';e.pa tudi nad 90 umetniških skupin.V Sko je državno gledalisfte, opera, balet in • 1harmonija. V drugih makedonskih mestih gledališč. Radijski postaji sta v Bi= Skopi ju. - Makedonija in©, danes 1A41 g3^0\Tiih šol, 98 sedemletk, 15 strokovnih in 31 gimnazij. Šiptarski otroci se uci 0 v 238, turški pa v 113 Šolah.
ŽAKAJ SO V KMvMKU USTMOmi OBRTNO'ZBORNICO...
su Safiela se bo najostrejša borba za plan ^0° disciplino in uvajala boljša kontrola 2m°oljivostjo obratov v okraju. Več paž geG,se po posvečalo kakovosti izdelkov,ker Do s tem dvignila tudi strokovna raven
DR.AVGUST SFILIGOJ NA SVOBODI.1
Kot poročajo iz Trsta, je 29.avgusta pre jela obramba dr.A. Sfiligoja uradno obvestilo, da je Prizivni dvor v Benetkah v soglasju s predlogom Višjega državnega pravdnika skle= nil sprejeti zahtevo obrambe, da dovoli dr. Sfiligoju po. zakonu predvideno začasno svobo do. Prizivni dvor je o tem brzojavno obve = stil kaznilnico v Porto Azzuro ne. otoku Elbi, kamor je bil odvetnik Sfiligoj kot žrtev demo-faŠizma sedanjih italijanskih oblasti prepeljan, da kot zločinec, kriv delovanja proti fašističnemu režimu, presedi 17 'let,4. mesece in 7 dni, ki mu jih je naložil pora= ženi Črnosrajčni režim v Italiji.
ŽE DRUGI ANGLEŽI PRI TITU
Na povabilo jugoslovanske Kompartije so odpotovali v Beograd predstavniki angleške laburistične stranke gg. Sam i/atson, pred = sednik stranke, tajriik Morgan Phillips in II. Earnshav/, predstavnik delavskih zvez v izvr šnem odboru stranke.- Po prvih poročilih se vrše razgovori med njimi in voditelji Titovo ga režim s ciljem izboljšati odnošaje med Jugoslavijo in Anglijo - na Titovo pobudo iz strahu, da ne bi Jugoslavija ostala sann, v slučaju sovjetskega napada,- Angleški časo= piši ob tej priliki povdarjajo težnjo jugo=

■' h
slovanskih komunistcv, da se dejansko našlo Berlin,- Vzhodno-nemški predsednik komunist nijo na Zapad - brez da bi nudili kakih pro Herr pieck je izjavil: "Človeštvo se lahko tiuslug. Nekateri časopisi, kot "Manchester izogne'vojni, ako se skupno z nemškim naro= Guardian", pravijo, da Tita žene na Zapad - dom zavzame za mir in prisili Anglo-Amerikan
ce, da zapuste Nemčijo kar najhitreje morejo
strah pred Kominforno, pri ten pa ne popu šca v svojem terorju dom. Pri razpravlja= nju teh razgovorov pa angleški časopisi zo= pet delajo staro napako, ko prihajajo do u=
Stockholm,- Švedski zunanji minister g.Underu je kritiziral delo mirovnega odbora, ki so
gotovitve, daffla koncu koncev Jugoslovani le organizirali komunisti v Stockholmu in izja5 zadovoljni s sedanjim režimom, heš, saj tam vil, da komunisti zavijajo resnico, ko trdi-itak nikdar demokracije ni bilo, "East is j0, da bo,oni, ki bo uporabil atomsko bombo, East". Angleži bi morali pri občevanju s Ti kriv zločina proti človeštvu. Po komunistič= ton stati na strani jugoslovanskih narodov, ni logiki bo žrtev sovjetskega napada, ki bo ki se sicer boje Sovjetov, tnda tudi ne ma= uporabila v svojo obrambo atomsko bombo, zlo rajo Tita in njegove diktature. "Manchester feinec. Čeprav je prav obratno res, da bo zlo Guardian" pravilno ugotavlja, da sedanji raz Činec oni, ki bo napad pričel. V sedanjem pri govori ng morejo zakriti dejstva, da se na= neru - Severni Korejci, ki so enako podpira^ haja dr.Živko TopaloviČ - priznani predsed= li apele komunističnega Odbora za mir, pa so nik jugoslovanskih socialistov v mednarodni kljub tem napadli Južne Korejce, socialistični zvezi, v kateri sede tudi an= Hong-kong,- Kitajski komunisti so pričeli z gleški laburisti - v emigraciji. .Rako bodo obdolžitvani, da britanske oblasti povzroča^
jo incidente na meji med Kitajsko in Hong-Kongom.
