Stev. 24. Iziiaja vsak d*», tudi oh nedelj«!* i* praznik!*, ob 5 zjutraj. 1'redoiJU?: Ulica Sv. frauCUka A^fkega H 10, i. aadsir. — Vd doai&J se poStJaja uredniftvn Usti. riefrankiraua piMU sa sprejemaj* in rokapisi «c ne vračajo. fzdajatdi io odgovorni tircdnUt štela« Oodlua. Lastnik kaaaaraJf ii.ti .Eatacst". — Tisk tiskarne .fi*so«tta, vpiaane zadruge f omejenim paroftvom v Trstu, tdica Sv. PraaflHLa Aai&ega It. 20. Telefon uredaittva in uprave ftav. 11-57. Naročnina anala: Za cela lato.......K 24.-» Za pot leta . . . -.....IX— ta ui sneacce......................• fr— ta aedeljaka lakaja za cala tat*...... . ' 8M ca pat leta................ V Tram. v aanadtmfc 24. lanuurj« Wl. Letnik XII. Paaa«ezne Itevttfca .S&aaatl* so protfaJa)a pa 6 rinufav* tishrda itevtiko pa 10 vinarjev. Oftaal ae računafa aa m i It h etre v ti rok o »ti ene kolone. Cene: Oftaal trgovcev tn obrtnikov.....mm po 10 vin. Oaortnlce, zakva)e> paataaice, oglasi denarnih za* vodov ..................... mm po 20 vin. Oglasi t tekata Kata da pet vrat ... ... K 20.— taka nadaljaa vrsta................. . 2.— Malt agtaat po 4 vinarje beseda, najmanf pa 40 vinarje* ma tnaeratnI oddelek .EdtnostC". Narohifut se jnHM|i upravi Uata. Plačuje se IzkJJnfno la upravi .E«aaat*. — PUEa in Mi ta v Tatu. Upnva la teaatatal attelek se nakajata v idiot Sr. FranSta« Aaiftega JSL m — PottoakraaUalčnl raEoa SL Ul&r PFS§lBd tlOjUOVSlflll đOjOđKOVa i se Sporoča*: ^e^Stef^OJI^^zSl 'uničenje našega povodnega letala »L 59« in zajetje dveh letalcev in hoče s tem dokazati, da je bilo neresnično naše oficijelno poročilo z dne 17. t. m., da so se vsa naša letala, ki so bombardirala Jakin, vrnila nepotkovana. »L 59« pa sploh ni bil pri napadu na Jakin. Letalo je moralo približno 23 mili od Pule vsled motornega defekta pristati na morju, kar je bilo nedvomno po izpovedi dveh ujetnikov znano tudi italijanski oblasti, katere glasilo je Agenzia Štefani. Rusko bojišče. — Severno Bojana raz-streljen en ruski jarek in uničena posadka. Severozapacfcio Uščjeska ponovni ruski napadi na tamkajšnji predinostni p*«^1 vedno odbiti. Močen ruski napad pri Du-bnu odbit s težkimi izgubami za sovražnika. Italijansko bojišče. — Topovski boji na primorski, koroški in tirolski fronti, v ozemlju Bovca odbit slabejšl napad. Balkansko bojišče. — Razoroževanje Črnogorcev se nadaljuje. Naše čete zasedle Bar in Ulčinj. Zapadno bojišče. — Nemci zavzeli 250 metrov sovražnega jarka pri Neuvillu in en jarek v Argonih. Turška bojišča. — Na vseh bojiščih nobenih važnih dogodkov. Razno. — Italija prepustila odločitev glede Albanije londonskemu vojnemu svetu četverosporazuma. _ rusko soliste. DUNAJ. 23. (Kor.) Uradno se objavlja: 23. januarja 1916, opoldne. Na višini DoJzoka. severno Bojana ob Pni tu, smo predvčerajšnjim zvečer z minami razstrelili en ruski jarek. Od 300 mož nosadke je bilo mogoče rešiti le »>ar ljudi. V noči od včeraj na danes so čete pregnale sovražnika v istem ozemlju iz njegovih okopov. Severozapadno Uščjeska eden naših predmostnih okopov že dalje časa bojni cilj številnih ruskih napadov. Skoro vsak dan pride do bojev možu proti možu. Hrabri branilci kljubujejo vsem naskokom. Tužno Dubna je izvršil sovražnik danes zjutraj po močn! topovski predpripravi napad na naše postojanke. Bil je odbit s težkimi izgubam.«. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BERLIN, 23. ^or.) Veliki glavni stan, 23. ianuarja 1916. Na vzhodnem bojišču ie položaj neiz- n-o,t,enjen. Vrhovno armadno vodstvo. 2 avitiijsko-itailMa bojišča. DUNAJ, 23. (Kor.) Uradno se objavlja: 23. januarja 1916 onoldne. Ob tolminskem predmostju, v zapadnem oddelku karnske fronte in na posameznih mestih tirolske fronte so se vršili topovski boji. V ozemlju Bovca je bil napad slabejšega sovražnega oddelka ob pobo-čiu Rombona odbit. Eden naših letalcev je motal bombe na skladišča Italijanov v Borgo. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Poročilo Codorne. DUNAJ, 22. (Kor.) fc vojnega poročevalskega stana se javlja: Poročilo Cador-ne, 21. januarja. V gorskem delu bojišča topovsko delovanje. V oddelku Tofane (gornja dolina Boite) je orizadejal naš oddel&k težke izgube sovražnemu oddelku in ga prisilil k umaknitvi. Ob srednjem in dolnjem toku Soče je včeraj megla ovirala topovsko delovanje. Sicer na obeh straneh srditi boji z bombami v svrho motitve utrjeval-nih del. PODLI TEK GREŠNICE. Roman. — FrancoakJ aplsal Xnvlar do Moctćpia — Sedaj pa, — je nadaljeval Galimand, — pojdimo iskat drobiža. Pojutrišnjem zjutraj bomo imeli vsak dvesto zlatnikov. To bo lepo. Stvar je še tem bolja, ker se je Pamela sprla s svojim gospodom in že nekaj časa sem nisem dobil ničesar od nje. In tako so ti trije, drug drugega vredni tovariši, skupaj odšli iz »Idalijinega vrta«. * * « Prihodnji dan je, kakor je bilo dogovorjeno, prišel