Izhaja vsako sredo invsak petek. šifiain na^ se kankujejo in po-v ci?AUredništvu lista »Mir« t-elovec, Pavličeva ulica št. 7. DreHn1i/0govor od 10. do 11. ure Popoldne in od 3. do 4. ure popoldne. frP-inaj se samo po eni strani napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Glasilo koroških Slooenceo Velja za celo leto 4 krone. Denar riaj se pošilja točno pod napisom : Upravništvu lista „Mir“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat. Leto XXX. Celovec, 14. rožnika 1911. St. 30. Zmaga je naša! Izvoljen je slovenski kandidat Franc Grafenauer s 4117 glasovi. N^niškutar Schumy je dobil 2430 in socialni demokrat Sitter 1546 glasov. Schumg torej tudi s pomočjo revolverjev, nožev in s krvoprelitjem ni dobil več kakor 353 glasov več nego Seifritz 1.1907. Nacionalci so spravili na volišče zadnjega moža. Pač pa je 0stala doma cela slovenska rezerva! Slovenski zaupniki so se torej igrali z ognjem! Izvoljeni so še: 1. Dobernik v Celovcu z 2443 glasovi. Socialni demokrat Riese je dobil 931, krščanski socialec baron Manndorf 209, slovenski kandidat Terček 104 glasove. 2. Hlojz Pirker (nemški nacionalec) v šentvidskem okraju z 2099 glasovi; Gruber (krščanski socialec) je dobil 568 in socialni demokrat Gròger 1297 glasov. 3. Dr. Waldner (nemški nacionalec) v zilskem okraju z 2897 glasovi; krščanski socialec Grager je dobil 780, socialni demokrat Schatzmager 1641 glasov. Volitve v drugih okrajih: Celovška okolica: Lučovnik (nemšKi nacionalec) 2170, socialni demokrat Lukas ^96, slovenski kandidat Janez Ure 643 in krščanski socialec Franc Lackner 52. Velikovški okraj: Nagele (nemški nacionalec) 1923, socialni demokrat Eich 1584, s ovenski kandidat Rutar 470, krščanski socialec Rescher 172. , w Božeški okraj: Hofer (nemški nacionalec) 1750, socialni demokrat Gabriel 1453, rščanski socialec Moser 624. Bel jaški okraj: Riese (socialni demokrat) 2927, nemški nacionalec dr. ilngerer 2631, °Venski kandidat Vospernik 232, krščanski socialec Kaufman 289. c- . Spital: Steinwender (nemški nacionalec) 2698, krščanski socialist Ebner 1606, so-a ni demokrat Bierkopf 1223. 24Sq ^a^udska dolina: Walcher (krščanski socialec) 3054, nemški nacionalec Pongratz » Socialni demokrat Pressien 1421. Ožje volitve se torej vrše v torek dne 20. junija med sledečimi kandidati: t- Lukas (soc. dem.) in Lučovnik (nem. nac.) v celovški okolici. 2- Eich (soc. dem.) in Nagele (nem. nac.) v velikovškem okraju. 3. Gabriel (soc. dem.) in Hofer (nem. nac.) v rožeškem okraju. Biese (soc. dem.) in dr. Hngerer (nem. nac.) v beljaškem okraju. 5. Walcher (kršč. soc.) in Pongratz (nem. nac.) v Labudski dolini. 6. Ebner (kršč. soc.) in dr. Steinwender (nem. nac.) v špitalskem okraju. *au„Slovenski v°l^c*' Volite po paroli, ki jo določi jutri shod Pmkov iz cele dežele. V edinosti je moč! Volilno gibanje. Sprememba kandidature v celovški okolici. Nemškonacijonalna stranka je dne 8. junija prisilila nemško centralkaso, da napove konkurz. Odbor centralkase, škofje, duhovniki so zbirali denar, da polagoma poplačajo vse. Terjatve raznih nemških posojilnic so z nabranim denarjem že pokrite. A poleg posojilnic zahtevajo bankir Spòrry v Curihu, banka v Koneljanu in bankir Supan v Celovcu skupaj 800.000 K. Ti ljudje so s Kayserjem špekulirali, sami so v prvi vrsti povzročili polom, zdaj pa ti ljudje, posebno bankir Supan, ki je Weisu dal neveljavne vložne knjižice, kar naenkrat nočejo čakati. Supan je hotel svojo terjatev eksekutivnim potom izterjati. Odbor centralkase pa po kazenskem zakonu ne sme pripustiti, da izmed upnikov eden vzame vse zase, drugim pa bi potem ne ostalo ničesar. Zato je moral odbor napovedati konkurz, vsled katerega se premoženje enako razdeli med vse upnike. Nemškonacijonalna stranka je hotela na ta način sprožiti zadnji strel zoper krščansko stranko v sedanjem volilnem boju. Supan, banka v Koneljanu in Spòrry pri tem izgubijo 600.000 kron; kdo jim to plača? Centralkasi pa je treba pol milijona manj plačati! Sanacija se vsled konkurza torej le pospešuje in ne zadržuje. Nas Slovencev ta cela zadeva centralne kaše nič ne briga. Tudi konkurz nas sam na sebi prav čisto nič ne briga, ker slovenske posojilnice niso pri centralni kaši. Ker pa je bil monsignor Podgorc izvoljen za odbornika centralne kaše, da s svojo priznano strokovno znanostjo pomaga centralkasi iz zadrege, bi bil vsled konkurza vsak glas, ki bi se njemu oddal, neveljaven in za nas izgubljen. Zato je zadnji moment umaknil svojo kandidaturo in postavljen je bil mesto njega kandidatom znani velespoštovani gospod Janez Ure, župan v Šmartnu pri Celovcu. Trije krščanski socijalci so morali iz istega vzroka umakniti svoje kandidature. V vsej naglici so potem tudi krščanski socijalci postavili druge kandidate. Nemški nacijonalci so pognali centralkaso zato v konkurz, da bi s pomočjo konkurza zajahali še enkrat političnega konjička in obdržali staro moč. Toda zmotili so se. Med nemškimi kmeti kar vre! Puščica, ki so jo ustrelili nemški nacij onalci nasproti krščanskim strankam, bo nje same zadela. Nacionalci so se vračunali. Zato so zadnja dva dni razposlali letake, v katerih tajijo, da so pognali centralno kašo v konkurz. iSlovenska stranka se je v tem izkazala kot izborno organizirano stranko. V dveh dneh je izvedel slehern volilec v volilnem okraju celovška okolica za spremembo kandidature, in sam msgr. Podgorc je šel med volilce in jim zadevo pojasnil. Pri ožjih volitvah se bodo vsi volilci, ki so pri- Podlistek. Zadnji Ave ... Črtica. — Spisal Mojmir Ljubivoj. Stal je na sredi gozda . . . Lahek večerni zefir ga je hladil. Razmišljaj je, kaj naj stori. Videlo se mu je, da ima nekaj težkega na srcu. Spomnil se je, kako je bil nekdaj isrečen, on, bratje in sestre in cela družina — pozimi okoli peči . , Iz oči so mu prišle solze . . . Začel je plakati in si brisati solze z objokanih oči. »Oh, ko bi bil oče srečen, bili bi vsi srečni, oče je bil nesrečen, mi smo nesrečni!