LETO XIII, ŠTEV. 13
Ljubljana, sreda lß. januarja 1952
VALEČ
POSAMEZNA ŠTEVILKA 6 DIN
Te dni bodo spet oživela naša smučišča. Šolska mladina ima zdaj semestralne počitnice, ki jih bo v velikem številu preživela na smučarskih tečajih, na drsališčih in na izletih v naravo. Sneg v nižinah je sicer skopo odmerjen, gore pa so bogato zasute z njim. Prostrana smučišča pod Podrto goro (na sliki) imajo že 2 m pršiča.
r
Republiški svet «veste sindikatov Slovenije postiva delovne kolektive na
tekmovanje v delavskem (spravljanja
Delavci, delavke, delavska mladina! Inženirji, tehniki in uslužbenci! Člani delavskih svetov in upravnih odborov! Člani in odborniki sindikatov!
Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo vas poziva, da se udeležite šestmesečnega tekmovanja delovnih kolektivov, ki naj bo posvečeno rasti in krepitvi delavskega upravljanja v naših gospodarskih podjetjih.
Za nami je prvo obdobje delavskega upravljanj», v. katerem so delavski sveti pokazali svojo življenjsko silo. V prvem obdobju ste se vsi vi, fizični in umski delavci'v naših gospodarskih podjetjih, člani delavskih svetov in odborniki sindikalnih organizacij neumorno zagrizli v izpolnjevanje svojih nalog, pa tudi v izpolnjevanje nalog podjetij. Dokazali ste, da znate visoko ceniti pravico do delavskega upravljanja, za katero se je delavski razred v preteklosti tako neumorno bojeval, in ki je vsi vi ne bi nikdar pustili izpuliti iz svojih rok, pa če bi jo bilo treba braniti tudi do zadnjega diha. Da je temu tako, ste dostojno dokazali v tekmovanju, ki je bilo pred kratkim v počastitev naše Ljudske armade.
Letos, ko mineva komaj druga obletnica od izvolitvč prvih delavskih svetov, postajajo naši delavski sveti z novo gospodarsko zakonodajo še bolj samostojni upravljalci gospodarskih podjetij v imenu naše socialistične skupnosti in posameznih delovnih kolektivov. Delavski sveti so na ta način čedalje bolj pomemben in odločujoč činitelj našega socialističnega razvoja in od njihove zrelosti je vse bolj neposredno odvisno, kako hitro in uspešno se bo razvijalo naše gospodarstvo in seveda skladno z njim tudi življenjska raven delovnih ljudi. To je tem pomembneje zato, ker moramo letos dokončati gospodarske naloge petletnega načrta in okrepiti obrambno moč naše države.
Zato je naša sveta dolžnost, da napravimo vse in okrepimo naše delavsko upravljanje tako, da bodo delavski sveti lahko dostojno izpolnili težke in odgovorne gospodarske naloge v korist naše socialistične skupnosti in slehernega delovnega človeka v naši domovini.
Da bomo čimpreje dosegli ta plemeniti cilj, razpisuje Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo tekmovanje delovnih kolektivov v naslednjih panogah:
1.	V izpolnjevanju obveznosti, ki jih določa delovnim kolektivom družbeni plan.
2.	V izpolnjevanju gospodarskih in upravnih dolžnosti, ki jih predpisuje vodstvom podjetja ali posameznim delavcem ostala gospodarska in delovna zakonodaja: socialna, zdravstvena in tehnična zaščita, samostojni plan podjetja ter pravilnik o plačah delavcev podjetja.
3.	V odkrivanju notranjih gospodarskih rezerv v gospodarskih podjetjih.
4.	V izpolnjevanju družbenih nalog delavskih svetov in sindikalnih organizacij.
Vsak delovni kolektiv, ki želi tekmovati, naj se v januarju pismeno prijavi Republiškemu odboru sindikata svoje stroke, prijavi pa naj hkrati tudi svoje obveznosti, ki se jih zavezuje izpolniti v tem tekmovanju. Tekmovalno prijavo naj podpišeta predsednik delavskega sveta in predsednik sindikalne podružnice kolektiva.
Delovni kolektivi bodo tekmovali v naslednjih skupinah: Gospodarska podjetja:
1.	Delovni kolektivi podjetij z nad 1000 zaposlenimi delavci in uslužbenci.
2.	Delovni kolektivi z nad 600 zaposlenimi delavci in uslužbenci.
3.	Delovni kolektivi z nad 300 zaposlenimi delavci in uslužbenci.
4.	Delovni kolektivi z nad 100 zaposlenimi delavci in uslužbenci.
5.	Delovni kolektivi z do 100 zaposlenimi delavci in uslužbenci.
Ustanove:
L Delovni kolektivi ustanov državne administracije in administracije javnih ustanov in družbenih organizacij.
2. Delovni kolektivi zdravstvenih, vzgojnih, kulturno umetniških ustanov.	.
Tekmovanje delovnih kolektivov bo ocenjeval Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo in sicer slelfcrni mesec, ob koncu tekmovanja pa za vso tekmovalno dobo. Vsakokrat bodo ocenjeni trije najboljši kolektivi iz skupin, pohvaljeni pa še trije kolektivi iz vsake stroke. Konec januarja bodo ocenjene priprave posameznih kolektivov na to veliko tekmovanje.
Naj bodo sadovi tega tekmovanja ponovni dokaz zvestobe našega delavskega razreda pri graditvi trdnih temeljev naše socialistične domovine.
Republiški svet
ZVEZE SINDIKATOV ZA SLOVENIJO
k
SODNI ZLOČIN V PLOVDIVU
Kaša vlada zahteva obnovitev procesa proti nedolžno obsojenim jugoslovanskim državljanom in preprečitev izvršitve dveh smrtnih obsodb, sicer bo spravila vso stvar pred OZX
Beograd, 15. jan. (Tanjug): Ministrstvo za zunanje zadeve Federativne ljudske republike Jugoslavije je danes izročilo bolgarskemu veleposlaništvu v Beogradu noto, v kateri protestira proti inscenira, nemu tajnemu procesu zoper nedolžne jugoslovanske državljane. Na tem procesu, ki je 'bil od 27. do 30. decembra 1951 pred okrožnim sodiščem v Plovdivu, sta bila obsojena na smrtno kazen z ustrelitvijo jugoslovanska državljana Donič Danilo in Teofil Redžepov, dočim so bili ostali obtoženci — Rade Mitev Ivanov, Julija Kacareva- Kerim Karimovič in Boris Gavrilovskl obsojeni na razne zaporne kazni od 10 do 20 let. Mursel Omerovič Mahmud, ki je na sodni obravnavi odigral vlogo agenta provokatorja bolgarske državne varnosti, je bil obsojen na pet let zapora.
V noti je poudarjeno, da te jugoslovanske državljane bremeni obtožnica — podobno kot na prejšnjih insceniranih protijugoslovanskih procesih — protibolgarske delavnosti in Zbiranja obveščevalnih podatkov. Pri tem so kot dokaz njihove krivde v obtožnici navedena tudi taka dejanja, Ki ne samo nimajo nobene zveze z izmišljeno vohunsko delavnostjo, temveč sploh ne predstavljajo nikakega kaznivega dejanja. Tako n. pr. bremeni obtožnica Julijo Kacarevo, da je leta 1947 sodelovala pri graditvi mladinske proge Samac — Sarajevo, Borisa Gavrilov-skega pa. da je izjavljal, da bi se rad vrnil v Jugoslavijo.
Toda ne samo z ničimer dokazane obtožbe o nekaki vohunski delavnosti teh jugoslovanskih državljanov, temveč tudi mnoga druga dejstva dokazujejo, da je ta .proces — obenem s svo. jo predzgodovino — nevešče pripravljena in organizirana protijugoslovanska sodna inscenacija.
Ministrstvo za zunanje zadeve FLRJ nato v noti navaja nekatere podatke o nečloveškem ravnanju preiskovalnih organov z obtoženci, o sramotni vlogi a sen t a-provcka tor j a državne varnosti Mursela Omeroviča Mahmuda, o tem, da je bilo 45 prič zaslišanih v pičli poldrugi uri. kar že samo po sebi dovolj zgovorno priča, kako so vodili ta proces. Nato pripominja, da nista bolgarski tisk in radio o vsem procesu navzlic dosedanji nasprotni praksi pri-
nesla niti besede in da je bilo dovoljeno prisostvovati procesu samo po enem članu družine obtoženih- kar kaže bojazen bolgarske vlade, da ne bi tako nečloveško in protizakonito ravnanje bolgarskih organov naletelo na upravičeno obsodbo in gnus bol-garskega in mednarodnega javneg; mnenja. V noti je nato rečeno, da b vlada FLRJ o tem ravnanju nasproti državljanom Jugoslavije, ki je v nasprotju z obveznostmi iz mirovne pogodbe in spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, prisiljena obvestiti Združene narode.
Vlada Federativne ljudske republike Jugoslavije najodločneje protestira zaradi nasilja nad omenjenimi nedolžnimi jugoslovanskimi državljani, ki so bili poklicani pred sodišče, kakor tudi proti obrekovanju na tem procesu pro.! ti FLR Jugoslaviji in njenim bivšim diplomatskim predstavnikom ter opozarja bolgarsko vlado na resnost posledic, ki lahko izvirajo iz take politike, za katere bo odgovorna samo bolgarska vlada.
Glede na dejstvo, da pomeni omenjeni proces zoper jugoslovanske dr. žavljane zlorabo pravosodja v politične namene, kakor tudi na dejstvo da se izpovedi posameznih obtožencev pred sodiščem ne morejo imeti za veljavne, ker so bili obtoženci zaradi večurnega mučenja po policiji fizično popolnoma strti in preplašeni, ter da bi zaščitila nedolžno obsojene jugoslo-
vanske državljane in branila njihove pravice, vlada FLR Jugoslavije odločno zahteva:
1.	Vlada LR Bolgarije naj tako.i ukrene potrebno in prepreči izvršitev smrtnih sodb nad obtožencema Danilom Dončičem in Teofilom HedžepovU
2.	Bolgarska vlada naj ukrene potrebno za obnovo procesa zoper omenjene jugoslovanske državljane, za katere bi bila v navzočnosti javnosti in predstavnik,, veleposlaništva FLRJ \ Sofiji zagotovljena svobodna obramba zasnovana na spoštovanju človekovi) pravic.
n. Predstavniku veleposlaništva FLR Jugoslavije v Sofiji naj se takoj omogoči stik z obsojenimi jugoslovanskimi državljani.
Istočasno vlada FLRJ zahteva, da' bolgarska vlada ukrene potrebno in prepreči svojim organom, da ne bi izvajali nadaljnji pritisk na Jugoslovanke državljan- v Bolgariji ter jim za-vi vse pravice v smislu obvezno-prejetih z mirovno pogodbo.
Tečaji za tajnike bodočih občinskih odborov
Svet za zakonodajo in izgraditev ljudske oblasti vlade LR Slovenije se pripravlja na organiziranje tečajev, na katerih naj bi se tajniki bodočih >bčinskih ljudskih odborov pripravili za delo v teh odborih. Ti tečaji se oodo začeli sredi februarja. Med obiskovanjem tečajev, ki bodo trajali 4 lo 6 mesecev, se bodo tajniki sezna-lili z načincm upravnega poslovanja j oči n in z upravnopolitičnimi ter gozdarskimi vprašanji. V nekaj letih ■m d o končali te tečaje vsi bodoči tajniki občinskih ljudskih odborov, ka-enh bo. kakor sodijo, približno pet io šest sto.
Kdngres sindikatov tekstilnih delavcev
Letos 5. in 6, julija bo v Beogradu .11. kongres Zveze sindikatov tekstilnih delavcev Jugoslavije. Kongres je razpisan že sedaj, da pripravijo sindikalne organizacije predloge za sestavo novih pravil, ki bodo sprejeta na kongresu.
Ustanovitev začasnega španskega
ftilhnv*H za "*žt* in mednarodno uuuui a g0de tov an j e
Madrid, 15. jan. (Tanjug). Blasco Fernandez, član začasnega odbora za iniciativo in zveze, ki je bil ustanovljen na mirovnem kongresu v Zagrebu, je sklical v soboto zvečer v Parizu sestanek, na katerem so bile zastopane poleg številnih osebnosti tudi naslednje organizacije: stranka republikanske unije, federalna republikanska stranka, stranka republikanske levice, gibanje socialistične akcije, španska liga za človečanske pravice, španska

ZADNJE VESTI
0 London, 15. jan. S kraljevim dekretom je bil imenovan za britanskega visokega komisarja v Malaji ge-nerallajtnant sir Gerald Templer. Mesto visokega komisarja je bilo izpraznjeno po smrti Gurneya, ki je bil lani oktobra umorjen. General Templer bo obenem tudi vrhovni poveljnik vojske in policije v Malaji. Za civilne zadeve bo dodeljen pomočnik, ki bo imenovan v sporazumu z malajsko vlado. General Templer , je eden najmlajših britanskih generalov.
•	Bruselj, 15. jan, (AFP). Jean van Houtte je sestavil danes novo belgijsko vlado, v kateri so, kakor v vladi Pholiena, zgolj ministri kr-ščansko-socialne stranke. Le dva ministra iz stare vlade nista stopila v novo vlado.
Poslednja vlada Pholiena je padla zaradi gospodarskih težav in nesoglasij v krščanskosocialni stranki glede na gospodarsko pplitiko.
Nova vlada bo morala tudi takoj rešiti težavno nalogo, kajti v državi nenehoma narašča brezposelnost in naraščajo cene, izvoz pa se mora zmanjšati, ker ima Belgija velike terjatve pri evropski plačilni uniji.
C Tokio, 15. jan. (Un. Pr.) Stab V. letalskega poveljstva je zanikal danes trditev severnokorejske in kitajske delegacije v pododboru za izmenjavo ujetnikov, da so letala Združenega poveljstva obstreljevala ujetniška taborišča v Severni Koreji. Predstavnik štaba je izjavil, da letala Združenega poveljstva niso letela nad okolico Kang-munga, kjer so' po izjavi severnokorejskega delegata ta taborišča.
•	Dunaj, 15. jan. (Tanjug). Na Dunaju so te dni odkrili veliko afero madžarsko - sovjetske paroplovne družbe, ki je nezakonito pretihotapila iz Avstrije na Madžarsko tisoč ton starega železa za madžarske livarne. Ker je v Avstriji veliko pomanjkanje starega železa, ki ga uvažajo iz Nemčije, je sedaj prepovedan izvoz kakršnih koli odpadkov starega železa. Toda navzlic tej prepovedi je madžarska restitu-cijska komisija na Dunaju po skrivnih kanalih kupovala železo po visokih cenah in ga izvažala ob za-
sovjetskih oblasti.
federacija političnih izgnancev in internirancev ter katalonska republikanska zveza.
Blasco Fernandez je obširno opisal zagrebški mirovni kongres in njegove sklepe. Razčlenil je sprejeto resolucijo o načelih borbe za mir, zlasti pa 4. točko, ki obsoja frankistični režim v Španiji, ter poudaril velik pomen teh načel za svetovno napredno gibanje sploh, posebej pa še za špansko borbo proti Francovemu režimu.
Govoril je tudi o važnem dejstvu, da je bila na zagrebškem mirovnem kongresu reprezentativna skupina španskih demokratov, pri čemer je poudaril veličasten sprejem in sodelovanje z ostalimi delegacijami, ki so odkrito izjavile, da se strinjajo s španskimi republikanci.
Po govoru Blasca Fernandeza je bila razprava. Med razpravo so sklenili ustanoviti začasni španski odbor za mir in mednarodno sodelovanje, v katerega so stopili delegati na zagrebškem mirovnem kongresu. Ta odbor bo pod predsedstvom admirala Luisa Monreala ukrenil vse potrebno, da bi se to gibanje razširilo' med španskimi izseljenci. Odbor bo v stalnih stikih z mednarodnim tajništvom s sedežem v Zagrebu ter s francoskim .odborom za mir in mednarodno sodelovanje, ki ga je. ustanovila francoska delegacija pod vodstvom socialističnega poslanca in člana izvršnega odbora socialistične stranke Leona Bout-biena.
ddmera dohodnine kmečkim gospodarstvom za leto 1951
|e končana
Vzporedno s spremembami v našem gospodarstvu je bilo treba Letos pohiteti z odmero davka kmečkim gospodarstvom. Rezultati naše davčne politike v preteklem letu so to omogočili in posel zelo olajšali. Čeprav ie je v začetku zdela ta naloga v tako kratkem času težko izvedljiva, je vendarle večini ljudskih odborov uspelo, v borih treh tednih odmeriti davek za leto 1951 vsem kmečkim gospodarstvom v naši republiki.
V primerjavi z letom 1950 je narodni dohodek v kmetijstvu lani v državi znatno narasel. V naši republiki znaša ta dvig 119 "la Čeprav ni ta dvig
—	z izjemo le nekaterih pridelkov — posledica povečanja naturalnega donosa, temveč v večji meri posledica sprostitve odkupov in povišanja cen, pa to dejstvo vendarle dokazuje, da se je kupna moč našega kmeta lani zelo povečala. Zaradi tega je bil umesten in pravilen ukrep naše oblasti, ki se je že s predpisom akontacije med letom skušala kar najbolj približati znesku končnega davčnega predpisa, da pri končnem obračunu glede na tako povečane denarne dohodke kmetov ne bi bilo večjih razlik. Prav zato nimajo danes v nekaterih Tjudškio odborih dejansko nobenih razlik, io se pravi s plačilom akontacije so kmetje ' v" teh odborih že poravnali končno predpisani davek, ali pa so te razlike malenkostne. Povsod seveda temu ni tako. Posamezni okraji
—	posebno tisti, ki so predpisali kmetom nizke akontacije —, imajo namreč ob končnem obračunu znatne razlike. V vsej naši republiki znašajo razlike med akontacijami in končnim obračunom davka 29 °/$.
Davek so tudi letos odmerjale davčne komisije pri krajevnih in okrajnih ljudskih odborih. Skupni in posamični. pregledi kažejo tudi letos, da so mnoge komisije pri delu dopustile, da so se v odmero vrinile napake, ki •vnašajo v obdavčitve precejšnja nesorazmerja, vzbujajo med davčnimi zavezanci negodovanje in otežkočajo vnovčevanje davkov. Najvidnejše in najbolj pogoste so napake v izpuščanju pridelkov pri nekaterih davčnih zavezancih, v premajhni kontroli posejanih ali zasajenih površin, v prikrivanju stanja živine in perutnine, in slično. Na splošno lahko ugotovimo, da so davčne komisije redkeje popuščale v donosih in da so upoštevale kolikor toliko tudi realne cene (čeprav so rrmogokje tudi tu napake), da pa niso vodile dovolj računa o tem, kdo je v prvem polletju izpolnil svojo obvezno oddajo, oziroma kdo se je tekom celega leta v večji meri 'pojavljal na prostem trgu.
Kakor za pretekla leta drži — po vsem videzu sodeč — tudi za lani, da so okrajne komisije premalo koordini-
Churchill in Eden zapustila Kanado ' in odpotovala spet v Washington
Churchill je ponudil maršalu Alexandru mesto vojnega ministra
Ottawa, 15. jan. (Un. Pr.) V go- | pom. pa čeprav bi bili še tako nepri-voru na banketu, ki mu ga je prire- j ljubljeni, da bi dosegla zaupanje in se
usposobila za prenašanje svojih go-
dila snoči kanadska vlada, je izrazil predsednik britanske vlade Churchill obžalovanje, ker 6 let po vojni mir še vedno ni zagotovljen in trden. Britanski narod bo storil vse. da bi mogla Velika Britanija izpolniti svoje obveznosti. Odrekla se ne bo nobenim ukre-
Finansiranje evropske armade
London, 15. jan. (AFP) V krogih Atlantskega pakta pričakujejo, da bo v kratkem urejeno vprašanje bodočega finansiranja evropske armade. Potrjujejo, da je Holandska odstopila od ugovorov, ki jih je stavljala poprej na predlog, naj bi prešla finančna pooblastila na višjo mednarodno oblast. Svet zunanjih ministrov Atlantskega pakta mora skupno z ostalimi organi pakta ugotoviti finančne prispevke posameznih držav članic, sklepe pa morajo še ratificirati parlamenti teh držav.
Sef zahodnonemške delegacije pri razgovorih o evropski armadi Theodor Blank je izjavil nemškim novinarjem, da so neresnične govorice o stagnaciji ri rav za-evropsko
spodarskih bremen.
Ko je govoril o Atlantskem paktu, je Churchill poudaril, da se je po njegovih razgovorih s Trumanom ta pakt, ki je doslej veljal samo kot vt>-jaški, razširil in postal podlaga severnoatlantske skupnosti, ki bo delala za vzpostavitev skupne obrambe in izdajala gospodarske ukrepe v skupno korist. Nato je poudaril, da je treba zastaviti vse sile ra dosego enotne Evrope in ustvaritev evropske vojske, vštevši tudi Zahodno Nemčijo. Velika Britanija bo prispevala k temu, kar pa ne pomeni, da bo postala federalna enota Evrope.
Churchill in Eden sta zapustila Kanado in odpotovala v Washington.
Dobro obveščeni krogi v Kanadi so potrdili obvestilo, da je ponudil Churchill generalnemu guvernerju Kanade maršalu Alexandru mesto vojnega ministra.
Maršal Alexander je v drugi svetovni vojni poveljeval zavezniškim silam ob izkrcanju y Italiji. Preden je bil imenovan za generalnega guvernerja v Kanadi, je bil poveljnik zavezniških sU -v
rale delo med posameznimi krajevnimi ljudskimi odbori. S tem so povzročile nesorazmerje v obremenitvah med posameznimi krajevnimi ljudskimi odbori. Tega ne potrjujejo samo številne intervencije, temveč tudi podrobnejše razčlenitve m medsebojne primerjave obdavčitve posameznih enako močnih gospodarstev. Čeprav je odmera končana, mirajo zato okrajne davčne komisije še vedno upoštevati take ugotovitve, odpraviti takoj večja nesorazmerja in obravnavati posamezne primere, ko vloži davčni zavezanec pritožbo. Nikakor ne moremo dovoliti, da bi plačal n. pr. kmet v Rif-nigu za polovico ali še manj davka, kakor ga plača gospodarsko enako močan kmet v Št. Juriju. Prav tako bi bilo napak, -če bi bili kmetje v katerem koli drugem okraju pri enakih dohodkih bolj ali manj obdavčeni. Kmetje v Dolenjih Lazah v okraju Kočevje se ne morejo strinjati z obdavčbo članov svoje krajevne komisije, ki so sebi odmerili izredno nizek davek. Član, ki ima 10 ha zemlje, 4 krave in 3 prašiče in Id je prodal 9 pujskov, je odmeril sebi le 74.000 din davčne osnove. Po naknadnem obračunu znaša njegov dejanski dohodek 163.000 din in tako bo seveda plačal davek od te, pravilno ugotovljene osnove.
Po končam odmeri davka je sedaj vsaj enako važna izterjava razlik med dokončno odmero in akontacijami. Še tako pravilno predpisan davek ne pomeni nič, če ga kmetje ne plačajo. Predpisane razlike moramo zato čim prej vnovčiti. T o moramo storiti tudi zato, da jih plačajo kmetje še iz sredstev, ki jih imajo iz lanskega pridelka. Tako bodo letos lahko gospodarili v zavesti, da nimajo zaostankov m da bodo iz tekočih dohodkov krili samo tekoče davke. Nič manj pomembna in važna pa ni ta naloga v naši borbi za pravilne denarno-blagovne odnose. Vse analize gospodarskega stanja na deželi nam povedo, da je za de to 1951 odmer jeni davek v celoti mogoče vnovčiti tekom meseca januarja. Zato smemo in moramo računati s tem, da bodo tako davkoplačevalci kakor ljudski odbori to nalogo tudi izvršili z vso prizadevnostjo in resnostjo. T o velja še prav posebno za okrajni ljudski odbor Gorica, kjer so naredili največ napak in so s plačili najbolj v zaostanku. Pri tem ne smejo pozabiti na tiste zaostanke, ki izvirajo še iz leta 1950 in ki jih je še razmeroma precej v Murski Soboti, v Celju-okolici, v Kočevju, v Kamniku in Šoštanju. Močan delež na zaostankih imajo obrtniki, ki so za leto 1950 dolini celo več kakor kmetje. Svojo davčno dolžnost morajo izpolniti tudi zadruge, kajti noben razlog ne opravičuje njihovih zaostankov, ki jih imamo v večini okrajnih ljudskih odborov.
Dne 15. januarja je začel teči rok za vložitev letnih davčnih prijav obrtnikov, ostalih poklicev in drugih zavezancev, ki so po uredbi o dohodnini dolžni vlagati prijave. Kakor bo letos dolžnost pristojnih ljudskih odborov, da se v večji meri kot doslej posvetijo solidni in redni davčni odmeri za te skupine prebivalstva, tako je prva dolžnost dftvčnih zavezancev, da navedejo v davčnih prijavah resnične podatke o doseženem prometu, dohodku in delavnosti, da bo delo organov, ki odmerjajo dohodek, ne le olajšano, temveč tudi tocnejše, bolj sorazmerno in za-dovoljivejše. Z nepravilnimi in lažnimi podatki škoduje namreč vsak tako sebi kakor ostalim zavezancem, ker se s prostim ocenjevanjem zaslužka stori več napak in povzročajo razlike v obremenitvi enakih strok in obratov.
VREME
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Snežne razmere v Sloveniji IS. jan.: Planica S4 cm pršiča, temp. —n= C; Jezersko 25 cm pršiča, temp. —12» C; Velika planina 40 cm podlage In 20 cm prš iča. Smuka prav dobra.
Slovenj Gradec 17 cm pršiča, —ih C; Celje 5 cm trdega snega, temp. —9» C; Maribor 4 cm trdega snega, —9» C; Murska Sobota 1 cm trdega snega, temperatura —«C;	—
Šmarna gora 4 cm trdega snega, temperatura —6» C.