voz gospoda de Vaunoy ob osmih zjutraj po Maurica in Karla.. Leontina je ostala sama doma in se je vse jutro vdajala sladkemu sanjarjenju. Z neko opojno blaženostjo, ki se pač da čutiti, ne pa opisati, je primerjala svojo tako žalostno preteklost s sijajno bodočnostjo. Proti enajstim dopoldne, prav tedaj, ko je Leontina pazajtrkovala, je vstopil Josip. — Gospodična, — ji je dejal, — v predsobi je nekdo, ki žefi govoriti z vami. — Nekdo? — Da, gospodična, neki gospod... — In govoriti hoče z menoj? — je vprašala Leontina zelo začudeno. Balkonsko miti DUNAT 23. (Kor.) Uradno s© objavlja: 23. januarja 1916, opoldne. Predaja orožja v Črnlgori se nadaljuje. Na številnih točkah dežele je bilo izročeno orožje. Na severovzhodni fronti Črne-gore se je predalo v zadnjih dneh okoli 1.500 Srbov. Naše čete so zasedle jadranski pristanišči Bar in Ulčinj. Namestnik načelnika generalnega Štaba: pl. Hofer, fml. BERLIN, 23. (Kor.) Veliki glavni stan, 23. Januarja 1916. Na balkanskem bojišču )e položaj nelz- premenjen. Vrhovno armadno vodstvo. Položaj s Črnlgori. Vojaški sotrudnik graške »Tages-post« piše o položaju v Crnigori: Čete armade generala K6vessa, ki so po sprejetju kapitulacijskih pogojev po črnogorskem kralju in vladi ustavile prodiranje, so začele sedaj iznova prodirati. Je pa to po namenih našega vrhovnega armadne-gu vodstva mirno prodiranje, dokler naše čete ne zadenejo na odpor. Ako bi se, zapeljani po tujih agentih, kaki črnogorski oddelki upirali našemu prodiranju, se prepode z orožjem. Odredbe, ki jih je ukrenilo naše armadno vodstvo, rešujejo na najenostavnejši način one naloge, ki so se zdele nerešljive po diplomatskem potu. Znano je iz glasov ententnega časopisja, da so bili na delu močni vplivi, da bi pripravili črnogorskega kralja in črnogorsko vlado vkljub sprejetju kapitulacijskih pogojev tako daleč, da bi izpremenila svoje, po zavzetju Lovčena izsiljeno miru naklonjeno stališče. Znano je tudi, da je posebno Italija delovala v tem smislu. To spletka! jenje se sedaj prekrižuje. Meč, ki je prinesel uspeh nam, prokrči sedaj tudi po dveh vojnah težko prizadetemu črnogorskemu narodu pot do miru. To je v interesu Crnegore same in seveda tudi v našem interesu. Mi bi ne mogli trpeti, da bi se tu uganjala zavlačevalna taktika, da bi se čas, ko bi naše ,v Crnogori zaposlene čete mogle postati proste za druga podjetja, zavlačeval po nepotrebnem. Iznova pričeto prodiranje bo tudi podpiralo kralja v njegovi politiki proti onim elementom, ki so drugega mišljenja. Črta, ob kateri je obstala armada generala Kovessa po začetku mirovnih pogajanj, je ta-le: Bar-Rijeka-Grab-Grahovo-ozemlje zapadno Krstca in Gorjansko-Tara do okolice Mojkovca južno Beran in vzhodno Plava. S te črte, ki objema Čr-nogoro od zapada, severa in severovzhoda, se nadaljuje prodiranje v notranjost dežele. Kralj se mudi sedaj v Skadru. Upi entente, posebno Italije, da bi mogla napraviti iz Črnogorske Grško, so se tako izjalovili. Črnagora — Italija. BERN, 22. (Kor.) »Corriere della Sera« opozarja na nemožnost obrambe Crne- — Da. gospodična; rekel je, da želi govoriti z gospodično Leontino Aubry. — Odgovorite mu, da ga ne morem sprejeti. — Storil sem že tako. — In potem? — Hoče vendarle govoriti z vami. Rekel je, prihaja v zelo važni zadevi in da se ne more dati zavrniti V ostalem se je pa zdelo, da mu je zelo žal, da gospoda Maurica ni doma. — Ali je mlad človek? — Ne, gospodična. Leontina se je pomišljala nekaj časa. Nekaj časa je bila trdno odločena, da ne sprejme nikogar. Nato pa si je mislila, da bi znalo biti v resnici kaj važnega, kar bi znalo zanimati tudi Maurica, in je zato naročila Josipu, naj odvede neznanega po-setnika v atelje, kamor da pride k njemu. Josip je ubogal. Trenutek nato je vrgla Leontina preko svojih lepih plavih las pajčolan iz črnih čipk, odprla vrata ateljeja in stopila pred prišleca. Ta je bil, kakor že vemo, Tircis. Oblečen je bil v črno, zelo dostojno obleko, in brezhibno perilo ter bela ovratnica sta ga izpremenila popolnoma. Za ostri pogled izvežbanega opazovalca bi morda ne bil imel fizijognomije poštenega človeka, vendar pa ni bil videti lopov. gore in pravi: Usoda Balkana se ne odloči v Crnigori in tudi ne v Albaniji. Le v dolini Vardarja bi morda kaka večja akcija zamogla uničiti življenjsko žilo, ki spaja osrednji državi z orijentom. Odločitev glede Albanije prepuščena londonskemu vojnemu svetu. ... PARIZ, 22. (Kor.) Kakor poroča »Journal« iz Rima, je prepustila Italija vse odločitve glede Albanije londonskemu vojnemu svetu četverosporazuma. Koncentracija turških čet v Mace-doniji. ATENE, 22. (Kor.) Po uradnih poročilih iz Seresa je dognana koncentracija turških čet v ozemlju Gimildžine in Suflija. — Kralj Peter, ki hoče biti kolikor mogoče hitro med svojimi četami, se poda po končanju zdravljenja v Edipsu na Krf. V