« je jecljal Tone jokaje. Tone je bil fant kakih štiriindvajset let. Oče njegov mu je umrl pred letom. Mož je prihajal domov ponoči, ob enajstih, ob dveh, ali celo ob zori. Včasih ga ni bilo po cel dan ali še več časa. Mati je pošiljala ponj v gostilno, včasih je bil tam, a večkrat ga ni bilo najti po hišah. Bil je pijanec. Večkrat so ga našli v cestnem jarku, vsega umazanega — pijanega. Večkrat je hodil po mestu zaradi pravd. Iskal je pravice, a ko je ni mogel najti, je šlo gospodarstvo vedno bolj nazaj, ker ni bilo gospodarja, da bi vso stvar prav vodil. Gospodinja ni mogla opravljati vsega. Večkrat ga je svarila, naj odneha takemu delovanju. On pa je j atei ji kmeta, nad nemškimi nacionalci, temi hinavskimi sovražniki kmeta, bridko maščevali. Proč z nemškonacionalnlmi ljudskimi sleparji! Zaupniki pri volilnem dejanju. Tisti gospodje zaupniki, kateri so bili navzoči pri volilnem dejanju pri glavnih volitvah, ostanejo tudi pri ožjih volitvah in imajo ravno take dolžnosti, kakor pri glavnih volitvah. Njih posel bo tem lažji, ker so si že pri glavnih volitvah pridobili svoje izkušnje. Neveljavni glasovi. Pri ožji volitvi so veljavni samo tisti glasovi, kateri so oddani za enega izmed onih dveh kandidatov, o katerih je uradno proglašeno, da se vrši med njima ožja volitev. Vsi drugi glasovi so neveljavni. Kdo sme voliti pri ožji volitvi. Pri ožji volitvi sme voliti vsak, ki je imel pravico voliti pri glavni volitvi in se more pred volilno komisijo izkazati z volilno legitimacijo. Kdor nima legitimacije, se ne pripusti k volitvi. Kdor bi izgubil legitimacijo, more dobiti drugo od politične oblasti (okrajnega glavarstva), ali dokazati mora, da ima volilno pravico. To se najlažje stori, ako si da od občine potrditi, da je v volilnem, imeniku in da je imel volilno pravico pri glavni volitvi. Čas in kraj ožjih volitev. Ožje volitve se vrše v torek, 20a junija, v istem pros'toru in ob istem času, kakor so se vršile glavne volitve. Enake določbe veljajo za ožjo volitev kakor za glavne volitve, pa bodisi glede svobode in tajnosti, bodisi kakršnegakoli vplivanja na volilce. Podkupovanje, nasilstvo, sleparije in druge take nepravilnosti se kaznujejo ravnotako strogo, kakor pri glavnih volitvah. Za državnega pravdnika. Občinski sluga Martin Saberčnik, ki raznaša volilne legitimacije in glasovnice pri penzijonistih, kateri imajo stanovanja v poslopjih, ki so last ravnateljstva prevaljskih premogoko-pov, je naročal volilcem, da se z glasovnicami predstavijo nekemu Francu Paul, ki je nekak nadzornik tistih »Personalhausov« (t. j. penzijonistovskih stanovanj) — in ta Fr. Paul je potem grozil volilcem, da izgubijo stanovanja, ako ne volijo — Schumyja. Roka pravice, zgani se! Bilčovs, dne 11. majnika 1911. Vsi odrasli možje in fantje (okrog 130) iz Bilčovsa in Zgornje Vesce so se včeraj po navadni službi božji zbrali v gostilni pri Miklavžu. Ta sestanek pametnih bilčovskih mož je bil največje važnosti za Bilčovs. Seveda so mogli na shod samo tisti, ki so bili v cerkvi. Največja sramota za Bilčovs pa je to, tako mislijo vsi pametni in krščanski možje tam, da učitelj ne hodi k maši, ampak da doma fajfo kadi. Kako naj pa učitelj Sames otro- začel preklinjati in razsajati, da je bilo groza. Včasih so se mu zablestele oči, da so se ga otročiči zbali in zbegani tekli iz hiše. In tako se je ponavljalo od dne do dne, od leta do leta. Naposled je šlo premoženje na — boben. Ko se je začelo mračiti, je šel Tone iz gozda proti domu. Pomišljal je in tuhtal, kako naj ukrene, da se bodo mati in mlajši bratje in sestrice laže mogli preživiti. Naposled mu šine v glavo: »Pri kraju smo, silna beda vlada v hiši. V Ameriko pojdem! Še sedaj grem k agentu, da lahko odpotujem že jutri.« Potolažil se je nekoliko Tone pri teh besedah in dejal sam pri sebi: »V Ameriki je večji zaslužek, nego tu pri nas. Več denarja si bom prislužil, pošiljal ga bom domov materi, da se prežive z otroki.« Šel je k agentu in se pogodil ž njim, da odrineta jutri. Od agenta se je odpravil proti domači koči. Ostal je pred njo. Postal je nekako otožen, razburjen in srce mu je začelo utripati močneje . . . V koči je bilo jako živahno. Ob peči na klopeh so sedeli bratci in sestrice in se živahno pogovarjali. Veselje jim je sevalo iz jasnih oči, kakor bi jim ne manjkalo ničesar. Hvala Bogu! Zdelo se je Tonetu, da pojde lažje z doma, ker so bili otroci veseli. Ali naj bi šel v sobo? Tresel se je vedno. Strah ga je bilo, kaj poreko mati, ko jim pove novico. ke uči? Ali ne veste, gospod nadučitelj, da ves poduk ne pomaga, ako ni dobrega zgle' da? Ako bi hoteli vsi možje v Bilčovsu tako živeti, kot gospod Sames, se lahko lepa far' na cerkev, v kateri so naši očetje in praded' je skozi stoletja iskali in našli tolažbo, zapre. Na shodu so izvedeli zavedni in Pa' metni bilčovski možje, kako jih je hotela nemškonacionlalna stranka za nos vodit1-Izvedeli so to-le: Kmetje bi prišli kot v Bil' čovsu še vedno iz najvišjih hribov in bi od' dali svoj glas za slovenskega krščanskega kandidata Podgorca. Potem bi se jim nei»' škutarji smejali, ker bi bili vsi glasovi neveljavni. Zato se je moralo našim pametnim kmetom v Bilčovsu in Zgornji Vesci P°' vedati, kaka lumparija se namerava! Kmetje! Živio! Globasnica! Dragi urednik! Pri naS smo imeli shod! Prišel je nemškutar Šumy s svojo pijano leibgardo iz cele okolic6' Seveda ni manjkalo pretepača Janeza Kranjca, bili so tudi največje surovin6 Metjakovi fantje, bil je tudi »š a c m an« Pintar iz Dobrlevesi — s svojo požarno-požrtno bando — in na čelu vseh teh je bn globasniški nemški »grof« Paar. — Bil je tudi kuhar Močnik z Malevasi — in vseP1 tem »Nemcem«, ki še nemški ne znajo n6) je načeloval »ferboltar« Herr z rosen-berške graščine. — Od začetka naših nis° pustili v dvorano pri Cenkelnu. Šele, ko s6 se pripeljali nemškutarji iz Dobrlevasi 111 okolice, so pustili naše notri. Naši so Šu' miju krepko odgovarjali: Šumi je govoril,_a tekel mu je krvavi pot, ko so mu jih n^1 take pravili, da ga je oblila rdečica! E11 kmet mu je zaklical: Če ne morete živeti 011 svoje plače, pa »petlat« pojdite. — Naši imeli večino, anemškutarji so tulil1 in kazali nože in revolverje in so rekli: da* nes mora še kri teči! Eden nemškutar 3e rekel: Ali hočete imeti še več Lundro^ Našim je pri tem kri zavrela, a ostali 9° mirni, obnašali so se pošteno, lepo in dostojno. Nemškutarske sirovineS0 naše može večkrat napadli, a naši so napad dostojno odbili! Heu, gi’a' ščinski valpet je po krivici predsedoval, kal’ mu je tudi dr. Rožič povedal! Heu }e dr. Rožiču obljubil besedo, a ko je dr. Rožič ,začel govoriti, so »slovenski« Nemci začeli vpiti: »Heu(l)!