Vremenska napoved za sredo: Se pretežno lepo vreme z naraščajočo oblačnostjo. Zjutraj po kotlinah megla. Temperatura ponoči na Gorenjskem —120 ., v ostalih predelih —8° C, podnevi do _-fc4 stopinje Celzija.
•*zrrms*
DELO GENERALNE SKUPŠČINE ZDRUŽENIH NARODOV
Razprava o nadzorstvu nad atomsko
INDOKINA - najresnejši prob tem Francije
energijo
Pariz, 15. jan. Politični odbor OZN }e nadaljeval razpravo o predlogu zahodnih velesil, da se sovjetski predlog o nadzorstvu nad atomsko energijo prepusti novemu razorožitvenemu odboru OZN. Za predlog so govorili delegati Norveške, Švedske in Peruja. Sovjetski zunanji minister Višinski, ki je tudi nameraval govoriti danes, je svoj govor odložil na prihodnje dni. Beloruski delegat je govoril za sovjetski razorožitveni predlog. Dejal je. da je spremenjeni sovjetski predlog, ki ga je pretekli teden predlagal Višinski- izdelan po nalogu Stalina in da ima predlog za nadzorstvo nad atomskim orožjem namen, da zagotovi svetovni mir, zahodne velesile pa da skušajo s svojim predlogom, da se o sovjetskem načrtu razpravlja v razorožitveni komisiji, sovjetski načrt preprečiti.
Britanski delegat Selwyn Lloyd je dejal, da pozdravlja predlog Višinskega, da se uvede nadzorstvo nad atomskim orožjem. Zanikal je, da bi bile zahodne velesile proti sovjetskemu predlogu. Hočejo ga samo točno pro-
Morrisonova akcija za okrepitev laburistične stranke
London, 15. jan. (Tanjug) Bivši zunanji min. v laburistični vladi Herbert Morrison je začel kampanjo za povečanje števila članov laburistične stranke in izboljšanje strankarske discipline. Ko je govoril v okrožju Kent, je pozval laburistične člane, naj se posvetijo propagiranju socialističnih idej v kampanji, ki naj bi povrnila na oblast laburistično stranko. Temeljno vprašanje. ki ga bodo po njegovem mnenju volilci postavljali na prihodnjih volitvah, bo, katera od obeh vodilnih strank zagotovi državi boljšo vlado in upravo.
Ponudbe petrolejskih družb Egiptu
Kairo, 15. jan. (Reuter). Po izjavi, ki jo je dal egiptovski minister za trgovino in industrijo Soliman Ganam paša v parlamentu, sta neka britanska in neka ameriška petrolejska družba ponudili Egiptu udeležbo pri zaslužku v visini 509*. Gre za anglo-egiptovsko družbo petrolejskih polj in ameriško družbo »Socony Vacuum Oil«, ki zahtevata koncesije za iskanje nafte ob obali Rdečega morja in na Sinajskem polotoku. Pred kratkim sta petrolejski družbi podpisali podobne sporazume tudi z vladami drugih arabskih držav. Ganam paša je dodal, da o teh ponudbah še razpravljajo. Sedanja proizvodnja naft ; znaša v Egiptu nad 2 milijona ton letno.
Konferenca zastopnikov donavskih brodarstev končana
Beograd, 15. jan. Po petdnevnem zasedanju je bila danes v Beogradu končana prva povojna konferenca predstavnikov donavskih brodarstev. Na tem zasedanju, ki je bilo v smislu donavske konvencije, so podpisali predstavniki rečnih brodarstev Avstrije, Zahodne Nemčije in Jugoslavije sporazum o medsebojnem sodelovanju in podpiranju v komercialnem ter tehničnem oziru. Uredili so tudi številna pereča vprašanja gospodarskega značaja, ki bodo omogočila, da bo obnovljeno tradicionalno sodelovanje in prijateljstvo med brodarstvi na Donavi.
Po sklepih te konference, naj bi se znatno pospešila in izboljšala izmenjava blaga med Jugoslavijo po eni ir. Avstrijo ter Zahodno Nemčijo po drugi strani. Sporazum o poslovnem sode lovanju kakor tudi številni drugi sklepi, ki bodo začeli veljati po odobritvi vlad teh podonavskih držav, bodo podlaga za nadaljnji napredek brodarstva in prometa po Donavi.
Po zaključku te konference so predstavniki rečnih brodarstev Jugoslavije Avstrije in Zahodne Nemčije izjavib tujim in domačim novinarjem, da sc lahko sporazumu o poslovnem sodelo vanju pridružijo, če to žele, tudi vsa druga prizadeta brodarstva na Donavi. Pristop drugih brodarstev k temu ali bodočim sporazumom, je rečeno v uradni izjavi predstavnikov te konfe renče, bi prijateljsko pozdravili.
učiti z dobro, voljo. To bi v političnem odboru ne bilo možno, pač pa bo točna proučitev možna v razorožitve-nem odboru. Treba bo nekatere točke sovjetskega predloga še pojasniti. Posebno nejasna je zahteva, da komisija za kontrolo atomskega orožja ne bi smela kršiti suverenosti držav, v katerih bi se nadzorstvo opravljalo. Za sedaj je še težko ugotoviti, koliko se je z novim predlogom Višinskega zbližalo stališče Sovjetske zveze in stališče zahodnih velesil v tem vprašanju.
Posebni politični odbor je s 43 proti 13 glasovom (dve državi sta se glasovanja vzdržali), sklenil, da naj sedanja komisija za pomirjenje med Izraelom in arabskimi državami nadaljuje svoje delo. Sovjetski predlog, da se komisija opusti, je bil odklenjen z veliko večino.
Tuniški spor pred OZN
Tuniška vlada je formalno zahtevala, naj Varnostni svet razpravlja o sporu med Tunisom in Francijo. Tuniška ministra za pravosodja in socialno skrbstvo sta obiskala pomočnika generalnega tajnika OZN in mu predložila to zahtevo.
Kakor je sporočil predsednik tuniške vlade Mohamed Senik, naj bi predložitev tuniško-francoskega spora Varnostnemu svetu omogočila pravično in prijateljsko rešitev v skladu z
Washington, 15. jan. (Un. Pr.) Po
uradnem poročilu ameriškega zunanje, ga ministrstva so se Velika Britanija. Francija, ZDA in Zahodna Nemčija sporazumele, da bodo sklicale mednarodno konferenco, na kateri bi razpravljali o nemških dolgovih tujini. Konferenca b0 pod vodstvom tristranske komisije za nemške dolgove, začela pa se bo 28. februarja v Londonu. Na konferenco bo povabljenih 27 držav, ki bodo morale poslati svoje predstavnike zaradi razgovorov glede likvidacije nemških predvojnih dolgov tujini. Ko bodo razgovori in konferenca zaključeni, bo podpisan sporazum med vladami, kateremu se bodo lahko priključile vse prizadete države, ne glede na to. ali so se udeležile konfreence ali ne.
Nemčija se uveljavlja na tržiščih v Aziji
Bonn, 15. jan. (DPA) Lani se je znatno razširila trgovinska izmenjava med Zahodno Nemčijo in državami
Pariz, 15. jan. (Tanjug) Po pravkar objavljenem poročilu, ki -ga je- izdelalo na zahtevo generalnega tijnika OZN 5 strokovnjakov — dva britanska in po eden avstralski, mehiški in ameriški ekonomist — ni verjetno, da bi v sedanjih okolnostih v bližnji prihodnosti nastopila svetovna gospodarska depresija večjega obsega. V poročilu, ki ga bo na svojem letošnjem zasedanju proučeval gospodarsko-socialni svet OZN, se poudarja, da je najveeja nevarnost za ustaljenje svetovnega gospodarstva možnost hitrih gospodarskih sprememb v ZDA. To trditev utemeljujejo s prevladujočim mestom, ki ga zavzema ameriško gospodarstvo v mednarodnem trgovinskem in plačilnem prometu in z dejstvom, da je gospodarstvo ZDA zelo občutljivo za nihanje ponudbe in povpraševanja. Ce bi bile ZDA prisiljene zaradi gospodarske depresije zmanjšati svoj uvoz v istem obsegu kot se je to zgpdilo med krizo v letih 1937 in 1938, bi dolarski dohodki preostalega sveta padli
Lakota v Indiji
New Delhi, 15. jan. (Tanjug) Po poročilih iz države Radjastan v Srednji Indiji je nad 150.000 prebivalcev v oblasti Bikaner zaradi silne suše zapustilo svoje domove, da bi si poiskalo hrane. V teh krajih, kjer je sicer veliko dežja, ni deževalo že več kot leto dni. Delhijski tisk piše, da so vse ceste v tej oblasti prepolne sestradanih ljudi, ki umirajo ob cestah, izčrpani od lakote. Pojavila se je tudi epidemija kolere in črnih koz.
načeli Ustanovne listine in prevzetimi obveznostmi. Soglasje o priznanju no.
tranje avtonomije Tunisa, ki jo je obljubila Francija, ni moglo biti doseženo niti po 17-me5ečnih razgovorih v Tunisu in Parizu, je rekel Senik.
Predsednik francoske vlače zanika veljavnost tuniške pritožbe na Varnostni svet, ker lahko po francosko-tuniški pogodbi iz leta 1881 vodi samo Francija zunanje zadeve Tunisa. Po njegovem mnenju bi morala biti tuniška pritožba izročena francoskemu generalnemu rezidentu v Tunisu, ki, bi jo šele izročil Združenim narodom.
Razgovori v Pan Mu n Jomu
Munsan, 15.'jan. (Tanjug). Severno-korejsko-kitajska delegacija v pododboru za izmenjavo ujetnikov je danes znova obtožila Združeno poveljstvo, da so ameriška letala včeraj popoldne bombardirala taborišče vojnih ujetnikov v Severni Koreji. Severnokorejski delegat trdi, da je bilo ob tej priložnosti ubitih 10, ranjenih pa 60 vojakov severnokorejskega poveljstva. Poveljnik sil Združenega poveljstva general Ridgway je ukazal, naj se uvede preiskava o tej zadevi.
Pri razgovorih o drugih vprašanjih niso dosegli danes v obeh pododborih nikakršnega napredka.
Vzhodne Azije. Vrednost nemškega uvoza iz tega področja je znašala v prvih 9 mesecih 1951 — 728 milijonov mark nasproti komaj 330,6 milijona v istem razdobju prejšnjega leta. Hkrati se je izvoz iz Zahodne Nemčije na Daljni vzhod zvišal od 136,9 milijona na 423,1 milijona mark. Medtem ko je izvoz v LR Kitajsko od srede preteklega leta precej nazadoval, pa se trgovinska izmenjava z Japonsko razvija zadovoljivo.
Zaposlenost v Angliji
London, 15. jan. (Tanjug). Navzlic gospodarskim težavam Velike Britanije je bilo po zadnjih podatkih konec novembra zaposlenih v vseh panogah britanske industrije 22,324.000 ljudi,
27.000	manj kot v oktobru. Konec leta 1950 je znašalo število zaposlenih v Veliki Britaniji 22,100.000, konec leta 1949 pa 21,684.000 ljudi.
Odstotek zaposlenih v Veliki Britaniji je danes med največjinii na svetu.
v 2 letih za 10 milijard đolarj'ev, kar pomeni, da bi se za polovico zmanj- . šali.
Zaradi stabilizacije svetovnega gospodarstva in preprečenja večjih depresij, predlagajo avtorji poročila predvsem tri ukrepe: sklenitev mednarodnih blagovnih sporazumov, da bi se omilil učinek kratkoročnih nihanj v ponudbi in povpraševanju po najnujnejših surovinah: odobritev povečanih dolgoročnih posojil po Mednarodni banki za obnovo, da bi se preprečil zastoj v organih kapitalne graditve: ustvaritev večjih monetarnih zalog, da bi se onemogočil učinek kratkoročnih sprememb v deviznih dohodkih posameznih držav.
Ameriški senat zahteva pojasnilo o Trumanovih tajnih razgovorih s Churchillom
Washington, 15. jan. (UP). Ameriškemu senatu je predložilo 17 republikanskih senatorjev resolucijo, v kateri zahtevajo, da mora predsednik ZDA do 1. marca predložiti senatnemu odboru za zunanje zadeve izčrpno poročilo o svojih razgovorih s Churchillom, da bi lahko odbor sporočil senatu, ali so bili pri teh razgovorih sklenjeni sporazumi, ki nalagajo ameriški vladi finančne ali druge obveznosti. Po izjavi senatorja Butlerja je bila resolucija predložena zato, da ,bi se preprečilo sklepanje tajnih sporazumovj kakor so bili sklenjeni v Teheranu, Jalti in Potsdamu.
Načrt kralja Ibn Sanda
za rešitev spora
med Anglijo in Egiptom .
London, 15- jan. (Tanjug). Po pisanju londonskega časopisa »Evening News« je predložil kralj Saudove Arabije Ibn Šaud egiptovski vladi načrt za rešitev britansko egiptovskega spora. Ta načrt določa sklenitev mednarodnega varnostnega pakta, ki bi bil povezan s poveljstvom Srednjega vzhoda, preskrbo arabskih držav z orožjem iz ZDA, Velike Britanije in Francije, postopni umik britanskih čet iz območja Sueškega prekopa in Iraka ter kompromisno rešitev vprašanja Sudana.
Anglija bo napravila red v svoji hiši
Ottawa, 15. jan. (UP) Minister za Commonwealth lord Ismay je izjavil v Ottawi, da je Velika Britanija pripravljena uvesti red v svoji hiši ne glede na žrtve in prav tako neutrudno sodelovati pri skupnih naporih za obrambo. Po njegovih besedah je britanska skupnost narodov v celoti močnejša kot kdaj koli, čeprav je Velika Britanija danes gospodarsko slabša kot v preteklosti. Lord Ismay je nato načel načrt za razvoj jugovzhodne Azije in dejal, da je ta načrt »trdna podlaga« za boljše razumevanje in tesnejše sodelovanje med Azijo in Commanwealthom,
Incident v Tunisu
Tunis, 15. jan. (AFP). V Tunisu je prišlo včeraj do spopada med skupino članov »Muslimanskega združenja bivših borcev in žrtev vojne« in policijo ter je bilo pri tem ranjenih 11 ljudi, med njimi dva policista. Številni člani združenja so se zbrali pred-sodnim poslopjem, v katerem je bila sodna obravnava zoper predsednika združenja Abdelazisa Masturija zaradi organiziranja demonstracij stavkajočih. Množica je poskušala osvoboditi Ma-sturia ter je obsula policiste s kamenjem, nakar so ti odgovorili s streljanjem. Aretiranih je bilo več oseb.
Neredi v madžarskih -«•»- tovaruah
Budimpešta, 15. jan. (Tanjug). V nekaterih manjših budimpeštanskih tovarnah, zlasti v bivši tovarni »Ikarus« je prišlo 20. decembra do neredov, ker delavcem niso izplačali za božič akontacij. Delavci »Ikarusa« so napadli in pretepli direktorja in partijskega sekretarja podjetja. Da bi’preprečili ne rede, so v tovarno takoj poslali 3 do 4 kamione agentov AVO, ki so aretirali okrog 100 delavcev.
Prav tako potrjujejo vesti, da so oktobra in novembra stavkali delavci v rudnikih Tatabanya, Pečuj, Komlo in Dorov.
Francoska vlada je pred nekaj dnevi uradno obvestila ameriško vlado, da Kitajci pripravljajo oborožen vdor v lndokino. Podobno izjavo je včeraj dal ameriškim novinarjem tudi general Juin, ki ji v Washingtonu prisostvoval konferenci šefov generalnih štabov, dejal je, da Vietminh ojačen s kitajskimi »prostovoljci«, pripravlja v Indokini ofenzivo ter dodal, da Francija sama dežele ne bo mogla več braniti. Zato je pozval ZDA in Veliko Britanijo, naj pomagajo predvsem z letalstvom in z mornarico. Povod za strah pred napadom kitajskih čet je daia novica, da so Kitajci nedavno zgradili železniško progo do indokitajske meje, kjer tudi zbirajo večje število vojaštva
Francoze tudi zelo vznemirja dejstvo, da so Ho ši Minhove čete vedno bolje oborožene: menda razpolagajo celo z radarskim protiletalskim topništvom sovjetskega izvora, že dalje časa pa imajo tanke in težko poljsko topništvo.
Po raznih poročilih sodeč lm sedaj Ho Ši Minh 170 000 vojakov redne armfhde s poveljniškim kadrom, ki se je izuril na Kitaiskem in z velikim številom gverilskih in pomožnih enot. Vendar so bile lansko leto njegove enote mnogokrat poražene, k čemur je zlasti pripomogla močna krepitev francosko armade. Tako se bori proti Ho Si Minhu okoli 170.000 francoskih vojakov (70.000 francoskih državljanov, ostali pa so iz francoskih afriških posesti) ter okoli 100.000 mož močna armada, sestavljena iz domačinov Vietnama, Kambodže in Laosa (treh držav, ki tvorijo Indo-kino). Te sile bo okrepila še 100.000 mož močna vietnamska armada, ki jo sedaj formirajo francoske oblasti, vendar pa zaradi finančnih in drugih težav bolj počasi. Zato nekateri Francozi nejevoljno gledajo, na ZDA, za katere pravijo, da ne pomagajo dovolj V preteklem letu so namreč od ZDA dobili samo za
60.000	milijonov frankov orožja, za letos pa računajo, da ga bodo dobili le za 45.000 milijonov. To je malo v primeri s stroški, ki jih ima v Indokini Francija, saj izdaja za vojn« ki se kot kaže ne bo kmalu končala, letno nič manj kot eno osmino ali 13 odst. celotnega državnega dohodka.
Tik pred novim letom je o vprašanju Indokine razpravljala, francoska skupščina. Od skupnega državnega proračuna 3,370.000 milijonov frankov) je vlada namenila za kritje stroškov v Indokini 326.000 milijonov frankov — pri čemer je skoraj gotovo, da bodo potrebni še dodatni krediti v času prihodnjega Jela. Predlog vlade so poslanci sprejeli s 510 proti 109 glasovom. Proti je glasovala samo francoska kom-informistična stranka. Skupščinska debata je bila živahna in včasih
Češkoslovaška izstopila iz Interpola
Pariz, 15. jan. (Reuter) Po sporočilu tajništva mednarodne komisije kriminalne policije (Interpol) je Ceškoslo--vaška izstopila iz komisije, ne da bi predstavnik češkoslovaške kriminalne policije navedel razloge.
tudi nekoliko ostra. Pričel jo je Daladier; dejal je, da Francija s trošenjem denarja in človeških življenj na drugi strani sveta samo zapravlja svoj položaj kot velesila v Evropi in Severni Afriki — v korist Nemčije! Predlagal je, naj Francija prepusti reševanje indo-kitajskega vprašanja OZN.
Daladieru je odgovoril Pleven, do nedavna ministrski predsednik. Dejal je, da se položaj v Indokini zboljšuje ter da bo vprašanje rešeno v dobrem letu. Zato ne kaže, prepustiti zadevo organizaciji Združenih narodov, razen seveda, če bo prišlo do vdora kitajskih čet. Nato je Pleven prvič javno izrekel skrito željo bivše francoske vlade: priznati vlado Mao Ce Tunga in s
tem izboljšati odnose z LR Kitajsko, s čimer bi morda tudi odvrnili kitajski pritisk na lndokino.
Najznačilnejši pa je bil govor poslanca degolistične stranke iRPF) Gastona Palewskega. ki je bil mne-tja, da je edini izhod iz sedanjega joložaja. ustanovitev mednarodnega poveljstva za Jugovzhodno Azijo. Če obstoji takšno poveljstvo v Evropi, kjer je vse mirno, bi po njegovem moralo še Tem bolj obstajati v Aziji, kjer divja vojna že pet let.
Tu je odgovor na vprašanje, kako bi Francija rada rešila problem Indokitajske. Minister za prekomorske posesti je v tem smislu Palewskemu tudi odgovoril. Vendar pa je drugo vprašanje, ali bo Franciji uspelo pregovoriti Veliko Britanijo in ZDA. da bi ji v večji meri priskočili na pomoč/
Iz AVashingtona namreč prihajajo poročila! da je ameriški generalni štab odločno proti temu, da bi se ameriške oborožene sile vpletle v indokitajsko- vojno. Pripravljeni so. v skrajnem slučaju dati na razpolago nekaj letalstva, v nobenem primeru pa ne kopenskih sil, ki jih imajo — kakor pravijo — premalo. Opazovalci pravijo, da bi to mnenje spremenili le v primeru kitajskega napada, nikakor pa ne sedaj. Tudi Velika Britanija za sedaj ne more dati oboroženih sil na razpolago, ker ima že sama preveč obveznosti. (Koreja, Egipt. Malaja) Tako pravijo vojaški strokovnjaki. Na drugi strani pa politiki soglasno menijo, da Indokitajske ne gre puščati usodi. Zato politični opazovalci sodijo, da bodo za sedaj prevzeli pobudo politiki in poskusili rešiti položaj. V glavnem je sedaj v načrtu svarilo LR Kitajski, ki bi ga v imenu vlade ZDA izrekel predsednik Truman, in sicer, da bo napad na katero koli izmed držav v Jugovzhodni Azrfji imel zelo resne posledice. Vendar poudarjajo svetovalci ameriške vlade. da mora biti takšna izjava zelo odločna, če naj sploh kaj koristi To se pravi, da bi morale ZDA zagroziti z vojno, ali pa vsaj z letalskimi napadi na kitajsko celino. Takšno izjavo pa bi moral odobriti ameriški kongres, ki pa baje takšnim izjavam ni naklonjen.
Vsekakor je Francija s svojim obvestilom dosegla saj to, da sedaj moralno nekako ni več odgovorna za lndokino. četudi kaže. da bo glavno breme indokitajske vojne še naprej nosila sama. A. F.
Konferenca o nemških dolgovih inozemstvu bo 28. februarja v Londonu
Stabilizacija svetovnega gospodarstva
Plantaža gumijevih dreves. V Indokini so zlasti po prvi svetovni vojni dvignili proizvodnjo surovega gumija, glavno izvozno blago Indokine pa so riž, sladkorni trs, oljnice sezam in indigo
Prca letošnja številka
mesečnika „30 dana“
Pred nami j'e prva letošnja številka za politična vprašanja »30 dana«, ki izhaja tiskana v cirilici in latinici v Beogradu. Z januarjem je časopis »30 dana« prevzelo tiskarsko-založniško podjetje Ljudske fronte Jugoslavije — »Politika«, urednik časopisa pa je slovenski rojak Viljem Jager, ki se je v povojnih letih v prestolnici zelo uveljavil kot politični publicist.
Ta prva številka pod novim urednikom je gotovo dokaz razmaha, ki ga ima politična periodika v Beogradu. Vsi članki so na višini in vseskozi zanimivi.
Prvi prispevek »Hitler- Mussolini in četniki v IV. ofenzivi« je napisal general-major Petar Tomac. To je izvleček iz obsežnejšega dela: »Četrta sovražnikova ofenziva«, ki bo v Jcratkem izšlo v »Mali vojni biblioteki«. Pisec z dokumenti dokazuje, kako so četniki za IV, ofenzive sodelovali i z Italijani i z Nemci, in zavrača nekatere trditve, da so v Hitlerjestem glavnem štabu sklenili, da je treba »razorožiti četnike«, kakor tudi mnenje o »nesoglasju med Hitlerjem in Mussolinijem glede vloge četnikov v Jugoslaviji.. General Tomac analizira pri tem položaj na frontah in sklep Vrhovnega štaba Narodnoosvobodilne vojake o prenosu težišča partizanske akcije iz.
Bosne v Srbijo in Crno goro z namenom. da »se napori zaveznikov in Narodnoosvobodilne vojske zlijejo v skupno operacijo«.
Uporabljajoč obširno memoarno literaturo in dokumente (Dedijerjev »Dnevnik«, spomine bivšega šefa italijanskega glavnega štaba Uga Caval-lera, izjave nemškega generalnega polkovnika Aleksandra Lehra, pisma, ki sta jih izmenjala Hitler in Mussolini, in druge vire), opisuje general Tomac vse podrobnosti v zvezi z na. črti nemškega vrhovnega poveljstva z operacijami Weiss I., Weiss II. in Weiss III., ki so se končale z bitkami na Uni. na Neretvi in na Drini in kjer so Nemci z Italijani utrpeli hude poraze. General Tomac podrobno navaja, kako so pri teh napadih na partizane sodelovali četniki in to kot najbolj goreči sodelavci nemških in italijanskih okupatorjev, iz česar je jasno razvidno, da je bila povsem neutemeljena bojazen nekaterih nemških generalov, da bi lahko »četniki postali nevarni« in »bi obrnili orožje proti Nemcem in Italijanom, čim bi se Zavezniki izkrcali na Balkanu«.
Drugi daljši članek je napisal stalni sodelavec »30 dana« — Ivan Karaivanov, ki se spominja Markosa, Kunina in Gomulk«. in § tem v zvezi pošastnih
metod, ki- jih uporabljajo moskovski hegemonisti v borbi , proti malim narodom. Karaivanov podrobno analizira življenjepis vsakega izmed omenjenih treh revolucionarjev in njihovo žalostno usodo, pri čemer podaja sliko razmer, ki so bile po vojni v Grčiji. Bolgariji in Poljski. Najzanimivejši vseh teh treh esejev je gotovo drugi, kjer Karaivanov, ki je sam Bolgar, opisuje delo Petka Kunina in podaja v zvezi z njim kratek historiat bolgarske komunistične partije. Zanimiva je tudi trditev Karaivanova. da je general Markos — ubit in da je bil »likvidiran« po nalogu Zahariadesa. ki je izvedel ta strašni zločin zato, ker je razvoj osvobodilnega gibanja v Grčiji ki ga je začel in vodil general Markos, oviral hegemonistično politiko moskovskih vlastodržcev na Balkanu.