Atenah se mudeči srbski oficirji odpotujejo na Krf, kjer postane srbska armada kmalu zmožna za boj. Izpuščeni konzuli iz Soluna. NEWYORK, 21. (Kor.) Reuterjev urad javlja: Washingtonski korespondent Associated Press poroča, da so bili vsled posredovanja ameriške vlade nemški, avstrijski. turški in bolgarski konzuli, ki so bili aretirani v Solunu in prepeljani na francosko vojno ladjo, zopet izpuščeni. Z zvfltttiTlolliia. BERLIN, 23. (Kor.) Veliki glavni stan, 23. januarja 1916. Pri Neuville, severno Arrasa, so se polastile naše čete po uspešni razstreiitvi min najsprednejše sovražne postojanke v širini 250 m. Ujeli smo 71 Francozov. V Argonih smo po kratkem bolu z ročnimi granatami zasedli kos sovražnega jarka. Vojaške naorave vzhodno Belforta so bile obmetane z bombami. Vrhovno armadno vodstvo. Letalska nezgoda. LYON, 22. (Kor.) Pri neki letalski nezgodi na brouskem letališču sta bila ubita en častnik in en vojak. Potopljeni parnikl. LONDON, 22. (Kor.) Angleški parnik »Trematon« je bil potopljen. Moštvo je rešeno. SOLUN, 23. (Kor.) Agence Havas poroča: Neki nemški podvodnik ie dopoldne torpediral neki angleški parnik z blagom, ki je zavozil potem na sutKK Posadka je rešena. VLISSINGEN, 22. (Kor.) Na krovu par-nika »Prinzess Juliana« so dospeli semkaj kapitan in 15 mož posadke parnika »Apollo« kr. nizozemske paroplovne družbe. »Apollo« je včeraj na vožnji iz Sredozemskega morja v Amsterdam zadel v bližini angleške svetilne ladje »Galloper« na mino ter se je potopil v četrt ure. Kr-milar in dva moža so utonili. Ostalih 16 se je rešilo v nekem čolnu na svetilno ladjo ter jih je »Prinzess Juliana« vzela na krov. _ Nova naborna kampanja na Angleškem. MANCHESTER, 22. (Kor.) »Manche-ster Guardian« javlja, da je lord Derby pozval manehesterskega lordmayorja, naj otvori novo naborno kampanjo. Ta poziv je izdan na vse lokalne oblasti v kraljestvu. Švedska proti angleški blokadi BERLIN, 23. (Kor.) Zastopnik Wolrfo-vega urada v New-Yorku javlja po brezžičnem brzojavu 21. t. m.: Neka bržo- Poklonil se je pred Leontino in dcial: — Oprostite mi, gospica. da vas pose-čam v tej hiši, kjer bi se ne bil smel predstaviti, in verjemite mi, da mi je bila povod le okolnost, ki ne po?na odloga, da sem bil prisiljen, motiti vas tu v vašem miru. Stvar ni odvisna od mene, da bi mogel ravnati drugače, kot ravnam, in moj prihod k vam se opravičuje sam. Govoril je te besede počasi, resno in nekako svečanostim. — Ne poznam vas, gospod, — je odgovorila Leontina. — ne morem torej uge-niti, kaj mi mislite povedati. Čutim pa, ko vas poslušam, nehote neki neumljivi nemir in vas prosim, da mi aa. rešite čim pieje. Ali mi preti kaka nesreča? Ali vas je kdo poslal semkaj? Neznanec se je ponovno poklonil. XXXVIII. Nadaljevanje. — Gospica, — je odgovoril nato, — prihajam od vašega očeta. — Od mojega očeta? — je zaječi jala Leontina. Leontina je zelo pobledela in mraz jo je izpreletel po vsem telesu. — Od mojega očeta? — je ponavljala prestrašeno. — Moj Bog, kaj pa hoče od tnene? In zakaj se spominja mene? — Zelo vas želi zopet videti. — Ne!... Nikdar! — je vzkliknila Leontina. javka iz Washingtona pravi, da se je v diolomatskih krogih živahno razpravljalo o javljenih prizadevanjih Švedske, ki bi hotela pridobiti Združene države, da bi se pridružile protestu proti nameravani blokadi Anglije proti Nemčiji in proti vmešavanju Anglije v poštni promet. Da je Švedska pripravljena in odločena, da se pridruži Združenim državam pri vseh em-bargo-načrtih proti Angliji kot povračilo za vmešavanje Anglije v trgovski in poštni promet, se trdi z majhnim pridržkom. Angleška spodnja zbornica. LONDON, 22. (Kor.) V seji spodnje zbornice 21 t. m. je vprašal Needham (liberalec), jeli ima vlada težkoče* da dobi potrebno število izučenih delavcev za izdelovanje municije, in kakšna sredstva misli uporabiti, da pospeši izdelovanje municije. Ministrski predsednk Asquith je odgovoril, da je vlada poskušala vsa sredstva, da bi dobila potrebno število izučenih delavcev za municijske tovarne. Prišla je pri tem do zaključka, da bi jim samo nastavljenje polizučenih, neizuče-nih in ženskih delovnih moči omogočilo, da bi izdelovale potrebno množino municije. Popolnoma nemogoče je, da bi se domača produkcija municije nadomestila z inozemsko produkcijo. Tudi če bi se le-ta mogla neomejeno pomnožiti, bi bile stavljene s tem velikanske zahteve do dežele in tudi do paroplovbe ter bi nastajale nepremagljive težkoče. Potrebe dežele so bile pojasnjene tako lastnikom -H vladno kontrolo se nahajajočih tovaren kakor tudi zastopnikom velikih strokovnih zvez. Le-ti so obljubili, da bodo podpirali vladni načrt. Žal mi je, da moram reči. da to, kar se je doseglo do sedaj, ža-libog zaostaja za zahtevami sedaj potreb-uega. LONDON, 22. (Kor.) Spodnja zbornica je sprejela soglasno zakon, ki pooblašča trgovinski urad, da energično nastopa proti sovražnim podjetjem ali takim podjetjem, pri katerih so udeleženi sovražni podaniki. ___ S turških CARIGRAD, 22. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Včeraj je eno naših leta! plulo nad Tenedom in metalo z uspehom bombe na tamkajšnji hangar in sovražno taborišče. Ena sovražna vojna ladja je obstreljevala včeraj nekaj časa Seddil Bahr. Z ostalih front nič novega. CARIGRAD, 22. (Kor.) Glasom semkaj dospelih poročil s perzijske meje so oddelki turških čet in domači vojniki 16. t. m. zasedli mesto Kangavar med Kerman-šahom in Hamadanom ter je osvobodili s tem iz ruskih rok. Turške čete in domači vojniki so nadaljevali ofenzivo ter so zopet zavzeli mesta Assadabad, Hoi in Tar-kam. Neki ruski konjeniški polk, ki je iz Marage napadel v smeri proti Mandoabu, je bil odbit ter je izmbil pri tem kakih sto mrtvih. Neki drugi ruski polk je bil tepen južno Urmije. _ Prepoved glede izvoza masla iz Norveške. KRISTIJANIJA, 22. (Kor.) Norveška vlada je izdala izvozno prepoved za maslo, ki stopi v veljavo dne 25. t. m. Velik požar na Norveškem. ' . KRISTIJANIJA, 22. (Kor.) V Molde je zgorelo 130—150 hiš. Skupna škoda se ceni na približno tri milijone kron. Najbrže gre za požig, ker je nastal požar istočasno na dveh oddaljenih mestih. Kralj odpotuje danes zvečer v Molde. — Gospica! — je odgovoril neznanec, — dovolite vsaj, da izpolnim do konca svojo dolžnost... Vaš oče je bolan, težko bolan, in jaz sem njegov zdravnik. Ne morem vam zatajevati, da se mi zde vsi pomočki zdravniške vede zaman pri njem, da ga ne morem rešiti. — O moj Bog, moj Bog! — je jecljala Leontina; — kaj mi pripovedujete, gospod! — Resnico, gospodična, nič drugega kot resnico. — Moj oče mora torej umreti? — Bojim se, gospica, da bo tako. Zdravnik pa je obenem varuh duše in telesa. Vaš oče mi je pripovedoval o svojem življenju in o krivici, ki jo je delal vam. Ono, kar je grešil proti vam, niso bili samo pogreški, temveč hudodelstva. Pomirjeval sem ga in tolažil. Rekel sem mu, da mu prisotnost njegove hčere olajša vest, ki ga grize, kajti kesa se, prisegam vam, in pošilja me od svoje smrtne postelje k vam, da vas iskreno prosim, da bi mu pokazala s svojo prisotnostjo, da mu odpuščate, da more umreti v miru. Povedal sem vam, gospica, kar sem moral povedati. Sedaj storite, kar vam narekuje vaša vest. — Oh! — je vzkliknila Leontina globoko ginjena in s solzami v očeh, — moj oče je bolan, moj oče umira. Kesa se in me kliče k sebi! Kako naj bi se ustav- Švedska modra knjiga. STOCHOLM. 22. (Kor.) V državnem zboru je bila razdeljena modra knjiga o odredbah, ki jih je švedska vlada vsled vojnih razmer pred vsem na gospodarskem polju ukrenila v času od avgusta 1914. do konca 1915. Nemški dar za žrtve holandske popiave. AMSTERDAM, 22. (Kor.) Nemški poslanik pl. Kiihlmann je izročil ministru vnanjih zadev v imenu svoje vlade 5000 mark za žrtve poplave. Nesreča na železnici. SEATTLE, 22. (Kor.) 120 milj odtod te v gorovju zadel plaz ob železniški vlflk. Dva voza sta padla v 19 metrov globok prepad. Štirinajst oseb je bilo mrtvih, veliko pa poškodovanih. Doiaž§ mil Vojno - pomožni urad političnega društva »Edinost« posluje vsak dan izvzemši nedelje in praznike od 5. do 7. zvečer v odvetniški pisarni dr. Rybafa in dr. Abra-ma. ulica Campanile št. 11, I. nadstropje. Redni letni občni zbor »Zavoda sv. Nikolaja« se bo vršil v nedeljo, 30. t. m. ob 4. pop. v društvenih prostorih s sledečim sporedom: 1. nagovor predsednice; 2. poročilo tajnice; 3. poročilo blagajničar-ke; 4. poročilo voditeljice; 5. razni predlogi; 6. volitev odbora. Razne politične uesil. Nemščina notranji uradni jezik. Pred nekoliko dnevi se je poročaio, da je občina praška dobila nalog, da se mora v dopisovanju z vojaškimi oblastmi posluževati le nemškega jezika. — Sedaj pa čitarno v »Neue Freie Presse«, da je namestnik na Češkem, grof Coudenhove, naslovil na vse državne urade to-le naredbo: »Uradni jezik vseh državnih in policijskih oblasti v notranji službi in v občevanju z drugimi državnimi oblastmi, uradi in organi nemški. Ravno sedanje vojne razmere so dokazale neizogibno potrebo, da se je brezpogojno držati te uvedbe, ki je čisto v državnem interesu in je ni nikakor razumeti kot zapostavljanje drugega jezika. Opominjam torej na veljavne predpise v najtočneje ravnanje in proglašam gospode predstojnike uradov o-sebno odgovorne za strogo izvajanje teh predpisov. Gospode nadzorovatelje prosim, da pri svojih inšpekcijah rabi jezika na podrejenih okrajnih oblastih posvečajo posebno pažnjo in naj mi vsikdar takoj poročajo o nedostatkih, ki so jih opazili.