« in »heulali« da je bilo vetselje, a naši so se jim smejal1' Dr. Rožič je začel govoriti: Predragi slovenski kmetje, a »heul« je dal znamenje in s° »heulali« slovenski nemškutarski km e tje’ da je bilo veselje. Dr. Rožiča so dejansko Da' padli, so odprli okno, da bi ga skozi okn° vrgli, a dr. Rožič je mirno izjavil: Tu sen1’ pa naj se me dotakne, kdor se me upa. št1' mi je videl v celi luči svojo nemškutarsk0 oliko. Dr. Rožič je bil miren, dasi je nenisk1 »Kultur- in Herrenvolk« z re vol ver j1) noži in pljunki v njega silil. Bila je ^ iskrajna kritična situacija, a dr. RožiČ^ Dvignil je oči proti nebu in se Čut1* osamljenega. »V Ameriko grem, to je nji poizkus, zadnja rešitev. Kaj pa porek0 mati, bratje, sestrice, kaj sorodniki . . . 0^ ti sorodniki, ti bodo še veseli, da se me lž' nebijo! Bogati so, toda mene ne vidijo f6' veža, postrani me gledajo, kakor bi bil ja? tega kriv . . .« Tako je tarnal žalostni ToUe samprisebi. In zopet je milo pogledal proti neb11’ občudoval vsemogočnost Stvarnika in ča' kal zvonjenje Ave Marije . . . Izza oblaka 3 posvetil mesec s svojo bledo svetlobo, tiba’ lahko, žalostno, kakor bi vedel za g01"* Tonetovo. j V bližnjem stolpu je mogočno zadoU večerni zvon svoj večerni ave. Tone je stopil v hišo. j Na mizi sredi sobe je brlela luč. stropa je visela druga rdeča lučka nad P dobo Matere božje. Tonetu se je zdel ta % čer nekako svečan. »Mati, bratje, sestrice, izmolimo Ave Marijo, vsi skupaj pod to-le pod0^,« saj je to zadnji večer — zadnji Ave • • yj Tako je ukazal Tone s tresočim glasoU1 pogledal na »Marijo Pomagaj«. In vsi so pokleknili in molili . • • y Po molitvi je mati prevzela besed0^.. vprašala Toneta: »Zakaj je zadnji ta-l®^ čer, zakaj ta-le molitev? Ali bode ih koga izmed nas kmalu konec ali kah- škui1 Slovenci 80 ostali vkljub vsem nem-kli ai'skiln razsajanjem mirni, dasi so lio-^»Sumovei«, da bi dr. Rožiča vrgli skozi (jr i' ll.1. S'0 nau grozili z revolverji, nakar je nT' oožič izjavil pred vsemi, da preje ne p ,’^rne pride straža. Heu je nato hi-nol,Vključi! shod in izjavil, da ne prevzame č;i e\f 0(j8'ov°i‘nosti za življenje dr. Roži-Dr .jOoškutarji so ga dejansko napadli. Zilj i ie ostal miren. Vedno so mu gro-bas < a ko 86 danes »h i n«, da ga bodo v klo-Sjtee Podelali. Dr. Rožič je rekel: Le posku-ko št ^ in ®umi sta bila tako osramočena, Netrn v^e^a> kako podivjano druhal imata. je Rutarji so že odprli okno, a dr. Rožič d'ei/n In^rno na svojem mestu, in v tem Cj otku jo prišla straža, in slovenski Nem-žiča° r ^Šobili korajžo, da bi vrgli dr. Ro-SvoipSkozi okno. Dr. Rožič je ostal mirno na da n-1? mei8tu in ko so nemškutarji videli, 8ai-C Ue Korejo, je rekel dr. Rožič: Z m a -8 ni o• Pojdimo zborovat k Šusterju. sv0j se vzdignili ter šli med Živioklici v zborovat. Shod pri Šusterju je fa,jT’'Lt.Vse veličasten. Slovenskih mož in v je bila polna dvorana. Navdušenje nad dr. našimi volilci je bilo nepopisno, ko je (lorie]°Zla V8t0Pil v dvorano. Živioklici so za-ložij v r° dvorani, in dr. Rožič je nato raz-šktm L. Pomen današnjega shoda. Nem-k\tuuV1 80 pokazali svojo »nemškutarsko« naŽih ki j° imajo v pretepu, revolverjih, do^ln kletvinah. To jim ne bo pomagalo kri,! ake- Dr. Rožič je v svojem govoru raiz-ovrgei nemškutarsko zahrbtno politiko in kar je >8e lažnjivo obrekovainj.e Šumi j evo. Sahlo Sumi na shodu — govoril — je vse Na sh(fi0*a ia^ in podlo zavijanje resnice. PUstijj Cenkelnu dr. Rožiča zato niso dice. § favoriti, ker so se bali luči in res-kaj oa^rrii 8am .ie dr. Rožiču rekel, da se je š^nao \0ra> zato je našuntal vso svojo Žica in .aši so sklenili po govorih dr. Ro-iJl'otj c župnika krepke resolucije cielarSUln^ievi kandidaturi, ki 8 k e m j 2 P 0 r in j e z i nalašč s 1 o v e n-zoper cleJhe kmete. Slovenci protestirajo žbo, p. Zeihi odbor in c. kr. kmetijsko dru-nemgj.e na Stroške davkoplačevalcev pusti n6Oli, nacionalnega hujskača, da dela vlv'0hi ued slovenskim prebival-■'kdstvn ter trosi neslogo in sovraštvo med Protestirali .so proti nemškim Za Sprpi 11^arn<<> ki so zadnji čas agitirale stvarj 7Ja’ namesto da bi pisale strokovne !>ic0Za kmečki stan. Šumi je potvarjal to i0 »Landwirtschaftl. Mitteilungen« sk£ in žb. n i,“-andal za koroško kmetijsko dru-. 0Vesn0a n?7i »Landeskulturrat«. Naši so ^kerj^ • Vehčastno manifestirali za Grafen-‘ bori ; n 2a islovensko krščansko misel. —• ^ la L. ^ kovoj-jj. il lep. Boljši nasprotniki so potem < stili & ,a P h je sram, da dr. Rožiča niso v,ll0PsarinVOritt- Gospod Šumi, s terorizmom )0sìanpf,°y, ne boste nič opravili. — Živio - tìc Grafenauer! e boljši ^mnniko pojdem, mati, tan [‘Jeni dena Uzek' Pošiljal bom ves prihra 'Gi bodetp1 ^ arn domov, ljuba mati! Ži , Se bodpZ otr°nini bolj na lahkem in tud y.em svetu p1 ^°ti z voseljem trudil v no leni.« Tako er 130111 vedel, da ste preskrb glas se iuu i odgovoril Tone materi ir »Ni pravle tresel. meriki, v òcu .k're§! jamejo mati. »Tam'' arnosti. R0a. njenem svetu je dovolj ne j dni grudi! pnas Ze preskrbi tudi na naš i)! ^al0 vredna ISene P°8lej! Stara sem ž< ^dntere np\r k^n mrzel zimski večer — bii ,i^ako ie n-n°S yidel več.« d^po SVoyorila mati. Tone si je pt 1 *a»Rla mati^ kniatn odpotovati?« ga j< Vanj?11 Seri^p1 zarana><< J6 odgovril Tone nraja; Ntn0eo 0 Ze z agentom zaradi poto v0£al bom no inarja ne potrebujem,. Po Ja Zam« v ladji kot delavec, zato j< osta:>Toaamev hvezplačna.« Vendar bi bilo bolje, da b !>Ne biorem seSti-Z2a Pri» lc’ normVe «'leda ^ ei je gledalo četvero bratcev i ga s poglec n A T0n 1: >>0stani!« 1 kn'bo tp8^13,3 Pregovoriti, boč. Bile ^alu „ ^dolžne oči in mati v oskrb eibu pQv I® Podala cela družina k p( ku. Toda Tone je pospravljt Velikovec. (Infamne laži.) To se pa vendar vse neha! Sedaj so po mestu plakatirali, da nemški nacionalci niso nič krivi na konkurzu centralne kaše v Celovcu, ampak da so bili za saniranje. Volilci, ali je mogoča še večja nesramnost? Kdo je pa zakrivil zadnji teden konkurz te nemške kaše? Ali ne kranjski nemškutarski advokat in vodja nemških nacionalcev dr. Knap-pitsch v Celovcu? Kdo pa je v deželnem zboru zahteval konkurz, če ne verski odpadnik in nemški nacionalec Angerer, in sicer dne 27. septembra 1910 (stenografični zapisnik str. 55.)