Članek »Pogibel Branka Vukeliča, dopisnika »Politike« v Tekiju« je napisal dr. Milan Vukovič, bržkone na osnovi knjige, ki je lani izšla v Ameriki (naslov knjige ni naveden) ln kjer je v napetem slogu opisana zgodba sovjetskih vohunov, ki jih je leta 1941 NKVD(I) predala japonski policiji. Gre namreč za slej ko prej največjo vohunsko akcijo za druge vojne, ki je omogočila sovjetski armadi, da se je uspešno uprla Hitlerjevemu prodiranju proti Moskvi. Sovjetska vojaška vohunska služba je izkoristila zavedne komuniste — Nemca dr. Richarda Sorgeja, ki je bil nečak nekdanjega osebnega tajnika Karla Marxa. jugoslovanskega študenta Bjaaka Vu-
keliča. ki je bil dopisnik beograjske »Politike« v Tokiju, in še dva japonska komunista, da so v svoji vnemi za Partijo in Kominterno postali poklicni vohuni, ki sq veliko pomagali »prvi socialistični državi«, ki pa so bili po nalogu NKVD izdani japonskim oblastem, da jih je najprej mučila in slednjič ubila. Izdal pa jih je član CK japonske KP Itu Rica, ki je bil obenem agent NKVD, danes pa glavni zagovornik informbirojske linije v Centralnem komiteju KP Japonske.
Dvaindvajset strani dolg esej o Leninu. Lieoknechtu in Luxenburgovi je napisal Rade 'Vlkov. Pisec je izkoristil obletnico Leninove smrti (21. januarja 1924) in obletnico umora nemških komunistov Karla Liebkpechta in Roze Luxenburgove. (15. jan. 1919) zato, da je kot celoto pokazal delo treh velikih revolucionarjev novejše dobe. Vlkov je razkrinkal in ovrgel ofic. sovj, stališče do Liebknechta in Luxenburgove in z navajanjem izjav, ki jih je dal Lenin, dokazuje, da sta bila Liebknecht in Luxenburgova najuglednejša predstavnika »nove, prave proletarske Internacionale« Vlkov potem podrobno analizira pogoje za izvedbo revolucije v Nemčiji 1. 1919, načrte »Zveze Spartakovcev«, glavne voditelje tega gibanja in vzroke neuspeha. Vlkov prav tako pobija vse poznejše »zgodovinarje«, ki so hoteli zmanjšati ugled jn vlogo tako »Spartakovcev« kot Liebknechta in Luxem-burgove, omenja napade na »luxen-burgizem«t razlieag BSlyofie ta »kri-
tike« ter prihaja v svojem eseju do zaključka, da so liki Lenina Liebknechta in Luxenburgove tesno povezani skupaj, da predstavljajo celoto in da se milijoni revolucionarjev po vsem svetu z gnusom odvračajo od falzifikatorjev, ki skušajo potvoriti zgodovinska dejstva.
V posebnem poglavju »Po širnem svetu« so objavljeni komentarji zadl njih važnejših mednarodnih dogodkov (»V kuloar jih palače Chaillot«, »Dva polkovnika na sirijskem odru«, »Libija — najmlajša država«) in ponatisi iz drugih listov, kot n. pr. članek »Abe-sinija je dobila izhod na Rdeče morje«, ki je prevod iz »Deutsche Rundschau«, ali pa »Skandali demokratske stranke«, ki so ga prevzeli iz pariškega »Le Match du Monde« in v katerem so navedena nekatera zelo zanimiva dejstva iz.razmer v notranjepolitičnem življenju ZDA. V tem zaglav-ji je še več drugih člankov (domačih ali prevedenih), ki obravnavajo danes zelo zaninjivo snov o političnem življenju v Pakistanu, o usodi Mohamedovega groba, o Hong Kongu, o atom. skih eksperimentih v Argentini in še kratek posnetek iz spominov nekdanjega italijanskega kralja Viktorja Emanuela III.
Nekaj novega je v mesečniku »30 dana« prišlo z rubriko »Gospodarstvo Po svetu«, kjer je Radoš Stamenkovič napravil pregled svetovnega gospodarstva v. 1, 1951.
Na kraju časopisa je objavljeno nadaljevanja ig Churchillovih spominov,
in sicer poglavje, kjer angleški državnik govori o razgovorih s Stalinom in o operacijah v Franciji in Sredozemlju.
Poleg tega je objavljen prevod iz italijanskega lista »Rissorgimento Socialista« — »Zgodovina od usum Stalini«, kjer je v' duhovitem slogu prikazano, kako v Sovjetski zvezi potvarjajo zgodovino samo zato, da bi povečali Stalinovo slavo.
V zaglavju knjižne kritike je objavljena recitacija dveh knjig, ki pišeta o Jugoslaviji (George Bilainkin: »Tito« in H. F. Armstrong:	»Tito
and Goliath«), Recenzent navaja nekatere pomanjkljivosti v obeh knjigah, obenem pa pripominja, da sta se pisca potrudila približati anglosaški publiki Jugoslavijo v bcju za njeno samostojnost in neodvisnost.
Veliko zanimanja je vzbudil dokumentirani članek »O poskusu atentata na maršala Tita«, ki ga je mesečnik »30 dana« ponatisnil iz »Narodne armije«. V tem članku je navedena sicer ena sama epizoda iz dni narodnoosvobodilne borbe, ki pa jasno kaže. kaj vse so ti sovražniki poskušali, da bi zatrli partizansko gibanje v naši domovini.
Iz navedenega je razvidno, da prinaša zadnja številka obilo zanimivega materiala, vrsto originalnih člankov, ki gotovo niso v sramoto naši politični publicistiki, sa’ «e i po stilu i po tematiki lahko kosajo z odličnimi podobnimi deli, ki izhajajo v tujih listih. Skoda je le, da tudi slovenski bralci ne posegajo preveč po tem čtivu. sie.
ffPBv. 13 /1«. januarja 1962 g j^q V ENSKl F O R O C E V A L E C str. 8
ZA REŠITEV STANOVANJSKEGA VPRAŠANJA
v Mariboru
Podjetja ustanavljajo poseben stanovanjski fond
Težki stanovanjski problemi so po. »premili Mestni ljudski odbor v Mariboru tudi v novo leto. Minuli teden so imeli predstavniki oblasti in zastopniki tovarn o tem već obširnih razgovorov. Iskali so poti, da bd stanovanjsko vprašanje _ vsaj delno rešili, kajti za njihovo dokončno rešitev bo potrebnih več let. Stanovanjsko politiko so v Maruboru doslej reševali na način — najti stanovanja za vsako ceno, — adaptirati, ker je le adaptirati mogoče. Izseljevali so iz stanovanjskih hiš pisarniške prostome, vtesnjevali družine in tudi giradili nove stavbe.
Z gradnjo novih stanovanj so bile težave. Čeprav je Mestni ljudski odbor določil v svojem proračunu vsak» leto milijonske vsote za gradnjo s tamo. vanj, te še zdaleč niso zadostovale
Nova mehanizirana steklarna v Paračinu bo kmalu začela obratovati
Tovarna stekla v Paračinu bo po končani opremi novih velikih objektov povečala svojo proizvodnjo štirikrat. V novi dvorani topilnice, ki je dolga 120 m, so že postavili dva velika stroja s potrebnimi napravami, vsega pa bo osem takih strojev za avtomatično proizvodnjo steklenic in čaš. Medtem ko v stari tovarni izdela 50 delavcev v enem dnevu 24.000 steklenic. bo strojni avtomat v istem času izdelal enako količino s samo štirimi delavci. Ko bo nova tovarna docela opremljena, bodo ročno izdelovali le špecialne steklene izdelke, ki jih ni mogoče napraviti na stroju. Tako bo nova tovarna, ki bo docela mehanizirana, zaposlovala 60 delavcev, ki bodo le nadzirali delo strojev, proizvodnja pa bo štirikrat večja v primeri s proizvodnjo stare tovarne, kjer je pri ročnem delu zaposlenih nad 1000 delavcev.
Nekdo je izračunal, da bi načrtna graditev stanovanj, javnih ustanov in'Ureditev mesta sploh, glede na novi urba. nistični načrt, stala nič manj kot pol milijarde dlim. Seveda je nesmiselno zahtevati tolikšno vsoto naenkrat. Mestni ljudski odbor si je zato postavil nalogo, dla bo izdal za gradnjo novih stanovanj v Mariboru vsako leto kar največ, da bi dobil Maribor izgled po sodobnih urbanističnih principih grajenega mesta.
Mariborski delovni kolektivi bodo letos mnogo doprinesli k rešitvi sta-
ski fond za vsako vejo industrije posebej. V te fonde bodo prispevali vsi kolektivi, Mestni ljudski odbor pa bo s pomočjo teh sredstev gradil nova stanovanja.
Mestni ljudski odbor se bo pri reševanju stanovanjskega problema ravnal letos po treh načeLih. Vse, kar so začeli zidati, je treba dokončati. Vse večje stanovanjske stavbe naj se zidajo v centru mesta, kjer so zaradi bombardiranja nastale prazne površine. Nove stavbe se lahko tu brez več-
no vanjske stiske v Mariboru. Večja podjetja, ki so imela zadostna sredstva, so že doslej vsako leto gradila stanovanja za svoje delavce. Razen večjih kolektivov pa je v Mariboru še okoli 200 manjših, ki nimajo sredstev za gradnjo stanovanj. Zato so na nedavnem posvetovanju zastopnikov vseh mariborskih kolektivov sklenili. da bodo ustanovili poseben stanovanj-
Beseda o najetih
in
pričah
V žalostno dediščino preteklosti in razmer, v katerih je živelo naše ljudstvo do nedavnega, spada tudi prav-darstvo. 2al se ta podedovana slabost naših ljudi tudi v novi družbi ni preživela, nasprotno, v nekaterih kulturno zaostalejših krajih zlasti na Dolenjskem se spet razrašča. Pred ljudskimi sodišči se vrstijo pravde za prazen nič ali za malenkost, ki ni vredna počenega groša. Najbolj značilno pri vsem pa je to, da se vedno najde dovolj prič, ki so v vsakem primeru pripravljene pričati proti ali v korist vsakogar. Mislimo, da ne trdimo preveč, če rečemo, da so prav take priče in pa tisti, ki jih pomagajo najti, vzrok za razplamtevanje pravdarske strasti. Res je, da se sedaj pred ljudskimi sodišči ne zahteva obvezna prisega za vsako pričo, temveč vsako pričo le opozorijo na kazenske posledice krivega pričevanja, vendar bi bilo potrebno bolj odločno preganjati že vsak poizkus krivega pričevanja in navajanja k temu dejanju. Najstrože pa bi bilo treba kaznovati še prav posebno primere, ko najete priče prizkušajo za vsako ceno zapeljati na napačno sled sodišče pri iskanju pravega krivca, kot je bil to primer pred okrožnim sodiščem v Novem mestu lani 29. avgusta.
Pred okrožnim sodiščem sta se zagovarjala brata Karel in Franc Zore iz Lopate v Suhi krajini zaradi poizkusa uboja svojega soseda Antona Zoreta. Prva razprava je bila preložena, ker je njun zagovornik dr. Lokar iz Ljubljane predlagal nove priče, ki naj bi dokazale nedolžnost obtožencev. Čeprav je že na prvi pa tudi na drugi razpravi šest prič iz različnih krajev nedvomno potrdilo, da so videle oba Zoretova fanta usodnega dne v Suhi krajini in so se vsi opisi prič in časovne navedbe popolnoma ujemale, ne glede na to, da je napadeni sam lahko najbolj poznal napadalca, saj sta sosedova sinova in se je dejanje odigralo podnevi, je dr. Lokar pripeljal pet prič iz Ljubljane, ki so bile pripravljene s prisego potrditi, da so prav v tem času videle Zoretove v Ljubljani. Značilno je, da je dr. Lokar te priče odkril po
oglasu v časopisju v času med obema razpravama, torej kakšne tri mesece po dogodku. Se bolj značilno pa je, da so so vse prtiče točno spominjale, da so prav tisti dan ali zvečer, — ne prej ne pozneje — videle Zoretove v Ljubljani, čeprav večina od njih obtožencev niti ni osebno poznala, ali pa so jih poznale le navidezno. Popolnoma naravno je, da sodišče takim pričam ne more priznati verodostojnosti, zastopnik javnega tožilstva pa ! jih je upravičeno imenoval družbo najetih in plačanih prič.
Vrhovno sodišče LRS je potrdilo izrek o krivdi obeh obtožencev s tem, da je njuno dejanje prekvalificiralo kot poskus navadnega uboja, zaradi česar je znižalo kazen obema obtožencema, to se pravi, da je Vrhovno sodišče pri ugotovitvi krivca za navedeno dejanje v bistvu istega naziranja kot Okrožno sodišče in Javno tožilstvo, ker je bilo za to pač več kot dovolj tehtnih in verodostojnih dokazov.
Pojavlja pa se vprašanje, kako bi bilo, če slučajno ne bi številne priče v bližini dogodka in na cesti proti Ljubljani takoj po dogodku videle obeh bratov Zoretovih? V tem primeru bi zmagal podjetni zagovornik s svojimi najetimi pričami, zločinski poizkus uboja človeka, ki samo po naključju ni bil izvršen, bi ostal neodkrit in krivca brez kazni. Lahko bi svojo namero, ki se jima takrat ni posrečila, izvršila ob drugi priložnosti.
Priznati moramo, da se večina zagovornikov v novem družbenem redu zaveda svoje naloge, ki je v tem, da pomagajo pri iskanju materialne resnice in s pravimi nasveti nudijo pomoč ljudem, ki jo iščejo, toda med njimi je še nekaj takih, ki uvajajo staro prakso iz časa predaprilske Jugoslavije. Za take zagovornike ne bi smelo biti pravice nastopanja pred oblastnimi organi. Prav taki zagovorniki in krive priče imajo precejšen delež pri razvnemanju pravdarskih strasti preprostih ljudi, ki se še niso otresli starih podedovanih slabosti.
(r)
jih stroškov priključijo na vodovod, kanalizacijo, elektriko in plin. Vsakdo, ki bi gradil aili popravljal brez potrebnega dovoljenja, bo moral sezidano porušiti in plačati kaizen.
Zadnji teh sklepov je posebno važen. V zadnjih letih v Mariboru niso posvetili dovolj pozornosti načrtni aradSitvti in popravilom stavb. To je sicer deloma tudi razumljivo —- stiska za stanovanja je bila velika in vsaik si je skušal pomagati kakorkoli, da čimprej sezida streho nad glavo. Toda zdaj, ko so v Mariboru začeli na veliiko poipraviljaiti fasade stavb je zavladala prava anarhija. Mnogo je primerov, da so trgovska podjetja obnovila svoje prodajalne in z njimi vred del fasade-medtem ko je drugi del fasade ostal prav takšen, kot po bombardiranju. Drtigje so pročelje hiš pobarvali z barvami, ki kvarijo estetsko podobo cede ulice.
Poglavje zase so nedovršene stavbe. Nekatere, kot n. pr. stanovanjski blok železniških delavnic, gradijo že več let.. Stavba je zrasla do tretjega nadstropja, stala pa je doslej 4.5 milijona din. Vsako leto se pripravijo k nadaljevanju zidave, jo obdajo z lesenimi odlili, kmalu nato pa jih spet porušijo, ker pošljejo gradbena podjetja delavce drugam. Druga Stavba z isto usodo je v Prešernovi ulici. Vse takšne stavbe bo treba letos res dograditi. Upajmo, da se bo novo-ustanovljeni stanovanjski fond delovnih kolektivov lotil perečih stanovanjskih vprašanj Maribora z vso resnostjo. Mestni ljudski odbor je že prve dni letošnjega lete pokazali, da bo vsa ta prizadevanja izdatno podprl, —jp—
'Jugolinija je lani zaslužila pri prevozu tujega blaga 2.7 milijona funtov
Jugoslovanska linijska plovba »Jugolinija« je lani dosegla svoj doslej največji letni promet blaga. V tem letu je prepeljala 1.8 milijona ton raznega blaga po vseh morjih, od tega 1.2 milijona ton uvoznega in izvoznega blaga za potrebe naše države in okrog 0,6 milijona ton blaga za tuje interesente. V lanskem letu je »Jugolinija« s svojimi oceanskimi ladjami dosegla tudi najboljše izkoriščanje ladij. S prevozom tujega blaga je zaslužila 2,7 milijona angleških funtov. Vseh 48 ladij ima 332.000 ton nosilnosti. Skoraj polovico skupne tonaže teh oceanskih ladij je bilo nabavljenih po vojni. Samo lani je podjetje dobilo 5 novih oceanskih ladij s skupno nosilnostjo 37.700 ton.
V kratkem bo začela obratovati že druga tovarna mleka v prahu
Ze nekaj mesecev obratuje v Osijeku prva tovarna mleka v prahu v naši državi, sredi marca pa bo začela obratovati druga taka tovarna v Županiji ob Savi južno od Vinkovcev. Kakor tovarna v Osijeku se tudi tovarna v Županiji gradi ob pomoči Mednarodnega dečjega fonda. V Županiji sta že opremljeni kotlarna in sušilnica, sedaj pa montirajo naprave za pasterizacijo mleka. Tovarna v Županiji bo dnevno predelovala okrog 30.000 mleka, od tega pretežni del v mlečni prah, nekaj tisoč litrov pasteriziranega mleka pa bo razpošiljala na potrošna tržišča za potrošnjo v svežem stanju.
Prva povojna razstava planinskih fotografij
V Beogradu bodo 20. t. m. odprli prvo povojno razstavo planinskih fotografij. Razstavo organizira društvo »2elezničar« v Beogradu, k udeležbi pa so bili povabljeni fotoamaterji planinskih društev iz vse države.
Lep plen koroških lovcev
Preteklo soboto se je pripeljalo v Slovemrijo okoli 50 lovcev s Koroškega. Skupina, v kateri so bili koroški Slovenci »n Avstrijci, je bila gost slovenske lovske organizacije. Lovci so šli v nedeljo na lov na Kočevsko, kjer so se precej raapasli diivji prašiči in volkovi. Prvi dan so lovili v lovišču Kočevske lovske diruižine, dirugi dan pa v državnem lovišču. Pri lovu na divje prašiče so imeli več uspeha, kakor ga je imelo preteklo nedeljo 140 lovcev ki so se udeležili pogona na divje prašiče v okolici Paljevo-Vodice na Goriškem in so se zaradi pomanjkanja goničev vrnili brez plena. Koroški lovci so prvi dan ustrelili dva krepka divja prašiča in je k lovski sreči mnogo pripomogla dobra organizacija ko. čevefce lovske družine. Snaoči so naša lovci lovci priredili pozdravni večer koroškim lovcem in si ob tej priliki; ogledati tudi njihov lovski plen na veirsmdi hotela Union. Danes pa so se dragi gosti s Kjgmošfee poslovili iz Ljubljane in se vrnili domov.
Obveznosti gospodarskih podjetij iz družbenega plana
Izvozno podjetje „Beograd“
je o«l aprila izvozilo za 15 milijonov deviznih dinarjev hlapa
Mestni ljudski odbor v Beogradu je spomladi ustanovil izvozno podjetje »Beograd« z nalogo, da posreduje iizvoz izdelkov lokalne industrije Beograda V kratkem času devetih mesecev je to .podjetje prodalo v Italijo, Avstrijo, Nemčijo, Ameriko, Švedsko, Sirijo, Egipt in nekatere druge države za 12 milijonov deviznih dtin raznega blaga in izdelkov. Med drugim je prodalo nad 2 milijona metrov Bergmannovih cevi za električne instalacije, in sicer v Sirijo im Egipt, kjer bi lahko prodali celotno proizvodnjo podjetja »Elizo« v Grčijo in Izrael so izvozili po ugodnih cenah terolitae plošče za gradnjo montažnih hiš. Ce bi imeli dovolj volne, bi lahko prodali velike količine volnenih šalov, okrašenih z narodnimi ornamenti. Samo ameriški trg bi odvzel teh šalov na leto za okrog 2 milijona dolarjev. Sale so kupovali tudi švedski uvozniki. Razne odpadke
je podjetje »Beograd« prodalo v Zahodno Evropo, zlasti živalske dlake, parklje in rogove itd. Živalskih dlak so izvozili okrog 20 ton, rogov,, parkljev in podobnih odpadkov pa več kakor 20 vagonov, in to predvsem v Italijo. Nadalje je podjetje izvozilo v večjih količinah odpadke od konoplje in pa precej otroških igrač.
Za dobljene devize je uvozilo fazno blago za potrebe komunalnih obratov in šol, pa tudi blago za široko potrošnjo. Med drugim so kupili v inozemstvu opremo za 15 fizikalnih kabinetov beograjskih gimnazij, razne rezervne dele za avtobuse, trolejbuse in tramvaje ter reprodukcijski material za mestna prometna podjetja. Kupili so tudi 6 modernih avtomobilov za čiščenje cest in več kamionov za mestna podjetja, za 60 milijonov lir pa so kupili raznega blaga za široko potrošnjo.
Predlog družbenega plana za leto 1952 je v razpravi. Diskusije se bodo udeležili predvsem delavski sveti gospodarskih organizacij — gospodarskih podjetij, gospodarskih združenj in zadrug. Želeti pa je, da se razprave udeleže tudi sindikati, množične organizacije in tudi posamezni državljani naše države.
Doslej se razpravljanje po družbenem planu še ni moglo prav razviti, ker neposredni interesenti, predvsem 6rgani delavskega upravljanja podjetij, ob pomanjkanju podrobnih pojasnil še niso mogli zajeti celotne vsebine plana in se tako seznaniti z metodiko novega planiranja, da bi obveznosti iz družbenega plana konkretno uporabili za izdelavo elementov samostojnih planov podjetij. Pravkar pa je izšla v izdaji »Ljudske pravice« brošura o predlogu družbenega plana z dokumentacijo in pojasnili, tako da se delovni kolektivi, zlasti pa člani delavskih svetov, lahko sedaj podrobno pouče o vsem, kar je treba vedeti za pravilno razumevanje objavljenih številk plana. Vse to terja seveda resen študij, kajti diskusija o družbenem planu bo plodna le tedaj, če bodo naši delovni ljudje znali pravilno brati številke, tako da bodo oživele pred njimi z vso svojo vsebino in da bodo spoznali vse obveznosti in naloge, ki jih morajo upoštevati v planih podjetij.
Od tega, kako bodo podjetja znala uporabiti načela novega načina planiranja, kako bodo znala obdelati naloge, ki izvirajo iz plana, bo naposled odvisen uspeh podjetja in njegov razvoj. Ce bodo kolektivi podjetij znali v pogojih novega načina planiranja tako gospodariti, da bodo čim racionalneje Izkoriščali proizvodne možnosti ob najmanjših stroških, bo to prineslo koristi samim kolektivom, kajti v planu določeni plačni fondi so izračunani na podlagi minimuma izkoriščanja proizvodne zmogljivosti in se lahko povečajo v enakem razmerju, kakor se bo povečala v proizvodnji ustvarjena vrednost.
Novi zakon o planskem upravljanju narodnega gospodarstva, ki ga je nedavno sprejela Ljudska skupščina FLRJ (in je objavljen v zveznem Uradnem listu št.' 58-1951) daje kolektivom v okviru proporcov družbenega plana veliko samostoj nost glede planiranja in gospodarske delavnosti brez neposrednega vmešavanja državnega upravnega aparata, kar daje dovolj prostora delovanju objektivnih ekonomskih zakonov. Ta samostojnost podjetij, ki predstavlja gospodarski temelj naše socialistične demokracije, je z zakonom zajamčena vse dotlej, dokler podjetje izpolnjuje svoje obveznosti iz družbenih planov (zveznega, republiškega in okrajnega, oziroma mestnega). Z izpolnjevanjem družbenega plana, ki postavlja kot obvezno nalogo najnižjo mero izkoriščanja proizvodne zmogljivosti, moramo zagotoviti skladni raz voj proizvajalnih sil, nadaljnjo in dustrializacijo in graditev socializma ter kritje temeljnih potreb druž-'be. Pravice, ki jih daje zakon kolektivom, so tesno povezane z izpolnjevanjem obveznosti iz družbenega plana.
Ce podjetje ali določena gospodarska panoga ne izpolnjuje teh obveznosti iz družbenega plana, oziro' ma če se ugotovi, da jih ne bi mogla izpolnjevati, tedaj sme pristojni organ po zakonu omejiti in v skrajnem primeru začasno odvzeti kolektivu samostojnost gospodarjenja. Tako lahko pristojni organ odredi sklenitev pogodb za določeno količino, kakovost ali vrsto proizvodov, lahko podjetju predpiše cene, prepo-
Izpiti zadružnih uslužbencev
Glavna zadružna zveza je odredila, da morajo vsi uslužbenci zadrug opraviti strokovne izpite, ki so predpisani za državne uslužbence. Program teh izpitov ostane tak. kakršen velja za državne uslužbence. Polega teh splošnih strokovnih izpitov pa morajo uslužbenci vseh zadrug opraviti tudi že prej določene izpite iz zadružnega poslovanja.
Izšla je prta knjižna zbirka
,Kmečke	“
Prešernovi knjižnici in Mohorjevi družbi, ki razpošiljata konec vsakega leta svoji knjižni zbirki v več deset-tisoč izvodih na naše podeželje, se je letos prvič pridružila tudi založba »Kmečka knjiga«. O njenem delu smo lani večkrat pisali. Pri tem smo vedno poudarjali, da je to mlado knjižno podjetje, ki si komaj utira pot. Doslej je založba izdala šele 18 knjig, od katerih jih je 11 strokovnih, 2 sta leposlovni, 5 pa je drugačnega značaja. Zato je njena prva knjižna zbirka, ki se je minule dni pojavila na našem knjižnem trgu in jo sedaj prejemajo njeni prvi stalni naročniki, zelo lep uspeh, čeprav so knjige Po obsegu nekoliko skromnejše, ■ kakor so n. pr. knjige Prešernove knjižnice, ki ima že večjo tradicijo in tudi večji krog stalnih naročnikov.