Rim,- Papež je sprejel v audijenco cesarja Isao-Dai, vladarja Viet Nama (Siam), ki je ko toliČan.- Znano, je, da komunisti poskušajo istočasno ž nemiri na Malaji zrušiti tudi se dan ji siamski režim.
angleški laburisti premostili to nasprotje v svojem delovanju, se bo kmalu pokazalo.
ARETACIJE PARTIJCEV V ZAGREBU
Položaje so zaradi delovanja v korist Kominforme izgubili podpredsednik hrvatske vlade Brkič, minister za ggzdarstvo OpaČić Vatikan,- Papež je izdal novo okrožnico "IIu-
viniZ vmani Generis", ki se peča z novimi doktrina0
mi, ki poskušajo podcenjevati vrednost uČe= nja Katoliške Cerkve.
Vatikan.- Uradni vatikanski krogi poročajo ^ zvezi s sklenitvijo sporazum med madžarsko
in minister za industrijo Žigič. vsi trije so bili srbski komunisti iz Like in člani Politbiroja KP Hrvatske*
PO SVETU
Pretoria.- Umrl je biv,predsednik Južno-af= riške Unije gen. Smuts, eden največjih so= dobnih državnikov na svetu. ,
Nev/ York.- Na izredno važen sestanek so se
vlado in Katoliško Cerkvijo, da se bo Šele pokazalo, vkoliko ima madžarska vlada sploh
voljo sporazum izvajati, kajti prav v zadnje;
ki
mesecu so se izvršila velika preganjanja nes nihov in nun na ffedžarsken.
Teheran. ~ Izbruhnil je upor Kurdov ( njihov?-
sestali gg.Bevin, Acheson in Schuman, zuna= moč se ceni na 20*000), ki so pod sovjetski^ nji ministri Anglije, USA in Francije. Nji= vplivom, Vlada je poslala nadnje vojsko in hovi razgovori bodo prinesli važne odli‘či= letala.
tve glede bodoče usode Nemčije.	Pusan,- Na korejsko fronto so prispele prve
Bonn.- Zapadno-nemŠki predsednik dr.Adenauer britanske čete. Njih prihod je navdušil vse je postavil biv.generala grofa Gerharda ven zavezniške čete, ki se nahajajo tam, saj s Schwerin za svetovalca v pogledu državne var tem je potrjeno bratstvo v orožju med demo-nosti. Med vojno je omenjeni general pove= kratskimi silami.
Ijeval na ruski fronti.	Poročajo, da so zavezniki sestrelili le^
London.- Anglija bo trenutno dala za zapadno talo z rdečo zvezdo, ki ga jc pilotiral sov-evropsko obrambo na razpolago štiri divizi= jetski poročnik Hisin Tenadij Vasilebuj. To je pešcev in dve oklepni diviziji. Francozi je sedaj prvi dokaz, da so Sovjeti aktivno imajo trenutno na razpolago 6 divizij, pris vmešani v korejsko vojno.	^
pravili pa jih bodo še 15 v teta treh let. Beograd,- Kardelj je v razgovoru s poročevo-^ merikanski doprinos bo 10 divizij.- Računa cem "Borbe" izjavil, da spričo sovjetske g°' "jo, da imajo Sovjeti na razpolago za ev. na nje proti Jugoslaviji ni Čuda, če Sovjeti Vc
pad v Evropi 60 divizij.
Washington.- Predsednik Truman je izjavil, da kot je propadla napadalnost Mussolinija in Hitlerja, tako bo propadla sovjetska. Washington.- V radijskem razgovoru 10,sep= tembra je zun.minister Acheson govoreč o
skušajo izvajati svojo napadalno politiko Y drugih predelih sveta,- Ta izjava se je baj^ nanašala na Korejo, sodijo v Londonu.
Pariz,- Francoska policija je izvršila obši.. ne aretacije komunističnih agentov v Franckin večino pognala preko meje v Vzhodno-evtai'
t	kJWJ.J.	V	ir	■L	.	.	.h;n
nalogah soverno-atlantskih sil prvič omenil ske države, kamor spadajo po svojem prepri ^ tudi Jugoslavijo poleg Turčije, Grčije,Bliž nju - pravi uradno poročilo. Mfed 2č6 aretiM-njega in Daljnega Vzhoda kot državo, ki jo nimi je bilo 13 Italijanov, 80 Rusov, loO bo treba vzeti v zaščito v slučaju sovjet= Špancev. Španska komunistična stranka v 1^ skega napada. .	________________________ ciji je sedaj prepovedana._________________________
KLIC TRIGLAVA, Miners Hostel, Green Lane, Nuneaton, Warwickshire, England.-