? Takrat je rekel ta profesor, da se naj s centralno kašo zgodi isto, kakor z banko Winklerjevo, torej konkurz. In sedaj pa na plakatih trdijo narobe. Nesramni lažniki! Še vredni niso, da se pljune pred nje! Važenberg. »Bauern Zeitung« je v eni zadnjih številk poročala prav na kratko o Nageletovem shodu v Šmarjeti pri Velikovcu. Zakaj ne bolj natanko? Zato, ker bi moral potem dopisnik tudi pisati o naravnost ra v barskem obnašanju svojih pristašev. Ker ti so se, kakor je »Mir« že poročal, obnašali kakor junci ali afrikan-ski divjaki. Dokazi zato so psovke, kakor: »Holts Mani«, »Pfaff« in »Wo hohts an Re-bolber«. Saj je moral g. kanonik Dobrovc celo županu zaklicati: »Vi ste župan in bi morali svojim ljudem dati lep vzgled, pa se tako obnašate, zakaj vpijete, ali ste Vi predsednik?« — Posebno se je izkazal proti koncu shoda kandidat Nagele sam. Poprej nam je poldrugo uro sedè pravil in napol bral iz svojih zapiskov prav leno in dolgočasno o delovanju parlamenta. Rekel je, da je bolehen. Ali proti koncu shoda, se je spomnil, da mu je »Mir« pred štirimi leti očital zaradi neke izgubljene srečke, zavoljo katere se je posestnik srečke ustrelil, in zdaj je gosp. kandidat naenkrat oživel. Vstal je, mahal z rokama in imenoval dotič-nega dopisnika »Mira« »Schuft, Schurke, Kreatur« itd. (Psovke so kar tako bruhale na dan. Nismo mislili, da zna biti g. kandidat tudi tako živahen in temperamenten. Glej ga, glej ! — Dopisnik »Bauernzeitunge« piše, da so morali gg. Jesenko, Dolinar in Dobrovc govoriti nemško. To je res. Medtem, ko je soci j Aich na shodu v Trušnjah g. župniku Dolinarju rekel, da o n nima nič proti slovenskemu govoru, sta na Nageletovem shodu takoj pri prvih slovenskih besedah oba šmarješka učitelja zaklicala: »Oho, nicht s To v e n i s c h!« in ž njima je potegnilo nekaj pristašev. Katerih je bilo več, za slovenske ali za nemške govore, to se še vpraša. Saj je celo učitelj nemškutarske olike, kmet Holzer iz Saucipfelna, zaklical: »Provzaprov se bi moravo sovenji punati.« Seveda je bil Nagele tudi zoper slovenski govor. Saj je bil celo zoper slovenski očenaš na šoli na Želinjah. — Sicer pa mu ni treba se hvaliti svojo obleko v kovčeg in postavil vse v red, predno je legel. V postelji nista mogla ne Tone ne mati spati. »Oh, moj Bog, že jutri, že jutri, pa za-rano, predno solnce vzide . . . Obleka je naložena, voz z agentom se pripelje in Tone ž njim v tuji svet, v Ameriko . . .« Drugo jutro, predno je vzšlo solnce, je bil Tone že na nogah. Poklical je mater, prijel jo za roko in jo poljubil v slovo, morda zadnjokrat ... Šel je k bratcem in sestricam, poljubil vsakega posameznega in odšel na voz,’ k agentu, ki ga je čakal z vozom pred hišo. Mati je šla za sinom in mu šepnila na uho: »Ljubi Tone, ogibaj se hudobnih ljudi! Pa srečen ostani! Tak kakor si bil do sedaj. Ne pozabi svoje matere, pa tudi bratov in sestric ne! Pa priden bodi in pošten, skrbi za nas in piši nam ob priložnosti!« Mater in sina so posilile solze . . . Sin je objel mater, mati sina, in oba sta plakata . . . Poljubila sta se v slovo še enkrat: »Bog s teboj, z Bogom, Tone! Bog te varuj!« je šepnila žalostna mati in po licih so ji lile solze. Ločitev je bila grenka. Konj je potegnil in se izgubljal v daljavo. Zadonel je jutranji Ave. Tone se je odkril in molil, a ne tako srečno, kakor sinoči, bil je že osamljen. s tem shodom. Bilo je zbranih dobrih 30 vo-lilcev, pristašev morda dve tretjini. In to iz cele spodnje velike občine Važenberg. Vovbre pri Velikovcu. (Nemškutar-s k a kultura.) Trije gospodje vovberski purgarji: eden, ki ima tri odlične službe v občini in eno dobro obrt, drugi, ki je posestnik, gostilničar in velik davkoplačevalec, in tretji, ki je posestnik majhne kmetije, pa sliši na ime »Strammer Gesinnungs-genosse«, so pred kakimi desetimi dnevi ponoči 17 letnega fanta, ker je na sumu, da »s ta črnimi drži«, izvlekli iz gostilne ven na prosto, da so ga mogli v temnem brez prič natepsti in napol ubiti. Trije »gospodje«, vsi posestniki in oženjeni — na 17 letnega fantička! — Korajža verlass mi nit! Vovbre pri Velikovcu. ((Kako mislijo naši »a g r :a r c i« p o a g i t i r a t i?) Takole so zeleni generali v sredo dne 31. maja zvečer pri »Prižu« v tihem kotičku »delali rat«: »Ti boš tega in tistega dobil, drugače mora iz tvojega kvartirja ven; ti boš onemu zagrozil, da ne dobi drugače več sveža; vi, no vi pa to že sami dobro znate, boste lahko delali, ker jih imate v rokah zaradi stelje, drv, še več zaradi kvartirja in polja; jaz pa bom Nu Nu koj en »zajtl šnopsa« dal, pa mora z nami voliti.« Eden od izelenih, ki je nekdaj bil rdeč, pa je bil toliko pravičen in pošten in je rekel: »ah, silil pa jaz nikogar ne bom!« — Tako so gospodje zeleni generali razdelili »delo« prav »komot« — pa so se vrezali! Mi vaša imena natančno poznamo, vemo tudi imena vseh, katere hočete tako nesramno siliti; naj bodo že črni ali rdeči: reveži so vsi, ki so od vas odvisni. Pa eno vam rečemo: ako se le pri enem izmed tistih volilcev tako protipostavno agitira z obljubami ali z grožnjami, nastopili bomo s pričami pred sodnijo. Eden izmed vas ie že svojega hlapca (is idos ein Bar!) nahujskal, da je eno izmed naših prič, ki so slišali veis vaš pogovor v tihem kotičku, na Binkošti zvečer prav po nemškutarsko-junaško natolkel in v potoku valjal. Pa smete prepričani biti, da ste našo pričo s tem le še bolj potrdili in »waschecht« črno naredili, da bode vaše volilne lumparije pred sodnijo še bolj odkrila! Vovbre pri Velikovcu. (Predrznost zelenih) sega že do neba. Pri vbodu na britof imamo lepak, ki vabi na volilni shod katoliške stranke na kvaterno nedeljo. Pa pride občinski sluga, ki je zaradi proti-postavne agitacije že ričet jedel, in prilepi lepake iza volilni shod Šternbirta č r e z naš lepak in zraven še drugega! Tako toraj: pri vhodu na britof bi ne smel biti lepak edine krščanske stranke, morala pa bi biti dva lepaka nekrščanske stranke, ki kliče na shod, ki je le proti našemu naperjen. To je predrznost, katero moramo katoliški Slovenci na 13. junija dan kvitirati z glasovnico v roki! Mati je strmela za vozom, s katerim se je odpeljal Tone, naposled se je vrnila v kočo. Na klopi v sobi je skoraj v omedlevici jokala žalostna mati. Morda se vrne Tone čez leto, morda za dve, za deset let, morda nikoli. Zve.