Obseg pa seveda ni vedno odločilen. Vsebinsko izpolnjuje prva knjižna zbirka »Kmečke knjige« prav gotovo pričakovanja, saj nam je prinesla z izjemo leposlovne knjige — same nove stvari, ki so jih napisali strokovnjaki ali pa priznani možje peresa. Zbirka obsega 5 knjig, od katerih bo peta »Gospodinjski nasveti« izšla šele konec januarja in jo bodo naročniki dobili naknadno. Sedaj so izšle naslednje knjige, ki spadajo v zbirko: »Kmečki koledar za prestopno leto 1952«, »Kaj so videli kmetijski strokovnjaki Po svetu«, dr. Marjan Pav-
šič: »Vzreja mladih živali« in Ivan Tavčar: »Dvoje povesti«. Naklade teh knjig so zelo različne. Nekatere, ki imajo že tradicijo (kakor n .pr. Koledar) bo založba prodajala tudi same zaše. Tako znaša najnižja naklada 20.000 izvodov, najvišja pa 45.000 izvodov.
»Kmečki koledar« poznajo naši kmetje že iz prejšnjih let. Priljubil se jim je predvsem zato, ker je njegova vsebina zelo praktična. Koledarski del te žepne knjižice obsega komaj 28 strani. Vseh drugih 130 strani pa "prinaša same merske in statistične podatke, ki so kmetu pri vsakdanjem delu potrebni. V zgoščenih besedah govori koledar našemu kmetu o jugoslovanskih zemljepisnih podatkih, o velikanih naše petletke, o tovarnah kmetijskih strojev, o tovarnah gnojil in zaščitnih sredstev, o nekaterih naših rudnikih, o oddaljenosti važnejših naših krajev itd. Več strani je posvečenih zadružništvu. nato pa se vrstijo razne praktične tabele o krmilih, krmljenju živine, o gnojilih, setvi, žetvi in še mnogih kmečkih delih. Koristnih stvari torej kar — preveč! Morda koledarju le ne bi škodilo, če bi v bodeče v njc0» zašlo tudi nekaj manj prozaičnega. Kakšna pesem, šala, kratka črtica bi ga hkrati z lepo sliko prav gotovo poživili. No. to je dobrohoten nasvet, ki vrednosti letošnjega koledarja prav nič ne zmanjšuje,
Knjiga, po kateri bodo segali naši kmetje z največjim zanimanjem, je zbirka popotnih reportaž, ki so jih napisali kmetijski strokovnjaki prof. inž. Ivo Jelačin, inž. Repanšek, inž. Gvido Fajdiga, inž. Tine Mastnak, dr. inž. Fr. Janežič in inž. France Adamič. Kakor smo že zgoraj povedali, nosi ta knjiga naslov »Kaj so videli kmetijski strokovnjaki po svetu«. O njej je nekaj naših časopisov poročalo, ko se je komaj pripravljala. Ko je danes pred nami, moramo reči, da nas ni razočarala, in prepričani smo, da bodo bralci z veseljem pogledali skozi to »okence v tuje dežele«, kakor pravi urednik knjige v svoji sklepni besedi. Reportaže so napisane kot pireprosta fotOE ifija tega, kar so pisci na svojih potovanjih po Angliji, Holandiji, Švici, Zahodni Nemčiji in Ameriki videli. Posebno veliko zanimivih stvari je napisanih o tehničnem in strokovnem napredku v raznih kmetijskih panogah. Zal pa se pisci premalo poglabljajo v družbeno, posebno pa kmečko proDle-matiko dežel, po katerih so potovali. Tako so te slike enostranske. Ne vidimo družbenih silnic, ki jih uporabljajo, pa tudi ne tokov, ki jih grozijo uničiti. Vsak bralec se prav gotovo ne zaveda, da tudi v Ameriki »ni vse zlato, kar se sveti«. Kljub temu pa je knjiga' prav gotovo vredna zbranega branja. Želeli bi, da bi zlasti naši zadružniki in kmetje ob njej razmišljali, kako bi s svojim delom prispevali, da bi tudi mi prišli do takšnega tehničnega in strokovnega napredka, kakršen je opisan v knjigi. Seveda, ne po poti Aaarikg ia dgjgih kapUaügtiäeifc dr-
žav. ker je ta pot vse prej kakor človeška, temveč po poti, ki nam jo kaže naše državno vodstvo.
Dr. Marjana Pavšiča poznamo kot odličnega živinozdravnika in vodjo Veterinarske bolnišnice* v Ljubljani, ki si je pridobila že velik sloves. Dr. Pavšič je k zbirki prispeval knjižicu ki jo bo prav gotovo vsak zadružnik, kmet in kmetijski delavec prebral s poglobljenim zanimanjem. O reji mladih živali imajo sicer naši kmetje že stoletne izkušnje, ki so dragoceno znanje. Knjižica »Vzreja mladih živali« pa je kljub temu delce, ki so ga naši živinorejci že zelo potrebovali, saj utrpimo veliko škode v živinoreji prav zato, ker slabo negujemo in krmimo mlade živalL V zadnjih desetletjih je tudi znanost prispevala važna spoznanja, s katerimi se mora seznaniti vsak napreden zadružnik in kmet. Prav ta spoznanja podaja v zgoščeni praktični obliki ta knjižica, v katere strokovno oceno pa se seveda ne morem spuščati.
Zbirka »Kmečke knjige« pa noče samo učiti. Zato je založba pridružila strokovnim knjigam tudi »Dve povesti« našega priznanega pisatelja Ivana Tavčarja. Obe sta vzeti iz kmečkega okolja in življenja. Bralci zbirke bodo zanju prav gotovo hvaležni, saj ima Tavčarjeva beseda še vedno močan čar na vsakega ljubitelja lepe domače povesti. Spremne besede Alfonza Gspana o Ivanu Tavčarju pa bodo prav tako prispevale, da nam bo podoba tega našega pisatelja pred očmi še v jasnejši zavesti njegove prave veljave.
Taka je v skopih besedah prva zbirka gtaeäsfi košigss. Zala«»
tovo zasluži zanjo priznanje! Želimo, da bi knjige čim prej prišle v kmečke’ roke, kar pa seveda ni tako preprosto. O težavah ustarjanja knjigotržne mreže po naših vaseh, kakor tudi o letošnjem programu založbe pa bomo napisali kaj več prihodnjič-.	.zg
Varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci
Pod tem naslovom je pred kratkim izšla knjiga, ki jo je napisal dr. inž. Franjo Janežič, založila pa jo je Državna založba Sloveije. Knjiga obsega 567 strani, opremljena je s številnimi slikami najvažnejših rastlinskih bolezni in škodljivcev.
Knjiga je pisana v poljudnem in lahko razumljivem slogu in dobro sistematično obdelana, tako da je lahko razumljiva vsakomur, obenan pa je na taki strokovni višini, da povsem ustreza tudi kot dober učbenik za vse vrste kmetijskih šol. Ta knjiga je prav gotovo ena naših najboljših knjig te vrste, ker so v njej opisane vse pri nas razširjene rastlinske bolezni in škodljivci, njihov razvoj in najnovejša sredstva ter načini zatiranja bolezni in škodljivcev.
Zaradi velike in čedalje večje škode, ki jo povzročajo bolezni in škodljivci na raznih kmetijskih rastlinah in resne potrebe*po doslednem zavarovanju rastlin pred njihovimi sovražniki je potrebno, da se sleherni človek, kateri se bavi s kmetijsko proizvodnjo kar najboljše seznani s vsebino te knjige, ker bo našel v njej vse kar mu je potrebno za uspefSno obrambo rastlin pred boleznimi in škodljivci
MSC
ve ali omeji izvoz oziroma uvoz, razdeli proizvedene glavne surovine ali določene proizvode ali pa določi namen denarnih sredstev, lahko pa tudi predpiše proizvodni plan za deficitne proizvode, nadzira smotrno graditev investicijskih objektov ali omeji uporabo sredstev za lastne investicije, določi namen denarnih sredstev, odvzame ali oddeli osnovna sredstva ali pa nadzira uporabo amortizacijskih sredstev. V skrajnem primeru lahko, postavi tudi prisilno upravo, da se odstranijo posledice neizpolnjenega plana.
Da ne bi upravni aparat na podlagi teh določb zakona neupravičeno posegal v samostojnost podjetij, določa zakon, da imajo gospodarske organizacije pravico pritožbe tako proti ukrepom, ki se zaradi izpolnjevanja obveznosti družbenih planov izdajo v obliki splošnih predpisov (v tem primeru je možen ugovor vladi oziroma prezidiju ali pa je možna pritožba ljudski skupščini), kakor tudi proti ukrepom v obliki izdanih pismenih odločb pristojnih organov (v tem primeru je možna pritožba višjemu državnemu organu).
V tej zvezi je treba še poudariti, da velja po zakonu o planskem upravljanju gospodarstva samostojnost planiranja in gospodarjenja tako za gospodarska podjetja (državna, zadružna in družbena), kakor tudi za gospodarska združenja (glavne direkcije, okrajne zadružne organizacije in združenja proizvajalcev po gospodarskih panogah in področjih). Zato se lahko proti vsem tem gospodarskim organizacijam (podjetjem, združenjem in zadrugam) uporabijo ukrepi, ki jih določa zakon za primer neizpolnjevanja obveznosti iz družbenega plana. Taki ukrepi v obliki sankcij ali pomoči so danes potrebni zlasti tudi zaradi objektivnih težav, ki lahko povzročijo neskladnosti v našem gospodarstvu, in različne razvojne stopnje naših podjetij. kar vse terja posredne ukrepe prehodnega značaja, da se zagotovi popolna uvedba novega sistema planiranja ter svobodno in avtomatično delovanje objektivnih ekonomskih zakonov v okvirih, ki jih določa plan. Vse to bodo morali naši delovni kolektivi upoštevati, ko bodo proučevali predlog zveznega družbenga plana, oziroma ko bodo v okviru tega družbenega plana sestavljali samostojne plane podjetij.
Vprašan]a m odgovori
VPRAŠANJE: Na terenu Je nmogo nejasnosti glede denarnega nadomestila namesto živilskih banov za uživalce invalidnine ter invalidske upokojence. Nekatere komisije na terenu tolmačijo, da lahko dobe nadomestilo namesto živilskih bonov po kategoriji RS-1 samo tisti invalidski upokojenci, ki so se ponesrečili pri delu. ostali (bolezenski) pa le po kategoriji RS-3. V katere kategorije je treba pravilno razvrstiti uživalce invalidnine ter invalidske upokojence?
ODGOVOR: Po zadnjem navodilu o razvrstitvi potrošnikov v potrošniške kategorije (Ur list FLRJ št. 28/50) s poznejšimi spremembami odloča o uvrstitvi v določene potrošniške kategorije stopnja invaldnosti (ne pa odstotek pokojnine, ki je nekomu priznan glede na njegovo po-kojninsko osnovo). Tako se uvrščajo:
a)	v potrošniško kategorijo RS-i delovni invalidi z nad 60 •/• invalidnostjo;
b)	v potrošniško kategorijo RS-2 delovni invalidi z nad 40 do 60Vt invalidnostjo;
c)	v potrošniško kategorijo RS-3 delovni invalidi do 40% invalidnosti (v to kategorijo spadajo tudi vsi osebni upokojenci).
Po 6. členu uredbe o denarnem nadomestilu namesto živilskih bonov ustreza potrošniški kategoriji RS-1 denarno nadomestno 137® dfin. kateoriji RS-2 nadomestilo 1110 din in kategoriji RS-3 nadomestilo 930 din mesečno.
Po dodatni odločbi predsednika sveta vlade FLRJ za blagovni promet (Ur. 1. FLRJ št- 49/51) so razvrščeni v kategorijo RS-1 (za živila) in IR (za industrijske bone) tudi družinski invalidi, ki živijo v mestih in so oridobitoo nezmožni ter tudi nimajo družinskih članov, ki hi bili zmožni za delo. invalidnina pa jim je edini dohodek.
VPRAŠANJE:	Državni uslužbenec ima
ženo, ki ima enodružinsko hišo in 74 arov zemlje z davčnim predpisom 20 tisoč din. uslužbenec tudi dva otroka ter živi v skupnem gospodin.istvu Še s petčlansko družino. Ali prinada v tem primeru uslužbencu dodatek za otroke?
ODGOVOR: Uslužbenec ima nravico do dodatka za otroke, če izpolnjuje pogoje glede na vsak cenzus posebei: na dohodek od posestva in na dohodek od drugega premoženja ft. j. v tem primeru hiše). Ker v drugem primeru dohodek od posestva ne presega zneska dinarjev 3000 letno na člana gospodinjstva. Je torej ta pogoj a oda n: ugotoviti je treba še, Če dohodnina od hiše ne presega zneska dinarjev 2000 mesečno na člana gospodinjstva. Ker Je verjetno tudi ta pogoj podan, ima uslužbenec v tem primeru pravico do dodatka za otroke.
VPRAŠANJE: Ali ima nameščehka privatnega sektorja pravico do enkratnega dodatka za opremo novorojenčka po novi uredbi o dodatkih za otroke?
ODGOVOR; Izplačilo enkratnega dodatka za opremo novorojenčka je po uredbi o dodatkih za otroke v privatnem sektorju stvar svobodnega dogovora med nameščencem In privatnim delodajalcem.
VPRAŠANJE: Al! lahko izkoristijo osebe, ki bi imele pravico do znižane vožnje iz dveh naslovov (na primer kot osebni upokojenec in istočasno vojaški vojni invalid), to svojo pravico iz obeh naslovov?
ODGOVOR* Ker sta to dva različna pravna naslova, bodo lahko take osebe izkoristile ugodnost znižane vožnje iz obeh naslovov. Samo v primeru, ko je zakonec delavca ali uslužbenca tudi sam v delovnem razmerju, ima pravico do znižane vožnje samo iz naslova svojega lastnega delovnega razmerja, ne pa tudi iz naslova delovnega razmerja drugega zakonca (3. točka navodila o voznih olajšavah za delavce in uslužbence, Ur. list FLRJ št. 56/51).
VPRAŠANJE: Uslužbenec državnih železnic izdeluje v prostem času igrače za neko podjetje: to svojo zasebno delavnost ima prijavljeno in mu Je iz te delavnosti predpisana davčna osnova 46.690 din. Ali Ima ta uslužbenec pravico do otroških dodatkov?
ODGOVOR:	Ker se zasebna delavnost
smatra za privatni poklic, če je le redno prijavljena in obdavčena, potem v gornjem primeru uslužbenec nima pravice do otroškega dodatka, in to brez ozira na višino dohodkov, ki JÖ» ima iz svoje zasebne delavnosti. Ce pa uslužbenec odjavi in preneha z zasebno delavnostjo, pridobi pravico do otroätih dodatkov — pod splošnimi iWi uredbe — s prvim dnem pri« Itodnjega----—
c
E
1
R N
R
Z G
E D
3
Koncert Slovenske filharmonije
Dirigent Zecchi, solist Veita Veit
Navdušenje, s katerim so poslušalci spremljali vsako točko tega koncerta, je bilo popolnoma razumljivo in upravičeno. Naravnost neverjetna se je zdela vsem ta preobrazba filharmoničnega orkestra, ki ga preprosto ni bilo prepoznati. Kar je mojster Zecchi pričaral iz njega in to v nekaj skušnjah. je bilo tako presenetljivo, da smo zaman iskali vzrokov v normalnem efektu študija. Da je Zecchi velik dirigent, smo videli že prt njegovem lanskem koncertu; da je velik pianist nam pričajo gramofonski posnetki njegovih reprodukcij; da je velik glasbenik, nam Je dokazal še na koncertu z Janigrom.^Tudi da je imel s seboj lastni orkestrski material, ki je bil izdelan glede tehnike in izraza do zadnje podrobnosti, je bilo velike važnosti za izvedbo. A vse to ne bi bilo dovolj, če ne bi bil znal vzbuditi v orkestru tistega nenavadnega navdušenja, s katerim je orkester študiral in igral. Vseh tistih mnogih hib, ki sem jih moral na prejšnjih koncertih žal naznačiti in katere so mi člani orkestra pošteno priznali, enostavno ni bilo več. Lepa intonacija pihal, brezhibno tehnično in zvočno igranje godal, dovršena plastičnost, preciznost vstopov in pri vsem tem neki skupen notranji zanos orkestra ;— vse te odlike z navdušenjem priznam istemu orkestru, ki me je doslej silil k nesimpatičnemu zanikanju navedenih kvalitet. Nekaj uspeha mojstra Zecchija gre gotovo na račun njegwe-ga nimba. nekaj tudi na račun pregovora: nemo propheta... Ali samo nekaj! Vse drugo pa je sad njegovega sugestivnega vodstva, njegove nadmoćne osebnosti, absolutno popolnega obvladanja dirigiranih skladb in dovršenosti dirigentske tehnike.
V Beethovnovi »Leonori« bi najprej omenil skrbno varovanje sloga in to v melodiki, tempu in v dramatiki. Po napetem uvodu, v katerem je Flore-stanova arija (klarinel) dobila tako ganljiv izraz, je bil začetek »Allegra« s svojim misterioznim pianissimom doživet jez-ki ga bo težko kdo izmed poslušalcev pozabil. Vse dinamične peripetije uvoda, lirične lepote srednjega dela. menjave nastrojenj v izpeljavi-vse je bilo mojstrsko podano. V prehodu k zadnjemu delu se je žal ponesrečil flavtistu in fagotistu slavni solo in to pri obeh koncertih. To je čudno, ker velik problem ta solo ni, še prav posebno pri opreznem tempu, kot ga je vzel dirigent.
G-dur koncert za klavir in orkester je Beethoven komponiral obenem s V. simfonijo, ki je njegovo najbolj klasično simfonično delo. Beethoven je imel v svojih poznejših delih toliko romantičnega diha- da je — čeprav ne spada sam med romantike — tako pripravi! pot romantikom, da so ti prešli skoraj neopazno v novo stilno obdobje. Medtem ko je v V. simfoniji čist klasik. so v G-dur koncertu odseki, v katerih že čutimo močna romantična nastrojenja. ki pa so rezultat dinamike in kolorita. Melodika in struktura sta pa čisto klasični. Saj tudi cis-mol sonata (Claire de la lune) vzbuja občutje romantike v prvem stavku, pa je po svoji kompozicijski strukturi daleč od nje.
Pianistka Veita Vait je oh perfektni, dinamično in ritmično skrajno iznian-sirani spremljavi orkestra igrala koncert zelo muzikalno, tehnično neoporečno in briljantno, dinamično dosegala v pianissimih odlične efekte, a vendar bi težko rekel, da se je stilno dovolj približala Beethovnu. Pogosto sem imel vtis, da poslušam Schumanna. 'V čem je vzrok? Predvsem v tem. da bi noben piano ne smeL biti pianissimo, Itar se je zgodilo na mnogih mestih-a tudi kjer je pianissimo, ne bi to smel biti Debussyjevski, ampak Beethovnov pianissimo, ki je vedno bolj stvaren in telesen. Dalje je iz izjav Beethovnovih sodobnikov znano, da je Beethoven kot pianist pri izvedbah svojih kompozicij stopnjeval njih viške do skrajnosti zvočne zmogljivosti in brezobzirno izklesal svoje fortissi-
me. Tudi mali motivični akcenti so pri Beethovnu mnogo bolj izstopajoči kot pri romantikih.
Proti vsem tem tipičnim malts imam je grešila interpretacija gospe Vait. lako da je prvi stavek res spominjal na Schumanna in prav posebno še zato, ker je gospa tudi močna mesta igrala redno za stopnjo šibkeje in to pri napol odprtem klavirju. Zato ni bil0 pravih kontrastov in je bil prvi stavek tudi zaradi eteričnih pianissi-mov medel. Drugi stavek, v katerem je orkester zaigral svoja recitativna mesta zelo markantno, je tudi dobil preromantičen pečat, ker je pianistka jemala ariozne odgovore v tempu presvobodno in v izrazu premalo preprosto. V zadnjem stavku so dramatična mesta s klasično težo tako redka, da jih mora pianist za protiutež preštevilnim mehkim res izkovati, če naj vzpostavijo Beethovnovo klasično ravnovesje. Pianistka jih je odigrala zelo umerjeno, medtem ko je dala pianissimom skrajno nežno, skosaj impresio-
nistično barvo. Tako moram o tem klavirskem koncertu reči, da je b i dobro muziciran in izveden, a da ni bil dober Beethoven.
Pri Schubertovi VII. simfoniji me ni navdušila samo virtuozna bravura orkestra, ampak predvsem oni pravi Schubertov čar, temperament in toplina. ki je vela iz vse izvedbe. Ogromna simfonija, ki je ubogi komponist ni nikdar slišal, začenja v prvem in drugem stavku večkrat dolgočasiti, tudi pri dobrih izvedbah, in to zaradi dolžin in ponavljanj. To pot pa je bilo vse tako živo in prineseno s tako vervo, da je priklenil poslušalca vsak posamezni takt. Lirični, a tudi veličastni uvod se je z burnim accelleran-dom prelil v sekano prvo temo, ki jo je orkester izvedel z vso ostrino, katero vsebuje. Igrivi žar druge melodije je dirigent tako plastično ponazori s svojimi govorečimi rokami, da je bilo igralcem nemogoče mu ne slediti. V drugem stavku so solisti zelo lepo prinašali očarljive melodije, ki jih je kar pet v tem stavku, ena lepša od druge. Spremljava je bila do skraj-
nosti podrejena, tako da so polno izstopale vse prednosti bogate Schubet(_
tove instrumentacije.
Schubert je živel v senci svojega velikega, globoko občudovanega sodobnika Beethovna. Nekoč je vzdihnil ves obupan: »Kako pa naj človek po Beethovnu še napiše kaj takega, da bi ohstalo?« S svojo bujno melodiko je vendar ustvaril nesmrtna dela. ki so pa enostavna, prisrčna in domača ter ne dosegajo gigantskih Beethovnovih ustvaritev. V »Scheirzu« te simfonije pa je ustvaril delo, ki je po globini, izvirnosti in konceptu enakovredno Beethovnovim. Dramatična prva zamisel in dunajsko ljubezniva druga ter njih stopnjevanja in izpeljave spadajo med najgenialnejše Schubertove umotvore. Trio kaže tesno sorodnost s triom Beethovnove »Sedme«. Zadnji stavek se približa vrhovom »Pete« in »Devete« Beethovnove.
Ves plemeniti ogenj teh melodij je vzplamtel v čudoviti Zecchijevi interpretaciji, katero je orkester izvedel v velikem formatu in dosegel svoj vrhunec. Naj ne popusti na bodočih koncertih, kajti zavedati se mora svoje kvalitete tudi pod skromnejšimi dirigenti in vložiti v vsako izvedbo vso svojo zmogljivost. Dr. Danilo Švara.
IRENA FORSYTE V FILMU
»Dolga povest« — tako je angleški romanopisec John Galsworthy imenoval svoj znameniti, obsežni roman v šestih knjigah »Saga o Porsytih«. Kmalu pa bosta mimili dve desetletji, kar je Oton Župančič poslovenil prve tri knjige velike umetnine, ki po vsej pravici sodi med trajne »dokumente človečan-stva«.
V sijajnih portretih članov Forsytove rodbine (njih rodovnik obsega skoraj sto oseb) je pisatelj z mojstrskim realizmom naslikal podobo rodbine, tega »tako vernega posnetka družbe v malem«, ki je iz kmečkega okolja, kamor segajo njene korenine, prerasla v meščanstvo in si sredi 19. stoletja ustvarila svojo »trdnjavo posesti«. Toda v orisu ro-dbine For-sytovih je slika celega družbenega razreda, umetniška analiza angleškega meščanstva ob zatonu preteklega stoletja, v že zahajajoči viktorijanski dobi, slika družbe, ki ji je bilo poglavitno gibalo »čut za lastnino«, saj so njeni predstavniki »občutili kot krivico vsako motenje svoje posesti« in brez nje sploh niso mogli »ničesar videti, ne spoznavati pojavov«. Povest o rodbini Forsytov. v »kateri nd nobena veja imela ljubezni do druge, tako da ni bilo niti med tremi njenimi člani ničesar, kar bi se smelo imenovati simpatija«, je hkrati neusmiljena obsodba »spoštovane« družbe, ki sloni na pohlepu po bogastvu, na surovem egoizmu, na prepričanju, da je denar največja vrednota v življenju in da je z njim mogoče vse kupiti. Galsworthy (ki se je rodil leta 1867) je svojo
»dolgo povest« zasnoval v začetku našega stoletja (prva knjiga »Bogataš« je izšla 1. 1908). zaključil pa jo je šele čez dobrih dvajset let v trilogiji »Moderna komedija«, ki jo tvorijo trije romani: »Bela opica« (1924), »Srebrna žlica« (1926) in »Labodji spev« (1928). Leta 1932 je dobil najvišje priznanje, Nobelovo nagrado, naslednje leto pa je umrl. Sam je sicer izhajal iz bogate meščanske rodbine in se je popolnoma posvetil pisateljskemu poklicu; toda navzlic temu, da pri svoji umetniški analizi angleške meščanske družbe v polpretekli dobi ni bil niti revolucionar niti reformator, je z vsem svojim delom (napisal je okoli 30 romanov in novel, 20 dram in zajetno knjigo pesmi) odločno pričal proti osebni in razredni sebičnosti, proti družbeni laži in hinavščini ter se postavil na stran tistih, ki zatrdno vedo, da »so na svetu tudi stvari, ki jih ni mogoče kupiti«, in d.a je človečnost prvi pogoj. sožitja med ljudmi.