« Predstoječa blokada Nizozemske po Angliji. par dni se razpravlja na Angleškem o načrtu, da bi blokado Nemčije izvajali z večjim učinkom na ta način, da bi se razširila blokada tudi na nizozemsko pristanišče Rotterdam. Po zadnjih poročilih iz Londona se o taki odredbi faktično zelo resno razmotriva in bo morda izdana že v kratkem. Ce pride do tega, bi bilo to novo nezaslišano kršenje mednarodnega prava, nasilje, ke bi še prekašalo nastop Anglije napram Grški. Učinek na naš položaj bi bil nasprotno skrajno neznaten, ker angleški uvozni trust že tako in tako jako obsežno kontrolira dovoz iz Nizozemske v Nemčijo, da pridejo tjakaj zelo majhne množine kontrebande. S promet-no-pravnega stališča take blokade seveda ni mogoC^ zabraniti. Misel, da bi se blokada Nemčije poostrila, izvira najbrže iz dveh motivov. Eden obstoji v želji, da bi sc dobilo morda boljše pravne podlage za Ijala, gospod? Vse je pozabljeno... vse odpuščeno! — Pobožen, plemenit otrok! — je za-mrmral neznanec in je napravil kretnjo z roko, da si obriše oči, ki so bile gotovo solzne. — Takoj pohitim k svojemu očetu! — je pričela Leontina zopet. — Toda ne veste, kje se nahaja. — Ali ni več v svojem prejšnjem stanovanju? — Ne; gospodična. — Torej mi dajte hitro njegov naslov, gospod. Izgubiti nočem niti trenutka. Vsa se tresem bojazni, da ne bi prišla prepozno. — Vaš oče je bil brez vsake pomoči, ko je obolel. — O moj Bog! — Dobri ljudje pa so ga vzeli k sebi in sedaj se nahaja na deželi, ne daleč od Neuillyja. — Dajte mi torej, gospod, naslovnega stanovanja. — Ker sem si mislil,, gospodična, da ne boste čakala niti trenutka, da izpolnite svojo otroško dolžnost napram svojemu očtu in vsled česar sem prišel semkaj, stm si mislil, da je najbolje, ako vam takoj tudi pripravim voz. Prositi vas pa moram oproščenja, da se ne morem peljati z vami, ker moram v tem mestnem okraju še obiskati nekaj bolnikov. (Dalje.) £ Stran IT. »EDINOST« it 24L VTrstu, dne 24. Januarja 1916. konfisciranje nevtralnih ladij, ker postopajo sedaj Združene države neprimerno manj prijazno z Anglijo kakor poprej. Drugi vzrok je iskati v spoznanju Angležev, da dosedanje akcije niso prinesle zažcljenega uspeha. Seveda bi tudi popolna blokada ne dovedla do cilja. Las, v katerem posega Anglija po blokadi Nizozemske, je izbran istotako v smislu gori navedenih razn otrivanj. Nizozemsko je zadela zadnje dni, kakor znano, velika katastrofa v obliki poplave. Angleška vlada je morda sedaj mnenja, da se bodo Nizozemci pod vtisom te velike nesreče lažje sprijaznili z željami londonskega kabineta. Toda to nikakor ni v značaju nizozemskega naroda. Dolga stoletja se je borila Nizozemska proti Angliji, ki jo je smatrala za svojega največjega nasprotnika, ki jo je oropal sadov dolgoletnega marljivega dela. Spomin na pomorske junake van Trompa in de Ruyterja je danes se vedno tako živ kakor poprej._ V Razdeljevanje olja. Ker si niso še vsi nabavili olja z izkaznico, ki je bila v veljavi do 23. t. m., je aprovizacijska komisija odredila, da se more olje, ki je bno določeno za razdelitev do omenjenega časa, nabaviti z dotičnimi izkaznicami tudi še tekom tedna od 24. do 30. t. m. Krušna komisija št. 18. se je premestila iz ulice Conti št. 11. v ulico A. Manzoni 10 — Krušna komisija št. 23. pa se je preložila iz hiše št. 198. v hišo št. 48. (ulica Cristoforo Belli) v Carboh Zgornji. Razdelitev izkaznic za kruh in moko. — Dne 24. januarja se prične razdeljevanje izkaznic za kruh in moko za 17., 18. in 19. teden. Izkaznice 19. tedna veljajo za 8 dni mesto za 7 ter se je temu primerno tudi povišalo število odrezkov. Izkaznice se lahko dvignejo do 29. januarja. Prebivalstvu se ponovno priporoča, da ne čaka do zadnjih dni, da pride temveč po izkaznice po možnosti že prej, da ne bo zadnje dni prevelikega navala v uradih krušnih komisij. Izkaznice se bodo dobivale ob uradnih urah v prostorih krušnih komisij proti izkazu z izkaznico za živila in z izkaznično matico 15. tedna (svetlo-modra barva). — V dvomljivih slučajih imajo komisije pravico, da zahtevajo potrebnih pojasnil. Strankam se svetuje, da se pri prejemu izkaznic same prepričajo, ali so dobile predpisano število izkaznic in Če se nahaja na njih uradni nečat. ker so izkaznice brez uradnega pečata neveljavne ter se bodo zaplenile._ Solun. Pred kakima dvema mesecema sem se mudil v Solunu med Francozi in Angleži. Solun je mesto lahkomiselnega življenja. Glavna prometna ulica je takozvana »Velika ulica«, ki so jo stari Grki imenovali »Via Egnatia*. Najlepši pogled na mesto se ti nudi s citadele ledi Kiile (sedem stolpov), ki se uprav čarobno dviea na najzapadnejem obronku, 1200 metrov visokega Kissosa. Pod njo se širi morje hiš. Tu se nehuje neugodni vtisk, ki ga napravijajo zamazane hiše, in ves kraj, ki mu dajejo džamije in cerkve mnogo mičnosti, z zalivom v zaledju, nudi ljubitelju in spoštovatelju narave nenavadnega užitka. Cesto in dolgo sem opazoval krasno in visoko zidovje, kako se amfite-atralno dviga nad griče — zidovje, ob katerem si ie Slovanstvo v srednjem veku šestkrat razbilo glave. V rimski dobi je bilo mesto Solun s svojo »Via Egnatia« središče evropsko-azijske trgovine, je bilo sedež bogastva in razkošnega življenja — tako, da je imel apostol Pavel prav, ko je svareče epistole naslovil na Tesaloničane. Samo za kratek čas je bilo mesto v normanskih rokah, da je potem kot metropola tesalske države prešlo pod latinski imperij. Potem ie prišel Solun zopet pod Bizant, dokler se ni po zavzetju Carigrada po Latinih nastanil v njem markgroi Bonifacij Mont-ferrata in ustanovil kraljestvo. Leta 1222. je prišel Solun pod epirske despote, 1246. pod Bizantince, 1. 