čer je zadonelo Ave Marijo. V hiši je molil eden manj — Tone. Mati in otroci so ga pogrešali. Tone ni slišal več domačega zvona. Bil je daleč od domače koče. Molil je v tujem kraju, v tuji hiši, morda že na razburkanem morju. In mati je v koči še bridkeje zaihtela, morda se je zamislila na sina, na morje, na Ameriko. A stari domači Cerkvenik je še mnogo in mnogokrat zvonil pobožnim vaščanom večerni Ave, a Tonetu ga od tedaj ni več. Morda ga pa bo----------- Norec. (Spisala Friderika.) Ob izviru Savinje navzgor je hitel do Ojstrice in se je plazil visoko gori po hribu. »Prost sem, prost! Tu me imaš, vzemi me, narava, tu!« je vzkliknil in se udaril na močne prsi. »Vzemi me, morilka, ki daviš vse, da zopet prenoviš! Saj daviš čim prej, da lem preje prerodiš-----— Ha, ha, kakšna slast, moriti, raniti, da priteče nekaj rdečega, kar se imenuje kri! Vovbre pri Velikovcu. (Nemškutar-s k a banda.) Drugače ne moremo imenovati nasprotnikov. Naš zelo dobro obiskan shod so nemškutarji: Mežnarjev Žepi, baronov Wei (Ì itd. (Kolmančevega Hansija ni bilo, najbrže si je pri skakanju čez plotove noge polomil) s svojo znano surovostjo v enomer motili, da se je vse zgražalo. Ko smo jih pa pozvali, da se naj oglasijo k besedi, so jo pa popihali, najprej nadkuščar Žepi, potem WeiB itd., kakor v sv. pismu farizeji. iPri Spocku je bil nato Nageletov shod, katerega se je udeležilo skupaj kakih 20 volilcev (drugi niso bili volilci). Mirno smo mi poslušali Nageletov zaspan govor. Ko smo se pa oglasili k besedi in povedali resnico, so pa zopet Žepi, Weill in N ag e 1 e sam pokazali svojo oberkulturo. Dosedaj smo imeli še malo rešpekta do Nageleta, ali odslej naprej pa niti za pičico več. Če bo treba, bomo pri ožjih volitvah raje volili socialnega demokrata, kakor pa pristaša nemškutarske bande! Še Nagele se pri volitvah štuli za Slovenca. G o 11 v e r 1 a B t k e i n e n D e u t -schen nicht, wennernur win-d i s c h k a n n. Tako misli sedaj velikovški kandidat Sternbirt. Zato je dal napraviti dvojezične n e m š k o s 1 o v e n s k e lepake, katere sedaj mažejo po zidih, drevju in plotovih, da bi ž njimi ulovili Slovence. Aha! sedaj ko ti teče voda v grlo, sedaj pa je d o h r a slovenščin a! Sedaj ise delaš Slovencem prijatelja, da bi jih pridobil. Pa ne boš Jaka ali Joža! Slovenci že vemo, kaki prijatelji Slovencev so nemški Velikovčani z Nageletom in Šumijem vred. Kolikrat so hoteli uničiti slovensko gostilno v Velikovcu, samo zato ker je slovenska. Zdaj pa sami znate lepo slovensko'. Kandidat Šumi je ravno tak. Na tej strani Drave v veli-kovškem okraju pri podružničnih zborovanjih kmetijske družbe noče govoriti slovensko, sedaj ob volitvah pa prav dobro zna in rad govori, če ga le hoče poslušati kdo. Kaj ne Črezdravci? — In šele Nagele! Sedaj hoče ta biti Slovenec. Na shodu v Šmarjeti je rekel : »Ich bin ja auch ein gebo-r e n e r S 1 o w e n e«. Glejte, Nemci ne pridejo iz bindišerjev ven, ko niso hoteli Šumija, ker je nemškutar, so pa dobili drugega, ki je ravno tak, kakor sam pravi. Kajti rojen Slovenec, pozneje pa Nemec, to je nemškutar. Ja volitve, kaj vse prinesejo na dan! Ali Slovenci vas že poznamo. G. Nagele, če ste tak prijatelj Slovencev, zakaj pa niste nagovorili svoje prijatelje v veli-kovškem okrajnem šolskem svetu, da bi smeli 6- do Dietni otroci prvega razreda šole na. Želinjah pred šolo in po šoli moliti oče-naš slovensko. Pa ste bili zoper to. To je sovraštvo, pa ne ljubezen do slovenskega ljudstva. In na shodu v Šmarjeti! Komaj se je oglasil dr. Jesenko slovensko', že so se zadrli vaši pristaši učitelji in nekateri drugi: »Nicht slowenisch! Nicht slowenisch! Vleče me, nekaj je v moji duši, nekaj neznanega, ki želi kaj uničiti; nekaj je v mojih rokah, da se tako tresejo. Življenja hočem, kipenja! Ustvariti ali uničiti!« In dalje se je plazil in zagledal encijan, tako velik in lep! Steze ni bilo do njega. Poizkusil je norec po prvi, po drugi strani, dokler je šlo. Trnjev grm mu je ranil roko in izpod raskave kože se je pojavila rdeča kaplja, katero je slastno posrkal. In dalje so blodile njegove oči in iskale encijan. Uničiti! Ali ne zatre življenja, ako uniči encijan? Da, z veseljem ga hoče razdejali! Škoda, da nima krvi! Z radostjo je segel norec po encijanu. Toda za hip je obstal. »Še enkrat naj te pogledam, predno te odtržem naročju tvoje matere, zemlje. Moja sestra si, tebi je zemlja mati in meni!« In pogledal jo je s polnim pogledom in tudi ona ga je gledala. »Pusti me, kaj sem ti storila?« Že je stegnil roko, ko je začul človeški glas in je obstal. Preko jarka je stopil na drugo stran in nudil se mu je krasen pogled. Norec se je skril za veliko skalo in poslušal. Mišice na licih so se mu poznale, ko je šklepetal z zobmi in sapo pridržaval. Okoli gore je peljala pot. Lepa je bila in široka in rdečkasta od ilovice. Na eni strani se je nadaljeval gorski hrbet, na drugi pa je zijal prepad. Krasno se je videlo v Logarjevo dolino. Drzen potoček je prese- Aha! zdaj se poje pa druga viža. Prej: Diese ver tl.... krainer Sprache ... naj jo vrag vzame in ž njo vred vse Kranjce in Slovence! Zdaj pa: Mili slovenski jezik, prosi za nas! Ljuba slovenščina, reši nas! Preljubi, prezvati Slovenec, usmili se nais! Mi bomo pa rekli : Ljubi gospod Nagele, ti v u ho piši n a s ! Volilni shod v Železni Kapli in Dohrii- vasi. V nedeljo, 11. junija, se je vršil volilni shod slovenske stranke pri Bošteju v Železni Kapli in pri Čičmanu v Dobrlivasi. Oba shoda sta bila zelo dobro obiskana in živahna. V Železni Kapli je potekel shod nemoteno, v Dobrlivasi pa je par plačanih pijancev skušalo shod motiti, pa se jim ni posrečilo. Na splošno veselost jih je pozval gospod kaplan Ulbing, da povejo svoje želje, če jih imajo, pa bili so tihi kakor miš. So pač duševni revčki! Na obeh shodih sta med velikim navdušenjem in napeto pozornostjo govorila g. kandidat Grafenauer in g. Smodej. Dnevne novice in dopisi. Na naslov c. kr. kulturnega sveta za Koroško. V št. 11 »Gospodarskih poročil« z dne 1. junija 1911 je uvrščen nesramen napad na gospoda poslanca Franca Grafenauerja z očividnim namenom mu ravno tik pred volitvijo še škodovati in omajati zaupanje ljudstva. Očita se mu namreč, da je govoril na svojih shodih, da izda c. kr. kmetijska družba na leto za izboljšanje hlevov samo 2000 K, da pa še od teh Slovenci ne dobijo nič, za komisijo pa, ki pregleduje hleve, znašajo pa stroški 12.000 K na leto. Kakor