Film, k! ga te dni pod naslovom »Irena Forsyte« vrtč na platnu v Ljubljani, je ob petindvasetaetnici svojega obstoja (1949) Izdelala ameriška filmska družba »Metro-Goldwyn-Mayer« (vsak obiskovalec kinematografov pozna njen znak — renčečega leva) po scenariju, ki so ga priredili Jan Lustig. Iva® Tors in James Williams. Scenaristi zajemajo snov iz prve knjige Galswortyjeve mogočne »Sage«. Izbrali so si Ljubezenski zaplet med dvema človekoma, ki sta zanesla divji vihar v svet forsytovsk ega egoizma in njegovih tradicij; to sta arhitekt, svo-
Priprave za naše leksikone
l
i
l
Povsod po svetu ln t tudi pri nas jo po- ? trebnl leksikoni. Toda sestavljanje dobrega in zanesljivega [ leksikona je obsežna in nenavadno dell- \ katna naloga. Potre- ' ben Je velik Stab strokovnjakov, potrebna so velika [; sredstva in skrbno delo. Po svetu izhajajo številni leksikoni, toda le malo jih je res dobrih. Vse to so upoštevali naši strokovnjaki in naše oblasti, ko so sklepali o vprašanju izdajanja naših, leksikonov.
V Zagrebu že nad leto dni obstoji Leksikografski zavod, ki je opravil velika pripravljalna dela.
Izdal bo več leksikonov, in to tako, da bo zavod delal nepretrgano. Kot prvi je v načrtu obsežen svetovni leksikon, nato pa jugoslovanski, ki bo izšel v slovenščini, srbohrvaščini in make-donščini. Sledila bosta pomorski in likovni. — Ti štirje predstavljajo prvo nalogo Leksikografskega zavoda, nato pa pridejo na vrsto še razni drugi leksikoni po strokah.
Za tako obsežno delo je bilo treba najprej ustvariti primeren kader. Sedaj dela že več kot sto stalnih nameščencev in okrog tristo sotrudnikov; te številke pa bodo še narasle. Obseg del naj ilu-stira na primer dejstvo, da bo jugoslovanski leksikon tvorilo dvajset knjig po tisoč strani, v katerih bo reproduci-
•- ’1
j
bodmjaški umetnik Philip Bosiraney, ne-manič im »vsiljivec«, kakor bi rekli For-syti, in Irena Forsyte, žena advokata Soamesa Forsvta, nekdanja učiteljica klavirja, »utelešenje razburljive lepote, ki je vdrla v brezobzirni svet posesti« kakor pravi pisatelj v uvodu k svoji epopeji. Soames Forsyte, bogati advokat in zbiralec umetnin, je poosebljenje Forsytov, tragični predstavnik rodu, ki mu stališče do sveta, do človeških čustev ln src oip-redeljuje samo lastnina, posest. Tudi Irena, hčerka profesorja arheologije H ero na (v filmu jo napačno imenujejo Herenford!), ki je po nesrečnih oko liščinah razmer bila zašla med Forsyte in se poročila s Soamesom, je »bila samo njegova lastnina«. Jolyon mlajši, So amesov bratranec, je bil prvi Forsyte, ki se je izkopal iz rodbinskih lastninskih tradicij (njegov oče je bil bogat trgovec s čajem), se posvetil slikarstvu in od njega tudi živel, zaradi česar ga je rodbina izobčila iz svoje srede. Njegova hči iz prvega zakona. June, ki živi med Forsyti, se namerava poročiti z arhitektom Bosdnmeyem (Forsyti so mu zaničljivo pravili »Kaiabrež«, ker Je bil italijanskega rodu). Ko pa pride ta v forsytsko hišo, se med Ireno in njim, dvema sorodnima dušama, ki sta po svoji miselnosti in svojem čustvovanju daleč od forsytovske borzne računice, porodi silna ljubezen, ki kljubuje tudi brezdušnemu hladu Forsytovih. Vmes poseže nenadna. tragična Philipova smrt (ki jo je moralno zakrivil Irenin mož Soames) Irena se loči od Soamesa Forsyta in se šele po dvanajstih letih bridkega samotarstva poroči z blagim Jolyonom mlajšim, slikarjem, ter ob ujem najde svoj življenjski mir.
V zadnjem času smo videli Že nekaj filmov, ki zajemajo snov iz pomembnih literarnih del. Pri obdelavi take snovi so seveda različne možnosti upodobitve Film je umetnostno področje zase in lahko ustvari lastno sam »stojmo umetnino, ki Je popolnoma enakovredna literarni predlogi (n. pr. »Dobra zemlja« »Polkovnik Chabert«), lahko pa literarno upodobitev Izmaliči (n. pr. »Parmska kartuzija«, »Ana Karenina«). Film o Ireni Forsyte vi Je nekje na sredi, kajti v bistvu se še precej naslanja na Galsworthy Ja, Čeprav zajema iz njegovega velikega romana le epizodo in še te ne izdela s tisto prepričljivostjo, s kakršno nam jo podaja pisatelj, pač pa ostaja bolj pri zunanjem orisu, brez globlje psihološke utemeljitve, v kateri Je prav Galsworthy velik mojster. Film je režiral Compton Bennet, znani režiser (kdo se ne bi spomnil njegove »Sedme tančice?« z roko, ki razodeva pravega umetniška, čeprav bi nam bil lahko podal marsikateri odtenek, ki bi značaje bolj osvetlil in nam bolj približal tipe forsy lovskega »plemena«. Angležinja Green Garson, ki igra Ireno, je umetnica ve lik ega formata, ki jo poznamo iz neka tenih odličnih filmov (»Good bye, Mr. Chips«, »Madame Curie«), Njena Irena Je umetniško dognan lik, vendar Je v njej po našem mnenju (ki se ne mo
Miroslav Krleža
ranih okrog dvanajst tisoč fotografij.
Ti leksikoni bodo glede opreme in v vseh tiskarsko-tehničnih ozirih na najvišji ravni, ker se zanjo pripravlja tudi posebna, najmodernejša tiskarna. Lahko pričakujemo, da bodo, kar se tega tiče, med prvimi na svetu.
Glavni voditelj tega delovanja Je akademik in književnik Miroslav Krleža, vse delo pa je pod protektoratom Sveta za znanost in kulturo FLRJ.
Film »Titova Jugoslavija«
Barvni film »Titova Jugoslavija«, ki ga Je snemal predsednik Mednarodne filmske ustanove (International Film Foun datlon) g. Bryan, je doživel velik uspeh v ZDA. Film so predvajali okrog krat v skoraj vseh državah ZDA, a samo v New Yorku so ga sedemkrat predvajali ter prenašali s televizijo. Bryan je spremljal s predavanji vsako sceno filma. Razen scen o suši, ki Je leta 1950 prizadela Jugoslavijo, je Bryan snemal tudi celo vrsto scen iz gospodarskega, družbenega in kulturnega življenja v Jugoslaviji. Del filma o makedonskih narodnih plesih je sinkroniziran.
Konec januarja bodo film »Titova Jugoslavija« v New Yorku osmič predvajali, nato pa bo Bryan - z n jim ponovno odšel na turnejo po ZDA.
Karel Putrih: Umivanje glave
rerno otresti Galsworthyja) vse preveč »velike« dame, kar povzroča, da je njena resnična, človeško globoka narava marsikje zastrta. Toda v filmu je cela vrsta prizorov, kjer je igralka dala od sebe vse svoje velike izrazne zmožnosti (večer pred odhodom na Bosönneyevo zaroko, prizor z nageljnom v kočiji, razgovor z June, srečanja z Jolyonom mlajšim itd.). Dosti manj nas prepriča Errol Flynn kot Soames Forsyte; spominjamo se ga sicer iz »Othella«, »Kapitana Bloo-da« in »Robina Hooda«, kjer so mu vloge mnogo bolje pristojale, medtem ko je njegov Forsyte premalo izrazit In ne pooseblja »bogataša«, kakršnega je naslikal Galsworthy ali kakršen bi moral biti tudi v samostojni filmski umetnini, ki bi psihološko utemeljila njegov Hk. Njegova podoba v odnosu do Irene je šibka, kontrast med dvema .popolnoma nasprotujočima si svetovoma je premalo poudarjen. Tudi Bosinney (Robert Young) je šibko izdelan. Bolj nas s svojo neiz umetmičenostjo prepriča Jolyon mlajši (Walter Pidgeon), čeprav nam Je predstavljen le epizodno. Režiserju pa se je
(carrairski marmor)
imenitno posrečilo podati okolje, v katerem se zgodba odvija; hišo Forsytovih z vso galerijo stricev in tet, meščanskih tipov, ki so »trden, važen del Anglije« (med njimi so nekateri zgolj epizodni, a do potankosti izdelani liki), vzdušje londonskih ulic v osemdesetih letih preteklega stoletja, notranje ambiente, forsy-tovska slavja itd. Muzika, ki jo je napisal Bronislav Kaper, izvrstno spremlja potek dogajanja, presenetljiva pa je krasna kolorizacija, ki ni nikjer groba in vsiljiva. Dekor je ameriško razkošen, a stilno Še dovolj v skladu z dobo Forsytov. Zal je v vsem preveč zunanjih efektov, premalo pa tiste psihološke poglobljenosti, fine ironije in poetičnosti hkrati, kakršno poznamo iz Galsworth y j evih del.
Le kdaj homo dobili celotno Galswor-thyjevo mojstrovino v slovenskem prevodu? In še nekaj: Ali morajo biti filmski prospekti, ki so namenjeni slovenskemu občinstvu (in kakršnega nam nudijo tudi ob filmu o »Ireni Forsyte«), res tako revni?	Jakob Zalar
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE
Mestno lutkovno gledališče je praznovalo v nedeljo 13. t. m. na svojem marionetnem odru na Šentjakobskem trgu lep jubilej. Ta dan namreč že stotič ponavlja »Žogico Marogico«, Ma-likovo pravljično igro za naše najmlajše. Okusno opremljeno dvorano, ki je skoraj premajhna in mnogim otrokom posebno v zimskem času kar oddaljena, pa še vedno polnijo radovedni malčki v spremstvu svojih staršev. To dokazuje, da je igra uspela. Privlačna je že preprosta snov sama. ki je otrokom razumljiva in zato tudi vzgojna. Ravnanje male žogice, ki je zaradi neubogljivosti kaznovana, ne izziva posnemanja. Vse. kar otrok vidi na odru, pozna: Dedka, babico s pisano ruto, marogasto žogo. papirnatega zmaja, ki pa vendar vzbuja grozo, in vse tiste, ki jih starčka povprašujeta po izgubljeni žogi. Ves ta svet je njegov in v njem sam vneto sodeluje in se odloča za dobro.
Pravljica sama ne bi našla toliko odmeva, če ne bi bila režijsko, tehnično in recitacijsko skrbno pripravljena, kar se je poudarjalo že pri lanski premieri. Režijsko nas preseneča predvsem tekoči trak v drugi sliki, ki pričara vso pot do hudega zmaja, nato trojno gibanje ob koncu druge slike in mnogo ljubkih posebnosti, ki jih povzroča že malenkosten premik lutke, tehnično pa velika gibčnost. Lutke so okusne, prikupne in preproste, njihovi gihi se skladi» dopolnjujejo z glasovi, ki jim tudi po svoji barvi odgovarjajo. Skoda, da imamo v domači literaturi in prav tako v prevodih le malo tako prijetnilyin toplih lutkovnih igric, kot je »Žogica Marogica«.
V zvezi s 100 to predstavo »Žogice Marogice« naj omenimo ostalo delo Mestnega lutkovnega gledališča v letošnji sezoni. Po svojem triletnem delu in pridobljenih izkušnjah je gledališče precej napredovalo. Ker pa se mora boriti še z cenovnimi težavami (predvsem izdelavo lutk), je njegov repertoar zaenkrat skromen. Letos pripravlja še premiero »Mojca in živali«, ki sta jo napisali Vida Taufer in Lili Novy, razen »Žogice Marogice« pa
uprizarja še klasično lutkovno igrico. Poccijeve »Čarobne gosli«, ki so tehnično, režijsko, scenografssko in recitacijsko dovršene, a vsebinsko bclj razumljive odraslim kot otrokom. Ob tej priliki naj omenimo še to, da je Mestno lutkovno gledališče odpelo novo, zelo urejeno in akustično dvoranico na Resljevi cesti, kjer je s Karsch- Pengovo igro »Težave Peter-šiljčkove mame« pričelo sezono z ročnimi lutkami, ki predstavljajo za Ljubljano novost. Ročne lutke so namreč že v tehničnem pogledu popolnoma drugačna zvrst lutkovne umetnosti kot marionete. V bistvu so groteskne, najzanimivejša in najbolj privlačna njihova stran pa je- da otroci neprestano posegajo v dejanje s svojimi nasveti in duhovitimi pripombami, kar je poseben užitek ne le zanje, temveč tudi za odrasle.
Zaradi tega je treba posebno poudariti vzgojno vrednost ročnih lutk. ker je otrok, če hoče dejansko sodelovati pri predstavi s svojimi predlogi in nasveti. nehote prisiljen, da pazljivo sledi zapletu, višku in razpletu dejanja. Igrica, ki jo predvaja MLG. je prav v tem pogledu posebno priviačna. Staro in slabotno Peteršiljčkovo mamo, ki ne more več delati, hoče hišni gospodar Nace Dolžan vreči iz sobe. Ker mu ne more plačati dolga, ji odnese vse pohištvo., S pomočjo prebrisanega Pavliho in otrok v dvorani, dobi Pe-teršiljčkova mama po mnogih zapletih vse svoje stvari nazaj. Komedija le polna situacijske in besedne komike, ki morda včasih ni več originalna, a vzbuja smeh. Dejanje je kljub nekaterim monologom napeto vse do zadnje scene, ko se otroci po neprestanem sodelovanju oddahnejo- se s Pavlihom vred vesele svojega uspeha in so zadovoljni, da je hudobni gospodar kaznovan. Glavice lutk so umetniško izdelane; izraz na obrazu odgovarja vsem. ne le značilnim trenotnim situacijam. gibi so spretni, predvsem Pavlihovi. Tako je igra. ki bi z živimi igralci bila brezpomembna, v lutkovni uprizoritvi dobila visoko vzgojno vrednost in je vsekakor vredna, da jo na-
?i molÄVt	—X-. Z _	g
ši malčki obiščejo.
D
ržavna založba Slovenije je izdala v zbirki Zbrano delo slovenskih pesnikov in pisateljev tretjo knjigo spisov Janeza Trdine. Kakor prvi dve iste izdaje, natisnjeni leta 1946 in 1948, je tudi to knjigo uredil in z opombami opremil prof. Janez logar. Tako se Spet podaljšuje vrsta kritičnih in komentiranih izdaj naših klasikov, zbirka, ki dobiva vot celota vedno večjo vrednost, saj z vsakim zvezkom narašča upanje, da se bo le uresničilo pričakovanje, ki smo ga v prejšnjih časih zaman gojili. Dokler je biilo založništvo pri nas v rokah ali trgovcev, ki jim je balo le do čim večjega dobička, ali pa raznih strank in strančic, ki so izdajale le tiste avtorje, ki so jim šli v politične račune, je bilo podjetje te vrste neuresničljivo. Sele naša osvoboditev je omogočila izdajo prepotrebne serije, ki hoče bati na eni strani pomoč strokovnjakom, na drugi pa neponarejena podoba naše literarne preteklosti, ki naj jo spozna vsak zaveden Slovenec. Gotovoda bi si želeli, da bi bil tempo izhajanja klasikov naglejši, vendar je treba pomisliti, da je strokovnih delavcev — miskim urednikov —le malo in da morajo le-ti najč“šče opraviti vprav težaško, pionirsko delo. Te vrste delo je tudi urejanje in komentiranje Trdinovih spisov.
Nbvi nad 40 tiskovnih pol obsegajoči zvezek Trdine prinaša 3 večja, že Objavljena dela: Hrvaške spomine, ki so prvič izhajali 1885—1887 v Hribar— Tavčarjevem Slovanu, memoarski *pis Backovi huzarji in Iliri, natisnjen 1903 v I. zvezku Schwemfnerjeve izdaje, v šem tisku pa še avtobiografijo življenje, priobčeno v Ljubljan-Zvonu 1905—1906 leta. Ce
ALFONZ GSPAN:
Ob tretjem zvezku Trdinovega Zbranega dela
zdaje Trdinovi prej neobjavljeni Spomini. napisani že 1867 in 1868, potem moramo ugotoviti, da je s to knjigo po urednikovem načrtu zaključena prva skupina del tega našega samoraslega pisatelja, namreč njegovi »avtobiografski spisi«. Naslednji zvezki nam obetajo Trdinova leposlovna dela in članke, nato pa še korespondenco, dnevnike itd.
Kdor je že prebral Trdinove Spomine in lista zdaj po novi knjigi, bo mo-reBiti pisatelju očital, da se ponavlja. Bralec bo neredkokrat naletel na že znane mu opise dogodkov in ljudi. Vendar naj ga to preveč ne moti. Saj drugače biti ni moglo. Trdina je tudi v tem pogledu v našem slovstvu posebnež. V splošnem sta bili avtobiografija in memoarska literatura pri nas malo gojeni literarni panogi — najpomembnejše so napisali Josip Vošnjak, Ivan Hribar, Fran Suiklje, Ivan Cankar in Edvard Kocbek, letos se jim je pridružil še prevod Matija Murka — in je le malo javnih delavcev prišlo sploh do tega, da bi se lotili opisovanja lastnega življenja ali pa dogodkov, ki so sami stali sredi njih in vanje posegali; Trdina pa je tudi po štirikrat, če vzamemo zraven še leposlovje, celo še večkrat oblikoval isto snov. To pa zato, ker ga je gnala notranja sila da se izpove, ker so mu znanci prišepetavali, naj opiše svoje življenje in dobo, saj so vedeli, da hrani v svojem spominu marsikaj dragocenega, pa tudi zato, ker je imel s tem pisanjem resnično
gpgffiäöffip, <fci gšli y IB fenji|ite (gnplo, Majhišč, zapečkarske razmere in
še ožja miselnost reakcionarnih krogov so mu nekajkrat onemogočile, da bi v tisku odložil, kar ga je težilo in se mu leta in leta nabiralo v glavi in srcu. Do objave Spominov sam sploh ni prišel, a Hrvaške spomine je moral sredi pisanja prekiniti zaradi napadov s strai-ni duhovščine in strahopetnosti svojih somišljenikov. Ostali so torej nedodelani. Več sreče je na stara leta imel z Bachovimi huzarji in Mojim življenjem. Prve je napisal na prigovarjanje nekdanjega svojega učenca, zelo razgledanega domoljuba in mecena dr. Pavla Turnerja (pa še te je zasnoval mnogo širše, kakor so potem izšli), slednje pa je obdelal na prošnjo dr. Franca Derganca, češ naj mu pošlje gradivo o sebi, ga da bo Derganc uporabil za študijo, ki jo hoče napisati za pisateljevo 75-letnico.
Res da se Trdina v svojih spominih večkrat vrača k istim dogodkom in ljudem. vendar ne moremo reči, da se pisatelj samo ponavlja. Snov je tu časovno razširjena, tam zožena, tu prikazana pod takšnim, tam pod drugačnim vidikom, vse to pa zaradi različnih namenov, ki jih je imel s svojimi spisi. Zraven tega so ti spisi nastajali v večjih presledkih, ka,r jim je tudi dalo svoj pečat: med pisanjem Spominov in Hrvaških spominov je minilo 14 let, Bachovi huzarji so nastali 16 let za Hrvaškimi spomini, Moje življenje pa 4 leta za Bachovimi huzarji in so začeli izhajati prav v letu pisateljeve smrti (1905). Trdina sam je zapisal, da je nameraval V Hrvaških spomindh
prikazati »privatne zgodbe ln reči«, s čimer je hotel pač povedati, da mu je šlo bolj za opisovanje družbenega gospodarskega in kulturnega življenja raznih slojev, 'kd jih je študiral med svojim bivanjem na Hrvaškem, medtem ko so mu bili Bachovi huzarji kar »zgodovinska knjiga«, ki hoče pokazati, kako so bili zlasti v Varaždin in na Reko priseljeni slovenski birokratje slepo orodje reakcionarnega in raznarodovalnega avstrijskega režima, kako so se proti temu vedli Iliri, t. j. hrvaški domoljubi, in slednjič, zakaj se je morala izjaloviti nakana avstrijske vlade, torej opis političnih razmer na Hrvaškem od 1853 do 1860. Toda ne samo po obsegu snovi in po aspektu, tudi po izrazu se ti spisi precej razlikujejo med sabo. Zdaj je pripoved živahna in razpihana, zdaj bolj mirna in udržana» ker hoče biti objektivna, v primeri s Spomini na splošno pa manj neposredna, vendar vselej naravna in pristna.
Značilno za Trdinova memoarska dela je, da mu narava in značaj vedno udarjata na dan, četudi si prizadeva, da bi samo poročal kot zgodovinar. Sam praid nekje, kjer opisuje Dolenjce, da mu je prirojeno rajši hvaliti kakor grajati, da pa tam, kjer n,i našel dobrih lastnosti, teh lastnosti ni mogel ustvarjati, in da hoče le popisovati dejstva kakršna so, ne pa kakršna bi mo. rala’ biti po njegovi želji m zakonih nravnosti. Iz teh besed zveni pravi realizem. Slo mu je za čim resničnejšo podobo drugih ljudi, pa tudi samega
sebe. Sele, ko si je prišel po dolgem iskanju in razglabljanju glede sebe na čisto, je smel tvegati korak dalje in nastopiti kod sodnik in kritik. Za sodbami, ki jih izreka, stoji, kakor pravi Cankar, pošten iin odkritosrčen pisatelj, človek globokih in visokih idej, mož ki se z njim utegneš prepirati, tode poslušati ga moraš. Zaradi tega so tudi ti njegovi spisi, ki jih mi pisal kot leposlovec, marveč kot kronist in zgodovinar, zanimivi kot gradivo in stilistična umetnina so pa tudi dragoceni zato, ker jih je ustvarila človeško pomembna osebnost.
V tej knjigi spoznamo mimo pisatelja samega predvsem razmere na Hrvaškem med leti 1853 in 1867 neka; tudi na Slovenskem, na Dunaju in drugod. Pred nami se vrsti dolga galerija ljudi, ki pripadajo najrazličnejšim družbenim plastem. Največ truda je pisatelj vložil v upodabljanje inte-ligence, malomeščanstva in • kmečkih ljudi. To Je lepa vrsta plastičnih a ne togih portretov raznih šolnikov in drugih uradnikov, duhovnikov, trgovcev, rokodelcev, upokojencev gostilničarjev, žandarjev, financarjev, kmetov, služinčadii itd., postavljenih v navidez potujčeno mestno ali pa v nedotaknjeno vaško okolje. Zlasti meščanski živelj označujejo mnoge nepnikup-ne črte, ki se razvijajo pred našimi očmi in jih ima na vesti avstrijska politika v nenemških deželah. Tako'vid i-mo, kako se moralno labilni ljudje iz-prevračajo v brezobzirne kruhoborce, režimske hlapce, ogleduhe in denum-
ciante ter narodne odpadnike, po drugi plati pa kako se redki poštenjaki rešujejo iz mlakuže, ker čutijo s preprostim ljudstvom in živijo zanj. Tudi ženstvu je odkazana pomembna vloga bodisi v družbi bodisi v družini. S posebno ljubeznijo opisuje Trdina hrvaške^ kmete. Ob teh opisih bo debil morda človek napačen /tis, da gre za olepšavanje, posebno še, kadar pisatelj primerja našega vaščana s hrvaškim. Na hrvaški strani se poudarjajo priljudnost, strpnost, gostoljubnost, na slovenski pa objestnost, svetohlinstvo» fanatizem in zabavljaštvo. Seveda so prikazani nekateri slovenski proletarci, ki so si prišli služit kruh na Hrvaško, s prijaznejšimi barvami, tako n, or. vrtnar Janez, ta vzor dobrote, razumnosti delavnosti in poštenosti. Ko se Trdina vprašuje, od kod razlika med našim in hrvaškim kmetom, prihaja do zaključka, da je našemu kmetu — zlasti Gorenjcu — popačilo značaj dolgotrajno sožefe z Nemci. Čeprav ga boli, ko srečuje svoj p proletarske rojake raztresene po daljnem svetu, jim je vendarle hvaležen, ker tvorijo s tem, da zasedajo razna mesta, ki bi se jih sicer polastili Nemci, živ jez zoper germansko ekspanzijo. Tako vsaj deloma paralizirajo škodljivo de. lovanje večine slovenskih inteli gentov, ki podpirajo kot Bachovi oprode utr-jevamje nemštva med Hrvati. V veliko zaslugo ie Trdini skromrn^t. Ne» moarji in. avtobibliografije dajejo pisateljem dovolj prilike, govoriti o sebi se poveliča vati. Trdina pa nikjer ne siili v ospredje in se nirkoli ne olepšu-je. Celo svoje ljubezensko doživetje z Milko Somsičevo, ki ga vpleta zato da pokaže nacionalno nepr ebuj en ost val re>žd inske malomeščanske. skrije 70 f2-mišljeno ime Ivana Slobodina. (Daljeg
Kaj morajo vedeti kmetovalci
Kakor je bilo že objavljeno, se
S začel popis živine 15. januarja.
a bodo informirani tudi kmetovalci, kakšni podatki se bodo zbirali, dajemo naslednja pojasnila:
S popisom bodo zajeta vsa kmetijska gospodarstva, ne glede na 6ektor lastništva. Tako bomo popisali:
a)	vsa državna, zadružna in privatna kmet. gospod, (posestva, ekonomije, KDZ itd) ne glede na to ali imajo v času popisa živino, perutnino in čebelne panje ali ne.
b)	državne in zadružne ustanove družbene organizacije itd., ki niso organizirane za kmetijsko proizvodnjo, vendar imajo v času popisa živino, perutnino in čebelne panje in
c)	gopodinjstva nekmetovalcet samo, ako v času popisa imajo živino in čebelne panje.