1423. pod beneško oblast, 29. marca 1. 1430. pa so ga vzeli Turki in je ostal v njih rokah vse do leta 1912., ko so ga Turki izgubili v balkanski vojni. Da-si je v mestu nad 40 džamij, vendar ni mesto postalo turško. Prebivalci so po polovici — Židje. Ves promet, borza ni trgovine so v židovskih rokah. Skoro vsi težaki in veslači bark so Židje. To so španski Židje, ki so v 10. stoletju iskali tu zavetja pred pogromom na Španskem. Ustanovili so 36 židovskih občin. Samuel Usque, židovski pesnik onih časov, imenuje to mesto »mater židovstva«. Bogato je na izvrstnem rastlinstvu in plodnem drevju, kakršnega ni bilo v tistih časih na vsem svetu. V tistih časih je bila v Solunu slavna šola židovskih svečenikov, ki danes ne obstoji več. Tudi produkcija krasnih preprog, ki je cvela nekdaj, je popolnoma prenehala. Od 120.000 prebivalcev je skoro 60.000 Židov, drugo polovico tvorijo Grki (25 od sto), Turki (15), Bolgari, Srbi in Cincari. Vsaka teh narodnosti ima svoj jezik, a to je zelo važno za trgovino, ker moraš razumeti vse te jezike, ako hočeš solunskim navihancem priti do živega^ Bolgarsko se govori mnogo, ker so bolgarski kmetje v jugozapadnem delu mesta tja do Olimpa obljudili plodno ravan, ki vse mesto preskrbuje z živežem. Notri do pred malo časa je živelo v Solunu mnogo Turs kov, ki so bili najugledneji, nabogateji in najmočneji kot stranka. Imeli so velika in plodna posestva, ki so jih navadno dajali v najem kristjanom. Med drugimi so bili v mestu potomci begov in vojskovodij, ki so v času zavzetja mesta pod Mu ratom I. in Bajazidom I. prišli v deželo in imeli velike dohodke. Nastanili so se bili v krasnih serajih na obronkih Kissosa. Od tu je dobivala Turčija svoje najbolje državnike, ki so kot takoimenovani »Židje dobre rase« — sicer Mohamedove vere — čestokrat najspretneje vodili politiko Turčije. Najbogateji prebivalci so se nastanili na južnem vzhodu mesta, izven mestnega zidovja. Tu so nastali sami dvorci, imenovani Kalamaria. Velika vojašnica leži na desni, a vojaška bolnišnica na levi strani pota. Od Kalamarije vodi cesta do utrdbe Kara Burnu, kamor pa nisem smel priti, ker tudi tam so se zavezniki udobno namestili in zabranjajo dohod vsakemu tujcu. Strah pred ogleduhi je naravnost neverjeten. Ko sem se povrnil v kavarno, sem čital neki angleški oglas, kjer Angleži tožijo radi navzočnosti ne-zaveznikov, ki da jih je treba pazno zasledovati radi ogleduštva. O tem sta govorila dva angleška stotnika, ki sta z menoj sedela za isto mizo, ter sta nagla-šala potrebo odredbe, da se že enkrat rešijo tujincev. Vse tujce da bi se moralo — pobesiti, je rekel eden njiju, zahteval od mene, da naj tudi jaz pritrdim temu sredstvu, ter me vprašal iznenada: Shondl notur? Na to sem mu odgovoril v najbolji angleščini, ki sem jo znal: »Jaz ne čutim ravno potrebe, da bi svoje življenje izgubil na tako strašen fiačin. Nemec sem.« Nasmehnil sem se, vzel klobuk in odšel. In tako, žal, nisem doznal, kako so se ga prijele moje besede. naše uejne Drodouje ob koncu L 1815. Ce primerjamo našo mornarico z laško, vidimo da je majhna ali drugače izvrstno organizirana in opremljena in nam podaja razveseljivo sliko. Spomnimo se le na junaštvo in drznost, s katero sta se naši dve mali ladji »Zenta« in »Ulan« postavili v septembru 1. 1914. proti velikanski francoski premoči. Kako samozavestno se je dala na razpolago majhna križarica »Cesarica Elizabeta« guvernerju Meyer -Waldecku, da brani nemško stražo na vzhodu, ko je bil izročen japonski ultimatum. In kako se znajo boriti naši mornarji v podvodniku! Deccmbra 1. 1914. se je posrečilo linijskemu poročniku Lerchu torpedirati francoski dreadnought »Jean Bart« in ga težko poškodovati. Linijski poročnik Jurij vit. Trapp je s svojim podvodnikom »U 5« na drzni poizvedovalni vožnji, daleč od domače luke, napadel ponoči francosko oklopno križarico »Leon Gam-betta« v Otrantski ožini pri izhodu iz Jadranskega morja in ga v 10 minutah potopil z dvema dobro merjenima torpedni-ma streloma. Od posadke 850 mož se jih je moglo rešiti le 150 in »U 5« se je vrn;l zopet nepoškodovan s svojo hrabro posadko v Kotor. Pri njegovem dohodu je razobesila admiralska ladja v pozdrav po-častno zastavo. Avstro - ogrski poveljniki podvodni-kov se morejo mirne duše postaviti na stran svojih nemških tovarišev. Nič manj kot štirje napadi so bili izvršeni na italijansko vzhodno obal. — Že drugi dan po vojni napovedi, dne 25. majnika, je sledil prvi napad. Bombardirani sta blii Jakin in Benetke. Dne 19. junija je veljal napad Riminiju, kmalu nato sta sledila tretji in četrti napad, zadnji 11. avgusta, ko je bil Bari bombardiran in težko poškodovan. Z vseh teh podjetij se je vrnilo avstro-ogrsko brodovje popolnoma nepoškodovano. Svražno brodovje, razen enega podvodnika pred Barijem, se ni pokazalo nikjer. Da se je vsled teh napadov na obrežne kraje povzročila velika škoda, je sarno-posebi razumljivo, ali še večja kot ta je ^a idealna, moralna škoda. Pomisli naj se le, kaj pomeni, ponoči in podnevi biti na preži in se tresti za svoje premoženje in življenje. Kakšno malo-dušje se mora polastiti obalnih prebivalcev ob misli, da njihova mornarica, ki jih je že toliko stala, ni sposobna braniti lastnega obrežja. Dve oklopni križarki, z 10.400 tonami in »Guiseppe Garibaldi« s 7350 tonami ste bili uničeni, končno je bila v novejšem času, dne 5. decembra, ob 10. uri dopoldne potopljena laška križarka z dvema dimnikoma, katere ime na še do danes ni znano. Linijsko ladjo »Benedetto Brin« so Lahi vsled pomanjkanja smodnika razstrelili sami. Avstrijci so povzročili, da so Lahi izgubili 4 torpedovke in 3 podmorske čolne. Torej izgubili so 11 bojnih enot in sicer: 1 linijsko ladjo, 2 oklopni križarki, 1 malo križarko, 4 torpedne čolne in 3 podmorske čolne, ne da bi avstrijsko-ogrsko brodovje izgubilo samo eno enoto. Ob številni laški premoči bi bil nasproten rezultat naraven in razumljiv. Površen opazovalec, ki upošteva samo število vojnih ladij, mora priti do zaključka, da bi imela laška mornarica vse gospodstvo v Jadranskem morju v svojih rokah, avstro - ogrska mornarica pa bi se umikala iskajoč zavetja ob dalmatinski obali. Dogodilo se je pa čisto nasprotno. Avstrijci obvladujejo celo Jadransko morje. Dne 5. decembra je avstro - ogrska križarka »Novara« z nekaj rušilci potopila s topovskim ognjem v Medovi 3 velike in 2 majhna parnika, 5 velikih in mnogo majhnih jadrnic, ko so ravno iz-krcavale živež. Eden parnikov je zletel v zrak. Cisto blizu tam je ladja »Waras-diner« uničila francoski podmorski čoln »Fresnel« in ujela poveljnika, drugega častnika in 26 mož. Stev. 10. Kupujem nični ci) Neko drugo brodovje je v noči na 23. novembra potopilo s tremi topovi oborožen parnik in veliko motorno ladjo, ko sta! pgtaČfflf dobro naložena plula iz Brindisija v Drač, iUMI5IHI preživelo posadko s parnika, med njimi Štirje mornarje laške vojne mornarice, pa ujelo. Ta uspešna podjetia ob dalmatmsko-črnogorsko - albanskem obrežju, ki se še vedno ponavljajo, vplivajo zelo na potek vojne na Balkanu, kajti zabranjujejo, da ne morejo priti Italijani Srbom na pomoč z živežem in strelivom. Sedaj moremo šele razumeti, čemu so se Italijani neprenehoma obotavljali podpirati Srbe in Crnogorce. Vzrok je bil — strah pred hrabro avstro - ogrsko mornarico. In ta strah ima še sedaj precej številnejša italijanska mornarica. Kaj bolj žalostnega si more človek komaj predstavljati. Ko so bili Lahi še naši zavezniki, se je pri nas računalo navadno s tem, da bi mogla naša mornarica v zvezi z italijansko vzdržati protiutež proti francosko -angleški mornarici v Sredozemskem morju. Sedaj nam je pa znana vrednost italijanskega brodovja in se moremo le veseliti, da smo povzročili to jasnost mi Avstrijci in ne v nasprotnem slučaju Angleži, kajti prebuditev iz lepih sanj bi bila za nas zelo žalostna. Povsod se povprašujejo: Kje je na celem svetu ostala močna italijanska mornarica? Kaj neki sedaj dela? Z edino izjemo, ki jim je pa vsled nesrečnega podjetja proti dalmatinski obali prineslo dne 18. julija izgubo ladje »Giuseppe Garibaldi«, niso podvzeli Italijani dosedaj na morju ničesar. Ljudje se bore, ne ladje! In pri tem je bil Sonnino še toliko drzen, ko je zatrjeval v svojem zadnjem govoru pred zbornico, da je laško brodovje dozorelo svoji nalogi in je je zelo hvalil. Iz samega sebe se norčujejo, samo ne vedo kako! HALI OGLASI. Anton Jerkič posluje zopet v svojem ateljeja v Trstu, Via Jelle Pon? ž a kije vsake vrste. Jakob Margon-vl. Solitario it 21 t pri mestni bol- 23 Tlfftn »rebro, briljante kupuje in prodaja po v a IflUlUf zlatarnica in urami ca Mihael Zltrin, Corso 47. 