se je vsak bralec »Mira« že lahko prepričal iz »Poslanega« od gospoda Grafenauerja v št. 28., je ta trditev popolna laž in nesramno zavijanje, ker gospod Grafenauer ni govoril o kmetijski dru-ž b i, ampak koliko da dežela podpore. In kar je govoril, je tudi dokazal. Odveč bi bilo še o tem govoriti. — Ali nekaj drugega moramo Slovenci odločno zavrniti, in to je, da se list kmetijske družbe na ta način vtika v naše politične razmere in na tak nesramen način hoče izpodkopati ugled našega poslanca. Sicer pravi v začetku do-tičnega članka, da je to trditev ali »pravljico« Grafenauerjevo povzel iz časniških poročil, proti koncu članka pa naravnost trdi, da je gosp. poslanec tako rekel. Pravi namreč: » ... aber cine Benachteiligung wird darin aufier H. Landtagsabgeordneten Grafenauer niemand erblicken«. Torej tukaj se o gospodu Grafenauerju naravnost laže. Kaj pa nas Slovence briga, če je poročevalec kmetijske družbe tisto trditev povzel iz časnikov? Iz pametno urejevanih slovenskih gotovo ne; če je pa to našel v lažnjivi nemško-luterski »Bauernzeitung« ali v katerem drugem enakem listu, zakaj pa jih bere in se zanese na njih res- nicoljubnost? In spravili so to laž še ce^ v borno slovensko prilogo, ko 111 rajo marsikaj dobrega v njej izpustiti z radi premajhnega prostora. Ali je kffletl| ska družba in njen list »Landw. Mitteru''' gen« in slov. priloga zato tu, in ali jih venci zato plačujemo, da nam na tak PoC* način blati našega poslanca in kandidat katerega ljudstvo ljubi in hj.( popolnoma zaupa? Slovenski u<~ podružnice c. kr. kulturnega sveta si nesramnost od strani te družbe odločb prepovemo in bomo o tem postopa11! našega agrarnega (?) zavoda nasproti šemu agrarnemu poslancu naše lju' s t v o t e m: e 1 j i t o poučili. Član podružnice c. kr. kult. sveta' Libuče. Zahtevamo od g. Kolencl1 pekarskega mojstra v Pliberku, da zap°! svojemu vajencu, prodajati po Libučali s! mo žemlje, ne pa g. Šumija, sicer se mu Zl1 zgoditi, da ga bodemo pognali s Šuniijel vred! Romarski vlak na Sveto goro. Slov11' ska kršč. soc. zveza priredi dne 1. julija V. romarski vlak na Sveto goro pri Godcl sledečim isporedom: Vlak se odpelje iz lovca v soboto dne 1. julija ob 11. ud' minut in pride v Gorico ob 3. uri 24 mi1111. Potem gremo skupno iz Gorice peš na SV goro. Drugi dan 2. julija se vrnemo' v b rico ter se odpeljemo iz Gorice ob 2. uri , minut ter pridemo v Celovec ob 7. uri 9 h1 nut na večer. Tega romanja se morejo tri ležiti ženske in moški. Cena je za vsak osebo 12 K (za vožnjo, za večerjo na S)e, gori, za prenočišče, za zajuterk in za kosiv Brez prenočišča in hrane se karte ne da) j Udeleženci se naj zglasijo pri čč. duhovšd in naj vplačujejo vsak po 12 K. Do 20. J1 nija je še čas prijaviti se. — Na vprašad1 glede posebnega vlaka na Sveto goro deča naznanila. Vlak gre iz Celovca! Na 11i) beni drugi postaji se ne more vstopiti. C da je bil to pierà. Metnitz 1 ,hberka, kateri iim omenip !• Sod^ke Pive, s katerim si bodo darili Hl ./aieri)erkarji v gostilni pri Ra-karškifaSi s^amo> ki gori v njih fajerber-Metnji!,1,,'g avah- Ker Pa vsi ljudje pl. gosp. lužiti li Ve^lclar nočejo kar tako na vrvici bi p0P ,aa In jih lahko kar pocukal, kadar v Plih6 i ato ie zaPretil g. Jurcu, vozniku je )n.rerku, bojkot, češ, da bode zletel kakor Predi'861’ ^er omenjeni voznik toliko gosl-. z,en’ da si je upal zoper plemenitega mo da voljo peljati g. Grafenauerja. Upa-G0g a nodo drugi Pliberčani bolj pametni. Vašm ■ ®Un}l> tako nizkotno se dela med nje! 111 somišljeniki; lahko ste ponosni na najbof^0^113 resnica je in ostane, da je obmej^a l^°llnska kavina primes v korist daje k10? Slovencem, ker je najizdatnejša, ieten Kav\ Izboren okus, lepo barvo in pri-veilsi.^0ni- Zato se je v kratkem času slo-da n jlrn Suspodinjam tako zelo priljubila, n marajo kupovati nobene druge. 29 h^tjerje. (Poroka — ogenj.) Dne Čerin T^ika, t. 1. sta bila v Podgradu poro-zasn G ° r i čn ik, p. d. Polider v Ko- jeva °Jab bi Ana Veračnik, p. d. Žmavcer-Man"^a butah. Nevesta je bila članica naše stan družbe, kateri želimo v novem pol ^ obb° sreče. — V petek dne 2. t. m!, ob reli0' n* l)0l)oldne je začela nenadoma go-skerl ■ abru pri Haberniku na vrtu, zraven 4 ll}d|a visoka kopica slame. Šele ob pol sp 1 se je posrečilo domačim ljudem, ga-Zg.;®’ ki jih je vabil zvon farne cerkve, deni p °?eni- Lahko bi se bil vnel ske-dast i ° ne bb0 pomoči. Kako je ogenj da al’ nibče ne ve prav; verjetno je, Tiirr0 Zaž^ali kaki še brezpametni otroci. Co 1 b°zarna bramba je prišla z brizgalni-’ j.e bila brez vode. dol i *^.arje. Tako lepega vremena že letn0° i61 n^So imeli na Sv. Višarjah, kakor čas ' Navadno je bilo še veliko snega v tem di n’ ?a 80 Pota popolnoma suha. Tu- bznie gore se že lahko gre. Pri (207cr\ er? križu«^(i890 m) in na »Lovcu« da V brli izletniki. Daši je tako lepo v' 'rišarjah, vendar bi se kmalu zgodilo dlan'n STt0raj nemogočega. Ni namreč dosti je r, Ibalo, da ni neki romar utonil. Tukaj ib va^are^ več jamv v katerih je sedaj sneg k 7n , Ta romar je šel na sneg, ki se mu 1 n n v,- b’ da se je lahko malo skopal. Ko Wp bll° tak°j pomoči, bi po mnenju vseh i na^Sv. Višarjah utopljenca, itohv r5',8*anì- Mesečno zborovanje našega t. azevalnega društva, vršeče se dne 4. berm’. le zopet prav dobro vspelo. Kljub sla-^ihče •Vrememi je bila udeležba velika. _ rzmed udeležencev se ni kesal, da je kateri jim je za to obljubil po- očn1)i^an?' ?a je gledala s široko odprtimi ’-n a. aj ni ga razumela, m^bm se . . .« ČudiiaSe bojite?« in še bolj se je za- »K0 v.edel0 tiSarn Prišel jaz v samostan, se ni riti. ^ gp^rn v celi okolici ne o tistih Nem-^elikovcx ab 80 ti napravili šolo tam v »Zab .°nstran Krke, bojim se . . « b »Ker n S,e bojite?« aod° solz'i•°ao Kore plakale in potoki se bo teh u 1 ., Takrat bode vse predrugačeno v°t ZaSnfajrb in bolje bi bilo, da bi se ta v?t nagQl. > predno jo prestopi lačni tujec ldiš, tJjenec. Hribi bodo plakali. Mar ne kako li • * * * * v * * * * x ist"" se solzé ze sedaj ? Slutijo!« zaClb S0gem trenutku je prisopel norec. Na ŠeP^aba 6 m!1 gtbale mišice in strast je bila ],* da(j vv njegovih očeh. ,Z ostro britvijo je ° k šeiNano’. ki opazila in ni videla, bo »Sim Proti prepadu nedaleč od nje. 1 bora m!