Popis bo izveden tako, da bodi popisovalci obiskali vsakega kmetovalca odnosno vsako zadrugo in posestvo. Na posebnem obrazcu — kontrolniku, imajo že izpisana vsa gospodarstva, ki so v njegovem oko lišu. Ker pa so obrazci izpolnjeii na okrajnem uradu, je potrebno da jih krajevne popisne komisiji pregledajo že pred samim popisom da popravijo odn. vnesejo eventu eine spremembe, da se olajša deli popisovalcu Kljub temu pa se bo tu in tam še zgodilo, posebno pr: nekmetovalcu, da bo popisovale! pri pregledu ugotovil, da nima nobene vrste živali. V takem primeru ga bo črtal iz kontrolnika. Ce pa bo obratno ugotovil, da kako gospodinjstvo ima živino in tudi ni vpisano v kontrolniku, ga bo seveda vpisal.
Ker poleg živine popisujemo tud površine lastne zemlje in številu članov družine, bi bilo potrebno da osvetlimo tudi te stvari.
Popis se izvaja po načelu lastništva. Kot lastno zemljo razumemo vsa ona zemljišča, ki so v dejanski posesti nekega gospodarstvu (gospodinjstva) ne glede na to, ali je prenos, prodaja itd. vpisana v katastrskih knjigah. Za lastno zemljišče pa smatramo tudi tisto, ki ga gospodarstvo (gospodinjstvo) obdeluje, ne daje pa za izkoriščanje nikakih protivrednosti. Sem spadajo zemljišča izseljencev, ki žive v inozemstvu — njihovi svojci pa izkoriščajo njihovo zemljo in jim zanjo ne plačujejo nikake najemnine. Obratno pa ne popišemo površine, ki jo je vzelo gospodarstvo v najem in zanjo plačuje najemnino. Ta zemlja se popiše pri kmetovalcu, ki je zemljo dal v najem. V primeru_ pa, da je najemodajalec n. pr. KLO, ki nima predmeta popisa. to je živine, se ta zemlja ne popiše niti pri gospodar., ki zemljo izkorišča (ima v najemu), niti pri lastniku (KLO). V kolikor pa bo primer, da ima KLO živino, se po-
o
piše pri njem vsa zemljišča, ki jih izkorišča in ona, ki j ib je dal v najem.
Kako pa se popiše živina? Vsa živina, ne glede na starost in spol se popiše po skupinah, ki so nazna čene na poposnici. Ker je osnova popisa kot omenjeno lastniško načelo, velja to tudi za živino. Če ji v času popisa pri nekem gospodarstvu živina, ki ni njegova last — bila je n. pr. dana v rejo — sr popiše ta živina pri njegovem last niku in ne pri rejcu, če je lastnik kmetovalec V primeru, da je last nik kmetovalec in v svojem biva lišču nima živine, perutnine in če-belnih panjev, popišemo živino pr gospodarstvu, kjer je v času po--pisa.
Člani gospodinjstva se popišeji na naslednji način. V število članov gospodinjstva štejemo vse čla ne neke družine, ki žive v skupnem gospodinjstvu, kakor tudi čla ne, ki niso v sorodstveni zvezi e živijo, delajo in se hranijo na tep’ gospodarstvu. Kot člane pa popi šemo tudi one, ki so trenutno izven gospodarstva. Sem spadajo osebe ki služijo rok v JA, so v zaporu na šolanju itd. in ki so še odvisne od tega gospodinjstva. Ne popiše-
zivine
mo pa onih, ki študirajo na tuje stroške ali so aktivizirani (postal, aktivni podoficirji JA).
Od skupnega števila članov pa oosebej izkažemo one, ki so stalno zaposleni izven kmetijstva to je one, katerih glavna zaposlitev n kmetijstvo (uslužbenci KLO, pod jetij itd.). Takšne člane vpišemo 'e žive, v skupnem gospodinjstvu \ število članov gospodinjstva in v število stalno zaposlenih izven kmetijstva.
Popisovalci bodo pri svojem obhodu zbirali navedene podatke. Sereda bodo pri tem navezani na izjave, ki jih bo dal lastnik o številu 'lanov gospodarstva in površin lastne zemlje. Podatke o številu živine pa bo dobil popisovalec ta ko, da bo preštel živali v hlevu Zato je potrebno, da kmetovalci lajejo točne odgovore na vpraša-lja popisovalca, kajti drugače bolo le ovirali njegovo delo V pri •nerih kjer bo nastal »spore in kmetovalec ne bo pustil popisovalca v hlev. bodo morale posredovati kra-ierne popisne komisije. Naloga teh je, da rešujejo vsa sporna vprašanja. tako da se bo popis lahko nemoteno izvršil.
Statistični urad LRS -
DNEVNE VESTI
KOLEDAR
Sreda, 16. januarja: Tomislav, Marcel. Četrtek, 17. januarja: Anton, Zvonimir.
SPOMINSKI DNEVI
16. I. 1888. — Umrl v Celovcu narodni organizator ln publicist Andrej Einspieler.
16. I. 1947. — Ustavodajna skupščina LB Slovenije Je sprejela prvo ustavo sio-venskega ljudstva.
•
Društvo ekonomistov Slovenije priredi za svoje člane v sredo 16. januarja ob 19.30 v dvorani Gospodarskega sveta LR. Slovenije, Gregorčičeva 23, »Diskusijski večer o družbenem planu«. Vstop samo s članskimi Izkaznicami, ki se lahko dvignejo istotam v soboto 29. ali v sredo dne 16. januarja od 18. dalje pri vratarju.
— Odbor.	457-n
Prirodoslovno društvo, sekcija akvaristov, ima svoj letni sestanek v petek 18. januarja ob 18 v Kolodvorski ulici 12. Vabljeni vsi akvaristi. — Odbor. 453-n sih Okrajna zveza kmetijskih zadrug v i Idriji obvešča, da je z dnem 31. decembra 1951 prešlo »Trgovsko podjetje OZKZ« v likvidacijo. Priglasitveni rok do dne 29. februarja 1952. — Likvidacijska komisija.	456-n
Učijo se gledati v svet brez oč
lepo darilo priljubljenemu
zdravniku
V sektorski ambulanti n. rajona dela vsako popo’dne kot honorarni zdravnik kapetan JLA dr. Zlatko Voglar, ki je med svojimi bolnika izredno priljubljen. Radi ga imajo zaradi njegove ljubeznivosti in pravilnega odnosa do Djih ter zaradi njegovega nesebičnega dela. Dr. Voglar spada med tiste zdravnike, ki posvečajo svojemu poklicu skoraj ves svoj čas in delajo z ljubeznijo. Poleg svoje redne službe v vojski dela po tri ure na da.n Se v civilni rajonski ambulanti. opravlja pa tudi naporne obiske na domu bolnikov.
Prejšnji mesec je bilo dr. Z. Voglarju med obiski na domovih bolnikov ukradeno kolo. Zaradi tega je zelo trpela njegova služba, saj je s pešačenjem izgubljal dragoceni čas in se je njegovo delo vsak dan zavleklo pozno v noč. Bolniki, ki so videli njegov težavni položaj, so se odločili za lepo in redko dejanje, ki so ga uresničili na Novega leta dan.
Ta dan je na zdravnikovem stanovanju na Celovški cesti zazvonil zvonec. Na pragu so stali trije bolniki kot zastop ni-ki vseh ostalih. Dr. Voglarju so voščili mnogo sreče in uspeha v novem letu. kct priznanje in v zahvalo za njegov trud pa so mu Izročili novo kolo, ki so mu ga kupili s prostovoljnimi prispevki.
MD.
NAROČITE
PONEDELJSKO IZDAJO »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«. MESEČNA NAROČNINA 20 DIN
Rano jutro. Šolski zvonec v zavodu za slepo mladino, kliče gojence iz prostornih spalnic v učilnice. Za slepo mladino se začenja delo — učenje. Vstopimo za trenutek v četrti razred njihove osnovne šole, kjer so se pravkar zbrali. Njihov učitelj Franc Rožanec^ ki tudi ne more videti svojih učencev, je prinesel v razred globus. Danes imajo zemljepis. Prvi je vprašan Gusti. Iz Pristave pri St. Vidu je prišel v zavod. Pred sedmimi leti mu je užigalnik bombe, ki ga je našel v italijanskem bunkerju odtrgal obe roki in vzel vid. Sedaj pa potuje Gusti po plastičnem zemljevidu in opisuje svojo Dolenjsko. Z ostanki rok tipa dirobne in debele črke na zemljevidu, predstavljajo železnico, Krko, oeste... Z Dolenjske potuje Gusti v Srbijo in jo podrobno opisuje. Toda ne najde Ran-kovičevo. Ze je pri njem slepi učitelj Franc Rožanc in vodi štrcel njegovih rok po zemljevidu. Pokaže mu iskano
2e v redni gimnaziji dela navadno učencem matematika precej preglavic. Toda kako je potem šele to težko naučili slepe? Ce obiščemo tretji razred gimnazije ir zavodu za sl«>pe, se borne začudili, kako fantje profesorja Petriča obvladajo matematiko in rišejo zapletene geometrijske like. Potrebnega je bilo mnogo truda, preden je razložil prof. Petrič svojim slepim učencem trigonometrične formule, ko pa so si jih enkrat zapomnili, jim ne gredo več iz spomina.
V mali pletarski delavnici v pritličju zavoda najdemo slepega mojstra Franca Dolinarja, ki že 32 let uči slepe plesti košare, steklenice, stole mize ... Mnogo slepih fantov in deklet je pri njem že našlo poklic.
Oglejmo si še čitalnico. Kaj, mar imajo tudi slepi čitalnico? Da, imajo jo, polno knjig. Braille jim je odprl oči, da lahko spoznavajo svet tudi iz knjig, da se lahko izobražujejo. Pro-
Med zaslužnimi delavci med našimi slepimi, ki so bili odüfcüvaioi pred nekaj dnevi, so prejeli štirje tovariši, ki so tžgvMU vid v narodnoosvobodilni borbi, poleg drugih odlikovanj še Red za hrabrost. — Prvi na desni Je Franc Rožanec, učitelj Zavoda za slepo mladino v Ljubljani, poleg sede Rudolf Zerjul iz Ljubljane, Boris Peršič iz Gorice in Artur Rojs iz Idrije.
ROK ZA IZROČITEV PROJEKTOV
nove odkopne metode s sodobno mehanizacijo
n riidniKE limita Kleka
se s tem podaljšuje do 28. februarja 1952.
»KOTEKS«
PODJETJE ZA PROMET S KOZAMI IN TEKSTILNIMI SUROVINAMI LJUBLJANA
obvešča:
vse zbirne centre, odkupo-valce, Kmetijske zadruge in ostale, da se je s 15. jan. PRESELILO iz dosedanjih prostorov Pred škofijo 1 v nove poslovne prostore provizorij Parmova 33/VJ, Tel. štev. 51-02, 37-33, 37-18
mesto ter znake, po katerih si ga lahko zapomni. Ostali učenci natančno sledijo učiteljevi roki.- Z očmi? Ne, te nemo strmijo uprte v tla. Vsi učenci si tako živo v svoji notranjosti predstavljajo zemljevid, kraje na njem in učiteljevo roko, ki ji napeto sledijo s svojim šestim posebnim čutom, ki jim nademestuje vid. Predno so izurili čut v njihovi notranjosti in tip. je bilo treba mnogo neprestanega dela z njimi. Vsak kraj posebej jim je moral učitelj opisati, kakšen je na zemljevidu, kje leži, kako pridejo najprej do njega. Zgodovino pa zna učitelj Rožanc tako približati slepim dečkom, da io imajo ra svoj najljubši predmet. Toda učitelj- ki je tudi sam izgubil vid že leta 1941, ko je po nalogu Partije zbiral orožje, se je moral najprej zgodovine, geografije in drugih predmetov sam naučiti. Dokončal je redno večerno delavsko gimnazijo, sedaj pa uči otroke, ki jih je zadela ista usoda kakor njega. Pomaga jim lajšati življenje,
V sosednji sobi slišimo glasno in enakomerno branje. Vstopimo med učence, ki pridno prebirajo življenjepis Louisa Braillea, ki jim je dal drobnih šest točk, čez katere sedaj
drsijo njihovi prsti in spoznavajo svet. Učiteljica Doroteja Janežič jih je naučila pisati in brati Življenjepis velikega Francoza jim je že tolikokrat prebrala, učenci pa so ga prepisali v svojo pisavo.
feeorica Minka Skaberne je vse svoje
življenje posvetila prepisovanju knjig za slepe. Prvega marca 1918. leta je začela prepisovati Prešerna iz črnega tiska v Brailleovo pisavo. Pridobila je za to delo še nekaj žena. Skupaj z njimi je prepisala v teh dolgih letih 208 literarnih del v 835 debelih zvezkih. Prepisovanje v Brailleovo pisavo z roko je nadvse zamudno delo in terja mnogo potrpljenja. Samo knjiga »Skrivnostni otok« ima vpisavi slep-h 17 debelih zvezkov.
Zvečer po pregledu pri zdravniku specialistu za oči. zasedejo slepi klopi v čitalnici. Žarečih lic prebirajo s prsti — dva fanta pa z ustnicami, ker nimata rok — Prešerna, Cankarja. Adamiča in tudi časopise. Po knjigi prodirajo v novi. za njih še nepoznani svet. Drugi se učijo esperanto, tretji pišejo note, imajo namreč tudi svoj glasbeni krožek. Nekaj slepih fantov igra šah. Človek, ki stopi mednje, niti ne zapazi, da je zašel med slepe.
In vse to je velika zasluga naše ljudske oblasti, ki kot dobra mati skrbi za slepe in jim omogoča, da postanejo enakopravni člani naše družbe. Vse to je tudi plod nenehnega požrtvovalnega dela vseh učiteljev od upravnice zavoda. Mire Dobovško-ve, do slepega mojstra Franca Dolinarja. 'Vsi učijo gledati slepe tudi brez oči v svet ter jih usposabljajo za življenje. Za to so tudi sprejeli v soboto visoka odlikovanja.	(-k.)
Ob stoletnici Lavtižarievecja roistva
Pred kratkim Je minulo ato let, odkar je bil v Kranjski gori rojen župnik Jožef Lavtižar, požrtvovalni planinec, turist, pisatelj, zgodovinar in skladatelj. Morda med nami Slovenci ni moža, ki bi bil obredel toliko sveta in opisal toliko krajev, kakor on. Prepotoval je vso Evropo, pogledal tudi v Azijo, Afriko im Ameriko, samo v Avstralijo ni prišel. Odipravil se je celo na pot okrog sveta. Prižel pa je samo do San Francisca, od kode! se je nameraval vrniti čez Kitajsko tn Indijo. ' Ker .pa bi moral na kakšno angleško a’* ameriško ladjo predolgo čakati, kitajski »džiraki« pa se ni zaupal, se je odpeljal po železnici proti vzhodu skozi Zedinjene države, nato pa
»POBJEDA. - CETINJE
sprejema oglase po sledeči oglasni tarifi:
VELIKI OGLASI:
za enkratno objavo 1 cm	višine	1-stolpno	200	dinarjev
za dvakratno objavo 1 cm	višine	1-stolpno	150	dinarjev
za trikratno objavo 1 cm	višine	1-stolpno	100	dinarjev
MALI OGLASI:
beseda 10 dinarjev za eno ali večkratno objavo Oglase pisane s strojem je poslati v dvojniku administraciji »P ob j e date, Cetinje, Njegoševa 95. — »Pobjeda« izhaja dnevno in tudi ob ponedeljkih
s parnikom Se* Atlantski ocean. Svoje
potopise je priobčeval v raznih dnev nikih, mesečnikih, pa tud! v samostojnih knjigah.
Kot velik ljubitelj planin Je bil Lavtižar hud Aljažev konkurent. Aljaž je hvalil svoja Vrata in trdil, da so naj-leipša dolina na svetu ter se pri tem sklical na potopisca Hacqueta; Lavtižar pa Planico ter se opiral na Jalovec. Ko je Aljaž naredil v Vratih Aljaževo kočo je tudi Lavtižar postavil ob slapu Nadiže, zavetišče, katerega je njegov konkurent imenoval »kolibo«. Prerokoval ji je kratko življenje in imel Je prav. Ta koj prvo pomlad jo je oplazil plaz, »da je pomolila noge kvišku«, kakor se Je škodoželjno izrazil Aljaž. Toda Lavtižarja ta nesreča ni oplašila. Ker takrat Rateče Se niso imele železniške poste le. je izposloval postajališče in na las ,ne stroške postavil tudi »kolibo«, ki je bila vama pred plazovi. Podrli so lo šele takrat, ko so jo nadomestili s pravo po stajo. Veliko si Je tudi prizadeval, da so v Tamarju zgradili planinsko posto Janko, poleg katere Je postavil kapelico.
Lavtižar je bil eden izmed tistih, ki se ne postarajo, ker za to nimajo časa. V bližini rateške postaje si Je zgradil hišico, v kateri Je na stara leta name raval čakati smrt, ki pa ga Je presenetila sredi dela 20. novembra 1M3. Ratečam so ga ohranili v najlepšem spo minu.
Kdor koli pa se bo zanimal za za četke tujskega prometa v Planici, ne bo smel iti molče mimo Lavtižarjevega imena 1	Janko Mlakar
Obvestila
NATEČAJ ZA SPREJEM V SLUŽBO LJUDSKE MILICE
Pogoji za sprejem so: starost od 18 do 30 let, telesno in duševno zdravje, končana osnovna šola in regulirana vojaška obveznost. Prosilci morajo predložiti sie-deče listine: lastnoročno podpisano prošnjo, kolkovano s 30 din, rojstni list zdravniško spričevalo, zadnje šolsko spričevalo, potrdilo o reguliram vojaški ob veznosti, potrdilo o državljanstvu FLRJ potrdilo o vpisu v volum imenik, potrdilo o nekaznovanju ln tisti, ki so v službenem razmerju, potrdilo delodajai ca, da lanko službo zapuste, če bodi-sprejeti v Ul Prošnji je treba priložiti še lastnoročno napisan življenjepis in izjavo prosilca, da oo ostai v službi najmanj 3 leta Prošnje sprejemajo postajt Ul, v kaienb območjih prosilci slamo olvajo, najpozneje do 15 februarja mm Služba se začne z vstopom v šolo LM Sprejete osebe so upravičene do prejem kov m drugih ugodnosti po določnih za kona o LM in raznih tozadevnih preapi
438-«
Gledališče
DRAMA
Sreda, 16. Jan. ob 20.: Lope de Vega: Fuenteovejuna. Zaključena predstava za sindikat TVS in MVS.
Četrtek, 17. jan. ob 20.: Lope de Vega: Fuenteovejuna. Zaključena predstava za LMS.
Zaradi bolezni v ansamblu bo premiera kitajske igre »Gospa. Biserna reka« v torek, 22. t. m.
OPERA
Četrtek, 17. jan. ob 20.:	Charpentier:
Luiza. Zaključena predstava za ZSJ univerze in visokih šol.
Opera potrebuje več opremljenih ali praznih sob za avstrijske godbenike, člane opernega orkestra. Javite naslov Operi, telefon 25-24.
MESTNO GLEDALIŠČE, LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA PASAŽA Sreda, 16. jan. ob 20: D. Gervais: »Za stanovanje gre«.
Prva repriza aktualne hrvatske komedije v režiji Lojzeta Potokarja k. g. bo v sredo zvečer. — Vstopnice so v prodaji od 11—13 in od 15—17.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA — MESTNI DOM
Sreda, četrtek in sobota ob 16.30: J. Spl-car. Martin Napuhek. Pravljična igra z godbo. Znižane cene.
Sobota ob 20:	Hopwood:	Skandal pri
Bartlettovih. Večerna predstava. Izven. Prodaja vstopnic za otroško predstavo vsak dan od 10 do 12 in od 15 do 17 ter eno uro pred predstavo, za ostale predstave pa od petka dalje ob istem času pri blagajni v Mestnem domu.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Ročne lutke — Resljeva cesta št. zs (poleg plinarne)
Sreda, 16. Jan. ob 10: Karsch-Pengov: »Težave Peteršiljčkove mame«.
Četrtek, 17. Jan. ob 16: Karsch-Pengov: »Težave Peteršiljčkove mame«.
Marionete — Šentjakobski trg
Sreda, 10. jan.: Zaprto.
Četrtek, 17. jan.: Zaprto.
Blagajni poslujeta pol ure pred predstavo. — Prodaja vstopnic vsak dan od 11—12.30 pri blagajni Mestnega gledališča v Frančiškanski pasaži.
DOM KULTURE, HRENOVA UL. 4
gostovanje društva: Komorno gledališče. Četrtek, 17, Jan. ob 30: »Dva ducata rdečih vrtnje.	469-n
Koncert!
Malačič dirigira nocoj v Unionu abonmajski koncert Wagnerjevih del: Tannhäuser, Tristan in Izolda, Valkira, Zaton bog-ov. Solista Gerlovičeve in Pihler. Nocojšnji koncert za abonma A, v petek za B. — Vstopnice v Knjigarni muzl-kallj. Pričetek ob 20.30.	464-n
»Novi italijanski godalni kvartet, izvaja v soboto v Filharmoniji Beethovna, Mozarta in' Debussyja.	465-n
Ponovitev koncerta z dirigentom Cip-cijem in solistom Antonom Trostom bo v ponedeljek 21. januarja. Spored: Beethoven, i. simfonija, Schubert-Liszt. Fantazija za klavir in orkester, Roussel. 3. simfoniza. Veljajo vstopnice od 22. decembra 1352.	466-n
Predavanja
CENTRALNA LJUDSKA UNIVERZA
V	četrtek 17. januarja bo ob 20 v Do-
mu sindikatov, Miklošičeva cesta — predvajan ameriški film:	»Karakteristične
lastnosti človeškega ln šimpanzovega otroka, živečih ob istih pogojih in pod enakimi okoliščinami«. Film bo tolmačil dr. Boris Cibic. (Ponovitev).	432-n
V	petek 18. januarja bo predaval predavalnici fizikalnega instituta (vhod iz Gosposke ulice) univ. prof. dr. Dominko Franjo »O Rimski cesti«. »Naše trenutno znanje o strukturi našega zvezdnega sestava«. Predavanje se prične ob 20 in bo spremljano z diapozitivi in slikami.
V	sredo 16. januarja ob 20 predava v
sindikalni dvorani Sveta za gradbene in komunalne zadeve prof. dr. inž. Kavčič Janko: »Raziskava gradiv« (izvlečki iz poročil londonskega kongresa gradbenih inženirjev in tehnikov.	388-n
Kino
LJUBLJANA UNION: ameriški barvni film: »Irena Forsyte«. Tednik. Predstavi ob 16. in 18.15. uri. — MOSKVA: francoski film: »Polkovnik Chabert«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. — SLOGA: slovenski film: »Kekec«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 15 dalje. -- TRIGLAV: ameriški film: »Oklahoma Kid«. Tednik. Predstavi ob 18 in 20.	— SISKA: slovenski film:
»Kekec«. Tednik. Predstavi ob 18 i» 20. — VEVČE: ameriški film: »Humoreska«. Tednik.
CELJE METROPOL: angleški film: »Ana Karenina«. Tednik. — DOM: jugoslovanski film: »Slavica«. Tednik. JESENICE:	avstrijski film:	»Katica«.
Tednik.
KAMNIK: italijanski film:	»Norčije v
operi«. Tednik.
BREZICE: ameriški film: »Straža na Renu«. Tednik.
Radio
SPORED ZA SREDO Poročila ob S.45, 0.30, 12.30, 15.00. 17.00, 19.30 in 22.00. — 5.30—7.30 Dobro jutro dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — vmes ob 5.50—0.00 Jutranja telovadba 6.00—6 05 Objava dnevnega sporeda. 7.00 do 7.10 Pregled tiska ta radijski koledar
12.00	Pesmi raznih narodov 12.40 Zabavna glasba, vmes objave. 13.00 Iz predalov pionirskega uredništva 13.15 Poskočni ritmi 14.00 Pregled knjižnega trgh 14.10 Drobne skladbe velikih mojstrov. 15-10 Zabavna glasba, vmes objave. 15.30 Želeli ste — poslušajte! (narodna glasba).
16.00	Popoldanski koncert italijanske tn francoske operne glasbe. 17.10 Varni uga. la? (pester spored znanih melodij). 18.#0 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana
18	30 Gospodaiska oddaja — Adolf Svet. Hčič: Kako rešiti perečo problematiko gozdarstva ta lesne industrije v obdobju bodoč!h 10 let. 18.40 Pesmi Carta Loewejo poje baritonist Andrej Štrukelj pri klavirju Maša Bohinčev« — Oddaje za Inozemstvo Radia Jugoslavija na valu 327 1 m: 19.00 Oddala v nemščini. 19.10 Oddaja v italijanščini 18.00 Zabavne glasba - na volovih 202.1 ta 212,4 m, nadaljevanje od 10.20—19.30 na valu 327.1 m
19	40 zabavna glasbe, vmes objave. 20.00 France Bevk. Hiša v Strugi (radijska ’gra) 21 oo Igrajo veliki orkestri 22.15 Pregled sporeda za naslednji dan. 22.20 NoCni koncert de! slovenskih avtorjev
23.00	Zaključek oddaje,
RAZPIS ZA PRIJAVE
V DELAVSKO GIMNAZIJO
Centralna ljudska univerza oo s sodelovanjem KSS v Ljubljani otvorila 1. februarja 1932 prvi razred deiavske gimnazije v Mostah, SiSKi in na Vicu. Septembra 1962 oo otvorjen drugi razred m nato postopoma še tretji' in četrti, tako da bodo septembra 1953 deiavske gimnazije imele vse štiri razrede nižje gimnazije. Vsi tisti, ki žele izpopolniti svoje znanje v teh gimnazijah, naj se prijavijo Centralnj ijuuiki univerzi oo 28. januarja tega leta. Prošnji za sprejem je treba priložiti naslednje overovljene prepise dokumentov:
1. zadnje šolsko spričevalo (najmanj uspesno dovršen četrti razred osnovne šole), 2. potrdilo, da je prijavljenec v delovnem odnosu.. Pouk bo šurikiat tedensko (ponedeljek, torek, Četrtek in petek), vsakokrat od 17 do 20.20. Prvo šolsko leto bo končalo meseca junija. Šolanje je brezplačno za gojence, ki bodo študirali s prav dobrim in odličnim uspehom, za ostale pa bo ukovina 150 din. Gojenec, ki bo svojevoljno in brez zadostno utemeljenega razloga predčasno zstopil iz šole, bo moral piačati ukovino do konca šolskega leta. V šoli se bodo uporabljale knjige, ki so predpisane za razred rednih gimnazij. Za vsa podrobnejša navodila se obrnite na naslov: Centralna ljudska univerza, Ljubljana, Resljeva cesta 9, pritličje, soba 7, tel. številka 27-13, interna 17. Vpisovanje je dnevno od 10 do 12 in od 16 do 18.