20 Slapar, begunec ss&frjss&iaj cevi za štedilnike in peči, ter vsakovrstna kleparska dela po jako nizki ceni. Ker je "begunec, in pomoči potreben, se toplo priporoča si. občinstva. Via Farneto 2P. ZDRAVNIK Med. Dr. Kuro! PernlHč ordinira od 11-1 pop. Trst, ulica Giulia št. 74 E (zraven Dreherjeve pivovarne). I Umetni zobje i z Id brez Celfastl. zlate Krone !n obrabiti | VILJEM TUSCHER ♦ konces. zobotehnik ! TRST, oL CaseriM št 13, U. n. Z Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. ♦ Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, likerjev in razprodaja na drobno in debelo Jakob Perhauc Trst, Via deBie Ascjua št. 6 (Nasproti Calfč Centrale). Velik izbor francoskega Sanipanjca, penečih dezer-tnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. BorUeaui, Bureundcr, renskih vin, Mesella in Chianti. Rum, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec ^ slivovec in briujavec. Izdelki I. vrste, doSli iz do-+ tičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrSi. Raz-♦ pošilja se po povzetju. Ceniki na zahtev o in franka t Razprodaja od pol Ilira nagsrej. Gospodarstvo. ^ ZOBOZDRAVNIK | Dr.J.Cermak I se je prebil in ordinira sedai v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. Wm zofioy|iraz Mm. Plombiranje. ^ UHETNI ZOBJS. TRST, Via Torreafte štv. 14, TEST usf?£'Ie?!ih R&ž Velika izbera potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta pofrešcšft za s@dlarj&. Dr. KOR w ATI Hranilne vloge kmetov. Ravnatelj kmetijske šole v Grottenho-fu, gospod Anton Jentscii, je priobčil v >Grazer Volksblattu« nastopna razmotri-vanja, ki naj bi jih morda uvaževali tudi naši slovenski kmetje: Vojna nas poučuje vnovič in z največjim poudarkom, da nam mora biti v najvišje nravstveno načelo Schillerjevo: »Stremi k celoti!« Notranji prepiri morajo molčati, da se vse moči združujejo v boju proti vnanjim sovražnikom. Vojna je gospodarska nasprotstva poostrila. Nasprotje med onim, ki izdeluje živila, in onim, ki jih porablja, med prebivalstvom po deželi in onim po mestih, je postalo večje. Kakor je mnogokje upravičeno ogorčenje proti tistim, ki neopravičeno dosegajo velike vojne dobičke, istotako neumestno .je, ako mestno prebivalstvo pridelujočemu kmečkemu prebivalstvu pripisuje velike denarne dobičke vsled vojnega položaja. Najizdatneji dokaz za to, da ima kmečko prebivalstvo velike denarne dobičke vsled vojne, se hoče v najnovejem času j J; videti v dejstvu, da prebivalstvo na deželi sedaj več vlaga v hranilnice, nego je sicer. Že se pripravljajo za tozadevno preštevanje in tudi davčne oblasti se pripravljajo, da porabijo te hranilne vloge v podlago za višje obdačenje. Javnosti bo torej na uslugo, ako postanek teh hranilnih vk>g pravilno pojasnimo. K vsakemu normalnemu gospodarstvu spada razun zemljišč in poslopij primeren obratni kapital in k temu pripadajo: živina za vprego in drugače koristna živina, stroji in orodja, zaloge žita, krepka krmila, seno in slama in gotovina. Skrčenje potrebnega obratnega kapitala pri gospodarstvu zmanjšuje njega donos. Vojni položaj je povzročil, da se je velik del obratnega kapitala malih in velikih gospodarstev spravil v denar vsled prisilnih prodaj. Tako se je n. pr. na Štajerskem število konj vsled prisilnih prodaj zmanjšalo za 17.000 glav, kar predstavlja denarno vrednost najmanje 17,000.000 K. Nadalje so se razlastila vozila; žito in so-čivje se je nakupovalo prisilno, seno in slama sta se zaplenila za vojne namene. Dalje se je po vojni vsled pomanjkanja krepkih krmi! zmanjšalo število prašičev. In če se v nekaterih kronovinah ni zmanjšalo število glav goveje živine, pa se je zmanjšala nje živa teža. Na Štajerskem n. pr. je vsled prepovedi klanja telet goveja živina porastla na številu glav, ali nje živa teža se je zmanjšala. Dalje naj bi se pomislilo: Vsled vpoklica rokodelcev, skrčenja ali opuščenia mnogih delavnic, in vsled pomanjkanja vodstva pri posameznih gospodarstvih se je mnogo orodja pogubilo, ne pa nadomestilo, mnoga potrebna popravila se niso izvršila, tako da se more v tem pogledu ugotoviti izguba inventarskih vrednosti in navidezen prihranek v denarju. Skratka torej: obratni kapital pri naših Po4jedelskih obratih se je vsled vojnega položaja znatno skrčil na živem in mrtvem inventarju in na zalogah. Te vrednosti znašajo v vsaki kronovini milijone in se morajo seveda pojavljati v hranilnicah kot vlege. Ali te vloge niso nikaki vojni dobički! Po vojni bo treba zopet kupiti živino in orodje^ To bo stalo več, nego je znašal prejšnji izkupiček. Mnžina živine in zalog bo treba spraviti na prejšnjo višino, vsled česar se naravno skrčijo prodaje izdelkov gospodarstva. Potem bo treba zopet poseči po hranilnih vlogah. V tem smislu je treba presojati hranilne vloge, ki jih kmetje sedaj nosijo v hranilnice. In pri mnogokaterem se zgodi, da tisti denar, ki ga je prejel za prodajo delov svojega gospodarstva, razpečka! Ti pridejo po vojni v hudo zagato, ko bo treba dopolnjevati živi in mrtvi inventar! ¥@e wag©n©¥ jabolk L wmim, ViEgalk« znamka Chlavs in Rusts, suiie fige, sardin® ¥ ©8£u TRS?, Via Carinita 39 J? SpecijaHst za KOŽNE In SPOLNE B&LrZNI &IBKOST in NERV02N0S1 u BOLEZNI v NOGAH in SKLEPIH. Sprejema od 10-1 pop. in 4 • T zve