« je viknila Nana, ko je omah-b Sta;c v brezdno. ack Po+ec se te zdrznil in se ozrl na pro- x Iz h m pa na Nano. vrbje pm^dna se je čulo počasi daljno je-(jf.b star °r vabljiv klic podzemskih bitij, bv^diia samostanskim slugo, se je bo. Jata golobov. Potem je bilo vse ki je edino siovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Haroča se: Tolsti vrh, p. Guštanj, Koroško. Od vsakega zaboja plača podjetje 20 v. v društvene narodne namene, kamor naročnik določi. šel od doma, ker vsi so z največjim navdušenjem poslušali govornika iz Celovca, ki nam je v eno uro trajajočem govoru vnovič vzbudil ljubezen do vrlega islovenskega kmeta. Kmet je pravzaprav prvi mesar na svetu in prvi pek, prvi krojač in prvi čevljar; kot prvi mlekarnar živi in redi vsa, tudi največja mesta. Kljub svojim nadalj-nim vrlinam, da je že od narave štedljiv in veren, vendar danes propada. Skrajni čas je, da se vlada enkrat začne izdatno potegovati za izboljšanje kmetskega stanu. Z veseljem pozdravljamo starostno zavarovanje poslov, kateremu bi naj sledila tudi preosnovitev naših ljudskih šol na kmetih. Naj ima kmet od velikanskih vsot, ki jih na Koroškem izdaja za šole. tudi nekaj koristi za svoj poklic. Vrlim pevcem presrčna hvala za krasno zabavo! Iz okolice Marija na Žili. Pri nas imamo prav vnetega, pa ne posebno prebrisanega poročevalca nemškonacionalnih listov. Kadarkoli se mu nudi najmanjša priložnost, sramoti po nasprotnih časniških cunjah poštene Slovence. Tako je pred dvema letoma za časa deželnozborskih volitev pripovedoval, kako slabo da vzgojujejo svoje otroke »ta črni«, ker se je na cvetno nedeljo neki IBletni fant zunaj cerkve nasproti drugemu nekoliko surovo obnašal. Če bi pošteni Slovenci tudi tako delali, potem bi ne bilo skoro številke »Mira«, v kateri ne bi mogli poročati o pokvarjeni mladini nemškonacionalnih starišev. — Drug dopis je zagledal beli dan po občinskih volitvah. V tistem dopisu se jezi na agitacijo od slovenskonarodne strani. Mi pa rečemo, da bi ne bila prav nobena škoda, če bi sedel v občinskem odboru tudi eden slovensko-misleč mož, zlasti zdaj, ko imamo tako ogromne fortschrittlich občinske stroške. V tretjem dopisu pa se isti dopisnik, možicelj srednje velikosti in malih brkic, huduje nad skrivnostnimi sestanki mož naše stranke; to pove, česa se nasprotniki bojijo. Napada tudi našega vzornega in vobče spoštovanega gospoda župnika in vsega spoštovanja vrednega in vestnega cerkovnika. S tem se je dopisnik sam obsodil. Kdor hvali neznačajne nemškutarje in napada značajne može, je sam neznačajnež! Dopisunu bi svetovali, da raje posveti v nemškutarsko gnilobo, n. pr. kako se je plesalo pred dvema letoma ne daleč od županove hiše na praznik presv. Rešnjega Telesa. Na tak praznik so celo na c. kr. dvoru prepovedani plesi in bali. Bolj umestno bi tudi bilo, da bi poučil občinskega slugo, kako se ima obnašati nasproti davkoplačevalcem, in premišljeval, kako bi se dali popraviti občinske poti proti Štebnu in Blačam. Človek na teh potih še življenja ni varen, zlasti pozimi, ko je vse v ledu. Kaj ne, gospod Baumgartner s tovariši? Take poti popravljati bi bilo vsekako bolj potrebno, kakor pa širiti sramotno nemškutarstvo. Zapomnite si to! Društveno gibanje. Slavnost naših akademikov v Gradcu. Vabilo na ustanovni občni zbor hrv. katoliškega akadeimičnega društva »Preporod« in na komers v proslavo desetletnice slovenskega katoliškega akademično-tehničnega društva »Zarje« v Gradcu dne 15. rožnika leta 1911. — Spored: Dopoldne: Ob 8. uri sv. maša. Ob 10. uri ustanovni občni zbor hrv. katoliškega akademičnega društva »Preporod«: a) poročilo predsednikai pri- pravljavnega odbora; b) čitanje društvenih pravil; c) sprejem članov; d) volitev odbora; e) pozdrav. Popoldne: Ob 1. uri skupni obed. Ob 3. uri skupni izlet. Zvečer: Ob 8. uri slavnostni komers v proslavo desetletnice slov. kat. akademično-tehničnega društva »Zarje«. Prostori: »Zum grunen Anger«, Leon-hardstrabe 3. Cerkvene vesti. Medgorje. (Cerkvena slavnost.) Res, to je bil dan, ki ga je Bog naredil! Tako je lahko rekel vsak, ki je bil na binkošti navzoč pri izvanredni cerkveni slavnosti: Farna cerkev sv. Jerneja je dobila imeniten kinč. Postranski Marijin oltar je letos star 200 let in je imel še majhno starodavno podobo z Božjim Detetom v naročju. Letos, kot v spomin 2001etnice, smo dobili po prizadevanju č. g. župnika in darežljivosti faranov nov oltarni kip Marijinega Srca in obenem še Gospodovo Srce, ki je postavljeno na konzoli zraven istega oltarja. Podobi je izdelal domači umetnik g. G o 1 e š v Pliberku in je res mojstersko delo, ki vsakega gane, ki ju pogleda. To sta kipa, kakršnih naša cerkev, ki stoji že 400 let, še ni videla. — Mi imamo umetnike v domovini in nam ni treba pošiljati denarja v tujino! Gospodu Golešu izrekamo najprisrčnejšo zahvalo za njegovo veliko delo ter ga vsem cerkvenim predstojništvom najtoplejše priporočamo. Cene kipov so primeroma delu jako zmerne: kip Marijinega Srca stane 120 K, Jezusovo Srce 170 K in podstavek 20 K. Podobi ste bili prinešeni iz župnišča v cerkev. Gin-Ijivo je bilo gledati slovesno procesijo, ki se je pomikala med molitvijo sv. rožnega venca in zvonjenjem z družbeno in še dvema zastavama v cerkev. Štirje mladeniči so nesli kip Jezusovega Srca in štiri dekleta iz Marijine družbe z venci pa so nesle Marijin kip. Slovesno pridigo ob petletnici naše Marijine družbe so imeli velečastiti g. dr. Martin Ehrlich, papežev hišni prelat, vitez cesarskega reda in profesor bogoslovja v Celovcu. Globoke misli gospoda govornika, ki so bili osem in pol leta v Jeruzalemu, so se nanašale na Marijina svetišča v Sveti deželi. Isti gospod so nato blagoslovili oba kipa, sprejeli štiri nove družnice v Marijino družbo in na koncu peli lavretanske litanije. Po dokončani slavnosti se je Marijina družba z zastavo podala v župnišče, kjer so nam gospod govornik vi prijaznem pogovoru dali še marsikak lep nauk ter nas spodbujali k neustrašenosti. Prisrčna hvala gospodu prelatu, kakor tudi vsem, ki so kaj pripomogli k lepi cerkveni slavnosti. Bog plačaj tudi vsem dobrotnikom! Raznoterosti. Kolera v Gradcu. Pri strežnici gospe Lebinger, usmiljeni sestri Frančiški Lenav-šek, so našli bacile kolere. Osebe, s katerimi je gospa Lebinger občevala, so z ozirom na to izopet izolirali v izolačni bolnici. Potres na španskem. Iz Madrida poročajo, da se je v soboto podrl vsled potresa kapucinski samostan. Človeških žrtev ni. Pri Benui v Andaluziji je ubilo več poljskih delavcev, ko se je podrl nek skedenj. Potres so čutili v mnogih krajih Španske. Stavkujoči volilni agitatorji. Vesel dogodek poročajo iz volilnega okraja Praga— Staro mesto. Agitatorji dosedanjega poslanca dr. Baxe so vsled nezadostnega honoriranja začeli stavkati ter so sedaj prestopili v tabor dr. Baxovega hasprotnega kandidata, voditelja obrtne stranke de Martinija. Tem ljudem je pa res veliko za »stvar«. Bela vrana. Nemški Šchulverein je hotel v mestu Oberglogau v Pruski Šleziji prirediti predavanje o avstrijskem nemštvu. Župan je odgovoril: »V odgovor na Vaše cenjeno vprašanje uljudno sporočam, da Oberglogau z ozirom na svoje deloma — če tudi v majhni meri — domače slovansko prebivalstvo ni nikak primeren prostor za šulfereinsko propagando.