OBVESTILO
Vse interesente obveščamo, da si takoj nabavijo cement N 400 Anhovo v papirnatih vrečah. Cena 10.257 din za tono franko Anhovo. Vreča stane 100 din in ostane last kupca. Tovomina Anhovo— Ljubljana za 17 tonski vagon znaša 23.800 dinarjev. Priporočamo, da si nabavite cement takoj sedaj oziroma v mesecu februarju, ker bo dobava v poznejšilf mesecih otežkočena. Naročila pošljite na naslov:	Železnina, Ljubljana, Parmova
ulica 33.	458-a
VSEM UPOKOJENCEM!
Od 1. januarja naprej Imamo vsi upokojenci ptavico do znrzane vozne Cene na prometnih sredstvih v državni eksploataciji. Ta pravica vsebuje ugodnost 50*/• popusta na redne vozne cene v železniškem, rečnem In pomorskem prometu, in sicer za osebne upokojence trikrat na leto tja in nazaj, za družinske upokojence in za člane ožje družine osebnih upokojencev pa enkrat na leto tja in nazaj. Poieg tega imajo osebni' upokojenci, ki so člani društva upokojencev, in elani njihove ožje družine, ugodnost 75% popusta na redne vozne cene enkrat na leto v železniškem, rečnem, pomorskem in avtobusnem prometu. Te ugodnosti bomo upokojenci izkoriščali na osnovi poseomh legitimacij, ki jih Tk> Izdajala železniška direkcija, pri kateri jih bodo za upokojence naročevale in jim jih razdeljevale podružnice društva upokojencev. Cena legitimacije je 30 din za osebne upokojence (bele) in 20 din za družinske upokojence in člane ožje družine osebnih upokojencev (rdečkaste). To ceno je treba plačati vnaprej pri naročilu. Podružnice društva upokojencev naročajo, izpopolnjujejo In razdeljujejo legitimacije obvezno za člane društva in za čiane njihove ožje družine. Na razpolago pa so v ta namen tudi upokojencem nečlanom, ki to želijo, proti majhnemu prispevku za kritje stroškov. Zato vabimo vse upokojence, osebne in družinske, ne glede na to, ali so naši člani ali ne, da se prijavijo pri pristojni naši podružnici, ce želijo prejeti legitimacijo. Ob prijavi morajo pokazati osebno legitimacijo, nečlani pa tudi upokojitveno od-locDo tn kupon čekovne položnice o pokojnini za zadnji mesec. Ob tej prink: vaDimo vse oseone upokojence, ki še niso naši Člani, da se vpišejo pri pristojni podružnici, ker bodo s tem zagotovili sebi in Članom svoje družine ugodnost 75% popusta na redne vozne cene enkrat na leto, do katere kot nečlani nimajo pravice. Društvo upokojencev LRS.
NAVODILO POTROŠNIKOM VALJANEGA, VLEČENEGA IN KOVANEGA JEKLA ZA PRIJA v G SORTIMANA ZA JU. POLLETJE 1952 Na podlagi točke 1—10 »Uptitstva o spro-vodjenju NaredDe o zaključivanju ugovora« (Sl. list FLRJ 54-al) obveščamo potrošnike valjanega, Vlečenega in kovanega jekla o sledečem:
Do 10. januarja 1952 so končni koristniki prejeti od osnovnih koristnikov (od Direkcij) kvote po baiancmh grupah za Ili. m rV. kvartal’ 1952, in to na tiskovinah, ki so predpisane s točkami 1—11 »Uputstva« (Sl. nst FLRJ 54-di), to je odobrenja brez navedDe proizvajalca (Obrazec A). Osnovni potrošnik (Direkcija) bo na podiagi dopisa Str. pov. št. žir Sveta ?a industrijo in gradbeništvo FLRJ zamenjat doseuaj izdana odobrenja s kvartarnimi za lil. in IV-, kvartal. Potrošniki morajo v okviru prijavljenih kvot predložiti obenem s kvartarnim odobrenjem prijavo sortimana in to po no-menkiaiuinin grupah nomenklature panoge 114 za leto 11(32. Za prijavo sortimana oodo veljavna samo kvartarna odobrenja za III. m IV. kvartal r952. Potrošniki, ki so vnešeni v spisek direktnih potrošnikov in so bili o tem pismeno obveščeni, bodo predložili prijavo sortimana direktno Poslovnici za valjani in vlečeni material, Beograd. Ostali potrošniki pa morajo svoje prijave sortimana predložiti servisom, ki so po posameznih Republikah določeni za zaključevanje minimalnih količin. Za direktne potrošnike prične prijava sortimana io. januarja 1052 in bodo predlagali svoje prijave sortimana v dneh, ki jim bodo določeni in Sporočeni od njihovega nosilca kontingenta. Indirektni potrošniki morajo predložiti svoje prijave sortimana odrejenemu servisu do 25. januarja 1952. v vsaki Republiki je določeno eno servisno podjetje, ki bo prevzemalo prijave indirektnih potrošnikov. Potrošniki, ki se ne bi držali določenih dni za predložitev prijave sortimana, ali ki ne bodo do določenega roka predali . prijave sortimana servisu, izgubijo kontingent v korist zvezne rezerve. Prijava sortimana po direktnih potrošnikih Poslovalnici za valjani in vlečeni material v Beogradu se mora predložiti tej Poslovnici v 3 izvodih in to na specialnih tiskovinah. Te tiskovine so zložene v komplete po 3 komade, od katerih je prvi črn, drugi rdeč ln tretji zelen. Vzorec te tiskovine se nahaja v nomenklaturi .panoge 114 za leto 1952, kakor tudi podrobno navodilo za prijavo sortimana. Ostali potrošniki, ki so prejeli dodelitev, pa naj predložijo specifikacije servisu brez uporabe predpisanih tiskovin kot doslej.
Prijave sortimana se morajo predložiti za vsako zbirno grupo na posebnem obrazcu za prijavo sortimana ln za vsaki kvartal posebej. V okviru, zbirne grupe se mora prijaviti material po osnovnih grupah in podgrupah. Označevanje pod grup je obvezno na način kot je to navedeno na hrbtni strani obrazca za prijavo sortimana. Vsi podatki na obrazcu morajo biti v celoti ln točno Izpolnjeni. Potrošniki materiala, npjjaejijenega za
ključne objekte državnega plan* morajo
predložiti prijavo sortimana za ta material na posebnih tiskovinah in morajo na teh vidno označiti, da Je material namenjen za ključne objekte.
Na podlagi prijave sortimana in na podlagi od državnih organov odrejenih uvoznih in domačih kvot bo Poslovnica za valjani in vlečeni material izda.a potrošnikom »uputnice«, na podlagi katerih bodo ti sklepali pogodbe z Železarnami in z uvoznimi podjetji za II. polletje 1952. — Poslovnica za valjani in vlečen: material, Beograd, Dobrinjska 10 — UI-. poštni predal 404.	455-a
Aiali ogluši
DOBRO VERZIRANE KNJIGOVODJE V industrijskem knjigovodstvu, za obrate bazenov v Boru, Majdanpeku in Neresnici sprejme dojočeno število »Rudarsko topioničarski halten v Boru«. P.ača po sporazumu. V ponudbi je navesti šolsko izobrazbo in dosedanjo prakso. 641-1 PERICO za pranje picnic, trikrat tedensko sprejmem. Stari trg 5-U, v. a t a številka 6.	669-2
INŠTRUIRAM KEMIJO za srednja so.o. Prodam stare smuči. Ponudbe pod s.fro »Kemija« na ogiasni oddeiek. 611-2 TR1TON&KI TOVORNI AVTOMOBIL — »Merceaes-Diesei« prodam najboljšemu ponudniku. Naslov v ogi. odd. 6.2-4 VEČJO KOLIČINO stoječih lončenih peči prodamo zeio ugouno. Nasiov v ogl. odaelku.	6(3-4
iNjlKCijE:	Calelumsandoz, Ascorbma,
Ctorte, soluzgiucosata, Rombeun, ce-bionforte in tablete: Diurotensyi, Lomal, Novatopnan, Digüaniol- kapljice prodam. Nas.ov v ogl. odd.	6(a-4
BAKREN KOTLiC za štedunik 32x1 <x,9, drsalke 27, 28 in uro budilko, stare 00-like — prodam. Naslov v ogl. odd. 676-4 HARMONIKO Scandaili, 60 basov, pio-dam ali zamenjam za dober radijski aparat. Žitnik, Breg 14-1. 15—17.	o„n-4
STRUŽNICO, majhno prodam. Mehanik, Tržaška 11.	648-4
MUiu.iJO KOLO, ohranjeno, lažje, do > 130 cem kupim. Alojz Sulič. Zm številka 11.	651-5
zamenjam enosobno stanovanje s kabinetom in pritiklinami v centru za enako. Ponuooe pod »Kjerkoli« na ogi. oddelek.	950-a
SLuzBO išče oseba z nedovršeno v.»jo gimnazijo. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Vestna«.	653-1
KRAVO, aooro mlekarico prodam. Rcaeš, Tržaška cesta 88.	(jol-4
ŠIVANE ODEJE izdeluje po naroc.iu Mestna šivalnica Domžale.	655-11
KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ — »Adler« prodam. Celovška 172, Likar. 65,-4 RADIJSKI APARAT, petvaiovni, naj novejši, nov — dam tistemu, ki mi preskrbi garsoniero ali separirano sobo v Ljubljani. Ponudbe na oglasni odde.ck pod »Universalen«.	.653-9
OTROŠKI BEL ČEVELJČEK, Izgubljen.
Vrniti za nagrado qa ogl. odd. 639-10 KLAVIRSKO HARMONIKO »Skandan«, belo, 96 basov z registri, skoro novo, prodam. Knez Marijan, Tržišče, Dolenjsko.	660-g
MOŠKO KOLO — dobro ohranjeno, ugodno naprodaj. Ciril Metodova ulica 13 — hišnik.	664-4
OTROŠKO posteljo, belo pleskano. stajico, smoking, prodam. Naslov v ogi. oddelku.	66t>-4
RADIJSKI APARAT, 5-cevni, znamke »Radione«, v odličnem slanju prodam. Ogled pri Cubej, Gajeva 9, vrata številka 4.	667-4
KROŽNO ŽAGO, premer 60 cm prodam.
Ziatar, Aljaževa 11, Šiška.	651-4
KLAVIRSKO HARMONIKO, vredno 50 tisoč dinarjev dobi za nagrado tisii, kateri mi preskrbi prazno aii'opremljeno sobo v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku.	662-9
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, lep, prodam. Bežigrad, Triglavska 5 — podpritličje.	647-4
HLADILNO OMARO za pivo in 05.au inventar za opremo, vinotoča prodam. Ponudbe na Jugoreklam, Ljubljana — Gajeva ulica 3.	646-4
PEC NA ŽAGANJE in železen štedilnik poceni prodam. Merhar, Tyrševa cesta štev. 15-m.	645-4
HIŠICO PRODAM. Zalog 47.	631-7
ZAMENJAMO veliko pisarniško sobo s posebnim vhodom v centru mesta za manjšo istotam. Ponudbe na ogl. odd. pod »Takoj«.	644-9
ZAMENJAM PRAZNO SOBO za mebli-rano. Ponudbe pod »Meblirana« na ogl. oddelek.	638-9
PROGLAŠAM ZA NEVELJAVNO planinsko in sindikalno izkaznico na jme Batič Vida, Kranj — Golniška c. 24. 633-11
Umrli
Za vedno nas je zapustila ter zatisnila svoje očke, naša zlata hčerkica SILViCA OTOREPEC. Na zadnji poti jo bomo spremili 17. januarja ob 14.30 z Zai — kapelice sv. Ahaca. Neutolažljiva mamica Marija ter očka Silvester. — Ljublana, Doblar, Ročinj.	4CS-a
Zapustil nas Je v 85. letu starosti naš dragi oče, stari oče, tast, brat in stric ALOJZIJ BAJEC, ravnatelj Kmečke posojilnice v Celju v p. Pogieb dragega pokojnika bo v četrtek, 17. januarja ob 15 z Zal — kapelice sv. Krištofa. Žalujoči: sin Metod, hčerki Marica in Zofka, snaha Tončka, vnukinja Sonja in ostalo sorodstvo. Ljubljana, London, 14. januarja 1952.	459-a
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, oa nas je po-dolgotrajni, težki bolezni zapustila n«»a Luotjena žena, ses.ra, svakinja in teta ANTONIJA ČERNE roj. BAJŽELJ. K večnemu poćitku 'jo bomo spremili 16. januarja ob 14.30 iz kapelice sv. Niko.a-ja. ZalujoCi mož Franc in ostalo sorodstvo. Studenec, Vevče, Ljubljana, Stra-žišće.	461-a
Nepričakovano nas je zapustil naš d:a-gi mož in oče FRANC FOLTYN, ključavničarski mojster. Pokojni lezt na Zalah, v kapelici sv. Andreja, od koder bo pogreb 16. januarja ob 16. Žalujoča žena in otroci.	460-a
Umri nam je naš dragi mož, o$e, stari oče, brat, tast, stric in svak FRANC BRESKVAR, bivši gostilničar in posestnik v starosti 69 let. Pogreb bo v četrtek ob 16 z Zal — kapelice sv. Janeza. 2alujoči: Ivana žena, Leopoldina, Ivanka, Janez. Vinko, Ciril in Metod otroci, vida, Tončka, Silva snahe, Privšek Jože zet, vnuki ta vnjikinje ter ostalo sorodstvo.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo prežalostno vest, da mi je danes, dne 15. Januarja 1952 po dolgi, mućni bolezni unyrla predraga ženka LUCIJA TRATNIK roj. LEDNIK. Pogreb nepozabne bo v četrtek, 17. januarja ob 15 na pokopališču v Žalcu. Žalujoči mož Franci Tratnik. — Petrovče, 15. januarja 1952.	472-a
Po dolgotrajni, mučni bolezni nas je za vedno zapustila naša ljubljena mama, stara mama, teta in tašča SKOLASTIKA PODGORNIK roj. MILCIC. Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 16. januarja ob 16.30 iz kapelice sv. Antona na pokopališče. Žalujoči otroci: Eugen, Rudi, Viktor, Feliks, Ana, Rozi ter sorodstvo. Ljubljana. Zagreb, 15. Januarja 1952.	473-a
Po težki in dolgi bolezni naju je zapustila ljubljena hčerka SILVA MEDVEŠČEK. Pogfel} zlate hčerke bo v četrtek,
17.	januarja Ob 15.30 Z Zal — mrliške vežice sv. Marije. Globoko žalujoči oče silveril, mati Franja roj. Kušlan, družine: Medvešček, Kušlan, Kuharič in Bele. Ljubljana, 15. Januarja 1952.
Zahvale
Vsem, ki ste spremili mojega ljubljenega brata FRANCA MAZIJA na njegovi zadnji poti, mu darovali krasno cvetje, se iskreno zahvaljujem. Posebno zahva*-lo izrekam duhovščini. — Žalujoča sestra Marija. .	467-a
Vsem, ki ste počastili spomin našega dragega očeta LEOPOLDA BLAZNIKA, poštnega zvaničnika v pokoju, ga spremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti, ga obsuli s cvetjem in nam izrazili sožalje, se najiskr^-^le z-^ve u-Jemo. Posebno zahvalo smo dolžni zdravniku dr. Božidarju Fajdigi, pevskemu zboru in poštnemu kolektivu. Žalujoči ostali v Kranju, Karlovcu, Ljubljani in Jesenicah.
PODJETJE „BRODOSPAS“ bo letos dvignilo iz morskega dna dvanajst potopljenih ladij
Podjetje za reševanje in dviganje j šim ladjedelnicam doslej veliko šte-1 Jadranskem morju, tako »Saint Law* potopljenih ladij »Brodospas« bo letos I vilo dvignjenih ladij. Med temi so I renče Victory«, dvakrat ladji »Knin«, dvignilo 12 potopljenih ladij, ki ležijo | najvažnejše »Hrvatska« (»Saint Low- ladji panamske zastave »Point San
na morskem dnu ob obali Jadranskega morja. Nekatere od teh ladij bodo že pod morjem razrezali in jih dvigali v delih, ker so strokovnjaki ugotovili, da so v takem slabem stanju, da se jih ne bo izplačalo pošiljati v popravilo ladjedelnicam. Druge bodo spet dvignili na površino in bodo šele nato odločili o njih usodi. Tako bodo dvignili iz morja dva vlačilca z 220 in 200 tonami teže, nato potniško ladjo »Salvore« z 200 tonami teže, pot-niško-tovorno ladjo »Scarponte« 400 ton teže, tankovsko ladjo »Herta« s 100 tonami teže in največji plovni objekt — potniško ladjo »Karadjordje« s 1400 tonami teže, ki je nasedla 1941. na mino pri Zlarinu in se potopila v globino 50 metrov.
Pod morsko gladino bodo razrezali in v kosih dvignili ladje »Pomona«, »Dea Mazzella«, »Petka«, »Pontinia«, »Dalmacija«, »Italija II« in še različne druge podrtine s skupno težo
11.230 ton.
Poleg potniške ladje »Karadjordje«, ki jo bodo obnovili v eni naših ladjedelnic, bodo obnovili in spravili v promet še dvignjeno tankovsko ladjo »Herta«, dva vlačilca, potniško ladjo »Salvore« in potniško tovorno ladjo »Scarponte«. Vendar bodo šele po dviganju iz morja strokovnjaki z natančnim pregledom ladij ugc‘ovili, če te ustrezajo za obnovo ali jih bo bolje razrezati in poslati v železarne.
Podjetje »Brodospas«, ki je danes že zaslovelo po svetu zaradi svojih uspehov pri dviganju in reševanju ladij iz globine celo do 68 metrov (motorna ladja »Argo«), kar doslej ni uspelo še' nobenemu drugemu podjetju v svetu, je že predalo za obnovo na-
rence Victory«), »Učka« (»Locchi«) »Dalmacija« (»Zagreb«), »Istra« (»Split«), »Hercegnovi«, »Senj«, »KT VI«, vlačilec »Svačič«, ki so že vse
Pablo«, potniški ladji »Krk«, tenkovski ladji, motorni jadrnici »Jadran« ter v zadnjih dneh italijanski motorni jadrnici »Lina Genaro« in drugim.
Uspešen nastop naših smučarjev v Italiji
Letošnjih tekem v alpskih disciplinah »3-Ttre« (smuk, slalom in veleslalom), ki jih prireja Italijanska smučairska zveza in ki so priznane kot FIS prireditev vsako leto v pokrajini tekmovalcev iz Avstrije, Jugoslavije, Francije in Švice, tako da je bilo povprečno na startu na vsaki prireditvi 60—80 tekmovalcev.
Smučarska zveza Slovenije je za te tekme določila Slavka Lukan ca, Janka Krmelja, Zvoneta Hutairja in Damjana Hladnika, ki so pod vodstvom d'*. Reicher] a odpotovali skozi Trst, Benetke in Verono v Trento, odkoder so nadaljevali z avtomobilom v 110 km oddaljeni San Martino di Castrozza, eno najlepših italijanskih gorskih letovišč, ki leži 1444 m visoko nad morjem pod gorsko skupino Pala in prelazom »Passo Rolle«. Zaradi pomanjkanja snega so bile tekme preložene za celih 1000 m višje, kar pa tekmovalcev kakor tudi gledalcev ni oviralo, saj so lahko prišli z vzpenjačo na start ali pa z avtomobilom do cilja. Start je bil na Punto Rolle v višini 2400 m točno pod Cimone della Palle, ki po svoji obliki opravičeno nosi naziv »Dolomitski Matterhorn«.
Prvi dan je bilo tekmovanje v veleslalomu. Proga je bila dolga 2 km z višinsko razliko 350 m in 40 obveznimi vrati. Tehnično zelo dobro je bila postavljena proga za slalom s 50 obveznimi vrati, medtem ko je tekmovanje v smu-
ku zaradi pomanjkanja snega nadomestilo še eno tekmovanje v veleslalomu, daljše in težje od prvega. Vsa tri tekmovanja so bila organizacijsko in tehnično na višini in so ustrezala predpisom za mednarodne prireditve, k čemur pa sta pripomogla še odlično vreme in sneg.
Rezultati vseh treh tekmovanj, ki s° šteli kot kombinacija, so naslednji:
1.	Ghedina Guido, Italija	točk	0.60
2.	Baud Francois, Francija,	»	2.97
3.	Panisset Georges, Francija,	»	7.32
4.	Berthet Richard. Francija,	»	8.45
5.	Catturani Italo, Italija,	»	11.61
6.	David Davide, Italija,	»	14.57'
7.	Angelini Bruno, Italija.	»	22.16
8.	Zeechimf Lino, Italija,	»	22.90
9.	Lukane Slavko, Jugoslavija,	»	24.43
12.	Bauman Eddi, Švica,	»	28.11
16. Krmelj Janko, Jugoslavija,	»	32.14
20. Hutar Zvonko, Jugoslavija:	»	34.85
24.	Hladnik Damjan, Jugoslavija, »	37.27
25.	Stadik Richard, Avstrija	»	38.31
Kot moštvo so se najbolje odrezali
Francozi, ki so predvsem v obeh veleslalomih, kakor tudi v stalomu pokazali svoje tehnično znanje in hitrost. Pozornost je vzbudil komaj 17-Ietni DuvHlard. ki je osvoji.1 kot na j mlajši tekmovalec dve drugi mesti, medtem ko je v slalomu izpadel in se zato ni plasiral v kombinaciji. Kazalo je, da vsi štirje tekmujejo za enega, ne glede na »to. kdo se
Glasovi o ukinitvi druge zvezne lige v nogometu
Potniški parnik za obalno plovbo «Dalmacija«, id vozi na progi Reka— Split—Dubrovnik. Tudi ta parnik (bivši »Zagreb«) je podjetje »Brodospas« izvleklo z morskega dna, nakar so ga obnovili
v prometu. Plavajoči in cemetni dok po 1000 ton pa tudi že uporabljajo naše ladjedelnice. Skoraj bodo izgotovljene ladje »Vojvodina« (»Balčik«), »Partizanka« (»Prestolonaslednik Peter«), »Brundusium«, »Beograd«, »Ga-lek« (»Ramb III«) in en pontonski žerjav.
Podjetje »Brodospas« je uspešno pomagalo mnogim nasedlim ladjam v
NASE BtiALCE
opozarjamo, da sprejemamo nove naročnike za mesec februar do 20. januarja. Za naročilo zadostuje, da na naš tek. račun pri NB št. 601-90321-0 nakažejo vsaj enomesečno naročnino, in sicer za dnevno izdajo 140— din, za ponedeljsko izdajo 20.— din, za obe izdaji pa 160.— din ter da na zgornjem robu srednjega dela položnice napišejo: »n o v«.
UPRAVA »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«.
Na britanskem tržišču bi lahko
prodali še več lesoib izdelkov
Da sma izvoz izdelkov velike prednosti pred izvozom surovin in polizdelke^ o tem smo že ponovno razprav, ljalii v raznih načeto/ih člankih. Velikokrat smo spodbujali tnaša o-brtna ;m industrijska podjetja, da bi prilagodita svoje izdelke okusu in zahtevam inozemskfih trgov, brez česar v tujih trsih ne bomo uspevati. Beograjski »Ekonomski dnevnik« je objavil te dni zandBBV členek» kaj smo že dosegli z izvozom lesnih iz-deOkov na britansko tržišče in .kikšne so možnosti, dia ta izvoz še povečamo. Ker je Slovenija na izvozu lesnih izdelkov prav gotovo zelo zainteresirana, objavljamo v izvlečku njegove ugotovitve.
Do konca 1. 1949 naša proizvodnja še ni bila sposebna_ da bi izvažate letne izdelke Leta 1948 smo izvozif.i v Veliko Britanijo le za 105.000 din le-senin pet. Žito so niši strokovnjaki ves ta čas britansko tržišče preučeval1; ki ijrp-it3vlj3ili rr-žn^ti prodate naših izdelkov. L. 1949. smo prvič izvozni v V etiko Britani.o nex.aj več lesenih izdelkov (stote, gospodinjske potrebščine in	V-lupe). izko-
ristili pa smo komaj tretjino možnosti, ki nam jih je nudil trgovinski sporazum. Ni nam zlesti uspelo, da m v Britanijo prodali večje količine polti, štva. česar je bila kriva tudi naša premajhna zainteresiranost za zahteve britanskega tržišča. Britanski uvoznik1; so poznali predvsem naše drobne lesne izdelke, kakor obešalnike, ročaje zb metle deščice za krtače, šolske škatlice za otroke, kiuihtnjski Leisenf pribor itd. Toda tudi tu so se z naše strani kazale pocnanjltoljivasti, ker se dobavitelji niso držali dogcvorjem'či rokov, ker se niso pri pakiranju rav. nali po uzancah itd, Tudi kakovost posameznih vzročnih kolekcij ni bila vedno na višini.
L.	1950 smo izvozili v Britanijo 1216 ton lesnih izdelkov v vrednosti 11.6 milijona dinarjev. Največ je bilo prodanih dog za sode. upognjenega pohištva, gaspodönjsfkiih .potrebščin itd. Ker je trgovinski sporazum določal,
da lahko izvozimo za približno 67 milijonov dinarjev lesnih izdelkov, smo tako realizirali le 17.3 °.« možnosti, torej zelo malo. L. 1951. pa je izvoz lesnih izdelkov na britansko tržišče precej napredoval. Tako smo v prvih 11 mesecih izvozili lesnih izdelkov v vrednosti 18.7 milijona dinarjev, torej za 61 več kakor leta 1950 in 136 “.n več kakor leta 1949. Največ smo izvozili raznih gospodinjskih potrebščin, stolov, zabojev, košar, pletenih košaric, drugih pletarskifi izdelkov, raznih držajev itd. Trgovinski sporazum je zlasti podrobno obdelal prodajo lesnih izdelkov. Zanje je bila določena (po starem tečaju) vsota 93 milijonov dinarjev. Tako smo realizirali z izvozom okoli 20#/» možnega izvoza lesnih izdelkov.
Te številke nam povedo, da imamo na britanskem tržišču še velike možnosti za prodajo naših lesnih izdelkov in da se to tržišče za naše lesne izdelke tudi čedalje bolj zanima. Lani je bilo sklenjenih dobavnih pogodb za lesne izdelke v vrednosti nad 40 milijonov dinarjev; od tega je bilo izvoženo za 14 milijonov dinarjev, drugo pa bomo izvozili po sporazumu letos. Naša industrijska in izvozna podjetja se morajo potruditi, da bodo te pogodbe izpolni in hkrati sklenila nove. Treba bo še nadalje izboljševati kakovost izdelkov, ki jih izvažamo (zlasti ročaje metel), rešiti vprašanje stiskanja lesne volne, ker so stroški nesorazmerno visoki, rešiti vprašanje izdelovanja pohištva in poljskih postelj, sprejeti konkurenčne cene lesenih pet, ker so naše cene zelo visoke itd.
Tako smo lani sklenili v Britaniji več dobavnih pogodb za lesne izdelke, kakor smo bili potem teh lesnih izdelkov sposobni izvoziti. Treba je zaradi tega skrbno proučiti, kje so vzroki, da proizvodnja ni mogla izpolniti sprejete obveznosti, in te vzroke čim prej odstraniti. Ce bomo to storili, bodo letos na britanskem trgu prav gotovo zabeležili še večji uspeh v prodaji naših lesnih izdelkov.
»Brodospas« je v času svojega delovanja dvignilo iz morskega dna nekaj sto raznih plovnih objektov, a samo lani jih je dvignilo 10. Poleg tega pa je poslalo v naše livarne 33.867 ton rezanega železa, letos pa bo poslalo v železarno nadaljnjih 12.500 ton.	—Ij.
Podjetje »Brodospas« je rešilo italijansko motorno jadrnico »Lina Genari«
V bližini svetilnika »Livka« na rtu otoka Solte v Splitskih vratih je nasedla zaradi slabe vidljivosti ob petih zjutraj italijanska motoma jadrnica »Lina Genari«, ki ima 300 ton nosilnosti, in ki pripada italijanski luki Rimini
Prva" ji je priskočila na pomoč ladja »Jadranske linijske plovbe«, ki pa je ni uspela rešiti. Zato so zaprosili za pomoč podjetje »Brodospas«-ki je takoj poslalo na kraj nesreče svoj vlačilec »Trudbenik« z manjšo reševalno skupino. Ko so reševalci pregledali nasedlo ladjo in dognali, na kakšen način jo bo mogoče spraviti z mesta, so se takoj lotili posla. Se isti večer je bila motoma jadrnica »Lina Genari« rešena in je s pomočjo vlačilca »Trudbenika« priplula v splitsko pristanišče. Pri tej nesreči jadrnica ni utrpela posebne škode. -lj
V	beograjski »Borbi« z dne 15. Januarja je objavljen daljši članek M. Martmo-viča, v katerem obravnava vprašanje našega nogometa, ki da se počasi, toda zanesljivo oddaljuje od amaterizma. Mreža lig je po mnenju pisca neopazno oddvojila naš nogomet od njegove amaterske baze. Z drugimi besedami, pri nas se več sto klubov bori za vstop v prvo ali drugo zvezno ligo, ker jim to omogoča sistem prvenstvenih in kvalifikacijskih tekem. .Toda istočasno ta sistem sili klube tuli na odpoved od amaterstva. Članstvo v zvezni ligi nalaga namreč društvom in njihovim igralcem zahteve, ki jih kot amaterji ne morejo vzdržati. Klub postane takorekoč delodajalec, saj mora iz svojih sredstev vzdrževati igralce, oz. jim plačevati odškodnino za izgubljeni delovni čas. Tak sistem tekmovanja ustvarja in stalno povečuje število ljudi, ki so opustili svoj redni 'poklic in se izključno posvečajo nogometu.
V	zvezi s tem so začeli v Nogometni zvezi Jugoslavije razpravljati o novem načinu prvenstvenega tekmovanja. Po nekem predlogi; naj bi se razen prve zvezne lige vsa ostala tekmovanja reorganizirala. Druga zvezna liga in republiške lige naj bi se ukinile, namesto republiških lig pa naj bi tekmovali za prvenstvo podzvez. Tako bi se klubi vr-
HOKEJ NA LEDU
Drevi Partizan : Ljubljana
Drevi ob 20 bo na drsališču pod Ceki-novim gradom v Ljubljani prijateljska tekma v hokeju na ledu med državnim prvakom Partizanom iz Beograda in Ljubljano.
V odmoru tekme bosta nastopila državna prvaka v umetnem drsanju Silva Palmetova in Marko Lajovic s svojim olimpijskim programom.
Občinstvo si lahko nabavi vstopnice že v predprodaji,- pri blagajnih, ki bodo poslovale na drsališču ves dan.
Ce bodo ugodne vremenske razmere, bomo v soboto in nedeljo imeli priložnost gledati mednarodni tekmi z moštvoma Kitzbüehla in Innsbrucka.
stoletnica smrti iznajditelja kolesa
Pred 100 leti je reven in zapuščen umrl izumitelj kolesa banan von Drais. Takrat je s s-vojo iznajdbo doživljal posmeh in norčevanje, da se je iz obupa zapil, danes pa uporabljajo nad 70 milijonov koles po vseh petih kontinentih! Njegovi iznajdbi daje še posebno vrednost dejstvo, da je kolo postalo ne samo najbolj razšiTjeno prometno sredstvo, ampak zaradi svoje preprostosti in enostavnosti vozilo malega človeka, kateremu služi za promet, šport in zabavo.
Drais je bi>l gozdar, toda rojen mehanik. Iznašel in skonstruirali je neke vrste periskop, pisalni stroj, dvojno zrcalo za osvetlitev temnih prostorov, ku-halni stroj za meso in vrsto najrazličnejših stvari. Vendar ga je kolo najbolj zaminnailo.
Njegova prva zamisel je bite vozilo, ki ga človek sam poganja. Prvo kolo je b:ilo na 4 kolesih. Ogleda.1 si ga je celo ruski car Aleksander v decembru 1813 in Draisu v znak priznanja poklonil br:'.;antni prstan. Takrat car Aleksander očitno še ni vedel, da je iznašel prvo kc-lo Rus Artimov in se pripeljal z njim na njegovo kronanje z Urala v Moskvo, za kar ga je on nagradili z oprostitvijo cd tlačanstva — kakor vedo to danes sovjeti. Tri leta pozneje je Drais skonstruiral dvokolo in prejel za svojo iznajdbo 12. jan. 1818 patent. DVais je imenoval svoje vozilo draisine. Bila je stvar, no izboljšano vozilo celerifere. ki ga je
sestavi! Francoz Sivrac leta 1790 in se nekaij časa z njim vozi! po Parizu. Bistveno pri draisini je bilo krmilo, s katerim je bilo mogoče kolo voditi, kar je manjkalo vsem prejšnjim zamislim. Draisina je imela 2 kolesi, krmilo in enostaven drog, ki je vezal obe kolesi. Na tem drogu se je sedelo in odrivalo z nogami od tal.
Velika ovira nadaljnjemu razvoju so bile takratne ceste, saj je šele leta 1819 Anglež M c Adam zgradil prvo, še danes po njem imenovano makadamsko cesto. A vendar je Drais prevozil z dradsdno povprečno 14 km na uro, pa tudii 16 km je dosegel. Neredko je delal ture nad 100 km! Ce pomislimo, da sta bili njegovi kolesi kakor pri vozovih okovani z železom in da se je takrat na splošno gradilo vse bolj robustno in močno, so ti rezultati prav zanimivi. S svojo drai-sino je mnogo potoval, celo v Braziliji jo je skušal prodati, pa tudi od tam se je vrnil brez uspeha.
Sele 38 let po Draisovi iznajdbi je iznašel Francoz Michaux gonilo za kolo z gcnifikami in stopali na prednjem kolesu. Temu vozilu so dali ime michau-lime, ki se je kaj hitro razvilo v visoko koio in šele leta 1885 se je Anglež Star-ley zopet vrnil na Draisovo zamisel im je z gonilom v sredini skonstruiral železno kolo imenovano Rover, predhodnika današnjega kolesa tudi po zunanji obliki.
- »m
Razvojne stopnje kolesa v prvih desetletjih
nili na trdno amatersko osnovo, ki so jo prav zaradi sedanjega sistema tekmovanja začeli zapuščati.
Predlog je potreben temeljite razprave in naj k njemu spregovore nogometni funkcionarji in strokovnjaki.
Nov sistem nogometnega prvenstva na Hrvatskem
Na nedavnem plenumu Nogometne zveze Hrvatske, ki so se ga udeležili delegati iz vse republike, so sklenili spremeniti dosedanji sistem nogometnega prvenstva. Ukinili so oblastne nogometne odbore in ustanovili podzveze v Zagrebu, na Reki, v Splitu in Osijeku.
V zvezi s tem je bila ukinjena tudi republiška nogometna liga in bodo prvenstvene tekme igrali v okviru pod-zveznih lig. Tekmovanje se bo začelo 27. februarja in bo trajalo do 22. junija. Prvaki podzvez ter prvoplasirani moštvi Zagreba se bodo borili za naslov republiškega prvaka, ki bo avtomatsko postal član druge zvezne lige.
bo prvi plasiraš. Posebno se je izkazala njihova homogenost, ko so skupno all ob progi za slalom preštudirali posamezne možnosti, pri čemer so vso pozornost posvečali svojemu najmlajšemu tekmovalcu.
Italijani kljub prvemu mestu, katerega st je priboril nadarjeni Ghedina iz Car-tine, niso dosegi pričakovanega uspeha, posebno še. ko je lanskoletni zmagovalec Nogler zaradi padca zadnji dan odstopil.
Plasman naših tekmovalcev je dober, če upoštevamo dejstvo, da so bili fantje praktično prvič na snegu, da doma nimamo vzpenjač in da »jesenove smuči« niso »Dinamic« ali »Rosignol«. Zato je uspeh Lukanca, ki se je kot deveti plasiral pred vsem; Švicarji in Avstrijci, časten. Dobro sta se držala tudi Krmelj in Hladnik, medtem ko Huta.r ni pokazal tega, kar so od njega pričakovali.
Pri razdelitvi nagrad so bili navzoči predstavniki oblasti in funkcionarji Ita-ljanske smučarske zveze na čelu s podpredsednikom Caliarijem, ki je tekmovalcem izročil častna m praktična danila.
Smučarski dan v Gorjah
Novoustanovljeni smučarski klub »Gozdar« v Gorjah je v nedeljo, 13. januarja priredil svoj klubski smučarski dan. Ob lepem zimskem vremenu je bila udeležba tekmovalcev za majhno vas prav lepa, saj je prišlo na start 27 tekmovalcev.
Med člani, ki so pretekli S km, je bil prvi Vinko Rožič s časom 31:31 min-, takoj za petami pa mu je sledil Janko Slivnik z razliko ene sekunde. Najboljši starejši mladinec na isti progi je bil Ivan Golob z 32:57 min., drugi pa Pavel Vodnov. Ostali so tekli 4,5 km in imeli naslednje uspehe:
pri članicah: 1. Tončka Jakopič 18:52,
2.	Tončka Jan 22:23 min.; pri mladinkah: Marija Crne 23:00 min.; pri mlajših mladincih: Pogačar Marjan 18:24 min.
Tekmovanje je tehnično pripravil in vodil znani tekmovalec Lovro Zemva. Kljub izredno lepemu zimskemu dnevu pa je primanjkovalo snega za izvedbo alpskih disciplin in skokov, ki so preloženi na kasnejši čas.
Novi smuški klub »Gozdar« v Gorjah, ki je nastal s fuzijo smučarskih sekcij TD Gorje in »Gozdarja« z Bleda, je pokazal že veliko aktivflost, saj je že priredil 8-devni tečaj za tekače na Pokljuki, katerega se je udelžilo 20 tekmovalcev — predvsem iz vrst mladine. Njegovi člani in članice pa so tekmovali že prejšnjo nedeljo na izbirnih tekmah na Pokljuki in se nameravajo udeležiti čim več tekmovanj.
Smučišča na Rožci so spet oživela
Dolgih 10 let ni bilo smučarskega življenja na edinstvenem smučarskem svetu na Rožci v Karavankah nad Jesenicami. Na strminah Rožce so se pred vojno vzgojili mnogi odlični alpski smučarji, ki so naš zimski šport častno zastopali na domačih, mec^arodnih in olimpijskih tekmovanjih.
V povojnih letih zimski šport na Jesenicah nikakor ni mogel doseči zaželje-nega razvoja. Vsi alpski tekmovalci so občutno pogrešali smučarske terene Rožce, ki dajejo vse možnosti za oster in uspešen trening. Sele letos je uspelo marljivemu športnemu društvu Bratstvu zbrati precej mladine iz železarne in srednješolcev, ki so se navdušili za alpsko smučanje in začeli z resnim in načrtnim treningom. Polet teh mladih smučarjev bo nedvomno poživil na Jesenicah zanimanje za alpske discipline.

Drobne zanimivosti
Kegljaška zveza Jugoslavije je prejela od zahodnonemške federacije vabilo za meejnarodno srečanje, ki naj bi bilo po nemškem predlogu konec januarja v Nemčiji. Naša zveza Je v načelu sprejela to ponudbo.
Nogometaši Partizana bodo konec januarja gostovali v Turčiji in Grčiji. Vodstvo kluba je v pogajanjih z nekaterimi renomiranimi inozemskimi klubi, ki naj bi v prihodnjih mesecih gostovali v Beogradu. Ce bodo pogajanja uspešno zaključena, bo konec februarja gostoval v Beogradu Hamburg, 1. maja Milano, konec junija pa član prve angleške lige Liverpool.
Na svetovnem prvenstvu v namiznem tenisu, ki bo prihodnji mesec v Bombayu, bo sodelovala tudi nemška ekipa šestih namiznoteniških igralcev iz Vzhodne in Zahodne Nemčije. To bo prvič po vojni, da bo na mednarodnem tekmovanju nastopilo enotno nemško moštvo. Sklenjeno je bilo, da bo na svetovnem prvenstvu sodelovalo o igralcev iz Zahodne in 1 iz Vzhodne Nemčije.
Za nastop v telovadbi na olimpijskih igrah v Helsinkih so doslej prijavljene naslednje države: Egipt, Zp*A, Mehika, Japonska, Danska, Norveška, Francija, Bolgarija, Finska, Italija, Velika Britanija, Avstrija Češkoslovaška, Švica in Nemčija. — Posameznike so prijavili Luksemburg in Nizozemska. Za tekmovanje žensk so se prijavile ZDA, Norveška, Francija, Bolgarija, Finska, Italija, Velika Britanija, Češkoslovaška, Avstrija, Švica, Nemčija Romunija in Nizozemska.
Reprezentanca Švice v hokeju na ledu
je. v Baslu premagala Zahodno Nemčijo 15:3 (5:0, 5:2, 5:1).
Mednarodni olimpijski odbor je sporočil. da je priznal in včlanil v svetovno olimpijsko organizacijo olimpijski odbor Izraela. Hkrati je bilo sporočeno, da bo Izrael povabljen k 'sodelovanju tudi na letne olimpijske igre.
250.000	dolarjev ponuja neka filmska zvezdnica svetovnemu boksarskemu prvaku Joe Walcottu za dvoboj proti Harry ju Matthewsu.
NK Železničar Ljubljana vabi vse mladince in pionirje, ki imajo veselje do nogometa, da se javijo na igrišču Železničarja v Šiški, kjer bodo lahko začeli z rednim treningom vsak četrtek pod strokovnim vodstvom novega trenerja.
Da bo delo rodilo še večje uspehe, bodo izvedli prvi smučarski tečaj na Rožci, ki se je začel v torek. 'Nad 30 mladih tečajnikov bo vodil trener in priznani mednarodni tekmovalec Stane Kobler, pomagali pa mu bodo nekdanji alpski tekmovalci, ki so bili mojstri prav na smučiščih Rožce. Ob koncu tečaja bodo tečajniki izvedli tekmovanje v smuku in slalomu, prvaki pa bodo zastopali Bratstvo na conskem tekmovanju.
Za vse obiskovalce Rožce bo dovolj prostora v novozgrajeni koči, ki jo mladi člani smučarske sekcije Bratstva v notranjosti še vedno skrbno obnavljajo.
2	uro.
V nedeljo bo na Jesenicah consko prvenstvo Gorenjske
Smučarska zveza Slovenije razpisuje v nedeljo 20. januarja v izvedbi SSD Joža Gregorčič consko prvenstvo Gorenjske v veleslalomu, tekih in skokih, in sicer:
veleslalom na Črnem vrhu s startom za člane in članice ob 9. u-ri, za mladince in mladinke ob 11. uri;
tek na Jesenicah s startom za člane na 14 km in za članice na 5 km ob 9. uri, za mladince na 8 km in za mladinke na 3 km ob 11. uri;
skoki za člane in mladince ob 14. url na Jesenicah.
Prijave je treba poslati do petka na SSD J. Gregorčič, Jesenice. Pravico nastopa imajo člani gorenjskih društev II.,
III.	in IV. razreda.

.......
f o c *
-f? U>.
U
mc .... .
s m '
»Ples v maskah« pri športnem društvu. Najizvirnejša maska: očiten foul.
Izdaja: Tiskovni konzorcij OF Slovenije. Direktor konzorcija Rudi Jan-huba. - Glavni in odgovorni urednik Sergej Vošnjak. - Uredništvo in uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 55-22 do 55-26. - Oglasni oddelek Ljubljana, Selenburgova ulica 5, tel. 38-96, za ljubljanske naročnike 24-63, za zunanje naročnike 38-32. — Poštni predal številka 29. Tekoči račun NB 601-90321-0. Mesečna naročnina 140 din. Poštnina plačana v gotovini. — Tiska tiskarna »Slovenskega poročevalca«.
■MEDKORALI IN M3RSK.I/AI SOMI
P V/ STOL Q V‘Š’£ I ME V t£.AR.I& S CE M
/A O R» J V
SPISAL HANS HASS - PREVEDEL AVGUŠTIN PIRNAT 4
»Rad bi ujel kaj za večerjo,« je menil Alfred, rabio vzdrgetal in pokazal proti temnemu morju. S skrbjo sem gledal za Jörgom, ki se je dvigal in pogrezal med temnimi čermi ko črna pika. Ko pa je prišel spet na obalo, je kljub temi ujel lepega hlastača. To je Jörg, fant, ki ni poznal strabu; kar si je vtepel v glavo, doseže, ne da bi izgubljal veliko besed.
Ko sem se zbudil proti sedmi uri, je že sedel Bernardo, naš novi pomočnik, v bližini na 'kamnu 'in čakal, kaj mu bomo odkazali. Najprej smo mn naložili v šotoru delo, ki - smo se ga najbolj branili: pomivanje posode. Nato nas je na jutranji lov spremljal s čolnom in z rezervno harpuno, kar nam je zelo olajšalo delo. Ko smo zadeli ribo, smo dali plen Bernardu s harpuno vred, on nam je dal drugo harpuno in mi smo nadaljevali z lovom.
Brž ko smo nalovili dovolj rib, sem naročil Bernardu, naj pripravi prav bogat in okusen zajtrk, kajti pričakovali smo gosta, ki bo imel po napornem delu gotovo velik tek. Iz Kralendijka se je v majhnem čolnu pripeljal dr. Diemond, na krnu je imel veliko posodo z vodo; vsak hip smo se bali, kdaj bo ta preobremenjena orehova lnpina zajela vodo.
»Učiteljev čolg. je je žal nekaj pokvaril,« je pravil
pri zajtrku. »Zato bomo morali to vašo ropotijo v dveb čolnih spraviti sem.«
Ko smo iskali ugodnega prostora za šotor, smo po težavnih poteh prehodili skoraj polovico otoka, dokler nismo končno v bližini obale našli veliko drevo, ki je osamljeno rastlo na tej žalostni ravnini in metalo gosto senco.
Little Bonaire je popolnoma gol, po njem raste le nizko, bodičasto grmičje in mnogovrstne kakteje. Drevje, ki je prej tu rastlo, so sčasoma posekali domačini, da so iz njega žgali oglje in izdelovali čolne; le v sredini otoka je še rastlo ostalo ščetinasto, gosto drevje. Tam so živela edina živa bitja na tem nerodovitnem koščku zemlje: divji osli in koze, ki so zadovoljni z nekaj listja, v kalni luži pa si gase žejo. Ponoči nas je večkrat vrglo iz spanja, ko je kakšen divji osel v neugnani prešernosti ali pa splašen iz spanja divje pridirjal mimo našega šotora; zjutraj pa so nas vedno bndile divje koze, ko so v bližini raeketaje obirale grmovje.
Iz čolnov smo znesli prtljago, medtem ko sem pod senčnatim drevesom urejal šotor, sta privlekla Jörg in Alfred velike kamne in jih zlagaja za mizo in klopi. Komaj sta bila gotova, smo se podvizali, da preiščemo novo lovišče. Medtem ko sta ogatjva zdrknila v morje
kar pred našim taboriščem, sem šel jaz proti oddaljenemu kraju, da preiščem svet; z menoj je šel dr. Diemond.
Voda je bila tu neverjetno čista, posnel sem brezkončne seči razvejanih koral, ki so pokrivale tla, kamor je segalo oko. Ker so med temi koralami, ki segajo s krivenčastimi vejami več metrov visoko, le redkokdaj velike ribe, sva plavala naprej v globino prav do usedline.
Ta usedlina je strm prag, za katerim morsko dno nenadoma pada v globino in drži okrog in okrog otoka prav tako ko okrog otoka Curasao. Na mnogih krajih se spušča tik ob obali, drugje spet sto metrov proč, povsod pa sega deset do dvanajst metrov pod vodo in tako nenadoma pade, da je malo naprej že odprto ln silno globoko morje. Otoka Curasao in Bonaire sta vulkanskega izvora, zato se dvigujeta lz morskih globin ko mogočna stolpa s strmimi stenami.
Na kraju, kjer sva bila, so se ob usedlini izoblikovali večji in bolj globoki skladi, v njihovih duplinah in razpokah je mnogo progastih epinefeiovsi. Potopil sem se in večkrat fotografiral, medtem pa me je dr. Diemond opozoril na zakonski par: dve veliki hetodontidi. Ti črni ribi, ki imata luskine po zobeh pozlačene, sem kratko malo prezrl, saj nisem videl še nikoli ribe, «kjer bi se zunanjost tako imenitno skladala s celotnim značajem — seveda govorim po človeško.
*1 Epinephelus striatus (Prevajalčeva op.).
Hetodontide so med morskimi prebivalci odlični, olikani in dobro situirani zakonci. Ponosni so in zaničujejo vse ribe okoli sebe, v kolikor se jih seveda ne boje.
Zakonca se vedno držita skupaj. Tako si delita žalost in veselje. Ce je kje kaj narobe, takoj priplavata, seveda na spoštljivo razdaljo, nikoli pa ne pozabita, da predstavljata reprezentanco. Preblizu »novi prikaznia se kljub temu ne upata, takoj ju popade strah in jo hitro pobrišeta, vedno pa ostaneta skupaj. Ko pa mine prvi preplah, se kmalu spet opogumita in skakljata nekoliko poparjena po vodi, ko bi jima bilo nerodno, da ju je prej obšla slabost Nato odplešeta po vodi, zaverovana v svojo ljubezen in se ne menita za ves svet.
r Oba sva se muzala ob tem njunem zabavnem vedenju; ko sta prišla dovolj blizu, sem se potopil, da bi ju fotografiral. Prišedši jima v globini bliže, sem prhnil v vodo nekoliko zračnih mehurčkov, delal z rokami počasne, zaokrožene gibe in tako njuno pazljivost kmalu obrnil nase; ves čas sem se skrajno trudil, da ju ne bi prestrašit Zgodilo se je, kot sem pričakoval: ribi sta prišli obotavljaje bliže, da bi si ogledali čudno in nepoznano bitje. Hit«. sem dvignil aparat in fotografiral, čeprav sem se s tem zakonskemu paru hudo zameril. Verjetno se jima je zdelo’za malo, ker nisem nič vprašal, če smem...
. Ošinila sta me z zaničljivim pogledom in ponosno odplavala, da čim prej pozabita tega »slabo vzgojenega* pokovca.