« V Avstriji med Nemci nimamo takih županov in najbrže je tudi v Nemčiji ta edini. Kronanje angleškega kralja. Vse ulice in trgi v Londonu že kažejo svečano lice. Na stotine odrov za radovedne gledalce so že postavili, ker sodijo, da bo gledalo slavnostni izprevod kralja nad pol milijona ljudi. Za red bo skrbelo oba dneva kronskih slavnosti 60.000 policistov in vojakov. Prvi, historični izprevod bo dne 22. t. m. Zanimivo bo zlasti ,za zgodovinarja, ki se peča s srednjim vekom. Izprevod se bo pomikal iz Buckingham-palače do westminstrske opatije, kjer bo kronan kralj. Poseben odbor mora skrbeti, da se bodo vse ceremonije ob kronanju izvršile tako, kakor je to običajno na Angleškem. Zievalle In Unite pri Ciril in Metodove vžigalice li so prizni :: nieljše :: Glavna zaloga pri tvrdki IVAH PERDAN v LJUBLJANI Tržne cene v Celovcu po uradnem razglasu : Blago 100 kg 80 litr. (biren) od do K V K V K V Pšenica .... Rž 20 — 20 5 11 58 Ječmen .... — — Ajda 20 _ 21 45 10 24 Oves 20 54 22 50 7 44 Proso .... — — — — Pšeno .... —i — 28 57 18 — Turščica . . . — — Leča — — — — — — Fižola rdeča . . — — — — — — Repica (krompir) — — 8 44 3 80 Deteljno seme . ... Seno, sladko . . 4 — 6 80 — — ,, kislo . . 3 — 5 — — i Slama .... 3 — 4 — — — Zelnate glave po 100 kos. — — — — — — Repa, ena vreča Mleko, 1 liter • • • — 24 — 28 Smetana, 1 „ * — 60 1 20 Maslo (goveje) . - 1 kg 2 80 3 20 Sur. maslo (putar), 1 „ 2 80 3 60 Slanina (Špeh), pov. 1 „ 2 20 2 40 „ „ sur. 1 „ 2 — 2 10 Svinjska mast . •1 „ 2 20 2 30 Jajca, 1 par . — 12 — 14 Piščeta, 1 „ . . 2 80 3 40 Race — — — — Kopuni, 1 par . • . — — — — 30 cm drva, trda, 1 m2 3 — 3 40 30 „ „ mehka, 1 „ 2 60 2 80 100 kilogr. Počrez O živa zaklana Živina a £ od do od do od do ‘C g v kronah Ph Ph Konji .... Biki .... Voli, pitani . „ za vožnjo Junci .... Krave . . . Telice . . . Svinje, pitane Praseta, plemena Ovce............. 344 370 286 342 486 680 64 80 412 244 Loterijske številke. Praga, 7. junija: 60 41 2 3 86 Dunaj, 10. junija: 89 14 74 88 61 Gradec, 10. junija: 17 78 51 73 62 Stanovanje za letoviščarje pripravno, obstoječe iz dveh sob in kuhinje, blizu železniške postaje, se odda. Filip Lajčaher, pd. Podlipnik, Govč, pošta Vetrinj pri Celovcu. V zalogi Družbe sv. Mohorja v Celovcu je nanovo izšla knjiga: Rnzlnspnie cerKuenesn leto (slovenski Golfine). Priredil msgr. Valentin Podgorc. Mehko vez. K 4-—, za družnike K 3-—, po pošti 40 vinarjev več. — Trdo vez. K 5'40, za družnike K 4-—, po pošti 40 vinarjev več. druJsfoMači ÌZ KVV'ffl. s tkalipimi izdelki nM I Poiiljateu za ps>s!nišn!i> po po-uzefiii: 23 metrov zihenkanafasa »Rekordia«, rdeče ali modro prižastega, K 10'60. 23 metrov belega platna za srajce »Iris« samo K IP—. Vzorce brokata, damasta, oksforda in apartnega modnega blaga razpošilja radevolje zastonj Starek & Hachanč Spy št. 59, Češko. Kdor pospešuje delo za narod! Po NajvišiBin povelju Hj c. in kr. Ap. ifeličajlj! 28. c. k. državna loteriji za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterija, edina v Avstriji postavno voljena, ima 21.135 dobitkov v gotovini v skup11 vrednosti 620.000 kron. Glavni dobitek znaša 200.000 kron v gotovini Žrebanje se vrši javno dne 22. junija 19J1 Ena srečka stane 4 kron^ Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterij6 f Dunaju, III., Vordere Zollamtsstrafie 7, v loterijskih koler turah, tobačnih trafikah, davčnih, poštnih, brzojavnih 1 železniških uradih, v menjalnicah itd. Načrti žrebanja29 kupce srečk brezplačno. — Srečke se pošiljajo poštnine prost0' Od e. kr. ravnateljstva loterijskih dohodki (oddelek za državne loterije). Službo išče dvajsetleten mladenič, ki je že služil P1'* imenitnem gospodu, najraje za hotelske^ služabnika ali pa v kakem župnišču, tevž Pip, Ponau, p. Spital ob Dravi, Korošk0' sjisiEsEIIŠI Prosim za obilen obisk. BI sl J. B. hmuerI l« z želo™© :s „Pri zlati bosi" v Celovcu j ParÉisergs štev. 3, zraven gostilne. „Tiger“ priporoča veliko zalogo vsakovrstne železnine, hišno in kuhinjsko orodje, sloveče Bistriške kose, srpe, osla (kamena), motike, žage, pile, trpežno pozlačene nagrobne križe itd. Vse po :: najnižjih cenah. Hotel Trabesinger u Celovcu Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. HeHkoDška cesta št. 5 se priporoča potnikom, ki prenočuieio v Celovcu. Tukaj najdejo lepe, snažne in pozimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo poceni. Veliko dvorišče za vozove in trije hlevi za konje. Za zabavo pozimi služi zakurjeno* 3? m, senčnatem vrtu- V tem hotelu najdeš vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno ob sredah zvečer. Ifzlike doorane za shode in usselice. Lastnik: IVAN MILLONIO- Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu Delniška glavnica K 5,000.000. Rezervni fond čez K 600.000. od dne vloge do dne vzdi. Kolodvorska cesta št. 27. Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčnje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in incasso menic Borzna naročila. Centrala v Milani. Poinižnice v Splielu, Irsi«, Sarajevu io Cii Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek-300.000 frankov. Na mesečno vplačev. po K S-- z.- komad. Tiske srečke s 4 o/0 obrestmi. Dve žrebaj1^ na leto. Glavni dobitek/K 180.000. Na mesečno vpla' čevanje po K 10-— za komad. Prodaja vseh vrst vrel papirjev proti potovini po dnevnem Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Ljubljani. — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani-